Tetratka 10-MAK - 05 - IDSCSSepak, od mnogu malku od niv se izroduvaat oru‘en sudir i vojna i vo...

1 0 T E M A

Negovoto veli~estvo

Kosta - "Lakosta"

KONFLIKTI -

VODI^ ZA DEMOKRATSKO PRE@IVUVAWE?!

3[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 10

Negovoto veli~estvo:

Kosta - �Lakosta�

Konflikti? More, daj mi samo 7 dena vlast, pa }e vidi{. Eteporadi toa go sakav socijalizmot. Nema tuka sudiri, te ovojimal prava, te ovoj nemal, te denes {trajkuvame, utre nerabotime, a zadutre sekoja �{u{a� saka da stane minister.Nema red vo ovaa dràva, batka! Ne be{e xabe izmislen GoliOtok. Znae{e Tito {to pravi i kakvi lo{otii sme site nie: dajni prst, vedna{ sakame cela raka.

!

Interesno razmisluvawe. Vo socijalizmot ubavo n$u~ele, no zo{to ne n$ nau~ile? Da be{e po Va{e, denessite }e bevme �ubavo vospitani� i }e nema{e nikakvikonflikti, a kolku {to dobro se se}avam, site na{iproblemi imaat istorija i postoele i vo soci-jalizmot. Zo{to ne bile toga{ re{eni, pa sega morada gi re{avame? Edinstvenoto ne{to {to go gledam etoa deka namesto da gi re{ava postojnite problemi,socijalizmot gi gu{el i tie stanuvale u{te pogolemi.Ne{to mnogu da ne pomognal toj Va{ Goli Otok?I u{te ne{to. [to Vie navistina bi napravile so 7dena vlast? Ako mislite celata dràva da bide vovojna� da, siguren sum deka toa navistina }e gopostignete. I toa nema da bide me|uetni~ka, tuku anti-lakostina vojna.

Zo{to vojna? Malku li ima vojska i policija? Ajde zemi irasporedi nasekade, zabrani {trajkovi, oru`je, zabrani partii.Sloboda? Ne e za sekogo sloboda. ]e slu{ale rok muzika, }e davaleseks po televizii, }e nosele farmerki... Sekoe kafule e polno somladi deca namesto da sedat doma i da u~at. Ili u~enicite. Neznam kako u~itelite moàt da gi gledaat so olkavi kosi{ta, bez{kolska uniforma, polni kecovi.

?

4 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 10

Da Ve pra{am: da ne imate i Vie nekoj takov u~enik?

Kako nemam! Imam dvajca i polni se so kecovi, edniotistrièn kako ovca - do koà, drugata so frizura... neznam kako da ja nare~am... kako e` i na{minkana, kako

da e pretepana... so mrsni farmerki... i so patiki od3.000 denari, oti ne bilo kul da nosi{ poevtini. Mi se

ide da se preselam na Severniot pol.

Zna~i, ne moète da se spravite so niv?

!

Nikoj ne moè da se spravi so niv. Tie imaat svoi idei inikoj ne moè da vlijae vrz niv. A ima tolku fini i

vospitani deca. [to mu imam na boga zgre{eno, pa da imamtakvi neranimajkovci?

I Vie, za 7 dena bi ja re{ile sostojbata vo dràvava, a ne moète zacel svoj ìvot da se spravite so dvete svoi deca!

Ma dobro bre, gospodine. Jas taka malkusi ja kaùvam makata, taka se veli

zborot. Inaku, mene mi e jasno deka ne etoa taka kako {to velam... Ete taka, denes

ne mi e denot.

?


Sakam da Vi kaàm za eden zapis napi{an u{te vo stariot Rim: �Kadeodi ovaa mladina, vo na{e vreme voop{to ne be{e vaka i ima{e redi po~it�. Zamislete deka i starite Rimjani gi imale istite problemiso decata kako {to gi imate i Vie. Zatoa ne griète se, se rabotisamo za SUDIR na generacii.

More, ne e sudirtuku vojna bez

�zemawezarobenici�. Dobro,

mi pomina, pamoème seriozno da

razgovarame.Izgleda za sudiritei konfliktite i jas

treba mnogu danau~am, zatoa {to si

gi imam i doma.

I dosega rekovme deka razli~nosta itolerancijata na razli~nosta vo demo-kratskite sistemi, na dozvolenata i po-

èlna konkurencija, kako i kriti~koto raz-misluvawe, nudat eden nov kvalitet na demo-kratijata. Toj se sostoi vo sfa}awata dekasudirite i konfliktite vo demokratskitesistemi se normalna sostojba i voop{to nemora da pretstavuvaat bolest na op{testvoto,tuku naprotiv: znak deka gra|anite, bilo kakopoedinci, bilo kako grupi i entiteti, seobiduvaat da gi ostvarat svoite interesi. Taka,sudirite i konfliktite moàt da bidat faktorna podobruvawe na op{testvoto, se razbira, akotie se re{avaat niz instituciite na sistemoti ako ostvaruvaweto na interesite na ednagrupa ne gi naru{uva pravata na drugite.

