Sodræina

4 STRNI ÆITARICI 5 Zaπtita od pleveli 9 ©ema za zaπtita na æitarici10 Zaπtita od bolesti16 Programa za zaπtita od bolesti na pËenicata i jaËmenot17 Zaπtita od insekti20 Tretirawe na semeto22 Programa za zaπtita na æitaricite so insekticidi i fungicid22 Vreme na upotreba na inskticidi i fungicidi

23 P»ENKA24 Zaπtita od pleveli28 Vrema na zπtita na pËenkata29 KOMPIR30 Zaπtita od pleveli31 Zaπtita od bolesti36 Zaπtita od πtetnici38 Programa za zaπtita na kompirot

39 TUTUN40 Zaπtita od pleveli41 Zaπtita od bolesti42 Zaπtita od πtetnici

44 SON»OGLED45 Zaπtita od pleveli46 Zaπtita od bolesti47 Zaπtita od πtetnici48 ©ema za zaπtita na sonËogled

49 ©EKERNA REPKA50 Zaπtita od pleveli51 Zaπtita od bolesti53 Zaπtita od πtetnici54 ©ema za zaπtita na πekernata repa

55 IZBOR NA PREPARATI ZA ZA©TITA NA POLJODEL SKITE KULTURI56 Herbicidi61 Fungicidi64 Insekticidi

67 SREDSTVA ZA TRETIRAWE NA SEMETO

�

Voved

Najgolemiot del na zemjodelski povrπini vo Makedonija go zavzemaat poljodelskite kulturi, koi ja predstavuvaat osnovata za dobitoËna hrana i ishrana za luÛeto. Bidej¸i vo poljodelstvoto stanuva zbor za proizvodstvo na osnovni maso-vni zemjodelski proizvodi, ekonomiËnosta na proizvodstvoto pred se zavisi od uspeπnosta i ekonomiËnosta na primene-tite agrotehniËki merki i postapki, a ne tolku od prodaæ-bata, na primer kako nekoi drugi kulturi (zelenËuk i ovoπje). Proizvoditelite imaat zanemarlivo vlijanie vrz cenite na poljodelskite kulturi, bidej¸i tie se formiraat na dræavno odnosno duri i na meÛunarodno nivo. Zatoa poljodelcite moæat da se nosat so silnata konkurencija doma i vo stranstvo samo ako nivniot trud na poleto e ekonomski uspeπen, vo ramkite na zadadenite ceni za zemjodelski proizvodi, odnosno ako primerno gi sproveduvaat agrotehniËkite merki i gi sledat troπocite. Edna od najvaænite agrotehniËki merki vo pol-jodelstvoto e zaπtitata na rastenijata.

Zaπtitata na poljodelskite kulturi e naporna i struËna rabo-ta bidej¸i samo pravilna upotreba na sredstvata za zaπtita na rastenijata osiguruva ekonomiËnost, sigurnost na raboteweto i oËuvuvawe na okolinata. Pred vas e broπura koja ednostavno i jasno gi iznesuva kluËnite podatoci za najvaænite bolesti, πtetnici i pleveli kaj poljodelskite kulturi, i preporaki za upotreba na sredstvata za zaπtita na rastenijata na naËin koj osiguruva uspeπno i za okolinata i luÛeto prifatlivo proiz-vodsstvo. Broπurata e zbir na bogatite iskustva na firmata Syngenta, koja nastana so zdruæuvawe na firmite Novartis i Zeneca, i e vo svetski ramki nesporedlivo najgolem snabduvaË na kvalitetni proizvodi za zemjodelieto (sredstva za zaπtita na rastenij ta i semiwa).

Za podetalni informacii moæete da se obratite kaj nas vo sovetodavnata-struËna sluæba na HROMOS-PESTICIDI Skopje i sluæbite na Syngenta

ZA©TITA OD PLEVELI

Ozimi æitariciZa ozimi æitarici (pËenica, jaËmen, ræ) vaæno e da se znae deka najmnogu gi zagrozuvaat plevelite koi niknuvaat pri mnogu niski tem-peraturi, koga posevite so æitarici seuπte se slabo razvieni. Plevelite na koi im trebaat povisoki temperaturi za razvoj niknuvaat koga æitaricite se ve¸e bujni i samite gi spreËu-vaat vo razvojot na tie pleveli. Najopasen od tesnolisnite ednogodiπni pleveli vo ozimite æitarici e Vetruπka (Apera spicia venti), a od ednogodiπnite πirokolisni pleveli Lepavec (Galium aparine), Temjanuπki (Viola spp.) VeligdenËe (Veronica spp.) kamilica (Matricaria chamomilla) mrtva kopriva (Lamium purpureum), gluvËarka (Stelaria media) bulki (Papaver spp.) SinËec (Centaurea spp.) idr. Najpoznatite plev-eli vo ozimite æitarici kaj nas poËnuvaat da niknuvaat ve¸e posle seidbata pa se do docna prolet. Za nekoi pleveli (primer za Temjanuπki) e poznato deka vo pogolema mera niknuvaat uπte vo esen, dodeka pak na primer Lepavecot niknuva od docna esen pa se do docna prolet. Æitaricite se najosetlivi na pleveli do krajot na br timeweto, koga zaplevenosta najlino mu smeta na razvojot, πto pridone-suva za namalen prinos. Kolku plevelite se pojavuvaat podocna, tolku pomalku vlijaat na prinosot. Docna zaplevenost na æitaricite e neprijatna pred se poradi preËki pri æet-vata. Zatoa ranoto suzbivawe na plevelite vo æitaricite e nuæno i agronomski i ekonomski. Pri pravovremeno suzbivawe na plevelite vo ozimite æitarici (do kraj na bratimewe) temperaturite se voglavno niski. Ako tem-

�

Vetruπka

Apera spica-venti

Lepavec

Galium aparine

VeligdenËe

Veronica arvensis

Strniæitarici

�

peraturite se preniski pri primena na tn. hormonski herbicidi se pojavuvaat πteti na posevot. Zatoa hormonskite herbicidi Ëesto se primenuvaat prekasno koga, koga plevelite ve¸e napravile πteta vo posevot.

Dicuran forte 80 WP go preporaËuvame kako odliËno reπenie za site vaæni ednogodiπni pleveli vo æitaricite. Negovi svojstva se:• mnogu dobro deluva na site najËesti plev-

eli vo ozimite æitarici (Vetruπka i ednogodiπni πirokolisni pleveli)

•dolgo dejstvo (deluva preku korenot i listot i gi suzbiva plevelite koi niknuvaat dva ili pove¸e meseci posle prskaweto)

• sigurna upotreba pri niski temperaturi (preku den, odnosno vo vreme na prskawe poæelna e temperatura povisoka od 0OS, a preku no¸ i vo slednite 3-5 dena poæelno e da ne padne pod -3OS)

•najdolg period na primena - od setva vo esen do zavrπetok na bratimewe.

•najmala zavisnost od vremeto na upotreba i klimatskite uslovi

•neznaËitelno vlijanie na plodored (na esen posle æetva na istata parcela moæe da se see maslodajna repa i ozimi æitarici, a slednata prolet i site ostanati kulturi)

Navedenite svojstva na Dicuran Forte im ovozmoæuvaat na proizvoditelite golema sigurnost za suzbivawe na ednogodiπnite tesnolisni i πirokolisni pleveli pri mnogu razliËni vremiwa na upotreba. Proizvoditelite Ëesto pati ne pridavaat znaËaj na pravilnata upotreba na herbicidi, poradi πto vocelost ne se koristat site beneficii na preparatot. NajËesta greπka e

��

prezadocneta upotreba koga plevelite se ve¸e pregolemi.

Eve gi najbitnite upatstva za upotreba na DicuranForte:•ednogodiπnite πirokolisni pleveli

najuspeπno se suzbivaat do najmnogu 4-6 vistinski listovi (Lepavec najmnogu 4-6 nodii)

•ednogodiπniot reven plevel, Vetruπka, najuspeπno se suzbiva koga ima 1-2 lista

•moæni se tri naËini na upotreba na preparatot: vo esen - pred niknuvawe na pËenicata (ovoj naËin ne go preporaËuvame za jaËmen i ræ),; vo esen - posle niknewe na æitaricite,; i na prolet - do kraj na bra-timewe na ozimite æitarici.

Esensko prskawe pred niknuvawe na pËeni-cata. Ova vreme na upotreba e pogodno na teπki poËvi, na koi poradi vlaænosta na poËvata e oteænata proodnosta, odnosno tamu kade glaven problem e Vetruπka, a Lepavecot e pomalku zastapen, odnosno kade obiËno niknuva ve¸e vo esen. Dozata e 2 kg/ha.

Esensko prskawe posle niknuvawe na æitar-icite (koga æitaricite imaat barem 2 lista). Za pËenicata e toa najËest, a za jaËmen edin-stven vistinski termin za upotreba bidej¸i poradi bujniot porast vo prolet jaËmenot obiË-no gi prekriva plevelite, πto pri prskaweto spreËuva priod na herbicidot do plevelot. Kolku e esenskata primena podocna tolku zaπtitata od pleveli koi niknuvaat vo prolet e podobra. Najdobro vreme e cel Noemvri, a ako vremenskite uslovi dozvoluvaat i vo. Dozata e 1,5 kg/ha.

Kamilica

Matricaria chamomilla

GluvËarka

Stellaria media

Temjanuπka

Viola spp.

Palmida

Cirisium arvense

Smrdlivka

Bifora radians

Mrtva kopriva

Lamium spp.

�

Proletno prskawe. Ako glaven problem vo æitaricite e Lepavecot, toa e najpovolno vreme za primena kaj pËenicata. Kolku porano se izvrπi ova prskawe, efektot i vlijani-eto na prinosot ¸e bidat podobri. Moæe da se rska od poËetok na Fevruari, a najdocna obiËno do kraj na April (do kraj na bratimewe na æitaricite, odnosno dodeka plevelite se euπte mali). Dozata e 1,5 kg/ha. DicuranForte e deluva zadovolitelno na Povivka (poradi docnoto niknuvawe), a na Palmida uspeπno deluva samo vo razvojna faza na rozeta. Vo proletnite prskawa go preporaËuvame i preparatot Lintur 70 WG koj odliËno suz-biva πirok spektar na πirokolisni pleveli (vkluËuvaj¸i gi i najtvrdokornite Lepavec i Palmida). Dozata na upotreba e 150 g/ha. Za tesnolisnite pleveli vo proletnite prskawa go preporaËuvame preparatot Topik080EC koj e selektiven za pËenica, ræ i tritikala, a ne se preporaËuva za upotreba vo jaËmen i oves. Dozite na upotreba mu se od 0,4 do 0,9l/ha, zavisno za koi pleveli go primenuvame. Moæe da se tretira i so kombinacija na Lintur i Topikza istovremeno suzbivawe na tesnolisni i πirokolisni pleveli.

Jari æitariciJarite æitarici imaat pointenziven porast otkolku ozimite, zatoa podobro se borat so plevelite. Trevnite pleveli vo jarite æitarici pomalku se opasni i retko se pojavuvaat, dodeka πirokolisnite pleveli moæat uspeπno da se suzbivaat so tn. hormon-ski herbicidi ili sulfunilurea preparatite.

Bulki

Papaver spp.

SinËec

Centaurea spp.

VrEmE nA uPOTrEbA nA hErbIcIDITE SPOrED fEnOfAZITE nA rAZVOj nA kuPTurITE.

©EMA ZA ZA©TITA NA ÆITARICI

12 13 14 21 29 30

LINTUR 70 WG (pro etni æita)

DICURAN FORTE 80 WG (ozimi pËeni¤a, jaËmen i ræ)

TOPIK 080 EC (pËeni¤a i ræ)

LINTUR 70 WG (ozimi æita)

�

1110

ve¸e e razviena. Zatoa e najdobro da se primenat

preparati koi imaat kurativno dejstvo na prim-

er Tilt250EC. Prskaweto se izveduva kurativno,

odnosno vo programata na dvokratno prskawe,

preventivno, najdocna do faza na Ëetvrta nodija

(razvojna faza 34 spored BBCH skalata), so πto

posevot go zaπtituvame i od drugi bolesti.

