seizmičnost pregrad 2009
Transcript of seizmičnost pregrad 2009
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
1/26
OPAZOVANJE SEIZMINOSTI NA OBMOJU VELIKIHPREGRAD
Peter Sini,Renato Vidri,Mat!a" Gode#
POVZETEK
V$a%o &eto ' Ze(&!ini notran!o$ti na$tane 'e (oni )otre$o' * o+$e"ni(i)o$&edi#a(i t,di na 'e!i o+!e%ti- Medn!e .te!e(o t,di 'e&i%e )re/rade0 od%ateri $o (no/e */ra!ene na )otre$no a%ti'ni o+(o!i- Za )re$o!o)ro!e%tni o+te"+ in o+na.an!a )re/radni o+!e%to'0 $(o $e ' S&o'eni!iod&oi&i0 da !e *a *a/ota'&!an!e 'arno$ti )re/rad )otre+no nada&!e'ati
o)a*o'an!e $ei*(ino$ti &e1te- V Uradne( &i$t, RS !e +i& &eta 2333 o+!a'&!enPra'i&ni% o o)a*o'an!, $ei*(ino$ti na o+(o!, 'e&i%i )re/rad0 %i)red)i$,!e naine o)a*o'an!a $ei*(ino$ti0 tenine nor(ati'e $ei*(o&o.%iin$tr,(ento' ter )o/o!e0 %i !i (ora i*)o&n!e'ati i*'a!a&e# o)a*o'an!a ')&i'a$ei*(ino$ti na 'e&i%e )re/rade- Pra'i&ni% (ed na.teti( o)rede&!,!e t,di)o!e( 'e&i%e )re/rade0 nad*or nad n!e/o'i( i*'a!an!e( )a o)ra'&!a!oin.)e%tor!i0 )ri$to!ni *a 'ar$t'o o%o&!a- Zadn!a do/a!an!a $o )o%a*a&a0 da !e)ra'i&ni% )otre+no $)re(eniti0 *a %ar $e tr,di(o ' *adn!i &eti0 da +o &a%o)ro#e$ o)a*o'an!a $ei*(ino$ti $te%e& ne(oteno-
UVOD
Letno je na Zemlji zabeleenih preko 3 milijone potresov. Veina teh je tako ibkih,
da jih ljudje ne utimo. Toda vsaj !! potresov letno je monejih od ma"nitude #.
Takni potresi lahko povzroajo tudi obsene posledi$e. %d leta &!! je v potresih
iz"ubilo ivljenja ve kot ' milijona ljudi, posledi$e potresov v posameznih dravah
pomenijo pravo "ospodarsko katastro(o. )no"e pre"rade po svetu so z"rajene na
potresno aktivnih obmojih in po znanih podatkih je *+ pre"rad utrpelo pokodbe
zaradi potresov, od te"a '* pre"rad hude ali zelo hude pokodbe slika &-. Zaradi
potresa so tako utrpele pokodbe tudi nam blinje pre"rade v )akedoniji,
omuniji in Veliki /ritaniji.
4
4 )inistrstvo za okolje in prostor, 0"en$ija 1 za okolje, 2rad za seizmolo"ijo in "eolo"ijo, unajska+*, Ljubljana
4
44dr.. )inistrstvo za okolje in prostor, 0"en$ija 1 za okolje, 2rad za seizmolo"ijo in "eolo"ijo, unajska +*,
Ljubljana
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
2/26
)oni potresi vedno porajajo vpraanja na katera po"osto ni mo dati tonih
od"ovorov. To e posebej velja v primeru velikih pre"rad, kjer imamo postavljenih
premalo instrumentov, tako za beleenje potresov, kot za beleenje odziva
pre"rade.
/rez ustrezne"a zapisa ni mono opraviti primerjave v potresu pokodovane
pre"rade s predpostavljenimi projektnimi parametri in kriteriji4 prav tako pa je tudi
oteen sprejem ra$ionalnih odloitev za sana$ijo in ojaitev konstruk$ije. odatne
teave se pojavljajo, kadar potresi ne povzroajo velikih in vidnih pokodb. V takih
primerih je za o$eno uporabnosti konstruk$ije potrebno opraviti posebne meritve
za zahtevnimi pre"ledi konstruk$ije.
5oznavanje podatkov o "ibanju tal ob potresu na ojem obmoju, kjer lei
konstruk$ija, in poznavanje obnaanje konstruk$ije sta temeljne"a pomena za
o$eno potresne nevarnosti, tako za doloitev potresnih parametrov in kriterijev,
kot tudi za vse ostale dinamine preiskav. /rez teh podatkov so vse nadaljnje
preiskave in analize zasnovane le na predpostavkah. 6ajbolji nain za reevanje
teh problemov je instaliranje mree veje"a tevila intrumentov, tako za beleenje
"ibanja tal, kot tudi za beleenje odziva konstruk$ije v primeru potresa.
V potresnem inenirstvu je vse veja potreba po podatkih, ki jih lahko pridobimo s
postavljenimi mreami instrumentov za beleenje monih potresov. Tako
pridobljeni podatki so bistveni pri aktivnostih za zmanjevanje potresne
o"roenosti in tudi za zmanjevanje pokodb tako opazovanih konstruk$ij pri
morebitnih katastro(alnih potresih. 5ridobljeni rezultati so enako pomembni za
teoretine in sploh bazine raziskave na podroju potresne"a inenirstva, kot tudi
za uporabne raziskave na tem podroju.
V zadnjem asu je seizmoloko opazovanje konstruk$ij na splono aktivnost, ki ji v
seizmolo"iji in potresnem inenirstvu dajemo velik poudarek. 7n to ne brez razlo"a
8 tako dobljeni podatki bistveno pripomorejo k poveanju varnosti ob potresu.
5ole" te"a pa nam ti podatki predstavljajo osnovo za pripravo zakonodaje na tem
podroju. 6a ta nain pripomoremo k projektiranju potresno odpornejih
konstruk$ij, kar neposredno vpliva na manjanje potresne o"roenosti 9ode$,
Vidrih, '!!3-.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
3/26
5rispevek je posveen problemom seizmoloke"a opazovanja pre"rad, zato so v
nadaljevanju obravnavane le teme vezane na opazovanje pre"rad. 5odobno
pozornost pa ponekod po svetu posveajo tudi dru"im velikim inenirskim
objektom mostovi, vodni rezervoarji, objekti v sklopu jedrskih elektrarn, izjemno
pomembni objekt ter objekti, ki se "radijo v vejih serijah-.
