8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

1/134

KAZENSKO PRAVOFRANC DUEJ - ODGOVORI

SPLONI DEL ............................................................................................................................................................1VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA ...........................................................................................................1TEMELJNA NAELA .............................................................................................................................................2SPLONE DOLOBE O KAZNIVEM DEJANJU ...................................................................................................3

KAZENSKE SANKCIJE .......................................................................................................................................31ZASTARANJE, AMNESTIJA, POMILOSTITEV ...................................................................................................46TEMELJNE DOLOBE O IZVREVANJU KAZENSKIH SANKCIJ .....................................................................50MLADOLETNIKI.................................................................................................................................................. 54

POSEBNI DEL ..........................................................................................................................................................56KAZNIVA DEJANJA ZOPER LOVENOST ......................................................................................................56KAZNIVA DEJANJA ZOPER IVLJENJE IN TELO .............................................................................................56KAZNIVA DEJANJA ZOPER LOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOINE ..........................................................58KAZNIVA DEJANJA ZOPER AST IN DOBRO IME ...........................................................................................59KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOENJE ......................................................................................................62KAZNIVA DEJANJA ZOPER GOSPODARSTVO ................................................................................................68KAZNIVA DEJANJA ZOPER URADNO DOLNOST IN JAVNA POOBLASTILA ................................................71KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST JAVNEGA PROMETA .........................................................................73

PROCES ...................................................................................................................................................................76TEMELJNE DOLOBE ........................................................................................................................................76ZASEBNA TOBA, OKODOVANEC KOT TOILEC, OKODOVANEC ...........................................................84UVEDBA KAZENSKEGA POSTOPKA ................................................................................................................88PREISKAVA ........................................................................................................................................................90ZAGOTOVITEV NAVZONOSTI........................................................................................................................ 94HINI PRIPOR, PRIPOR, RAZLIKA ....................................................................................................................96DOKAZOVANJE ................................................................................................................................................105OBTONICA ......................................................................................................................................................106GLAVNA OBRAVNAVA .....................................................................................................................................110SODBA ..............................................................................................................................................................112PRITOBA .........................................................................................................................................................118IZREDNA PRAVNA SREDSTVA .......................................................................................................................127

SKRAJANI POSTOPEK ..................................................................................................................................129KAZNOVALNI NALOG .......................................................................................................................................130MLADOLETNIKI................................................................................................................................................ 131POSEBNI POSTOPKI........................................................................................................................................ 133

SPLONI DEL

VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA

1. ASOVNA VELJAVNOST KZ (KATERI ZAKON SE UPORABI V PRIMERU SPREMEMBE KZ; E SEUPORABI NOV ALI STAR, ALI SE UPORABI V CELOTI, ALI LE DOLOENE DOLOBE). NAELOUPORABE MILEJEGA ZAKONA?

Uporaba poznejega, za storilca milejega zakona- uporablja se zakon, ki je veljal ob storitvi k.d.- e se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali vekrat), se uporablja zakon, ki je mileji

Blanketni predpisi- zgornji pravili se uporabljata tudi v zvezi s asovno veljavnostjo predpisov, na katere se sklicuje kazenski zakon

(blanketne norme)- e je zaradi spremembe takega predpisa kaznivo dejanje ne le drugae doloeno, ampak pomeni drugo

protipravno dejanje, je s tem spremenjen tudi kazenski zakon, ki se uporabi kot mileji za storilca, ker senjegovo dejanje ne doloa kot kaznivo dejanje

Posebna pazljivost pri presoji, kateri zakon se uporabi, je potrebna pri blanketnih opisih kaznivih dejanj, ko sespremeni dopolnilna norma z drugega podroja. e dopolnilna norma preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje,

katerega del je bila takna norma, preneha biti kaznivo dejanje. e pa se dopolnilna norma spremeni, KZ-1razlikuje dve moni situaciji:- e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja drugane ocene nevarnosti ravnanja

(k.d. je doloeno drugae, vendar ne pomeni drugega protipravnega dejanja), potem sprememba z vidikaasovne veljavnosti kazenskega zakona ni odloilna;

1

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

2/134

- e je zaradi spremembe takega predpisa kaznivo dejanje ne le drugae doloeno, ampak pomeni drugoprotipravno dejanje, je s tem spremenjen tudi kazenski zakon, ki se uporabi kot mileji za storilca, ker senjegovo dejanje ne doloa kot kaznivo dejanje.

Stari KZ v primerjavi z novim KZ-1 ni pravila uporabe milejega zakona ni vezal na predpise, na katere se KZsklicuje. Dilemo glede naknadnega spreminjanja blanketnih norm je reil ele KZ-1.

asovno omejeni zakoni (temporalni zakoni)- KZ ali predpis, na katerega se ta sklicuje, ki velja le doloen as, se naeloma sme uporabiti tudi po poteku tega

asa, e je bilo k.d. storjeno, ko je KZ ali predpis e veljal (izkljuuje pozneji mileji zakon - tudi e po novem nive kaznivo)

Ugotavljanje, kateri zakon je milejiPri ugotavljanju, kateri zakon je mileji, si lahko pomagamo z dvema naeloma:(1) besedila obeh zakonov je potrebno primerjati konkretno, ne abstraktno. Konkretna primerjava pomeni, da se

upotevajo le tiste dolobe obeh zakonov, ki bi se uporabile v konkretni zadevi glede na konkretno dejanskostanje.

(2) uporabiti je treba stari ali novi zakon v celoti, ne pa nekaj dolob iz starega in nekaj iz novega zakona;kombiniranje dveh torej ni mono, saj bi to pomenilo uporaba tretjega zakona, ki v takni obliki sploh neobstaja.

Primeri novega milejega zakona:- novi zakon nekega dejanja ne opredeljuje ve kot kaznivo dejanje (dekriminacija);- predpisan je mileji kaznovalni okvir (niji posebni minimum ali maksimum), milejo vrsto kazni, omogoa ve

monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina ali za omilitev kazni;- ugodna sprememba splonega dela (npr. ira uporaba instituta silobrana, pravna zmota).

TEMELJNA NAELA

2. KATERA SO TEMELJNA NAELA KAZENSKEGA PRAVA?1. naelo legitimnosti in omejenosti represije2. naelo zakonitosti3. naelo humanosti4. naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti5. naelo individualizacije kazenskih sankcij

3. NAELO OMEJENOSTI REPRESIJE

Naelo legitimnosti in omejenosti represije

1. Pojem in ustavnopravna podlaga naela legitimnosti represijeNaelo legitimnosti represije je zahteva po moralni in etini upravienosti vsakega represivnega posega vlovekove pravice in svoboine na zakonodajni in praktini ravni.Kazensko pravo se je vedno pojavljalo kot ovira za uveljavljanje neomejene moi, samovolje, arbitrarnosti innelovenosti nosilcev drubene moi.Ko je pojem legitimnosti nastal v druboslovnih in pravnih znanostih, je bilo spotovanje in varstvo lovekovih

pravic in temeljnih svoboin njegovo temeljno merilo.Naelo legitimnosti je razvidno iz tevilnih dolob nae ustave, eprav ni nikjer izrecno omenjeno. RepublikaSlovenija je konstituirana kot demokratina pravna drava, ki temelji na spotovanju in varstvu lovekovih pravic, vkateri je uveljavljena neodvisnost sodnikov in sodstva, celovit mehanizem institucij za varstvo ustavnosti,zakonitosti in lovekovih pravic.Naelo legitimnosti najprej obvezuje zakonodajni organ, nato vse ostale organe drubene represije.

2. Naelo legitimnosti in omejenosti represije v kazenskem zakoniku2. len KZ: Doloanje kaznivih dejanj in predpisovanje kazenskih sankcij v zakonu je upravieno samo, kadar inkolikor varstva loveka in drugih temeljnih vrednot ni mogoe zagotavljati drugae.KZ-1 je to dolobo rtal, vendar Bavcon meni, da neupravieno.Doloba je naslovljena na zakonodajni organ. Pove, da ni treba vsakega dejanja, ki se zdi drubi nevarno, razglasitiza k.d. Najprej je treba preizkusiti, ali je mono takno dejanje prepreevati z ustvarjalnimi, gospodarskimi,

politinimi, vzgojnimi in drugimi ukrepi. Kazenskopravna prisila je sredstvo, ki ga je treba skrajno varno uporabljati ultima ratio (poslednje sredstvo).Ne glede na rtanje zgornje dolobe, pa je mogoe trditi, da naelo legitimnosti in omejenosti represije vkazenskem zakoniku e vedno velja (primer: 16. len KZ-1 pri opredelitvi pojma kaznivega dejanja uporablja izraznujno varstvo pravnih vrednot).

2

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

3/134

4. NAELO HUMANOSTI

1. Ustavnopravna podlaga in pojem naela humanostiNaelo humanosti je deloma vsebovano e v naelu legitimnosti represije. Izhaja iz vrednote lovekovegadostojanstva, kar je negacija vsake nelovenosti. Ustava poudarja to naelo v:- 17. len prepoved smrtne kazni- 18. len prepoved muenja- 21. len spotovanje lovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih

postopkih ter med odvzemom prostosti in izvrevanjem kazni- 34. len pravica do osebnega dostojanstva in varnosti

2. Naelo humanosti v materialnem kazenskem pravu je povezano predvsem s kaznijo. Smrtna kazen, ki jo sodobno kazensko pravo veinoma e pozna, je monoomejena glede k.d., za katera je predpisana, in glede pogojev, ob katerih se sme izrei, in v zvezi z drugimiokoliinami, ki omejujejo njeno uporabo.Drave lanice Sveta Evrope morajo spotovati 1 EKP: Smrtna kazen se odpravi. Nihe ne sme biti obsojen nasmrtno kazen ali usmren. Drava lanica sme v svoji zakonodaji doloiti smrtno kazen za as med vojno ali obneposredni smrtni nevarnosti. Naa ustava doloa v 17. lenu, da v Sloveniji ni smrtne kazni.Na kazenski zakonik pozna le eno prostorsko kazen, in sicer kazen zapora. Redke so drave z dosmrtnimodvzemom prostosti, kjer je ta kazen nadomestilo za odpravljeno smrtno kazen. Tako je tudi KZ-1 uvedel kazendosmrtnega zapora za omejeno tevilo in taksativno doloena najhuja kazniva dejanja.

Naelo humanosti se izraa tudi v dolobah KZ, ki govorijo o izbiri in odmeri kazni. Dolobe o izbiri in odmeri kazniv sodobnem kazenskem pravu odpirajo sodiem iroke monosti za humano kaznovalno politiko.Humanost kazenske zakonodaje se izraa tudi v dolobah, s katerimi so natanno doloene in omejene pravneposledice obsodbe, ter v dolobah, ki urejajo rehabilitacijo, izbris obsodbe in dajanje podatkov iz kazenskeevidence.

SPLONE DOLOBE O KAZNIVEM DEJANJU

5. TONA DEFINICIJA KAZNIVEGA DEJANJA, PRIMERJAVA KZ, KZ-1. KAJ JE KAZNIVO DEJANJE?

Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloa kotkaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in kazen za krivega storilca.

Formalna koncepcija kaznivega dejanja k.d. je dejanje, doloeno v kazenski zakonodaji. Ni protimoralno aliprotisocialno dejanje, temve protipravno dejanje.Materialna koncepcija kaznivega dejanja (materialna protipravnost) k.d. mora imeti obutnejo stopnjokodljivosti ali nevarnosti za loveka, javnost ali drubo.KZ-1 sprejema formalno in materialno koncepcijo kaznivega dejanja, saj v 16. lenu doloa, da je kaznivo dejanjelovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje inhkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca.

KZ pa je za razliko od KZ-1 doloal, da je kaznivo dejanje "protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove

nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in kazen zanj."Razlog spremembe je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost.Novi KZ torej izrecno poudarja, da gre za lovekovo ravnanje, opustil pa je pojem nevarnosti in ga nadomestil spojmom nujnega varstva pravnih vrednot.