RÛi(Pucciniaspp.)RÛite gi napaÛaat site vidovi æitarici. Poradi zarazata znaËajno se zgolemuva transpiraci-jata (duri i do 100 pati), πto predizvikuva prerano suπewe, osobeno vo suπni uslovi. Transpiracijata se zgolemuva bidej¸i zaraz-enata povrπina e izdupËena od uredosorusite i teleutosorusite pa vodata nepreËeno teËe od rastitelnoto tkivo. Bidej¸i e uniπten i znaËaen del od lisnata povrπina, smalena e i asimilacijata. Intenzivna transpiracija i smalena asimilacija se glavnite priËini za golemo smaluvawe na prinosite koi moæat da gi predizvikaat rÛite. RÛite od razliËni vidovi moæat da gi napadnat æitaricite vo uslovi na πirok dijapazon na temperaturi, a razvojot na bolesta se zabrzuva so visokata vlaænost na vozduhot.

Zaπtita: bolesta se suzbiva preventivno ili pri

prvite znaci na bolesta, moæe da se upotrebat

Tilt250.

PËeniËna lisna damkavost (Mycospherellagraminicola)Bolesta pred se ja napaÛa pËenicata. Poradi propaÛaweto na lisnata povrπina prinosite moæat da se namalat i do 30%. Posevot moæe da se zarazi uπte vo esen, no obiËno vo pogolema mera

ZA©TITA OD bOLESTI

GLAVnI bOLESTI nA P»EnIcA I jA»mEn

Pepelnica(Blumeriagraminis)Gi napaÛa pËenicata i jaËmenot, i toa stebloto i listot, a kaj pËenicata i klasot. Bolesta se razviva iskluËivo na mladoto tkivo. Prvo na bazalnite delovi od listot i stebloto, no i na plevata od pËenicata, se razvi-va edvam vidliv micelium. Pajaæinestite tvorbi podocna se preobrazuvaat vo sneg-ulkasti grupacii. Miceliumot sozdava sporo-nosni organi koi izlaËuvaat oidii (bezpolovi oblici) so koi bolesta se πiri na site zeleni rastitelni delovi. Snegulkastite grupacii postepeno stanuvaat sivkasti, a vo nivna-ta vnatreπnosta se formiraat sitni, temni, okrugli formi, kleistoteki so askospo-ri (polov oblik). Posledica na napadot na bolesta e suπewe na listovite, smalena spo-sobnost na asimilacija, prinudeno zreewe, a so toa i smaluvawe na prinosot. Razvojot na bolesta go ubrzuva vlaæno vreme, bujnosta na posevite, prekumerno Ûubrewe so azot, a optimalni temperaturi se 18-22OS. Visokite temperaturi i suπa go prekinuvaat razvo-jot na bolesta. Bolesta moæe da se razvie vo topla esen. Sepak obiËno se pojavuva vo prolet. Pepelnicata na æitaricite prediz-vikuva osobeno golemi πteti koga ¸e gi zarazi mladite æitni posevi neposredno posle topeweto na snegot. Posevite prerano dozre-vaat, a zrnata ostanuvaat sitni i zbrËkani.

Zaπtita: Ëestopati bolesta se zabeleæuva koga

PËeniËna lisna damkavost Mycospherella graminicola

Pepelnica

Blumeria graminis

Crna rÛa

Puccinia graminis

se zarazuva vo ladna i vlaæna prolet. NajËesto se zarazeni dolnite listovi, na koi se razvivaat dolgnavesti kafeavkasti damki so brojni sitni crni toËki - piknidii. Damkite se spojuvaat i listovite moæe potpolno da se isuπat.

Zaπtita: bolesta ja suzbivame preventivno ili

pri prvite znaci. So prskawe so preparatot

Tilt250EC.

Kafeava damkavost na plevata (Stagnosporanodorum)Vo vlaæna i rana prolet toa e najopasna bolest na pËeniËnite klasovi. Gabata moæe da gi zarazi pËeniËnite rastenija od niknuvawe pa se do formirawe na klasovite. Na listovite se pojavuvaat mali ovalni kafeavi damki, koi se πirat i zdruæuvaat. Ova e najËesta i najo-pasna bolest na plevata. Plevata i gorniot list na pËenicata asimiliraat najmnogu skrob, koj se skladira vo zrnoto. Ako gabata gi uniπti tkivata na tie dva organi, znatno se smalu-vaat asimilaciskite sposobnosti na pËeni-cata. Zrnoto ostanuva sitno i izobliËeno, a prinosot moæe da se smali i pove¸e od 30%. Zarazenoto seme pokaæuva i smalena energija na rtewe.

Zaπtita: vo ranite razvojni fazi zaπtitata

se osiguruva so tretirawe na semeto i prskawe

protiv ranite bolesti kako πto e pepelnicata.

Najvaæno e prskaweto vo klas. Se prska preventiv-

no ili pri pojava na prvite simptomi na bolesta,

a toa e obiËno od poËetok do sredina na cvetawe

(61-65 spored BBCH). OdliËno dejstvo na kafeavata

damkavost na plevata ima preparatot Tilt250EC.

1�12

Suπewe na listot (Drechsleratritici-repentis)Bolesta pred se ja napaÛa pËenicata. Vidlivite znaci se mnogu sliËni so znacite na pËeniËna-ta lisna damkavost, poradi πto obiËno se zamenuvaat. Bolesta se razviva pri povisoki temperaturi otkolku pËeniËnata lisna dam-kavost, zatoa se razviva podocna. Zaπtitata e uspeπna ako se upotrebat preparati kako za pËeniËnata lisna damkavost.

Fuzariozi (Fusariumspp.)Bolesta e najËesta na pËenicata. Fuzariozite na klasot delumno ili vo celost go osvetlu-vaat klasot, a moæe da se zabeleæi i crven micelium. Zarazenite klasovi predvreme izumiraat, a pri vlaæno vreme na niv moæe da se naselat saprofitski gabi, pa nabrzo pocrnuvaat. Zarazite obiËno se pojavuvaat vo vlaæni uslovi, vo vreme na cvetawe. Vo minatoto kaj nas toa ne beπe znaËajna bolest, no vo posledno vreme se poËesto se pojavuva. Ekonomski e vaæna pred se za proizvodstvo na semenska pËenica.

Zaπtita: upotrebata na fungicidi ne e pot-

polno uspeπna. PriËina za toa e faktot πto na

relativno dobroto dejstvo na nekoi fungicidi

moæe da se smeta samo ako se primeni na 2-3 dena

pred i 2-3 dena posle zarazata. Ako postoi vis-

tinska opasnost od zaraza so fuzariozi, treba

da se odbere vistinski moment za prskawe protiv

kafeavata damkavost na plevata i fuzariozite

vrz baza na uslovite koi go odreduvaat vremeto

na zaraza so fuzariozi.

Fuzarioze

Fusarium spp.

Suπewe na listot

Drechslera tritici-repens

Kafeava damka-vost na plevata Stagnospora nodorum

PËeniËna lisna damkavost Mycospherella graminicola

1�1�

vo prolet, vo vreme na poËetok na vegetaci-jata.

Zaπtita: prskaweto se izveduva pri prvite

znaci na bolesta, koga se suzbiva i pepelnicata i

ostanatite rani bolesti na jaËmenot. Na damka-

vosta na listot na jaËmenot mnogu dobro deluva

Tilt250.

Mreæasta damkavost na jaËmen (Pyrenophorateres)Bolesta go napaÛa jaËmenot i moæe da go smali prinosot za 10-40%. Bolesta ja zabeleæuvame vo vid na mali dolgnavesti damki so temno kafeava boja, koi se spojuvaat. Na damkite se razvivaat temni linii koi na povrπinata i davaat mreæast izgled. Damkite na rabovite preminuvaat vo æolta boja. Bolesta se poja-vuva uπte na mladite rastenija, a podocna se πiri i na listovite na vozrasnite ras-tenija. Se prenesuva so semeto i preku poË-vata. Najvaæen izvor na zarazi se ostatoci od jaËmenova slama vo poËvata.

Zaπtita: se prska preventivno, pri pojava na

prvite znaci na bolesta, πto e obiËno vo faza

koga jaËmenot ima 2-4 nodii, a togaπ se suzbiva

i pepelnicata. Na mreæastata damkavost na jaË-

menot mnogu dobro deluva Tilt250.

Damkavi listovi na jaËmen i oriz(Rhynchosporiumsecalis)Bolesta prvo go napaÛa jaËmenot, no go zafa¸a i orizot. Prinosite moæe da gi namali za 30-50%. Bolesta zapoËnuva da formira oval-ni damki so vodenesto zelena boja, dolgi 1-2 sm. Na listot moæe da ima pogolem broj na damki koi se zdruæuvaat. Damkite podocna stanuvaat svetlo kafeavi, so izrazito temno kafeav rab. Listovite moæe sosema da se isuπat. Na razvojot na bolesta mu odgovara vlaæno i ladno vreme. Pri temperatura nad 25OS bolesta prestanuva so razvojot. Znacite na bolesta moæat da se primetat uπte vo esen, koga moæeme da go ocenime nejziniot natamoπen razvoj, no obiËno sepak se pojavuva

Damkavi listovi na jaËmen i orizRhynchosp.secalis

Mreæasta damka-vost na jaËmen Pyrenophora teres

ZA©TITA OD InSEkTI

Glavni πtetnici vo æitaricite se Æitna pijavica, Crn æitarec i lisnite voπki.

Æitnata pijavica(Oulemamelanopus)e insekt so golemina od 4,5-5,5 mm. Kaj crve-nata æitna pijavica (Oulema melanopus) gornite krila se svetlikavo sini, a vratniot πtit, teloto i kolenata oranæ-crvena boja, dodeka kaj sinata æitna pijavica (Oulema lichenis) se svetlikavo sina boja. Mnogu e poopasna crve-nata æitna pijavica. Insektite koi se javuvaat na æitaricite vo Maj gi grizaat listovite nadolæno, paralelno so lisnite nervi, vo tesni, do 6sm dolgi lenti. Æenkite obiËno vo sredina na Maj nesat jajca od koi vo rok od 8-17 dena se pilat larvite. Tie crpat hrana od lis-tovite na æitaricite taka πto jadat nadolæni lenti i pritoa go oπtetuvaat gorniot sloj od listot, dodeka dolniot ostanuva neoπteten. ©tetata koja ja pravat larvite e ekonomski opravdano da se suzbiva. za suzbivawe treba da se odluËime koga ¸e se ispilat 10-15% larvi, odnostno koga na znamenceto naoÛame 1-2 jajca, odnosno larvi ili koga e oπtetena okolu 10% lisna masa.

Crn æitarec(Zabrustenebrioides)e insekt od redot Coleoptera, od familijata Carabidae. Imagoto e so izdolæen oblik, dolg okolu 18 mm, so sjajno crna boja na teloto, a nozete i antenite se kafeni. Larvata e beluzlava so kafena glava i graden del, a dostignuva dolæina do 30 mm. Imagoto se javuva kon krajot na maj, koga æitata ja

1�1�

PrOGrAmA ZA ZA©TITA OD bOLESTI nA P»EnIcATA I jA»mEnOTPËenicaZadovolitelnata zaπtita od bolesti na pËen-icata bara dve prskawa vo sezona, a samo iskluËitelno i tri. So prvoto prskawe se suzbiva pepelnicata, rÛite i lisnata damka-vost. NajËesto se prska koga pËenicata ima 3-4 nodii. Vo godini koga pepelnicata na æitar-icite se pojavuva rano na prolet, vednaπ na poËetok na vegetacijata, protiv navedenite bolesti moæebi treba da se izvrπat dve prskawa (vo interval od 4-5 nedeli). Za prvite prskawa go preporaËuvame Tilt250 so koj ¸e se sopre ranoto πirewe na bolesta. Tilt 250 e sistemiËen fungicid so ve¸e provereno dejst-vo vrz pepelnicata, rÛata i lisnata damkavost na pËenicata i jaËmenot. Vo vreme na vtoroto prskawe najËesto se razvivaat bolestite koi go zagrozuvaat klasot (kafeava damkavost na pleva i fuzariozi). Æitaricite treba da se prskaat preventivno ili pri prvite znaci na kafeavata damkavost na plevata odnosno koga oËekuvame zaraza od fuzariozi. Toa e obiËno od poËetokot do sredinata na cvetaweto (raz-vojna faza 61-65 spored BBCH).

