G l a s K R A N J , 16. N O V E M B R A 1956

L E T O I X . — ST. 91 D I N 10.—

I z d a j a : O O S Z D L / D i r e k ­t o r : S l a v k o Bezrvik / U r e j a : Uredniški odbor / O d g . u r e d ­

n i k : Miiro Zakrajšek Tel . uredništva 476/397 — Uprav e 475 — Tek. račun p r i K o m u n a l n i bank i K r a n j št. 61-KB-1 -2 -135 -

Izhaja v ponedel jek i n petek Naročnina: le tna 600, mes. 50 d in

Glasilo SZOL ZB Gorenjsko

Goren jske O D B E S E D K D E J A N J E M

V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču se resno ukvarjajo z ukrepi, ki naj bi vzpodbujali k Večji proizvodnosti drla v podjetju — Osnovali so organizacijski od­delek — Analitsko oceno delovnih mest so zaključili — 60 stanovanj za delavce Čeprav so šele pred mesecem dn i

reorganiz i ra la celotno upravno poslo­vanje podjet ja ( uk in i l i so sekretar ia t i n u s t anov i l i poseben finančni, tehnič­ni,, komerc ia lna in povsem nov i orga­n i zac i j sk i oddelek) , je moč že sedaj ugotov i t i , d a bo v dog lednom času v Bombažni p r e d i l n i c i i n t k a l n i c i m a r ­s ikaj drugače ko t dosle j .

Naloge novega organizac i jskega o d ­d e l k a so p r a v gotovo zahtevne i n ob ­sežne. Razen tega, da se bo ta odde­l ek pečal s tar i fno p rob l emat iko in s istemom p r em i ran j a , bo n jegova po­g l a v i tna na loga : sistematično i zpopo l ­n j eva t i organizac i jo de la .

Kaj so doslej že ukreni l i? A n a l i t s k o oceno de l o vn ih mest so

p ra v zap rav že zaključili. Sedaj r a z ­prav l j a j o v posamezn ih ob ra t ih o ugo­tov i t vah komis i j e , .ki je ta popis op ra ­v i l a . K o bodo v obra t ih zaključili razpravo , bodo še vsakega de lavca posamič k l i c a l i v o rgan i zac i j sk i odde­l ek . Razložili m u bodo ugotov i tve k o ­mis i j e , h k r a t i p a poslušali tud i n je­govo mnenje o tem i n moreb i tne p r i ­pombe.

N a to m ise l so prišli zato, da b i vsakega posameznega de lavca dodobra s e znan i l i s pomembnost jo i n poseb­nos tmi njegovega de lovnega mesta. To i e v s ekako r d o b r a o b l i k a sodelovanja up rave podjet ja s k o l e k t i v o m , saj je moč na ta način preprečiti m a r s i k a ­tero p i k r o p r i pombo i n neutemel jeno šušljanje za vogali-.

A n a l i t s k a ocena d e l o v n i h mest pa je v »BPT « tud i pokaza la , d a ima jo v podjet ju vrsto k r a t k o m a l o nepotrebnih de l o vn ih mest. P o z o r n i so posta l i n a ­nje šele sedaj, po ugotov i t vah k o m i s i ­je In ekonomsk ih izračunih, medtem ko so j i m doslej niso zde la ta v p r a ­šanja kdove k a k o pomembna .

Prav i lno pojmovanje premiranja Širino v p r e m i r a n j u slo , v B P T

vsaj v začetku m o r d a neko l i ko ^pre­široko« po jmova l i . Do p r e d k r a t k i m So i m e l i namreč k a r 76% p r e m i r a n l h de l o vn ih mest. P r em i j e je p re j ema la večina k o l e k t i v a ne glede n a to, a l i je b i l kdo upravičen do nje a l i ne.

Sedaj so to stališče povsem spre­m e n i l i . O d p r e m i r a n j a so i z v zeH vsa t ista de lovna mesta, k i so no rm i r ana . Men i j o , d a tisti., k? de l a po no rmi , navsezadnje n i upravičen do premi j e , ker je l e - t a zapopadena že v možnosti Preseganja normo i n torej dovol j vzpodbudna za vsakega posameznika . •7- Po spremembi! p remi j skoga p r a v i l ­n i k a je .sedaj v pod je t ju p r e m i r a n i h le 18% d e l ovn ih mest.