!

Velite, konfliktite ne mora da bidat isklu~ivonegativni i va`no e da ne se pravat nemiri ili da ne sezema oru`je v race.

!

Ne e va`no dali konfliktite se pozitivni ili negativni. Bitno edeka vo sekoe op{testvo gi ima i mora da se razre{uvaat vo duhot nademokratijata.Ima malku konflikti {to ne moàt da se razre{at niz instituciitena demokratskiot sistem, zatoa {to osnovite na demokratijatapo~ivaat vrz proceduri za razre{uvawe na konfliktite. Vo svetotsekojdnevno ima iljadnici nesoglasuvawa, sudiri i konflikti.

444


Sepak, od mnogu malku od niv se izroduvaat oruèn sudir i vojnai vo toj slu~aj, oruèniot sudir pove}e e znak na neefikasniinstitucii otkolku na nemo`nost tie sudiri da se re{at nademokratski na~in. Sekoja vojna e poraz za politikata idemokratijata.Se razbira, postojat i takvi konflikti za koi ne moème davidime re{enie. Toa ne zna~i deka re{enie nema ili, pak, dekaednostavno ne e dojdeno vreme nekoj problem da se re{i.Seto ova ne e lesna prikazna i vo ovoj del }e se zadrìme tokmuna toa: na konfliktite.

444

Pa, gledaj}i po moitedeca, navistina trebamnogu trpenie, takt iznaewe za da se re{at

nedorazbirawata ikonfliktite.

Sprotivstavenite interesi i sora-botkata se dve strani na ìve-eweto vo sekoe op{testvo. Tie

sudiri se manifestiraat ili kakodolgoro~ni, {to zna~i deka traatpodolg vremenski period, ili kakoprivremeni, koi po odredeno vremeprestanuvaat da postojat.Teorijata veli deka razli~nata mo} ipozicija na gra|anite vo edno op-{testvo nu`no pretstavuvaat izvor nasudiri.No, tuka ima i drugi vidovi konflikti,koi nastanuvaat poradi razli~nitevrednosti na gra|anite i na grupite.Tuka ne zboruvame samo za me|uetni~kisudiri i nedorazbirawa, koi vo ovojmoment se tolku popularni. Konfliktinastanuvaat i poradi razli~nata imot-na i socijalna polo`ba na gra|anite,polot, generaciite, mestoto na ìve-ewe� Toa kaùva deka mo}ta ne e pra-vilno rasporedena, a razli~nosta nagledi{tata, vrednostite i pozicijatana edinkata vo strukturata na mo}ta gizasiluvaat ovie stojali{ta.

!


Da, dobro rekle �sitiot ne mu veruva na gladniot�...

Konfliktot moè da postoi no da ne se pokaùva vedna{. Problemotmoè dolgo da �tlee� i vo taa faza s$ u{te ne moème dagovorime za konflikt. Koga sprotivstavenostite me|ulu|eto ili me|u grupi gra|ani }e dojdat do toj stepen dastanat tolku golemi {to go menuvaat voobi~aeniot na~inna ìvot, zna~i deka sme do{le do konflikt.S$ dodeka vo edno op{testvo za ovie sprotivstavenostimoè da se najde zaedni~ki jazik i moè da se nadminat,lu|eto moàt normalno da ̀ iveat, da rabotat i da funkcioniraat. Iakoe sosema normalno da se ima posebni barawa i interesi, treba da sevnimava na koj na~in tie se re{avaat. No, nekoga{ se slu~uva rabotiteda izlezat od kontrola. Vo edno demokratsko op{testvo, dràvata sejavuva kako instrument za razre{uvawe na tie konflikti.

!

Kako {to velite,so samoto toa{to gra|anite

imaat razli~nigledi{ta i

vrednosti, ili sosamoto toa {to

pripa|aat narazli~ni grupi,

ve}e imamekonflikt. Zar ne

e taka?