JaËmenZadovolitelnata zaπtita na jaËmenot od bolesti bara 1-2 prskawa. Prskaweto se izvrπuva koga se pojavuva edna od povaænite bolesti na jaËmenot i koga vremenskite uslovi povolni za razvoj na bolesti. PreporaËuvame upotreba na fungicidot Tilt250.

Lisni voπki

2-3 mm, a poretko 5-6 mm. NajËesto se zeleni po boja, a poretko moæe da bidat kafeni, crni, æolti rozevi. Imaat ovalna forma na teloto, so krila ili bez niv. Nozete i antenite im se relativno dolgi, a usniot aparat im e prila-goden za smukawe na sokovite (stileti). Golem broj vidovi na teloto imaat izrastoci (t.n. Kornikuli) od koi se laËi vosoËna materija, a od analniot otvor laËat ƒmedena rosa·, koja e karakteristiËen I siguren znak za prisus-tvo na lisnite voπki na rastenieto. Lisnite voπki imaat mnogu visok potencijal na razm-noæuvawe. Vo optimalni uslovi nekoi vidovi moæat da imaat do 50 generacii godiπno pri πto sekoja æenka moæe da rodi do 85 potom-ci. Strnite æitarici gi napaÛaat nekolku vida lisni voπki, no samo nekolku od niv moæat da bidat ekonomski znaËajni. Lisnite voπki so cicawe go smaluvaat kvantitetot i kvalitetot na prinosot, a nekoi prenesuvaat virusi. Voπkite prvo se hranat na gornite listovi, a podocna se selat na klasot. Vrvot na razmnoæuvaweto se poklopuva so krajot na mleËnoto zreewe. Za suzbivawe na voπkite moæe da se odluËite spored slednive merila: treba da se prska ako naselenosta so voπki na listovite vo poËetok na cvetaweto e pogolema od 60%, na krajot od cvetaweto pogolema od 70%, a vo mleËnoto zreewe pogolema od 80%.

Zaπtita: go predlagame insekticidite Actara25WG

i Basudin600EW.

1�

dostignuvaat mleËnata zrelost. Na poËetokot e fotofoben, a podocna e fotofilen, koga se sonËa na klasovite i povremeno preletuvaj¸i pogolemi rastojanija. Ovoj period trae do 15 dena. Koga ¸e prestane so letawe zapoËnuva so ishrana od zrnata. Po kratko vreme pres-tanuva so ishrana i vleguva vo dijapauza sokrien vo poËvata (osobeno pri suπni uslovi) vo traewe od 20-90 denovi. Vo tekot na Avgust izleguva i povtorno e fotofoben, hranej¸i se so rastureni zrna i klasovi. Togaπ zapoËnuva polagaweto na jajcata, na dlaboËina od 10-20 sm. Edna æenka moæe da poloæi do 100 jajca. Larvite se pilat so prvite esenski doædovi i pravat kanalËiwa vertikalno okolu rasteni-eto. Prezimuva vo prv i vtor larven stadium, a naprolet vo tretiot stadium intenzivno se hrani. Se kukli vo mesec maj. ©tetite koi gi pravi larvata se karakteristiËni i lesno se zabeleæuvaat listovite koi gi vovlekuvaat vo kanalËiwata kade gi jadat celosno (osven nervite) i potoa gi otpuπtaat so πto se dobiva vpeËatok deka πtetite se od izmrznuvawe. ©tetite moæe da se namalat so plodored ili prirodno so niski zimski temperaturi (pod 10OS).

Zaπtita: se tretira so nekoj od predloæenite

preparati vo programata Actara 25 WG,Basudin600EW.

Lisni voπki(Aphididae)Lisnite voπki se mnogu znaËajni polifagni insekti koi se hranat so sokovite od ras-tenijata. Vo æivotniot ciklus imaat karak-teristiËno sloæeno razmnoæuvawe i smena na doma¸inot. Toa se sitni insekti so dimenzii

1�

TrETIrAWE nA SEmETO

Bolestite na strnite æitarici gi delime na onie koi napaÛaat samo povrπinski i na onie koi prodiraat samo vo nadvoreπnite sloevi na semeto. Kaj pËenicata toa se Smrdliva glamnica (Tilletia spp.), kafeava damkavost na plevata (Stagnosporum nodorum), fuzari-ozi (Fusarium spp.), sneæna muvla (Calonectria graminicola), helmintosporiozna damkavost na æitaricite (Cochliobolus sativus), a kaj jaË-menot fuzariozi (Fusarium spp.) sneæna muvla (Calonectria graminicola), helmintospo-riozna damkavost (Cochliobolus sativus), pruga-vost (Pyrenophora teres). Bolest koja ja napaÛa vnatreπnosta na semeto pËenica e braπnavost (Ustilago tritici), a kaj jaËmenot (Ustilago nuda).Vidlivi znaci na bolesta na strnite æitar-ici se pojavuvaat ve¸e vo esen i moæeme da gi zabeleæime kako propaÛawe na mla-dite rastenija, a priËiniteli se pred se Stagnosporum nodorum, Fusarium spp., Calonectria graminicola, Cochliobolus sativus. Proletnite pak zarazi moæe da se pojavat posle sneæ-na zima kako sneæna muvla, a priËinitel e pred se Calonectria graminicola. Posle suvi zimi moæe da se pojavi skapuvawe, koe preteæ-no go predizvikuvaat fuzariozite. Vidlivi znaci na nekoja bolest moæe da se pojavat vo podocneænite razvojni fazi. Toa se Tilletia spp., P. gramineum, P. teres i Ustilago spp.

Zarazite se πirat preku semeto (Tilletia, Ustilago, P. gramineum) no i preku zarazeni rastitel-ni ostatoci vo poËvata i semeto (Stagnospora, Cochliobolus, P. teres). Vidovite Fusarium spp. i Calonectria graminicola sekogaπ se pojavuvaat na rastitelnite ostatoci vo poËvata, a samo od

20

JaËmenova prugavost Pyrenophora gramineum

BraπnavostUstilago spp.

Smrdliva glamnicaTilletia spp.

Sneæno gniewe Calonectria graminicola

21

uslovite zavisi kakva ¸e bide bolesta, koja moæe da se prenesuva i so zarazeno seme.

Zaπtita: razliËnite preparati imaat do nekade

i razliËen spektar na dejstvo. Postojat speci-

jalni sredstva, za suzbivawe na poedini bolesti,

no i sredstva so πirok spektar. Na bolestite na

strni æitarici koi se pojavuvaat posle prezimu-

vawweto (pred se sneæna muvla) uspeπno deluva

mnogu mal broj na sredstva.Selekitvnosta na

preparatot za zaπtita na semeto e eden od

najvaænite kriteriumi pri izbor. Preparatite

koi se slabo selektivni za æitarici moæat da

imaat negativno vlijanie na posevot, moæat

da go namalat sklopot ili vitalnosta na mla-

dite rastenija. Slabo selektivnite preparati

baraat mnogu dobra podgotovka na poËvata, pre-

cizna dlaboËina na seidba i povolni vremenski

uslovi pri niknuvawe i vo natamoπniot razvoj

na mladite rastenija. Selektivnosta na prepara-

tot obiËno ja ocenuvame pri niknuvaweto, posle

niknuvaweto te. Prezimuvaweto. Izvonredno e

vaæno kako se odnesuva preparatot pri podolgo

skladirawe na tretiranoto seme (primer, nepose-

ano seme koe se skladira za dogodina). Slabo

selektivnite preparati ne bi trebalo da se

nanesuvaat na semeto pove¸e od 1-2 meseci pred

setva. Kako mnogu selektiven preparat e poznat

Dividend 030 FS, a so nego se postignuva mnogu

brzo niknuvawe na vitalen posev. DividendodliË-

no deluva na celiot spektar na bolesti pri

niknuvaweto. Preparatot Dividend ne deluva na

braπnavosta na jaËmenot.

PËenkaPrOGrAmA ZA ZA©TITA nA ÆITArIcITE SO InSEkTIcIDI I funGIcIDI.

12 13 14 21 29 30

ACTARA 25 WG

DIVIDEND 030 FS(dezinfek¤ija

na semeto)

ACTARA 25 WG, BASUDIN 600 EW,ULTRACID 40 WP,

KARATE ZEON 5 SC,CHROMOREL D.

Zabrus

Æitna pijavi¤a

VREME NA UPOTREbA NA INSEKTICIDI I FUNGICIDI

2�22

tesnolisni). Ovie herbicidi moæe da se primenat posle setva, a pred niknuvawe na pËenkata odnosno plevelot (pri suπni uslovi poæelna e plitka inkorporacija), i posle niknuvawe na pËenkata ili plevelite, no tesnolisnite pleveli ne smeat da bidat so pove¸e od dva do tri lista.

©irokolisni pleveliLobodite (Chenopodium spp.), πtirot (Amaranthus retroflexus), povivkite (Polygonum spp.), ambro-zijata (Ambrosia el tior), teofrastov golem slez (Abutilon theophrasti) i mnogu drugi πirokolisni pleveli isto taka ja zapleveluvaat pËen-kata. Plevelite od ovaa grupa moæeme da gi suzbivame so herbicidi, posle setva, a pred niknuvawe (Callisto 480 SC, Gesagard 500 FW) i posle niknuvawe na pËenkata i plevelite kako korektiven tretman moæe da se koristi nekoj od herbicidite na baza na 2,4 D. Pri koristewe na herbicidi posle niknuvawe na plevelite mnogu e znaËajno da ne bidat mnogu golemi (ednogodiπnite πirokolisni pleveli

ZA©TITA OD PLEVELI

NajËesti pleveli vo pËenkataPlevelite vo pËenkata gi delime vo dve grupi, i toa tesnolisni (trevni) i πirokolisni, odnosno na ednogodiπni (semenski) i pove¸egodiπni.

Ednogodiπni (semenski) pleveli

Tesnolisni (trevni) pleveliDivo proso (Echinochloa crus gali), muvari (Setaria spp.), krvavo prstesto proso (Digitaria sangui-nalis) i se najËesti tesnolisni pleveli vo pËenkata. Bitno e da se znae deka tesno-lisnite pleveli niknuvaat dolgo vreme, od niknuvaweto na pËenkata pa natamu. ObiËno prvo niknuva divoto proso, potoa muvarite, a posledno krvavoto proso. Zatoa e potrebno da se obezbedi herbicidna zaπtita za podolg vremenski period. PreporaËuvame upotreba na herbicidot Dualgold960EC koj deluva preku poËva (deluva na tesnolisnite pleveli i nekoi πirokolisni), Callisto480SC (deluva na site πirokolisni peveli i gore spomenatite

2�2�

Muvari

Setaria spp.

Krvavo prsesto prosoDigitaria sanguinalis

Loboda

Chenopodium spp.

