DEMOKRATSKI MULTIKULTI KOKTEL: VREDNOSTI I IDENTITETI file[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 9 3...

9 T E M A

Nejzinoto veli~estvo:

DEMOKRATSKI MULTIKULTI KOKTEL:

Elka Veskovska Mali}i

VREDNOSTI I IDENTITETI

3[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 9

Nejzinoto veli~estvo

Elka Veskovska - Mali}i

Te molam samo nemoj za multikultura, oti jas sum ~istamultikultura. Ponekoga{ ne znam vo {to da veruvam i na kogo dapripa|am. Mojata baba e Ungarka, drugata Makedonka, edniot dedoSlovenec, drugiot Srbin, tatko mi se ~uvstvuva{e Makedonec, majkami Jugoslovenka, ma` mi e Albanec.... Edna takva ka{a {to kraj nemoè{ da najde{. No, jas samo znam deka sum dràvjanka naMakedonija i tuka si go jadam lebot. Drugo ne me interesira mnogu.Za ironijata da bide pogolema, rabotam kako koktel-majstor vo edenhotel i po cel den me{am pijalaci. A za kulturata? Kakva crnakultura? Jas nikade ne gledam makedonska ili albanska kultura. Toaodamna e minato. Ajde ti kaì mi na koja kultura pripa|am: ne sakamnarodna muzika, tuku rok i klasi~na; veruvam vo ednakvost namaìte i ènite; hristijanka sum, no ne odam vo crkva i moàm dabidam i pravoslavna i katoli~ka po poteklo; se oblekuvam evropski,ma kakvi evropski - svetski; ìveam sovremeno kako delovna èna inemam vreme da pravam adeti; prijatelite mi se od najmalku 10nacionalnosti, pove}e sakam hamburger otkolku nekoi tamu�nacionalni jadewa�; vo istorija ne veruvam, zatoa {to sekoj si japi{uva kako {to saka. Ajde te molam, kaì {to sum jas? Mene mi esme{no koga slu{am deka ovaa kultura bila zagrozena, ovoj etnos bilzagrozen... Sme{ki na kvadrat. Jas kulturata ne ja povrzuvam soetnosot. Taa etni~ka kultura neka si ja neguvaat vo kulturno-umetni~ki dru{tva, za vreme na nekoi praznici... No, dobro e da seznae deka lu|eto treba da se obedinuvaat a ne da se delat. Najmnogusakam da se deklariram kako Makedonka - Evropejka.

Poimot �multikultura� zna~i mnogu ne{ta, no nie }e prifatimedeka ozna~uva toa koga vo edno op{testvo postojat pove}eindividui koi{to se razlikuvaat edna od druga na razli~nina~ini, imaat razli~en jazik, obi~ai, tradicija, religija, mitovi,etni~ka pripadnost, razli~ni gledawa na ìvotot, naviki, stilna ìvot, delat razli~ni vrednosti i imaat razli~na svest zapripadnost.

!

4 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 9

Osnovna karakteristika na demokratskiot na~in namislewe e deka mnogute i razli~ni kulturi sozdavaatbogatstvo na ponudi na kulturni sklopovi i deka site tietreba da se neguvaat.Ako podobro se analiziraat rabotite, }e se zabeleì dekastanuva zbor za kulturni odliki {to edinkata gi prifa}akako svoi - so niv se identifikuva.

Ete, toa e mojot problem. Vieovde zboruvate za identitetot- taka? Iako kaj mene seto toa

e etni~ki izme{ano, jas nemamKRIZA NA IDENTITETOT. Jas

to~no znam {to sum. Ne mi esega do ozboruvawe, ama

moram da re~am deka mnogu�~isti� pripadnici na eden

etnos imaat �debela� kriza naidentitetot i namesto da sepotvrduvaat kako li~nosti,tie se krijat zad etni~kiot

identitet...