Doloba KZ-1 ima 4 sestavine:1) Protipravnosta) Formalna protipravnost za k.d. se sme razglasiti le dejanje, ki je na podlagi veljavnega pravnega reda izrecno

ali mole prepovedano.b) Materialna protipravnost k.d. se izraa kot pokodovanje ali ogroanje doloene lovekove individualne ali

javne drubene pravne dobrine.Vrednota mora v pravnem redu najprej dobiti status pravne dobrine, ele nato lahko dobi kazenskopravno varstvo.Instrument naela zakonitosti prepreuje, da bi kdorkoli na podlagi subjektivne ocene o pomenu doloene vrednote

ali o kodljivosti doloenega ravnanja samovoljno ustvarjal nova k.d. Doloanje k.d. je rezervirano le zazakonodajni organ, ki ga ustava zavezuje k spotovanju legitimnosti inkriminacij. Z dolobami KZ se je samobvezal, ob katerih pogojih bo doloal k.d.2) Nujno varstvo pravnih vrednot

3

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

4/134

eprav je ta sestavina deloma e obseena v pojmu materialne protipravnosti, jo KZ-1 v 16. lenu e posebejpoudarja, predvsem zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloenapravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma med prekrke.Stari KZ je namesto te sestavine doloal "nevarnost" dejanja.3) Kaznivo dejanje in znaki kaznivega dejanjaZakon mora ne le doloiti doloeno dejanje kot kaznivo, temve mora hkrati doloiti tudi njegove znake. Gre zaizvajanje naela zakonitosti.Zakonodajalec mora poskrbeti za kolikor mogoe natanen opis k.d., ki pomeni razmejitev med kaznivim innekaznivim ter mora biti natanen napotek za pravosodno prakso pri odkrivanju k.d., kazenskem pregonu insojenju storilcev. Znaki k.d. kot sestavina zakonske definicije k.d. so obvezujoi za zakonodajalca in za organepravosodja, ko ugotavljajo, ali so posploeni tipski znaki abstraktne pravne norme vsebovani v konkretnemdejanskem stanju.4) KazenZakonodajalec mora za vsako k.d. vnaprej doloiti kazen. Naelo zakonitosti zahteva, da KZ ne doloa le znakovk.d., temve tudi kazen zanj, in tako prepreuje samovoljo pri izbiri in odmeri kazni. Kazni so vedno doloene vrazponu. V njih je izraeno zakonodajalevo vrednotenje zavarovane pravne dobrine, napadov nanjo ali njenegaogroanja. Zakonodajalec ustvarja hierarhijo vrednot in pove, katero dobrino ceni vije in katero nije.

rtan je pojem kazenske odgovornosti kot skupnega vijega pojma za pritevnost in krivdo; zakon govori samo okrivdi, pritevnost pa obravnava kot njen pogoj (predpostavko).

6. POJEM KAZNIVEGA DEJANJA, ELEMENTI KAZNIVEGA DEJANJA ?Znotraj splonega pojma kaznivega dejanja so bistvena razmerja med skupinami meril: voljno ravnanje loveka, nasprotovanje tega ravnanja in njegove posledice kakni zapovedni ali prepovedni normi kazenskega prava na

ravni t.i. biti kaznivega ravnanja, odsotnost razlogov za izkljuitev protipravnosti, ravnanje storilca je subjektivno zavrno, krivdno, druge predpostavke kaznivosti.

Sploni pojem kaznivega dejanja je trostopenjski, sestavljajo pa ga naslednji elementi:1. lovekovo voljno ravnanje, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja2. protipravnost

3. krivdaKlasini pogled na sploni pojem k.d., po katerem vsi objektivni elementi k.d. sodijo v bit kaznivega dejanja inprotipravnosti, subjektivni pa v krivdo. Sodobni pogled teje storilev naklep kot del biti kaznivega dejanja(subjektivni del biti k.d.) in e enkrat kot bistveni element krivde govorimo o dvojnem poloaju naklepa.

Elementi kaznivega dejanja so objektivni in subjektivni. Objektivni so protipravnost, nevarnost, doloenost v zakonuin izvritvena dejanja, subjektivni pa krivda.

7. ZNAKI KAZNIVEGA DEJANJAOpis kaznivega dejanja je navzven, s pravno normo izraen zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivegadejanja. Opis kaznivega dejanja vsebuje samo bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoe doloeno dejanje,ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje oziroma ga subsumirati pod doloen zakonski opis kaznivega

dejanja/. Tem elementom pravimo tudi zakonski znaki kaznivega dejanja.

Zakon mora ne le doloiti doloeno dejanje kot kaznivo, temve mora hkrati doloiti tudi njegove znake. Gre zaizvajanje naela zakonitosti.Zakonodajalec mora poskrbeti za kolikor mogoe natanen opis k.d., ki pomeni razmejitev med kaznivim innekaznivim ter mora biti natanen napotek za pravosodno prakso pri odkrivanju k.d., kazenskem pregonu insojenju storilcev. Znaki k.d. kot sestavina zakonske definicije k.d. so obvezujoi za zakonodajalca in za organepravosodja, ko ugotavljajo, ali so posploeni tipski znaki abstraktne pravne norme vsebovani v konkretnemdejanskem stanju.

1. DispozicijaKaznivo dejanje mora biti v zakonu ne le doloeno, temve tudi opisano. Opisati doloeno dejanje pomeni doloitinjegove zakonske znake. Opisni del kazenskopravne norme imenujemo v kazenskem pravu dispozicija (opis).

1) Opisne dispozicijeV kazenski zakonodaji jih je najve. S kar se le da skopimi in natanno izbranimi izrazi povejo, kdo je lahko storilec,s katero storitvijo ali opustitvijo je k.d. mono storiti (izvritveno dejanje ali dejanja), kakna posledica mora nastati

4

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

5/134

in druge okoliine, brez katerih dejanje ni kaznivo. Namen: kolikor mogoe natanno razmejijo cono kriminalnegaod nekriminalnega.KZ vasih vee kaznivost inkriminiranega ravnanja na nastanek doloene posledice, ki ni prepovedana posledica.Po tej tehniki posee, kadar je treba razmejiti k.d. od prekrka.Objektivni pogojkaznivosti: zanj ni potrebno, da bi bil zajet s storilevo krivdo.Npr. "kdor v druinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugae bolee ali poniujoe ravna, ga zgronjo z neposrednim napadom za ivljenje ali telo preganja iz skupnega prebivalia ali mu omejuje svobodogibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuanju dela ali ga kako drugae z nasilnim omejevanjem njegovihenakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen poloaj"

2) Enostavne dispozicijese omejujejo na kratko in jasno izjavo. Z njimi niso doloena izvritvena ravnanja niti kakna druga okoliina niti ninatanneje doloeno, kako je treba razumeti kakno besedo. S takno dispozicijo je kljub njeni enostavnostipovedano vse, kar je bistveno in pomembno za prepoznavanje tistega k.d..Npr. "kdor komu vzame ivljenje", "kdor koga razali"

3) Alternativne dispozicijepovejo, da se k.d. lahko stori na 2 ali celo ve nainov z 2 ali ve razlinimi ravnanji.V alternativnih opisih kaznivih dejanj je z natevanjem doloenih ve monih opcijskih izvritvenih nainov alidrugih zakonskih znakov dejanja . Na ta nain se z zakonom praviloma omeji krog ravnanj, ki so v okviruposamezne inkriminacije kazniva; izjemoma pa se lahko pusti ta krog tudi odprt, pri emer je v opisu kaznivegadejanja izrecno navedenih le nekaj zakonskih znakov, na ostale mone situacije pa zakon odkazuje s splonoformulacijo, kot npr. in v drugih primerih take dolobe se razlagajo z uporabo analogije intra legem, pri emer jepoudarek na restirktivni razlagi.

4) Blanketne dispozicijeglej spodaj

5) Objektivni pogoj kaznivostiglej spodaj

2. SankcijaKazenskopravna norma ima e en del sankcijo. Kazenska sankcija, ki je v naem KZ-1 predpisana zaposamezno k.d., je vedno le kazen. Sistem predpisanih kazni je izraz zahteve po sorazmernosti med k.d. in kaznijoter omogoa, da zakonodajni organi doloijo pomen in mesto vsakega k.d. na lestvici protipravnosti in nevarnostik.d., in omejuje morebitno samovoljno vrednotenje sodi.Sistem relativno predpisanih kazni kazni niso predpisane absolutno, temve v razponu. Najstroja kazen,dosmrtni zapor, je vedno predpisana alternativno s kaznijo zapora.Sistem predpisanih kazni je treba razlikovati od sistema kazenskih sankcij. Predpisano kazen za posamezno k.d.,kadar je doloena s splonim ali posebnim minimumom in s splonim ali posebnim maksimumom, izree sodie zuporabo dolob o odmeri kazni, o pogojni obsodbi in sodnem opominu ter o varnostnih ukrepih, ki skupaj z vrstamikazni predstavljajo sistem kazenskih sankcij.

8. BLANKETNE DOLOBEBlanketna kazenskopravna norma sama ne daje celotnega opisa kaznivega dejanja, temve se glede njegovegadela (enega zakonskega znaka) sklicuje na dopolnilno normo z drugega pravnega podroja, na druge pravne

predpise, ki dispozicijo dopolnjujejo. KZ doloa vse bistvene znake doloenega kaznivega dejanja, le vsebinaenega izmed njegovih zakonskih znakov je doloena v drugem predpisu.Pri predpisovanju blanketnih dispozicij morata biti zakonodajalec in sodna praksa posebej vestna in previdna, da sene iri cona kaznivosti in da se v kazensko pravo ne predpisi, ki bi nasprotovali konceptom, vrednostnim sistemomin lestvicam vrednot v kazenskem pravu. Z blanketno kazenskopravno normo zakonodajalec olaja doloanjeprava, oteuje pa uporabo prava.Primeri blanketnih opisov:- povzroitev prometne nesree iz malomarnosti- kritev pravic iz socialnega zavarovanja (Kdor zavestno ne ravna po predpisih s podroja socialnega

zavarovanja in s tem koga prikraja za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji")- zatajitev finannih obveznosti, 249/ I KZ-1

9. OBJEKTIVNI POGOJ KAZNIVOSTIKazenski zakonik vasih v opis k.d. v inkriminacijski normi uvede t.i. objektivni pogoj kaznivosti. To je posebnapredpostavka kaznivosti dejanja zunaj standardnih elementov trodelnega splonega pojma kaznivega dejanja. Zatoni potrebno, da ima storilec zavest (niti potencialne) o prepovedanosti izpolnitve danega objektivnega pogoja

5

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

6/134

kaznivosti, niti da je do njega v odnosu naklepa ali malomarnosti. Ne spraujemo se torej o storilevi krivdi gledeposledice. Zakonodajalci redko posegajo po tem institutu.

Primeri:- k.d. sodelovanja pri pretepu: "Kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno pokodovan, se

za samo sodelovanje kaznuje ". Zaradi razmejitve s prekrki, je bil v to normo vnesen objektivni pogojkaznivosti, ki je v tem primeru smrt ali huda telesna pokodba kaknega udeleenca pretepa. Nekateri teoretikipri tem zahtevajo vsaj malomarnost do objektivnega pogoja kaznivosti

- pri kaznivem dejanju prometne nesree iz malomarnosti je objektivni pogoj kaznivosti nastanek hude telesnepokodbe pri udeleencu v prometu

- kaznivo dejanje neupravienega izkorianja avtorskega dela: objektivni pogoj kaznivosti je, da mora skupnatrna cena avtorskih del oziroma njihovih primerkov pomeniti vejo premoenjsko vrednost

10. PROTIPRAVNOST. KAKO UGOTAVLJAMO PROTIPRAVNOST?

1. Materialna in formalna protipravnostZa k.d. teje le dejanje, ki je protipravno in nevarno. Ta zahteva izhaja iz formalne in materialne koncepcije k.d..Zaradi tega tejemo protipravnost za enega temeljnih elementov k.d. Drubena nevarnost je bila rtana iz KZ-1.Materialna protipravnost in nevarnost sta kriterija, ki morata voditi zakonodajni organ pri tehtanju, ali je trebakakno ravnanje uvrstiti med k.d., kako ga je treba oblikovati, da bo sodna praksa zajela le nevarne primereprotipravnih ravnanj, in kakno kazen je treba predpisati, da bo vsako k.d. uvreno na pravo mesto glede nanjegov pomen in stopnjo nevarnosti.V kazenski zakonodaji pogosto ni neposredno doloeno, kaj je zapovedano ali prepovedano, temve se to darazbrati le posredno v zvezi z normami, vsebovanimi v splonem pravnem redu drave. k.d. je protipravno v tem,da je v nasprotju z ustavnopravnim redom kot celovitim sistemom vrednot, zapovedi in prepovedi.Formalna protipravnostje doloenost v zakonu.Materialna protipravnost je nasprotnost moralnim in drubenim vrednotam.