©tir

Amaranthus retroflexus

Teofrastov golem slez

Abutilon theophrasti

Divo prosoEchinochloa crus gali

Pove¸egodiπni pleveli

©irokolisni pleveli

Osnovni svojstva na nekoi grupi herbicidi

Dual gold, Gesagard i Callisto se smetaat za najselektivni herbicidi vo pËenkata, koja odliËno gi podnesuva. Gi narekuvame osnovni herbicidi. Deluvaat preku poËvata, odnosno rkulecot, zatoa nivnoto dejstvo e dolgotra-jno, a posevot e podolg period zaπtiten od pleveli. Za dobro dejstvo na takvite herbi-cidi potrebno e opredeleno koliËestvo na vlaga vo poËvata, pa zatoa e potrebna plitka inkorporacija vo poËvata posle treirawe-to. KarakteristiËno za Callisto e πto posle period na suπno vreme ako nastapi vlaæen period, dobivame efikasnost na suzbivawe na plevelite ista kako πto bi bila i pri kon-tinuirano vlaæen period.

se najosetlivi vo faza od 2-6 lista). Pri upotrebata na Callisto vaæno e da se obrne vnimanie da tesnolisnite pleveli ne bidat pogolemi od 2-3 lista.

2�2�

Polski slaËecConvolvulusarvensis

Povivka

Polygonum spp.

Palmida

Cirsium arvensis

©taveyRumex spp.

kompir

©EMA ZA ZA©TITA NA P»ENKATA

Br. na listovi na pËenka

Pred niknewe

Po niknewe Korekcii

1 - 2 2 - 3 3 - 4 4 - 5 5 - 7

2�2�

Mrtva koprivaLamium purpureum

�1�0

ZA©TITA OD PLEVELI

Kompirot e kultura so golemi barawa vo pogled na zaπtitata od pleveli. Zadovolitelnata zaπtita od pleveli moæe da se postigneso soodvetno vreme na primena i izbor na vis-tinski herbicid. Pove¸egodiπnite pleveli vo kompirot (palmida, vetruπka, troskot, povivka, πtavey, gavez) najlesno se suzbivaat vo esen so neselektivnite herbicidi. PreporaËuvame upotreba na herbicidot Touchdown System4, na baza na sulfosat odnosno glifosat-trime-sium, koj ima najintenzivno i najsigurno herbi-cidno dejstvo od site herbicidi na glifosatna osnova. Posle sadeweto na kompirot, no pred negovoto niknuvawe, e vreme za suzbivawe na ednogodiπnite pleveli. Gi preporaËuvame Dual i Gesagard koi e najdobro da se upotre-bat vednaπ posle sadeweto. Na polesni poËvi treba da se koristat pomali dozi. Herbicidite koi se koristat pred niknuvawe na kom-pirot deluvaat preku poËvata, poradi πto so nagrnuvaweto nabrzo posle prskaweto so herbicidite se prekinuva herbicidniot film, a so toa se smaluva efikasnosta na herbic-idot. Zatoa pri upotreba na herbicidite pred niknuvawe na kompirot najdobro e prvo da se nagrnat, a potoa da se prskaat so herbicidi.

ZA©TITA OD bOLESTI

Kaj nas so fungicidi voglavno se suzbivaat dve bolesti na kompirot: pred se Kompirova gnileæ (plamenica) (Phytophtora infestans) i pomalku opasnata bolest - Crna lisna dam-kavost (Alternaria solani).

Kompirova gnileæ(Phytophtorainfestans)Kompirovata gnileæ ili plamenica e najopas-na bolest na kompirot bidej¸i vo godini koga uslovite za nejzin razvoj izrazito se povolni za kratko vreme moæe potpolno da gi uniπti nasadite so kompir.

Na gornata strana na listovite se pojavuvaat æolto-kafeavi damki bez istaknati konturi. Brzo gi snemuva, stanuvaat temno kafeavi ili temno sivi i naglo se πirat. Na dolnata strana na listovite, po ivicata na damkite, za vreme na doæd ili utrinski rosi, se gleda sneæno bela gnileæna prevlaka koja ja soz-davaat sporangioforite so sporangiite. Na sosednite rastenija se πiri so sporangii (konidii) koi gi prenesuva veterot i doædot. Napredokot na bolesta moæe da go zapre suvo i toplo vreme, no ako se promeni vremeto, bolesta vednaπ se πiri ponatamu. Krtolite prestanuvaat da rastat ako se uniπteni 75% od cimata (nadzemniot del na rastenieto), a se zarazuvaat so konidiite koi paÛaat od lis-tovite, osobeno ako ne se pokrieni so zemja. Do onie krtoli koi se pokrieni so zemja konidi-ite doaÛaat so doædot. Bolesta e najopasna vo vlaæni i ladni uslovi. Gabata prezimuva vo zarazeni krtoli vo magacinite, vo rasfrlani krtoli ili krtoli od samoniknati rastenija.

Simptomi na listPhytophtora infestans

MetlaSorghum halapense

ObiËna smrdliva koprivaGaleopsis tetrahit

Bela lobodaChenopodium album

koi zboruvaat za zaraza so kompirova gnileæ koga

¸e se razvijat prvite sporonosni organi na gnileæta.

Toa e pak vreme koga od zarazata moæe da pomine i

pove¸e od 4 dena (prvite dobro vidlivi nekrozi na lis-

tot obiËno se pojavuvaat edna nedela posle ranata

zaraza ili uπte podocna). RidomilGoldMZ68WGiRidomilGoldCombi45WG se fungicidi so naj-

dolgo kurativno dejstvo i do 4 dena od zarazata.

Aktivnata materija vo preparatot RidomilGoldMZ68WG i RidomilCombi45WG e metalaksil-

M, koj odliËno se rasporeduva vo rastenieto odnos-

no ima izvonredna sistemiËnost (go zaπtituva i

noviot prirast), efikasno deluva i otporen e na

ispirawe (ve¸e posle 30 minuti doæd ne moæe da

goizmie). Zatoa so upotrebata na RidomilGold e

najdobro da se zapoËne na poËetokot na programata

za zaπtita od kompirova gnileæ, vo vreme na buen

porast i nestabilno vreme. Isto taka za suzbivawe

na crnata damkavost go preporaËuvame preparatot

Score250EC.

Vo prolet od zarazenite krtoli poteruvaat zarazeni izbojci. Toa se prvite æariπta na zaraza od koi bolesta poËnuva da se πiri na sosednite rastenija i na nasadi, so brzina koja zavisi od vremenskite uslovi.

Crna lisna damkavost (Alternariasolani)Bolesta e poopasna vo suπni godini bidej¸i vo vlaæni uslovi ja prekriva kompirova-ta gnileæ. Intenzivnoto πirewe na bolesta obiËno zapoËnuva posle dolg period na toplo vreme so kratkotrajni doædovi ili jaki rosi, i pri vlaænost na vozduhot od 80%. Prvite zarazi obiËno se zabeleæuvaat vo cvetawe. Crna lisna damkavost moæe da go zarazilis-tot od poËetokot pa do krajot na razvojot na kompirot. Okrugli, priliËno golemi damki so karakteristiËni koncentriËni krugovi se formiraat porano na dolnite listovi od busenot. Bolesta moæe da se pojavi i na cimata poretko na krtolite vo oblik na okrugli nek-rozi koi navleguvaat i do 1 sm dlaboËina. Gabata se odræuva vo oblik na micelium, konidii, trajni nepolovi konidii i stromiËni tvorbi na zarazenite rastitelni ostatoci vo poËvata. Moæe da se prenesuva i so krtoli.

Zaπtita: kompirovata gnileæ moæe da bide nepre-

dvidliva bolest, pa proizvoditelite najËesto

zapoËnuvaat so zaπtitata po iskustvo, obiËno

koga ¸e se zatvorat redovite. Vo poedini godi-

ni zarazata moæe da se pojavi i mnogu porano.

Proizvoditelite najËesto zboruvaat za zaraza

od kompirova gnileæ koga ¸e zabeleæat nekrozi na

lisnoto tkivo, a povnimatelnite zabeleæuvaat i

rani nekrozi na steblata. Malku se poljodelcite

���2

Simptomi na listAlternaria solani

����

Opπto vaæi praviloto, deka najdobrata primena na sistemiËnite fungicidi vo kom-pirot e preventivnata (pred pojava na vidli-vi znaci na bolesta). Pri toa se postavuva praπaweto kakva e prednosta na kurativnoto dejstvo ako proizvoditelot ne moæe opti-malno da go primeni fungicidot posle pojava na vidlivi znaci na bolesta. ZnaËajni pred-nosti na sistemiËnite kurativni fungicidi se moænosta za prodolæuvawe na intervalite na prskawe so sistemici, deluvawe na bolesta koja ve¸e ja zafatilo rastenieto iako zna-cite na zaraza seuπte ne se vidlivi ili se edvam primetlivi, dobra zaπtita na noviot prirast i otpornost na ispirrawe. Izvonredno vaæno e da proizvoditelite na kompir izvrπat prskawe protiv kompirovata gnileæ vo sklop na programata za zaπtita. Prskawe po prin-cipot gasewe poæar ja zgolemuva opasnosta od nekontroliran zamav na kompirovata gnileæ, a potoa brojot na prskawa i koliËinata na fungicidi moraat da bidat znatno pogolemi od stvarnata potreba (soodvetnata efikasnost sekako izostanuva).

Glavniot princip na uspeπnata zaπtita od kompirovata gnileæ e osiguruvawe na preven-tivna upotrerba na fungicidite za celo vreme na sproveduvawe na programata za prskawe. Tamu kade proizvoditelite od iskustvo znaat deka kompirovata gnileæ se javuva rano (pora-di mikrolokacijata, osetliva sorta, moæno pokrivawe pri rano proizvodstvo) potrebno e pogolemo vnimanie i sproveduvawe na zaπtita od kompirovoto gniewe pred negovoto pojavu-vawe so vidlivi simptomi.

Spored programata za prskawe se preporaËuva zapoËnuvawe so kontaktniot fungicid Shirlan500 SC, vo periodot koga 100% od poseaniot kompir e ve¸e poniknat no redovite seuπte ne se “zatvoreni“. So prskaweto moæe da se zapoËne i porano ako ima soznanija od prog-nozerskata sluæba (ako postoi), ili so anal-izi naprethodni iskustva. Podocna, vo peri-odot pred samoto “zatvarawe“ na redovite, se preporaËuva prskawe so sistemiËen fungi-cid, (zaradi obezbeduvawe na zaπtita na ras-tenieto pred da se “zatvori“ pristapot na sprejot od prskalkata so listovite na samoto rastenie). Za ova prskawe gi preporaËuvame fungicidite Ridomil Gold MZ 68 WG ili Ridomil Gold combi 45 WG. Vo istiot peri-od moæe da se primeni i preparatot Score250 EC koj odliËno deluva na alternariata. Ponatamu vo programata se preporaËuvaat kon-taktni fungicidi koi tretirani vo pravilni intervali (10 denovi vo normalni uslovi; 7 denovi vo uslovi pogodni za intenziven raz-voj na bolestite) nema da dozvolat pojava i πirewe na zarazi. Kontaktni preparati koi gi preporaËuvame vo programata se Bravo 500 SC i ve¸e spomenatiot specijalist za kompirova plamenica Shirlan500SC.

Programot za prskawe e sostaven od fungicidi koi pripaÛaat na razliËni hemiski grupi, a vremeto za primena na poedinite fungicidi e prilagodeno taka da nivnite dobri svojstva se podobro iskoristeni.