SPLO5NE ZAHTEVE POTRESNEGA OPAZOVANJA
5otresi so lahko po nainu svoje"a nastanka, kot po svojem delovanju na objekte
kompleksen pojav, ki vsebuje poten$ialno nevarnost, da v svojem zelo kratkem
trajanju povzroi poruitve objektov ali spremembe oblija zemlje velikih razmer.
5otrebno je poudariti, da je ena najvejih poten$ialnih nevarnosti nastanka kod
velikih razsenosti pri potresih prav poruitev pre"radnih objektov. Takna
poruitev ima e veje posledi$e, e so o"roena "osto naseljena in visoko
urbanizirana podroja.
1talna nevarnost nastanka potresa od nas zahteva, da s preventivnimi aktivnostmi
prinemo e v (azi nartovanja in projektiranja objekta. 2inki preventivnih in
zaitnih ukrepov so uinkoviteji in ra$ionalneji od tistih, kateri bi bili uporabljeni
pri odstranjevanju posledi$ uinkov potresa.
Velika pre"rada je posebej pomemben element pri o$enjevanju potresne
o"roenosti ire"a obmoja pre"rade, kot tudi pri opredeljevanju potresne
o"roenosti obmoja, kjer bo pre"rada postavljena. )no"o pre"rad po svetu je
postavljenih na obmojih velike potresne aktivnosti ali pa v neposredni bliini
podroij, kjer so v preteklosti e bili moni potresi. 5ri tem je potrebno upotevati
monost nastanka ne le naravnih temve tudi indu$iranih potresov. Tu je potrebno
posebej poudariti poten$ialno nevarnost nastanka hudih posledi$ zaradi popolne alidelne poruitve pre"rad zaradi potresa, kot tudi zaradi monosti nastanka
lokalne"a indu$irane"a potresa med polnjenjem akumula$ije.
7zmed mno"ih pokodovanih pre"rad zaradi :naravnih; potresov naj omenimo le
pre"rado klutna na 0laski Z0-
leta &?+, pre"rado Van 6orman v @ali(orniji Z0- leta &*& in pre"rado 1hih
@an" AiB9an"- na Tajvanu leta &.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
4/26
6ajpomembneji podatki o "ibanju tal in odzivu pre"rade ob potresu se pridobijo s
postavitvijo instrumentov za beleenje potresov. /rez zapisa potresa ni mono
primerjati obnaanja pre"rade med potresom s projektnimi potresnimi parametri,
kot tudi ni mo sprejeti sklepov za nadaljnjo varno uporabo ali pa ra$ionalno
sana$ijo pre"rade po potresu 9ode$ in sod., '!!+-.
1lika &. %b potresu na Tajvanu leta & se je podrla na prelomu z"rajena pre"rada
AiB9an" (otoC . Vidrih-.
Za doloitev odziva pre"rade je potrebne postavitev ustrezne"a tevila
instrumentov na pre"radi in v njeni neposredni okoli$i.Atevilo instrumentov je odvisno od ve (aktorjev, in si$er odC seizmotektonskih
karakteristik obmoja, po"ojev temeljenja, tipa in namena pre"rade, materiala
pre"rade,D Zato ni mo kar splono doloiti tevila potrebnih instrumentov.
Zaeleno je, da se izdelajo predhodne tudije in analize za doloitev tako
optimalne"a tevila postavljenih instrumentov, kot tudi mest postavitve.
Ee leta &*' je 7Z771 7ntitut za potresno inenirstvo in inenirsko seizmolo"ijo-
iz 1kopja na obmoju tedanje Fu"oslavije priel s postavitvijo mree instrumentov
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
5/26
za beleenje monih potresov. 6a zaetku je bilo v tej mrei postavljenih &!!
instrumentov ak$elero"ra(i 1)0B& 8 @inemetri$s, Z0-. @asneje se je to tevilo
kontinuirano poveevalo in na kon$u osemdesetih let prejnje"a stoletja dose"lo
nekaj ve kot 3!! instrumentov. Ti instrumenti so bili postavljeni na osnovni
hribini, na karakteristinih tleh in na razlinih tipih konstruk$ij )ihailov, &=#,
&!, )ihailov, Trnko$zG, &!-.
SEIZMOLO5KO OPAZOVANJE PREGRAD
1eizmoloko opazovanje hidrotehninih objektov, posebno pre"rad, predstavlja
najra$ionalnejo obliko in metodo zaite pred uinki potresov. 5odatki, ki se
pridobijo z re"istra$ijo potresa na teh instrumentih se koristijo kot temeljni podatki
za de(iniranje potresnih parametrov in kasneje po"ojev za projektiranje. 5ole" te"a
8 brez ustrezne re"istra$ije ni mono opraviti primerjave obnaanja objekta
pre"rade- v asu potresa s projektnimi potresnimi parametri. 5rav tako tudi ni
mo sprejeti odloitve za nadaljnjo varno uporabo ali nujnost sana$ije pre"rade
takoj po potresu.
7z navedene"a je priporoeno izvajanje potresne"a opazovanja na vseh
hidrotehninih objektih, e posebej na visokih pre"radah, ki so z"rajene na
potresno aktivnih obmojih.
1kupno tevilo instrumentov na pre"radah po svetu je majhno. 5otrebno bo e
pre$ej asa za popolno de(iniranje obnaanja konstruk$ij 8 odziva pre"rad ob
potresu. Zato je zelo pomembno, da se iz te"a relativno majhne"a tevila
instrumentov dobi najveji moni nabor in(orma$ij. Zato je potrebno vloiti e
veje napore in pridobiti razumevanje investitorjev, da se tevilo instaliranih
instrumentov na obstojeih pre"radah povea.
5oveanje tevila je posebej pomembno za pre"rade z"rajene po najnovejih
tehnolo"ijah in metodah projektiranja. Tehnino in ekonomsko je to upravieno.
1troki instrumentiranja so zanemarljivi "lede na $elotno investi$ijo. 5o dru"i strani
nam pa tako postavljeni instrumenti omo"oajo pridobitev osnovnih podatkov o
obnaanju pre"rade ob potresu, sprejemanje odloitev o nadaljnjem izkorianju ali
potrebi za sana$ijo neposredno po potresu. 7stoasno tako pridobimo realne
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
6/26
podatke o uinkovitosti novih materialov ali metod projektiranja. Eal je za
potresno inenirstvo potres edini pravi eksperiment.
5omemben element pri seizmolokem opazovanju so izhodni podatki instrumentov.