?Ne postoi op{testvo vo sve-tot kade {to moè da se kaè�ovde postoi edna, dve ili trivida kulturi�. Duri i da po-stojat tri etnosi vo edna

zemja, ne moème da kaème dekapostojat tri kulturi. Sekoj bi pra-{al: a onaa kultura na mladite {tore~isi site mladi ja delat? A onaapoliti~ka kultura, kulturata naodnesuvawe nare~ena bonton?Zna~i, ne e problemot vo kulturitevo edna zemja i vo toa dali se tiemultietni~ki, zatoa {to mora dabidat i multietni~ki, i multi-kulturni, i urbani, i ruralni, iandergraund, da imaat i rok kultura,i puritanska kultura, i elitnakultura, i marginalizirani kulturi.

Zna~i, problemot na kulturite i multikulturite e problemna definiraweto i identitetot.

!

Moè da bide. No, toj problem e mnogu posloèn. Iako ìvotot nagra|anite vo re~isi 99% se sostoi od isti raboti, bez razlika napripadnosta, sepak postojat kulturni odliki {to ne se isti, imaatspecifi~no poteklo i lu|eto sakaat so niv da se identifikuvaat,

444


odnosno - da se razlikuvaat. Nekoi razliki se fakt, kako {to sejazikot i verata, nekoi se rabota na ubeduvawe, nekoi razlikipostojat kako predubeduvawe na grupite. Kako i da e, takviterazliki lu|eto gi zemaat kako osnova za razlikuvawe na vakvaili takva kultura, vo toa veruvaat i dobivaat vpe~atok zaposebnost na svojata grupa i kultura. Pritoa, jazikot, verata,istorijata vo koja veruvaat, tradicionalnata kultura i obi~aitegi zemaat kako osnova za identifikacija i razlikuvawe. No, toae samo eden vid na razlikuvawe na kulturite.Od druga strana, postojat pomali grupi koi{to svojata kultura jaidentifikuvaat po drugi osnovi i tie izleguvaat od klasi~nata{ema na razlikuvawe na etni~ki kulturi. Ponekoga{ niv ginarekuvaat sub-kulturi.

444

Zna~i, li~nosta re{avana koj na~in }e se

razlikuva od drugite i}e odbere dali toa }e

bide spored etni~katakultura ili spored

drugi ne{ta. A mo`e isite tie raboti da

bidat izmiksani voedno.

!Sekoga{ se izme{ani. Koja bilokultura e sostavena od kulturniodliki {to se �pozajmuvani� od

drugi narodi i kulturi. Site kulturi sesilno izme{ani, pa duri i tradicio-nalnata kultura (folklorot) e me{avinaod avtohtoni i pozajmeni odliki. Votekot na celata istorija, postojat centri{to sozdavaat silni i novi kulturi, koiponatamu se {irat po svetot. Sekoja grupazela po nekoja kulturna odlika od niv iso vreme gi smeta za svoi. Modata po-stoela otsekoga{, isto kako i denes, ituka nema mnogu razlika. I den-denesslu{ame od mladite deka ovaa rabota e�kul�, a nekoja druga e �aut�. Duri i da neznaat da ka`at zo{to - a ne znaat, modatasekoga{ mnogu vlijaela vrz formirawetona kulturite. Sekoga{ edna kulturavlijaela vrz druga, a najmnogu vlijaelekulturite na golemite imperii kako {tobile: Rim, stara Grcija, Francija, Avstri-ja, Otomanskata imperija, Vizantija, ilikako {to se denes SAD.


Zna~i, sekoja kulturae �koktel� vo koj

sostojkite se me{aatso vekovi, no najmnogu

ima sovremenisostojki. Toa i menetaka sekoga{ mi se

~inelo. Golemiteetni~ki nacionalisti

nosat italijanskopalto, pu{at

�Marlboro�, se vozatvo �Mercedes�,

koristat tajvanskikompjuter, jadat

�vienska� {nicla izboruvaat za �~isti�

narodi i kulturi -sme{ki.