V sk l adu s t em p a t u d i proučujejo, kako b i povečali število d e l o vn ih mest, k i naj b i b i l a no rm i rana , T r e ­nutno je v podjet ju 58% n o r m i r a n i h de lovn ih mest. T a odstotek pa bodo v k r a t k e m skušali povečati še za n a ­da l jn j ih 5%.

Odnos do človeka . . . V B P T de lavec odslej ne bo več

Pomen i l zgolj zaporedne številke v de lovnem seznamu . . .

'Novo de lovno siilo bodo odslej spre jemal i l e preko B i r o j a za posre­dovanje de la . T j a pošiljajo seznam Potrebne de lovne s i l e s p o d r o b n i m opisom vsakega posameznega de lovne­ga mesta in višino tar i fne postavke. K o n a b i r o ju dobe približno ustrezne­ga človeka, ga pošljejo v tovarno. T u 0 P r a v i delavec poseben spre j emni i z -Pit, k i ugo tov i n jegovo splošno i z o ­brazbo. P o zdravniškem preg l edu i n P° oceni njegove delovne sposobnosti , Sa obratovodja popelje po tovarn i , da 6a seznani z vsemi obrat i i n naposled v oddelek, k j e r bo zaposlen. S tem načinom niso doseg l i l e tega, d a že takoj v začetku odprav i j o delavčevo ^laigodmost na novem de lovnem me-s t u , marveč m u dajo čutiti, d a je z V s t o p o m službe posta l enakovreden p * n ko lekt iva . , z v s e m i dolžnostmi J n p r a v i c a m i .

D a b i u v e d l i vsestransko kontro lo k e r je od takrat , k o so se temel j i te je nad v s a k i m posamezn ikom, je o rgan i - l o t i l i tega de la , m i n i l o še prema lo ča-zaofjski oddelek vpe l ja l posebne k a r - sa. Neka j pa je t reba že takoj v za -toteke za delavce i n uslužbence. V s a - četku p r i b i t i : podjet ja na j dobe za k i h 6 mesecev za de l avca i n vsake 3 svoje organ izac i j ske oddelke (ali k a -mesece za uslužbenca, bodo n j ihov i k o r k o l i se bodo že l e - t i imenoval i ) le nadre jen i (obratovodje, mo js t r i , v od - najboljši kader , k a j t i l e na ta način je odde lkov itd.) ocenjeva l i n j ihovo bodo t i oddelka l ahko uspešno de la l i delo. Če bodo ugotov i tve o napredova - T o se je pokaza lo tud i v B P T . N e k a -n ju i n ras t i de lavca p r i de lu negat iv- t e r i , s o m e n i l i , da je pač o rgan i zac i j -ne, bo naloga organizac i jskega odde l - s k i odde lek tisto telo v t o va rn i , k jer ka po zan ima t i se, ka j je t e m u vzrok . j e J a , h l k o v , s a k d 0 zaposlen, ne glede na T u d i ta način bo brez d v o m a v m a r - S V O j 0 sposobnost i n s t rokovno i zobraz -sičem k o r i s t i l smotrnejši r a z v r s t i t v i b o _ D a j e to napak, s 0 se v B P T že l j u d i na de l ovn ih mest ih .

. . . i n skrb za človeka Jasno je, d a je le t i s t i de lavec p s i ­

hološko povsem »ves« na svojem de­l o vnem mestu, k i ima ure jeno tudi svoje zasebno življenje. P r i tem je z last i upoštevati s tanovan jsk i p rob l em.

Tega se zavedajo tud i v B P T . Zato so s k l e n i l i da t i 60 de lavcem, v sakemu po 200.000 d ina r j e v za stanovanje, — seveda v soglasju s predp is i - -ostalo p a naj b i l e - t i dob i l i iz ob­činskega kred i tnega sk lada za s tano­vanjsko izgradnjo. D e l a v c i , k i bodo pre j e l i denar, se bodo m o r a l i obve­zat i , da bodo do upoko j i t ve de la l i v podjet ju. S tem želi doseči podjetje dvoje : pomagat i de lavcem, da b i p r i ­šli »čjimprej do sodobnfh stanovanj , hkrati pa navezati delovno silo na

prepričali. I. A.

»KRALJ EDIP« Nocoj bo v Prešernovem gledališču premiera tragedije »Kralj Edip«.