Zaeleno je, da so ti v takni obliki, da se iz njih na li$u mesta, neposredno po
potresu, pridobi in(orma$ija o moi potresa in odzivu konstruk$ije. 6a osnovi te"a
je mo sprejeti odloitev o nadaljnji uporabi pre"rade. 6a primer, e je pre"rada
projektirana za pospeek aH!,'# ", kot projektni parameter, a je bila maksimalna
amplituda zabeleene"a pospeka manja od te vrednosti, potem se lahko z veliko
zanesljivostjo sprejme odloitev o nadaljnji uporabi brez posebnih potrebnih
ojaitvenih ali sana$ijskih del. Vkolikor pa je bil re"istriran pospeek veji od
!,'# " pa je priporoljivo, tudi kadar ni vidnih znakov pokodovanosti pre"rade,
da se naredi posebna tudija in da se preveri velikosti sil in de(orma$ij pre"rade
zaradi takne potresne sile.
V zadnjih treh desetletjih je bil narejen velik napredek v poznavanju delovanja
potresa na betonske in zemeljske pre"rade. azvoj instrumentov za tono
beleenje realnih premikov zaradi potresa kot tudi napredek v raunalniko
analitinih postopkih vodijo k boljim o$enam potresne"a odziva pre"rad. )no"o
naporov je bilo vloenih v pripravo analitinih in numerinih metod za simuliranje
odziva pre"rade na potres, ki je v splonem predstavljen z od"ovarjajoim
pospekom. /istven napredek je napravljen tudi pri de(iniranju potresnih vhodnih
podatkov za opredeljevanje izpostavljenosti konstruk$ije potresu.
)enimo, da je neobhodno, da projektanti bolje poznajo rezultate in pomen
zabeleenih podatkov 8 realne"a obnaanja pre"rade pri delovanju potresnih sil. Le
tako bodo lahko te podatke uporabljali v vsakodnevni praksi. 6a ta nain bomo
poma"ali pripraviti po"oje za im ra$ionalneji pristop pri potresno odpornemprojektiranju pre"rad
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
7/26
potresi. Zaradi spe$i(ine narave nastanka potresa in nje"ove"a delovanja na
objekte, predpisi ne morejo neposredno zajeti vseh vplivov potresa od katerih je
neposredno odvisno obnaanje, stabilnost in tudi ranljivost objekta. Zato je
potrebno, pole" upotevanja tehninih predpisov kot mere zaite, tudi iskati nove
vsebine in oblike zaite pred potresi v vseh podrojih tehninih strok.
5otresno opazovanje pre"rad je relativno zapleten pro$es predvsem zaradi
nezadostne de(iniranosti narave same"a potresa in obnaanja objektov pod
nje"ovim vplivom. V ve dravah obstajajo predpisi in normativi za potresno
opazovanje konstruk$ij na predpisani nain 8 v bistvu so de(inirani kriteriji za
potresno opazovanje.
V bivi Fu"oslaviji je bil v zaetku leta &== sprejet 5ravilnik o tehninih
normativih za seizmino opazovanje visokih pre"rad 2L 1IF ?J&==-, ki je e
vedno v veljavi v nekaterih dravah, ki so bile v sestavi bive 1IF. @on$em leta
& je bil v 1loveniji sprejet 5ravilnik o opazovanju seizminosti na obmoju
velike pre"rade 2L 1 'J- s imer je prenehala veljavnost prejnje"a
pravilnika.
%bveznost iz 5ravilnika 1IF je bilo opazovanje v tem primeru instrumentiranje-
ire"a obmoja pre"rade in akumula$ije kot tudi same pre"rade. To opazovanje je
sestavljeno iz dveh delovC
a- potresno opazovanje indu$irane seizminosti
b- potresno opazovanje za beleenje dinamine"a obnaanja tal, temeljev in
telesa pre"rade ob monem potresu.
Za za"otavljanje teh in(orma$ij, ki so po naravi razline, so potrebne preiskave in
opazovanje pre"rad s pomojoC
a- lokalne mree seizmolokih postaj 8 seizmo"ra(ov in
b- instrumentov za beleenje monih potresov 8 ak$elero"ra(ov
Lokalna seizmoloka mrea je sestavljena iz najmanj treh preminih seizmolokih
opazovalni$, ki so razporejene, da pokrivajo opazovano obmoje tako, da
omo"oajo vrednotenje lokalne potresne aktivnosti, lo$iranje epi$entrov in
doloitev ener"etskih karakteristik potresa. elo takne mree se mora zaeti vsaj
dve leti pred prietkom iz"radnje pre"rade, nadaljevati pa se mora do zakljuka
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
8/26
polnjenja oziroma e leto dni po prietku obratovanja. Zaeleno je, posebej na
obmojih velike potresne aktivnosti, da takna mrea deluje kot stalna mrea 8
brez prekinitve. 5ri tem opazovanju je zelo pomembno obdobje polnjenja
akumula$ije "lede na monost nastanka indu$iranih lokalnih potresov zaradi
poruitve naravne"a stanja zaradi spremembe napetostne"a stanja v tleh-.
7nstrumenti za beleenje monih potresov postavljeni na pre"radi nam omo"oajo
pridobivanje osnovnih podatkov o obnaanju pre"rade v asu potresa, oziroma
nam omo"oajo sprejem odloitev o nadaljnji uporabi ali potrebi po sana$iji
neposredno po potresu.
Zaradi spe$i(inih po"ojev loka$ij posameznih pre"rad "eoloke, seizmoloke,..-,
tipa konstruk$ije pre"rade, velikosti akumula$ije, kot tudi zaradi resnosti posledi$,
ki lahko nastanejo zaradi pokodb pre"rade lahko zahtevajo podrobno tudijo o
optimalnem tevilu in loka$iji instrumentov za beleenje monih potresov.
osedanje izkunje po svetu nam "ovorijo, da je indu$irana seizminost pri
polnjenju akumula$ij v "lavnem v neposredni povezavi z velikimi pre"radami
vijimi od &!! m-. )edtem pa predstavljajo manje pre"rade, "lede na njihovo
veliko tevilo, relativno visok poten$ial nevarnosti. 7z teh razlo"ov se predla"a, da
je lokalna mrea seizmolokih postaj vezana le na zelo visoke pre"rade, mrea
instrumentov za beleenje monih potresov pa na vse pre"rade na potresno
aktivnih obmojih. Zato bodo v nadaljevanju prikazani le nekateri od splonih
prin$ipov za instrumentiranje pre"rad z instrumenti za beleenje monih potresov.
5otresno opazovanje pre"rade in akumula$ije se planira, projektira, izvaja in
or"anizira posebej za vsak objekt. 5ri tem je obvezno, da se projekt opazovanja
seizminosti izdela na osnovi zahtev pravilnika in morebitnih podrobnejih raziskav
loka$ije pre"rade.