Ne, nikako! Konfliktite se javuvaat kogalu|eto }e prezemat odredena akcija, t.e. kogaona {to nekoj go zamislil saka da go sprovede

vo delo na na~in {to e nesoodveten i {to izleguvaod pravnata ramka na dràvata. Samoto raz-misluvawe za ne{tata i diskusiite okolu toa nese konflikt. Eden od glavnite preduslovi za da sepojavi eden konflikt e lu|eto da prezemat odre-dena op{testvena akcija so cel da gi ostvaratsvoite èlbi, nameri, interesi.Demokratskite sistemi dozvoluvaat problemite ièlbite na gra|anite da se prefrlat na politikatai izbranite funkcioneri vo instituciite trebaniv da gi re{avaat po redoven pat, pred tie da sepretvorat vo konflikt. Konfliktite moàt daproizleguvaat od praktikata i potrebite nagra|anite, no za àl, postojat i takvi problemi ikonflikti {to se sozdadeni od politikata i nepoteknuvaat od gra|anite, no nim im se nametnatina razli~ni na~ini.

?


Postojat odredeni znaci spored koi moème da gi prepoznaemekonfliktite. Vo edno op{testvo postoi konflikt dokolku imamepostojani sudiri me|u lu|eto i grupite lu|e {to se formiraat zazadovoluvawe na ̀ elbite i interesite na svoite pripadnici. Tuka e bitnoda se kaè deka e najnormalno tie lu|e i grupi da imaat sopstveni barawano ako se slu~i � kako {to ~esto se slu~uva, edna grupa da se ~uvstvuvazagrozena od barawata na drugi grupi, toa e siguren znak za sudir. Voosnovata na ovie sudiri, ~estopati imame neracionalni stravovi, iakoe mo`no tie stravovi da bidat i realni. Ponekoga{ se raboti i zapredubeduvawa.Konflikt postoi i koga e o~igledno deka lu|eto ne se slu{aat me|u sebe igi odbivaat tu|ite predlozi, koi ponekoga{ moè da bidat korisni, iakodrugata strana ne gi prifa}a. ODBIVAWETO DA SE SOSLU[ASPROTIVSTAVENATA STRANA E SIGUREN ZNAK ZA KONFLIKT.

Mo`no e, i ve}e se slu~uvalo. Postojat neodgo-vorni poedinci vo politikata koi{to ne biraatsredstva za da dojdat na vlast. Toga{ namesto dazboruvaat za napredok i podobruvawe na sos-

tojbite, tie mu se �dodvoruvaat� na svojot etnos i muvetuvaat �vol{ebno razre{uvawe na nekoi problemi�.Poradi toa, gra|anite mora odgovorno da razmislatpri izborot na vlasta i da vnimavaat idnata vlast dabide orientirana kon mirot i re{avaweto na pro-blemite niz instituciite na sistemot, a ne dakaùvaat fantasti~ni prikazni, koi utre }e dovedatdo pogolema nedoverba vo op{testvoto i postojnitenedorazbirawa }e gi pretvorat vo konflikt. No, zaova podocna. Zasega samo }e konstatirame deka e mnogubitno konfliktite navreme da se PREPOZNAAT.Lu|eto ne se sekoga{ svesni deka se slu~uvaatkonflikti vo op{testvoto vo koe ìveat. Prepo-znavaweto na problemite e nu`no, zatoa {to moè dani pomogne problemite da gi re{ime pred da sepretvorat vo konflikti, ili barem da ja namalimenivnata sila.

Mi velite dekaodredeni

problemi ikonflikti gi

izmisluva ipottiknuvapolitikata

zaradi vlast?Dali e mo`no

toa?

?

A kako e toa mo`no? Koj treba da go raboti toa??


[to mi e ovapoznato! [to i da

re~am, moite decakako da ne

slu{nale. Nemoàm da

razberam kako negledaat deka jasim go posakuvam

najdobroto?

? Toa zna~i deka Va{iot konflikt e odpoodamna.Za konflikt zboruvame i koga imame

situacija kade {to se javuva postojanonesoglasuvawe. Vo takva situacija imamesamo KRITIKUVAWE I OSUDA na ona {todrugiot go raboti. Mnogu podobro e vosituaciite kade {to navidum ne postoiizlez pa da se obideme da go najdeme,otkolku da gi kritikuvame ili osuduvameonie {to moèbi se obiduvaat da ja razre-{at situacijata. Ponekoga{, koga }e sesedne na ista masa, moè da se konstatiradeka problemi i nemalo, tuku samo nedo-verba.

Toa mi se slu~i koga ja gradevvikendi~kata i so sosedite

nikako ne bevme sposobni da seorganizirame za da namestime

vodovod. Jas mislev deka drugitene sakaat da pla}aat, site drugi

imaa svoi idei... i pomisluvavsam da ja platam cela linija. Kogaotidov vo �Vodovod� mi velat deka

seto toa e besplatno, samo nie nesme sednale zaedni~ki da se

dogovorime. Potoa stanav svesendeka ima nekolku skarani lu|e voblizina i sakaa da teraat inaet.

Samo {to sednavme na masa,vidovme deka problemot e tokmu

toj i go re{ivme otkako skaranitesi zaminaa...