2. Materialna protipravnostGre za vpraanje, ali doloeno ravnanje pomeni napad, pokodbo ali ogrozitev doloene za loveka in drubopomembne elementarne vrednote.

3. Sistem meril upravienostiKadar prideta v nasprotje nepravo in pravo ali dve pravno zavarovani dobrini, se mora nepravo umakniti pravu alise mora umakniti dobrina, ki je na splono in v danih okoliinah manjega pomena. Ravnanje, ki je sicer zapisanov zakonu kot kaznivo dejanje, ob doloenih pogojih izgubi lastnost protipravnosti.KZ-1 za najbolj pogoste primere vnaprej predvidi in doloi merila, ob katerih je izkljuena protipravnost doloenegaravnanja. Najbolj tipini in sploni primeri izkljuitve protipravnosti so zajeti v splonem delu KZ-1, v posebnem deluprimeri, ki se nanaajo na posamezna k.d. Nekateri primeri so doloeni tudi v drugih zakonih, ko je ob posebnihpogojih izkljuena protipravnost doloenega ravnanja.Tipini primeri iz splonega dela KZ-1 so: silobran 22. len, skrajna sila 32. len, prisiljenost (prej: sila in gronja) 23. len.Primer izkljuitve protipravnosti iz posebnega dela KZ-1 je izkljuitev protipravnosti za neupravieno izdajoskrivnosti v primerih, ko bi bila splona korist od izdaje skrivnosti veja kot njena ohranitev (2. odst. 142. l. KZ).

Primer izkljuitve protipravnosti iz drugega pravnega akta je, ko policist z uporabo strelnega oroja povzroi komuhudo telesno pokodbo. To ni k.d. ob upotevanju vseh zelo natannih omejevalnih predpisov, kdaj sme policistuporabiti takno oroje (Pravilnik o policijskih pooblastilih).V teh primerih je storjeno dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja, a ni kaznivo dejanje, ker jestorjeno v okoliinah, ko storilec brani kazenskopravno zavarovano dobrino pred protipravnim napadom (spopadprava z nepravom silobran), odvraa od sebe ali koga drugega nevarnost, ki je ni sam zakrivil (spopad 2 pravnozavarovanih dobrin skrajna sila), oziroma protipravno nasilje (spopad 2 pravno zavarovanih dobrin sila ingronja).

11. LOVEKOVO VOLJNO RAVNANJE?

I. RAVNANJE

Kaznivo dejanje je lahko le lovekovo ravnanje, ne ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Izraz dejanjeuporabljamo za oznaitev ravnanja, vedenja, delovanja in posledice tega ravnanja. Ravnanje in njegova posledicasodita skupaj.Za lovekovo ravnanje v okviru kazenskega prava je bistveno, da je voljno. lovek mora imeti svoje gibe, ravnanjeali vedenje v svoji oblasti. Ni voljno lovekovo ravnanje pod vplivom absolutne sile takno ravnanje ni njegovo,

6

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

7/134

temve ga je nekdo drug uporabil kot orodje za storitev k.d. Ni mono teti za storilca k.d. tistega, ki je deloval podvplivom hipnoze ali mamil, e sta bili ti sredstvi uporabljeni zaradi tega, da bi ga proti njegovi volji kdo spravil vnezavest ali onesposobil za odpor. Gre za vpraanje o obdolenevi svobodni volji, ki je temelj njegove kazenskeodgovornosti.Pomen imajo le ravnanja, ki se izrazijo v zunanjem svetu.

II. STORITEV IN OPUSTITEVglej spodaj

12. VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GLEDE NA POSLEDICO.Ogrozitvena in pokodbena.Delimo jih glede na prepovedano posledico ali je storilec s svojim ravnanjem kazenskopravno zavarovanodobrino pokodoval, kadar je pokodba v zakonu doloena kot prepovedana posledica, ali le ogrozil. e jo je leogrozil, je treba razlikovati, ali je nastala abstraktna ali konkretna nevarnost za zavarovano dobrino glede na to,katera izmed obeh nevarnosti je z zakonom doloena kot prepovedana posledica. KZ doloa konkretno nevarnostkot prepovedano posledico vekrat, praviloma zahteva, da je nastala pokodbena posledica.

13. AS STORITVE KAZNIVEGA DEJANJA NA PRIMERU (A polje bombo, ki eksplodira ez 2 leti vnekem bloku)

as storitve kaznivega dejanja je as, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica.Moni sta dve stalii:- as, ko je storilec deloval delavnostna teorija,- as, ko je nastala prepovedana posledica teorija posledice.KZ-1 je sprejel delavnostno teorijo k.d. je izvreno, ko je storilec deloval (storitev) ali bi moral delovati(opustitev), ne glede na to, kdaj je nastala posledica.

as storitve kaznivega dejanja je pomemben, da se ugotovijo okoliine v asu izvritve k.d. ( tempore criminis) npr: storileva krivda ali njegova pritevnost. as izvritve je odloilen tudi za zaetek poteka rokov za zastaranjekazenskega pregona.

14. KRAJ STORITVE KAZNIVEGA DEJANJA, KAKO JE KRAJ DOLOEN PRI POSKUSU? KRAJSTORITVE NA PRIMERU (A polje pismo bombo iz MB v LJ)

- kraj, na katerem je storilec delal ali bi moral delati in kraj, na katerem je nastala prepovedana posledica- za poskus kaznivega dejanja se teje, da je bilo storjeno na kraju, na katerem je storilec delal, kakor tudi na

kraju, na katerem naj bi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala prepovedana posledica

Za kraj izvritve kaznivega dejanja je mono teti:- kraj, kjer je storilec deloval delavnostna teorija- kraj, kjer je nastala prepovedana posledica teorija posledice- oba kraja hkrati ubikvitetna teorijaKZ-1 uveljavlja ubikvitetno teorijo za kraj izvritve kaznivega dejanja se teje vsak kraj, kjer je storilec deloval(storitvena k.d.) oz. bi moral delovati (opustitvena k.d.), kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Vsesestavine k.d. so enako pomembne. Kaznivo dejanje je torej treba teti za celoto vseh storitev (opustitev) inposledice.

To stalie je pomembno, e je storilec deloval na ozemlju tuje drave in je posledica nastala v nai dravi. Gledena ubikvitetno teorijo je k.d. storjeno pri nas in zato velja zanj slovenska kazenska zakonodaja in judikatura.Tudi pri poskusu se upoteva ubikvitetna teorija; kraj izvritve poskusa k.d. je kraj, kjer je storilec deloval in kjer najbi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala prepovedana posledica.

Kraj storitve k.d. je treba razlikovati od vpraanja o krajevni pristojnosti sodi. e je storilec pri izvrevanju k.d.deloval na enem kraju, posledica pa je nastala na tretjem, je po 3. odstavku 26. lena ZKP praviloma krajevnopristojno tisto sodie, ki je na zahtevo upravienega toilca prvo zaelo postopek; e se postopek e ni zael, pasodie, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.

15. NAIN STORITVE KAZNIVEGA DEJANJAKaznivo dejanje se lahko izvri:

- S STORITVIJO- Z OPUSTITVIJO z opustitvijo samo, e je storilec opustil dejanje, ki ga je bil dolan storiti z opustitvijo lahko tudi k.d., ki ga zakon ne doloa kot opustitveno, e storilec ne preprei prepovedane

posledice kaznuje za opustitev samo, e je:

7

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

8/134

moral prepreiti nastanek prepovedane posledice in je opustitev za nastanek take posledice enakega pomena kot storitev

1. Storitvena in opustitvena kazniva dejanjaVeina k.d. se stori s storitvijo z aktivnim ravnanjem. Veinoma gre za kritev doloene prepovedi. Prepoved jevsebovana v opisu k.d. vasih neposredno, najvekrat posredno ali implicitno.Katera ravnanja se tejejo za storitev kaznivega dejanja, je vasih doloeno v opisu k.d. Takrat je to eden izmedzakonskih znakov k.d.Zakonsko izvritveno dejanje se lahko izvri le s storitvijo, obseeno v opisu kaznivega dejanjaNaravno izvritveno dejanje storitev v KZ ni doloena, za obstoj kaznivega dejanja je brez pomena, s kaknostoritvijo je storilec uresniil prepovedano posledico.

Opustitvena k.d. so znailna po tem, da storilec ni izvril doloene zapovedi v primeru, da je zapoved izrecnodoloena v KZ (= prava opustitvena dejanja), ali e se iz opisa kaznivega dejanja lahko razbere, da je k.d. tudi vprimeru, ko je prepovedana posledica nastala zaradi pasivnosti tistega, ki bi jo moral prepreiti (= nepravaopustitvena dejanja).2. Prava in neprava opustitvena dejanjaRazlikujemoprava in neprava opustitvena k.d.

Prava opustitvena dejanja so tista, pri katerih kazenski zakonik izrecno predpisuje dolnost delovati oz. kaj storitiza zavarovanje kazenskopravne dobrine ali za prepreitev nastanka prepovedane posledice.Prava opustitvena dejanja so lahko naklepna ali malomarna, lahko so tudi delicta communia (npr. k.d. opustitvepomoi) ali delicta propria (npr. k.d. opustitve zavarovanja pri vojakih vajah).

Glede razlike med pravimi in nepravimi opustitvami je pomembno, da je pri nepravih opustitvah izvritveni nainkljuen drugaen nain, kako je dolnost zavarovati kazenskopravno dobrino predpisana. Neprave opustitvenamre v materialnem kazenskem zakonu niso inkriminirane kot opustitve, ampak kot storitve (inkriminacijskenorme so prepovedne).Neprava opustitvena dejanja pomenijo opustitev dolnosti prepreiti nastanek prepovedane posledice (garantnadolnost). Garantna dolnost je lahko razvidna iz opisa doloenega kaznivega dejanja ali ni izrecno doloena,vendar je iz narave dejanja razvidno, da ga je mono storiti s storitvijo in opustitvijo.Dolnost intervenirati za prepreitev nastanka prepovedane posledice ne zadeva vsakogar. Dolnost prepreitinastanek prepovedane posledice lahko izhaja iz drugega zakona, ne nujno kazenskega.Med varovalne garantne dolnosti uvramo: druinska in podobna razmerja (starevske in skrbnike dolnosti, dolnosti zakoncev, starih starev) npr.

e partner ne rei svojega partnerja v ivljenjski nevarnosti dolnosti z elementom odvisnosti, ki praviloma izhajajo iz pogodbenega razmerja, vendar le, e je prilo do

dejanskega prevzema oblasti npr. uitelj smuanja ne pomaga uencu pri padcu, zato ta utrpi ozebline,odgovornost proizvajalca za proizvod (denimo zdravila)

dolnosti, ki izvirajo iz uradnega poloaja ali razmerij v pravni osebi zlasti dolnosti policistov, vojakov,toilcev, uradnih oseb pri izvrevanju kazenskih sankcij,

Med nadzorstvene garantne dolnosti pa sodijo: nadzor nad nevarnimi nepreminimi in preminimi stvarmi in ivalmi npr. oe dopusti, da si njegov polnoletni

sin pijan izposodi avto; hinik ne zamenja pregorelih arnic in zato slabovidi stanovalec pade po stopnicah nadzor nad protipravnimi ravnanji drugih z omejeno odgovornostjo za taka ravnanja (zlasti otrok in oseb s

teavami v duevnem zdravju), ki so v razmerju nadzora s strani nosilca dolnosti v razmerju podrejenosti

npr. uitelj, ki ne nadzira otrok med olskim odmorom in skozi okno vrejo stol, ki pade na mimoidoega in gahudo telesno pokoduje nadzor nad nevarnimi kavzalnimi poteki, ki jih je sproilo prav ravnanje nosilca dolnosti npr. povzroitev

prometne nesree.lovekova pasivnost mora biti elementarno sposobna povzroiti ustrezno prepovedano posledico iz posamezne(sicer storitvene) inkriminacije.Kazniva dejanja, ki jih ni mogoe izvriti v (nepravi) opustitveni obliki so denimo- sodelovanje pri pretepu- dogovor za kaznivo dejanje- vsi hujskaki in verbalni delikti.

