Štefan Galič

8
Štefan Galič 5 - 27 novembre 2015 Pordenone

description

5-27. novembre 2015, Galerija-Muzej Lendava / Galleria-Museo Lendava (SLO) & MAC3 - Museo Arte Contemporanea Citta’ di Caserta Associazione Culturale »La Roggia«, Pordenone

Transcript of Štefan Galič

Page 1: Štefan Galič

Štef

an G

alič

5 - 2

7 no

vem

bre

2015

Pordenone

Page 2: Štefan Galič

Štefan GaličGrafična dela

Z gotovostjo lahko trdimo, da 20. stoletje ni bilo enostavno obdobje. Hladne vojne in voj-ne, v katerih so se po mestih bojevali celo za vsako stavbo posebej, so vsa desetletja pre-krila z grozotami; sosledje pokolov, pobojev in genocidov si je težko predstavljati celo v najgroznejši domišljiji. Države so razpadale, se nato združile v neki drugi obliki in ponovno razpadle na majhne enote; ideologije, režimi in politični sistemi so se pogosto rojevali in nato izginili v izjemno kratkem času.

Kdor je živel v teh desetletjih, ni imel ne eno-stavnega življenja ne enkrat za vselej veljavnih izhodišč, ampak si je zelo pogosto moral ustva-riti novo eksistenco in usvojiti novo moralo.

Spremembe so bile tako hitre, da je bil za tiste, ki so (zato, ker jih je smrt – četudi nenasilno – otela prezgodaj) prebrodili samo krajši del tega stoletja, nemir celo frenetičen.

Štefan GaličOpera Grafica

Il Novecento non è stato certamente un seco-lo »facile«. Le guerre »fredde« e quelle inve-ce combattute perfino nei singoli edifici delle città hanno gettato una cappa di terrore su tutti i decenni; le stragi i massacri e i genocidi si sono susseguiti al limite della fantasia più terribile; gli Stati si sono dissolti, poi ricom-posti in altre forme ed ancora frammentati in piccole unità; le ideologie, i regimi e i sistemi politici sono nati e si sono eclissati in tempi spesso rapidissimi.

Chi ha vissuto questi decenni non ha avuto né vita facile né punti di riferimento utili una volta per tutte, ma molto spesso ha dovuto reinven-tarsi l’esistenza e i costumi.

Per quelli, poi, che hanno percorso un breve tratto di questo secolo (perché la morte li ha strappati via anzitempo, anche in maniera non violenta), le agitazioni sono state persino fre-netiche, tanto sono stati veloci i mutamenti.

FOSSILE-HALICANUM-III / FOSIL-HALICANUM-III1994, xilografia / barvni lesorez, 95 x 153 cm

Page 3: Štefan Galič

Štefan Galič je prehodil najtežje obdobje 20. stoletja, in to v najdelikatnejših pogojih.

Rodil se je v Lendavi proti koncu druge velike vojne in njegovo otroštvo je bilo zaznamovano z vsemi problemi povojne obnove. Zaradi poli-tičnih odločitev, sprejetih brez oziranja na ljud-sko voljo, je postal Jugoslovan; v mladosti je bil deležen izobrazbe, značilne za socialistične države; videl je rušenje berlinskega zidu, do-živel razpad SFRJ in tako proti koncu življenja postal državljan Republike Slovenije, ki se je Za-hodu odprla v dotlej nepredstavljivem obsegu.

Zgodovinski dogodki se ne odražajo le v podat-kih na osebni izkaznici ali v materialnih življenj-skih pogojih. Globoko se zasidrajo predvsem v razmišljanje, kulturo in navade slehernika.

Vodilo njegovega dela in pozornosti do stvari je bila ljubezen do lastne zemlje (neodvisno od njenih geografskih in političnih definicij, ne glede na to, ali je šlo za Lendavo, Slovenijo ali Jugoslavijo), konkreten dokaz za to pa sta

Stefan Galic ha percorso il tratto più difficile del Novecento, nelle condizioni più delicate.

E’ nato in Lendava al termine della Seconda Grande Guerra e tutti i problemi della ricostru-zione postbellica hanno segnato la sua infanzia; si è trovato ad essere »yugoslavo« per scelte politiche al di sopra di qualsiasi volontà popo-lare; ha acquisito da ragazzo l’educazione dei Paesi socialisti; ha visto crollare il muro di Ber-lino e dissolversi la Federazione Yugoslava per ritrovarsi, verso la fine della sua esistenza, citta-dino della Repubblica di Slovenia con un’aper-tura all’Occidente fino ad allora improponibile.

