8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

1/53

DELOVNO IN SOCIALNO PRAVOETELKA HORVAT KORPI - ODGOVORI

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH ...........................................................................................................................1splono .......................................................................................................................................................................1pogodba o zaposlitvi................................................................................................................................................... 1razlika med pogodbo o zaposlitvi in drugimi oblikami opravljanja dela ......................................................................2sprememba pogodbe o zaposlitvi............................................................................................................................... 4odpoved delovnega razmerja ...................................................................................................................................... 5varstvo posebnih kategorij delavcev ...........................................................................................................................9plaa .........................................................................................................................................................................12delovni as, odsotnost z dela, pripravnitvo ..............................................................................................................13ZAKON O JAVNIH USLUBENCIH ..........................................................................................................................15KOLEKTIVNO DELOVNO PRAVO ...........................................................................................................................21REPREZENTATIVNOST SINDIKATOV ....................................................................................................................24SODELOVANJE PRI UPRAVLJANJU ......................................................................................................................25STAVKA ...................................................................................................................................................................27ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ............................................................................................................................29POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE ..................................................................................................32BREZPOSELNOST ..................................................................................................................................................38SOCIALNO VARSTVO .............................................................................................................................................41STAREVSKO VARSTVO .......................................................................................................................................43ZAKON O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIIH ...................................................................................................47DRUGO ....................................................................................................................................................................51

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

splono

1. KAKO DELIMO DELOVNO PRAVO?Individualno in kolektivno

2. KAKO BI RAZDELILI ZAPOSLENE?Na javni in zasebni sektor; v javnem so javni uslubenci (uradniki in strokovno-tehnino osebje), v zasebnem padelavci.

3. DEFINICIJA DELOVNEGA RAZMERJA, GLAVNI ELEMENTI 4. len ZDR:"Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vkljui vorganiziran delovni proces delodajalca in v njem za plailo, osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih inpod nadzorom delodajalca."Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem. Je pravno razmerje, katerega pravna

podlaga je POZ.Bistveni elementi delovnega razmerja: prostovoljna vkljuitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plailo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela in delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

pogodba o zaposlitvi

4. KAKO SE SKLENE DELOVNO RAZMERJE? delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi

pravice, obveznosti, vkljuitev v socialno zavarovanje se zanejo uresnievati z dnem nastopa dela(dogovorjen v pogodbi; e ni dogovorjen teje datum sklenitve pogodbe) oz. z dnem, ko bi moral nastopiti, pa izopravienih razlogov ni zael (razlogi, zaradi katerih je opravieno odsoten z dela)

1

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

2/53

5. SESTAVINE POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR?

OBVEZNI PODATKI POGODBE O ZAPOSLITVI- podatki o pogodbenih strankah- datum nastopa dela- naziv delovnega mesta oz. vrsta dela, kratek opis dela- kraj opravljanja dela; e ni navedenega tonega kraja velja za kraj na sedeu delodajalca- as, za katerega je sklenjena (e za doloen as e nain nainu izrabe letnega dopusta)- pogodba s polnim ali krajim delovnim asom- delovni as- znesek osnovne plae delavca v valuti RS (EUR) in morebitnih drugih plailih- druge sestavine plae, plailno obdobje, plailni dan in nain izplaevanja plae- letni dopust- odpovedni rok- navedba kolektivnih pogodb in splonih aktov- druge pravice in obveznosti

NEVELJAVNA DOLOILAe v nasprotju z minimalnimi pravicami in obveznostmi strank (iz zakona, kolektivne pogodbe, splonega akta), sekot sestavni del PoZ uporabljajo dolobe Z, KP, SA.

razlika med pogodbo o zaposlitvi in drugimi oblikami opravljanja dela

6. RAZLIKE MED POGODBO O ZAPOSLITVI, POGODBI O DELU IN AVTORSKI POGODBI

AVTORSKA POGODBAPosameznik preko avtorske pogodbe za nekoga opravi individualno intelektualno stvaritev s podroja knjievnosti,znanosti in umetnosti.

Opravljanje del preko avtorske pogodbe je najbolj zdruljivo z vsemi drugimi oblikami dela, saj posameznik lahkopridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, eprav je v rednem delovnem razmerju, razen, e pogodba ozaposlitvi vsebuje konkurenno klavzulo.Sklenitev avtorske pogodbe po sedaj veljavnem ZUTD ni potrebno ve naznaniti Zavod za zaposlovanje.Sicer se za avtorsko pogodbo o naroilu dela uporabljajo tudi doloila Obligacijskega zakonika o podjemni pogodbi.Kar se pa tie akontacije dohodnine, se ponavadi odvede 25% akontacije.Delo na podlagi avtorske pogodbe ne pomeni rednega delovnega razmerja in ne veljajo doloila Zakona o delovnihrazmerjih, ampak se uporablja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Nekaj razlik: pri sklenitvi avtorske pogodbe tine tee delovna doba, prav tako si mora sam urediti zavarovanje itd.

PODJEMNA POGODBAPogodba o delu (v nadaljevanju: podjemna pogodba) je pogodba civilnega prava in je definirana v Obligacijskemzakoniku. S podjemno pogodbo se prevzemnik posla (izvajalec) zavezuje opraviti doloen posel, kot sta izdelavaali popravilo stvari, telesno ali umsko delo itd., naronik pa se zavezuje, da mu bo za to plaal.Za pogodbo o delu (podjemno pogodbo, delovrno pogodbo) je znailna enakopravnost strank, medtem ko pripogodbi o zaposlitvi stranki nista enakopravni, temve velja omejitev njune pogodbene svobode delavec jepodrejen delodajalcu. Pri doloanju vsebine pogodbe sta obe stranki omejeni z zakonom in drugimi pravnimi akti.

Pri obligacijski pogodbi delavec opravlja delo za drugega. Pri pogodbi o zaposlitvi delavec opravlja delo kot nekodalj asa trajajoo aktivnost z razmerjem podrejenosti. Dolnost delavca je, da delo, kot je doloeno v pogodbi ozaposlitvi, upotevaje delodajalca.Na podlagi delovrne pogodbe si podjemnik sam organizira delo, dela na svoj rizik, si sam doloi nain dela ter ne dela po navodilih druge stranke.Delavec v delovnem razmerju ne odgovarja za rezultate in za svoje delo. Rizik nosi delodajalec. Delavec dela, kot je napisano v pogodbi v zaposlitvi in po navodilih delodajalca.Delavec, ki opravlja delo na podlagi delovrne pogodbe, ne dobi plae. Plailo dobi, ko je nekaj opravljeno oz.storjeno.V delovnem razmerju prejema delavec redno plao. Ob izplailu plae dobi tudi obraun, do katerega ima pravico.Delavec po delovrni pogodbi te pravice nima.Delavec v delovnem razmerju opravlja delo v prostorih delodajalca in v delovnem asu, kot je doloen v pogodbi o

zaposlitvi.Delavec na podlagi delovrne pogodbe si sam doloa delovni as in ni nujno, da dela v prostorih delodajalca.Delovni as in plaa sta pomembna elementa, ki ju sodie upoteva ob morebitnih sporih.Prednosti podjemne pogodbe so v tem, da je delovni as bolj fleksibilen, da ne gre za neko dalj asa trajajoodejavnost, ampak bolj za projektno delo, da je rok za izpolnitev obveznosti doloen itd.

2

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

3/53

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

4/53

8. ALI LAHKO DELODAJALEC SKLENE (CIVILNOPRAVNO) POGODBO S TRETJO OSEBO ZAOPRAVLJANJE DELA?

Lahko, e vsebina pogodbe nima narave (elementov) delovnega razmerja.

e v konkretnem primeru obstajajo elementi delovnega razmerja to so: prostovoljna vkljuitev v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano delo, delo za plailo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalcamorata stranki skleniti pogodbo o zaposlitvi, delo pa se ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razenv primerih, ki jih doloa zakon (npr. zaasna in obasna dela dijakov in tudentov, vajenitvo ipd.). e delavec kljub obstoju elementov delovnega razmerja opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava, topredstavlja glede na kazenske dolobe ZDR prekrek, za katerega se delodajalec pravna oseba lahkosankcionira z globo v viini 300.000 tolarjev.

9. ALI LAHKO DELODAJALEC PRIPELJE S.P.-JA V PODJETJE DA DELA IN ZAKAJ NE?Delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi je osebno razmerje, delavec pa je lahko le fizina oseba, ki je vdelovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.Mone pa so druge oblike dela, in sicer podjemna pogodba (za obasna oz. zaasna dela) ali avtorsko pogodbo.

10. DELAVEC USTVARI AVTORSKO DELO V ASU TRAJANJA DELOVNEGA RAZMERJA ALI LAHKOZAHTEVA AVTORSKI HONORAR OD DELODAJALCA

Ne, posebnega honorarja za to ne more zahtevati, e je avtorsko delo ustvaril pri izpolnjevanju obveznosti izpogodbe o zaposlitvi ali po navodilih delodajalca.

ZASP doloa:Kadar avtorsko delo ustvari delavec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo izdelovnega razmerja), se teje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izkljunoprenesene na delodajalca za 10 let od dokonanja dela , e ni s pogodbo drugae doloeno.Po preteku tega roka pripadejo pravice iz prejnjega odstavka delavcu, delodajalec pa lahko zahteva njihovponovni izkljuni prenos proti plailu primernega nadomestila.

sprememba pogodbe o zaposlitvi

11. TRANSFORMACIJA POGODBE O ZAPOSLITVI

ZDR doloa:e je pogodba o zaposlitvi za doloen as sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali e ostanedelavec na delu tudi po poteku asa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se teje, da je delavec sklenilpogodbo o zaposlitvi za nedoloen as.