Vpraanje je, ali so mone oblike udelebe v opustitvi (sostorilstvo, pomo, napeljevanje). Mono si je zamisliti npr.paznika v zaporu, ki ne ukrene ni, medtem ko en jetnik davi drugega v tem primeru odgovarja za pomo, je pa

odvisno od konkretnega primera, saj bi lahko v kakni drugi situaciji odgovarjal tudi kot sostorilec.

3. Izvritvena ravnanjaIzvritveno ravnanje je storilevo ravnanje, ki je lahko storitev ali opustitev. To je ravnanje, s katerim storilecneposredno uresniuje bistvene zakonske ali naravne znake in posledico kaznivega dejanja. Ravnanja so lahko

8

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

9/134

doloena v zakonu kot izvritvena ali jih tejemo za izvritvena zaradi njihove narave. Razlikujemo naravna inzakonska izvritvena ravnanja.Izvritveno ravnanje je lahko le eno, lahko jih je ve, e so potrebna, da bi nastala prepovedana posledica. Lahkoje tudi ve razlinih izvritvenih ravnanj, e v doloeni asovni povezanosti ele vsa skupaj povzroijo prepovedanoposledico.Od izvritvenih ravnanj moramo razlikovati pripravljalna dejanja, dejanja pomoi in dejanja napeljevanja(udelebena dejanja).

Pri opustitvah ne govorimo o vzronosti, ker te po naravi stvari ne more biti, pa pa govorimo o pripisljivostiposledice opustitvenemu ravnanju.Pri opustitvenemu deliktu poznamo 4 temeljne pojavne oblike malomarnosti: garant malomarno ne prepozna nevarnosti (preslii klice na pomo) garant malomarno ne prepozna okoliin, iz katerih izhaja njegova garantna dolnost (npr. ne ugotovi, da se

utaplja njegov lastni otrok) garant malomarno teje, da ne more pomagati garant nepravilno in nezadostno ukrepa v smeri reevanja kazenskopravne dobrinePri opustitvah se pojavlja tipini problem ravnanja v prezasedenosti (zdravniki morajo oskrbovati vepokodovancev), pri emer vsebino morebitne opustitve opredeljujejo blanketne norme o zdravnikem ravnanju.Moen je tudi preplet med storitvami in opustitvami (primer: okueni z virusom HIV nezaiteno spolno obuje aligre za opustitev, ker ni uporabil kondoma, ali za storitev, ker je sploh imel spolni odnos?).Mona pa je tudi krivda storilca, ki se je sam aktivno spravil v stanje nepritevnosti, v katerem je potem izvril

opustitveno ravnanje (institutu actio libera in causa se v primeru opustitve ree ommissi libera in causa).

16. STORILSTVO, SOSTORILSTVO IN UDELEBAVpraanja na to temo:- Posredni storilec , razlika med sostorilcem in posrednim storilcem- Odgovornost sostorilcev- Oblike udelebe, vse glede posameznih oblik (nateti tudi primere)- Razlika med sostorilstvom, napeljevanjem in pomojo- Kakna oblika krivde se zahteva za udeleence?- Napeljevanje in pomo po KZ-1 (posebnost je, da so pri pomoi dodali "naklep")- Pomo (po novem naklep), pri pomoi tudi k.d. pomoi storilcu po storitvi- Primeri: Kako bi kvalificiral udeleence: eden gre v trgovino, drugi zunaj strai (kaj je kdo). Ukradem, topam,

eden me pobere in me skrije (kaj je kdo)

I. STORILSTVO IN SOSTORILSTVO

STORILEC je vsak, ki stori kaznivo dejanje:- osebno ali- z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec)

SOSTORILEC: storilec je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori k.d., tako da:- zavestno sodeluje pri storitvi ali- kako drugae odloilno prispeva k storitvi

1. Pojem sostorilstva

Za ugotovitev, da je kdo storil k.d., je odloilnega pomena, ali je uresniil zakonske znake k.d. (vkljuno sprepovedano posledico). Storilec je tisti, ki je uresniil zakonski dejanski stan k.d. Kar velja za storilca, velja tudi zasostorilca. Kdor s kom drugim uresniuje zakonski dejanski stan ali bistvene elemente k.d., je sostorilec. Pri temgre lahko za delitev dela, uresnievanje kaznivega dejanja je lahko istoasno ali sukcesivno.Za sostorilstvo gre, e ve oseb skupno izvri kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali tako, da s kaknimdruganim dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. KZ-1 dodaja, da gre za sostorilstvo, e kdo skupaj zdrugim stori (bolje: izvri) kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispevak storitvi.Sostorilstvo ima po KZ-1 dve razsenosti: Sodelovanje pri izvritvi vsak od sostorilcev uresniuje del znakov k.d. Sostorilci s kaknim drugim dejanjem odloilno prispevajo k izvritvi k.d. ni sicer neposredno uresniil

zakonskega znaka k.d., vendar je njegov objektivni prispevek k uresniitvi tako odloilen, da ga ni mono tetiza napeljevalca ali pomagaa

Sostorilstvo je s KZ-1 rtano iz poglavja o udelebi in se ga obravnava skupaj s storilstvom.

2. Kriteriji za prepoznavanje sostorilstva; razlika med sostorilstvom in pomojoKriteriji za prepoznavanje sostorilstva so objektivni in subjektivni.

9

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

10/134

Objektivni kriteriji se nanaajo na pojem izvritvenih dejanj doloenega k.d. Ko razloujemo sostorilstvo odpomoi, moramo oceniti, kaj je ravnanje, ki ni izvritveno, objektivno pomenilo za neposredno izvritev k.d. ali jebilo objektivno pomemben pogoj za uspeh kriminalnega podviga. e dejanje kakega udeleenca s staliaobjektivnega kriterija ni pomembno, potem ne gre za sostorilstvo, temve gre lahko le za pomo.Prispevek udeleenca mora biti odloilen za uspeh kakega kriminalnega podviga, ker imamo opraviti z ravnanjem,ki ni izvritveno glede znakov k.d.Subjektivni kriterij se nam kae kot vpraanje, ali je storilec pojmoval k.d., pri katerem je sodeloval kot svoje alikot tuje. Kdor je ob izpolnjenem objektivnem pogoju ravnal cum animo auctoris je tel dejanje za svoje, jenedvomno sostorilec. Toda, e dejanje ni odloilen prispevek in je storilec deloval cum animo socii ni tel dejanjaza svoje in je le sodeloval pri tujem k.d., potem ne more biti sostorilec.

Sostorilca in pomagaa naj se razlouje po tem, kdo je bil gospodar dejanja in kdo je imel le podrejeno vlogo.Subjektivna stran sostorilstva zahteva zavest sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi k.d. tako, da vsak tejedejanje za svoje ne glede na to, kdo ga neposredno dokona.

3. Krivda sostorilcevKrivda se presoja za vsakega sostorilca posebej, zato ni izkljueno sostorilstvo ob razlinih oblikah in stopnjahkrivde sostorilcev. Teoretino je mono sostorilstvo iz malomarnosti.Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti (individualna krivdnaodgovornost sostorilca). Mono je, da dobi dejanje enega sostorilca drugano pravno kvalifikacijo.Eksces (izpad) sostorilstva eden izmed sostorilcev stori huje k.d., kot sta ga imela sostorilca v naklepu.Sostorilec ne odgovarja za eksces.Pri k.d. s hujo posledico odgovarja za hujo posledico tudi sostorilec, ki je ni sam povzroil, e mu je glede hujeposledice mono oitati malomarnost po 28. lenu KZ-1.

4. Posredni storilecPojem posrednega storilca je na novo uvedel KZ-1 v 1. odstavku 20. lena, ki za storilca kaznivega dejanjaopredeljuje tistega, ki stori kaznivo dejanje osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posrednistorilec).Posredni storilec je torej nekoga drugega uporabil kot orodje za izvritev k.d., tako da iz ozadja vodi njegovodejavnost, izkoria njegovo neznanje, zmoto, nerazgledanost, Neposredni storilec je neke vrste podaljana rokaposrednega storilca.Primer:- A izrabi 6 letnega otroka, da se splazi skozi majhno okno v kleti stanovanja in vzame iz nje kaken predmet (A

je posredni storilec in ne napeljevalec)- A ima v naklepu uboj predsednika republike z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost RS, vendar

pa za izvritev izkoristi B-ja, ki ima prav tako v naklepu predsednikovo smrt, vendar iz povsem drugih, osebnih,nagibom (npr. ljubosumja) in sploh ne ve, da ga A nagovarja iz politinih nagibov.

5. Nujno sostorilstvorazloujemo od fakultativnega. Gre za primere, kjer zakonski opis oz. dejanski stan doloenega k.d. predpostavljave storilcev oboroen upor (355. len KZ-1), upor oseb, ki jim je odvzeta prostost (292. len KZ-1). Imenujemojih k.d. sreanja, ker so vse udeleene osebe kaznive in se ravnanje udeleencev giblje v isti smeri.Druga skupina k.d. nujnega sostorilstva predpostavlja, da se dejanja udeleencev medsebojno dopolnjujejo (npr.dvojna zakonska zveza, e oba vesta, da je ena oseba e poroena) ali so v nasprotju (npr. pretep). Pri takih k.d. jekaznivost drugega udeleenca pogosto izkljuena (izkljuena je kaznivost in ne protipravnost).

6. Kaznovanje sostorilcevKZ-1 je rtal dolobo 26. lena KZ, po katerem se je vsak izmed sostorilcev kaznoval s kaznijo, predpisano za k.d.,ki so ga skupno izvrili.Ne glede na to pa e vedno velja naelo, da so sostorilci (z nekaj specifinosti) v resnici storilci.To ni ovira za individualizacijo kazni vsakemu sostorilcu posebej, saj se za vsakega upoteva njegov objektivni insubjektivni prispevek h kaznivemu dejanju ter druge okoliine, ki lahko vplivajo na odmero kazni.Vsak storilec, sostorilec, posredni storilec, napeljevalec in pomaga se po dolobi 40. lena KZ-1 kaznuje vmejah naklepa. To pomeni, da je izkljuena kaznivost sostorilstva in posrednega storilstva iz malomarnosti.

7. Prostovoljni odstop in upotevanje osebnih razmerij, lastnosti in okoliinNapeljevalcu ali pomagau se sme odpustiti kazen, e je prostovoljno prepreil kaznivo dejanje (40/2. len KZ-1).Zaradi osebnih razmerij, lastnosti ali okoliin KZ pogosto izkljuuje krivdo, kaznivost ali pa dopua odpustitev,zmanjanje ali poveanje kazni. V 3. odst. 40. l. je doloeno, da se smejo te okoliine upotevati samo pri storilcu

ali sostorilcu, pri katerem so takna razmerja, lastnosti ali okoliine podane.Med osebne okoliine se tejejo: nepritevnost ali bistveno zmanjana pritevnost, dejanska ali pravna zmota,mladoletnost, prostovoljni odstop, povratek, lastnosti uradne, vojake ali odgovorne osebe. Primer: oe in matitakoj po porodu vzameta ivljenje otroku, materi se bo lahko sodilo za detomor, kar je laje k.d. kot za oeta.