Postojat u{te nekolku signalispored koi moème daprepoznaeme deka po-stoi konflikt, kako na

primer: izbegnuvawe kontaktkoga treba zaedni~ki da se re{iodredena situacija so onoj sokogo sme vo konflikt, nepri-fa}awe na ona {to go predlagadrugiot, nepo~ituvawe na odre-deni barawa {to doa|aat od onaali~nost so koja sme vo konfliktitn. Ponekoga{ samite grafitipo yidovite ni pokaùvaat dekapostoi konflikt.

!


Videte, gospodine.[to e konflikt,

{to sudir i kade egranicata, sekoj }e

si sfati po svoe.Vie ova {to go

kaùvate nioddaleku ne

giiscrpuvaznacite

nakonflikt.

To~no e toa i namesto sega da objasnuvamevo podrobnosti kako se prepoznava sudir,moème da napomeneme kakvi vidovi kon-flikti postojat.

Vo op{testvoto postojat najrazli~ni vidovikonflikti. Nivnoto poznavawe ni ovozmoùvaodblisku da gi zapoznaeme i so toa polesno da gire{ime.Postojat pove}e podelbi na konfliktite. Oviepodelbi se izvr{eni vo zavisnost od toa od kojagol gi gledame, t.e. osnova na KRITERIUMOT {togo primenuvame za nivna podelba. So samoto toa{to postojat razli~ni kriteriumi za podelba,razlikuvame pove}e podelbi na konfliktite:

VIDOVI KONFLIKTI

444

!

1. Vo prviot slu~aj, KRITERIUMOT za podelba na konfliktite eMESTOTO KADE [TO SE SLUÛVAAT, t.e. dali tie se slu~uvaat vo samatadràva ili me|u razli~ni dràvi. Zatoa tie se delat na:

4 Konflikti vo ramkite na dràvata ili vnatre{ni konflikti - oviekonflikti se slu~uvaat me|u lu|eto ili me|u razli~nite grupi lu|eod edna zaedni~ka dràva. Naj~esto pri~inata e toa {to tie imaatpoinakvo razbirawe za problemite i nivnoto re{avawe od drugite~lenovi. Vo demokratskite dràvi ovie konflikti retko zavr{uvaatna najlo{ moèn na~in, a toa e gra|anskata vojna. No, ako vojna seslu~i, toga{ ili politi~kite eliti toa go sakale, ili ne bilesposobni toa da go spre~at.

4 Me|udràvni (internacionalni) konflikti - ovie konflikti seslu~uvaat me|u dve ili pove}e razli~ni dràvi vo svetot.

Pri~inite moàt da bidat najrazli~ni: problemi so grani~natalinija, nere{eni pra{awa na odredeni malcinski grupi, borba okoluprirodni bogatstva, neslagawe okolu odredeni pra{awa itn. Za ̀ al,ovie konflikti mnogu ~esto zavr{uvaat so vojni, pa duri vme{uvaati dràvi {to prethodno ne bile zasegnati. Najlo{ata forma sesvetskite vojni.


444 4 Kombinacija od vnatre{ni i me|udràvni konflikti. Obi~no,vo svetot imame primeri koga vo edna dràva zapo~nuva gra|anskavojna vo koja sprotivstaveni strani se mnozinskoto naseleniei edno malcinstvo {to ima sosedna mati~na dràva. Toga{ imamevme{uvawe, ili doa|awe napomo{ na �bra}ata preku granica�.Takov be{e primerot so Vtorata svetska vojna, koga Germanijaizvr{i voena intervencija vrz ê{ka, navodno zaradi za{titana germanskoto malcinstvo {to ìvee tamu. Mnogu ~estomalcinskite pra{awa se koristat za da se zapo~ne vojna sososednata zemja.

Jas mislam deka mati~nite dràvi mora da se griàt zamalcinstvata {to ìveat vo drugi dràvi. Ako mnozinskiotnarod gi terorizira malcinstvata, za mene e legitimno ako

im pomognat vo nivnata borba za prava.

!

Izgleda ne me razbravte. Griàta za delovi od svojot narod {to ̀ iveevo drugi dràvi treba da ima, no ovde zboruvame za oruèni sudiri ivojni. Ako e po va{e, celiot svet }e bide edno golemo bojno pole. Postoine{to {to se vika me|unarodno pravo i vo nego e jasno definirano{to e grià za malcinstvata, a {to me{awe vo rabotite na druga zemja.Koj }e prese~e dali stanuva zbor za za{tita na malcinskite prava, ane za borba za teritorijalni osvojuvawa? Treba da bidete svesni dekasite narodi imaat maksimalisti~ki barawa i deka vo svojata istorijabile i �mali� i �golemi�. Zo{to nekoja dràva ne zboruva za vremetokoga bila najmala po teritorija, tuku samo koga bila najgolema?Nacionalisti~kite sni{ta za �golemi dràvi� vo Evropa ve}e nenao|aat mesto i razbirawe. Veruvajte, na niv gledaat kako na bajki zadeca.

