Roberto Luciani

poti za zmanj{anje potresne nevarnosti

Ta knjiga prikazuje vse,kar je koristno vedeti, da se zavarujete

pred potresno nevarnostjo; razlagajo in opisujejo simpati~ni prof. Pof

in njegovi ~udni pomo~niki

ZEMLJASE TRESE

JAZ PA NE!

C.M. 78248J

Publikacija ni v prodaji

AAvvttoonnoommnnaa DDee`eellaaFFuurrllaanniijjaa--JJuulliijjsskkaa kkrraajjiinnaa

CIVILNA ZA[^ITA OB^INA GORICA EEDDUURRIISSKK

od

letadalje

8.

www.edurisk.it

poti za zmanj{anje potresne nevarnosti

Roberto Luciani

ZEMLJASE TRESE

JAZ PA NE!

AAvvttoonnoommnnaa DDee`eellaaFFuurrllaanniijjaa--JJuulliijjsskkaa kkrraajjiinnaa

CIVILNA ZA[^ITA OB^INA GORICA EEDDUURRIISSKK

www.edurisk.it

...moja pomo nika Trobentica in Ana pajaz smo nori na filme o naravnih katastrofah.

Saj veste, tisti filmi o potresih in podobnih nesre ah. So tudi vam v e ?

Posebni u inki so resdobro prikazani in zdi se ti,

da sodeluje v filmu.Prav resni ni se zdijo...

...celo preve !!!

Perepè?Kvarrrrk...

Hudirja!

Kak{na sitnost! K sre~i, da se nih~e ni po{kodoval razen mojega televizorja, ki je sedaj popolnoma polomljen. To je bil pravi potres! Zgodilo pa se je prav med gledanjem nami{ljenega potresa, ko sem se zelo zabaval.Kak{no naklju~je! A do pravih potresov pride kartako, ko si jih najmanj pri~akuje{. Ali veste, kaj vampovem? Sploh niso zabavni!

Priznam...

Izvedeti moramnekaj ve~Odlo~il sem se, da bom kaj ve~ poizvedel o teh potresih! Morda jih la‘e do‘ivlja{, ~e jih pozna{! Res ne bi rad, da me edenod njih uni~i, kot se je pripetilo z mojimtelevizorjem. Oprostite, nisem se {e predstavil:

Ostala dva sta Trobentica (spoznate gapo nosu) in Ana, robotna ra~ka. Ali stepripravljeni na u~no uro o potresu?

Zato sem seodlo il...

PPrrooff.. Pof

Izumitelj, u~enjakin na splo{no genij

c

c c

cc

c

c

s

s

www.edurisk.it

Moje trdo kuhano jajce nam bo v pomo~, da razumemo,kako se zemlja premika. Zemlja se pod na{imi nogamistalno premika! Zamislite si, da je na{a Zemlja kot trdokuhano jajce. Samo zaradi bolj{ega razumevanja semoceanom odvzel vodo. Skorja, ki tvori celine in morsko

dno, je sestavljena iz ve~ kosov. Te ogromne kose (najve~jihizmed teh je osem) imenujemo plo{~e. Na prvi pogled se zdi,da mirujejo, a v resnici se po~asi, prav po~asi premikajo.

Plo{~e so skalnate plasti, ki sestavljajo celine in dnooceanov.

Kaj povzro~a premikanje teh plo{~?

Kdo je po il moj zajtrk ?

V asih se plosce oddaljujejo...

...v asih sepribli ujejo

Prere`imo Zemljo na dvoje. Nasredini, prav tako kot pri kuhanemjajcu, lahko vidimo trdo jedro, ki je malo ve~je od Lune in je izredno vro~e.Sledi plast, ki ji pravimo pla{~, iz gostihin razbeljenih skalnatih skladov. Na tejposebni vrsti vro~e gline slonijo grude scelinami in morji. Toplota povzro~a premike znotraj pla{~a, zato se tudi grudepremikajo!

JedroZunanje jedro

Pla{~

Skorja

Come si muovono le zolle?Kako pa se premikajo plo{~e?

To naj bi torej bila trdna tla?Ali ste `e sli{ali, da je v dalnji preteklosti

obstajala ena sama celina? Strokovnjaki

so jo imenovali Pangea, kar pomeni “ena

sama Zemlja”. Posatopoma in po nekaj

centrimetrov so se celine oddaljile ena od

druge. Danes so tako postavljene, kot jih

lahko vidite na atlasu. Njihovo premikanje

pa nima konca: ~ez nekaj milijonov let bo

njihov videz popolnoma druga~en!

Pred 200milijoni let

Pred 65milijoni let

Danes

^ez 50milijonov let

Ali spoznateposamezne celine?

Prelom je razpoka v skalnatem skladu…za nas pa predstavlja pravo te`avo!^e deli skorjo na dva dela, ki seoddaljujeta eden od drugega, seimenuje normalna prelomnica.

^e se pa dela pribli`ujetaeden drugemu, mupravimo po{evnaprelomnica.

Poznamo tudi podol`noprelomnico, pri katerem dvegmoti zdrsneta ena ob drugi.

Lepa blama a!

Ko se grude med sabo potiskajo, se dogaja, kot da bise med sabo borili velikani. Leta, stoletja, tiso~letja seni~ ne zgodi, a naenkrat… Pok! Nekaj popusti. Nekje vpodzemlju se skalnati sklad zlomi, pri tem pa se spro`iogromna sila, ki pride do povr{ja, zaradi nje pa se vsezatrese… a `al z nami vred! Temu nesre~nemu pojavupravimo potres, razpoke v skalnatem skladu pa seimenujejo prelomi. Le-te lo~ujemo v ve~ vrst glede nana~in, kako se je zemlja premaknila. Nekateri izmednjih so lahko dolgi tudi ve~ sto kilometrov!

Kaj imajoskupnega plo{~ein va{i lasje?

Hitrost. Grude se premikajo od manj kot 1 cm do 15cmna leto. Lasje rasejo s pribli`no enako hitrostjo. Celinese na ta na~in premikajo ve~ tiso~ kilometrov, zato papotrebujejo nekaj milijonovlet. Morda pa le ni prav,da va{i lasje ~akajo toliko let, da jih brivec ostri`e!

cc

c

z

zˇˇwww.edurisk

.it

Ali veste, koliko ste visoki? Seveda veste: izmeriti vi{ino otroka je lahko, dovolj je imeti pri rokimeter! Kako pa izmeriti potres? Potres nima prave oblike, kot jo imate vi: pravzaprav je to nekevrste sila, ki povzro~a zemeljske premike pod va{imi nogami, ali ne? Poglejte preizkus, ki semga opravil z Ano.

Naprave, ki jih rabimo za merjenje pravegapotresa, se obna{ajo podobno kot Ana.Tu ob strani imamo primer take naprave,imenuje se seizmograf. Na Aninem mestuimamo veliko ute`, ki visi na nitki. Kopride do potresa, se vse za~ne premikati, samo ute` miruje, {e bolj kot Ana. Valjpa se premika pod perescem, ki pu{~aznake na papirju.

Kaj se to pravi, da sem mo ansamo 1100 cceennttiimmeettrroovv?

Ali si pripravljena?

Seizmo kaj?!...