OPAZOVANJE SEIZMINOSTI
1estavni del o$ene potresne nevarnosti obmoij in loka$ij pre"radnih objektov je
opazovanje seizminosti pre"radnih objektov. 5ole" te"a je to opazovanje bistveno
za presojo potresne odpornosti objektov. Tako dobljeni podatki omo"oajo
smotrne projektne odloitve pri novo"radnjah, pri obstojeih pre"radah pa
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
9/26
omo"oajo im stvarneje odloitve pri popravilih ali ojaevanjih po morebitnih
pokodbah zaradi potresov. Zapisi dejanskih potresov nam pomenijo edine prave
rezultate. Tako dobljeni rezultati nam sluijo za presojo projektnih obteb,
obnaanja in $elovito o$eno varnosti pre"rad Iaj(ar, Zadnik, &?-.
6a osnovi 5ravilnika o tehninih normativih za seizmino opazovanje visokih
pre"rad 2L 1IF ?J==- in Zakona o varstvu okolja 2L 1 3'J3- smo se zato v
1loveniji odloili, da je za za"otavljanje varnosti pre"rad potrebno nadaljevati s
potresnim opazovanje leBteh. 5ri pripravi pravilnika so bile uporabljene pri
za"otavljanju potresne"a opazovanja tudi izkunje dru"ih drav. 7zkunje s
potresnim opazovanjem imajo med dru"imi v 0vstraliji, 0vstriji, @anadi, 7taliji
Faponski, Avi$i in Z0.
5ravilnik o opazovanju seizminosti na obmoju velikih pre"rad objavljen v
2radnem listu 1 t. ' leta & predpisujeC
o nain opazovanja indu$irane seizminosti, ki jo povzroa voda v
zbiralniku, zajezena z veliko pre"rado,
o nain opazovanja dinamine"a obnaanja telesa in temelja velikih
pre"rad, zbiralnikov oziroma prostora za njimi, ter proste"a povrja vnjihovi neposredni bliini ob delovanju potresov,
o tehnine normative seizmolokih instrumentov in normative za
njihovo vzdrevanje in
o po"oje, ki jih mora izpolnjevati izvajale$ opazovanja vpliva
seizminosti na velike pre"rade.
Ve&i%a )re/radaVelika pre"rada v nadaljnjem besediluC pre"rada- po tem pravilniku jeC
o vsaka pre"rada, ki je vija od metrov ali
o vsaka pre"rada med &! in metri viine, ki izpolnjuje vsaj ene"a od
naslednjih po"ojevC
o dolina krone ni manja od #!! metrov,
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
10/26
o vsebina zbiralnika, ki "a ustvari pre"rada, ni manja od ene"a
milijona kubinih metrov,
o
maksimalna visoka voda, ki vpliva na pre"rado, ni manja od '!!!kubinih metrov na sekundo,
o pre"rada je imela teke po"oje temeljenja in
o pre"rada je neobiajna konstruk$ija.
Viina pre"rade je opredeljena v skladu s privzeto terminolo"ijo velikih pre"rad, in
si$er se viina pre"rade meri od najnije toke temeljenja do vrha pre"rade.
Na(en )ra'i&ni%a
6amen pravilnika je za"otoviti opazovanje indu$irane seizminosti in opazovanje
dinamine"a obnaanja pre"rade.
5ri tem pomeniC
o opazovanje ind,#irane $ei*(ino$ti zaznavanje in zapisovanje
sprememb potresne dejavnosti, ki nastajajo zaradi vode v zbiralniku,
zajezene v prostoru za veliko pre"rado,
o opazovanjedina(ine/a o+na.an!a )re/radepa je zaznavanje in
zapisovanje odziva telesa in temelja pre"rade ter proste"a povrja
okoli nje na potres,
Zavezane$ za za"otovitev opazovanja indu$irane seizminosti in opazovanja
dinamine"a obnaanja pre"rad po pravilniku je lastnik pre"rade.
Zavezane$ za postavitev instrumenta oziroma instrumentov za opazovanje
indu$irane seizminosti seizmo"ra(- in instrumentov za opazovanje dinamine"aobnaanja pre"rade ak$elero"ra(- je lastnik pre"rade.
Zavezane$ za za"otavljanje izvajanja obratovalne"a monitorin"a je upravljale$
pre"rade.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
11/26
Ind,#irana 7tri/erirana8)ro"ena9 $ei*(ino$t
5ojav potresov, ki so povezani s loveko dejavnostjo imenujemo indu$irana ali,
bolj pravilno, tri"erirana seizminost. LeBta se mani(estira v irokem prostorskoB
asovnem in ener"etskem razponuC od mikropotresov v neposredni bliini vira
sprememb do ruilnih potresov z ariem na "lobini veji od deset kilometrov.
5oznamo ve vzrokov za indu$irano tri"erirano- seizminost. 6ajbolj po"osti soC
o vodna zajetja,
o injektiranje tekoin ali plinov v Zemljino notranjost,
o rpanje na(te in plina,
o rudarjenje in kamnolomi,
o rpanje "eotermalne ener"ije,
o podzemni jedrski poskusi.
5otresi tri"erirani z vodnimi zajetji sodijo med moneje. o sedaj je nedvomno
u"otovljen in dokumetiran pojav sprememb potresne aktivnosti na vsaj &'! vodnih
zajetjih. 6ajmoneji so biliC
o @oGna, 7ndia, &!.&'.&?*, )H?,#
o @remasta, 9rija, !#.!'.&??, )H?,3
o @ariba, odezijaBZambija, '3.!.&?3, )H#,=
V vseh teh primerih je bila "lobina vode veja od =! m. >nostavna statistika poda,
da je vsako petdeseto vodno zajetje z "lobino vode vejo od =! m sproilo potres
ma"nitude #,* ali ve.