2. Druga podelba na konfliktite e spored toa dali konfliktite seVIDLIVI ili SKRIENI.

Skrienite konflikti se narekuvaat i latentni. Toa {to ne sezabeleùvaat ne zna~i deka ne moàt da stanat pokomplicirani i dadovedat do poseriozni posledici. Zatoa e podobro navreme da izbijatna povr{ina so cel da se iznajde re{enie. Koga navreme se otkrivaatproblemite � pred da se pretvorat vo konflikti, tie nema da bidat tolkumasovni, }e nemaat golema sila i s$ u{te }e ima mesto za diskusija okoluniv.


444

Mnogu pametnastrategija. Da bevme nie

gra|anite poglasni ipoorganizirani, moèbi

nema{e da se slu~atpropa|awa na firmi itolku silni konflikti

okolu toa. No, i za mnogudrugi raboti smetam

deka nie gra|anite bevmezateknati. Iako mnogu

konflikti bea vidlivi ise o~ekuva{e tie da se

uslo`nat, nie sepravevme �na To{o�.

Prednost vo re{avaweto na vidlivitekonflikti e toa {to sekoga{ znaeme kakvise problemite, koj u~estvuva vo niv, kolkuse silni i kako da trgneme vo nivnoto

re{avawe. Vo vakvi konflikti sekoj moè sosopstvena akcija da pridonese tie da bidatminato. Ovie konflikti se narekuvaat u{te imanifestirani.

3. Poslednata podelba na konfliktite enapravena so cel da se prikaè deka ne sitekonflikti vo op{testvoto se vistinski t.e. dekaza nekoi konflikti nema pri~ini. Zatoa ovaapodelba zboruva za:REALNI konflikti. Realnite konflikti se-koga{ imaat svoja pri~ina i svoj povod.Tie se slu~uvaat me|u lu|eto i grupite lu|eporadi odredeni realni pri~ini. Toa moè dabidat isti ili sli~ni interesi, èlbi, spro-tivstaveni mislewa za toa {to e dobro ili lo{oda se napravi vo odredena situacija itn. Naprimer, takov e socijalniot konflikt me|urabotodavecot i sindikatot. Realno gledano,sekoj raboti za profit i ne mu e milo koga morada ispla}a pogolemi plati otkolku {to mora. No,toa rabotnicite ne go mislat. Tie mislat dekanivniot trud e malku platen � toa e ve~naprikazna.

!

�Koj {to dava - mnogu mu e, koj {to zema - malku mu e� - staropravilo.

Slobodata na izrazuvawe vo demokratskite sistemi doveduva donavremeno posvetuvawe vnimanie na takvite problemi od strana nadràvata i celata javnost. No, toa e isto taka pra{awe na prioriteti.Dali eden problem }e se smeta za prioriteten ili ne, zavisi i odjavnosta i od politikata na vlasta i opozicijata. Koga politi~kitepartii nekoi problemi sakaat da gi ostavat nastrana, javnosta trebada se potrudi i da gi natera politi~kite partii i instituciite nasistemot da se zafatat so nivno re{avawe.


NEREALNITE konflikti se slu~uvaat koga nema vistinska pri~inaza sudir. Tie se pove}e rezultat na odredeni ~ove~ki slabosti,netrpelivosti, predrasudi, li~na istorija, nerazbirawe, neso-glasuvawa... Nema razumna pri~ina tie da se slu~uvaat, no se slu~uvaat,ili pak, se simuliraat.

Jas bi rekol deka postojat u{te mnogu podelbi na kon-fliktite, zatoa {to ne gledam nekoja crvena linija me|u konflikt,sudir, nedorazbirawe, predrasudi, kavga, omalovaùvawe� [to e so:

4 sudirot na generacii

4 ma{ko-ènskiot sudir vo sfa}awata

4 poinakvoto razmisluvawe i sudir na relacija selo-grad

4 sudirot na centarot na gradot i getata, koi moàt da se karaat zo{tovo getata i prigradskite naselbi imaat pomalku komunalna opremaotkolku vo centarot

4 Skopje i pomalite gradovi, koi se vo postojana kavga, zatoa {tomislat deka vo glavniot grad se tro{at mnogu pari

4 sudirot vo sfa}awata za homoseksualcite i nivnite prava4 sudirot na elitnata i masovnata kultura4 sudirot na puritanskata i andergraund kulturata na mladite4 sudirot na vraboteni i nevraboteni4 sudirot na siroma{ni i bogati4 sudirot na patrijarhalno vospitani i sovremeno vospitani

Mislam deka nema kraj da se nabrojat site mo`ni izvori nanedorazbirawa, razli~ni mislewa, kavgi, sudiri, konflikti...