����

ZA©TITA OD ©TETnIcI

Kompirova zlatica (Leptinotarsadecemlineata)Kompirovata zlatica e najopasen πtetnik na kompirot. ©tetata koja moæe da ja prediz-vika zavisi od jaËinata na napadot i periodot vo koj se uniπtuva 20% od cimata so obzir na tuberizacija (zametnuvawe na krtolite) i svojstvoto na sortata. Imeno uniπtuvawe na cimata do 20% voopπto ne vlijae na prino-sot. Jak napad vo poËetokot na tuberizacija kaj nekoi sorti moæe da predizvika pot-polna πteta. Napadot na kompirova zlatica pred cvetawe rezultira so mnogu pogolemo smaluvawe na prinosot, koe moæe da bide 2-5 pati pogolemo otkolku ako zlaticata napadne posle cvetaweto. Zlaticata e dolga okolu 10mm. Teloto i e æolto-oranæ so mnogu crni damki i linii i so 10 nadolæni linii na gornite krila. Jajcata na zlaticata se por-tokalova boja, dolgnavesto valËesti, dolgi 1,2 mm. Æenkite obiËno na dolnata strana na listot polagaat grupi jajca od 25 - 80. Larvata ima meko telo, zadebelen zadnik, po boja se svetlocrveni do temno crveni ili portokalo-vo-crveni, ima crna glava, noze i nadvraten πtit. Na straniËniot del od teloto ima po dva reda crni toËki. Kompirovata zlatica kaj nas ima po dve generacii vo godinata. Larvite prezimuvaat vo poËvata, a kon krajot na April ili poËetokot na maj se selat na plantaæite so kompir, kade se hranat so listovite za da sozreat polovo, posle πto æenkite polagaat jajca. Polagaweto na jajca moæe da potrae i do eden mesec. Prvite larvi obiËno se javu-vaat kon krajot na maj i poËetokot na Juni,

a vo pogolem broj od sredina do kraj na Juni. Larvite imaat 4 razvojni stadiumi koi traat 14-22 dena. Adultite se kuklat vo poË-vata. Larvite od vtorata generacija obiËno letaat od sredina na Juni do kraj na Avgust. Vo toa vreme se preklopuvaat generaciite i razvojnite stadiumi na zlaticata. Vo iskluËitelno povolni uslovi moæe da se poja-vi i treta generacija na zlaticata. Sekako, nesporedlivo e najvaæna pojavata na prvata generacija na larvi.

Lisni voπki (Aphididae)Lisnite voπki se na prvo mesto opasni poradi prenesuvawe na virusi, a koga se prenamnoæu-vaat, so cicawe i laËewe na otrovni materii moæat znaËajno da ja oπttetat cimata i so toa da go smalat prinosot. Najdobar efekt se postignuva ako kompirot se prska koga na eden list ima proseËno 3-5 voπki.

Zaπtita: za suzbivawe na zlaticata na prvo

mesto go preporaËuvame preparatot Actara 25WG. Negovoto dejstvo e vidlivo nabrzo posle

prskaweto, a kompirot e zaπtiten od zlatica 3-

5 nedeli. Zaslugata mu se pripiπuva na odliËnoto

poËetno kontaktno dejstvo, a i æeludeËno, koe

poËnuva podocna. Dozata e 60 - 80 g/ha. Iako lar-

vite na zlaticata e najdobro da se suzbivaat

dodeka se mali, zemjodelcite od razni priËini

prskaat podocna. VoobiËaenite preparati vo

podocneænite razvojni fazi ne deluvaat tolku

dobro. Actara ima dobro svojstvo da deluva na

larvite na zlaticata bez ogled na nivnata raz-

vojna faza. Za suzbivawe na larvite na zlaticata,

moæe da se upotrebi i insekticidot Match 050

Imago i larva na kompirova zlatica

Lisni voπki

EC (0,3 l/ha), koj ima potpolno poinakov naËin na

dejstvo, i toa taka πto go popreËuva razvojot

na insektot, pa go svrstuvame vo biotehniËki

insekticidi. Match ima uπte podolgo dejstvo od

Actara, iako negovoto dobro dejstvo moæe da se

postigne samo na larvi koi ne se pogolemi od 3-4

mm, pa efektot moæe da izostane ako se primeni

predocna. OdliËni rezultati se postignuvaat so

meπawe na Actara (40-50 g/ha) i Match (0,3 l/ha),

bidej¸i Actara gi suzbiva site larvi, a Match dava

dolgo dejtvo na larvite koi se javuvaat podocna.

Takva kombinacija e odliËna za spreËuvawe na

pojava na otpornost (rezistencija) na larvite na

zlaticata.

Voπkite na kompirot moæat da se suzbivaat uspeπno so preparatite Actara i Karate Zeon5SC.

��

PROGRAMA ZA ZA©TITA NA KOMPIROT

ACTARA 25 WG

MATCH 050 EC

KARATE ZEON 5 SC

CHESS 50 WG

FUSILADE FORTE

GEOCID G-5

TOUCHDOWN

RIDOMIL GOLD MZ

SHIRLAN 500 SC QUADRIS

BRAVO 500 SC SHIRLAN 500 SC

TutunTutun

��

�0 �1

ZA©TITA OD bOLESTI

Plamenica (Peronospora tabacina)Najopasna bolest na tutunot koja gi napaÛa mladite rastenija vo rtiliπte, no najgolemi πteti pravi kaj rastenijata vo pole. Se javuva so razliËen intenzitet, od godina vo godina, na πto najmnogu vlijae vlaænosta na vozduhot. Na peronosporata i odgovara doæsdliva i ladna godina, koga moæe da predizvika i potpolno gubewe na listot. Kaj zarazenite mladi rastenija listovite im se po svetli od zdravite i se nadignati, so svitkani ivici kon dole. Na opaËinata se gleda beluzlava prevlaka, potoa listovite polegnuvaat po povrπinata na poËvata, se suπat i umiraat. Nekolku dena potoa umira i celoto rastenie. Na presadenite edinki se pojavuvaat okrugli, æolti damki, a ponekogaπ i 1-2 sm golemi nekrozi ograniËeni so nervite. Podocna se zabeleæuvaat hlorotiËni damki so razliËna golemina, tkivoto umira i stanuva kafea-vo. Bolesta se javuva na dolnite listovi i postepeno se πiri kon gornite delovi, se do nadbirot. Pri jaki napadi na bolesta se zabeleæuvaat kafavi delovi i na lisnite nervi i stebloto i korenot.Za da se namali opasnosta od zaraza so gabata, posle berba na tutunot potrebno e temel-no da se oËisti parcelata, a ostatocite od rastenijata na tutun, da se zaoraat vπto podlaboko. Osnovna preventivna merka e sadewe na zdravi sadnici so prskawe na rasadot vo rtiliπteto so sistemiËen fungicid Ridomil Gold MZ 68 WG ili so dodavawe na ova sredstvo vo vodata za hidroponsko odgleduvawe na rasad, efikas-no se zaπtituvaat mladite rastenija. Posle presaduvawe na tutunot vo pole potrebno e da se prska 1-2 pati so sistemik so dolgo dejstvo - RidomilGold.

PeronosporaPeronospora tabacina

ZA©TITA OD PLEVELI

Zaπtitata na tutunot od pleveli e mnogu kompleksno bidej¸i vo tutunot se javuvaat brojni pleveli, tipiËni za okopnite kulturi. Pove¸egodiπnite pleveli (povivka, palmi-da, sirak) vo tutunot najlesno se suzbivaat vo esen ili neposredno pred rasaduvawe vo prolet, i toa so neselektivni herbicidi. Za taa namena ja preporaËuvame upotrebata na herbicidot Touchdown system 4 koj ima najdobra efikasnost na plevelite od site preparati na baza na glifosat. Pred sadeweto na tutunot trevnite pleveli efi-kasno gi suzbivame so herbicidot Dual Gold960 EC, koj pokaæuva odliËna efikasnost na ednogodiπnite trevi (koπtan, muvari,...) i najdobra selektivnost meÛu graminicidite koi deluvaat preku poËva. Dozite se 1-1,2 l/ha. Pomala doza na polesni poËvi. Na DualGold treba da mu se dodade nekoj herbicid za suzbivawe na πirokolisnite pleveli na baza na klomazon ili napropamid.Posle presaduvaweto na tutunot ednogodiπnite i pove¸egodiπnite trevni pleveli efikasno moæeme da gi suzbivame so herbicidot FusilideForte, koj e selektiven za tutun vo site razvojni fazi.

ZA©TITA OD ©TETnIcI

Tutunov trips (Tripstabaci)Toa e mal πtetnik, 0,8-1mm, so æolta ili kafeava boja. Se vbrojuva meÛu najopasniteπtetnici na tutunot, no e izrazit polifag-napaÛa pove¸e od 150 versti ras-tenija, meÛu koi se ku turni no i plevelni vidovi. So cicawe predizvikuva golemi pro-meni na listot od tutunot i kvalitetot na listot moæe da se smali za pove¸e od 50 %. Pri pojak napad se smaluva prinosot za 50%. Osven direktni πteti, tripsot predizvikuva πteti i indirektno, so prenesuvawe na mnogu opasniot virus koj predizvikuva bronzenost na tutunot. Zarazata se smaluva so uniπtuvawe na ostatocite od tutunot i drugite zarazeni rastenija vednaπ posle berba. SpreËuvawe na pojava na pleveli posle rasaduvawe ja smaluva moænosta za razvoj na tutunoviot trips. Insekticidite vo tutunot treba da se primenuvaat koga vo reonite so Ëesta pojava na virozi na listot se pojavat proseËno pove¸e od 1-2 tripsa, a vo ostanatite reoni 3-5. Treba da se upotrebat insekticidi na baza na tiametoksam (Actara), pirimikarb, piretroidi (KarateZeon5SC). Tutunot treba da se poËne da se πtiti uπte dodeka e vo rasad, a zavisno od pojava na trips, da se prodolæi so prskawe i vo pole. Primena na sistemiËni preparati za aplikacija preku poËva (Actara) vo rtiliπte ili pri rasaduvawe na pole go odloæuva i smaluva napadot na tripsot.

���2

Lisni voπki

Kaj tutunot lisnite voπki se mnogu opasni poradi moænosta za prenesuvawe na virusi. Od vidovite koi se pojavuvaat na tutun-ot se najpoznati zelenata praskova voπka (Myzus persicae), crna voπka (Aphis fabae) i dr. za prskawe se koristat klasiËni sistemiË-ni insekticidi i ponovite insekticidi od grupata na neonikotinoidi, primer Actara (deluva i na trips), i piretroidi (KarateZeon5SC).

ZA©TITA OD PLEVELI

Plevelite se edna od najopasnite pojavi vo odgleduvaweto na sekoja kultura, pa i na sonËogledot. Nivnata πtetnost rezultira vo smaluvawe na prinosot, a pored toa moæat da bidat i doma¸ini na priËiniteli na razni bolesti i πtetnici koi go napaÛaat sonËo-gledot. Toa znaËi deka visoki i stabilni prinosi na sonËogledot moæat da se postig-nat samo so visok stepen na tehnologija koja podrazbira rast i razvoj na sonËogledot bez pleveli, od niknuvaweto do zatvarawe na redovite, odnosno æetva.Ednogodiπni trevni pleveli - divo proso (Echinochloa crus gali), muvari (Setaria spp.), krvavo prstesto proso (Digitaria sanguinalis), vlaknesto proso (Panicum spp.) i metla koja niknuva od seme (Sorghum halapense) moæat uspeπno da se suzbijat so Dual Gold 960 EC, koj se primenuva posle setva, a pred niknewe na sonËogledot, i toa vo doza od 1,2 - 1,4 l/ha. Za suzbivawe na ednogodiπni πirokolisni pleveli - lobodi (Chenopodium spp.), πtir (Amaranthus retroflexus), podvorka (Polygonum persicaria) na Dual Gold 960 EC mu se dodava Gesagard 500 FW vo doza od 1,5-3 l/ha. Za upotreba na ovie preparati e potrebna dobro obrabotena povrπina, ne premnogu suva poËva. Rizomskite tesnolisni pleveli kako (Sorghum, Agropyron) vo faza posle niknewe mnogu efi-kasno se suzbivaat so herbicidot FusiladeForte vo doza od 1,3 - 2,0 l/ha, vo site razvojni fazi na sonËogledot do zatvorawe na redovite, a plevelite ne povisoki od 10-20sm. FusiladeForte e mnogu efikasen i na ednogodiπnite tesnolisni pleveli - muvari, proso, yuy idr. Vo doza od 0,8-1,0 l/ha, a plevelite da se vo faza od 2-4 lista.