V primeru, da delavec ostane na delovnem mestu e po poteku pogodbe o zaposlitvi za doloen as, velja

transformacija delovnega razmerja sklenjenega za doloen as v nedoloen as.Pogodbo o zaposlitvi se sklene za omejen as, ki je potreben, da se delo opravi. Pogodba o zaposlitvi se lahkosklene za doloen as, e gre za: delo, ki po naravi traja doloen as nadomeanje zaasno odsotnega delavca zaasno povean obseg dela zaposlitev tujca ali osebe brez dravljanstva (razen v primeru osebnega del. dovoljenja) poslovodne osebe opravljanje sezonskega dela zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oz. izobraevanja zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokonne odlobe in potrdila pristojnega organa, izdane v

postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu javna dela oziroma APZ

delo, ki je projektno organizirano v asu uvajanja novih programov, tehnologije voljene in imenovane funkcionarje, ki so vezani na mandat v primerih, ki jih doloa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti

4

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

5/53

Dalj kot 2 leti lahko traja: pogodba o zaposlitvi za doloen as, e gre za: nadomeanje zaasno odsotnega delavca zaposlitev tujca ali osebe brez dravljanstva poslovodne osebe voljene in imenovane funkcionarje pogodbo o zaposlitvi za projektno delo lahko za obdobje, dalje od 2 let, e projekt traja ve kot 2 leti in se

pogodba o zaposlitvi sklene za ves as trajanja projekta

Iz odlobe Vrhovnega sodia:Volja delodajalca je eden od bistvenih elementov za ugotovitev obstoja transformacije. V citirani sodbi je bilo takozavzeto stalie, da "lahko govorimo o preoblikovanju v pogodbo o zaposlitvi za nedoloen as, e delavec popoteku delovnega razmerja za doloen as pride na delo in eli nadaljevati z delom, iz ravnanja delodajalca pa jenedvomno razvidno, da mu tega ne prepreuje. Iz ravnanja delodajalca mora biti razvidno, da je podana tudinjegova volja za nadaljnji obstoj delovnega razmerja. e delavec pride na delo, raunajo na ponovno podaljanjedelovnega razmerja za doloen as, pa do tega ne pride, tudi en dan dela ve sam po sebi ne pomeni, da jedelavec ostal na delu. Ob sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, kjer je datum prenehanja pogodbe jasno doloen, je edinoutemeljeno priakovanje lahko le, da bo takrat delovno razmerje prenehalo. Delodajalcu ni treba delavca na datumprenehanja e posebej opozarjati, saj je delavec pogodbo podpisal. e s tem je tudi nedvomno vedel, kdaj mu bodelovno razmerje prenehalo. Kolikor delavec tudi dan po izteku pogodbe pride na delo in eli delati, ali ta dan celodela, tega ni mogoe teti kot nadaljevanje delovnega razmerja, e mu delodajalec jasno pove, da nove pogodbene namerava skleniti in da naj na delo ne prihaja ve".

odpoved delovnega razmerja

12. ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA- vrste odpovedi delovnega razmerja- razlike med odpovedjo iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti- kakne pravice ima delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnega razloga?- nekaj razlogov, pravice delavca v postopku, od kdaj velja odpoved; v katerem primeru pri izredni odpovedi ni

zagovora

pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom -redna odpoved v primerih, ki jih doloa zakon, lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka

- izredna odpoved1. REDNA ODPOVED S STRANI DELAVCA ni potrebno navesti razlogov minimalni odpovedni rok:

1 mesec pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko doloata dalji rok, vendar najve 3 mesece

odpoved mora biti v pisni obliki delavec odpoved vroi delodajalcu po pravilih pravdnega postopka delavec nima pravice do odpravnine delavec nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, razen v primeru, ko ZDR doloa, da ima delavec

kljub redni odpovedi enake pravice, kot e pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogovrazlogi za izredno odpoved delavca

2. IZREDNA ODPOVED S STRANI DELAVCA

RAZLOGI NA STRANI DELODAJALCA ni zagotavljal dela in delavcu ni izplaal zakonsko doloenega nadomestila plae ve kot 2 meseca ni bilo omogoeno opravljanje dela zaradi odlobe pristojne inpekcije o prepovedi opravljanja delovnega

procesa ali prepovedi uporabe sredstev dalj kot 30 dni in delavcu ni plaal zakonsko doloenega nadomestilaplae

izplaeval bistveno zmanjano plailo za delo vsaj 2 meseca ni izplaal plaila za delo v roku 3x zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od njega predhodno zahteval odpravo grozee

neposredne in neizogibne nevarnosti za ivljenje ali zdravje ni zagotavljal enake obravnave ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinenjem na delovnem mestu

SPLONI ROK ZA IZREDNO ODPOVED (obe stranki) v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved v 6 mesecih od nastanka razloga

5

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

6/53

e ima delovanje katere od strank znake kaznivega dejanja, lahko odpove pogodbo v 30 dneh od ugotovitverazloga za izredno odpoved in storilca

PREDHODNI OPOMIN IN OBVESTILO INPEKTORJA delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v8 dneh po tem, ko

predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kritvah pisno obvesti inpektorja za delo

sploni 30-dnevni rok za izredno odpoved tee od poteka 8-dnevnega roka za opomin in delodajalec ne izpolniobveznosti ali ne odpravi kritve

PRAVICE DELAVCADelavec je ob razlogih za izredno odpoved upravien do odpravnine, doloene za primer redne odpovedi iz poslovnih razlogov odkodnine najmanj v viini izgubljenega plaila za as odpovednega roka nadomestilo za primer brezposelnosti (brez izjem, ker ni proti njegovi krivdi ali volji prenehalo DR)

3. REDNA ODPOVED S STRANI DELODAJALCA

UTEMELJENI RAZLOGI ZA REDNO ODPOVED POSLOVNI RAZLOG prenehanje potreb po opravljanju doloenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih,

tehnolokih, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca

RAZLOG NESPOSOBNOSTI nedoseganje priakovanih delovnih rezultatov (npr. ne opravlja pravoasno,strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela) KRIVDNI RAZLOG krenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja ZARADI INVALIDNOSTI nezmonost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi

invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Odpoved je mona le, e utemeljen razlog onemogoa nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

ROK ZA ODPOVED POGODBE delodajalec mora odpoved podati najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga v primeru krivdnega razloga podati odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in

najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga e krivdni razlog znake kaznivega dejanja:

v 60 dneh ko izvedel za utemeljen razlog in storilca (tukaj ni 6 mesecev!) lahko prepove opravljati delo (v tem asu delavec pravico do nadomestila plae v viini 1/2 njegovepovprene plae v zadnjih 3 mesecih pred uvedbo postopka)

POSTOPEKKrivdni razlog -pisno opozorilo najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kritve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kritve pisno opozoriti na

izpolnjevanje obveznosti in monost odpovedi e bo delavec ponovno kril pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v 1 letu od prejema pisnega

opozorila

Razlog nesposobnosti ali krivdni razlog -zagovor delodajalec mora delavcu omogoiti zagovor v razumnem roku (min 3 delovni dni) v pisnem vabilu na zagovor naveden obrazloen razlog nameravane odpovedi, datum, ura in kraj zagovora ni potrebno omogoiti zagovora:

e obstajajo okoliine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravieno priakovati, da delavcu to omogoi(npr. delodajalec sam rtev kritve)

v primeru neuspeno opravljenega poskusnega dela e delavec to izrecno odkloni e se delavec neopravieno ne odzove povabilu na zagovor

Poslovni razlogi delodajalec pisno obvestiti delavca

Razlog nesposobnosti ali poslovi razlog -preveriti monost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga mora delodajalec preveriti, ali je delavcamogoe zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, dokvalificirati ali prekvalificirati e ta monost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe e delavec ne sprejme (pa je nova zaposlitev ustrezna in za nedoloen as), nima pravice do odpravnine

6

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

7/53

ustrezna zaposlitev - enaka vrsta in stopnja izobrazbe, za enak delovni as, kraj opravljanja dela ni oddaljen vekot 3 ure vonje v obe smeri z javnim ali organiziranim prevozom

ta obveznost ne velja: e prejnja pogodba sklenjena za manj kot 6 mesecev pri manjih delodajalcih

ODPOVED S PONUDBO NOVE POGODBE e delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istoasno ponudi sklenitev nove pogodbe, se uporabljajo

dolobe za redno odpoved e delavec sprejme ponudbo delodajalca, mora skleniti pogodbo v 15 dneh od pisne ponudbe e sprejme ustrezno zaposlitev za nedoloen as, nima pravice do odpravnine, obdri pa pravico izpodbijati

utemeljenost odpovednega razloga e neustrezna zaposlitev - pravica do sorazmerne odpravnine

ODPOVEDNI ROK poslovni razlog, razlog nesposobnosti, zaradi invalidnosti

30 dni - manj kot 5 let 45 dni - najmanj 5 let 60 dni - najmanj 15 let 120 dni - najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu (teje tudi delovna doba pri njegovih prednikih)

krivdni razlog: 1 mesec

ODPRAVNINADelodajalec je dolan izplaati odpravnino v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov in iz razloga nesposobnosti.Pri odpovedi z krivdnega razloga torej ni pravice do odpravnine.

VIINA ODPRAVNINE osnova za izraun odpravnine je povprena mesena plaa, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, e

bi delal, v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo viina:

1/5 osnove za vsako leto dela, e zaposlen pri delodajalcu ve kot 1 leto do 5 let 1/4 osnove - za vsako leto dela: od 5 do 15 let 1/3 osnove - za vsako leto dela: nad 15 let

viina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove

NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOSTDelavec ima pravico do nadomestila za brezposelnost, razen: zaradi odpovedi iz krivdnega razloga zaradi odpovedi ker delavec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno

delo in za nedoloen as e delavec za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitrane odloitve ali sodnega varstva pri odpovedi

iz razlogov, ki jih kot neutemeljene odpovedne razloge izrecno doloa ZDR v nasprotju z dolobami ZDR, ki doloajo posebno varstva delavca pred odpovedjo

4. IZREDNA ODPOVED S STRANI DELODAJALCA

RAZLOGI NA STRANI DELAVCA kri pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kritev vse znake kaznivega dejanja naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kri pogodbene ali druge obveznosti najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca (preneha z

dnem neupraviene odsotnosti, e pa se ne vrne na delo, pa ko mu je vroena izredna odpoved) v primeru spremembe delodajalca odkloni prenos in opravljanje dela v 5 dneh po prenehanju razlogov za suspenz neupravieno ne vrne na delo delavcu izreen ukrep ali kazen:

s pravnomono odlobo prepovedano opravljati doloena dela izreen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep ali sankcija za prekrek, zaradi katerega ne more opravljati dela

dalj kot 6 mesecev zaradi prestajanja zaporne kazni ve kot 6 mesecev odsoten z dela

ne opravi uspeno poskusnega dela

v asu odsotnosti z dela zaradi bolezni ali pokodbe ne spotuje navodil pristojnega zdravnika oz. zdravnike komisije brez odobritve pristojnega zdravnika oz. zdravnike komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja opravlja pridobitno delo

7

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

8/53

ROK ZA IZREDNO ODPOVED v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved v 6 mesecih od nastanka razloga e ima delovanje katere od strank znake kaznivega dejanja, lahko odpove pogodbo v 30 dneh od ugotovitve

razloga za izredno odpoved in storilca

PREPOVED OPRAVLJATI DELO ZA AS TRAJANJA POSTOPKA delodajalec lahko delavcu prepove opravljati delo v primeru:

kritve z znaki kaznivega dejanja huje naklepne ali iz hude malomarnosti kritve pogodbenih ali drugih obveznosti izreene prepovedi opravljanja dela, izreen ukrep ali sankcija za prekrek, prestajanje zaporne kazni

v asu prepovedi pravico do nadomestila plae v viini 1/2 povprene plae v zadnjih 3 mesecih pred uvedbopostopka

POSTOPEK (enak kot krivdni razlog in razlog nesposobnosti)obveznost zagovora delodajalec mora delavcu omogoiti zagovor v razumnem roku (min 3 delovni dni) v pisnem vabilu na zagovor naveden obrazloen razlog nameravane odpovedi, datum, ura in kraj zagovora ni potrebno omogoiti zagovora:

e obstajajo okoliine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravieno priakovati, da delavcu to omogoi(npr. delodajalec sam rtev kritve)

v primeru neuspeno opravljenega poskusnega dela e delavec to izrecno odkloni e se delavec neopravieno ne odzove povabilu na zagovor

NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST delavec nima pravice do nadomestila izjema, ko ima vseeno pravico do nadomestila:

izredna odpoved zaradi neuspeno opravljenega poskusnega dela e je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku

13. ODPOVEDNI RAZLOG KRITVE BOLNIKEGre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, saj delavec kri pogodbo o zaposlitvi in v njej doloeneobveznosti.Prehod s tega vpranja na zdravstveno zavarovanje - celoten postopek odobritve bolnike (osebni zdravnik,imenovani zdravnik, komisija...) Pritoba na odlobo komisije - ti pusti, da kar sam odgovarja vse kar se spomni,dokler ne ree v redu

14. IZREDNA ODPOVEDIzredna odpoved je predvidena za primere hujih kritev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja,zaradi katerih je drugi stranki dana monost odpovedi s takojnjim uinkom, brez odpovednega roka. Izrednaodpoved je tako predvidena le za najhuje kritve pogodbenih obveznosti.Zakonski pogoj, da pride do izredne odpovedi, je obstoj zakonitega razloga. Do prenehanja pogodbe o zaposlitvipride takoj, brez odpovednega roka. Bistvena znailnost izredne odpovedi je prav v tem, da morajo polegzakonitega razloga za odpoved obstajati tudi take okoliine, ki onemogoajo nadaljevanje delovnega razmerja doizteka odpovednega roka oziroma, e se izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi za doloen as, do poteka asa,za katerega je bila sklenjena taka pogodba.