Znaki, ki jih peresce pusti na papirju, nam povedo,koliko energije se je ob potresu sprostilo. Poznamonamre~ velike, male in srednje potrese: vsakemu od njih lahko dolo~imo velikost, na osnovi sistema,ki ga je izumil pred 70 leti gospod Richter.^asopisi in televizija ta sistem imenujeta Richterjevalestvica, toda… morate vedeti, da se globoko motijo!

Imenujejo jo lestvica, pa vendar…

Poglejmo, ~e je Richterjev sistem res lestvica.Zamislite si, da je Trobentica pravi potres(v~asih je dejansko tak!). Postavimo gana najni`jo stopni~ko, ki predstavljazelo majhen potres. ^e `eli stopitina naslednjo stopni~ko, moraTrobentica zrasti ve~ kot trideset-krat. Pa {e tridesetkrat, da lahkostoji na naslednji stopni~ki in takonaprej: to so nekam ~udne stopni~ke!Richter pravzaprav ni izumil nekeprave lestvice, ampak matemati~nisistem za merjenje velikosti(energije) potresov. Najhuj{ipotres, do katerega jepri{lo na Zemlji, je moralbiti res izreden!

Tridesetkrat Trobentica

magnituda 3

Z Richterjevim sistemom ra~unamo energijo vsakega potresa in

jo imenujemo magnituda. Na primer: magnituda 3 je tridesetkrat

ve~ja od magnitude 2, ki je tridesetkrat ve~ja od magnitude 1.

Kaj dobesedno pomeni seizmograf ?• Zapisovalec potresov

• Izumitelj potresov

• Packalec potresov

• Zbiralec avtogramov potresov

• Merilec te`e potresov

Zapisovalec potresov.

Ute‘se nepremika

Temelj sepremika

Temelj iz `elezobetona

Peresce

Valj

papirja

Najstarej{a naprava

Morda se vam ne zdi res, pa vendar

je to naprava za razumevanje, odkod

izvirajo potresni sunki. Izumili so jo Kitajci

veliko stoletij pred Kristusom. To je bronasta

vaza z glavami zmajev in krasta~: vsak

zmaj je v ustih dr`al kroglico, medtem ko

so krasta~e imele odprta usta.

Ali znate uganiti, kako je vseskupaj delovalo?

Be imo! PrihajaTrobentica 9. stopnje!

Sunek povzro~i padec `ogice v usta krasta~e, ki je nanasprotni strani glede na epicenter potresa.Ali `elite vedeti, kaj je epicenter? Pojdite na stran 9!

Mo nej i so sunki,tem ir i so znaki, ki jihperesce pusti na papirju,

ali vidite?

magnituda 2

magnituda 1

Podobno, kot to dela potres, sem z veliko silo premaknil tla, na katerih je stala Ana. Ana pa seni povsem premaknila, ker je te`ka in te`i k temu, da ostane na svojem mestu. To dokazuje dejstvo,da je pustila znak na papirnatem listu, mar vidite? To je hkrati znak, ki predstavlja mo~, kolikor sem jo uporabil, da sem list premaknil. Znak palahko izmerimo.

c

c

ss s

zwww.edurisk.it

NNeezzaazznnaavveennPotres ob~utijo le naprave.

ZZeelloo bbllaagg Ob~utijo ga nekatere osebe, ki stanujejo v vi{jih nadstropjih.

BBllaaggPo domovih jih le nekateriljudje ob~utijo kot la`ji tresljaj.

ZZmmeerreenn Potres zazna ve~je {tevilo ljudi.Predmeti {kripajo, lestenci zanihajo.

PPrreecceejj mmoo~~aannZaznati ga je mogo~e na prostem.oziroma tudi med spanjem. Vrata inoknice se zapirajo, nekaj stekel se razbije.

MMoo~~aannStavbe utrpijo la`jepo{kodbe. Vsi za~utijopotres in se prestra{ijo.

IIzzrreeddnnoo rruu{{iilleennPolovica zidanih stavb se zru{i.Vse zajame panika.

RRaazzddeejjaalleennZelo hude po{kodbe na 75% stavb.Nekatere reke prestopijo bregove.

KKaattaassttrrooffaalleennMostovi in skoraj vse stavbe seporu{ijo, `elezni{ki tiri se premak-nejo in kanalizacijske cevi popokajo.

ZZeelloo mmoo~~aannIz streh padajo dimniki in napu{~i. Te`ko je ostati na nogah.

RRuu{{iilleennStavbe v slab{em stanju sezru{ijo, veliko {tevilo drugihje te`je po{kodovanih. Zru{ijose zvoniki in spomeniki.

I II III

IV V VI

IX X XI

VII VIII

PPoovvsseemm kkaattaassttrrooffaalleennPoru{i se, karkoli je ~lovek zgradil.V tleh nastanejo razpoke, reke spremenijo svoj tok.

XII

Sicer pa raje nemislim na to!

Ali imajo ognjeniki in potresi kajskupnega?

Strah v Trobentigradu!

Da, pojavijo se ob istih prelomih med eno in drugogrudo. Pogosto so obmo~ja, kjer je veliko potresov,posejana z ognjeniki kot npr. Etna na Siciliji.V Avstraliji, kjer ni mnogo potresov, ni nobenegaognjenika.

V Trobentigradu, kjer je Trobentica doma,

so se zatresla tla. Potres je bil VI. stopnje v

epicentru, ni`ala pa se je ob postopnem

odmikanju od njega. Tudi {koda, ki jo je

povzro~il, je bila postopoma vse manj{a.

V tablice vpi{ite pravilno rimsko{tevilko po Mercallijevi lestvici.

Hipo in EpiPotresi nastajajo pod zemeljsko povr{ino; to~ka,od koder izvirajo, se imenuje hipocenter; tam seskalnati skladi zlomijo. Epicenter pa je to~ka to~nonad hipocentrom na zemeljski povr{ini. Na povr{inije {koda najve~ja tako za ljudi kot za stavbe.Mercallijeva lestvica to~kuje povzro~eno {kodo indolo~a mo~ potresnega sunka v dolo~enem kraju.

Epicenter

Poznamo naprave, ki nam lahko povedo, kak{no magnitudo oziromamo~ lahko dose`e tudi zelo oddaljen potres. Prav ni~ pa nam ne povedo o u~inkih, ki jih imajo na osebe in stvari. Da dojamemo te u~inke, moramo iti do prizadetega kraja in zabele`iti vse, kar se je zgodilo, tudi na osnovi pri~evanj ljudi o tem, kar so videli in sli{ali.To so podatki o mo~i potresa, ki jo merimo s slovito Mercallijevo lestvico. Le-to smemo upravi~eno imenovati lestvica: vsaka od njenih 12 stopenj (ki jih ozna~ujemo z rimskimi{tevilkami) predstavlja huj{o stopnjo potresa. Za~etne stopnje ozna~ujejo blag potres, zadnjepa takega, ki ima zelo hude posledice.

Poglejmo... rahli tresljaji...Ali naj bom zaskrbljen?