To bo prvo srečanje kranjskega občin stva s Sofoklejem in s starogrško tra­gedijo sploh. Na sliki: Jože Pristov kot Edip, Mi ja Janžekovieeva v vlogi

Jokaste in Laci Cigoj kot knez Kreon.

P R I P R A V E N A V O L I T V E V O S N O V N E O R G A N I Z A C I J E L M S

OBČINSKI KOMITE LMS KRANJ NUDI ORGANIZACIJAM V PODJETJIH PREMALO

PRAKTIČNE POMOČI V n o v e m b r u bodo v vseh osnovn ih ganiizaci jam že vnapre j določil d a t u m up rav l j an ju , k u l t u r n o i n športno ude j -

organ izac i jah L M S v o l i l i nova v od - sestankov, p r i tem p a n i upošteval stvovanje. Večino t eh nalog m l a d i n a s tva i n delegate za tovarniške i n ob- og romn ih p r ip rav , kri. čakajo nekatere že oprav l ja , t reba je l e p r i dob i t i za to činske konference L judske mlad ine , organizac i je . Tako bo v »Inteksu«, v delo s l ehernega m lad inca . Posve tova-k i bodo ob k o n c u tega meseca i n v »Tiskandni« i n d rugod t reba najpre j n j a m l a d i h članov d e l a v s k i h svetov začetku decembra. Vo l i t v e so po- us tanov i t i osnovne organizac i j e po .po občinah,, posve t i z m l a d i m i t e h n i k i .

učitelji i n d r u g i m i bodo k t emu ve-membne še posebno zarad i tega, k e r odde l k ih , nato p a šele p r i p r a v i t i to-bodo o rgan izac i j e spre jemale delovne vamiške konference. Občinski komi te l i k o p r ipomog l i . V podje t ju L I P B l e d

podjetje in preprečiti f luktuac i j o , k i p rograme i n ure ja le nekatere o r g a n i - bo m o r a l nud i t i t em organ izac i jam bo .ustanovl jen tovarniški komi te , u -je p r a v občutna z last i v t eks t i ln i i n - cac i j ske zadeve. V tem času bodo z a - več pomoči. P r o b l e m i m l a d i h de lav- s t anov ih pa bodo t u d i nove o rgan iea -dus t r i j l . menjane t u d i članske i zkazn ice . L M . cev so tako pereči, da zahteva s k l i c a - c i je v obra t ih v B o h i n j s k i B i s t r i c i ,

— — — - Osnovne organizac i je se na vo l i t ve " j 0 konference L M teme l j i t ih p r i p r a v , So tesk i , Rečici, G o r j a h i n n a J e s e n i -To je le nekaj drobcev i z dobro za • p r i p rav l j a j o z neposredno pomočjo ^e r bo le na ta način l ahko spre je la cah. T u d i pni Gozdnem gospodarstvu

stavl jenega d e l a v B P T , k i i m a za občinskih komite jev , k i p a n i vedno ko r i s tne zaključke. Pomoč o snovn im B l e d bo moč us tanov i t i več osnovn ih ci l j povečati pro izvodnost de l a . zadostna. Občinski komi t e L M S v o rgan i zac i j am naj bo p r edvsem p r a k -

U s p e h l s icer še niso »oprijemljivi^,Kranju je na p r . vsem osnovn im or - tičma.

Prvi krajevni praznik v Podnartu

organ izac i j . V t ova rn i »Planika« K r a n j bodo i m e l i k a r pet osnovn ih o r g a n i -

P r i p r a v e za v o l i t v e potekajo v ve - z a c i j s tovarniškim komi te j em. T o čini občin dobro. M a r s i k j e so že ime l i b o d . 0 g t o r i l I v v s e h > v e c j i h pod je t j ih posvetovanja predsedn ikov občinskih odborov LMS, posvetovanja m lad ih