Za zakonitost izredne odpovedi, ki jo poda delodajalec, morajo biti izpolnjeni 3 pogoji: obstoj zakonitega razloga delodajalec mora dokazati, da ni mogoe nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka

oziroma do poteka pogodbe o zaposlitvi za doloen as delavcu mora biti omogoen zagovor s pisnim vabilom, v katerem mora biti naveden obrazloen razlog

15. MIROVANJE POGODBE O ZAPOSLITVI SUSPENZ

NASTOP SUSPENZA ne more opravljati dela 6 mesecev ali manj zaradi:

prestajanja zaporne kazni izreenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekrek

8

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

9/53

zaasno preneha opravljati delo zaradi sluenja vojakega roka opravljanja nadomestne civilne slube oz. usposabljanja v rezervni sestavi policije vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske reevanja in pomoi pogodbenega pripadnika Civilne zaite pripora v drugih primerih, ki jih doloajo zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi

POSLEDICE SUSPENZA pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, razen e so podani razlogi zaizredno odpoved ali e je uveden postopek za prenehanje delodajalca

mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane naopravljanje dela

VRNITEV NA DELO pravico in dolnost vrniti na delo najkasneje v 5 dneh po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe z dnem, ko se delavec vrne na delo, preneha suspenz pogodbe e se v predpisanem roku neupravieno ne vrne na delo in mu je izreena izredna odpoved, traja suspenz

pogodbe do zaetka uinkovanja izredne odpovedi

varstvo posebnih kategorij delavcev16. VARSTVO POSEBNIH KATEGORIJ DELAVCEV

ZDR kot posebne kategorije nateva: varstvo ensk varstvo delavcev zaradi nosenosti in starevstva varstvo delavcev, ki e niso dopolnili 18 let starosti varstvo invalidov varstvo starejih delavcev

Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa uivajo: predstavniki delavcev stareji delavci stari invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni

17. VARSTVO STAREJIH DELAVCEV PRED ODPOVEDJO IN VSE V ZVEZI S TEM. E SOGLAA KAKNEPRAVICE IMA?(do odpravnine, ne pa do nadomestila za brezposelnost)

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi starejemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja iz poslovnega razloga dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine

Mona je torej odpoved iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti. e delavec poda pisno soglasje za odpovediz poslovnih razlogov, ima pravico do odpravnine. Zakon o urejanju trga dela pa doloa, da nima pravice donadomestila za brezposelnost. Zavod za zaposlovanje odkloni plailo nadomestila , e starejemu delavcu nizagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnihpogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Varstvo starejega delavca pred odpovedjo ne velja (mona brez soglasja), e je: delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do

izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev delodajalec v postopku prenehanja (steaj, likvidacija)

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI (NE ODPOVED!) v viini 2 povprenih mesenih pla v RS ali delavca (e to zanj ugodneje) za pretekle 3 mesece e se delno upokoji (sklene pogodbo o zaposlitvi s krajim delovnim asom) - sorazmerno e dela s krajim delovnim asom - sorazmerno (razen PIZ, ZZ, SV) e se ponovno zaposli - drugi ne odpravnine

9

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

10/53

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

11/53

OBVEZNOSTI DELODAJALCA delavcem omogoiti laje usklajevanje druinskih in poklicnih obveznosti ne sme zahtevati podatkov o nosenosti delavke, razen e dovoli zaradi uveljavljanja pravic

STAREVSKI DOPUST(glej tudi pravice iz starevskega varstva in druinskih prejemkov) delodajalec zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajega delovnega asa delavec je dolan obvestiti delodajalca o zaetku in nainu izrabe pravic 30 dni pred zaetkom v asu izrabe ima pravico do nadomestila plae v skladu s predpisi o starevskem dopustu

PRAVICA DOJEE MATERE delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim asom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim

asom, ki traja najmanj 1 uro dnevno za as odmora ima pravico do nadomestila plae v skladu s predpisi o starevskem dopustu

PREPOVED OPRAVLJANJA DEL V ASU NOSENOSTI IN V ASU DOJENJA v asu nosenosti in ves as, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali

zdravje otroka e opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z

zaasno prilagoditvijo pogojev dela e se ni mono izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti opravljanje

drugega ustreznega dela in enako plao (e je to zanjo ugodneje) e to ni mono - zagotoviti nadomestilo plae

21. ALI LAHKO DELODAJALEC V POGODBI O ZAPOSLITVI DOLOI, DA TA PRENEHA, KO DELAVECIZPOLNI POGOJE ZA UPOKOJITEV? (NE!), ZAKAJ NE?

Ne more. Gre za pravico delavca, da odpove POZ ali da POZ preneha s sporazumom. Delavec se sam odloi,kdaj se bo upokojil.

22. ALI SE LAHKO DELAVEC DELNO UPOKOJI? KAJ STORI DELODAJALEC? KAKNE SO PRI TEMOMEJITVE PO ZPIZ? KAJ PA ZA PREOSTANEK? LAHKO DELA MANJ KOT 1/2 D?(lahko)

Delna pokojnina je vsebinsko gledana posebna vrsta pokojnine, ki je po viini nija od sicernje starostnepokojnine. Do te pokojnine so upravieni le delavci v delovnem razmerju, ne pa tudi druge osebe, vkljuene vobvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.Monost prejemanja takne pokojnine je namenjena blajemu prehodu iz aktivnega statusa v status uivalcapokojnine, ki v praksi mnogim povzroa tevilne, zlasti psihine teave. V asu uivanja take pokojnine ima njenupravienec dvojni status: tako delavca, kot tudi status uivalca pokojnine z ustreznimi pravicami in obveznostmi, kiizvirajo iz posameznega od njih.

To pokojnino lahko uveljavi zavarovanec: ki je e izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, e je v delovnem razmerju najve s polovico polnega delovnega asa.Za uveljavitev te pokojnine zavarovanec ne potrebuje soglasja delodajalca, pri katerem je v delovnem razmerju!

KOLIKO ZNAA DELNA POKOJNINA?

Delna pokojnina znaa polovico starostne pokojnine, do katere bi bil upravien zavarovanec glede na dopolnjenopokojninsko dobo in starost na dan uveljavitve te pravice. Za odmero delne pokojnine veljajo povsem enakapravila, kot za odmero starostne pokojnine.Viina delne pokojnine se spreminja v istih rokih in na enak nain kot viina drugih pokojnin.

MONOSTI PO PRENEHANJU UIVANJA DELNE POKOJNINEZavarovanec, ki je uveljavil pravico do delne pokojnine ima potem, ko preneha z delovnim razmerjem na voljo verazlinih monosti. Tako lahko zahteva: da se mu zane izplaevati celotni znesek pripadajoe starostne pokojnine, doloene ob uveljavitvi pravice

do delne pokojnine z vsemi, v asu uivanja te pokojnine izvedenimi uskladitvami (ki jih je sicer e bila delenanjegova delna pokojnina) ali,

ustrezno odstotno poveanje starostne pokojnine, ki je sluila za odmero delne pokojnine, za dejanskodopolnjeno zavarovalno dobo, doseeno v asu prejemanja delne pokojnine in doloitev njenega morebitnega

zmanjanja oziroma poveanja, odvisnega od starosti na dan uveljavljanja tega poveanja ali ponovno odmero starostne pokojnine, pri kateri se upoteva tako dejanska zavarovalna doba, dopolnjena vasu prejemanja delne pokojnine, ki vpliva na viji odstotek za odmero te pokojnine, kot tudi plaa, doseena zaopravljeno delo v tem asu ter starost na dan uveljavitve ponovne odmere, zaradi katere se lahko spremenipoveanje oziroma zmanjanje starostne pokojnine, doloeno ob uveljavitvi delne pokojnine.

11

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

12/53

Odloitev, za eno od natetih monosti je odvisna od zneska starostne pokojnine, ki je za takega upraviencanajugodneja!

plaa

23. SESTAVINE PLAE- del plae za delovno uspenost vs. del plae za poslovno uspenost- soudeleba pri dobiku

Plailo za delo je sestavljeno iz:11 PLAE(vedno v denarni obliki)

Plaa je sestavljena iz: osnovne plae doloi se upotevaje zahtevnost dela del plae za delovno uspenost doloi se upotevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela dodatkov doloijo se za posebne pogoje dela

za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega asa: nono delo, nadurno delo, delo vnedeljo, delo na praznike in dela proste dneve viina doloi s KP; dodatek pripada le za as, ko je delalv takih pogojih; dodatek za delo v nedeljo in na dela proste dneve se izkljuujeta

dodatki zaradi posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu lahkodoloijo s KP

viina lahko v KP doloi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plae plaila za poslovno uspenost samo, e dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi11 MOREBITNIH DRUGIH VRST PLAIL, e je tako doloeno s kolektivno pogodbo (npr. nastanitev)

Delavec je lahko udeleen pri dobiku v skladu z zakonom.e ima po pogodbi o zaposlitvi delavec dogovorjeno nastanitev kot obliko plaila, ima pravico do nastanitve vesas trajanja delovnega razmerja, kot tudi v asu, ko ne opravlja svojega dela in ima pravico do nadomestila plae.