��

SonËogled

��

stebloto, lisnite drπki i listovite se poja-vuvaat kafeni damki i nekrozi, koi vo vlaæni periodi se prepokrivaat so siva pajaæin-esta prevlaka. Bolesta e najπtetna na glavata na sonËogledot, kade predizvikuva gniewe, prvo na dolnata strana, a potoa i na semeto. Tkivoto na glavata gnie, glavata se raspuknuva i raspaÛa, a semeto se rastura. Osnoven izvor na zarazi se rastitelni ostatoci.

Siva damkavost (Phomopsis helianthi) se poja-vuva prvo na stebloto vo oblik na izdolæeni eliptiËni damki so siva boja koi se ogradeni so tkivo so temna boja. Damkite podocna se soedinuvaat i sozdavaat pogolemi nekrotiËni povrπini so crna boja, a zabolenite rastenija lesno se krπat i polegnuvaat. Glaven izvor na bolesta se zarazeni rastitelni ostatoci. Na priËinitelot mu odgovara visoka vlaænost na vozduhot, i topla prolet.

Osnovna merka za zaπtita od bolestite na sonËogledot e plodoredot (pet ili pove¸e godini), a moæe da se prska i so fungicidi, ednaπ vo faza na formirawe na cvetnata pupka, a vtor pat vo faza a cvetawe.

ZA©TITA OD ©TETnIcI

SonËogledot go napaÛaat golem broj πtetnici, a najËesto telenite crvi, sovicite, lisni voπki, stenici, pipi i ptici. Vo proizvodst-voto na golemi plantaæi pragot na πtetnosta go preminuvaat samo telenite crvi i lisnite voπki, a ostanatite se pod pragot.

Teleni crvi (Elateridae) predizvikuvaat pro-reduvawe na sklopot na sonËogledot, a za nivno suzbivawe preporaËuvame tretirawe so GeocidG5, koj se aplicira vo poËvata.

ZA©TITA OD bOLESTI

Mnogubrojni πtetni gabi se naseluvaat na sonËogledovoto seme i moæat negativno da vlijaat vrz rteweto i energijata na rtewe, odnosno da ja prenesat bolesta na rasteni-eto. Zatoa se preporaËuva koristewe na zdrav semenski material zapraπen so nekoj od pre-paratite za taa namena (Syngenta go ima ApronXL350FS).

Vo tekot na vegetacijata na sonËogledot moæe da se pojavat razliËni bolesti, a najËesto slednite:

Temna damkavost (Alternaria helianthi), gi napaÛa site nadzemni organi na sonËogledot na koi predizvikuva damki so razliËen oblik. Damkite vo poËetokot se sitni, a podocna se zgolemuvaat do golemina 1-3 sm vo dijametar. Vo povolni uslovi za razvoj na bolesta, dam-kite preoÛaat i na lisnata drπka, stebloto i glavata.

Belo gniewe (Sclerotinia sclerotiorum), moæe da go namali prinosot i do 70% ako se pojavi nekolku nedeli pred cvetaweto. Bolesta vo vlaæni uslovi gi napaÛa malite rastenija vo niknuvawe, a vo faza na pojava na cvetnata papka go napaÛa korenot i rastenieto venee. Na listot i stebloto se pojavuvaat nekrotiËni damki, a od dolnata strana na glavata i pomeÛu semkite se pojavuva gniewe na tkivoto. Gabata formira bel micelium so sklerocii koi vo poËvata moæat da se zadræat i do 10 godini i da bidat osnoven izvor za sledni zarazi.

Sivo gniewe (Botrytis cinarea) e bolest koja gi napaÛa site nadzemni organi na sonËogledot. Pri ran napad, vo vreme na rtewe, rastenieto moæe da se oπteti ili propadne celosno. Na

����

��

Lisni voπki (Aphididae) se pojavuvaat vo kolonii, a gi napaÛaat vrvnite listovi i mladite glavici, cicaat sokovi, prenesuvaat virusni zaboluvawa i ostavaat otvori za vlez na gabni zaboluvawa. Se pojavuvaat najprvo na granicite na parcelite i ako vednaπ ne se suzbijat moæe da se proπirat na celata povrπina.

ZaπtiaSe izveduva so specifiËni insekticidi - aficidi, Pirimor25WG vo doza 0,8-1,2 kg/ha, Actara25WG0,2 kg/ha, Chess50WG 0,2-0,25 kg/ha do cvetawe na sonËogledot. Dobro deluvawe ima i KarateZeon5SC vo doza 0,2-0,3 l/ha.

��

09 10 11 15/35 51 61 71 89

©EMA ZA ZA©TITA NA SON»OGLED

GEOCID G5

GESAGARD

DUAL GOLD

KARATE ZEON

ACTARA i CHESS

FUSILADE FORTE

©ekernarepka

ZA©TITA OD bOLESTI

Lisna damkavost (Cercosporabeticola)Lisnata damkavost e najopasna bolest na πekernata repka. Gabata prvo gi zarazuva listovite, prvo nadvoreπnite, vo oblik na sitni (2-3 mm) damki so siva boja. Tie damki vo sredinata obiËno imaat sivkasta prevlaka i kafeno-crvenkasta ivica. Damkite moæat da se zdruæuvaat taka da stanuvaat mnogu sliËni so onie koi gi predizvikuva sivata damkavost. Listovite so mnogu damki brgu odumiraat, posebno vo periodi na suvo i toplo vreme. Koga ¸e propadnat nadvoreπnite listovi, bolesta se πiri na vnatreπnite i repkata poËnuva od sredinata poËnuva da puπta novi listovi. Glavata na korenot konusno se izdolæuva, a korenot ne raste. Bolesta najdobro se razviva vo toplo i vlaæno vreme. »esto pati zarazata na poËetokot se πiri sporo.

Siva damkavost (Ramulariabeticola)Simptomite na bolesta se sliËni so lis-nata damkavost, samo πto damkite se priliËno pogolemi i so nepravilen oblik. Za bolesta e tipiËno da se pojavuva pred se na najstarite i srednostarite listovi, dodeka mladite listovi po pravilo ne se zarazeni. Na bolesta pove¸e i odgovara poladno i vlaæ-no vreme.

Pepelnica (Erysiphebetae)Jako zarazenite listovi imaat izgled tipiËen za pepelnica. Na pepelnicata na πekernata repka i odgovaraat podolgi suπni periodi.

ZA©TITA OD PLEVELI

Zaπtitata na πekernata repka od pleveli e mnogu naporna rabota. PriËinata e mnogu golemata osetlivost na πekernata repa kon herbicidi i mal izbor na herbicidi.

Pove¸egodiπnite pleveli (palmida, slaËec, πtavey, pirej, gavez ...) moæat najlesno da se suzbijat so neselektiven herbicid ve¸e vo esen. PreporaËuvame upotreba na herbicidot Touchdown system4, koj ima najin-tenzivno i sigurno herbicidno deluvawe meÛu preparatite na baza na glifosat.

Posle setva na πekernata repka, no pred niknuvawe, tesnolisnite pleveli se suzbivaat so herbicidot Dual Gold 960 EC, koj odliËno deluva na ednogodiπnite trevni pleveli i pokaæuva najdobra selektivnost meÛu gra-minicidite koi deluvaat preku poËva. Dozite se 1,0 - 1,2 l/ha. Poniskata doza se primenuva na polesni poËveni tipovi.

Posle niknuvawe na πekernata repka πirokolisnite pleveli, zavisno od zasta-penosta, moæat da se suzbivaat so sood-vetni kombinacii na herbicidi na baza dezmedifam, fenmedifam, etofumesat, metamitron, kloridazon ili triflusul-furon-metil. Treba da se izvrπat pove¸e prskawa, najdobro e koga plevelite ¸e gi razvijat prvite vistinski listovi. Posle nikneweto na πekernata repka, so herbicidot Fusilade forte, koj e selektiven za ovaa kultura vo site razvojni fazi, efikasno moæe da se uniπtat site trevni pleveli.

�1�0

Lisna damkavostCercospora beticola

Siva damkavostRamularia beticola

ZA©TITA OD ©TETnIcI

©ekernata repka ja napaÛaat brojni πtetnici. Kaj nas najpoznati πtetnici koi go napaÛaat nadzemniot del se buvaËite, lisnite voπki i repinata pipa. Od zemjiπnite πtetnici znaËaj-ni se telenite crvi i sovicite. Povremeno moæe da se pojavat i drugi πtetnici gasenici ili larvi. ©tetnicite najmnogu ja zagrozuvaat πekernata repka na poËetokot od rastot, koga nejziniot razvoj e spor. Vo toj period, na prim-er buvaËite, moæat vo kratok period potpolno da go uniπtat mladoto rastenie. Kolku e pobrz razvojot na πekernata repka, tolku pove¸e se namaluva zagrozenosta od πtetnici.

Mnogubrojnite πtetnici moæat uspeπno da se suzbivaat ako se koristi seme zapraπeno so insekticidi od grupata na neonikotinoidi. Tie insekticidi ne se dovolno efikasni na zemjiπnite sovici. Tie podobro se suzbivaat so granularni ili teËni organofosforni insekticidi vo poËva. Vo mladite razvojni fazi, gasenicite na zemjiπnite sovici moæat da se suzbivaat i so preparatot KarateZeon5SC, koj dobro deluva i na buvaËite na primer.

RÛa (Uromycesbetae)RÛata na repkata e ednodomna gaba koja ima samo eden doma¸in, od vidot beta. Od slabo zabeleæitelnite i malku na broj æolti damki na listovite, izleguvaat ecidiospori, koi gi zarazuvaat listovite. Na listovite se pojavu-vaat æolteikavi damki, a za nekolku denovi na dolnata strana od listot se pojavuvaat svetlo kafeni leæiπta na letni spori. Bolesta e naj jaka vo letniot period. Posle nekolku "generacii" na letni spori, kon krajot na vegetacijata se pojavuva "genracija" na zimski spori so kafeni ili crni leæiπta .

ZaπtitaBolestite moæat da go namalat prinosot na πekernata repka za duri 60%, a sodræinata na πeker i pove¸e od 20%. Zatoa zaπtitata od bolesti e zadolæitelna merka. Lisnata damka-vost e neusporedlivo najopasna bolest, zatoa vremeto za zaπtita se odreduva vrz baza na nejzinata pojava i razvoj. Prvoto prskawe se vrπi koga ¸e se pojavat prvite simptomi na bolesta. NajËesto e potrebno da se izvrπat dve do tri prskawa vo edna sezona. Za prvoto gi preporaËu-vame preparatite Tilt 250 EC ili Score 250 EC. Ovie dva preparati se sistemici i se karak-teriziraat so odliËno deluvawe na spomenaite bolesti. Dozata im e 0,15 - 0,2 l/ha. Intervalite meÛu tretirawata iznesuvaat 3-4 nedeli zavisno od jaËinata na zarazata odnosno vremenskite uslovi.

���2

©teti na list od napad na buvaËi

Crna repina voπkaAphis fabae

��

©EMA ZA ZA©TITA NA ©EKERNATA REPA

standarden program protiv πirokolisni pleveliDUALGOLD

TOUCHDOWN

FUSILADEFORTE

KARATEZEON

Izbor na pre-parati za zaπtita na pol-jodelskite kul-turi

��

hErbIcIDI

LINTUR70WG

Lintur e herbicid sostaven od dve aktivni materii koi meÛusebno odliËno se nadopolnuvaat. Sodræi dikamba 65, (%, koja e regulator na rasteweto i deluva brzo preku listovite, a vtorata e triasulfuron 4,1%, koja deluva podolgotrajno, a plevelite ja apsorbiraat preku lisjata i korenot. Dejstvuva praktiËno na site dikotiledonski pleveli vo æitata, pa duri i na naj tvrdokornite - lepavec i palmida. Pored ovie deluva i na: smrdlivka, kamilica,popadika,povivka, velig-denËe i drugi. Ako se primenuva vo preporaËanite dozi ima odliËna selektivnost za site vidovi æitarici. Najdobri rezultati postignuva pri temperaturi od 10 - 25OS, a nadvor od ovie granici dejstvoto mu e usporeno no ne i namaleno. Ako se oËekuvaat mrazevi ne treba da se tretira. Tretiraweto zapoËnuva vo prolet so dozi od 150 do 180 g/ha zavisno od napadot na pootpornite pleveli. PotroπuvaËkata na voda se preporaËuva da bide 200-400 l/ha.