Hipocenter

www.edurisk.it

Mo~an potres – naj bo preklet! - deluje kot veri`na reakcija. Povzro~i po{kodbe, ki naknadnopovzro~ijo druge po{kodbe, podobno kot jaz in moji pomo~niki. Kolikor mo~nej{i je sunek,toliko ve~jo veri`no reakcijo lahko pri~akujemo. Zaradi bolj{ega razumevanja sem pripravilnekoliko zastra{ujo~ relief, na katerem se dogaja marsikaj. A ne bojte se, vsi ti pojavi se nikoline pripetijo hkrati!

Plaz povzro~i ru{enje hi{

Poru{ene hi{e prekinejoelektri~no in telefonsko omre`je

Tovorni vlak se iztiri inrazlijejo se nevarni kemi~niproizvodi

Kemi~ni proizvodipovzro~ijo po`arein eksplozije

Po~ene cevi povzro~ijo onesna`enje reke

Druge poru{ene hi{epovzro~ajo po`are

Jez se poru{i, kar povzro~ipoplavo v naseljih,

zaradi nje pa se poru{ijo{e druge stavbe

• Za Mongolce je Zemlja slonela na hrbtu

velike `abe.

• Japonci so krivdo dajali ogromni ribi, ki ni

hotela mirovati.

• Eskimci so mislili, da je tjulenj dr`al Zemljo

v ravnote`ju na nosu.

• Indujci so bili prepri~ani, da je Zemlja slo-

nela na ramenih osmih slonov.

• Grki so pripisovali krivdo Pozejdonu, bogu

morja.

• Maori so verovali, da je potrese povzro~al

Ru, sin Matere Zemlje, ko je brcal v materi-

nem trebuhu.

Izmi{ljena razlaga je tista, ki je pripisana Eskimcem.

2 miliardi.

Koliko oseb na svetu `ivi napotresnih podro~jih?• 800 milijonov

• 1 miliarda

• 2 miliardi

Na ~em pa Zemlja sloni?

Nobene panike!Ali morda veste, katera je najnevarnej{a reakcija,ki jo lahko povzro~i potres? To je panika, t.j. tisti strah,zaradi katerega ljudje izgubijo nadzor nad sabo. Strahpred potresom je nekaj naravnega! Ne sme pa namprepre~iti, da bi se vedli na najvarnej{i na~in. Zato stapomembni dve stvari: dobro moramo poznati kraj, kjer`ivimo (zato, da si znamo predstavljati, kaj se lahkozgodi v primeru potresa), in ohraniti moramo hladnokri tudi v te`kih okoli{~inah.

Po~ijo tudi cevi za plin,kar povzro~i dodatnepo`are in onesna`enje

Si razumel,Trobentica?

Starodavni narodi niso vedeli ni~esar o gru-

dah in prelomih. Vseeno pa so posku{ali

odgovoriti na zaskrbljujo~e vpra{anje:

zakaj se zemlja v~asih trese?

Nekateri so mislili, da je ogromno bitje

nosilo svet na ramenih;

v~asih se je spotaknilo

in sledil je potres. Drugi

so si predstavljali {e

bolj ~udne vzroke.

Tu je nekaj njihovihrazlag. Toda pozor!Ena od teh jepopolnomaizmi{ljena! Katera?

www.edurisk.it

Bolje, da se dr`ite stranod vode^e bi se vam moralo zgoditi, da ste na pla`i in opazi-te, da morska voda nenadoma nazaduje ve~ metrov,be`ite takoj pro~! Prej ali slej se bo velik vodni zidsesul na obalo! Ne skrbite! Pri nas so nasre~o ti pojavi zelo redki. ObTihem oceanu, kjer so zelopogosti, uporabljajo danessistem za nadzor, ki prebival-ce na obali pravo~asno obvesti oprihodu stra{nega tsunamija.Brrr, takoj stran!

Morda se vam bo zdelo ~udno, a obstajajo tudi teko~i potresi. Dogajajo se pa~ na vodi.Ne imenujejo se enostavno »potresi«, temve~ »morski potresi«. ^e pa imate raje japonski izraz,jih imenujte tsunami, kar pomeni zeeellloooo veeeliiik val. Res je, ni prav, da se hecamo,saj so u~inki teh ogromnih valov katastrofalni: mimogrede uni~ijo cele vasi. Zakaj pa se zgodi,da morje naenkrat ponori?

Na morskem dnu nastanerazpoka, ali pa se pod morjemutr`e plaz. To povzro~i, da se vodna masa premakne

Ob obali je morskaglobina ni`ja, valovi zatozmanj{ajo svojo hitrost,a se zvi{ajo, saj ostanenjihova energija enaka

Na povr{ju nastanejo nizkivalovi, ki pa so izredno hitri

Ti valovi lahko potujejo tudi shitrostjo 800 km na uro,podobno kot nadzvo~na letala!

Na ladjah ne zaznajoni~esar ~udnega

Zgodi se torejnaslednje...

Oj, oj...Ko val tsunamija dose`e obalo:• hitrost narase

• se upo~asni

• napreduje enakomerno

Se upo~asni.

1

2

3

4

5

6 Ko tr~ijo ob kopno,lahko zrasejo tudi50 metrov visoko

Ali bi znali na globusu pokazati, kje so se dogodili naslednji morskipotresi?• Morski potres na Portugalskem leta 1755.

• Morski potres na Hokkaidu na Japonskem

leta 1993.

• Morski potres na Aljaski leta 1964.• Morski potres na Havajih leta 1946.

Ogromni valovi

www.edurisk.it

Kdo najve~ tvega?

Kalifornija in Japonska le`itana robovih ene in iste grude.Avstralija pa se nahaja sredi drugegrude, dale~ od njenih robov.Pu{~ice ka`ejo, v katero smerse grude premikajo.

Koliko velikih in malih potresovmenite, da je vsako leto zabele`enihna vsem svetu?• 400.000

• 25.000

• 1 milijon

• 1.400

Pobarvajte de`ele, ki jih po va{emmnenju potresi najbolj prizadenejo.

Najbolj prizadete de`ele

1 milijon.

Kvarrrk!

Potiskajva eden proti drugemuKaj pa Italija? Tudi Italija se nahaja blizu preloma meddvema grudama, med afri{ko in evroazijsko. Ta dvakosa skorje, v katero je ovita Zemlja, se potiskata

eden proti drugemu. Potiskata po~asi a z velikosilo, kot moja dva pomo~nika, ko se kregata,

kdo ima prednost.Se {e spominjate, kaj se lahko zgodi, ko se

grudi med sabo potiskata? Prav tako je:skalnati skladi se lahko zlomijo in zaraditega nastane potres. Potres pa bomo~utili pod svojimi nogami ne glede nato, ali je majhen oziroma velik.

Hej, ne pretiravajtes poskusi!

Ali se {e spomnite na{ega trdo kuhanega jajca? Da, prav na na{o Zemljo z »razpokano« lupino.Narisal sem prelome, ki lo~ujejo med sabo grude, a vidite? Prav po teh prelomih skalnatihskladov, ki tr~ijo eden ob drugega in se eden od drugega lo~ijo, povzro~ajo ve~ino potresov.Po njihovi krivdi so v nekaterih bolj prizadetih dr`avah potresi {tevil~nej{i, npr. v Kaliforniji in na Japonskem. V Avstraliji pa, ki le`i prav na sredini ene izmed grud, skoraj ne vedo, kaj so potresi.