Toa ne e i nikoga{ ne bilo problem.Lu|eto moàt da veruvaat vo {to sakaati da se ~uvstvuvaat kako {to sakaat. Samo

ponekoga{ postoi problemot na kulturnatatolerancija i po~itta kon kulturata {to ne ja~uvstvuva{ kako svoja. Vo toa e poentata.Za edna demokratska dràva e najbitnorazli~nite kulturi da bidat normalen isostaven del od sekojdnevieto. Lu|eto so takvosekojdnevie se naviknati da ìveat opkru-èni od raznovidni kulturi i celoto nivnoop{testveno dejstvuvawe se potpira vrzkontakti i interakcii me|u lu|e {to pri-fa}aat poinakov na~in na ̀ ivot i kultura. Sotoa {to taka gi organiziraat svoite ìvoti,delovnite, semejnite i prijatelskite kon-takti, tie u~at da gi prifa}aat razli~nitevrednosti {to gi promoviraat i neguvaatrazli~nite kulturi. @ivotot pod eden op-{testven i politi~ki �pokriv� nalaga zaemnorazbirawe i uvaùvawe.Ova ne vaì samo za kulturite vo Makedonija.So poznavaweto na svetskite kulturi niestanuvame pobogati za novi soznanija, novipogledi na svetot i ìvotot, no i za toa kakoodredeni narodi se prisposobile na pro-storot i kako gi re{ile predizvicite nasopstvenoto postoewe i opstanok. Duri ikulturite na najmalite etni~ki grupi vonajnerazvienite op{testveni sistemi sevistinsko bogatstvo za KULTURATA NASVETOT. Setete se samo kolku mnogu soznanijaimame od onie egzoti~ni kulturi od Avstra-lija, Afrika ili Latinska Amerika. Edno-stavnoto op{testvo i kultura na Pigmeitenikomu ne mu davaat za pravo da gi uni{ti ilida gi asimilira. Naprotiv, edna sovremenakultura i op{testvo imaat obvrska toj na~inna ̀ ivot da go za{titat, so {to pridonesuvaatza bogatstvoto na kulturite.

!


No, zar tieprimitivni

kulturi ne trebada se

osovremenat, dagi uìvaat i tie

blagodetite nasvetskatakultura i

civilizacija?

Da Vi kaàm edna najprifatena definicijaza primitivec: �Primitivec e onoj {to seogradil so kolci i na koj mu se ~ini deka

nadvor od tie kolci site pomalku vredat�. Sporedtaa definicija, site nie {to gi veli~ame sopstve-nite kulturi za smetka na drugite sme pri-mitivci.Kulturata se zbogatuva kako preku sopstvenrazvitok, taka i preku primawe kulturni odlikiod drugi kulturi. Toa vodi kon pojavata iden-titetot {to go nosi edna kultura da moè da imarazli~no zna~ewe za razli~ni lu|e. Toa n$ vodido eden od klu~nite zborovi so koi zapo~navme -identitet!

?

U{te od najranata mladost, ~ove~koto su{testvo se pra{uva zasopstveniot identitet. Od edna strana, edinkata pripa|a nasemejstvoto, maaloto, u~ili{teto kade {to u~i, etnosot, pripa|a naodreden na~in na ìvot, koj zavisi od toa {to rabotat nejziniteroditeli, kakov na~in na ìvot prifatile, kakvi se odnosite vomestoto na ìveewe, kolku silni institucii postojat, dali ìveevo selo ili vo grad. Za seto toa vreme, edinkata mora i da pripa|a ida bide svoja. Toa ni kaùva deka postojat individualen ikolektiven identitet.Individualniot identitet se formira vrz osnova na li~nitedostignuvawa i vrednosti (stepen na obrazovanie, rabotni uspesi,talentiranost za razni raboti i li~ni osobini, stil na ìvot,prifateni vrednosti, ostvaruvawe na zacrtanite ̀ elbi i planovi...).

Jas ne bi rekla deka s$ e tolku ~isto. Kolektivniotidentitet vlijae i vrz li~niot. Znam poedinci koi{tosvoite ìvotni neuspesi gi pokrivaat so nekoi raboti

{to mu pripa|aat na grupniot identitet.