Del plae za delovno uspenost je torej obvezna sestavina plae, plailo za poslovno uspenost pa se doloi le, e je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

DODATEK ZA DELOVNO DOBO delavcu pripada dodatek za delovno dobo

viina se doloi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnostiPOVRAILA STROKOV V ZVEZI Z DELOM povrailo strokov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povrailo strokov, ki jih ima na

slubenem potovanju e viina ni doloena s kolektivno pogodbo s splono veljavnostjo, se doloi z izvrilnim predpisom REGRES pravico do regresa za letni dopust ima delavec, ki ima pravico do letnega dopusta (sorazmerno, e ima pravico

le do dela letnega dopusta ali e je zaposlen s krajim delovnim asom - razen e po predpisih o pokojninskem,invalidskem, zdravstvenem ali starevskem varstvu)

najmanj v viini minimalne plae najkasneje do 1. julija (v primeru nelikvidnosti lahko KP doloi 1. novembra)

NADOMESTILO PLAE pravica do nadomestila plae za as

odsotnosti letni dopust, plaana odsotnost zaradi osebnih okoliin, izobraevanja, praznikov, dela prostihdni

ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca ko ne more delati zaradi vije sile - min 50% plae, a ne manj kot 70% minimalne plae

izplailo iz lastnih sredstev delodajalca nezmonost za delo zaradi bolezni ali pokodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni za

posamezno odsotnost (skupaj max. 120 delovnih dni v koledarskem letu) zaradi poklicne bolezni ali pokodbe pri delu nadomestilo iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako

posamezno odsotnost

izplailo v breme zdravstvenega zavarovanja za dalje odsotnosti ve odsotnosti zaradi iste bolezni ali pokodbe, ki ni povezana z delom za manj kot 30 dni, med njimi pa

manj kot 10 dni razmika viina: povprena plaa v zadnjih 3 mesecih

12

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

13/53

v primeru odsotnosti zaradi bolezni ali pokodbe, ki ni povezana z delom: 80% plae preteklega meseca

delovni as, odsotnost z dela, pripravnitvo

24. ALI JE V ZDR DOLOENA OMEJITEV ODSOTNOSTI Z DELA

ZDR omejuje odsotnost z dela, vendar postavlja minimalne pravice za delavca in ne omejevanje s stranidelodajalca.Pri izrabi pravic do odsotnosti je potrebno upotevati tudi potrebe delovnega procesa (dopust in odsotnost obpraznikih).Odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov ni omejena, e pa gre za daljo bolniko, se delavca napoti na komisijoZavoda za zdravstveno zavarovanje.e pa delavec ve kot 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, je to razlog za izredno odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca!

DOPUST: omejitev trajanja, vendar navzdol (minimalno trajanje)

minimalno 4 tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni as ali kraji delovni as od polnega stareji delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s

telesno ali duevno prizadetostjo najmanj 3 dodatni dnevi za vsakega otroka, ki e ni dopolnil 15 let 1 dodatni dan

omejena je pravica do celotnega dopusta (sorazmerni del dopusta) omejena je tudi izraba dopusta, saj je poleg monosti za poitek in rekreacijo ter druinske obveznosti delavca

potrebno upotevati tudi potrebe delovnega procesa

PLAANA ODSOTNOST ZARADI OSEBNIH OKOLIIN pravica do plaane odsotnosti z dela do skupaj najve 7 delovnih dni v letu zaradi osebnih okoliin najmanj 1 dan za vsak posamezen primer: lastne poroke, smrti zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka, smrti

starev, huje nesree, ki zadane delavca

ODSOTNOST Z DELA ZARADI PRAZNOVANJA pravico do odsotnosti z dela ob praznikih, ki so doloeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom doloenih

dela prostih dnevih lahko omeji, e je nujno za delovni proces, da se dela na praznini dan

ODSOTNOST Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV v primerih zaasne nezmonosti za delo zaradi bolezni ali pokodbe in v drugih primerih v skladu s predpisi o

zdravstvenem zavarovanju zaradi darovanja krvi (1 dan v breme zdravstvenega zavarovanja)

ODSOTNOST Z DELA ZARADI OPRAVLJANJA FUNKCIJE ALI OBVEZNOSTI PO POSEBNIH ZAKONIHzaradi opravljanja neprofesionalne funkcije, v katero je izvoljen na dravnih ali lokalnih volitvah, volitvah v Dravnisvet, imenovan s strani sodia, obrambnih dolnosti, vojake dolnostidolnosti zaite reevanja in pomoirazen v primeru vpoklica na obvezno ali prostovoljno sluenje vojakega roka

PRAVICA DO ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI IZOBRAEVANJA e se izobrauje v interesu delodajalca ali v lastnem interesu ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave

oziroma opravljanja izpitov (e v interesu delodajalca, je odsotnost plaana)

25. DELOVNI ASDelovni as je sestavljen iz 3 elementov: efektivni delovni as - je vsak as, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in

izpolnjuje svoje delovne obveznosti; je osnova za izraun produktivnosti dela as odmora as upravienih odsotnosti z dela

POLNI DELOVNI AS e ni drugae doloeno z zakonom ali kolektivno pogodbo, teje za polni delovni as 40 ur na teden ne sme biti dalji od 40 ur zakon ali kolektivna pogodba lahko doloita kraji polni delovni as, vendar ne manj kot 36 ur

13

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

14/53

DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA ASA nadurno delo dodatno delo zaradi naravne ali druge nesree

NADURNO DELO na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega asa (nadurno delo) dopustni primeri:

izjemoma povean obseg dela da bi se prepreila materialna koda ali nevarnost za ivljenje in zdravje ljudi da se odvrne okvara na delovnih sredstvih zagotovi varnost ljudi in premoenja ter varnost prometa v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih

odrediti v pisni obliki praviloma pred zaetkom dela e ni mono predhodno pisno, se odredi ustno, pisna odreditev pa se vroi naknadno (do konca tedna) traja najve 8 ur na teden, 20 ur na mesec, 170 ur na leto (lahko pa razporedi v 6 mesecih) s soglasjem delavca tudi preko letne asovne omejitve, a najve 230 ur (e odkloni, ne sme trpeti negativnih

posledic) delovni dan lahko traja najve 10 ur

DOPOLNILNO DELO izjemoma se lahko poleg pogodbe s polnim delovnim asom sklene pogodba o zaposlitvi s krajim delovnim

asom z drugim delodajalcem, vendar najve za 8 ur na teden, po poprejnjem soglasju delodajalcev zaopravljanje deficitarnih poklicev ali vzgojno-izobraevalnih, kulturno umetnikih in raziskovalnih del

RAZPOREJANJE DELOVNEGA ASA razporeditev in pogoji za zaasno prerazporeditev se doloijo s pogodbo o zaposlitvi

26. PRAVNA SREDSTVA DELAVCA

UVELJAVLJANJE PRAVIC PRI DELODAJALCU IN SODNO VARSTVO e delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti ali kri katero od njegovih pravic ima pravico pisno

zahtevati, da delodajalec kritev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni e delodajalec v nadaljnjem roku 8 delovnih dni ne izpolni svoje obveznosti oz. ne odpravi kritve, lahko

delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiem denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko uveljavlja neposredno pred delovnim sodiem (brez pisnezahteve in dodatnega roka)

ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih nainov prenehanja veljavnosti pogodbe ozaposlitvi, odloitev o disciplinski odgovornosti lahko zahteva sodno varstvo v roku 30 dni od dneva vroitveoz. ko izvedel za kritev pravice

neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri krena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni poprejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo

Zahteva za odpravo kritve oz. izpolnitev obveznosti je posebna procesna predpostavka za vloitev tobe vpostopku individualnega delovnega spora (razen e gre za ugotavljanje nezakonitosti odpovedi o zaposlitvi).

27. O EM ODLOA INPEKTOR ZA DELO?

O obstoju delovnih razmerij, o zagotavljanju varnih pogojev dela

V primerih, da inpektor pri opravljanju nadzorstva ugotovi kritve, lahko odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam doloi izvede postopke v skladu z zakonom o prekrkih

Inpektorji za delo s podroja delovnih razmerij opravljajo inpekcijsko nadzorstvo nad izvrevanjem zakonov,drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splonih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plae in druge prejemke izdelovnega razmerja, zaposlovanje, sodelovanje delavcev pri upravljanju ter stavke, tako v zasebnem, kot tudi v javnem sektorju.Inpektorji za delo s podroja delovnih razmerij opravljajo nadzor tudi na nekaterih drugih podrojih, kjer je to spredpisi izrecno doloeno, kot npr. na podroju nacionalnih poklicnih kvalifikacij, na podroju starevskega varstvaipd.

Inpektor za delo lahko, da se preprei samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva koda, zadri uinkovanjeprenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za arbitrao oziroma sodno varstvo, e je delavec

14

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

15/53

v sodnem postopku pa najkasneje ob vloitvi tobe zahteva izdajo zaasne odredbe, do odloitve sodia opredlogu za izdajo zaasne odredbe.

28. PRIPRAVNITVO

PRIPRAVNIKPripravnitvo se doloi z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti .Kot pripravnik sklene pogodbo o zaposlitvi kdor prvi zane opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje izobrazbe z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela

VAJENECVajenec, ki uspeno kona program poklicnega izobraevanja je usposobljen za samostojno opravljanje dela,ustrezno vrsti in stopnji njegove poklicne izobrazbe

TRAJANJE PRIPRAVNITVA najve 1 leto lahko sorazmerno podalja, e pripravnik dela s krajim delovnim asom od polnega (najve za 6 mesecev) podalja za as opraviene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni na predlog mentorja skraja, vendar le do 1/2

IZVAJANJE PRIPRAVNITVA delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela doloi trajanje in potek pripravnitva ter program, mentorstvo in nain spremljanja in ocenjevanja ob koncu pripravnitva pripravnik opraviti izpit

OMEJITEV ODPOVEDIDelodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen e so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave

VOLONTERSKO PRIPRAVNITVO za volonterskega pripravnika uporabljajo dolobe tega zakona o trajanju in izvajanju pripravnitva, omejenosti

delovnega asa, odmorih in poitkih, odkodninski odgovornosti pogodba o volonterskem opravljanju pripravnitva mora biti sklenjena v pisni obliki

ZAKON O JAVNIH USLUBENCIH

29. KAJ JE JAVNI SEKTOR?Po ZJU javni sektor sestavljajo: dravni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi druge osebe javnega prava, e so posredni uporabniki dravnega prorauna ali prorauna lokalne skupnosti

ZJU niti ZSPJS ne veljata za javna podjetja niti za gospodarske drube, v katerih ima veinski dele ali prevladujo

vpliv drava ali lokalna skupnost.

30. KAKO BI NA SPLONO DELILI ZAPOSLENE V SLOVENIJI? KATERI DELOVNOPRAVNI ZAKONPRIHAJA ZA ENO IN DRUGO VRSTO ZAPOSLENIH?

Na zaposlene v javnem sektorju in na zaposlene v zasebnem sektorju.Zasebni sektor: ZDRJavni sektor: ZDR, ZJU, ZSPJS

Za javne uslubence v javnem sektorju velja ZDR in ZJU, vendar pa slednji velja v celoti le za javne uslubence, kiso zaposleni v dravnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, za ostale javne uslubence, ki sozaposleni v javnih agencijah, javnih zavodih, javnih skladih in pri drugih posrednih proraunskih uporabnikih ter v javnih gospodarskih zavodih, pa veljajo doloila ZJU le do 21. lena.

Za vse javne uslubence pa velja Zakon o sistemu pla v javnem sektorju (ZSPJS). Ta zakon ureja le plae javnihuslubencev in funkcionarjev (osnovne plae, dodatke in del plae za delovno uspenost), ne pa celotnega plailaza delo, kakor tudi ne nadomestil in povrail strokov javnim uslubencem.