PEAK75WG

Peak e selektiven herbicid koj se koristi za suzbivawe na πirokolisni pleveli vo æitni kulturi (pËenica, jaËmen esenski i proleten, ræ, oves, tritikale, proso i pËenka). Sodræi aktivna materija Prosulfuron 750 g/kg i e formuli-ran vo vid na vodotopivi granuli. Nabrzo posle aplikacijata navleguva vo rastenieto i livËiwata poËnuvaat da æolteat, potoa dobivaat crvenkasta boja, za da na krajot stanat kaf-eni (nekrotirani) koga umira celoto rastenie. Celosnoto umirawe na rastenieto nastanuva posle 1 do 3 nedeli od tretiraweto. Plevelite koi ne se potpolno uniπteni, ako ne dobile celosna doza od preparatot, zakrælavuvaat i ne se konkurentni na posevot. Vo æita se upotrebuva od faza na

��

tri livËiwa do pojava na vtoro kolence na æitnite kulturi, odnosno plevelite da se vo faza od niknewe do 6 livËiwa. Moæe da se upotrebi i vo pokasni fazi (faza na vretenewe) no vo ovaa faza plevelite se mnogu po otporni i treba da se oËekuvaat poslabi rezultati. Dozata na ovoj preparat e 20 g/ha. Peak ima odliËno rezidualno dejstvo i preku poËva, taka da ne poniknatite pleveli vo momentot na tretirawe ne moæat da niknat ni vo slednite 3 nedeli. Vo pËenka se upotrebuva vo faza od 3 do 8 lista.Za podobruvawe na efi-kasnosta na ovoj preparat treba da se dodava prilepuvaË vo koliËina od 200-300 ml/ha. KoliËinata na voda za tretirawe na eden hektar iznesuva 200-400 litri.

DICURANFORTE80WP

Sodræi 792,5 g/kg hlortoluron i 7,5 g/kg triasulfuron. Se primenuva vo ozimi pËenici i jaËmen, i toa vo esen, pred ili posle niknuvawe na posevite (koga posevot ima pove¸e od dva lista), so napomena deka jaËmenot ne e preporaËlivo da se prska pred niknuvawe. Moæe da se primeni pri dnevni temperaturi povisoki od 0OS, a no¸nite temperaturi ne bi smeele da bidat poniski od -3OS. vo vreme na primena πirokolisnite pleveli bi trebalo da imaat najmnogu 4-6 vistinski listovi (lepavec 4-6 nodii), a trevnite pleveli (Vetruπka) 1-2 lista. Ako se preoruva poËvata zadolæitelno e dlaboko orawe, a moæe da se see samo jara pËenica i pËenka. Na prskanite povrπini na esen moæe da se see silaæna pËenka, ozima maslodajna repa, pËenica i jaËmen, a vo prolet slednata godina i drugi kulturi. Pred setva na slednite kulturi (vo esen ili na prolet) potrebno e da se preora nivata. Dicuran Forte ima mnogu πirok spektar na dejstvo i iskluËitelno e uspeπen protiv vetruπka. Deluva preku listot i korenot. Dejstvoto preku koren e dolgo, zatoa preparatot e prilagodliv vo izborot na vremeto na prskawe (od setva vo esen do zavrπetok na bratimewe vo prolet).

��

��

TOPIK080EC

Topik e herbicid - graminicid, koj e selektiven za nekoi æitni kulturi. Sodræi aktivna materija klodinafop propargil 80 g/l. deluva preku listovite, a posle 48 Ëasovi od apsorbi-raweto plevelot prestanuva da raste i propaÛa najdocna za 3 nedeli. Kulturite za vreme na tretiraweto treba da imaat najmnogi 3 listovi, a plevelite se tretiraat od niknuvawe pa se do formirawe na posledniot list. Dejstvoto na prepara-tot e pobrzo vo vreme na buen porast na plevelot (toplina i vlaga). Topik se koristi za suzbivawe na trevni pleveli vo pËenica, ræ i tritikala, a ne se preporaËuva upotreba vo jaËmen i oves. Uspeπno gi suzbiva diviot oves, pol-ska lisiËja opaπka, divo proso, obiËna livadarka,muvarki, pijanka, i drugi. Dozirawata se slednite: 0,3-0,5 l/ha za div oves; 0,4-0,5 l/ha za polska lisiËja opaπka; za site ostanati 0,7-0,9 l/ha. Topik moæe uspeπno da se meπa so Lintur za suzbivawe na πirokolisni pleveli i so fungicidi za æitarici.

DUALGOLD960EC

Sodræi 960 g/l S-metolahlor. Se upotrebuva za suzbivawe na ednogodiπni tesnolisni i nekoi πirokolisni pleveli vo pËenkata, πekernata repa, soja, sonËogled i tutun. Dozite na DualGold vo l/ha:

Tip na poËva PËenka ©. Repa SonËogled TutunLesna 1,2 0,8 1,0 1,0Sredno teπ. 1,4 1,0 1,2 1,2Teπka 1,5 1,3 1,4Posle nikn. 1,3

S-metolahlor pripaÛa vo grupata na acetanilidi. Deluva preku poËva, pred se na rteËkite pleveli. Ima mnogu πirok spektar

��

na dejstvo na ednogodiπni tesnolisni pleveli (primer koπtan, muvari,...), a deluva i na nekoi πirokolisni pleveli (mrtva kopriva, kamilica, gluvËarka). Dlumno deluva na loboda, nekoi dvornici i crna pomoËnica. Dual gold od site preparati vo svojata hemiska grupa ima najdolgo dejstvo i najdobra selek-tivnost za odgleduvanite kulturi. Vo svetot e registriran za pove¸e od 70 kulturi. Se odlikuva so dobra prilagodlivost vo pogled na vreme na prskawe (pred setva so inkorporacija, posle setva a pred niknewe, a kaj pËenkata i posle niknuvawe).

CALLISTO480SC

Callisto e nov sistemiËen herbicid, koj pred se gi suzbiva πirokolisnite no i nekoi tesnolisni pleveli vo posevi so pËenka (pred ili po niknewe na kulturata i/ili plevelite). Ima nov naËin na dejstvo so koj ja inhibira fotosintezata na plevelite koi poradi toa brzo prekinuvaat so porastot, gubat boja i vo rok od dve nedeli propaÛaat. Callisto ima πirok spektar na πirokolisni pleveli, a istovremeno e mnogu lesno prilagodliv za vremeto na upotreba (pred i po niknewe do 6 listovi na kulturata). Ako se upotrebuva pred niknewe, zaed-no so vodata navleguva vo semeto i ostatocite od korewata na plevelite pa dava odliËen efekt za Ëisti posevi. Za podobar efekt pri aplikacija po niknewe se preporaËuva upotreba na prilepuvaË vo doza od 1 l/ha (za nekoi πirokolisni pleveli vo faza pogolemi od 6 listovi i za site tesnolisni pleveli). Dozi na upotreba za aplikacija pred niknewe se 200-300 ml/ha (a po potreba moæe da se kombinira so DualGold960EC 1 l/ha kako specijalist za tesnolisni pleveli). Posle niknewe moæe da se upotrebuva se do faza od 6 listovi vo doza od 150-300 ml/ha. Callisto dava najdobra moæna zaπtita od ednogodiπnite πirokolisni pleveli, lesno se prilagoduva za vremeto na upotreba, ne e opasen za okolinata i e efikasen na site poËveni tipovi.

�1�0

primaat preku listovite i stebloto, a vo niv se premestuva sistemiËno (akropetalno i bazipetalno) i gi uniπtuva kako nadzemnite taka i podzemnite organi. Na pazarot ima mnogu totalni herbicidi na baza na glifosat, koj e voedno najproda-vana aktivna materija vo svetot no

Touchdownsustem4 e 4 pati podobar:1. toa e glifosat sonajbrzo deluvawe2. ima najdobar ekoloπki profil3. najpogoden za manipulacija (nema neprijaten miris, ne

peni)4. najprilagodliv za upotreba (nema potreba od dodavawe na

navlaænuvaË, dobro se meπa so drugi preparati, lesno se upotrebuva vo kulturi tolerantni na glifosati)

©to e system4 tehnologija ?System 4 tehnologija e glifosat vo oblik na amoniumovi soli so aditivi, odnosno t.n. "korisni joni" i komplesen APG navalænuvaË. System 4 tehnologijata e patentirana i mu ovozmoæuva na Touchdown system 4 da lesno gi nadmine ve¸e nabroenite 4 prednosti za uπte novi 4:

1. najdobro se prima vo rastenieto2. go neutralizira vlijanieto na "slabite joni"3. najbrzo prodira vo vosoËnite sloevi na kutikulata4. vo najgolema mera vleguva vo samoto rastenie i najdobro se

premestuva kon vrvot na rastenieto.

Touchdown system 4 e mnogu fleksibilen herbicid, koj lesno moæe da se upotrebuva na strniπta, ovoπtarnici, lozovi nasadi, æelezniËki prugi, nezemjodelski povrπini i drugo. Vo sluËaj na meπovita zaplevenost se koristi doza od 4-8 l/ha. Ako se prisutni samo ednogodiπni pleveli se primenuva doza od 2-3 l/ha, za pove¸egodiπni pleveli (pirika, kiselec i gluvarËe) 5-6 l/ha, a za povivka i zubac 7 l/ha. Najdobro vreme za upotreba na Touchdown system 4 e vo pro-let. Po potreba moæe da se povtori prskaweto vo esen posle berba.

GESEGARD500FW

Gesagard e herbicid vo forma na teËna koncentrirana suspen-zija πto sodræ - 500 g/l aktivna matarija prometrin. Namenet e za uniπtuvawe na ednogodiπni πirokolisni pleveli vo kompiri, pËenka, grav, sonËogled, graπok, pamuk i drugi. Na poËvi bogati so humus (teπki poËvi) se koristat pogolemi dozi, a poËvata ne smee da bide pre suva za da moæe da go dobieme optimumot od preparatot. Plevelite se najosetlivi na sredsvoto vo vreme na niknuvawe. Na ista povrπina smee da se upotrebi samo ednaπ vo tekot na godinata. Kaj kompirot se koristi posle sadeweto no pred niknuvawe, vo doza od 2-3 l/ha, so upotreba na 100-400 l/ha voda.

FUSILADEFORTE150EC

Sodræi 150 g/l fluazifop-p-butil. Namenet za suzbivawe na ednogodiπni i pove¸egodiπni tesnolisni pleveli vo mnogu πirokolisni kulturi- πekerna repa, soja, sonËogled, maslo-dajna repa, kompir, luk i zelka kako i vo brojni drugi πirokolisni kulturi. Za πirokolisnite kulturi e selek-tiven reËisi vo tekot na celiot razvoj, osven za soja vo koja e dozvolena upotreba samo do cvetawe. Bidej¸i deluva preku listot, se primenuva posle niknuvawe na plevelite. Posebni dodatoci (tn. izolink tehnologija) gi podobruvaat svojst-vata na aktivnata materija, pr. Pobrgu prodira vo rastenieto, pomalo e ispiraweto od doædovi, pogolema efikasnost i podobra selektivnost i kompatibilnost so drugi herbicidi. PreporaËani dozi se 0,8-2 l/ha, zavisno od vidot na plevelot. Pogolemite dozi se za pove¸egodiπnite pleveli.