Tu sem ozna~il epicentre najhuj{ih potresov v Italiji v zadnjih tiso~ letih.Ve~ji krog pomeni ve~ji in huj{i potres. Iz risbe je razvidno, da so potresi osredoto~eni zlasti po apeninski gorski verigi. Manj hudihpotresov nisem ozna~il; le-teh pa je bilo na tiso~e na celotnemitalijanskem ozemlju.

DolinaAoste

Piemont

Lombardija

Tridentinsko-GornjePoadi`je

Veneto

Furlanija-JulijskaKriajina

Emilija-Romanja

ToskanaMarke

Umbrija

Lacij Abruci

Molize

Kampanija

Liguria

SardinijaApulija

Bazilikata

Kalabrija

Sicilija

Ali to pomeni, da vsak kraj v Italiji tvega stra{ansko hudpotres? Ne, obstajajo pa bolj ali manj nevarna obmo~ja,vsaj ~e presodimo po tem, kar se je zgodilo v zadnjihtiso~ letih. Glejte kartico: Sardinija in Apulija se zditasre~nej{i de`eli od Kalabrije, Kampanije, Umbrije,Furlanije... Vse je odvisno od tega, kaj se dogaja v pod-zemlju, ko med sabo pritiskajo razli~ne plasti. Sedaj veste,da potresi ne nastanejo kar tako, temve~ so posledicastoletnega ali celo tiso~letnega potiskanja med velikan-

skimi grudami. Strokovnjaki prou~ujejo potrese izpreteklosti in bele`ijo, kateri so najnevarnej{i kraji. Tako torej nastanejo mape opotresni nevarnosti, na katerih je ozna~eno, kak{no vrsto potresnihsunkov si lahko pri~akujejoitalijanske ob~ine.

www.edurisk.it

10 pravil za pre`ivetje

Seveda, lestenec, ki zanihabrez nekega o~itnegavzroka, je zgovoren znakza potres. Najve~krat se vsezaklju~i brez ve~jih posledic;~e bi lestenca ne gledali, bi sesploh ne zavedali ni~esar. Huj{e in in nevarnej{e potrese pa {ekako zaznamo, kot nam pove Mercallijeva lestvica. Tla in zidovise mo~no zatresejo. Tvegamo, da se tudi kaj sesuje. Vsakega odnas prevzame mo~an strah in sku{amo se re{iti. Kdo pa bi tegane storil? Vendar, pazite: nagon nam ne svetuje vedno najbolje!

^e ste doma in je va{ domvaren, ne hodite ven medpotresnim sunkom: po~akajte,da sunek preneha.

Tudi vogal v sobi, ki gatvorita nosilna zidova(navadno sta to zunanjazidova), je razmeromavaren kraj.

^e ste na prostem, seoddaljite od hi{nih zidov:lahko padejo stre{niki,napu{~i, dimniki.

Poi{~ite kraj, kjer ninad vami ni~esar, karbi bilo nevarno, dalahko pade.

Obdr`ite razdaljo od dreves, drogov za razsvetljavo, od elektri~nih`ic: vse to se lahko podre na vas.

Ne zaustavljajte se pod alinad mostovi.

Med sunkom neuporabljajte stopnic:pri nekaterih hi{ahso naj{ibkej{i ~lencelotne strukture.

V nobenem primeru se ne poslu`ujte dvigal: elektri~ni tok,ki jih poganja, bi se lahkoprekinil; vi pa bi ostali v pasti!

Zate~ite se pod mizo:ubranila vas bo predpadajo~im ometom,pohi{tvom in lestenci.

Lahko se zate~ete tudi podvratni obok v nosilnem zidu(mo~nem in debelem zidu).

Pridni, s svojim neopore nimobna anjem ste si zaslu ili priznanje za re evanje ivljenj v obliki... hm... kola a.

Zakaj je bolje, da se ne zadr`ujemosredi sobe med potresnim sunkom?

Kdo najve~ tvega?

S kri`cem ozna~ite osebe, ki se po va{i oceni

vedejo najmanj previdno.

Pomni!Ponavadi traja potresni sunek zelo malo ~asa (~epravse nam med sunkom zdi, da bo trajal ve~no!) Zato jebolje, da po~akamo njegov zaklju~ek, kot pa be`anjeiz stavb. ^eprav ni varnostnih predpisov o obna{anju,ki bi zagotavljali stoodstotno za{~ito za vse potrese vvseh krajih, nam pravila za pre`ivetje pomagajo, daohranimo hladno kri, da se ne izpostavljamo ponepotrebnem nevarnosti, da {kodo karsedazmanj{amo. Vsekakor je vedno dobrovedeti, katero mesto na potresni lestvici zaseda ob~ina, v kateri`ivimo, in ali so na{e hi{evarne. ^e namre~ bivamov hi{i, ki ni najbolj varna,je bolje, da be`imo, kot da ostanemo v njej do koncasunka! O tem se pogovoritez u~iteljem/ico in star{i.

Ker bi nas lahko po{kodoval padec lestenca, ometa,stekel ali drugih predmetov.

c

cs

sz

z

www.edurisk.it

Kaj pa ~lovek ob~uti?Ni kaj: pravi, hud potres ni ma~ji ka{elj!^etudi posameznik ne zadobi ran, ga potres res hudo prestra{i. Zgodi se, da je zbegan, dezorientiran, kasneje lahko slabo spi inje stalno utrujen. Ne `enite si tega k srcu. To je odgovorna{ega telesa, ki sku{a premostiti grdo izku{njo. Prej alislej vse mine. Pomembno je, da takih stvari nezadr`ujemo v sebi, ampak se o njih pogovorimo sprijatelji in osebami, ki so nam drage. Spomnite se,da vas tudi oni potrebujejo!

Ali se tudi potres umiri, ko mine potresni sunek? @al tega ni mogo~e trditizagotovo. Ve~krat sledijo manj{i sunki kot nekak{ne ponovitve. V~asih palahko sledijo tudi huj{i sunki. V dvomu je potrebno biti zelo pazljivi in se tudi kasneje obna{ati umirjeno in odgovorno. Po{kodbe, ki so posledica

potresa, namre~ pogosto zahtevajo pomo~,organiziranost in veliko dela.Lahko re~emo, da se pravo delo za~enja{ele po potresu. A kdor je prejel

priznanje za re{evanje `ivljenj, zaradi tegane obupa, a ne?

Zakaj je po mo~nem potresudobro obdr`ati razdaljo od pla` injezov?

Kaj pa ustrezna pravila?

Zelo visoki morski valovi bi lahko butnili na pla`o,~etudi s ~asovnim zamikom glede na potresni sunek. Jez pa bi se lahko nenadoma sesul. To se sicer pripetizelo poredko in le v nekaterih krajih: na sre~o!

Po va{em mnenju, kdo od nas treh pravila

spo{tuje, kdo pa jih ne?

Ne uporabljajte avta, sajbi morebiti z njim oviralidelo re{evalcev.

Ne kli~ite ljudi po telefonu: pravgotovo ne bo nih~e ve~ v svojemstanovanju. Pametno je klicati le vprimeru nujne potrebe, sicer botelefonska linija preobremenjena.

Ko sunek mine, se mirno odpravitena cesto. Obujte se, da si ne bosteranili stopal z razbitim steklom.