Treba da pravime razlika me|u razli~no mislewe, sudir na mislewa,razli~ni pozicii i pristap do mo}ta, problemi i konflikti. Sepak,ne moè da se proglasi za konflikt ako nekoj pove}e saka pica otkolkuhamburger. Konfliktot podrazbira deka postoi realna opasnost zaponatamo{no uslo`nuvawe na rabotite. Konfliktot e razvoen i akonavreme ne se prezemat merki, toj rezultira so mo{ne opasni situaciikako vojni, oruèni sudiri i sl. Konfliktot go menuva na~inot na ̀ ivotna onie {to se vo konflikt i predizvikuva specijalni odnesuvawa.Konfliktot sekoga{ ima tendencija kon uslo`nuvawe � ona {to denesmoè{ da go re{i{ so malku trud, za edna godina }e mora{ so mnogupove}e. Vo osnova, konfliktot e rakovoden i naso~en, no manifes-taciite moàt da bidat i stihijni.

!

444


No, rekovte dekakonfliktite

moè da gipredizvikuva imafijata. Kako

toga{politi~kite

partii iinstituciite

moàt da bidatvinovni za toa?

A koj rakovodi so dràvata: mafijata ili insti-tuciite? Ako dràvata dozvolila golem stepen nakriminal, korupcija i postoewe na silna mafija, toga{ne moè da se re~e deka za krizata nemaat vina

instituciite.Glavno e deka krizite se umnoùvaat i vidovite konfliktise zgolemuvaat koga demokratskata dràva slabee i ne gire{ava problemite navreme.Postojat i mnogu drugi podelbi na konfliktite vo ednoop{testvo. Duri i samite moète da si napravitesopstvena podelba na konfliktite, kako {to Vam Vi se~ini. Me|utoa, ne pomala va`nost od podelbata nakonfliktite ima i nivnoto nadminuvawe. Nadminuvawetona konfliktite moè da bide na nekolku na~ini i sekojod niv dava poinakvi rezultati.Odloùvaweto ili potisnuvaweto na konfliktite nezna~i i nivno re{avawe.Glupavoto re{avawe na problemite i konfliktite enajgolema opasnost za mirot. Poradi toa, so razre{uvawetona konfliktite treba da upravuvaat najsposobnitepoedinci.Sega, tokmu za toa:

?

NAÎNI NA RE[AVAWE NA KONFLIKTI

Mislam deka ova i mene }e mi treba. Jas pak si velev deka premnogudemokratija ima vo moeto semejstvo, pa decata od tolku sloboda�podivele� i ne znaat kolku im e dosta. Ba{ me interesira dali

mnogu sum im dal demokratija ili ne sum bil mudar, koga sum sakalda gi re{am problemite so niv.

Konfliktot se odnesuva na temelno prifatenite vrednosti na grupata ièlbata tie da bidat op{ti ili barem priznati. Tie vrednosti imaatpostojan sistem na nositeli i organizirana sila zad niv. Obi~no,konfliktite se rakovodeni od politi~kite eliti, silnata mafija,dràvno�birokratskata oligarhija ili druga organizacija. Konfliktitemoàt da bidat rakovodeni i od stranstvo.

444


Edna od najva`nite vrednosti {to ja poseduvaat demokratskite op{testvae nivnata sposobnost za re{avawe i posreduvawe so konfliktite. Toa eovozmoèno zatoa {to demokratijata razviva institucii i postapki prekukoi se nao|a na~in konfliktite da se smirat navreme i bez pogoleminedorazbirawa i sudiri. Edna od najgolemite prednosti na demokratijatavo odnos na drugite na~ini na vladeewe e toa {to taa ovozmoùva sekojgra|anin, grupa gra|ani, politi~ka partija ili koja bilo drugaorganizirana grupa lu|e, slobodno da gi iskaè svoite mislewa, ̀ elbi iinteresi. Ovie èlbi, interesi i mislewa ne se sekoga{ isti i ednakvikaj lu|eto. Iako tie ponekoga{ se sudiraat, sprotivstavenite interesi{to moàt da se javat vo demokratijata nikoga{ ne se potisnuvaat.Naprotiv, demokratijata nastojuva interesite da se iskaàt jasno i glasno,a s$ so cel da se najde zaedni~ki jazik ili barem da se locira problemot.Iako lu|eto se stremat razli~no da razmisluvaat i dejstvuvaat, za sitepostojat ednakvi pravila na igra. Niv gi opredeluva zakonot.