Potpolno se soglasuvam so Vas.Kolektivniot identitet e zbir na pove}e faktori, koi kaj pogolembroj lu|e sozdavaat ~uvstvo na pripadnost kon opredelena grupa. Votie faktori spa|aat: etni~ka i konfesionalna pripadnost, mitovi,heroi, tradicionalni obi~ai, ~uvstvo za posebna istorija i sli~no.Postojat li~nosti kaj koi preovladuva~kiot identitet se steknuvaod li~nite afiniteti, polot, profesijata... Ima primeri kade {toodreden broj ̀ eni i devojki smetaat deka pripadnosta kon ̀ enskiotpol e osnoven tip pripadnost. Drugi mislat deka nivnata li~nost enajmnogu odredena od toa {to se rokeri, �otka~eni�, mladi isposobni. Nekoi mislat deka nivnata pripadnost e odredena odnivnoto materijalno bogatstvo.I vistina e deka ne e s$ tolku ~isto. Koga se pojavuvaat op{testvenikrizi, golem broj li~nosti doìvuvaat kriza na identitetot i utehabaraat vo grupniot identitet, vo nego nao|aat nekakva sigurnost.

Ta`no e toa. Jas navistinasakam da zapoznaam lu|e {toimaat sopstveni vrednosti i

se slu~uva da imam gostikoi{to, poradi svojata li~na

nesigurnost, pove}e sakaatda se del od nekakva etni~ka

masa otkolku da bidatli~nosti. Navistina, krizata

kaj nas napravi lu|eto dabidat mnogu nesigurni vo

sebe.

êsto se slu~uva dvata iden-titeta da bidat sprotivsta-veni, iako ne e pravilo deka

toa sekoga{ se slu~uva. Indivi-dualniot identitet e onoj {to ~estopotkleknuva pred kolektivniot.Imeno, koga lu|eto pripa|aat naodredena grupa, tie se odnesuvaat iprifa}aat vrednosti {to se smetaatza zaedni~ki za taa grupa. Moè dase slu~i i ograni~uvawe i represi-rawe na li~nite vrednosti i na~inina odnesuvawe. Ovie pritisoci sezasiluvaat vo situacija na krizi.Zatoa tvoite gledi{ta se sosemato~ni. Krizata ja pottiknuva ne-sigurnosta kaj licata {to ja odbi-raat linijata na pomal otpor i sepretopuvaat vo GRUPNOTO EGO.

!


Jas bi rekla deka politi~arite toa go oboàvaat.

Vo istorijata postoele razli~ni na~ini na nastanuvawe i napostoewe na multikulturni op{testva. Za golemite imperiiod minatoto bilo nebitno kakvi i koi narodi ìveat vonivnite dràvi. Ednostavno, toga{ ne postoele etni~kipra{awa, a sekoj od tie osvoeni narodi stanuval sostaven delna imperijata, bez {to bilo da menuva vo sopstvenata kulturai na~in na ìvot. Tie dràvi se narekuvaat imperii, anivnite vladeteli - univerzalni vladeteli. Toga{ bilo bitnoda se osvoi {to pogolema teritorija i da se zeme {to pove}edanok. Takvi bile: anti~ka Makedonija, Rimskata imperija,Otomanskata imperija, kralska Rusija. Isto taka, postoele ibinacionalni dràvi, kako {to bila Avstroungarija,trinacionalni, kako {to e [vajcarija... Na~inot na koj eformirana edna dràva se odrazuva i vrz tipovite kultura{to se prisutni vo tie dràvi.Postojat razni multikulturni op{testva kade {to multi-kulturalizmot opfa}a razni neetni~ki op{testveni grupi.Pritoa se misli na zemji so razli~ni religii, jazici, kasti,a kako grupi so oddelna i prepoznatliva kultura moàt da sesmetaat i: homoseksualcite, getata, elitnite kvartovi zaìveewe, tajnite op{testva, fa{isti~kite dvièwa, dvi-èwata za �rasna ~istota�, tehno-mladinata, anarhistite.Za nastanuvawe na vistinskite multikulturni op{testva, koine se zasnovani samo vrz etni~ka, jazi~na i verska osnova tukui vrz tolerancija na site vidovi razli~nosti, golem pridonesimaat novite zemji, koi se naseluvani vo poslednite vekoviod strana na doselenici od cel svet. Pritoa se misli na SAD,Kanada i Avstralija. Tie op{testva se narekuvaat imi-grantski.