Nudite pomo~ ljudem v te`avah, nepremikajte pa hudo ranjenih oseb:za pomo~ vpra{ajte odraslo osebo.

Ne pribli`ajte se pla`am (~e senahajate v kraju, kjer je mo`nostmorskih potresov), jezovom inindustrijskim napravam.

Ne postopajte naokrog samo zara-di radovednosti! Sledite navodilomprotipotresnega plana, odraslihseb in pripadnikov Civilne za{~ite.

Dose ite odprt prostor, ki naj bo dale~od nevarno po{kodovanih stavb.

Ko stopite iz hi{e, zaradi varnostizaprite vsa elektri~na stikala inzaprite vse pipe za plin.

Kaj? [e pravila?!Le nekaj jih je, a so zelo, zelo pomemb-na. Moja dva butasta pomo~nika sta

potrebovala dva tedna, da sta se jihnau~ila. Vam, ki ste pa pridni, bo

dovolj, da jih le enkrat preberete.

Dr i se, Trobentica!z

www.edurisk.it

Poskusil sem, a ni~esar nisem dosegel. [koda, avede`eval~ina krogla ne deluje. Pomislite, koliko ~love{kih

`ivljenj bi lahko re{ili, ~e bi vedeli, kdaj bo potres! Spremenilabi se usoda milijonov ljudi. Strokovnjaki za potrese (imenuje-mo jih seizmologi) si zelo `elijo, da bi znali napovedati tehude naravne sunke, kot je mogo~e z dolo~eno stopnjo goto-

vosti predvideti, ~e bo de`evalo ali sijalo sonce. Zakaj pane? Seveda se oni ne poslu`ujejo vede`eval~enih krogel,

ampak zelo izpopolnjenih naprav; uporabljajo patudi svoje znanje o zemeljskih tleh in {tudije opotresih v preteklosti.

Opazovanje premikov prelomov lahkopomaga pri predvidevanju mo`nihpotresov. Nekateri lazerski sistemibele`ijo najmanj{e premike zemeljskihtal, ki so lahko tudi manj{i odmilimetra! Eden od teh sistemovnadzoruje no~ in dan prelom v San Andreasu v Kaliforniji, kjer so potresi izredno hudi.

Seizmologi imenujejo z besedo“oznanjevalci”:• znake, ki naj bi napovedali bli`anje

potresa

• tiste, ki prvi prihitijo na kraj potresa

• podzemne pline, ki eksplodirajo in

povzro~ijo potres

Narisana obmo~ja so v preteklosti prizadeli

potresi. Po va{em mnenju, katera izmed

njih ponovno tvegajo velik potres?

Znake, ki naj bi napovedali bli`anje potresa.

Obmo~je C naj bi v prihodnosti najbolj tvegalo potres.Na njem sta se namre~ pripetila `e dva velika potresa.Vsekakor pa ne moremo zagotovo trditi ni~esar, kogovorimo o potresih!

Povej mi, kdaj bonaslednji potres!?

Prou~evanje velikih in majhnih potresov, ki sose pripetili v preteklosti, pa je nujno, ~e `elimopredvidevati bodo~e potrese. Ra~unalnik nam lahko pomaga, pomembno pa je poiskati pri~evanja, ki so jih zapisali ljudje v preteklosti.Te informacije so potem zbrane v prave kataloge,v potresne kataloge.

Hm... obljubi, da ne bo jezen,nekaj ti moram povedati...

Zaenkrat ne moremo predvidevati potresov. Ali je mordamogo~e izvedeti, ~e se bo v kratkem zatreslo? Mordabo to mogo~e v prihodnosti. Seizmologi se trudijo, da biuspeli opraviti podobna predvidevanja. Stalno bele`ijo,kaj se s skalnimi skladi dogaja: spremembe v njihovihplasteh, premike, majhne tresljaje, celo spremembe vkoncentraciji nekaterih podzemnih plinov in voda.Vsak od teh podatkov je lahko predhodnik ali mordaraje oznanjevalec slabih novic! Nekako takole namsporo~a: kar pripravi se, potres prihaja in zelo velik je!

Za dobro predvidevanje bi bilopotrebno vedeti: kje, kako velik,kdaj. Natan~neje: kje bonaslednji potres, koliko bo velik,kdaj se bo zatreslo. Vzemimonpr. Trobentigrad, odkoderprihaja Trobentica. Trobentigradse nahaja v bli`ini preloma, toje razpoke v zemeljskih tleh,ki je v preteklosti povzro~ilamarsikateri velik potres X.stopnje po Mercallijevi lestvici.Zelo verjetno je, da se bodo vprihodnosti hudi potresiponavljali. Potrese v Trobentigradupoznamo: vemo tudi za dan, ko se je zemlja zatresla. Ker pa se potresi ne dr`ijonekega dolo~enega urnika, nemoremo vedeti, kdaj bo naslednji.

Tri je odli~no {tevilo

Vsekakor pa...

To pa ni dobro!

Vidim in predvidevam!

mo~anpotres

{ibakpotres

swww.edurisk.it

Protipotresno grajena hi{aNa potresnih podro~jih (to so kraji, kjer je mo`nostpotresa ve~ja) morajo nove hi{e biti zgrajene na pri-meren na~in. Kdor jih gradi, mora namre~ spo{tovatiprotipotresna pravila. To so izredno pomembnapravila, saj nam povedo, kako moramo izdelati hi{nina~rt, katere materiale moramo uporabiti in kako jepotrebno zgraditi temelje, kako med sabo povezatidimnike, police, napu{~e. Vse to je potrebno vedetizato, da so stanovalci v primerupotresnega sunka zavarovani.Protipotresno grajeno hi{opotres sicer lahko po{koduje,se pa ne bo sesula na glavogospo-darjev!

Kaj pa stare hi{e?

Pogosto so hi{e zgrajenetako, da prenesejonavpi~ne obremenitve in te`o.

Ob potresu pa se hi{a zamajetudi sem in tja v vodoravni smeri.

Sestavni deli stavb, ki najbolje pre-nesejo sunke, so podstre{ni prostoriin vodoravni tramovi ter navpi~nistebri in nosilni zidovi ; vsi ti deliso med sabo povezani.

Katera od teh stavb bo po va{emmnenju najverjetneje zdr`alapotresni sunek?

Vas na ravnih, trdih tleh bo sunek manjprizadel, tisto na mehkih pa ve~. U~inkiso lahko zelo razli~ni tudi v krajih, ki sosi zelo blizu.

Sprehajate se po brezmejni preriji. Nenadoma se zemlja zelo mo~no zatrese. To ni prijetenob~utek, a nekaj vam povem: v preriji je potresno tveganje enako… ni~li, saj vse naokolini ene same stvari, ki bi se lahko polomila, zato je nemogo~e, da bi se po{kodovali.Skratka, sam potres nobenega ne ubije. Visoko {tevilo `rtev povzro~ajo predvsem stavbe,mostovi in ceste, ki se sesujejo.