10

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

11/134

Pravilo 3. odst. 40. l. ne pride v potev, kadar gre za prava delicta propria, ko je kakna storileva osebna lastnostkonstitutivni element kaznivega dejanja. V taknih primerih se udeleenci kaznujejo po lenu, ki velja za storilca,etudi nima zahtevane osebnostne lastnosti.

II. POJEM UDELEBEUdeleba oznauje primere, ko je pri uresnievanju k.d. sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Udeleba se nanaa navloge in prispevek vsakega posameznika h konnemu uinku nastanku prepovedane posledice, ter namedsebojno povezanost udeleencev in stopnjo njihove organiziranosti.

Za kazensko pravo je najpomembneje razloevanje med udeleenci, ki so neposredno sodelovali pri uresniitvik.d. in drugimi udeleenci, ki so sodelovali kako drugae. Dejanski prispevek neposredno sodelujoih pri k.d. jepovsem drugaen kot prispevek napeljevalcev in pomagaev, ki sami ne uresniujejo zakonskih znakov k.d.

KZ-1 je uvedel nov len o storilstvu in sostorilstvu, ki uvaja pojem posrednega storilca in v 2. odstavku doloapogoje za sostorilstva. 3. odstavek tega lena pa (na nekoliko nenavadnem mestu, ker v bistvu ne gre za novoobliko udelebe) govori o odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube.

Loimo:1. udelebo v irem pomenu : zajema vse oblike udelebe (sostorilstvo, posredno storilstvo, napeljevanje, pomo)2. udelebo v ojem pomenu : zajema le napeljevanje in pomo.

Sploni pogoji, pod katerimi je mono govoriti o udelebi: udeleba v irem pomenu je sodelovanje ve ljudi pri istem k.d. zajemamo razline prispevke posameznih

udeleencev le, e so pripomogli k izvritvi kaznivega dejanja oz. nastanku prepovedane posledice udeleba v ojem pomenu mora biti s stalia vzrone zveze eden izmed pogojev za nastanek prepovedane

posledice, vendar ni nujno, da je njen neposreden vzrok.Subjektivni element udelebe v irem pomenu je zavest vsakega udeleenca o skupnem delovanju. Ta zavest niistovetna s krivdo, ker so oblike krivde udeleencev lahko razline.Sostorilci morajo vedeti eden za drugega, nakljuno sovpadlo samostojno ravnanje dveh ljudi ni udeleba.Udeleenci v irem pomenu morajo vedeti za storilca oz. vsaj za doloen krog oseb, med katerimi je storilec.Za udeleenca v ojem pomenu je potreben naklep glede kaznivega dejanja in prepovedane posledice.

III. NAPELJEVANJE IN POMO (UDELEBA V OJEM POMENU)

1. Pojem udelebe v ojem pomenu in njeni temeljni pravni problemiUdeleba v ojem pomenuzajema oblike sodelovanja pri uresniitvi doloenega k.d., ki nimajo narave storilstva.Sem tejeta:- napeljevanje,- pomo.

2. Skupni in sploni pogoji napeljevanja in pomoiso kriteriji za razlikovanje med sostorilci in udeleenci.Delovanje glavnega storilca in udeleencev pri istem k.d. je skupno. Udeleba je mona le pred in med storitvijokaznivega dejanja; po storitvi ni ve mona.Udelebena dejanja so zunaj kroga izvritvenih dejanj. Gre za doloen prispevek, podporo ali prigovarjanje storilcu,omogoanje ali olajanje poloaja storilcu pri uresnievanju k.d. Za udelebena dejanja ni nujen neposredenvzroni odnos med njimi in prepovedano posledico.

Napeljevanje in pomo postaneta kazniva ele, e je glavni storilec storil ali poskusil storiti zakonski dejanski standoloenega k.d.Stalie o omejeni ali limitirani akcesornosti udelebe za obstoj udelebe zadostuje, da je glavni storilec poskusilali dokonal k.d., pri emer je brez pomena obstoj njegove kazenske odgovornosti.Subjektivna stran udelebe zajema zavest udeleencev o skupnem delovanju s storilcem. Udeleenci morajovedeti za storilca oz. za doloen krog oseb, med katerimi je storilec.Udeleba je lahko le naklepna. Udeleenec se mora zavedati, da se udeleuje k.d., in to hoteti oz. se zavedatimonosti, da s svojim ravnanjem prispeva h k.d., in v to privoliti.Udeleba je mona tudi pri delicta propria udeleenec je lahko tisti, ki nima posebnih osebnih lastnosti, ki jihzakon predpisuje za storilca.e je doloena osebna lastnost kvalifikatoren ali privilegatoren element k.d., udeleenec odgovarja za temeljno instorilec za kvalificirano oz. privilegirano k.d.Huja oblika udelebe konsumira mileje. Storilstvo in sostorilstvo sta najhuji obliki udelebe, ki konsumirata vse

druge oblike. Napeljevanje pa konsumira pomo.

IV. NAPELJEVANJE

1. Pojem in pogoji napeljevanja

11

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

12/134

KZ-1 doloa: Kdor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor da bi ga bil sam storil.

Napeljevanje se lahko pojavi kot prigovarjanje, preprievanje, dajanje nasvetov, gronja, obljuba plaila ali darila,...Bistveno je, da napeljevalec pri bodoem storilcu povzroi odloitev, da bo storil kaznivo dejanje.Napeljevanje se mora nanaati na doloeno osebo kot bodoega storilca (ali vsaj konkretno doloen krog oseb) inna doloeno konkretno k.d. Sploni pozivi nedoloenemu krogu oseb se ne tejejo za napeljevanje.e se napeljevanje nanaa na isto k.d., gre za eno samo napeljevanje ne glede, ali gre za enkratno ali vekratnonapeljevanje. etudi napeljevalec napeljuje za eno k.d. ve oseb hkrati, gre za eno samo napeljevanje. e pa senapeljevanje nanaa na razlina k.d., gre za (idealni ali realni) stek napeljevanj.Neposredno napeljevanje je napeljevanje, pri katerem sta napeljevalec in napeljani v neposrednem stiku.Posredno napeljevanje je napeljevanje, pri katerem napeljevalec napeljuje bodoega storilca prek vmesnega alivmesnih napeljevalcev. Ni nujno, da se vmesni napeljevalci poznajo.Napeljevanje je mono le naklepno. Naklep napeljevalca se mora nanaati na napeljevanje in na kaznivo dejanje,h kateremu napeljuje. Vsebina napeljevalevega naklepa mora biti identina z vsebino storilevega naklepa.Napeljevalec se mora zavedati, da s svojimi ravnanji nekoga napeljuje, in to hoteti. Ni nujno, da se napeljanizaveda, da ga kdo napeljuje in kdo je to.Napeljevalec stoji v ozadju in prepua izvritev kaznivega dejanja. nain, kraj, as in druge podrobnostineposrednemu storilcu.

2. Kaznivost napeljevanjaPredpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil storiti kaznivo dejanje, e je poskus kazniv, ali gadokonal (uresniil prepovedano posledico).Napeljevalec se kaznuje, kot da bi sam storil kaznivo dejanje. Sodie mu mora kazen odmeriti v mejah kazni,predpisane za storjeno kaznivo dejanje. e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se napeljevalec kaznuje kot zaposkus (39. len KZ-1).

3. Napeljevanje kot posebno kaznivo dejanjeGre za samostojno inkriminacijo napeljevanja samega po sebi, kadar dejanje glavnega storilca ni kaznivo, kersploh ni inkriminirano.Primeri, ko so objekti kazenskopravnega varstva tako pomembni, da posee zakon po inkriminaciji napeljevanjasamega, so:- napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru- zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovratva, razdora ali nestrpnosti- uvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve- uvanje h genocidu in vojnim hudodelstvom- uvanje k napadalni vojni

NEUSPELO NAPELJEVANJE

1. Pojem in pravna narava neuspelega napeljevanjaNeuspelo napeljevanje pomeni, da napeljevani kaznivega dejanja, h kateremu je bil napeljan, ni storil niti poskusil

storiti. Razlogi za neuspeh napeljevanja:- napeljevalcu ni uspelo povzroiti storileve odloitve,- napeljevani si je pozneje premislil,- napeljevanemu zaradi objektivnih okoliin dejanja ni uspelo storiti,- storilec se je dokonno odloil za storitev k.d., e preden je napeljevalec zael nanj vplivati,- storilec ni storil tistega k.d., temve drugo k.d.

Neuspelo napeljevanje naeloma ni kaznivo po teoriji o odvisni naravi udelebe, razen po izrecni dolobi 2. odst.37. l. KZ-1, ki uveljavlja stalie o samostojni naravi neuspelega napeljevanja, e se je nanaalo na k.d., za katerase sme po zakonu izrei kazen 3 leta zapora ali huja kazen.

2. Kaznivost neuspelega napeljevanjaKaznivost neuspelega napeljevanja je sicer vzpostavljena kot samostojna, vendar se glede pravne kvalifikacije inkaznovalnega okvira vee na k.d. v napeljevalevem naklepu.Kaznovalni okvir, v katerem se lahko giblje sodie pri odmeri kazni za neuspelo napeljevanje, je tisti, ki jepredpisan za dejanje v napeljevalevem naklepu. Za neuspelo napeljevanje sodie lahko izbira kazen v okvirihkazni, predpisano za k.d. v napeljevalevem naklepu, a lahko napeljevalca tudi mileje kaznuje.

V. POMO

1. Pojem in pravna narava pomoi(1) Kdor naklepoma pomaga storilcu pri naklepnem kaznivem dejanju, se kaznuje, kakor da bi ga sam storil, smepa se kaznovati tudi mileje.(2) Kot pomo pri storitvi kaznivega dejanja se teje zlasti: e da kdo storilcu nasvet ali navodila, kako naj storikaznivo dejanje, e mu da na razpolago sredstva ali odstrani ovire za storitev, e vnaprej obljubi, da bo prikril

12

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

13/134

kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje storjeno, sledi kaznivega dejanja, predmete,nastale s kaznivim dejanjem ali premoenjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem.

Pomo je mileja oblika udelebe od napeljevanja. Dejanja pomoi so zunaj kroga zakonskih ali naravnihizvritvenih ravnanj in pomenijo objektivno le podporo, omogoanje, olajevanje, pripravljanje,... Po subjektivnistrani so dejanja pomoi sodelovanje pri tujem, NE pri svojem kaznivem dejanju. Pomagaeva ravnanja niso vzrokprepovedane posledice s stalia vzrone zveze, ker bi storilec k.d. lahko storil tudi brez pomoi.Kriteriji za razmejitev pomoi od drugih oblik udelebe so: objektivni dejanje pomoi je ali bi lahko bila podpora, omogoanje,... storilcu pri uresnievanju k.d. subjektivni zahtevajo povezanost med pomagaem in storilcem ter pomagaev naklep:

o ni potrebno, da bi storilec vedel za individualno doloeno osebo pomagaa, ni treba, da bi vedel, da musploh kdo pomaga

o pomaga mora vedeti, da pomaga pri doloenem k.d., eprav mu ni treba vedeti za individualno doloenoosebo storilca

o naklep pomagaa mora obsegati zavest, da pomaga pri doloenem k.d., in hotenje te pomoi ter se morananaati na doloeno k.d. Lahko je direkten ali eventualen.

Pri pomoi je v novem KZ-1 izrecno poudarjeno, da je mona le pri naklepnem kaznivem dejanju (prispevek hkaznivemu dejanju iz malomarnosti bi se kvalificiral kot posredno storilstvo in ne kot pomo).