Tipovi multikulturni op{testva

444


Pri~inite za naseluvawe na ovie zemji se, pred s$, ekonomski. Zaovie op{testva e najbitno toa deka tvorat nov tip kultura -imigrantska kultura, koja e nov kvalitet i ne{to nevideno kadebilo pred toa. Ednostavno, vo tie zemji nikoj ne moèl da sepovikuva na etni~ki teritorii, starost na etnosot, golemivladeteli. Mnozinstvoto znaelo deka se dojdenci. Ovie kulturise odlikuvaat so pretopuvawe na etnosite i kulturite vo edenpreovladuva~ki tip kultura, koja se odlikuva so golema vitalnost,sposobnost za prifa}awe na novoto i postojano eksperi-mentirawe. Mora da se napomene deka vo site ovie zemji se zboruvaangliskiot jazik i osnova na kulturata e anglosaksonskiotkulturen kompleks (osven vo Kanada, kade {to ima delovi sopredominantna francuska kultura).

444

Prikaznata vo Evropa epoinakva. Ovde moème da

zboruvame za dràvi sonacionalni malcinstva.

Vo Evropa imame mnoguposloèna situacija.

Vo Evropa i Azija imame druga sostojba,a toa se dràvi vo koi ima mnozinskonaselenie {to pripa|a na edna kulturai malcinstva {to pripa|aat na drugi

kulturi. Ovie dràvi nastanale prekuvekovnite vojni i osvojuvawa, prekrojuvawana granicite i istoriski pretopuvawa. Nakrajot, vrz osnova na seto toa, se sozdaledene{nite dràvi. Naj~esto, malcinstvata{to ìveat vo edna dràva imaat sosednamati~na dràva, od koja gi deli dràvnagranica. Iako tie malcinstva ìveat voedna dràva, obi~no kulturata ja spodeluvaatso kulturata na svojata mati~na dràva. Vosovremenata evropska istorija, malcin-stvata i malcinskite kulturi bile golemproblem, pa duri i pri~ina za vojni. Denes,so usvojuvaweto na konceptot na malcin-skite prava, so otvoraweto na granicite imo`nosta za slobodno razvivawe na malcin-stvata i kulturite na malcinstvata, toa e s$pomal problem. Ako postoi problem, toga{ tojpove}e se dolì na lo{ata politika iinstitucii otkolku na realni me|uetni~kiproblemi.

!


A primerot so [vajcarija! Tamu postojat tripreovladuva~ki kulturi na trite narodi {to ìveattamu.Ili, ajde da gi zememe Ami{ite vo SAD. Stanuva zborza zaednici koi{to dobrovolno se otkaùvaat odsvoeto dràvjanstvo i poradi svoite kulturni, nonaj~esto i religiski ubeduvawa, nastojuvaat da vodatizoliran i odvoen ìvot od ostanatite delovi nadràvata vo koja ìveat. Tie imaat mo{nespecifi~na kultura i re{ile da ja odrùvaat vocelosna izolacija. Nivno pravo - neli?Postojat i drugi ìteli na odredeni dràvi, koi seisklu~eni od javniot ìvot i se nadvor od sekakvaintegracija - pravna, politi~ka ili socijalna. Tieìveat na marginite na po{irokoto op{testvo. Zatoa zboruvav so eden gostin od Germanija i toj mikaà za primerot na zaednicite na Turcite voGermanija.

Prikaznata so kulturite e u{te posloèna, zatoa {topostojat i razli~ni nacionalni malcinstva i spe-cifi~ni kulturi {to gi neguvaat, spored mestoto kade{to ìveat i spored stepenot na razli~nost odmnozinskata grupa. Ovde e va`no dali malcinskitekulturi i grupi se teritorijalno zbieni ili ras-tureni. Moè da se zboruva za malcinstva {to sesli~ni i malcinstva {to se mnogu razli~ni odmnozinskoto naselenie. Koga go velime ova, moèmeda kaème deka malcinstvata mnogu posilno gi ~uvaatsopstvenite etni~ki obele`ja i ja neguvaat svojataetni~ka kultura, otkolku {to toa se pravi vo mati~natadràva. Mene, na primer, eden moj prijatel od Istanbulmi kaà deka tradicionalnata kultura na Turcitenajsilno se ~uva vo Makedonija i vo Bugarija, tokmuporadi toa {to tie se poizolirani od �mati~natadràva�.