15

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

16/53

31. V KAKNEM ODNOSU STA UREDITVI V ZDR IN ZJU GLEDE UPORABE ZA JAVNE USLUBENCE?Velja naelo lex specialis derogat legi generali (poseben predpis razveljavi splonega). Zato je treba upotevati, dae ZJU ne ureja doloenih delovno pravnih razmerij med delodajalcem in javnim uslubencem je treba subsidiarnouporabiti dolobe ZDR.Odnos med ZJU in ZDR: subsidiarna uporaba ZDR.Za javne uslubence v javnem sektorju velja ZDR in ZJU, vendar pa slednji velja v celoti le za javne uslubence, kiso zaposleni v dravnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, za ostale javne uslubence, ki sozaposleni v javnih agencijah, javnih zavodih, javnih skladih in pri drugih posrednih proraunskih uporabnikih ter v javnih gospodarskih zavodih, pa veljajo doloila ZJU le do 21. lena.

32. JAVNI USLUBENCI - v kateri sektor sodijo javni uslubenci, kako jih delimo?- kako delimo zaposlene v dravnih organih? Kako delimo uradnike?- Kje so zaposleni uradniki?

Na uradnike (delo opravljajo v nazivih ali na poloajih) in strokovno-tehnine delavce. To pa velja samo v dravnihorganih in organih lokalne skupnosti, ne pa tudi v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnihgospodarskih zavodih!

Javni uslubenci so tiste osebe, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju. Javni uslubenci se delijo na: uradnike (na poloajih / v nazivih) strokovno-tehnine javne uslubence

Uradniki so tisti javni uslubenci, ki v dravnih organih in organih lokalnih skupnosti opravljajo javne naloge. To sonaloge, ki se nanaajo na izvrevanje oblasti ali so povezane z varstvom javnega interesa. Kriterije za doloanje javnih nalog doloa vlada z uredbo. Uradniki izvrujejo javne naloge vnazivih.Uradniki, ki zasedajo delovna mesta s pooblastili za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela v organu (vodstvenadelovna mesta) so uradniki na poloajih .

Ostali javni uslubenci v omenjenih organih opravljajo spremljajoa dela in se imenujejostrokovno tehniniuslubenci . Uslubenec na strokovno tehninem delovnem mestu lahko opravlja tudi enostavna upravna opravila,ki jih doloi minister pristojen za upravo (upravne overovitve, izdaja delovne knjiice, poiljanje obvestil dravljanomidr).

33. URADNIKI PO NAZIVU, URADNIKI PO POLOAJU (SPREMLJAJOA DELA)

URADNIKI V NAZIVIHUradnik izvruje javne naloge v nazivu , ki se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem nateaju ali znapredovanjem v viji naziv z odlobo.Po izbiri na javnem nateaju se uradnik imenuje v najniji naziv delovnega mesta za katero sklene pogodbo ozaposlitvi.

Nazivi so doloeni po izobrazbi v 5 kariernih razredih in razporejeni v 16 stopenj. v 1. kariernem razredu so nazivi:viji sekretar, sekretar in podsekretar v 2. kariernem razredu so: viji svetovalci I do III v 3. kariernem razredu:svetovalec I do III v 4. kariernem razredu:viji referent I do III v 5. kariernem razredu:referent I do IVNekateri nazivi so doloeni s posebnim zakonom ali uredbo vlade (nazivi uradnikov v pravosodnih organih,pripadnikov Slovenske vojske, diplomantov, policistov, paznikov in carinikov, inpektorjev in drugih). Poimenovanjenazivov v drugih dravnih organih se lahko doloijo z aktom dravnega organa.

Pogoji za imenovanje v naziv so doloeni v ZJU, javni uslubenec mora izpolnjevati predpisano izobrazbo,strokovni izpit, znanje uradnega jezika in druge pogoje.Naziv ugasne:

z dnem prenehanja delovnega razmerja z razreitvijo - v primeru ugotovljene nesposobnosti, premestitve iz poslovnih razlogov, na lastno eljo ali ssoglasjem, v drugih primerih doloenih z zakonom

z napredovanjem v viji naziv - doloi vlada z uredbo v okviru planega sistema.

16

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

17/53

URADNIKI PO POLOAJIHUradniki, ki zasedajo delovna mesta s pooblastili za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela v organu (vodstvenadelovna mesta) so uradniki na poloajih . Poloaje v ministrstvih, organih v sestavi ministrstva, upravnih enotah,vladnih slubah in upravah lokalnih skupnosti doloa ZJU v 80. lenu in so naslednji: v ministrstvih: generalni direktor, generalni sekretar in vodja organizacijskih enot v organih v sestavi ministrstva: direktor in vodja organizacijskih enot v upravnih enotah: naelnik upravne enote in vodje organizacijskih enot v vladnih slubah: direktor in vodje organizacijskih enot

v upravah lokalnih skupnosti: direktor in vodje organizacijskih enotPoloaje v drugih dravnih organih doloi organ sam s splonim aktom.

34. KJE BI BIL RAJI ZAPOSLEN: V JAVNI UPRAVI ALI V GOSPODARSKEM SEKTORJU? ZAKAJ?V javni upravi je zaposlitev mnogo bolj varovana, javni sektor ne gre v steaj, plaa je zagotovljena in rednaV zasebnem sektorju so mone veje ugodnosti (ni take rigidnosti!), ker v javnem sektorju javnim uslubencempripada le toliko pravic, kot jih doloa zakon in jih delodajalec ne sme dati delavcu ve, saj bi okodoval proraun.

35. AKT O SISTEMIZACIJI, KAJ JE V NJEM?Na podroju javnega sektorja je doloanje pogojev za zasedbo delovnih mest bolj omejeno kot to velja za zasebnisektor. Ti pogoji so natanno doloeni v aktu o sistemizaciji.

V mnogih primerih pa so doloeni pogoji za sklenitev delovnega razmerja v zakonih. Tako ZJU doloa pogoje zauradnike, Zakon o inpekciji dela za inpektorje za delo, Zakon o zdravniki slubi za zdravnike idr.

e poseben zakon ne doloa drugae, mora imeti oseba javnega prava akt o sistemizaciji delovnih mest, vkaterem mora doloiti vsaj: delovna mesta , potrebna za izvajanje nalog dravnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe

javnega prava, opise pogojev za zasedbo delovnih mest in naloge na posameznih delovnih mestihGre za minimalno vsebino akta o sistemizaciji delovnih mest, ki jo doloa 21. len ZJU.

ZJU doloa definicijo sistemizacije delovnih mest : gre za akt, ki doloa delovna mesta potrebna za izvajanjenalog dravnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev in nalog naposameznih delovnih mestih. Navedene dolobe veljajo za celotni javni sektor. Definicijo sistemizacije najdemo tudi v ZSPJS , ki poleg doloitve delovnih mest, opisa pogojev in nalog, medobvezne sestavine sistemizacije dodaja e plane razrede.

Delovno razmerje se za javne uslubence (v dravnih organih in organih lokalnih skupnosti) sklene za delovnomesto, ki je doloeno v sistemizaciji,izven sistemizacije pa se lahko sklene delovno razmerje za doloen asin za opravljanje pripravnitva ali druge podobne oblike teoretinega in praktinega usposabljanja .

Akt o sistemizaciji mora biti usklajen z obsegom sredstev doloenih v finannem nartu in s kadrovskim nartom,ki doloa zaposlitvene kvote. tevilo sistemiziranih delovnih mest ne sme biti vije od tevila delovnih mestdoloenih v kadrovskem nartu. Zaposlitvene oziroma kadrovske kvote morajo biti podprte s finannimi narti inkadrovski nart mora biti usklajen s proraunom. Kadrovski nart je podlaga za sistemizacijo in zato se bosistemizacija vedno morala usklajevati s kadrovskim nartom, e se bo ta spremenil.

POGOJI ZA OPRAVLJANJE DELARazvrstitev na uradnika delovna mesta in strokovno-tehnina delovna mesta se opravlja glede na: zahtevnost delovnega mesta z upotevanjem zahtevnosti dela in zahtevnosti pogojev za opravljanje dela druge okoliine delovnih razmer.Za uradnika delovna mesta se kot pogoj za opravljanje dela tejejo: sploni pogoji po predpisi delovnega prava posebni pogoji - stopnja in smer izobrazbe, delovne izkunje, znanje tujega jezika, funkcionalna in specialna

znanja, posebne sposobnosti in drugi pogoji.Pogoji za pridobitev poloaja se poleg pogojev, ki veljajo za uradnika delovne mesta lahko doloijo funkcionalnaznanja upravnega vodenja in upravljanja s kadrovskimi viri ter druga specialna znanja

36. OBJAVA DELOVNEGA MESTAProsti delovno mesto se objavi razlino glede na to, ali gre za interni ali javni nateaj ali za objavo drugih prostihdelovnih mest.

17

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

18/53

Postopek zaposlitve uradnika je po fazah namre taken: monost premestitve v istem organu monost premestitev v drug organ (lahko interni nateaj) nova zaposlitev (javni nateaj obvezen) objava javnega nateaja v Uradnem listu RS ali v dnevnem asopisju in obvezno na spletni strani ministrstva za

javno upravo, izbira uradnika, ki je dosegel najbolje rezultate (je strokovno najbolj usposobljen)

INTERNI NATEAJNateaji za zasedbo prostih delovnih mest so objavljeni na spletni strani MJU zaradi monosti premeanjauslubencev v okviru dravne uprave ter pravosodnih organov, drugih dravnih organov in uprav lokalnihskupnosti, ki so pristopili k "Dogovoru o vkljuitvi v interni trg dela".

JAVNI NATEAJJavni nateaj se objavi v Uradnem listu ali v dnevnem asopisju ter na spletni strani Ministrstva za upravo.Kandidati, ki izpolnjujejo nateajne pogoje, so uvreni v izbirni postopek, ki ga lahko izvaja nateajna komisija alisam predstojnik (e sestava nateajne komisije zaradi majhnega tevila javnih uslubencev ni mogoa). Nateajnakomisija pripravi poroilo o izvedbi izbirnega postopka, ki vsebuje tudi osnutek sklepa o izbiri. Uradniku, ki je izbran,izda predstojnik ali pooblaenec sklep o izbiri, neizbranim kandidatom pa sklep, da niso izbrani. Neizbranikandidat se lahko v roku 8 dni pritoi iz doloenih razlogov na pristojnokomisijo za pritobe . Pritoba zadriimenovanje v naziv in sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Zoper odlobo komisije za pritobe je dovoljenupravni spor .

URADNIKI NA POLOAJIHPosebni interni in javni nateaj velja za nekatere uradnike na poloajih ; gre za uradnika delovna mesta spooblastili v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela. Nateaj izvajaposebna nateajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniki svet . Izbiro med kandidati opravi funkcionar, ki mu je uradnik napoloaju odgovoren, ne da bi mu bilo treba obrazloiti svojo odloitev.

STROKOVNO-TEHNINO OSEBJEPostopek za zaposlitev strokovno tehninega javnega uslubenca je enak kot za delavca po ZDR .