2. Oblike pomoi

V 2. odst. 38. lena KZ-1 so primeroma navedene oblike pomoi. Pomo je mona le pred ali med izvritvijo k.d.Pomo po storjenem kaznivem dejanju je samostojno kaznivo dejanje iz posebnega dela (282. len KZ-1).Dejanja pomoi se delijo na pomo v fizini in pomo v psihini obliki:1. Pomo v fizini obliki:

pomaga da storilcu na razpolago sredstva za izvritev kaznivega dejanja pomaga odstrani ovire za izvritev kaznivega dejanjaPomo v fizini obliki je mona tudi kot opustitev.

2. Pomo v psihini obliki: pomaga da storilcu nasvet ali navodila, kako naj izvri kaznivo dejanje pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstvo, s katerim bo kaznivo

dejanje storjeno, in sledove kaznivega dejanja (osebno prikrivanje) pomaga vnaprej obljubi storilcu, da bo prikril predmete pridobljene s kaznivim dejanjem (stvarno prikrivanje)

e je pomo dana v obliki nasveta ali navodila storilcu, kako naj stori kaznivo dejanje, je treba raziskati, ali se

konkretno ravnanje sploh lahko teje za nasvet oz. za navodilo. e je A vpraal B-ja za nasvet, kako naj izvrikaznivo dejanje, B pa mu je odrekel pomo, vseeno pa ga je napotil, naj vpraa C-ja, potem B ne bo odgovarjal zapomo (lahko pa bi za opustitev ovadbe, da se pripravlja k.d., e so za to izpolnjeni pogoji).3. Dve pravni naravi pomoi po storjenem kaznivem dejanjuDrugi dve obliki pomoi sta v bistvu dve vnaprejnji obljubi storilcu, ki mu olajata storitev k.d., ga ohrabrita in mudajeta podporo. Brez pomena je, e pomaga, ki je kaj vnaprej obljubil, pozneje svoje obljube ne izpolni. Tega nemoremo teti za prostovoljni odstop, saj je pomaga tisto, kar je kaznivo, e storil in od tega ne more ve odstopiti.Okoliino, da pomaga vnaprejnje obljube po storjenem k.d., pa sme sodie teti za olajevalno okoliino.

Vnaprejnje obljube se nanaajo na 2 razlini ravnanji:1. obljuba osebne pomoi storilcu za as po storjenem kaznivem dejanju njen smisel je prepreiti, da bi organi

odkrivanja in pregona odkrili kaznivo dejanje ter izsledili storilca. Takno ravnanje je posebno kaznivo dejanje,

inkriminirano v poglavju o kaznivih dejanjih zoper pravosodje v 282. lenu KZ-1: "Pomo storilcu po storitvikaznivega dejanja". Toda e je storilec tega dejanja takno pomo komu vnaprej obljubil, potem je pomaga, kibo odgovarjal za pomo pri kaznivem dejanju glavnega storilca in ne po 282. lenu. e je kdo dajal storilcu postoritvi kaznivega dejanja takne vrste pomoi, ne da bi mu jo vnaprej obljubil, pa je storilec kaznivega dejanjapo 282. lenu.

2. pomo glede predmetov, pridobljenih s kaznivim dejanjem tudi to dejanje je samostojno inkriminirano vpoglavju o kaznivih dejanjih zoper premoenje v 217. lenu KZ-1: "Prikrivanje". Smisel te inkriminacije je, dakazenski pregon zajame tudi ljudi, ki kupujejo s stvarmi, kupujejo ali razpeavajo stvari (predmete), za katerevedo, da so pridobljeni s kaznivim dejanjem. Kdor vnaprej obljubi bodoemu storilcu, da bo po storjenem k.d.kaj taknega storil, je pomaga pri kaznivem dejanju glavnega storilca in ne storilec k.d. prikrivanja. Po temlenu bo odgovarjal le tisti prekupevalec, prikriva ali razpeevalec, ki tega storilcu ni vnaprej obljubil.

4. Kaznivost pomoiTudi glede pomoi velja, da dejanja in ravnanja, ki jih zajema, kazenskopravno oivijo, e je glavni storilec izvril alivsaj poskusil izvriti kaznivo dejanje (e je poskus sploh kazniv). To stalie je uveljavljeno pri pomoi brez izjeme.Dejanja pomoi sama po sebi niesar ne pomenijo, ker so lahko najve nekazniva pripravljalna dejanja.Pomo teje KZ za milejo obliko udelebe in zato izrecno omogoa mileje kaznovanje pomagaa.

13

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

14/134

5. Pomo kot posebno kaznivo dejanjeZaradi naelnega stalia o odvisni naravi udelebe mora KZ oblikovati posebna k.d., ko je pomo sama po sebikazniva samostojno in neodvisno od k.d. glavnega storilca. To je potrebno, kadar dejanje glavnega storilca splohni kaznivo:- pomo pri samomoru po 120. lenu KZ-1,- pomo nosei enski po prekinitvi nosenosti po 121. lenu,- omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost po 293. lenu.

VII. KAZNIVOST ORGANIZATORJEV HUDODELSKIH ZDRUB

1. Pojem in pravna narava organiziranja hudodelskih zdrubPosebna in po nevarnosti najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju k.d. je hudodelska zdruba.Poleg nove dolobe KZ-1 o odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube, ureja kazenski zakonik toproblematiko tudi v posebnem delu, v 294. lenu KZ-1.V kazenski zakonodaji nastopata 2 individualizirani enoti:- organizator hudodelske drube,- lan hudodelske zdrube.Organizator hudodelske drube se lahko pojavi v ve vlogah, in sicer kot organizator v smislu 294. lena KZ-1, koso v asu organizacije njegova dejanja naravi stvari zgolj pripravljalna, pozneje pa v vseh monih vlogah, odstorilca, sostorilca, posrednega storilca do udeleenca (41/3 KZ-1).V 294. lenu KZ-1 je inkriminirano ustanavljanje hudodelske drube, ki ima namen izvrevati kazniva dejanja, zakatera se sme izrei kazen, huja od 5 let zapora. Kaznivo je tudi lanstvo v taki drubi. KZ je posegel poinkriminaciji pripravljalnega dejanja kot delictum sui generis. Zakonik ne doloa natanno, kaj naj se teje zaizvritvena ravnanja tega k.d.Zdruevanje je kaznivo le, e je mono v konkretni dejavnosti zanesljivo in objektivno prepoznati organiziranost,konspirativnost in namene taknega zdruevanja. S pojmom "ustanoviti" je treba razumeti takne dejavnostistorilca (organizatorja), ki so potrebne, da bi se skupina oseb med seboj povezala, se organizirala, porazdelila delo,vloge in si zastavila hudodelske cilje. Spodnja stopnja organiziranosti pomeni, da gre za skupino najmanj 3 oseb, kiso se dogovorile o hudodelskih ciljih skupnega delovanja, e pri vsakem posamezniku obstaja zavest in volja oskupnem delovanju in naklep glede k.d., ki jih imajo namen skupaj izvriti.Takno k.d. je po svoji naravi pripravljalno in ogrozitveno glede na objekte kazenskopravnega varstva. Za kaznivostzadostuje e abstraktna nevarnost. Za dejanje po 294. lenu mora biti podan direktni naklep organizatorja in lanovhudodelske zdrube. Kdor ustanavlja takno zdrubo in kdor se ji pridrui kot lan, se mora zavedati vseh znakovsvojega ravnanja in monosti nastanka prepovedane posledice ter oboje tudi hoteti. Zato eventualni naklep za tok.d. ne zadostuje.

KZ-1 pa je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub, katerih dejavnost presega fazopripravljalnih dejanj, uredil v splonem delu kazenskega zakonika, v 41. lenu. 1. odstavek vsebuje pooblastilozakonodajalcu, da lahko predpie hujo kazen, e je bilo kaznivo dejanje s predpisano kaznijo ve kot 3 leta zaporastorjeno v hudodelski zdrubi. Taknih primerov je v KZ-1 ve, npr. zdruevanje in uvanje h genocidu, khudodelstvom zoper lovenost ali agresiji, terorizem (lan hudodelske zdrube), trgovina z ljudmi (lanhudodelske zdrube), itd.V 2. odstavku so doloeni trije pogoji, ob katerih je mogoe lanu hudodelske zdrube izrei hujo predpisanokazen (kot to predvideva 1. odstavek), in sicer:- da gre za lana zdrube najmanj 3 oseb,- da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in- da izvri kaznivo dejanje v povezavi z najmanj e 1 lanom kot sostorilcem ali udeleencem.

V 3. odstavku 41. lena pa je urejena kazenska odgovornost in kaznivost organizatorja hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo hudodelskega narta ali razpolagal s protipravno premoenjsko koristjo te zdrube ob storitvikaznivega dejanja, izhajajoega iz tega hudodelskega narta, ne glede na to, ali je pri njegovi izvedbi neposrednosodeloval kot storilec ali udeleenec.KZ-1 torej s 3. odstavkom uvaja odgovornost organizatorja hudodelske zdrube za dejanja drugih oseb, e:- so sestavni del hudodelskega narta, ki ga je vodil organizator- je razpolagal s protipravno premoenjsko koristjo te zdrube, ki izvira iz kaznivega dejanja, ki je sestavni del

hudodelskega narta.3. odstavek 294. lena KZ-1 ureja poloaj t.i. skesancev. Organizatorju in lanu hudodelske zdrube sme sodieizrei milejo kazen, e preprei izvritev nameravanih k.d. ali e razkrije podatke, ki so pomembni za preiskovanjein dokazovanje e storjenih kaznivih dejanj.

2. Oblike hudodelskih zdrubKazenski zakonik ne nateva razlinih monih oblik hudodelskih zdrub in se omejuje na sploen izraz zdruba.

14

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

15/134

Pojem tolpe navadno oznauje trajnejo in bolj organizirano zdrubo ve oseb, ki so se zdruile, da bi skupajizvrevale veje tevilo istovrstnih nasilnikih k.d., ki niso vnaprej doloena v podrobnostih. lani tolpe so ponavadioboroeni.Zarota je dogovor za izvritev po vrsti in zlasti po objektu doloenega k.d. Za zaroto zadostujeta e 2 osebi, vendargre za tesnejo, konspirativno medsebojno povezanost lanov kot pri drugih hudodelskih zdrubah.

17. KRIVDAVpraanja v zvezi s tem:- Kazenska odgovornost- Krivda, elementi krivde, kaj je krivda - kaj je sploh, katere oblike poznamo- Definicija naklepa in malomarnosti, razmejitev med direktnim in eventualnim naklepom, kakna je nova

malomarnost, podrobno in primerjava KZ/KZ-1, tona definicija malomarnosti po KZ-1- Kaznivost malomarnosti (kdaj)- Kvalificirano kaznivo dejanje; kaznivo dejanje, kvalificirano za hujo posledico- Odgovornost za hujo posledico; kaken odnos storilca je potreben za malomarnost

I. KAZENSKA ODGOVORNOSTStari KZ je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost in krivdo. 15/1 len KZ jedoloal: Kazensko odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv.

KZ-1 pa je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu, ki ga je imel KZ, in mu pripisal novo vsebino.Kazenska odgovornost je sedaj opredeljena kot skupek vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki sopotrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 2. odstavek 24. lena KZ-1 doloa: Kazenskaodgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jozakon doloa kot kaznivo dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen.

Elementa kazenske odgovornosti sta torej krivda in izvritev kaznivega dejanja (storitev ali opustitev). e stapodana, lahko sodie uveljavi kazensko odgovornost (zoper krivega storilca kaznivega dejanja) in mu izreekazensko sankcijo ali odpusti kazen.II. KRIVDAPo tem, ko sodie ugotovi, da sta izpolnjena pogoja bit kaznivega dejanja in protipravnosti, je za obstoj kaznivegadejanja in kaznivosti storilca potrebno ugotoviti storilevo krivdo (subjektivni element kaznivega dejanja).Krivda je subjektivni (psihini) odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi katerega mu sodie lahko izree oitek(to je materialni pojem krivde).