!


Mene ova mi izgleda kakonekoj vid odgovor na

malcinskite kulturisprema mnozinskata.

Dali toa moè taka da senare~e? I ne{to drugo.

Celo vreme zboruvame zakulturite na

mnozinstvoto,malcinstvoto. Mora li

seto toa da ima etni~kikarakter?

?Toa i e odgovor.Malcinstvata moàt da ja prifatatintegracijata vo kulturata na mno-

zinstvoto, iako moàt da se obidat dapregovaraat za uslovite kako }e bidatza{titeni nivnite prava. Vo Makedonijatakov e primerot so zaednicata na Srbiteili Vlasite.Potoa tie moàt da baraat u~estvo vo vlastai vo tie ramki moàt da pregovaraat zapodobruvawe na uslovite vo koi }e jarazvivaat sopstvenata kultura, t.e. danastojuvaat da sozdadat svoi sopstveniekonomski, politi~ki i obrazovni orga-nizacii i zdruènija vo koi }e zboruvaatna svojot maj~in jazik. I posledno, malcinskite zaednici moàtda prifatat postojano da ìveat odvoeniod drugite delovi na op{testvoto. VoMakedonija, iako nema dobar primer za ova,najblisku do toa se Romite, koi ìveat vosvoi maala i imaat kultura {to e svrtenakon samata sebe. Nivnata izoliranostnajmnogu se gleda vo toa {to ne u~estvuvaataktivno vo obrazovniot, javniot i poli-ti~kiot sistem.

Okolu drugoto pra{awe. I jas li~no bi sakal da ne ja vrzuvamekulturata za etni~ki grupi. Toa e trend vo Evropa. No, za ̀ al Makedonijae vo faza na vospostavuvawe na odnosite me|u zaednicite, vospo-stavuvawe na osnovnite principi na soìvot i sorabotka inajva`noto: u~ewe na demokratijata i kulturata na sorabotka isoìvot. Poradi toa etni~kite pra{awa i kulturata, na koja & se davaprete`no etni~ka nota, se vo fokusot na interesot na gra|anstvoto.Jas ne bi sakal toa da e taka, no faktite se tie. Sepak, i tuka moèmeda se trudime da ja jakneme ulogata na edinkata, nejzinoto obrazovanie,zaedni~kite kulturni vrednosti i vo toj slu~aj, sekoj gra|anin pove}e}e saka da se identifikuva so prifateniot stil na ìvot, so li~nitedostignuvawa i uspesi, a pomalku so grupata i verata.


Jas so toa nemamnogu da se

soglasam. Ustavotgarantira

individualni pravana sekogo. Zna~i,

sekoj moè dazboruva {to saka, da

se deklarira kako{to saka, da sezdruùva i da

ostvaruva interesi.Zo{to e toga{

potrebno sodràvna

intervencija da seza{tituvaat nekakvi

grupni prava? Tukane se raboti zakultura tuku za

pravo.

Za da se postigne takov stepen na kulturata i~uvstvo na bezbednost na edinkata i negovatakultura, mora da se izodi eden pat koga mora daim bidat za{titeni nekoi kolektivni pravana malcinstvata. Ovde zboruvame za toa dekalu|eto vo dene{niot moderen svet imaat osnov-na potreba za �priznavawe�. Toa zna~i deka bezposebni prava mnogu grupi, ednostavno kaàno,se ~uvstvuvaat kako nevidlivi, upla{eni deka}e go zagubat svojot identitet. Vo istorijata toanavistina i se slu~uvalo so nekoi etni~kigrupi. Pripa|aweto kon edna grupa igra mnoguva`na uloga vo obezbeduvaweto samopo~it, paottuka toa zasluùva javno priznanie i pod-dr{ka. Sekoe malcinstvo {to ne saka da sepretopi vo mnozinskata kultura nastojuva daobezbedi nekoj vid sopstvena avtonomija.Rekovme ve}e deka ~uvstvoto za posebnost nasopstvenata kultura e mnogu postabilno ikolektivniot identitet samo se zasiluva poduslovi na presija za pretopuvawe vo kulturatana mnozinstvoto (primer za toa e makedonskotomalcinstvo vo Grcija, koe opstojuva i den-denes). Kako rezultat na politi~kata instru-mentalizacija na ~uvstvoto za posebnost,re~isi sekoga{ doa|a do zgolemuvawe (namestodo namaluvawe) na nelojalnosta sprema dr-àvata i na dvièwata za otcepuvawe.