I fatti della Storia non incidono solo sui dati anagrafici o sulle condizioni materiali di vita; scavano profondamente soprattutto nel pen-siero, nella cultura e nelle abitudini di ciascuno.

L’amore per la sua terra (indipendentemente dalle definizioni geografiche e politiche - Len-dava, Slovenia o Yugoslavia -) è stata la cifra dominante del suo lavoro e della sua atten-zione alle cose: il Museo Etnografico e l’Atelier realizzati nella casa dei nonni ne sono la prova concreta; ma si manifesta anche nella sua pas-sione per le farfalle, che raccolse in maniera

FArFALLA-x / METULJ-x1979, linoleografia / barvni linorez, 97 x 63,5 cm

pAESAggIO-x-B / pOkrAJINA-x-B1986, xilografia / barvni lesorez, 100 x 67,5 cm

Page 4: Štefan Galič

etnografska zbirka in atelje, ustvarjena v hiši starih staršev. Toda ljubezen se je odražala tudi v njegovi strasti do metuljev, ki jih je zbiral kratkomalo paranoično in tako ustvaril obširno zbirko, predvsem pa je determinirala izbiro le-sorezne tehnike.

Šola mu je privzgojila skoraj manično iskanje natančnosti in popolnosti pri uporabi matric in stiskalnice, ljubljanska grafična šola ni dopušča-la izjem, zahtevala je pozornost in natančnost.

Štefan je temu dodal kreativnost, ki je izvirala iz njegovega neposrednega odnosa do naravne-ga sveta in se je odražala sprva v podeželskih pejsažih in kasneje v violinah, sublimnem pro-duktu obdelave lesa, na koncu pa v metuljih, ki so ga neposredno vračali k njegovi ljubezni do žive narave.

Njegova gesta je bila po svoje revolucionarna, saj je pripisoval življenje negibnim predmetom in glavno vlogo žuželkam, ki jih pogosto le bežno občudujemo in nikoli ne opazujemo z ljubeznijo in zanimanjem.

quasi paranoica realizzando un’immensa col-lezione; e soprattutto determinò la scelta della xilografia per l’uso, per le matrici, di quegli alberi di cui era circondato e che amava come la sua vita.

La formazione scolastica lo aveva abituato ad una ricerca quasi maniacale della precisione, della perfezione nell’uso delle matrici e del tor-chio: la »scuola di Lubiana« non ammetteva de-roghe ma reclamava attenzione e meticolosità.

Stefan vi aggiunse una creatività che nasceva dal rapporto diretto col mondo della natura: prima i paesaggi rurali e poi i violini, prodotto sublime della lavorazione del legno; infine, le farfalle che lo riportavano direttamente alla sua passione per la natura viva.

In qualche modo, il suo era un gesto »rivo-luzionario«, dal momento che assegnava vita ad oggetti inanimati, ruolo di protagonista ad insetti spesso ammirati solo di sfuggita e mai osservati con amore ed interesse.

La »Scuola di Lubiana« stava trasformandosi, verso la fine dell’esistenza di Stefan, e stava

NOTAzIONE-x-A / zApIS-x-A1987, xilografia / barvni lesorez, 100 x 67,5 cm

FOSSILE-pULMO-B / FOSIL-pULMO-B1990, xilografia / barvni lesorez, 100 x 70 cm

Page 5: Štefan Galič

FOSSILE-ALBErO-Lx-B / FOSIL-DrEvO-Lx-B1992, xilografia / barvni lesorez, 100 x 70 cm

Page 6: Štefan Galič

»Ljubljanska šola« je proti koncu Štefanovega življenja doživljala preobrazbo in se začela za-nimati za nove elemente, kreativnost, domišlji-jo in sposobnost ustvarjanja, a ne le miselnih podob. Hkrati pa je zahodu Evrope posredo-vala rahločuten okus za ljubeznivo skrb za roč-nost, tehniko in marljivo natančnost.

Galič je na nek način spadal med glavne akterje tega posodobitvenega procesa, ki mu je dodal zakoreninjen čut za naravo, ki se je često stalil v abstrakciji, da bi na ta način oživil svet podob.