1loveniji najblija primera sta v 5iave de Kadore 7talija-, kjer je &3.!&.&?! nastal
potres in Vajont v 7taliji s potresi ma"nitude okoli 3.
eprav je raziskanost teh pojavov in znanje o njihovih vzrokih zaenkrat- pre$ej
pomanjkljivo, je pre$ej verjetno, da potresov ne povzroa loveka dejavnost. V
obmoju, kjer taki potresi nastajajo morajo obstajati tektonsko u"odni po"oji za
nastanek potresov in spremembe seizminosti.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
12/26
Zaenkrat sta u"otovljena dva mona mehanizma, ki lahko sproita spremembo
naravne seizminosti. V obeh primerih "re za motnje v naravnem napetostnem
stanju. Tea vode v zajetju izvaja dodaten pritisk v vertikalni smeri. 5otresi,
sproeni s tem mehanizmom, so praviloma ibkeji ker je masa vode tudi pri
najvejih zajetjih relativno majhna v primerjavi z maso kamnine pod zajetjem- in se
pojavljajo kmalu nekaj dni ali mese$ov- po zaetku polnjenja zajetja na majhnih
"lobinah do 3 km- in v neposredni bliini. Zelo po"osto je tevilo potresov
povezano z viino vode ali s hitrostjo polnjenja in praznjenja zajetja. V doloenih
po"ojih je sprememba taka, da se naravna seizminost zmanja. Tako je v po"ojih,
kjer je najveja napetost vertikalna ali ima strm vpad, priakovati pojav novih
potresov obmoja, v katerih prevladujejo normalni in zmini prelomi-, ker teavode povea naravne napetosti. V obmojih, v katerih je najveja napetost
horizontalna, je po"ost pojav zmanjanja naravne seizminosti, ker tea vode
deluje nasprotno od naravnih po"ojev.
ru"i mehanizem je poveanje porne"a pritiska podzemnih voda, ki zmanjuje
upor kamnine ob prelomu proti zminim napetostim. 5otresi, proeni na ta nain
nastajajo v vejih "lobinah tudi ve kot &! km-, lahko tudi na vejih oddaljenostih
nekaj deset kilometrov- od vodne"a zajetja. @er voda potrebuje pre$ej asa, daprodre do "lobin odvisno od permeabilnosti kamnin-, se taki potresi lahko prvi
pojavijo tudi ve let po polnjenju do '! let-. 5otresi vejih ma"nitud nastajajo ob
vejih prelomih. Vodne zajezitve so praviloma v renih dolinah, ki so nastale z
erozijo v obmojih z aktivno tektoniko in jih veinoma sekajo tevilni prelomi, ali
so ob njih $elo nastale.
inamika pojava tri"erirane seizminosti je lahko razlina. Zaenkrat so spoznali
nekaj :tipinih; obnaanjCo potresi takoj po polnjenju najbolj po"osti-, so povezani s spremembo
nivoja vode in se vasih prenehajo ponavljati po nekaj letih,
o stalni potresi redkeji pojav- kaejo na stalno spremembo
seizminosti,
o seizminost v krakih obmojih, ki je vasih tudi v povezavi z zelo
majhnimi zajetji,
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
13/26
o aseizmina zajetja, pri katerih pride do zmanjanja potresne aktivnosti
in
o
meana, v katerih s asom pride do prehoda iz ene"a tipa v dru"e"a.5ojav indu$irane seizminosti predstavlja nevarnost tako za sam jez, kakor tudi za
okoli$o. V primeru moneje"a potresa lahko pride do pokodb pre"rade in
iztekanja vode, ali do plazov v vodno zajetje, ki hitro dvi"nejo vodno "ladino in
sproijo vodni val. Tve"anju so posebej izpostavljena obmoja z nizko naravno
seizminostjo, kjer pre"rade niso projektirane za moneje potrese, kot je to
praviloma v obmojih z visoko seizminostjo in monimi potresi v preteklosti.
5oznavanje problema indu$irane seizminosti v vodnih zajetjih je pomanjkljivo in nimono z "otovostjo trditi, da bi bilo kakno vodno zajetje kjerkoli v svetu varno
pred monostjo indu$iranih potresov. @ontinuirano spremljanje potresne aktivnosti
v bliini vodne"a zajetja pripomore k boljemu razumevanju pojava tri"erirane
seizminosti in mehanizmov, ki jo povzroajo, kot tudi tektonskih po"ojev, v
katerih je ta pojav bolj ali manj verjeten. Za opazovanje ibkih potresov je nujna
uporaba obutljivih instrumentov v neposredni bliini, da lahko u"otavljamo
nastanek potresov in "a skuamo korelirati s dru"imi parametri viina vode,
hitrost sprememb nivoja vode...-. Za vse do sedaj u"otovljene mone tri"erirane
potrese je u"otovljeno, da so jim predhodili tevilni manji potresi. %pazovanje
tri"eriranih potresov je spe$i(ino podroje seizmolo"ije, v katerem se strokovnjaki
strinjajo, da je napovedovanje potresov mo"oe. 6ekateri avtorji so $elo mnenja,
da je tri"erirano seizminost mo"oe kontrolirati z reimom delovanja vodne
pra"rade.
%pazovanje indu$irane seizminosti se mora izvesti na pre"radah, katerih viina je
veja od +! metrov, in si$erC
pre"rada, katere viina je veja od &!! m, mora imeti na prostem povrju v
oddaljenosti do pet kilometrov od obale zbiralnika lokalno mreo najmanj treh
seizmo"ra(ov,
pre"rada, katere viina je med +! in &!! m mora imeti na prostem povrju v
oddaljenosti do pet kilometrov od obale zbiralnika najmanj en seizmo"ra(.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
14/26
Za za"otovitev optimalne"a zaznavanja in zapisovanja ter doloanja parametrov
lokalnih potresov je potrebno izdelati posebni projekt, v katerem se doloi loka$ije
seizmo"ra(ov, vrsto opreme in nain njene postavitve. 5osebni projekt odobri
ministrstvo, pristojno za varstvo okolja. Ta posebni projekt je sestavni del projekta
za pridobitev dovoljenja za pose" v prostor za "raditev pre"rade.
Lastnik pre"rade mora za"otoviti zaetek opazovanja indu$irane seizminosti
najmanj tri leta pred zaetkom polnjenja zbiralnika, oziroma prostora za pre"rado
ter za"otavljati to opazovanje najmanj deset let po prvi- zapolnitvi do kote
polnitve, doloene s projektom za pridobitev dovoljenja za pose" v prostor za
"raditev pre"rade.
)inistrstvo lahko po preteku predpisane dobe na predlo" zavezan$a odloi, da
opazovanje indu$irane seizminosti preneha, e iz analize z opazovanjem dobljenih
podatkov izhaja, da se seizminost ozemlja, na katerem stoji pre"rada, zaradi
pre"rade ni spremenila.
V pravilniku je opredeljena oprema seizmo"ra(ov.