Inaku, del od odgovorot go dade i ti samata. Toae okolu odnosot na demokratskata dràvasprema nacionalnite malcinstva.

Vo sekoja demokratija, koga stanuva zbor zamultikulturni op{testva, glavno na~elo eneutralnosta na dràvata kon etni~kite ikulturnite razliki, koja gi po~ituva razlikitei identitetot na svoite dràvjani.

?

444


I pokraj toa {to nekoi grupi se vo pomal broj, tie gi uìvaatistite prava kako i drugite grupi, t.e. mnozinstvoto. Toa osobenose odnesuva na individualnoto nivo. Nikoj ne smee da bideo{teten ili da nema ednakvi prava samo zatoa {to e pripadnikna edna ili druga grupa. Isto taka, dràvata ne smee da si dozvolida go privilegira, ili aktivno da go poddrùva postoeweto naedna grupa na {teta na druga, ili da gi zapostavuva drugite, anekoi grupi da gi favorizira. Demokratskata dràva ne smee dadozvoli odzemawe na dràvjanstvoto na pripadnicite namalcinskite grupi ili pak kakvo i da e kr{ewe na osnovnite~ovekovi prava.

444

Na~inot na koj tie }e si goìveat ìvotot e nadvor od

odgovornostite na dràvata.Pripadnicite na malcinstvoto,

ako sakaat da si go zadràtsopstveniot tradicionalen

na~in na ìvot, treba sami dase zalagaat i da go ostvarat toa

po demokratski pat. Dràvataso toa nema ni{to. No, toa vaì

i za kulturnite prava, koinemaat vrska so etnosite.

Pravata moè da se obidat dasi gi ostvarat i drugi grupi, po

legalen i redoven pat.

Tuka se najva`ni {iro-~inata na dràvata i tole-rancijata. Toa treba da pod-razbira najrazli~ni mo`-

nosti na odnesuvawe i postave-nost na dràvata sprema razli~niop{testveni grupi. Najva`no od s$:da ne zabranuva formirawe nazdruènija i organizacii, koiimaat za cel da vospostavat noviformi na kultura, odnesuvawe,moralno povedenie, gledawe konumetnosta, kon odnosite na polo-vite, odnosot kon globalizacijataili za{titata od nea...

!


Republika Makedonijakako multikulturna dràva ili op{testvo

Makedonija e dràva vo koja ìveat pripadnici na 26 razli~nietni~ki zaednici. Pove}eto od niv se razlikuvaat edni od drugispored etni~koto poteklo, no isto taka i spored jazikot ireligijata. Tie se razlikuvaat kako od mnozinskata grupa,taka i me|u sebe. Del od zaednicite se teritorijalnozbieni, a drugite se raseleni niz celata zemja. Idodeka nekoi mnogu se razlikuvaat od mnozinskatagrupa, nekoi se razlikuvaat minimalno od mno-zinskata ili od drugite grupi.

Kolku {to znam, pravata na etni~kite zaednicivo Makedonija se relativno dobro regulirani.Ustavot garantira individualni prava za site

gra|ani, bez razlika na nivnata pripadnost konnekoja grupa. Pokraj toa, vo Ustavot na RM se

garantiraat i prava na gra|anite kakopripadnici na nekoja zaednica, t.e.

takanare~enite kolektivni prava. Najgolem delod ovie prava bea propi{ani u{te so

donesuvaweto na prviot Ustav na nezavisnaMakedonija, pa sepak, i pokraj toa {to Republika

Makedonija ja ima ratifikuvano Ramkovnatakonvencija za za{tita na nacionalnite

malcinstva, celi pet godini docni soizve{tajot...

!