Ko se zemlja trese, se zatresejo tudi hi{e. Vpra{anje je, ali bodo zdr`ale potresni sunek do nje-govega zaklju~ka? [tevilne hi{e, zlasti starej{e, so bile zgrajene tako, da lahko prenesejonavpi~ne obremenitve in te`o. Ob potresu pa se hi{a zatrese tudi v vodoravni smeri. ^e hi{ani bila na~rtovana tako, da zdr`i tudi stranske pritiske, se lahko sesuje kot grad iz igralnih kart,njeni stanovalci pa ostanejo zme~kani pod ru{evinami.

Kaj pa se zgodi hi{am

Yippi-ha-hoo!

Po potresu so potrebne bolni{nice, vojaki, gasilci, elektri~necentrale… stavbe, kjer imajo ti dejavniki svoj sede`, so torejizredenega pomena. Morajo pa prenesti potresne sunke {ebolje kot ostale!

Ne bojte se,saj ne bo padla!

Podstre{niprostor

Nosilnistebri

Tramovi

Kdo ve, ali so u~inki potresa povsod enaki!

Katera od teh dveh vasi bo do`ivelamo~nej{i pretres?

Katera od dveh?

ravna,trdnatla

mehkatla na dnudoline

V Italiji je ve~ina hi{ bila zgrajena preden so za~elaveljati protipotresna pravila. Mar naj jih zato poru{imoin nanovo postavimo? To je nemogo~e! Tudi ker so{tevilne med njimi zgodovinsko pomembne in so zelotrdne. Vsekakor pa je potrebno zanje skrbeti tako, daso ~im varnej{e. Kako? Z obnavljanjem, utrditvijonosilnih struktur ter s stalnim nadzorom. Sevedato stane mnogo denarja! Nova protipotresno zgrajenahi{a stane nekoliko ve~ od navadne. Gotovo pa se izpla~a!

www.edurisk.it

Kaj pa drugje?Kot si lahko sami predstavljate, je v svetovnizgodovini bilo ogromno potresov. Do najve~jega{tevila potresnih sunkov je pri{loseveda ob prelomih, ki jih `epoznate. Nekateri odpotresov so bili {eposebno uni~ujo~i alipa so imeli posebnezna~ilnosti. Tunavajamo nekajprimerov.

Na na{o sre~o se pripetijo najhuj{i potresi drugod po svetu. Tudi v Italiji so nekateri potresi biliprav hudi, kot smo `e lahko brali. Oglejmi si pobli`e te brdavse, ki so v zadnjih tiso~ letihspravili na{e de`ele na kolena. Njihova sila je opredeljena z Mercallijevo lestvico. Potres je leta 1980 spro`il v Irpiniji

ogromno energijo (6,8. stopnje poRichterjevi lestvici), ki je bila enakaeksploziji...• 15 bomb, ki jih spusti bombnik

• 1 atomske bombe, kot je bila hiro{imska

• 15 atomskih bomb, kot je bila hiro{imska

• 150 ro~nih bomb

15 atomskih bomb, kot je bila hiro{imska.

Leta 1964 je na Aljaski pri{lo doenega najhuj{ih in najstra{nej{ihpotresov vseh ~asov. Njegova silaje bila tolik{na, da se je skalnataplast pod tamkaj{njo obalostalila!!! Ta pojav je v~asih pri-soten pri mo~nej{ih potresih, kot jebil na primer leta 1999 v Tur~iji.

Leta 1883 je otok Krakatoa vIndoneziji eksplodiral zaradiognjeni{kega izbruha.Eksplozijo je bilo mogo~e sli{atido 4.000 kilometrov dale~.Potres je povzro~il tsunami,ki je bil visok 30 metrov in je uni~il {tevilne vasi nabli`njih otokih.

Veliko {tevilo potresnih sunkov vdveh mesecih. Prizadeti Kalabrijain Sicilija. Morski potres z 10-metrskimi valovi je ubil ve~ tiso~ljudi, ki so se zatekli na obalo.

Potresni sunki v Toskani. Huda{koda v 350 krajih v Garfagnaniin Lunigiani.

Eden najmo~nej{ihpotresov v Srednji inJu`ni Italiji. Uni~eniBoiano in Isernia.Huda {koda vAbrucih, Molizeju,Bazilikati, Kampaniji;morda je nastopilove~ potresov skupaj.

[tevilne kraje na{ir{em obmo~ju medUmbrijo in Abrucomsta glavna sunkapopolnoma uni~ila.

Hud potres v zahodniLiguriji. Marsikje se jemorska gladina zni`ala:V Loanu in Imperiji se nivrnila na prej{njo raven.

Dva zelo mo~na sunka stauni~ila Catanijo in 70 drugihkrajev. Nekatera naselja, npr.Noto, so obnovili drugje.

Ve~ kot 400 sunkov vosrednjem delu dolineTilmenta v Furlaniji. 15.septembra se je {e enkratzatreslo, kar je zve~alo{tevilo `rtev. {teviloporu{enih hi{: 17.000.

Prizadetih pribli`no860 krajev v Irpinijiin Basilicati. Zelo hudeposledice. 10.000ranjenih. Za~utili soga povsod v Italiji.

Uni~evalen potres v Abrucih,Laciju in Umbriji. Za~utili soga od Bazilikate do Veneta.

Leta 1970 je v Peruju izrednomo~an potres povzro~il plazskalovja in snega, ki se jeodtrgal na gori Huascaran.Plaz je zdrsnil 1.000 metrovin ubil skoraj 20.000 ljudi.

Leta 1923 je potres povzro~il vTokiju ogromen po`ar. Ogenj jezlahka uni~il hi{e iz papirja inlesa, v plamenih pa je umrlo200.000 prebivalcev.

Zadnji pri{lek

Leta 1997. Prvi pomembnej{i potres v novem tiso~letjuje bil 31. oktobra 2002 v Molizeju.

Uni~eni Messina in ReggioCalabria ter 400 vasi napodro~ju Mesinske o`ine.Hude po{kodbe v Kalabrijiin na Siciliji do Etne. Potresso ob~utili tudi na Maltiin v Albaniji.

23.februar1887

Maj–september

1976

ctopnja: VIII-IX{tevilo `rtev: 1.000

7.september

1920

ctopnja: IX-X{tevilo `rtev: 200

5.december

1945

ctopnja: X{tevilo `rtev: 12.000

23.november1980

ctopnja: IX-X{tevilo `rtev: 3.000

Februar–marec 1783

ctopnja: XI{tevilo `rtev: 30.000

9.-11.januar1693

ctopnja: XI{tevilo `rtev: 54.000

28.december

1908

ctopnja: XI{tevilo `rtev: 80.000

13.januar1915

ctopnja: XI{tevilo `rtev: 36.000

Januar-februar 1703

ctopnja: XI{tevilo `rtev: 10.000

1905Kalabrija

1908Reggio C.-Messina1915,Fucino

1919,Mugello

1920Garfagnana

1930Irpinija

1962Irpinija

1968Belice

1976Furlanija

1980Irpinija

........?Umbrija–Marke

ctopnja: IX{tevilo `rtev: 600

Poglejte razvrstitev najve~jih italijanskih potre-

sov prej{njega stoletja. Vsak je ozna~en z

ustrezno Mercallijevo stopnjo. Kdaj pa se je v

Italiji nazadnje zatresla zemlja? Ali se spo-minjate, katerega leta se je to zgodilo?

www.edurisk.it

Ali lahko potres zagrmi?