OPAZOVANJE DINAMINEGA OBNA5ANJA PREGRADE
Zate'e )ra'i&ni%a:
o za pre"rade z viino ?! ali ve metrov mora biti postavljena mrea
najmanj tirih ak$elero"ra(ov, od katerih je eden v temelju, dva v
telesu pre"rade, eden pa na prostem povrju,
o za pre"rade viine od 3! do ?! metrov mora biti postavljena mrea
najmanj treh ak$elero"ra(ov, od katerih je eden v temelju, eden vtelesu pre"rade, eden pa na prostem povrju,
o za dru"e pre"rade morata biti postavljena najmanj dva ak$elero"ra(a,
od katerih je eden v temelju pre"rade, dru"i pa na prostem povrju.
Vsi ak$elero"ra(i, postavljeni na posamezni pre"radi, morajo biti povezani v enoten
sistem merjenja in zbiranja podatkov o opazovanju dinamine"a obnaanja
pre"rade.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
15/26
5ravilnik predpisuje opremo ak$elero"ra(a in sestavine oz. lastnosti.
Na(e$tite' in$tr,(ento'
Instrumenti na prostem povrju
Zapisujejo potresno nihanje tal, na katero ne vpliva obstoj pre"rade in vodne"a
zajetja. 5rikazujejo nihanje, ki bi bilo na obmoju pre"rade, e le te ne bi bilo.
7nstrumenti morajo biti postavljeni im blije pre"radi, vendar dovolj dale, da
lahko zanemarimo vpliv objekta na zapise. Ta oddaljenost naj bi bila enaka dvojni
viini pre"rade.
Instrumenti v temelju pregrade
Te instrumente instaliramo na znailna temeljna tla. Loka$ijsko se postavljajo v
$eli$e na betonskih temeljih, ki omo"oajo povezavo z osnovno hribino, na kateri
stoji pre"rada.
Instrumenti v/na telesu pregrade
1 temi instrumenti se meri odziv konstruk$ije. %snovno mesto je na najveji viini
pre"rade, kjer priakujemo najveje pomike objekta.
Za/ota'&!an!e o)a*o'an!a
%pazovanje indu$irane seizminosti in dinamine"a obnaanja pre"rade lahko za
zavezan$a iz pravilnika izvaja pravna ali (izina oseba, ki ima pooblastilo)inistrstva. 5ooblastilo )inistrstva lahko pridobi pravna ali (izina oseba, ki ima
re"istrirano "eo(izikalno ali dru"o ustrezno dejavnost opazovanja, meritev in
kartiranja seizmoloki opazovale$-.
)inistrstvo izda pooblastilo ob izpolnjevanju po"ojev iz pravilnika v obse"u, za
katere"a zavezane$ oziroma oseba zaprosi, "lede na vrsto in obse" izvajanja
opazovanja.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
16/26
1eizmoloki opazovale$ mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje
po"ojeC
o da je "ospodarska druba, zavod ali samostojni podjetnik,
o da ima sede v epubliki 1loveniji.
1eizmoloki opazovale$ dobi pooblastilo na podla"i vlo"e pri )inistrstvu. Vlo"a
mora vsebovati podatke o prosil$u ter navedbo vrste in obse"a izvajanja
seizmoloke"a opazovanja, za katere"a prosile$ eli pooblastilo.
1eizmolokemu opazoval$u se lahko izda pooblastilo za najve est let. 5ooblastilo
se lahko obnovi na podla"i ponovne vlo"e prosil$a, e izpolnjuje po"oje, doloene
v '?. lenu te"a pravilnika.
% opazovanju indu$irane seizminosti ter opazovanju dinamine"a obnaanja
pre"rade med potresi, je seizmoloki opazovale$ dolan vsako leto izdelati letno
poroilo v predpisani obliki, najkasneje do 3&. mar$a za preteklo leto.
1eizmoloki opazovale$ je dolan ob vsakem potresu, pri katerem vrni pospeek
na prostem povrju presee vrednost # odstotkov zemeljske"a pospeka, pripraviti
posebno poroilo, ki mora vsebovati vse izvirne re"istra$ije potresne"a nihanja in
pripadajoo obdelavo. To poroilo je potrebno dostaviti )inistrstvu v roku 3! dni
po do"odku. 5oroila mora zavezane$ hraniti deset let.
6adzor nad izvajanjem te"a pravilnika opravljajo inpektorji, pristojni za varstvo
okolja.
Zavezan$i za izvajanje seizmoloke"a opazovanja morajo za obstojee pre"rade
za"otoviti opazovanje v skladu s tem pravilnikom najkasneje v enem letu po
nje"ovi uveljavitvi. V enakem roku morajo zavezan$i uskladiti z dolobamipravilnika tudi obstojee sisteme seizmoloke"a opazovanja, ki so bili postavljeni
po 5ravilniku o tehninih normativih za seizmino opazovanje visokih vodnih
pre"rad 2radni list 1IF tevilka ?J==-.
6e "lede na dolobe =. lena te"a pravilnika morajo zavezan$i za"otoviti tudi
opazovanje indu$irane seizminosti za pre"rade iz #. lena pravilnika. To
opazovanje mora trajati najmanj tri leta, po preteku te"a asa pa lahko preneha ob
predpisanih po"ojih in po predpisanem postopku.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
17/26
PROJEKT POTRESNEGA OPAZOVANJA
Za uinkovito in zanesljivo spremljanje seizminosti loka$ije pre"rade in
dinamine"a obnaanja same pre"rade je potrebno izdelati poseben projekt
izvajanja potresne"a opazovanja pre"rade.
%snovni parametri za izdelavo takne"a projekta so razdeljeni v dve skupiniC
a- "lobalni parametri, ki jih de(inira pravilnik in
b- parametri, ki so opredeljeni z loka$ijo in samo konstruk$ijo pre"rade.
5rva skupina parametrov je opredeljena v navedenem pravilniku. @ot taki morajo
biti upotevani v projektu potresne"a opazovanja.5arametri dru"e skupine se de(inirajo za vsako pre"rado posebej in so odvisni odC
a- reima seizminosti v mikro in makro re"iji4
b- dinaminih karakteristik lokalnih tal4
$- naina temeljenja4
d- tipa pre"rade in temeljenja4
e- dinaminih karakteristik pre"rade4
(- interak$ije tla 8 temelj pre"rade4"- "eometrijskih znailnosti pre"rade4
h- monostih izvedbe opazovanja in
i- povrine akumula$ije.
Vsi navedeni parametri imajo par$ialen in interaktiven uinek na dinamine
znailnosti obnaanja pre"rad. Te znailnosti, ki imajo velik vpliv na potresno
opazovanje, se na pre"radah obiajno opredeljujejo z dinamino analizo na
matematinem modelu pre"rade ali pa z raziskavami na pre"radah z metodo
vsiljenih vibra$ij ali pa z ambientnimi vibra$ijami. 6a ta nain se dobijoC
a- lastne naravne- (rekven$e,
b- koe(i$ient duenja konstruk$ije in
$- nihajne oblike pre"rade.