4 Pravata povrzani so lokalnata samouprava i javnata admi-nistracija - {to zna~i deka e predvideno zna~itelno da se zajaknatovlastuvawata na izbranite lokalni pretstavnici. Lokalnatapolicija }e ima pogolem broj pripadnici od zaednicite koi{toìveat vo taa op{tina.

4 Vo mestata kade {to se reguliraat vrabotuvawata vo javnataadministracija }e se obezbedat merki za pravi~na zastapenostna pripadnicite od razli~nite zaednici vo instituciite najavnata administracija.

4 Pravata vo zakonodavstvoto - {to vo su{tina zna~i deka vodonesuvaweto zakoni {to gi zasegaat jazikot, kulturata, obra-zovanieto, li~nite dokumenti i pra{awata od lokalnata samouprava,za zakonite {to se nosat vo Parlamentot mora da glasaat barempolovinata od pratenicite {to se od nemnozinskata zaednica,pratenicite-pripadnici na malcinskata zaednica. Ne moè da sedonese zakon {to gi zasega Turcite vo Makedonija ako pratenicite{to se od turskata zaednica ne go prifatat zakonot.

Da, me|utoa po donesuvaweto na Ohridskiot dogovor i soimplementacijata na Ramkovniot dokument, vo Ustavotimame izvesni unapreduvawa na kolektivnite prava. Sotoa se izmeni konceptot na gra|anska dràva. Da senadevame deka koga }e gi nadmineme ovie gledi{ta soetni~ka dioptrija, povtorno }e se vratime na klasi~engra|anski ustav. No, dotoga{ treba da se po~eka �daporasne� kulturata na tolerancija i zakonite.Kako pogolemi novini koi{to se vovedeni so Ramkovniotdokument i koi{to se odnesuvaat na za{titata na pravatana etni~kite zaednici, moàt da se navedat:4 Jazi~nite prava, spored koi pokraj makedonskiot i

jazikot na etni~kata zaednica, koja e brojno pogolemaod 20% od celokupnoto naselenie, e isto taka slu`ben,a vo edinicite na lokalnata samouprava i jazikot namalcinstvoto {to na lokalno nivo ima najmalku 20%od gra|anite;


A dali seto ova nemada bide tiranija na

malcinstvoto vrzmnozinstvoto? I,

ne{to drugo: kolku eova vo vrska so

Ohridskiot dogovor,a kolku vo vrska so

decentralizacijata...Jas znam deka Zakonotza lokalna samoupra-va treba{e odamna da

bide donesen.

Za prvoto pra{awe: moè da bide, none mora.Pripadnicite na razli~nite etnosi

}e mora da nau~at da ìveat zaedno i dagradat zaedni~ki vrednosti. Zakonite ne sedadeni od boga, a nitu mirot. Ako se pokaèdeka merkite {to treba da dovedat doramnopravnost i ramnopravna zastapenostne gi dale sakanite rezultati, toga{ }eimame novi nezadovolstva i krizi. Edno-stavno, treba da se dade vreme i da se vidi.Demokratijata ima metodi i na~ini zavospostavuvawe na relativno pravi~naramnoteà na voljata na mnozinstvoto imalcinstvoto, no lu|eto toa moàt da gozloupotrebat i da napravat novi vidovineramnoteà i neramnopravnost. Vo tojslu~aj, rezultatite moàt da bidat kata-strofalno lo{i.Za vtoroto pra{awe: evropskata demokratijaja ima strategijata za postignuvawe ram-noteà me|u centralnata i lokalnata vlast.Nie pred 1990 godina imavme lokalnisamoupravi so mnogu {iroki ovlastuvawa.Zakonot za lokalna samouprava }e be{edonesen i bez Ohridskiot dogovor.

!

9 T E M A

Nejzinoto veli~estvo:

DEMOKRATSKI MULTIKULTI KOKTEL:

Elka Veskovska Mali}i

VREDNOSTI I IDENTITETI

DEMOKRATSKI MULTIKULTI KOKTEL: VREDNOSTI I IDENTITETI file[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 9 3...

Documents

Transcript of DEMOKRATSKI MULTIKULTI KOKTEL: VREDNOSTI I IDENTITETI file[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 9 3...