Elementi krivde so trije:1. pritevnost2. naklep ali malomarnost3. zavest o protipravnosti.Skupek teh elementov pa tvori formalni pojem krivde.

Med protipravnostjo in krivdo je bistvena razlika; ocena protipravnosti je ocena tega, ali doloeno ravnanjenasprotuje pravu. Pri krivdi pa gre za presojo storilevega subjektivnega odnosa do dejanja in vpraanje, ali mu jemogoe izrei ta oitek.

Oblike krivde so naklep (direktni in eventualni) in malomarnost.

III. NAKLEP

1. Pojem naklepa25. len KZ-1: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e- se je storilec zavedal svojega dejanja in ga hotel storiti (direktni naklep) ali- se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da

posledica nastane (eventualni naklep).

2. Direktni naklep (dolus directus)Direktni naklep je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Sestavljata ga zavestna involjna sestavina.

1. Zavestna ali intelektualna sestavina direktnega naklepae se je storilec zavedal svojega dejanjaSodie mora ugotoviti:

15

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

16/134

znaki kaznivega dejanja - ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja in njegovegabistva prepovedanosti v obelovekem, moralnem, drubenem in pravnem smislu. e se storilec nizavedal kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, naklepa ni.

posledica - ali se je storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenemfizinem pomenu, obsegu in smislu njene socialno etine prepovedanosti.

vzrona zveza - ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico.2. Voljna ali voluntaristina sestavina direktnega naklepa

e je storilec hotel storiti dejanje

Hotenje posledice je tipini znak naklepa. Direktni naklep je podan tudi, e storilec ni dokonno preprian, ali boiz njegovega ravnanja nastala hotena posledica. Direktni naklep je podan tudi v nasprotnem primeru, ko sestorilec zaveda neizogibnega nastanka posledice, ki je noe ali do nje nima odnosa. Zavest storilca, da boposledica zagotovo nastala, vkljuuje njegovo hotenje posledice.

Razlikujemo tudi dve podvrsti direktnega naklepa direktni naklep prve stopnje (storilcu je posebej do tega, da biizvril dejanje, npr. izvedel atentat) in direktni naklep druge stopnje (storilec je do dejanja indiferenten ali ga ne eli,vendar ve, da bo do dejanja in posledice neizogibno prilo, npr. usmrtitev telesnega straarja kot pogoj, da bipotem lahko izvedel atentat).

Primer direktnega naklepa:- A v mraku strelja na B-ja, pri emer se zaveda, da lahko tudi zgrei, vendar pa strelja, ker eli B-jevo smrt.- A umori telesnega straarja B-ja, vendar le zato, ker ve, da je to edini nain, da bo lahko ubil tudi C-ja.

3. Eventualni naklep (dolus eventualis)Eventualni naklep je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedanaposledica, vendar je privolil, da posledica nastane. Sestavljata ga zavestna in voljna sestavina.

1. Zavestna ali intelektualna sestavina eventualnega naklepaSodie mora ugotoviti, ali se je storilec zavedal: znaki k.d. - vseh zakonskih znakov k.d. (enako kot pri direktnem naklepu), posledica - monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica, vzrona zveza - med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice.

2. Voljna ali voluntaristina sestavina eventualnega naklepaIzraa jo besedna zveza: je privolil, da posledica nastane. Gre za privolitev. To je treba ugotoviti in dokazati, ne

le domnevati. Sodie mora ugotoviti obstoj obeh elementov, zavestnega in voljnega.

Eventualni naklep je spodnja meja naklepa. Z njim razmejujemo naklepna k.d. od storjenih iz malomarnosti.Sodie ga lahko upoteva pri odmeri kazni.Teoretino sporno je vpraanje, ali je moen poskus z eventualnim naklepom; nekateri pravijo, da je poskus moenz naklepom in ni omejeno s kakno vrsto naklepa takno stalie sta zavzela tudi Ustavno in Vrhovno sodie.Pri tem pa je treba biti pazljiv, saj je nekatera dejanja mogoe izvriti le z direktnim naklepom (npr. goljufija), zatoseveda poskus z eventualnim naklepom ni moen.

Primer eventualnega naklepa:- A med prepirom zagrabi kovinski kol in zamahne proti B-ju; zadel ga je v glavo in mu povzroil takne

pokodbe, da je kasneje v bolninici umrl. e je mogoe dokazati, da se je storilec zavedal, da z uporabljenimkolom in s smerjo udarca lahko povzroi smrt, pa je v to privolil, gre za eventualni naklep. e tega ni mogoe

dokazati, bo A odgovarjal za hudo ali posebno hudo telesno pokodbo, kvalificirano s smrtjo pokodovanca, eje za hujo posledico ugotovljena A-jeva malomarnost.4. Ugotavljanje naklepaV KZ-1 so nekatera kazniva dejanja, ki jih je glede na njihovo naravo mono storiti le naklepno, ki jih je monostoriti le z direktnim naklepom ali z obema vrstama naklepa, ki jih je mono storiti z naklepom ali iz malomarnosti inki jih je mono storiti samo iz malomarnosti.

Namen je zavestna usmerjenost k cilju, ki ga storilec zasleduje s storitvijo kaznivega dejanja.Namen je lahko bistven ali izrecen znak k.d. (npr. "kdor . z namenom, da ."). Za ta dejanja je potrebno ugotovitiin dokazati storilev direktni naklep in njegov namen. Za kazniva dejanja, ki so po naravi in zakonu namenska,eventualni naklep ne zadoa, saj mora biti direktni naklep obarvan s posebnim namenom (dolus coloratus).Namen, ki ga je storilec hotel dosei, je zelo pomemben za pravno kvalifikacijo k.d., etudi ni zakonski znak k.d.

Primer: e pri tatvini ni prilastitvenega namena ("kdor vzame komu tujo premino stvar, da bi si jo protipravnoprilastil"), ne gre za tatvino, temve gre lahko za tatvino rabe (npr. odvzem motornega vozila po 210. lenu KZ-1)ali pa kaznivega dejanja sploh ni.Vasih pa kaznivega dejanja sploh ni mono kvalificirati, e sodie ne ve, kaken je bil storilev namen (primer:storilca zalotijo sedeti v tujem avtu samo s tem ne moremo kvalificirati k.d., saj je lahko karkoli: protipraven vdor v

16

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

17/134

zaprt prostor, poskus velike tatvine (avtomobila), poskus navadne tatvine (avtoradia) poskus protipravne uporabemotornega vozila,)

5. Posebne oblike naklepaDirektni naklep se pojavlja v razlinih oblikah.Doloni naklep (dolus determinatus) se nanaa na posledico v natanno tisti obliki, kot jo storilec predvideva.Sploni naklep (dolus generalis) se nanaa na sklop istovrstnih posledic. N.pr.: nekdo ima namen telesnopokodovati drugo osebo, ne da bi se odloil za posamezno obliko telesne pokodbe.Premiljen naklep (dolus praemeditatus) je podan, kadar je storilec premiljeno in nartovano zasnoval, pripravil inizvril k.d. V KZ ni nikjer izrecno omenjen, vendar ga je mono razbrati iz zakonskega opisa k.d.Hipni ali nenadni naklep (dolus repentinus) je podan, kadar je storilec reagiral v trenutku (na mah) njegovaodloitev je takojen emocionalen, izzvan, impulziven odziv na doloen poloaj zaradi prestraenosti ali huderazdraenosti. Izrecno je upotevan pri uboju na mah ter hudi in posebno hudi telesni pokodbi na mah.Obarvani naklep (dolus coloratus) je podan s storilevim namenom. Zakon zanj pri doloenem k.d. izrecno ali ponaravi stvari zahteva poseben storilev namen. Eventualni naklep za takna k.d. ne zadoa.

IV. MALOMARNOST

1. Pojem malomarnostiKazenskopravni institut malomarnosti je mileja in po nastanku mlaja oblika krivde.Dejanje, storjeno iz malomarnosti, je kaznivo le, e je tako doloeno v zakonu. V teh primerih je predpisanaobutno mileja kazen kot pri naklepnih k.d.

26. len KZ-1 doloa:(1) Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, e storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo, s katero pookoliinah in osebnih lastnostih mora in je zmoen kaj storiti ali opustiti.(2) Kaznivo dejanje ni storjeno z naklepom, ampak iz malomarnosti, kadar lahko storilec priakuje prepovedanoposledico, vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane, ker je iz lahkomiselnosti pravoasno ne odvrne.(loevanje med eventualnim naklepom in zavestno malomarnostjo)(3) Kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti, e storilec kljub potrebni pazljivosti povzroi prepovedanoposledico, ki je ni bilo mogoe priakovati in tudi ne predvideti njenega odvraanja. ( loevanje med nezavestnomalomarnostjo in nakljujem)

S takno opredelitvijo je KZ-1 odstopil od ustaljene opredelitve zavestne in nezavestne malomarnosti. V 1.odstavku je tako splono opredelil malomarnost, v 2. je podal formulo za razmejitev malomarnosti od naklepa, v 3.pa razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja).

Stari KZ je malomarnost doloal precej drugae, in sicer:Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti:- e se je storilec zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je

lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo nastala (zavestna malomarnost) ali- e se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in po svojih osebnih

lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost)

Pri malomarnosti ni hotenja.

2. Razmejitev med eventualnim naklepom in malomarnostjo

Zavestna malomarnost je podana, e se je storilec zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastaneprepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo nastala.Glede zavestnega elementa se zavestna malomarnost ne razlikuje od eventualnega naklepa.Razlikuje se v voljnem elementu ni storilevega hotenja oz. privolitve v prepovedano posledico. Za zavestnomalomarnost je tipino, da storilec noe posledice, in mu ni vseeno, ali bo posledica nastala ali ne storilec sposledico ne soglaaNajbolj znan kriterij za razmejitev med zavestno malomarnostjo in eventualnim naklepom je Frankova formula:vzame se, da je storilec privolil v prepovedano posledico (eventualni naklep), kadar od svojega ravnanja ne biodstopil tudi tedaj, ko bi zanesljivo vedel, da po prepovedana posledica nastala. Slabost Frankove formule, ki jeteoretino sicer pravilna, je, da je zgrajena na hipotetini predpostavki, ki ni vedno dokazljiva.Eventualni naklep mora biti dokazan in popolnoma nedvomen.Poskus formule razmejitve med eventualnim naklepom in zavestno malomarnostjo vsebuje 26/2. len KZ-1.Kaznivo dejanje ni storjeno z naklepom, ampak iz malomarnosti, kadar lahko storilec priakuje prepovedano

posledico, vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane, ker je iz lahkomiselnosti pravoasno ne odvrne.Teava je, ker je v konkretnih ivljenjskih primerih vasih teko presoditi, ali je storilec v nastanek posledice privolilali ne.

3. Kriteriji za razmejitev nezavestne malomarnosti od nakljuja

17

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

18/134

KZ-1 doloa, da k.d. ni storjeno iz malomarnosti, e storilec kljub potrebni pazljivosti povzroi prepovedanoposledico, ki je ni bilo mogoe priakovati in tudi ne predvideti njenega odvraanja.Najprej je potrebna ugotovitev, ali bi bil storilec glede na okoliine dolan zavedati monosti nastankaprepovedane posledice (objektivni kriterij) in nato e, ali se je glede na svoje osebne lastnosti moral in mogelzavedati te monosti.Treba je torej razlikovati okoliine in osebne lastnosti.Objektivni kriterij nezavestne malomarnostije vpraanje, ali se je bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolanzavedati se monosti nastanka prepovedane posledice.Subjektivni kriterij nezavestne malomarnosti je vpraanje, ali bi se bil obtoeni moral in mogel zavedati monostinastanka prepovedane posledice glede na njegove osebne lastnosti.