Iz legendarne borbe jugoslovanskega sto kulturnih in športnih prireditev ljudstva za nacionalno in socialno Dne 17. t. m. ob 16. uri bo slavnostna svetovanja s predsedniki osnovmh osvoboditev bi vsak naš kraj širom seja krajevnega odbora, po seji pa bo ^ ^ ^ a ^ _ £ _ , l 1 ™ ( ^ " a [ U ° " domovine lahko napisal knjigo spo- organizacija ZB položila skupaj z minov, Tudi v našem kotu, tu pod drugimi množičnimi organizacijami

na 'Gorenjskem. Svoje organizac i je bodo us tanov i l i tud i d e l a v c i v g rad -

učiteljev, m l a d i h komun i s t o v i n po- b e n j | h p o d j e t j i h f m l a d - m o [ n a državnih

s n o v n i h organizac i j bodo vsebova l i p r edvsem vzgojno-politično delo, p r i -

k m e t i j s k i h posestv ih i td . Vse osnovne organizac i j e u p r a v i ­

čeno pričakujejo večjo pomoč p r i

Je l ov i co , n ismo s ta l i križem rok. Spo - vence na spomenik p a d l i h borcev, men ik p a d l i m borcem in b o r k a m na Zvečer ob 19. u r i bo u p r i z o r i l a d r a m -Ovsišah bo pričal, da smo drago pla čali ceno ljudske svobode. Prav zato smo se odločili za tradicionalno kra­

ška sekcija »Svobode« v Ljudskem domu v Podnartu dramo Mire Pucove

V nedeljo do-

dobrivanje članstva, sodelovanje m l a - Zv e z i komunis tov , s i n d i k a l n i o r g a n i -d lne v gospodarstvu i n družbenem zaoi j i i n S Z D L . —an

Razširitev Tovarne pletenin in nogavic v Lescah

Upravni prostori bodo v 'Radovljici — Proizvodnja nogavic iz sintetičnih vlaken napreduje

Ze pred l e t i je T o v a r n a p l e t en in i n nico , r a z en tega p a u r e d i l i tud i uistrez-nogav ic v Lescah razširila, svoj obrat nejša skladišča. v Radov l j i c i . M e d t e m ko je b i l a S i - U p r a v n i p ros t o r i so v o b r a t u v L e s -va ln ioa i n p l e t i l n i c a pre j v enem p r o - cah. S tem je utesnjen de l ovn i p ro -

V spomin na i zvo l i t ev p rve l judske udeležbo p r i teh p r i r e d i t v a h zvestobo štoru, so z nadz idavo stavbe p rese l i l i s tor za pro i zvodn jo nogavic . K e r se

»Svet brez sovraštva« jevno praznovanje, ob katerem bomo p o , d n e j e n a s p o r e đ u tekmovanje odslej vsako leto na slovesen način s t r e , s k e d r u ž i n e > > s t a n e t a Z a R a r j a < < i n

obujali spomine na čase herojske ljudske vstaje in zmage.

Izbrali smo si tisti dan v novem bru, ko smo v vasicah prvega krajev nega odbora Podnart leta 1944 prvič

med seboj se bodo pomerili tudi člani šahovske sekcije »Svobode«. T V D »Partizan« bo pripravilo namizno-teni-ški turnir, popoldne ob 15. uri pa

volili odbore OF in izbrali v ljudska b o m o Praznovanje zaključili z raja-predstavništva našo najboljše aktivi- n&m v Domu. ste in aktivistke. Domačini in okoličani, dokažite z

oblasti v naših krajih bomo imeli vr- idealom NOB!

r NAS R A Z G O V O R

nove prostore šivalnico i n l i k a l

»Letalski krst sem srečno prestalec Sedemnajs t le tn i S i l v o

Orožim je najmlajši p i ­lot n a Goren j skem. P r e d d n e v i smo ga povab i l i n a k r a t e k razgovor v uredništvo, da b i zvede l i kaj več o n jegov ih pole­t ih . S k r o m e n fant je l e ­talec S i l v o . Letos obis­ku j e 8. r a z r e d g imnaz i je v iK ran ju . D o m a je z Brez i j i n v šolo se m o r a voz i t i z v l akom.

»Do Lesc i m a m 7 k i l o ­metrov«, je pr ipovedova l , »vendar v p ros t em času k a r ne m o r e m vzdržati doma. Ce ne gre drugače, se tud i z avtostopom p r i ­pe l jem do letališča. K o sem b i l še v 5. r a z r edu g imnazi je , sem pričel redno zahajat i v Lesce. V p i s a l s em se v j a d r a l n i tečaj in že Ob p r v e m po­le tu z učiteljem sem spo­zna l , da se od l e ta l s tva

ne bom moge l k a r tako ločiti.. Na to sem n a p r a v i l ' izpit. Smo lo sem i m e l p r i j ad ran ju samo enkrat . Tedaj sem se namreč prepozno vračal i n sem m o r a l zas i lno pristati.«