Ali je res, da `ivali ob~utijo prihodpotresa?

Lahko si oddahnete, nekdo pa le skrbi za nas. V Italiji se okoli potresavrti delo {tevilnih ljudi. Videli smo, da strokovnjaki od blizu prou~ujejogeolo{ka obmo~ja, kjer vemo, da lahko pride do teh pojavov. Drugi paskrbijo, da so posledice potresa ~im manj{e: zato preverjajo, v kak{nem stanju so stavbe; ali paorganizirajo pomo~, ki naj bi bila hitrej{a in u~inkovitej{a v primerjavi s preteklostjo. ^im sepotres pojavi, ga opazovalci Dr`avnega in{tituta za geofiziko in vulkanologijo izmerijo: epicenter, magnitudo, datum in uro. ^e je potres mo~an (4,5 stopnje ali mo~nej{i), dostavijoCivilni za{~iti vse podatke hkrati z oceno o po{kodbah na prizadetem obmo~ju.

Hudi a, takoj moramoukrepati!

Osebje Civilne za{~ite nastopi takoj po potresu. Civilna za{~ita zaobjema mnogo operativnihcentrov in razne dejavnike: gasilce, vojsko, policijo, oro`nike, prostovoljce in zdravstvene ekipe.V na{i de`eli je med alarmnim stanjem sklicna to~ka za vse te dejavnike De`elno operativnosredi{~e Civilne za{~ite. Pomembno je predvsem za usklajevanje prostovoljcev, ki jih je vFurlaniji-Julijski krajini okrog 8.000. Vsaka ob~ina ima namre~ svojo skupino prostovoljcevCivilne za{~ite, ki se jim pridru`ijo prostovoljci razli~nih zdru`enj, saj se tudi ta bavijo s civilnoza{~ito. Naloge v pristojnosti sil Civilne za{~ite so {tevilne in vse so zelo koristne: iskati pre`ivelein jih prenesti na varno, nato jih je potrebno zdraviti, postaviti je potrebno {otore in kuhatidnevne obroke za osebe, ki so ostale brez stanovanja, obnoviti komunikacije in cestnoomre`je, odstraniti ru{evine in popraviti nastalo {kodo. Z eno besedo gre za~imprej{nje vra~anje v normalnost.Tudi ti v tvojem okviru jimlahko pomaga{ pri njihovihnalogah: v okoli{~inah, kigrozijo tebi ali komudrugemu, lahko kli~e{zeleno telefonsko {tevilko800500300. Na ta na~inbo{ priklical ~lane Civilneza{~ite na kraj, kjer sonajkoristnej{i.

Psi res niso pravo tehnolo{kosredstvo, `e dolgo ~asa pa obsta-jajo zanje posebne {ole, kjer seu~ijo iskanja pre`ivelih oseb, kiso pod ru{evinami. Njihovo deloje izrednega pomena!

Za iskanje {e `ivih oseb podru{evinami uporabimo kamerona infrarde~e `arke, ki poi{~e in najde ~love{ko telo po toploti,ki jo oddaja.

S posebno napravo re{evalciza~utijo tresljaje, ki jih ~lovekpod ru{evinami povzro~a in gazato tudi najdejo. Ista napravaomogo~a tudi pogovor sponesre~encem.

Po potresu pogostonastane nered. Prav je, da

ohranimo mirno kri.

Vi pa bi se e pravilnoobna aLi, ali ne?

V krajih, ki jih je te`ko dose~i,se na u~inkovit na~in lahkoposlu`imo helikopterja. Slabovreme pa pogosto prepre~injegovo uporabo.

@ivali se lahko vznemirijo in oddajo glasove, kozaznajo prve tresljaje tal, ki so navadno {ibkej{i odtistih, ki sledijo. Ni pa dokazano, da vnaprej

ob~utijo, ali bo potres.

Da, v~asih je mogo~e sli{ati pravo grmenje. Togrmenje povzro~a tresenje zemlje, oznanja pa{e huj{e potresne sunke.

To je precej raz{irjeno prepri~anje, v resnicipa ni nobene povezave med potresom in

vremenskimi pogoji.Pod ru{evinami Ena izmed najte`jih nalog je iskanje oseb, ki so ostale pod ru{evinami. Ni mogo~e v vsakem primeru to~no vedeti kje in koga iskati. Re{evalci pa poleg vsega lahko{e sami postanejo `rtve, saj obstaja mo`nost, da se hi{enanje sesujejo. Plin, ki uhaja iz po~enih cevi, lahkopovzro~i po`ar, kar {e dodatno pove~a nevarnostcelotnega stanja. Kdor pa je pod ru{evinami, morebiti niv stanju, da kli~e na pomo~; zato je potrebno pregledatiru{evine ped za pedjo, tudi ve~ dni zapored. Danespoznamo posebne tehnike, ki tovrstno delo olaj{ajo.

Ali je res, da nastopijo pred potre-som posebni vremenski pojavi, kotsta npr. megla ali nepri~akovanahuda vro~ina?

Izredno stanje

Pohitite!

c

sz

www.edurisk.it

[e nekaj podatkov

Katero mesto zaseda{ na lestvici?

Bo? Ali ne bo? Ne moremo biti stalno v skrbeh. Nekatere stvari paje dobro vedeti ne samo med potresom in po njem ampak tudipred njim. Res je, v~asih je dovolj poznati nekaj zadev, da sire{imo `ivljenje. ^e ste pri{li do tu, ste eno od teh stvari `e napravi-li: prebrali ste knji`ico, kar pomeni, da ste pridobili nekaj znanjao tej vsebini. Kaj lahko {e naredite, da postanete pravi PI (potresniizvedenci)? Takoj vam povemo!

Protipotresno zgrajena hi{a mora:• Vedno ostati popolnoma nepo{kodovana

• V nobenem primeru se ne sme poru{iti

• Zavrniti potrese

V nobenem primeru se ne sme poru{iti.

Vsaka barva predstavlja potresno podro~je, v kateroje posamezna ob~ina uvr{~ena (kot lahko preberetena prej{nji strani).

Pozanimajte se, ali ima va{aob~ina plan Civilne za{~ite,v katerem je obrazlo`eno, kajstoriti v primeru naravne nesre~e.

Pripravite na~rt za izredneprimere tudi v svoji dru`ini,zato da se odlo~ite, kam se lahkozate~ete v primeru potresa.

Pozanimajte se, kje so pipe zaplin in vodo ter elektri~nastikala. Preden zapustite hi{o,jih morate zapreti.

Doma imejte omarico za prvopomo~, pa tudi `epno svetilko,gasilni aparat in radio z vlo`ki.

Pritrdite na zid pohi{tvo in te`kepredmete. Na police polo`itesamo lahke predmete.

U~itelj/ica naj vam pove, kajpredvideva {olski na~rt za izredneprimere in kako se je potrebnoobna{ati v trenutku izrednega stanja.