TOUCHDOWNSYSTEM4

Touchdownsystem4 e neselektiven herbicid za uniπtuvawe na site ednogodiπni i pove¸egodiπni pleveli. Rastenijata go

Gesagard �00 FW

funGIcIDI

BRAVO500SC- NEZAMENLIV PRED I POSLE UPOTREBA NA SISTEMICI

Bravo 500 SC e kontakten fungicid so πirok spektar na deluvawe na pove¸e bolesti. Sodræi 515 g/l aktivna materi-ja Hlortalonil, a formuliran e vo oblik na koncentrirana suspenzija (SC). Hlortalonilot e kontakten fungicid koj se vrzuva za aminokiselinata glutation i go spreËuva deluvawe-to na enzimite. Kako kontakten fungicid ne se premestuva, tuku ostanuva i postepeno se razgraduva. Deluva izvonredno na plamenica na kompir (Phytophtora infestans), crna damka-vost (Alternaria spp.) i dr. Se upotrebuva 2-3 pati vo tekot na vegetacijata vo dozi od 2-3 kg/ha. OdliËno se nadopol-nuva vo programata so sitemiËnite fungicidi za odredeni bolesti.

SHIRLAN500SC- “SPECIJALIST“ ZA PLAMENICA NA KOMPIR

Shirlan 500 SC e nov kontakten fungicid koj postignuva naj-dobra kontrola na plamenicata kaj kompirot. Ima unikatni hemiski svojstva i zatoa e efikasen i pri mnogu pomali dozi na upotreba vo odnos na ostanatite takvi preparati. Sodræi aktivna materija fluazinam, koja ima jako fungicidno dejstvo vrz site stadiumi na spori na patogenot. Shirlan go spreËuva proizvodstvoto na spori i nivnoto rtewe na povrπinata od rastenieto, a osobeno e aktiven vo stadiumot na zoospori, πto e mnogu znaËajno bidej¸i vo toj period nastanuvaat infekcii od plamenica na krtolite. Mnogu e otporen na ispirawe od doæd i ve¸e posle 2 Ëasa ne moæe da se izmie. Vo edna sezona so Shirlan moæe da se izvrπat i do 10 aplikacii, no posled-nata da bide najmalku 7 dena pred berba. Pokraj plamenicata kaj kompirot Shirlan deluva i na nekoi

���2

drugi bolesti i toa crna damkavost, sklerotinia, verticilium i pepelnica.

TILT250EC

Sodræi 250 g/l propikonazol. SistemiËen fungicid so preventivno i kurativno dejstvo, namenet za suzbivawe na bolesti na listot, stebloto i klas na pËenica i jaËmen (ja suzbiva pepelnicata, septorioza, rÛa, mreæasta damkavost). Se upotrebuva vo doza od 0,5 l/ha.

RIDOMILGOLDMZ68WG

Sodræi sistemiËna aktivna materija metalaksil-M (40 g/kg) i kontaktna aktivna materija mankozeb (640 g/kg). Se upotrebuva za suzbivawe na plamenica na vinova loza, kompir, krastavi-ca, luk, tutun i πekerna repa vo doza od 2,5 kg/ha. Protiv plamenica na domati se upotrebuva vo doza od 3 kg/ha, a pro-tiv plamenica na soja 2,5 - 3 kg/ha. Opπto kaæano preparatot odliËno deluva na site plamenici na kulturnite i ukrasni rastenija. Ridomil Gold MZ se primenuva vo intervali od 10-14 dena. Pri iskluËitelno jaki napadi na bolesta i pri loπi vremenski uslovi intervalite se skratuvaat na 7-10 dena. Pravilna upotreba e preventivnata te. Se prska pred da se zabeleæat vidlivi znaci na bolesta. Domatite moæe da se prskaat 7 dena posle presaduvawe. Semenskiot domat se prska prv pat koga ima razvieno 4 lista. Krastavici, lubenici i tikvi se prskaat preventivno na sekoj 14 dena, najmnogu 4 pati vo edna sezona. Ridomil Gold moæe, osven kaj krastavici, lubenici i tikvi, da se upotrebuva na ista povrπina odnosno na ist nasad da se primeni najmnogu 3 pati vo godinata. Aktivnata materija metalaksil-M odliËno delu-va na gabite od familijata Peronosporaceae, zatoa na RidomilGold neosporno mu pripaÛa prvoto mesto vo pogled na kura-tivno dejstvo (4 dena posle infekcija) na Peronosporaceae. Preparatot e silen sistemik, so translaminarno dejstvo,

����

kaj nas e registriran kako preparat za borba protiv bolesti na vinovata loza, kompir, i krastavica. Na krastavicite e fungicid so najkratka karenca, samo tri dena. Se primenuva vo doza od 0,75 l/ha za vinova loza i kompir, a na krastavica 0,75-1 l/ha.

SCORE250EC

Score e sistemiËen fungicid za zaπtita na kompirot od crnata damkavost. Sodræi aktivna materija difenokonazol 250 g/l. Kaj kompirot uspeπno ja suzbiva crnata damkavost vo doza od 0,5 l/ha. Vo tekot na edna godina na ista povrπina moæe da se primenuva najmnogu 3 pati.

InSEkTIcIDI

ACTARA25WG

Actara e izrazito sistemiËen insekticid. Sodræi 250 g/kg aktivna materija tiametoksam, koja pripaÛa vo vtorata gener-acija na neonikotinoidi i pretstavuva golem Ëekor napred vo zaπtitata od rastitelnite πtetnici. Deluva na πirok spektar πtetnici, a poradi naËinot na dejstvo ne pokaæuva nakrsna otpornost so pove¸eto insekticidi koi se vo upotreba. Actara e uspeπno ispituvana na brojni kulturi - poljodelski, ovoπni, gradinarski i ukrasni, i toa protiv golem broj naπtetnici - kompirova zlatica, razliËni vidovi voπki, kruπkova bolva, lisni mineri, buvaËi, cikadi, trips, belokrilki, pipi, teleni crvi i mnogu drugi. Preparatot obiËno se koristi folijarno, so prskawe preku listot, no izvonredna efikasnost pokaæuva i so primena preku poËva (prskawe vo brazda, potopuvawe, prskawe pod rastenijata posle rasaduvawe). Toj naËin e mnogu pogoden za zaπtita na zelenËukot i ukrasnite rastenija. Aktivnata materija

koj niz rastenieto se dviæi gore dole, poradi πto odliËno se razmestuva vo nego, (zaπtita na noviot prirast). Ve¸e 30 minuti posle prskawe doæd ne moæe da ja izmie aktivnata materija metalaksil - M.

RIDOMILGOLDCOMBI45WG-NOVA POMO© PROTIV PLAMENICATA

RidomilGoldCombi e kombiniran fungicid vo oblik na vodo-toplivi granuli, a e sostaven od dve aktivni materii. Sodræi Metalaksil-M 5% i Folpet 40%.Se upotrebuva za suzbivawe na plamenicata na vinovata loza (Plasmopara viticola) vo doza od 2 kg/ha. Prvoto tretirawe se preporaËuva da se izvrπi pred cvetawe, a drugite vo intervali od 10 -14 dena ili da se kombinira so RidomilGoldMZ68WG.

QUADRIS25SC

Sodræi 250 g/l azoksistrobin. Aktivnata materija na Quadris - Azoksistrobin pripaÛa vo grupata na strobilurini. SpecifiËniot naËin na dejstvo na fungicidot Quadris ovoz-moæuva negovo vkluËuvawe vo programite na koi im e cel spreËuvawe na pojava na otpornost na priËinitelite na bolestite kon poedini fungicidi. Azoksistrobin deluva na bolestite Ëii priËiniteli se od site Ëetiri najvaæni klasi na gabi vkluËitelno i familijata Peronosporaceae. Aktivnata materija azoksistrobin, za razlika od ostanatite strobi-lurini, se premestuva niz rastenieto sistemiËno - niz spro-vodnoto tkivo. Niz rastitelnoto tkivo se premestuva posporo otkolku drugite poznati sistemici, πto pak mu ovozmoæuva mnogu uednaËeno razmestuvawe vo listot vo tek na podolg period, a voedno spreËuva sobirawe na aktivnata materij na rabovite od lisot. Ima dobro translaminarno dejstvo (preoÛa od ednata na drugata strana na listot). Azoksistrobin e vo svetot registriran za upotreba vo golem broj na kulturi, a

mnogu brzo se prima vo rastenijata, a vo niv mnogu dobro se razmestuva. Dva Ëasa posle prskaweto Actara ne se izmiva so doædovi. Vo rastenieto poleka se razgraduva, zatoa ima dolgo dejstvo (primer, folijarna aplikacija protiv kompirova zlatica go zaπtituva kompirot 3-5 nedeli, a opitite za primena na Actara preku poËva pokaæaa deka tie kulturi moæeme da gi zaπtitime i po nekolku meseci). Actara ne e opasna za predatorski griwi, a neznatno e πtetna ili sosem neopasna za ostanatite korisni insekti. Potpolno e neπtetna za korisni insekti (i za pËelite) ako se upotrebuva preku poËva. Zatoa e pogodna za vkluËuvawe vo progeramite za integralna zaπtita na rastenijata vo ovoπtarstvoto i gradi-narstvoto. Kaj nas zasega Actara e registrirana kako srestvo protiv kompirova zlatica, lisni voπki na kompir vo doza 60-80 g/ha, protiv lisni voπki na jabolko, kruπa, tutun, zelki i piperka vo doza 150-200 g/ha.

KARATEZEON5SC

Karate Zeon 5 SC sodræi 50 g/l lambda cihalotrin. Ovaa aktivna materija pripa|a vo grupata piretroidi i ima mnogu πirok spektar na dejstvo. Na poljodelskite kulturi moæe da se upotrebuva na πekerna repa, za suzbivawe na sovici, lisni sovici i buvaËi; na maslodajna repa protiv listarica, sjajnik i pipa na terminalna pupka; na strni æitarici za suzbivawe na æitna pijavica i æitni stenici. KarateZeon5SCuspeπno se primenuva vo kompirot za suzbivawe na kompirova zlatica (koja nema steknato otpornost kon piretroidi) i lisni voπki vo doza od 0,12 - 0,15 l/ha. Karate Zeon 5 SC e efikasen na πekernata repa, æitarici i maslodajna repa vo doza od 0,5 - 0,75 l/ha.

MATCH050EC

Sodræi 50 g/l lufenuron. PripaÛa vo grupata na aktivni materii koi go ppreËuvaat razvojot na insektite t.e. se vbro-

�� ��

juva tn. biotehniËki insekticidi. Sluæi za suzbivawe na kompirovata zlatica vo doza 0,3 l/ha koga larvite se vo razvoj-na faza L1 do L3. preparatite koi deluvaat preku popreËuvawe na razvojot na insektite se poznati po dolgotrajnoto dejstvo, a Match ima najdolgo meÛu niv. Bidej¸i deluva na razvoj na larvite, vaæna e negovata pravovremena upotreba. Podobro e da se upotrebi malku porano otkolku predocna.

EDSTVA ZA TrETIrAWE nA

SEmETO

DIVIDEND030FS

Sodræi 30 g/l difenkonazol. se upotrebuva za vlaæna dorabotka na seme pËenica i toa protiv Tiletia caries, Ustilago tritici, Stagnospora nodorum, Cochliobolus sativus i za smaluvawe na zarazata so fuzariozi. Dozata mu e 1 l/ton seme. Dividend e najselektivno sredstvo za zaπtita od bolesti na seme pËenica, zatoa osiguruva iskluËitelno brzo i ramnomerno niknuvawe na posevite, pa i togaπ koga povrπinata ne e najdobro podgotvena t.e. koga semeto ne e poseano na ednak-va dlaboËina. Preparatot odliËno πtiti od site najo-pasni bolesti na semeto posle setva. Poradi odliËnata selektivnost na Dividend semeto koe e obraboteno so nego, a ne se iskoristi vo tekovnata godina ja zadræuva polnata rtlivost i ostanatite svojstva za idnata godina. Preparatot mnogu lesno i uniformno se nanesuva na semeto. Siguren e za rakuvawe i ne gi nadraznuva sluznicite.

Za site ponatamoπni informacii obratete se na:

HROMOS-PESTICIDI d.o.o.Skopje, ul.: Dame Gruev 5/3

Tel.: 02 3113 292

Faks: 02 3115 061

e-mail:hrompest@mt.net.mk