37. RAZLIKE MED ZDR IN ZJUZa zaposlene v javnem sektorju veljajo doloene posebnosti pri zaposlovanju zaradi narave dela, ki jih opravljajo. Ssvojim delom javni uslubenci uresniujejo javni interes in za njihovo delo se porabljajo javna sredstva. Za javnasredstva pa velja pravilo, da se lahko uporabljajo samo za namene, doloene v predpisih. Zato so omejitveavtonomije pogodbenih strank, javnega uslubenca in delodajalca v javnem sektorju veje kot v zasebnem.Delodajalec javnemu uslubencu ne sme zagotavljati pravic v vejem obsegu, kot je to doloeno z zakonom,podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, e bi s tem obremenil javna sredstva. V dravnih organih inupravah lokalnih skupnosti predstojnik ne sme sprejeti odloitve, ki bo zagotavljala javnemu uslubencu manje aliveje pravice oziroma manj ali bolj ugodne pogoje dela, kot so doloeni s predpisi s podroja delovnega prava inkolektivnimi pogodbami, e zakon ne doloa drugae.

1. RAZLIKE PRI POGODBI O ZAPOSLITVIRazlike glede sestavin pogodbe o zaposlitvi: doloanje osnovne plae - uvrstitev v plane razrede skladno z ZSPJS. doloanje sestavin plae - uvranje v plailne razrede in nominalni zneski posameznih plailnih razredov so

urejeni z ZSPJS doloanje plailnega obdobja, plailnega dneva in naina izplaevanja plae - v javnem sektorju jeuteena praksa mesenega izplaevanja plae, na doloen dan in preko osebnih raunov zaposlenih zato nipotrebe posebnega urejanja teh sestavin v pogodbi o zaposlitvi

navedba kolektivnih pogodb oziroma splonih aktov delodajalca kot obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi.Ne glede na to imajo zaposleni pravico biti seznanjeni s pogoji delaOstale sestavine pogodbe o zaposlitvi so enake, kot jih doloa ZDR.

Razlika glede spreminjanja pogodbe o zaposlitvi: monost enostranskega spreminjanja pogodbe o zaposlitvi - delodajalev poseg v pogodbo o zaposlitvi je

oblasten akt. Tako lahko delodajalec tudi e javni uslubenec ne soglaa, enostransko s sklepom, urejaimenovanje v drug naziv, napredovanje v viji plani razred, premestitev na drugo delovno mesto

Ti sklepi nadomestijo dolobe pogodbe o zaposlitvi. e pa delodajalec pridobi soglasje javnega uslubenca paskleneta aneks k pogodbi o zaposlitvi.

2. PREMESTITEV JAVNEGA USLUBENCA

18

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

19/53

Posebnost je monost premestitve javnega uslubenca (v ZDR gre za ponudbo nove pogodbe). Delodajalec(predstojnik) lahko javnega uslubenca premesti na njegovo eljo ali zaradi delovnih potreb : e so podani poslovni razlogi e je javni uslubenec nesposoben za svoje delovno mesto e je tako mogoe zagotoviti smotrneje delo organa e se trajno spremeni obseg dela ali racionalizirajo delovni postopki in javni uslubenec nima ve polne delovne

obremenitve v drugih primerih, ki jih doloa zakon.

3. NAPREDOVANJEZSPJZ doloa horizontalno napredovanje, ki pomeni, da javni uslubenec ne spremeni delovnega mesta ali naziva,ampak se mu spremeni osnovna plaa, ker napreduje v viji plani razred na istem delovnem mestu oziroma vistem nazivu. Pogoj za napredovanje javnega uslubenca je delovna uspenost, izkazana v napredovalnemobdobju.

4. POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOEN ASZJU taksativno doloa razloge za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za doloen as , prav tako pa za vsak razlogdoloa as trajanja pogodbe o zaposlitvi in ali je potrebno izvesti javni nateaj ali objavo delovnega mesta.ZJU posebej doloa, da se ne smejo upotevati razlogi sklenitve pogodbe o zaposlitvi za doloen as po ZDR.Napotuje pa na uporabo dolob ZDR glede omejitve sklepanja zaporednih pogodb (verienje pogodb o zaposlitvi) in kritve dolob o dopustnosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za doloen as (transformacija).Po ZJU posebej velja pravilo, da so pravice in obveznosti javnih uslubencev, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi zadoloen as, enake kot jih imajo javni uslubenci, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoloen as. Izjeme odtega pravila so dela niso doloena v sistemizaciji niso imenovani v naziv (to ne velja za policiste, carinike in paznike) za doloena dela se lahko doloi za 20 odstotkov vija osnovna plaa in javni uslubenci, ki opravljajo dela na delovnem mestu v kabinetu imajo lahko pravico do odpravnine

Pogodba o zaposlitvi za doloen as se sklene po ZDR in se ne sme spremeniti v nedoloen as brezizvedenega javnega nateaja , razen za javne uslubence na poloajih.

5. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVIPosebna ureditev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za javne uslubence: premestitev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti .

Institut premestitve nadomea ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo doloa ZDR, s tem da se premestitevopravi z aneksom k pogodbi. Za razliko od ZDR ZJU ne doloa odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove,ampak doloa monost premestitve. Tako kot v javnem sektorju, je tudi v zasebnem sektorju delodajalec dolaniskati vse monosti za ohranitev zaposlitve.

trajanje prednostne pravice do zaposlitve v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je za javnega uslubenca dalja za 1 leto,

definicija razloga nesposobnosti - ni niso vkljueni primeri, e javni uslubenec ne izpolnjuje ve pogojev zazasedbo delovnega mesta, doloenih v zakonu in javni uslubenec v razumnem roku ne izpolni pogojev, ampakse te okoliine tejejo za dodatni razlog redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ,

odpravnina - javnemu uslubencu ne pripada odpravnina pri odpovedi iz razloga nesposobnosti. odpoved pogodbe o zaposlitvi v zvezi z upokojitvijo velja le za javnega uslubenca, ne pa za delavca.

6. SUSPENZ POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZJUZJU posebej ureja suspenz pogodbe o zaposlitvi. O mirovanju pravic in obveznosti se lahko predstojnik in javniuslubenec sporazumno dogovorita. ZJU primerov za suspenz ne doloa, ampak to prepua dogovoru strank. Vasu mirovanja lahko javni uslubenec sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, ko pa se vrne prvemudelodajalcu zasede delovno mesto, ki ga je uradnik opravljal v nazivu pred mirovanjem pravic, brez javneganateaja.

7. PRAVNO VARSTVOPo ZJU velja naelo dokonnega odloanja. V skladu z javni uslubenec lahko vloi pritobo v 8 dneh od vroitvepisne odpovedi. Torej javni uslubenec mora najprej uveljavljati varstvo svojih pravic pred pristojnokomisijo zapritobe . Da gre za procesno predpostavko lahko sklenemo iz dolobe Zakona o delovnih in socialnih sodiih, kidoloa sodno varstvo proti odlobam delodajalca. Sodie bi zavrglo tobo, e bi bila vloena zoper odlobo, ki se

ni izpodbijala s pritobo pri organu, ker je bila ta mogoa.Komisija za pritobe mora o pritobi odloiti najkasneje v 30 dneh. Zoper odloitev komisije ima javni uslubenecsodno oziroma arbitrano varstvo v katerem lahko zahteva zadranje uinkovanja odpovedi z izdajo zaasneodredbe.

19

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

20/53

8. ODKODNINSKO ODGOVORNOST JAVNEGA USLUBENCA IN DELODAJALCA (ORGANA)Odkodninsko odgovornost javnega uslubenca in organa doloa ZJU, pri tem pa veljajo enaka pravila, kot jihuveljavlja OZ za odgovornost delavca za kodo, ki jo je povzroil delodajalcu (vendar samo naklepoma ali iz hude malomarnosti

na delu ali v zvezi z delom) odgovornost delodajalca za kodo, ki jo je tretjemu povzroil delavec (odgovarja delodajalec, okodovanec pa

lahko terja povrailo kode tudi od javnega uslubenca, e je ta kodo povzroil naklepno; Delodajalec imaregresni zahtevek od javnega uslubenca, e kodo poravna tretjemu. Pri tem je razlika: e je delavec kodopovzroil naklepoma, lahko zahteva povrailo za celotno odkodnino; e pa javni uslubenec povzroi kodo izhude malomarnosti, pa lahko zahteva le delno poplailo plaane odkodnine)

Posebnost je, da javni uslubenec ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi zaradi upotevanja navodila ali odredbenadrejenega. Odredba nadrejenega mora biti pisna ali pa mora imeti javni uslubenec izkazano, da je izdajo pisneodredbe zahteval v pisni obliki.Delodajalec odgovarja tudi za kodo, ki jo povzroi javnemu uslubencu s krenjem pravic iz delovnegarazmerja. Moen je tudi pisni dogovor med predstojnikom in javnim uslubencem, ki je izvrilni naslov ter odmeraodkodnine v pavalnem znesku (pavalna odkodnina).

38. SESTAVINE POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZJU. GLAVNE RAZLIKE PRI POGODBI O ZAPOSLITVI MEDZDR IN ZJU?

Tudi javni uslubenec v dravnih organih in upravah lokalne skupnosti sklene delovno razmerje s pogodbo ozaposlitvi. Njene sestavine so doloene v 53. lenu ZJU in so naslednje: navedba pogodbenih strank navedba organa, v katerem bo javni uslubenec opravljal delo as trajanja delovnega razmerja navedba delovnega mesta oziroma poloaja, na katerem bo javni uslubenec opravljal delo, oziroma podatki o

vrsti dela s kratkim opisom dela datum zaetka opravljanja dela kraj opravljanja dela doloilo o tem, ali se delo opravlja s polnim ali s krajanim delovnim asom druge podatke, ki jih doloa ZJU ali podroni zakon, ki ureja poloaj javnih uslubencev v organih doloilo o osnovni plai in morebitnih dodatkih, vezanih na delovno mesto doloilo o letnem dopustu doloilo o delovnem asu doloilo o odpovednem roku navedbo, da lahko posamezne sestavine pogodbe delodajalec enostransko spreminja v skladu z zakonom.

ZJU izrecno doloa, da se za sestavine pogodbe o zaposlitvi ne uporabljajo dolobe splonih predpisov o delovnihrazmerjih. Sestavine pogodbe o zaposlitvi po ZJU se razlikujejo od sestavin, ki jih doloa ZDR. Najpomembnejarazlika je v monosti enostranskega spreminjanja pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca z zakonom . Tamonost, ki pa je z zakonom omejena samo na primere, ki so doloeni v zakonu, izhaja iz narave dela javnegauslubenca. Javni uslubenec izvruje svoje naloge, doloene v pogodbi o zaposlitvi v javnem interesu; ta pa jevarovan pred zasebnim interesom. Delodajalev poseg v pogodbo o zaposlitvi je oblasten akt. Tako lahkodelodajalec tudi e javni uslubenec ne soglaa, enostransko s sklepom, ureja: imenovanje v drug naziv napredovanje v viji plani razred premestitev na drugo delovno mesto

Ti sklepinadomestijo dolobe pogodbe o zaposlitvi . e pa delodajalec pridobi soglasje javnega uslubenca paskleneta aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Ostale sestavine po ZJU se razlikujejo od sestavin po ZDR pri: doloanju osnovne plae - ZJU ne doloa, da se osnovna plaa doloi v evrih, kot to doloa ZDR, ker se

vrednost planih razredov (osnovnih pla), doloi z zakonom v nominalnih zneskih. ZSPJS podrobneje urejaplao in doloa, da se osnovna plaa javnega uslubenca doloa z uvrstitvijo v plani razred. Plana lestvica jesestavni del ZSPJS in doloa najniji in najviji plani razred za javne uslubence in funkcionarje.ZPJS ne definira plae, pa pa doloa, da je plaa sestavljena iz osnovne plae dodatkov in dela plae za delovno uspenost.Znesek osnovne plae se doloi z uvrstitvijo v posamezen plani razred iz plane lestvice.