Zakonite se osnova na sekoja demokratija i osnova na re{avawe nasporovi, sudiri i konflikti. Niv mora da gi po~ituvaat site, bez razlikana vera, etni~ka pripadnost, pol, starost, politi~ka opredelba i drugo.Toga{ velime deka sudirite se re{avaat niz instituciite na sistemot.

Vo sekoja demokratska zaednica, duri i onie grupi {to ni se ~inatneprifatlivi i ekstremni imaat pravo da formiraat svoi orga-nizacii i da go iznesat svoeto mislewe. Iako za nas nekoi nivniinteresi moè da se ~inat neprifatlivi, mora da se po~ituvaatmisleweto i èlbata na drugiot da go izrazi.

I sakate da mi kaète deka}e im dozvolime i na

homoseksualcite da sluàtvojska? Ili }e dozvolimemasonski organizacii vo

Makedonija? Ve molam, pamora da ima nekakov red.

Demokratijata ne zna~i sekojda pravi {to saka.

Pra{awe e dali tie raboti se zabra-neti so zakon. Ako ne se, toga{ sedozvoleni. Ne e vo red interesite

{to bi moèle da se javat me|u razli~nitegrupi lu|e da se potisnuvaat i odloùvaat.Bitno e da ima zakonie i nikoj ne velideka Vam zakonot }e Vi se dopadne. Imatezakonski proceduri i Vie treba da seborite Va{eto mislewe da im go na-metnete i na drugite i da izglasate zakonso koj toj konflikt }e bide re{en � poVa{e.

?


Pa, jas od toa bezzakonie sum najmnogu pogoden. Jas pla}am delovenprostor, danoci, struja, telefon, a nekoj moè da si postavi tezgapred mojata prodavnica i da prodava trenerki za polovina cena -

kakvi {to gi imam i jas vo prodavnicata. Za toa ima zakon, no ne sepo~ituva.

Toa e àlno i treba mnogu brgu da se spre~i, inaku xabe zboruvame zazakonie i kultura na zakonitosta. Demokratskite dràvi svoitekonflikti gi re{avaat navremeno i brgu. Tie imaat ~uvstvo za potrebitena gra|anite i imaat kultura na dogovarawe.Edna od tie formi e i glasaweto, i toa e eden od najuniverzalnite inaj~estite na~ini za nosewe odluka vo vrska so problemot poradi kojpostoi konfliktot. Se prifa}a ona re{enie za koe se zalagamnozinstvoto (pogolemiot del od lu|eto). Me|utoa, nekoi konflikti nemoàt da se re{avaat po pat na glasawe, a i ne e mudro, poradi toa {to euvideno deka ne smee da postoi tiranija na mnozinstvoto. Mnogu podobroe da se najde kompromis me|u voljata na mnozinstvoto i potrebite namalcinstvoto. Pritoa ne mislam samo na etni~kite grupi tuku i na sitedrugi.

E, ova mora da mi go objasnite. Zo{to da ne se po~ituva voljata namnozinstvoto? Neli, sekoj ~ovek ima eden glas i mnozinstvoto

odlu~uva?

Pred malku toa Vi go objasniv. Podobro e tie dve raboti da se pomirat.Eve nekoi od pri~inite:4 izjasnuvaweto po pat na glasawe ne e sekoga{ izraz na vistinskiot

stav na site {to se izjasnile. Eden del se izjasnuva pod pritisok ipod vlijanie na drugi;

4 odredeni odluki se nosat zaradi dodvoruvawe kon narodot, za toj daglasa za odredena politi~ka opcija, iako politi~arite znaat dekataa opcija e pogre{na i deka moè da dovede do vojna;

4 ponekoga{ partiite koristat populizam i demagogija, nacionalizami govor na omrazata, s$ so cel da dojdat na vlast. Toga{ nikoj ne moèda bide siguren kakvo re{enie e najdobro;

4 ponatamu, konfliktot mnogu ~esto po glasaweto i odlukata {to edonesena i ponatamu ostanuva nere{en, bidej}i onie {to bilenadglasani gi zadrùvaat svoite stavovi i mislewa i moàt daprodolàt so istite barawa i èlbi;

!

?

444


4 mnogu konflikti i vojni zapo~nale po nekoe glasawe kade {to seprekr{eni pravata na malcinskite grupi. Ima primeri na gra|anskaneposlu{nost, koja zapo~nala poradi donesuvaweto na nekoj zakon(glasawe za donesuvawe na eden zakon).

Mi velite deka mnozinstvoto mora da trpi poradi voljata namalcinstvoto?

?