Naj vam bo to v{e~ ali ne, ob~ina, v kateri bivate, je uvr{~ena na lestvici (uvrstili so jo drugi PI)glede na stopnjo potresnega tveganja, to je mo`nosti, da bo neko~ na njenem ozemlju ponovnopotres. Izvedenci so upo{tevali vse potrese v ob~ini, kako mo~ni so bili, katere po{kodbe so pov-zro~ili. Ali poznate stopnjo potresnega tveganja svoje ob~ine? Verjetno bi to `eleli vedeti, polegtega pa je to koristno vedeti: poi{~ite najbolj sve`e podatke. Vpra{ajte svojega u~itelja/ico, ali paopravite raziskavo! Zaenkrat vedite, da vsaka od italijanskih ob~in sodi v eno od naslednjih podro~ij.

^e se va{a ob~ina nahaja na obmo~ju,kjer je stopnja potresnega tveganjavisoka, vam svetujemo, da sleditenaslednjim pravilom! Tudi v ostalihprimerih pa je dobro ta pravila poz-nati, zato si jih oglejte skupaj s star{iin u~itelji/cami. Previdnost ni odve~!

To je zaris Italije v {tirih barvah.

Kaj pa pomeni posamezna barva?

Barve italijanskih ob~in

Ali ste dognali, na kak nem obmo ju

ivite?

Podro~je 1: najnevarnej{e

V tej ob~ini je potres povzro~il precej hudepo{kodbe. Hi{e morajo v primeru novih sunkov zdr`ati.

Podro~je 2: potrebno je zelo paziti

V tej ob~ini je potres povzro~il razmeroma majhnepo{kodbe. Mo`ni so zmerni potresni sunki. Trdnozgrajene hi{e ponavadi ne tvegajo huj{ih posledic.

Podro~je 3: potrebno je paziti

V tej ob~ini je tveganje nizko. Ker pa lahko vedno pridedo manj{ega potresnega sunka, je potrebno nadzirati javnestavbe ({ole in bolni{nice).

Podro~je 4: najmanj nevarno

V preteklosti je to ob~ino potres celo uni~il. Da bise to ponovno ne zgodilo, so uvedli zelo stroga pravilaza gradnjo novih hi{.

cszwww.edurisk

.it

U~ne ure je konec! Sedaj lahko priznamo: potresov smo naveli~ani!Upajmo, da se nikoli ve~ ne prika`ejo. ^e pa nimate pametnej{ih opravkov, vam predlagamotest, da preverite, ~e ste zares postali PI (potresni izvedenec), ali pa je morda bolje, da tu patam kaj ponovite.

G. Po potresnem sunku je potrebno nemudomatelefonirati gasilcem:

❐ Pravilno, zato da lahko takoj ukrepajo.❐ Zgre{eno, bolje je celo ne uporabljati telefona.❐ Zgre{eno, telefonirati morate Civilni za{~iti.

H. Mo`no je predvideti, kdaj bo potres:

❐ Zgre{eno, kve~jemu si je mo`no predstavljati, da bo potres ponovnov dolo~enem kraju.

❐ Pravilno, vendar samo v primeru, da gre za velik potres.❐ Pravilno, ~eprav ne moremo natanko predvideti ure.

I. V Italiji so potresi mo~nej{i glede na druge dele sveta:

❐ Pravilno, mo~ni so in zelo pogosti.❐ Zgre{eno, so pa pogostej{i glede na druge kraje.❐ Zgre{eno, povzro~ijo pa veliko {kodo, ker so hi{e neustrezno zgrajene.

L. Pred potresom se sploh ne moremo zavarovati:

❐ Zgre{eno, ~im hitreje moramo be`ati❐ Pravilno, ra~unamo lahko le na sre~o.❐ Zgre{eno, lahko uporabimo svojo pamet in sledimo na~rtu za

izredno stanje!

A-2 / B-3 / C-2 / D-1 / E-3 / F-2 / G-2 / H-1 / I-3 / L-3

Pre{tejte pravilne odgovore in preverite, ali je va{eznanje protipotresno!

Nau ili ste se vse o potresihin potreskih, zato boste v

primeru potresa znali ohra-niti hladno kri, kot pravi PI.

V slu aju potresa lahko samoupate... da ste mu simpati ni!Seveda, alim se, pa vendar,

ali ne mislite, da bi vam lahkokoristilo, e bi kaj ve vedeli?

Potresi in sunki so vame v glavnem neznani.

Ne obupajte in e poskusite:ste na dobri poti!

Dovolj stvari veste, zatovas ti brdavsi ne bodo kartako prestra ili: pametnej i

ste od njih!

Od 8 do 10 to~k 0 to~kOd 1 do 4 to~kOd 5 do 7 to~k

Re{itve

cc

c c

c

s ss

s s

A. Z magnitudo in jakostjo merimo potrese:

❐ Zgre{eno, z obema merimo padavine.❐ Pravilno, z magnitudo merimo mo~, z jakostjo pa posledice potresa.❐ Zgre{eno, z magnitudo merimo strah, ki ga potres povzro~i, z jakostjo pa njegovo trajanje.

B. Tsunami je zelo mo~no plimovanje:

❐ Zgre{eno, to je mo~an de`, ki ga povzro~i neurje.❐ Pravilno, povzro~ijo ga velike ladje.❐ Zgre{eno, to je ogromen val, ki ga povzro~ijo potresi in podmorski plazovi.

C. Potresno podro~je je vedno na varnem pred potresi:

❐ Zgre{eno, to je podro~je, ki ga vsako leto prizadenejo potresi.❐ Zgre{eno, to je podro~je, ki so ga v preteklosti prizadeli potresi.❐ Pravilno, vsekakor pa nikoli ne ve{!

D. ^e smo med potresnim sunkom v hi{i, je navadno bolje, da ne planemo na prosto:

❐ Pravilno, ~e je stavba trdna, je bolje po~akati, da tresenje mine.❐ Zgre{eno, previdno stopimo na plano.❐ Zgre{eno, prav je, da gremo na prosto, a uporabljamo dvigalo.

E. ^e se med potresnim sunkom nahajate na odprtem, potemje bolje, da se zate~ete pod most:

❐ Pravilno, toda most mora biti trdno grajen.❐ Pravilno, ko pa je potresnega sunka konec, se morate nemudoma

oddaljiti❐ Zgre{eno, saj bi se most lahko zru{il.

F. Potrese povzro~ijo podzemne eksplozije:

❐ Zgre{eno, povzro~ijo jih ognjeni{ki izbruhi.❐ Zgre{eno, povzro~ijo jih skalnati skladi v podzemlju, ko se lomijo❐ Pravilno, eksplozije povzro~ajo plini.

www.edurisk.it

KKnnjjiiggee

Travolgenti terremotiAnita Ganeri, Salani 2002.Za zabavno u~enje o potresihin potresnih sunkih

Vulcani e terremotiSusanna Van Rose, Istituto Geografico De Agostini 1993.Bolj o ognjenikih kot o potresihVsebuje zelo lepe posnetke in zanimive novice.

Catastrofi naturaliVittorio Rioda, Giunti Junior 2000.Potresi, morski potresi, poplave in {e marsikaj drugegaOdli~na knjiga za raziskave.

SSpplleettnnee ssttrraannii

www.edurisk.itNovice, zanimivosti, dokumenti, delovno gradivo in linkio potresih, ki so prizadeli Italijo.

www.ingv.itSpletna stran Dr`avnega in{tituta za geofoziko in vulkanologijo.

...jih boste tukajdobili e nekaj!

e pa vam potresizelo ugajajo...

C

s

www.edurisk.it