6a osnovi analize dobljenih rezultatov se izdela projekt za potresno opazovanje s
katerim se de(iniraC
a- optimalni sistem potresne"a opazovanja
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
18/26
b- loka$ije instrumentov, ki bodo instalirani v telesu pre"rade in
$- tip seizmolokih instrumentov s karakteristikami, ki ustrezajo zahtevam
5ravilnika in z monostjo njihove"a telemetrine"a povezovanja.
5riporoa se, da je posebej izdelan projekt telemetrine povezave postavljenih
instrumentov s srediem za opazovanje pre"rade.
Tako pridobljeni podatki imajo ve pomenov, med katerimi posebej poudarjamoC
a- veri(ika$ija vhodnih seizminih parametrov na osnovi katerih je bila
projektirana pre"rada in pripadajoi objekti,
b- monost kontrole 8 analize nivoja potresne odpornosti pre"rade "lede na
dobljene zapise
$- analiza uinkov akumula$ije na seizmini reim v blinji okoli$i
d- optimiza$ije postopkov projektiranja bodoih pre"rad.
Za potrebe instrumentiranja pre"rad v 1loveniji so bili v letih '!!3 in '!!+ izdelani
projekti za opazovanje posameznih pre"rad.
Vsi navedeni parametri in kriteriji so bili upotevani pri izdelavi projektov
opazovanja seizminosti na pre"radah 1avskih, ravskih in 1okih hidroelektrarn.
5ri izdelavi in o$enjevanju projektov so bile u"otovljene nekatere nedoslednosti in
pomanjkljivosti v 5ravilniku o opazovanju seizminosti na obmoju velike
pre"rade, ki so bile kasneje odpravljene ali pa so v (azi odpravljanja-.
STANJE V SLOVENIJI
1eizmoloko opazovanje pre"rad v 1loveniji ima relativno dol"o z"odovino. 5rvi
instrumenti za beleenje monih potresov 1)0B&, @inemetri$s, Z0- so bili
instalirani na pre"radah 1okih elektrarn. 6a oblar so bili instalirani kon$emosemdesetih let prejnje"a stoletja, nekaj let kasneje pa na pre"radi 1olkan.
Zatem sta bili instrumentirani pre"radi Iala in Zlatolije na ravi. V sredini
devetdesetih je bilo zaeto tudi seizmoloko opazovanje na pre"radi )oste.
Preglednica. Seznam pregrad v Sloveniji.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
19/26
5.>9.00
7)>
Z0F>Z7TV>
L>T%7Z9.06F>
@%61T.2@T7V
60V7A760
,m-
,m-
5.%1T%.6760
Z0F>Z7TV>
,&!!!m
3-
%LE760Z0F>
Z7TV>,km-
V>L7@05.>9.00
AT>
V7L%
0@K>L>.%9.0I%V
AT>V7L%1>7Z)
%9.0I%V
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
20/26
& ravo"rad &+' '3,! =, &=! *!!! &!,! da '
' Vuzeni$a ' 3+,! &3,= && &+'!! &',! da 3
3 Vuhred ? 33,! &*,+ &?* &3!! &3,! da 3
+ %balt &?! 33,! &*,+ &?* &'==! &3,! da 3
# Iala &'= 3+,! &+,? '+= +!# =,! da 3
? )ariborski otok &+3 33,! &+,' &=+ &=*!! &?,! da 3
* )elje &** &*,! =,' &?! +?!! ?,! da '
= Zlatolije &?= #+,! '+,= #! &*,! da 3 &
)arkov$i 5tujsko jezero &?= &,! &&,# &'! '3!!! ?,! da '
&! Iormin &** +,! ',! + =,! da 3 &
&& )oste ' #,? +=,! #' ?'+! #,! da 3 &
&' Zavrni$a &&+ ,! 3' &3# &,! da '
&3 )avie &=? 3=,! &*,# &&= &!*!! *,! da 3
&+ )edvode Zbiljsko jezero 3!,! '&,' &3+ *!!! ?,! da 3
Vrhovo &3 '+,! =,& &+! =?#! &!,! da '
&? 5odsela oblarsko jezero &3 ##,! #? #=!! =,! da 3 &
&* 0jba &+! 3,! *' &?!! #,! da 3
&= 1olkan &=+ 3#,! '',! &3= *?!! &!,! da 3
& Loe Amartinsko jezero &*! &?,! &&,! '!# ?#!! ',! da '
'! Tratna 1livniko jezero &*# &*,! &3,! =& +!!! ',# da '
'& ai"aj /raslovko jezero$$a '!nepr. da '
'' Trnava Eovneko jezero &*= &3,# *,# 333 &*'! &,# da '
'3 Vodnarje 1otelsko jezero &=! &,! &3,3 &'! &'+!! ?,# da '
'+ 5ri"ori$a ,= *,3 ?! ==!! da '
'# Vo"rek &== 3*,! 3&,! '!! =#!! ',* da 3
'? 5ikolud &= ,# *,# '#! &!!! &,3 ne !
'* @livnik &=* '=,! '#' +3!! 3,! da '
'= )ola &* '3,# ! +3!! 3,* da '
' Van"anel &?+ &,! &*,3 &3! '++ !,' da '
3! /elne klave &*? &=,! 3# da !
3& 5utrihove klave &** ,! ++ da !
3' %vjake klave &=&' &?,! 3# da !
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
21/26
33 /ukovlak +&,! #'! da 3 &
3+ Za travnikom +,! ?3! da 3 &
1@250F *? ?
V tem asu je instaliranje, vzdrevanje in obdelavo podatkov v 1loveniji opravljal
7Z771 7ntitu za potresno inenirstvo in inenirsko seizmolo"ijo, 1kopje,
)akedonija-.
6a tem mestu bi poudarili, da so bili v tistem obdobju do leta &=- instrumenti
postavljeni na osnovi takratnih svetovnih znanstvenih in strokovnih znanj ter
izkustev na podroju seizmoloke"a opazovanja pre"rad in v skladu z zahtevami5ravilnik o tehninih normativih za opazovanje visokih pre"rad 2L 1IF ?J&==-.