444

Apsolutno ne! Na ova pra{awe }e Vi odgovoram so izlagawe nasledniot na~in na razre{uvawe na konflikti, a toa e po pat napregovori i dogovarawe me|u zainteresiranite strani. Stranite {tose vo konflikt vleguvaat vo pregovori vo koi sekoja od stranitepopu{ta i se otkaùva od nekoi svoi prvobitno postaveni barawa.Re{avaweto na konfliktite po pat na pregovori e mnogu ~est iuspe{en na~in za nadminuvawe na problemite.

2. Eden od na~inite za re{avawe na konfliktite e i nadmi-nuvaweto na sprotivstavenostite so postepeni obostrani otstapki.Do toa doa|a koga edna od stranite vme{ani vo konfliktot }e napraviizvesna otstapka, na primer, }e se otkaè od nekoe barawe {todotoga{ go iznesuvala, pritoa postavuvaj}i kako uslov da imarecipro~nost, t.e. nekoja otstapka ili otkaùvawe od drugata strana.Moè da se o~ekuva deka na takvoto iskaùvawe dobra volja zadogovor od ednata strana vo konfliktot, i drugata strana }e reagiraso popu{tawe ili so otkaùvawe od nekoe svoe barawe. Vakanajverojatno }e se sozdade atmosfera na zaemna doverba. Toa gizgolemuva naporite da se nadminat sprotivstavenostite i ~estodoa|a do re{avawe na konfliktot na zadovolstvo na dvete strani.

Dali Vi se ~ini deka gra|anskiot koncept na Makedonija e dobraramka za re{avawe na vnatre{nite me|uetni~ki pra{awa?

?

3. Dobar na~in za re{avawe na konfliktite e koga pregovara~itemoàt da najdat zaedni~ka osnova, ~ie ostvaruvawe i na obete strani}e im donese korist. So toa, problemot se nadminuva so menuvawe naramkata na konfliktot. Namesto dràva na narodi, malcinstva, pagolemi, pa mali, pa imale istorisko pravo, pa nemale, pa ednite bilestarosedelci, drugite bile dojdenci, gra|anskiot koncept ja menuvaramkata na problemot i site tie pra{awa prestanuvaat da bidat

444


va`ni so toa {to dràvata se zasnovuva vrz gra|aninot, a ne vrzetnosot. Vakviot na~in na iznao|awe �visoki celi� moè da bidemnogu korisno vo re{avaweto na me|unacionalnite i me|u-dràvnite konflikti. Tipi~en primer za ova e formiraweto naEvropskata unija.

Toa mora i jas da go napravam so decata. No, kako da ja smenam ramkata nana{ite nedorazbirawa? Moèbi treba da po~nam so toa da imam malkudoverba vo niv... Ili da prestanam da zboruvam deka jas gi hranam, dekadodeka se kaj mene doma ima da pravat kako {to }e im re~am jas... Iliednostavno, da prestanam da se nerviram i da gi prifatam takvi kakvi {tose? A za vozvrat }e baram i tie da po~ituvaat deka po 12 ~asa redewe iprereduvawe tekstil, jas ja {tedam sekoja para za da moàm da gi{koluvam... Ima tuka ne{to.... A da im dadam tie da pravat doma{en plan,ili da...

Iako Germanija be{e vo sudir so re~isi cela Evropa vo Vtorata svetskavojna, vo 50-tite godini na minatiot vek tie iznajdoa zaedni~ka cel -ekonomska integracija za korist na site strani. Taka, iako do pred 10godini vo sudir, nekolku evropski zemji re{ija da se integriraat, daja formiraat EU i sekako ne zgre{ija. So menuvaweto na ramkite naproblemite, samite problemi is~eznuvaat.Moè da se kaè deka konfliktite se karakteristi~ni za site etapina ~ove~kata istorija, kako i za sekoj politi~ki sistem. Ona {to jarazlikuva demokratijata od drugite sistemi, {to se odnesuva dokonfliktite, e toa {to taa razviva i usovr{uva mehanizmi za nivnomirno re{avawe. Vo demokratskiot duh ne spa|a apsolutnoto ne-postoewe na konflikti, tuku naprotiv, nivno otvoreno iskaùvawe, noi re{avawe niz demokratskite institucii i so zakonskite na~ela nademokratijata kako sistem.

1 0 T E M A

Negovoto veli~estvo

Kosta - "Lakosta"

KONFLIKTI -

VODI^ ZA DEMOKRATSKO PRE@IVUVAWE?!

Tetratka 10-MAK - 05 - IDSCSSepak, od mnogu malku od niv se izroduvaat oru‘en sudir i vojna i vo...

Documents

Transcript of Tetratka 10-MAK - 05 - IDSCSSepak, od mnogu malku od niv se izroduvaat oru‘en sudir i vojna i vo...