Njegova osrednja vloga v grafični produkciji druge polovice 20. stoletja je bila splošno pri-znana in večkrat tudi nagrajena. Vendar pa je najpomembnejše neizmerno mnoštvo mate-rialov, ki jih je ustvaril v tako kratkem življenj-skem obdobju in ki so jih na srečo lendavčani ljubeznivo ohranili in jih predajajo nam skupaj z njegovo zbirko metuljev.

Tako se pokaže, da se lahko – in to dokaj eno-stavno – približamo njegovi človeški in umetni-ški postavi, da bi občutili napetosti in nelagodja,

acquisendo elementi nuovi di interesse: la cre-atività, la fantasia, la capacità di costruire for-me non solo mentali. Ma stava anche trasmet-tendo all’Occidente d’Europa il gusto sensibile di una cura amorosa per la »manualità«, per la tecnica, per la precisione accurata.

E, in qualche modo, Galic fu tra i protagonisti di questo processo di aggiornamento portan-dovi quel senso radicato della natura che ten-deva a sciogliersi nell’astrazione per dare vita ad un »mondo di immagini«.

Il suo ruolo centrale nella produzione grafica della seconda metà del Novecento gli fu am-piamente riconosciuto e premiato più volte; ma la cosa più importante è l’immensa molte dei materiali prodotti in un arco di vita così breve e che, fortunatamente, amorevolmente sonostati conservati e ci vengono tramandati, insieme alla sua collezione di farfalle.

Risulta così possibile - ed anche abbastanza agevole - avvicinarsi alla sua figura umana e ar-tistica per cogliere quelle tensioni e quei disagi

FOSSILE-MAx / FOSIL-MAx1996, xilografia / barvni lesorez, 65 x 50 cm

FOSSILE-ALBErO-xxxx-A / FOSIL-DrEvO-xxxx-A1992, xilografia / barvni lesorez, 100 x 70 cm

Page 7: Štefan Galič

FOSSILE-Ox / FOSIL-Ox1994, xilografia / barvni lesorez, 70 x 100 cm

ki so lastna osebam, ki so – kakor on – intenzivno doživljale ta leta globoke preobrazbe.

Toda ne le iz zgornjega razloga, temveč tudi zato, da bi pridobili pričevanje o življenju, ki ga je živel v znamenju Umetnosti (in pred-vsem ustvarjanja umetnosti) skorajda vse do zadnjega trenutka svoje kratke eksistence, in o navdušenju in volji po ukrepanju, ki sta najpo-membnejši odtis njegove prisotnosti.

Enzo di Grazia, umetnostni kritik

che sono delle persone che, come lui, hanno vissuto intensamente questi anni di profonda trasformazione.

Ma anche per raccogliere una testimonianza di vita vissuta all’insegna dell’Arte (ma, soprattut-to, del »fare arte«) fin quasi all’ultimo istante della sua breve vita; e quindi di un entusiasmo e di una voglia di »agire« che sono la cifra più importante della sua presenza.

Enzo di Grazia, critico d’arte

Sulla copertina / Na platnici: AUTOrITrATTO / AvTOpOrTrET 1993, xilografia / barvni lesorez, 100 x 70,5 cm

Page 8: Štefan Galič

Realizzazione del progetto / Galerija-Muzej Lendava / Galleria-Museo Lendava (SLO)Realizacija projekta: MAC3 - Museo Arte Contemporanea Citta’ di Caserta Associazione Culturale »La Roggia«, Pordenone

Editori / Založnika: Galerija-Muzej Lendava / Galleria-Museo Lendava (SLO) MAC3 - Museo Arte Contemporanea Citta’ di Caserta

Per editori / Za založnika: Beata Lazar, Giovanna NapolitanoPresentazione / Predstavitev: Enzo di GraziaCura di mostra / Postavitev razstave: Dubravko Baumgartner, Enzo di GraziaProgetto grafico / Grafično oblikovanje: Dubravko BaumgartnerFoto / Fotografije: Bine KovačičTraduzione / Prevod: Claude Domonkos LendvayStampa / Tisk: Digifot, Lendava, 2015

Comune di Caserta Comune di Lendava (SLO)Ministero per la Cultura della Repubblica di Slovenia

FOTO

: Zm

ago

Jera

j

Štefan Galič nel suo studio grafico / Štefan Galič v svojem grafičnem ateljeju