Primeri nezavestne malomarnosti:- voznik avtomobila v temni, deevni noi povozi na cesti leeega loveka, ki ga ni videl- delavcu se na gradbenem odru iz rok izmuzne deska in pokoduje drugega delavca, ki je stal pod odrom- lovec strelja in zadane drugega lovca, misle da strelja na srno.4. Kaznivost malomarnostiZa kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje samo, e doloa zakon.Nobene dolobe kazenskega zakona ni mogoe uporabiti tako, da storilec, ki stori kaznivo dejanje iz malomarnosti,ne bi bil kaznovan mileje kot za storitev enakega dejanja z naklepom.

Sodie sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, e posledice dejanja storilcatoliko prizadevajo, da izrek kazni v takem primeru oitno ne bi bil upravien.

5. Malomarnostna kazniva dejanjaGre za kazniva dejanja, ki jih pojmovno in po naravi ni mono izvriti naklepno, temve le iz malomarnosti.Malomarnostno kaznivo dejanje je poseben tip kaznivega dejanja s temeljnimi elementi:1. kritev dolnostnega ravnanja - izvritveno ravnanje kot storitev ali opustitev pomeni kritev dolnostnega

ravnanja2. pokodbena posledica - malomarnostno kaznivo dejanje ima pokodbo zavarovane dobrine za prepovedano

posledico3. vzrona zveza - vzrona zveza med kritvijo dolnostnega ravnanja in nastalo pokodbeno posledico se

pojmuje drugae kot pri naklepnih kaznivih dejanjih:- objektivna predvidljivost pokodbene posledice e ni objektivno predvidljiva, potem vzrone zveze ni- e bi prepovedana posledica nastala tudi, e bi obtoeni storil vse, kar mu je velevalo dolnostno ravnanje,

vzrone zveze ni4. krivda - krivda se ravna po pravilih v zvezi s subjektivnim kriterijem za ugotavljanje nezavestne malomarnosti:

- od nikogar ni mono zahtevati ve, kot zmore (ultra posse nemo tenetur)- od vsakogar je treba zahtevati toliko, kot on osebno zmore

KZ-1 vsebuje 4 malomarnostna k.d.:- malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti- malomarno opravljanje lekarnike dejavnosti- povzroitev prometne nesree iz malomarnosti- ogroanje posebnih vrst prometa

V. ODGOVORNOST ZA HUJO POSLEDICO

1. Kvalificirano kaznivo dejanje in kaznivo dejanje, kvalificirano s hujo posledicoKvalificirana kazniva dejanja so kazniva dejanja, ki so huja od temeljnega zaradi enega ali ve dodatnihzakonskih znakov, glede katerih mora biti podan storilev naklep.Kazniva dejanja, kvalificirana s hujo posledico pa so kazniva dejanja, pri katerih je iz temeljnega kaznivegadejanja nastala huja posledica, ki je vsebinsko lahko enaka prepovedani posledici v temeljnem kaznivem dejanju,le njena intenzivnost ali velikost je huja ali veja.Primer: storilev naklep zavzame le pokodbo druge osebe, vendar pokodovani kasneje zaradi te pokodbe umre,eprav storilec smrti ni hotel in vanjo ni privolil.

Huja posledica lahko nastane le zaradi storileve malomarnosti. Pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujoposledico so:1. da jo KZ doloa

2. da glede huje posledice storilcu ni mono oitati naklepa3. da je med storilevim ravnanjem in hujo posledico podana vzrona zveza4. da je glede huje posledice storilcu mono oitati malomarnost

2. Odgovornost za hujo posledico

18

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

19/134

28. len KZ-1 doloa:e je iz kaznivega dejanja nastala huja posledica, za katero predpisuje zakon hujo kazen, se sme ta kazenizrei, e je storilec glede na to posledico ravnal malomarno.

Ta doloba je uvrena v sploni del, da ne bi bilo nikakrnega dvoma, da je treba ugotoviti malomarnost tudi vprimerih, ko je iz temeljnega kaznivega dejanja nastala huja posledica, ki ni bila v storilevem naklepu. Zahtevajose ugotovitev in dokazi o krivdi tudi v primerih, ko se zdi samo po sebi razumljivo, da doloeno naklepno alimalomarno ravnanje povzroi doloeno prepovedano posledico.

Primeri:- povzroitev splone nevarnosti, pri emer je umrla ena oseba (druga kvalifikacija kot zgolj povzroitev splone

nevarnosti; storilec mora glede te smrti ravnati malomarno)- povzroitev hude telesne pokodbe, pri emer pokodovani umre- prometna nesrea s smrtnim izidom za kvalificirano obliko s smrtim izidom lahko sodie obsodi le, e ugotovi

malomarnost voznika do te posledice (e je mislil, da posledica ne bo nastala ali da bi se vsaj moral in mogelzavedati, da lahko nastane)

18. PRITEVNOSTVpraanja v zvezi s tem- Pritevnost- Institut bistveno zmanjane pritevnosti- Kako je pritevnost definirana v zakonu?- Actio libera in causa

I. PRITEVNOST- kdor ob storitvi k.d. ni bil priteven, ni kriv- nepritevnost: ni priteven storilec, ki ob storitvi k.d. zaradi duevne motnje ali duevne manjrazvitosti

ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja

- bistveno zmanjana pritevnost: storilec se sme mileje kaznovati, e je bila zaradi duevne motnje aliduevne manjrazvitosti ali zaradi kakne druge trajne in hude duevne motenosti bistveno zmanjana njegovazmonost razumeti pomen svojega dejanja ali imeti v oblasti svoje ravnanje

- actio libera in causa: kriv je storilec ki si je z uporabo alkohola, drog ali kako drugae sam povzroil nepritevnost, e je bila pred tem za k.d. ugotovljena njegova krivda za to dejanje

Pritevnost se vedno domneva, vendar jo je mono ovrei.

1. Nepritevnost29/2 len KZ-1:Ni priteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti voblasti svojega ravnanja zaradi duevne motnje ali duevne manjrazvitosti.

Opredelitev pritevnega storilca je torej negativna; KZ-1 opredeljuje nepritevnost.

Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni za nepritevnost, se delijo na 2 skupini:1. bioloki pogoji2. psiholoki pogoji

Bioloki pogoji nepritevnosti1. duevne motnje zlasti psihoze in psihotine reakcije (shizofrenije, maninodepresivne psihoze, stanja po

moganskih pokodbah). Sem sodijo tudi prehodna stanja, ki jih lahko povzroijo kakne trajne ali zaasneduevne bolezni, nevroze in druge abnormne reakcije, pa tudi razne droge in alkohol.

2. duevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v fiziolokem pomenu kot tudi duevno zaostalost zaradivzrokov v okolju.

Stari KZ pa je med bioloke pogoje vteval: trajne ali zaasne duevne bolezni, zaasnih duevnih motenj,

duevne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duevne motenosti.Psiholoki pogoji nepritevnosti1. Zavestna ali intelektualna sestavina psiholokega pogoja se nanaa na vpraanje, ali je bil storilec v trenutku

storitve k.d. zmoen razumeti pomen svojega dejanja. Vsebuje vpraanja, ali je storilec lahko pravilno zaznaval

19

8/6/2019 62a690f6284dfd49351807d5d7271c52

20/134

svet okoli sebe, ali je njegov miselni proces potekal brez motenj in po zakonitostih normalnega miljenja, ali jebil sposoben razsojati,...

2. Voljna ali voluntaristina sestavina psiholokega pogoja se nanaa na vpraanje, ali je storilec v trenutkustoritve lahko imel v oblasti svoje ravnanje. Raziskati je treba vpraanje, ali je bil storilec v trenutku storitvezmoen samega sebe obvladovati.

Ob obstoju biolokega pogoja zadostuje za razglasitev nepritevnosti storilca le ena sestavina psiholokegapogoja. Bioloki pogoj mora biti vzrok psiholokemu. Podana morata biti oba pogoja nepritevnosti.

e sodie spozna, da sta podana bioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti, ugotovi, da je bil storilec ob storitvidejanja nepriteven. Storilcu mora izrei oprostilno sodbo.

KZ-1 je odpravil varnostne ukrepe medicinske narave, vendar pa ti ukrepi do sprejema novega zakona e veljajozaradi prehodne dolobe 376. lena KZ-1. Po KZ je veljalo, da e sodie ugotovi v posebej predpisanempostopku, da bi storilec lahko na prostosti storil hudo k.d. ter je za odpravo te nevarnosti potrebno njegovozdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, mu izree posebno kazensko sankcijo obveznega psihiatrinegazdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali varnostni ukrep psihiatrinega zdravljenja na prostosti.2. Bistveno zmanjana pritevnostBistveno zmanjana pritevnost je postavljena med popolno nepritevnost in popolno pritevnost. Storilec je vstanju bistveno zmanjano pritevnosti, e je kateri izmed biolokih pogojev povzroil, da je bila bistvenozmanjana njegova zmonost razumeti pomen svojega dejanja ali njegova zmonost imeti v oblasti svoje ravnanje.Podani morajo biti isti bioloki in psiholoki pogoji kot za nepritevnost, le intenzivnost biolokih pogojev mora bitimanja.

Bistveno zmanjana pritevnost ne izkljuuje krivde storilca, temve jo le zmanjuje. e je podana tudi njegovakrivda, mu mora sodie izrei obsodilno sodbo. Pri izbiri in odmeri kazni ima zakonsko pooblastilo, da izreestorilcu milejo kazen od predpisane.e sodie ugotovi, da so bile motnje take, da niso bistveno zmanjale storileve zmonosti razumevanja inobvladovanja, lahko takne okoliine upoteva kot olajevalne pri odmeri kazi, vendar pa mora kazen odmeritipraviloma v okvirih predpisane.

Glede na prehodno dolobo (376. len KZ-1), se e uporabljajo nekatere dolobe starega KZ o varnostnih ukrepih,ki jih je mo izrei tudi e je storilec storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjane pritevnosti in so izpolnjenidrugi pogoji (64. in 65. len).

3. Ugotavljanje nepritevnosti oz. bistveno zmanjane pritevnostiVloga sodnopsihiatrinega izvedencae se med kazenskim postopkom pojavi sum, da je pri obdolencu podana duevna abnormnost, ki lahkoizkljuuje ali bistveno zmanjuje njegovo pritevnost, je treba odrediti sodnopsihiatrini pregled obdolenca. Vodredbi je treba postaviti sodnopsihiatrinemu izvedencu smiselna vpraanja:- ali je pri obdolencu podana kakna duevna abnormnost, kakna je njena narava, vrsta, stopnja in trajnost

(diagnoza)?- ali je in v kolikni meri obstajala duevna motnja (abnormnost) ob storitvi k.d.?- kakno je mnenje izvedenca o tem, kako je ugotovljeno abnormno duevno stanje vplivalo in e vpliva na

pojmovanje (zavestna sestavina) in ravnanje (voljna sestavina psiholokega pogoja nepritevnosti)?Izvedenca ne sme zanimati, ali je bolnik kriv; njegova metoda dela je naravoslovna. Sodie ne sme izvedencu

nikoli postaviti vpraanja, ali je storilec nepriteven, bistveno zmanjano priteven ali priteven. O tem, torej o krivdistorilca, lahko odloa le sodie in ne izvedenec.

Naloga sodiaZa presojo o krivdi storilca (v tem primeru o njegovi pritevnosti ali nepritevnosti) je pristojno sodie. Njegovametoda dela je vrednostna. Sodie mora odloiti o kazenski odgovornosti storilca na podlagi izvida in mnenjaizvedenca, ki mora sodiu pojasniti svoje ugotovitve in domneve o vplivu diagnosticiranega abnormnega stanja naobdolenevo sposobnost presojanja in odloanja. Na podlagi posebnih vrednostnih, drubenih in moralnihkriterijev mora sodie odloiti, ali bo telo storilca za pritevnega, bistveno zmanjano pritevnega alinepritevnega.Vpraanje o storilevi pritevnosti se asovno nanaa le na as, ko je izvril kaznivo dejanje (tempore crimnis).

5. Actio libera in causa

Izraz actio libera in causa uporabljamo za oznaitev primerov, ko je bil storilec v trenutku storitve v stanjunepritevnosti, ki si jo je s