20

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

21/53

doloanje plailnega obdobja, plailnega dneva in naina izplaevanja plae - v javnem sektorju jeuteena praksa mesenega izplaevanja plae, na doloen dan in preko osebnih raunov zaposlenih zato nipotrebe posebnega urejanja teh sestavin v pogodbi o zaposlitvi

navedba kolektivnih pogodb oziroma splonih aktov delodajalca kot obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi.Ne glede na to imajo zaposleni pravico biti seznanjeni s pogoji dela.

Ostale sestavine pogodbe o zaposlitvi so enake, kot jih doloa ZDR.

Spremembe zakona, podzakonskega predpisa, kolektivne pogodbe oziroma splonega akta delodajalca ne vplivajoneposredno na pravice in obveznosti, doloene v pogodbi o zaposlitvi oziroma s sklepom, e se ta ne spremeni.Navedene spremembe aktov nimajo neposrednega uinka na vsebino pogodbe o zaposlitvi javnega uslubenca inse zato ohranijo enake pravice kot jih je imel doloene pred spremembo navedenih aktov. Lahko pa v skladu zzakonom predstojnik kadarkoli izda sklep, s katerim drugae uredi pravice in obveznosti javnega uslubenca in kihkrati pomeni spremembo pogodbe o zaposlitvi. Gre za razliko od doloitve v ZDR, ko sestavni deli pogodbe ozaposlitvi postanejo minimalne pravice in obveznosti doloene v zakonu, kolektivni pogodbi oziroma splonimaktom delodajalca, e je doloilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splonimi dolobami o minimalnih pravicah inobveznostih pogodbenih strank.

39. RAZLOGI ZA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR IN PO ZJUPo ZJU preneha veljati POZ na naslednje naine:1. na naine, ki jih doloa ZDR

2. po samem zakonu3. po ZJU e uradnik ne opravi ustreznega strokovnega izpita, ki je bil kot pogoj doloen v POZ, razen, e ga ne opravi

iz razlogov, ki niso na njegovi strani e je s pravnomono sodbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje po uradni dolnosti z zaporno kaznijo ve

kot 6 mesecev na drug nain, e tako doloa ZJU ali podroni zakon.

Po ZDR preneha POZ iz naslednjih razlogov (redna odpoved): poslovni razlog razlog nesposobnosti krivdni razlog razlog nezmonosti.

Po ZJU naj bi se pogodbeni koncept prenehanja pogodbe o zaposlitvi imbolj uveljavil po principu, ki velja zadelavce v zasebnem sektorju. Posebnosti veljajo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iniz razloga nesposobnosti. Za redno odpoved iz krivdnega razloga in izredno odpoved se v celoti uporablja ZDR

BISTVENE RAZLIKE V UREDITVAH ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZJU IN ZDRPosebna ureditev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za javne uslubence: premestitev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti .

Institut premestitve nadomea ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo doloa ZDR, s tem da se premestitevopravi z aneksom k pogodbi. Za razliko od ZDR ZJU ne doloa odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove,ampak doloa monost premestitve. Tako kot v javnem sektorju, je tudi v zasebnem sektorju delodajalec dolaniskati vse monosti za ohranitev zaposlitve.

trajanje prednostne pravice do zaposlitve v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je za javnega uslubenca dalja za 1 leto, definicija razloga nesposobnosti - ni niso vkljueni primeri, e javni uslubenec ne izpolnjuje ve pogojev zazasedbo delovnega mesta, doloenih v zakonu in javni uslubenec v razumnem roku ne izpolni pogojev, ampakse te okoliine tejejo za dodatni razlog redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ,

odpravnina - javnemu uslubencu ne pripada odpravnina pri odpovedi iz razloga nesposobnosti. odpoved pogodbe o zaposlitvi v zvezi z upokojitvijo velja le za javnega uslubenca, ne pa za delavca.

KOLEKTIVNO DELOVNO PRAVO

40. KAJ JE KOLEKTIVNO DELOVNO PRAVO? KDO SO SUBJEKTI KOLEKTIVNEGA PRAVA? KATERI PREDPISI UREJAJO KOLEKTIVNO DELOVNO PRAVO?

Kolektivno delovno pravo obsega obravnavanje delavskih in delodajalskih organizacij ter zastopanje delavcev.Glede zastopanja delavcev je v veljavi dvotirni sistem delavci so zastopani: preko sindikalnih zastopnikov preko neposredno voljenih delavskih predstavnikov

21

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

22/53

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

23/53

Pogodba o zaposlitvi je institut individualnega delovnega prava, stranka je delavec in delodajalec, brez nje delovnorazmerje ne nastane. Kolektivna pogodba pa je institut kolektivnega delovnega prava, stranke so sindikati oz.zdruenja sindikatov in delodajalec oz. zdruenja delodajalcev.

Razlika v postopku sklenitvePostopek za sklenitev kolektivne pogodbe se zane na pisni predlog ene od strank. V pisnem predlogu morastranka opredeliti tudi vsebino predlagane kolektivne pogodbe, druga stranka pa mora pisni odgovor poslatinajpozneje v 30 dneh od dneva, ko je prejela predlog.Za razliko od pogodbe o zaposlitvi, je h kolektivni pogodbi moen tudi naknaden pristop. Sindikati in delodajalcilahko s soglasjem strank pristopijo k e sklenjeni kolektivni pogodbi in s tem postanejo njeni podpisniki.

Oblika in objavaTako pogodba o zaposlitvi kot kolektivna pogodba morata biti sklenjeni v pisni obliki, obe pa se lahko skleneta zadoloen ali nedoloen as.Medtem ko pogodba o zaposlitvi zane veljati, ko jo stranki podpieta, je za kolektivno pogodbo nujna e objava vUradnem listu (KP na obmoju drave) oz., kjer se dogovorita (druge KP), veljati zane ele 15 dan po objavi.

Splona veljavnost kolektivnih pogodbEna glavnih znailnosti kolektivnih pogodb je njihova splona veljavnost - kolektivna pogodba velja za vse delavcepri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, e kolektivno pogodbo sklene 1 ali ve reprezentativnihsindikatov.

Raziritev veljavnosti kolektivne pogodbeMona je tudi raziritev veljavnosti kolektivne pogodbe - e jo sklenejo reprezentativni sindikati in reprezentativnazdruenja delodajalcev v dejavnosti, lahko ena od strank kolektivne pogodbe predlaga ministru za delo, da raziriveljavnost kolektivne pogodbe na vse delodajalce v dejavnosti, za katero je sklenjena kolektivna pogodba.Pri pogodbi o zaposlitvi no mono nobeno razirjanje.

Prenehanje kolektivne pogodbeKolektivna pogodba preneha veljati s potekom asa, za katerega je sklenjena s sporazumom obeh strank o prenehanju veljavnosti ali z odpovedjo.Enaki razlogi so tudi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, s tem da primere in pogoje za odpoved kolektivnepogodbe doloita stranki s kolektivno pogodbo, za odpoved (redno ali izredno) pa so moni le z zakonompredvideni razlogi (razen za redno odpoved s strani delavca, saj razlogi takrat niso pomembni).Razlika je e v tem, da odpovedni rok doloita stranki s kolektivno pogodbo, e pa ne doloa odpovednega roka, selahko odpove z odpovednim rokom 6 mesecev. Kolektivne pogodbe, sklenjene za doloen as, ni mogoepredasno odpovedati.

Uporaba kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnostiPo prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, e stranki ne doloitadrugae, e naprej uporabljajo dolobe normativnega dela. Take monosti pogodba o zaposlitvi seveda nedopua.

Evidenca in objava kolektivne pogodbe

Kolektivne pogodbe sklenjene za obmoje drave, se vpisujejo v evidenco kolektivnih pogodb, ki jo vodi ministrstvoza delo.

44. KOLEKTIVNE POGODBE ZA JAVNI SEKTOR- katere so, kakne so njihove posebnosti- plae JU in kolektivne pogodbe

II. OBLIGACIJSKI DELUstanovljena je Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor . Pogodbeni stranki sporazumnoimenujeta 7 lansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe. Komisija sprejema razlage kolektivne pogodbe, kipomenijo obvezen nain uporabe njenih dolob za obe stranki ter obvezno podlago za odloanje v sporih opravicah in obveznostih, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe.

Razlage komisije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.III. TARIFNI DEL1. Osnovna plaa

Osnovna plaa javnega uslubenca je doloena s planim razredom na plani lestvici.

23

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

24/53

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

25/53

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

26/53

3. predstavnikov delavcev v organih drube

1. SVET DELAVCEV in DELAVSKI ZAUPNIK

SVET DELAVCEV (delavski svet) delavci imajo pravico izvoliti svet delavcev - delavski svet tako ni obvezen! svet delavcev se oblikuje, e je v drubi ve kot 20 zaposlenih (sicer pa lahko delavski zaupnik) pravico voliti predstavnike v svet delavcev imajo delavci, ki so v drubi zaposleni najmanj 6 mesecev, direktor,

vodilno osebje in druinski lani vodilnega osebja nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev postopek volitev in odpoklica lanov sveta delavcev vodijo volilne komisije in volilni odbori nujne in potrebne stroke za tehnino izvedbo volitev krije druba, as, porabljen za delo volilnih organov in

volitve, se plaa, kot da bi delavci delali lani sveta delavcev ne smejo biti ovirani oziroma jim ne sme biti onemogoeno opravljanje njihovih aktivnosti v

svetu delavcev, kot tudi ne njihovo redno delo lanu sveta delavcev ni mogoe zniati plae ali proti njemu zaeti disciplinskega ali odkodninskega postopka

ali ga kako drugae postavljati v manj ugoden ali podrejen poloaj, e ravna v skladu z zakonom, kolektivnopogodbo in pogodbo o zaposlitvi

svet delavcev ne sklepa kolektivnih pogodb in ne sme organizirati stavke. Nekateri se s tem ne strinjajo. delodajalec in svet delavcev ali njegov odbor se sestajata na zahtevo delodajalca ali sveta delavcev .