6ovejemu slovenskemu pravilniku al tisto opazovanje ni ustrezalo, ker 5ravilnik
o opazovanju seizminosti na obmoju velikih pre"rad 2L 1 'J- zahteva
instrumente nove "enera$ije.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
22/26
1lika '. Loka$ije velikih pre"rad v 1loveniji na "eoloki karti
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
23/26
1lika 3. Loka$ije velikih pre"rad v 1loveniji na karti potresne nevarnosti.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
24/26
V letu '!! se seizmoloko opazovanje v skladu z veljavno zakonodajo izvaja na
pre"radahC
5odsela 8 oblar 1oa-,
0jba 8 5lave 1oa-
1olkan 8 1olkan 1oa-,
)avie 1ava-,
)oste 1ava-,
)edvode 1ava-,
Vrhovo 1ava-,
ravo"rad rava-,
Vuzeni$a rava-, Vuhred rava-,
%balt rava-,
Iala rava-,
)ariborski otok rava-,
Zlatolije rava-,
)arkov$i rava-,
Iormin rava-, Vo"rek Vo"rek-.
1kupno se izvaja seizmoloko opazovanje na &* pre"radah.
DOBLJENI REZULTATI
%d prietka izvajanja opazovanja pre"rad v 1loveniji in ire na obmoju tedanje
Fu"oslavije se je z"odilo nekaj monih potresov ) M #,#- in ve zmernih potresov
) M 3,!-. 5ri tem je bilo pridobljenih ve zapisov, katerih rezultati so bilineposredno uporabljeni v vsakodnevni inenirski praksi 8 pri projektiranju,
sprejemu odloitev o monosti nadaljnje uporabe pre"rade itd.
5otres &'.+.&= v Z"ornjem 5osoju z ma"nitudo )H#,? je bil zabeleen na
pre"radah oblar, 1olkan in )oste.
%b tem poudarjamo, da je to le majhen del izbranih podatkov, ki imajo za $ilj
ilustrirati rezultate, ki so dobljeni s seizmoloki opazovanjem pre"rad.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
25/26
ZAKLJUEK
1tanje seizmoloke"a opazovanja pre"rad v 1loveniji je relativno dobro. V zadnjem
asu se je na posamezne pre"rade namestila nova oprema, kar je bistveno izboljalo
stanje 8 e vedno pa se opazovanje seizminosti na velikih pre"radah ne izvaja v
skladu zahtevami veljavne zakonodaje. 1eizmoloko opazovanje se izvaja na &*
pre"radah od skupno 3& velikih pre"rad na katerih bi "a bilo potrebno izvajati.
1eizmoloko opazovanje pre"rad je vedno aktualen problem v potresnem
inenirstvu. ezultati pridobljeni z obdelavo zapisov dajo velik doprinos
eksperimentalnim in analitinim tudijam dinamine"a obnaanja pre"rad. Vse to
vpliva na optimiza$ijo pro$esa projektiranja in iz"radnjo potresno odpornihpre"rad.
Atevilo instrumentov na pre"radah, ki se nahajajo na potresno aktivnih obmojih je
relativno majhen v svetovnih razmerah- in bo e dol"o nezadosten za popolno
de(iniranje obnaanje konstruk$ij 8 to je odziv pre"rade na potres. Zato je izjemno
pomembno, da se iz relativno male"a tevila instrumentov pridobi najveje mono
tevilo in(orma$ij. 6ujni pa so napori, da se lastniki pre"rad zavedajo svoje
od"ovornosti za opremljanje obstojeih pre"rad.5oveanje tevila opazovanih pre"rad je posebej pomembno za nove pre"rade
nove tehnolo"ije, novi pristopi k projektiranju, novi materiali-. im prej je
potrebno dobiti odziv na novosti, ki se "a lahko uporabi pri naslednjih pre"radah.
5rav tako pa je potrebno poudariti, da so stroki te opreme pri novih pre"radah
zanemarljivi "lede na $elotno investi$ijo.
5ri pripravi projekta za potresno opazovanje smo u"otovili nekatere nedoslednosti
in napake v 5ravilniku. 5osebej izstopataC
Atevilo instrumentov na pre"radah je vezano le na viino pre"rade.
%stali odloujoi parametri niso upotevani, eprav imajo lahko
bistven vpliv na doloitev minimalne"a tevila instrumentov na
telesu pre"rade. Vpliv ostalih parametrov se lahko doda vsaj kot
priporoilo pri pripravi projektne dokumenta$ije.
-
7/26/2019 seizminost pregrad 2009
26/26
5roblem pre"rad v nizu 1ava, 1oa, rava- ni obdelan. eitev
te"a problema je vezan na ekonomske aspekte seizmoloke"a
opazovanja.
LITERATURA
Iaj(ar, 5., Zadnik, /., &?. 1trokovne podla"e za pravilnik o seizmolokem
monitorin"u velikih pre"rad. Iakulteta za "radbenitvo in "eodezijo, Ljubljana.
9ode$, )., Vidrih, ., '!!3. %pazovanje seizminosti na obmoju velikih pre"rad,
#. posvetovanje 1L%K%L, 0ktualne teme v pre"radnem inenirstvuC seizmika in
velike pre"rade, ?&B**, Ljubljana
9ode$, )., 1ini, 5., Vidrih, ., '!!+. %pazovanje seizminosti na obmoju
velikih pre"rad, 2F)0 &*B&=, '!=B'&*, Ljubljana.
arthNuake 7ndu$ed ama"e to ams 8 Klassi(i$ation and
1tatisti$al >valuation. 2niversitG o( Te$hnolo"G Vienna, Vienna.
5ravilnik o opazovanju seizminosti na obmoju velike pre"rade 2L 1 'J&,
2L 1 ++J'!!3-
5ravilnik o tehninih normativih za opazovanje visokih pre"rad 2L 1IF ?J&==-
)ihailov, V. &=#. Ou"oslav 1tron" )otion 6etPork, 5hGsi$s o( the >arth and
5lanetarG 7nteriors 3C&&!B&''. >lsevier 1$ien$e 5ublishers /.. 0msterdam.
)ihailov, V. &!. Ou"oslav 1tron" )otion 6etPorkB 1ome >Qperien$e and
esults. Kahiers du Kentre >uropien de 9eodinamiNue et de 1eismolo"ie. Volume
&, pp. +&B#&, Ral(eran"e, LuQembur".
)ihailov, V., Trnko$zG 0., &!. 7nstalation o( 6etPork o( 7nstrument (or
e$ordin" o( indu$ed 1eismi$itG and Gnami$s /ehavior o( /odG ams. Kahiers
du Kentre >uropien de 9eodinamiNue et de 1eismolo"ie. Volume &, pp. &!3B&&',
Ral(eran"e, LuQembur".
Zadnik, B., 1997. Tehnini slovar za pregrade. Slovenski nacionalni komite za
velike pregrade, str. 42, !"#$l"ana.