Svet delavcev ima predvsem naslednje pristojnosti: skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, sprejete kolektivne pogodbe ter doseeni dogovori med svetom

delavcev in delodajalcem predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev sprejema predloge in pobude delavcev in jih v primeru, da so upravieni, upoteva pri dogovarjanju z

delodajalcem pomaga pri vkljuevanju v delo invalidom, starejim in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo

DELAVSKI ZAUPNIK v drubi, v kateri je 20 ali manj zaposlenih, delavci sodelujejo pri upravljanju preko delavskega zaupnika izvoli se enako kot svet delavcev in ima enake monosti za delo in pravice kot svet delavcev

2. ZBOR DELAVCEV DRUBE

zbor delavcev sestavljajo vsi zaposleni v drubi, razen vodilnega osebja svet delavcev ima pravico sklicati zbor delavcev svet delavcev mora sklicati zbor delavcev, e tako zahteva direktor drube zbor delavcev ima pravico obravnavati vpraanja iz pristojnosti sveta delavcev, ne more pa odloati o teh

vpraanjih

3. SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUBESodelovanje delavcev pri upravljanju v organih drube se uresniuje preko predstavnikov delavcev v organihvodenja in nadzora drube, in sicer: v dvotirnem sistemu upravljanja preko predstavnikov delavcev v nadzornem svetu ali preko predstavnika

delavcev v upravi; e je v drubi zaposlenih ve kot 500 delavcev ima delavskega direktorja, ki ga predlaga vupravo drube svet delavcev

v enotirnem sistemu upravljanja preko predstavnikov delavcev v upravnem odboru in v komisijah upravnegaodbora, lahko pa tudi preko predstavnika delavcev med izvrnimi direktorji; e je v drubi zaposlenih ve kot500 delavcev ima izvrnega direktorja, ki ga predlaga v upravo drube svet delavcev

tevilo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se doloi s statutom drube, vendar ne sme biti manje od 1/3lanov in ne veje od 1/2 vseh lanov nadzornega sveta drube. V upravnem odboru je najmanj 1 izmed lanovpredstavnik delavcev.Majhne drube, kakor jih doloa ZGD, niso zavezane k uporabi teh dolob o sodelovanju delavcev v organihdrube.

48. ARBITRAA. KAJ, E ZADRI ODLOITEV DELODAJALCA ALI GRE LAHKO KAR DIREKTNO NASODIE?(ne, arbitraa)

RAZREEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROVSpore med svetom delavcev in delodajalcem razreuje arbitraa . Sestavljena je iz enakega tevila lanov, ki jihimenujejo svet delavcev in delodajalec, ter 1 nevtralnega predsedujoega, z imenovanjem katerega se strinjata obestrani.Z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem se lahko v drubi ustanovistalna arbitraa .

26

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

27/53

S predlogom o zaetku arbitranega postopka mora tisti, ki je sproil postopek, imenovati tudi svojega arbitra. edruga stran v 15 dneh po zaetku postopka ne imenuje svojega arbitra, lahko predlagatelj zahteva, da arbitrapostavi pristojno sodie.Arbitri, ki so jih imenovale stranke, skupaj imenujejo predsednika arbitrae z liste arbitrov, s katere so bili samiimenovani. e se o predsedniku ne morejo sporazumeti, lahko vsaka stranka predlaga pristojnemu sodiu, daimenuje predsednika arbitrae.

Po opravljeni ustni obravnavi in izvedbi dokazov arbitraa odloa z veino glasov.Arbitraa s svojo odloitvijonadomesti dogovor med svetom delavcev in delodajalcem . Odloba arbitrae je vdrubi dokonna. Stranki lahko izpodbijata arbitrano odlobo pred pristojnim sodiem iz razlogov in popostopku, ki je doloen s posebnim zakonom (Zakon o arbitrai). e dogovor med svetom delavcev indelodajalcem ne ureja podrobneje postopka pred arbitrao, se za arbitrani postopek uporabljajo doloila ZPP.

e svet delavcev s sklepom zadri odloitev delodajalca, mora istoasno sproiti postopek za razreevanjemedsebojnega spora, ki pa jih reuje arbitraa!

STAVKA

49. KAKNE VRSTE PRAVICA JE STAVKA? ALI LAHKO IZVEDE STAVKO SAMO EN DELAVEC?

Stavka je individualna pravica, ki pripada vsakemu delavcu, uresniuje pa se lahko samo kolektivno.Ravno zaradi kolektivnega uresnievanja, je ne more je izvesti samo en delavec.

50. KAJ JE STAVKA? KDAJ JE ZAKONITA? KDO JO ORGANIZIRA? OBLIKOVANJE STAVKOVNEGAODBORA.

POJEM STAVKEStavka je organizirana prekinitev dela delavcev za uresnievanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov izdela.

ZAKONITOST STAVKEPo dolobah Zakona o stavki morajo biti za zakonitost stavke podani formalni in materialnopravni pogoji.

Med formalne pogoje tejemo: sklep o zaetku stavke vsebina sklepa o stavki oblikovanje stavkovnega odbora upotevanje roka za napoved stavke (5 dni pred zaetkom) vroitev sklepa o zaetku stavke zaetek in izvedba postopka za sporazumno reitev vodenje stavke tako, da ne ogroa varnosti in zdravja ljudi in premoenja ter omogoa nadaljevanje dela po

konani stavki upotevati je posebne dolobe postopka o organizaciji posebnega pomena.Najpomembneji materialnopravni pogoji za zakonitost stavke se nanaajo na pravice in interese, zaradi katerih jedovoljeno organizirati stavko, na standarde, ki jih je treba upotevati in ki so bistveni za njeno zakonitost (npr.naela dolnost miru, stavka kot zadnje sredstvo, naelo sorazmernosti) in podobno.

ORGANIZIRANJE STAVKEStavko organizira sindikat ali veina delavcev pri delodajalcu.Sklep o zaetku stavke sprejme:1. organ sindikata

organ sindikalne organizacije pri delodajalcu organ sindikata zadevne panoge ali dejavnosti (stavka delavcev panoge ali dejavnosti) najviji organ sindikatov v republiki oziroma federaciji (splona stavka)

2. veina delavcev

S sklepom o zaetku stavke se: doloijo zahteve delavcev, as, ko se zane stavka, kraj zbiranja udeleencev stavke in oblikuje stavkovni odbor - organ, ki zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko

STAVKOVNI ODBORStavkovni odbor je organ, ki zastopa interese in vodi stavko. Oblikuje se s sklepom o zaetku stavke.Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje 5 dni pred dnevom, doloenim za njen zaetek, tako, dapolje sklep o zaetku stavke organu upravljanja in poslovodnemu organu organizacije oziroma delodajalcu.

27

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

28/53

Stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, morajo od dneva napovedi stavke in med njoposkuati sporazumno reiti nastali spor.

Stavkovni odbor mora med stavko sodelovati s poslovodnim organom organizacije oziroma delodajalcem zaradizagotovitve minimuma delovnega procesa. S splonim aktom oziroma kolektivno pogodbo se v skladu z zakonomdoloijo dela in naloge, ki se morajo kot bistveni za uresnievanje funkcij navedenih organov in organizacijopravljati tudi med stavko.

PRAVICE DELAVCAOrganiziranje stavke oziroma udeleba v njej pod pogoji, doloenimi s tem zakonom, ne pomeni kritve delovneobveznosti, ne sme biti podlaga za zaetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornostidelavca in ne sme imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja delavca.Delavec, ki sodeluje v stavki, uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestilaosebnega dohodka, pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa uveljavlja v skladu s predpisi opokojninskem in invalidskem zavarovanju.Materialno nadomestilo med stavko se lahko uveljavi, e je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s splonimaktom.

51. KDO LAHKO NAPOVE STAVKO, E V PODJETJU NI SINDIKATA?Veina delavcev v organizaciji.

52. KATERE SKUPINE NASTOPAJO POLEG SINDIKATOV V KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPORIH? stavkovni odbori svet delavcev (?)

SOCIALNA VARNOST

53. SOCIALNA VARNOST? KAJ ZAJEMA?

Socialna varnost je najiri sistem, ki zajema sisteme socialnega zavarovanja ter socialnega varstva, sisteme zaprimer brezposelnosti ter druinske dajatve.Socialna varnost v irem smislu je sistem pravic s kurativnimi in preventivnimi cilji za prepreevanje, omilitev inodpravljanje posledic socialnih primerov.

Socialni primeri so primeri, v katerih posameznik zaasno ali trajno ne more ustvarjati dohodka:1. brezposelnost2. starost3. invalidnost4. bolezen in pokodba5. materinstvo6. smrt osebe, ki je preivljala druino.

50. len Ustave: pravica do socialne varnostiDravljani imajo pod pogoji, doloenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti.Drava ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovodelovanje.Ustavna pravica do socialne varnosti: ima znaaj relativne pravice, ker je odvisna od delovanja drave ne more se izvajat neposredno na podlagi

Ustave, ampak se uresniuje na podlagi zakona se lahko ureja samo z zakonom Sistem socialne varnosti krije primere, v katerih nastopita:1. izpad dohodka:

brezposelnost starost invalidnost bolezen in pokodba materinstvo smrt osebe, ki je preivljala druino.

28

8/6/2019 f5e4c40ca8236f2f98ed9f13642c0912

29/53

2. poveanje strokov: zdravljenje preivljanje otrok nega starejih

Sistem socialnega varstva, sistem socialnih pomoi - preko njega se zagotavljajo denarne dajatve in storitveprebivalcem, ki so v socialni stiski oz. nimajo zadostnih sredstvev za ivljenje.Sistem socialnih odkodnin - odkodnina se izplaa vsem osebam, ki so utrpele kodo zaradi okoliin na stranidrave: rtve vojn, rtve kaznivih dejanj, rtve zdravstvenih okvar, ki so posledice obveznih zdravstvenih posegov

(npr. kodljive posledice zaradi obveznih cepljenj).Sistem socialnih ugodnosti - sem tejejo: izobraevanje, varstvo otrok, stanovanjske pomoi, davne ugodnosti,pomo tudentom

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

54. KAJ UREJA ZZVZZ? PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA? KAKO JE UREJENOZDRAVSTVENO VARSTVO V RS?

Zakon loi: obvezno zdravstveno zavarovanje, obseg katerega podrobno ureja ZZVZZ prostovoljno zdravstveno zavarovanje, za katerega zakon doloa le splona naela, zanj pa se vsak

posameznik odloi po lastni presoji.Nosilec obveznega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prostovoljno zavarovanje pa lahkoizvajajo poleg omenjenega zavoda tudi druge zavarovalnice.

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE1. zavarovanje za primer bolezni in pokodbe izven dela (prispevke za zavarovanje plaujeta enako

zavarovanec in njegov delodajalec)2. zavarovane za primer pokodbe pri delu in poklicne bolezni (prispevke plauje le delodajalec)

PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: zdravstvene storitve nadomestilo med zaasno zadranostjo od dela pogrebnina in posmrtnina povrailo potnih strokov

ZAVAROVANE OSEBEPravice iz obveznega zavarovanja imajo osebe, ki izpolnjujejo z zakonom doloene pogoje za pridobitev lastnostizavarovanca oz. njegovega druinskega lana. Vse te osebe morajo biti obvezno zavarovane.Zavarovane osebe so zavarovanci - vsi, ki so na obmoju nae drave v delovnem razmerju oz. imajo v RS stalno prebivalie in

zagotovljeno socialno varnost, ter tudi slovenski dravljani s stalnim prebivaliem v RS, ki nimajo nobenedruge podlage za zavarovanje, tudi tujci, ki se v RS izobraujejo ali izpopolnjujejo (ZZVZZ opredeljuje 21kategorij zavarovancev)

druinski lani zavarovancevPosebno zavarovanje - zakon posebej doloa, katere osebe so zavarovane za pokodbo pri delu in poklicnobolezen . Nekatere os