»Ste padalec tudi?« »Da. V tej d i s c i p l i n i

sem pole t i sode lova l na II. Go r en j skem l e ta l skem z le tu i n dosegel drugo mesto.«

»Kdaj ste se usposob i l i za motornega pilota?'<

»Letos. N i še dolgo te­ga. P r v i samosto jn i polet je b i l zame v e l i k o doži­vetje. Ime l sem tremo k a k o r igralec p red n a ­stopom. S s t rahom sem m i s l i l , če m i bo uspelo rešiti nalogo. Vse se je dobro končalo. L e t a l s k i k rs t sem srečno presta l . P i l o t je na letališču so me po s ta r i navad i obr-

c a l l i n me tako s p r e j e l v svojo sredo.«

»Kaj počnete po z im i , ko je za letalce m r t v a sezona?«

»Tudi tedaj ne m i r u ­

jemo. P r o s t i čas i z k o r i ­s t imo za teoretično izpo­polnjevanje . L a n i sva s ko legom Z u p a n o m vod i l a n a B r e z j a h začetni j a ­d r a l n i tečaj. V s i , k i so ga ob iskova l i , so z uspe­hom n a p r a v i l i i zp i te . Po večini so b i l i to m o j i v r s t n i k i , med n j i m i tud i dve dek le t i . Letos i m a ­mo v načrtu začetni in nada l j e va ln i tečaj.«

K a m nameravate po končan] osmi šoli?«

»Najraje b i odšel štu­d i r a t na le ta lsko akade­mi jo , k a j t i kdo r je le enkra t lete l , l e ta ls tva ne more zapust i t i . Ze l o sem hvaležen učiteljem A l p ­skega le ta lskega centra Lesce, k i so me vzgo j i l i v p i l o ta i n m i tako omo­gočili mo ja najlepša do­živetja« je končal razgo­vor S i l vo . J . O.

podjetje nenehno razv i j a , so postal i t ud i u p r a v n i p ros to r i prece j tesni . P r o b l e m bo rešen, ko se bo u p r a v a prese l i l a , p r edv i doma p r i h o d n j i teden, v nove up ravne prostore v Radov l j i c i . S tom bo omogočeno, da se bo razši­r i l a o b l i k o v a l n i c a nogav ic i n verižka-r i j a sintetičnih nogavic . Sintetične nogavice so postale v zadnjem času eden g l a v n i h pro i zvodov obra ta v Lescah . Co t ton stroje za Izdelavo s v i ­l en ih nogavic i n nekatere, stroje za patent nogavice so namreč prede la l i v stroje za prede lovanje siintetičnih v l aken . P l a n a pro izvodnje sintetičnih nogavic pa ver jetno ne bo mogoče doseči, ke r je podjetje od p r edv iden ih 9 dob i l o le 3 tone sintetičnih v l aken . To v r z e l bodo skušali i zpopo ln i t i tako, da bodo i zde l ova l i r a z en sintetičnih še bombažne nogavice. Lj.

Združenje rezervnih oficirjev na Jesenicah živahuejc dela Jeseniški r e z e r vn i o f i c i r j i , vključeni

v U R O J , so se zadnje čase razg iba l i . Nedavno so s i og leda l i v Šentvidu f i l m o a tomsk i bombi . M i n u l i četrtek so p o v a b i l i na Jesenice podpo l kovn ika Krešovca, k i j i m j e v d v o r a n i De l a v ­skega doma predava l o i n va z i j i v N o r m a n d i j i . U.

»ODPIRAMO LASTNE TRGOVSKE POSLOVALNICE -

PRIPRAVLJAMO NAČRTE Kako pdceniti oskrbnino

v jeseniških jaslih? ZA NOVO TOVARNO«

R A Z G O V O R OR 35-LETNIC I T O V A R N E V SKOF.II L O K I

.SESIR"

bi bila zgrajena po paviljonskem si

Jesenice so Industrijsko mesto, kjer je zaposlenih tudi veliko žena. Precej je med njimi mater, ki med delovnim časom nimajo nikogar, da bi pazil na otroke, stroškov za jasli pa zaradi v i ­soke oskrbnine ne zmorejo. 9000 di ­narjev mesečno je za delavke mnogo — Kaj mi lahko poveste

o razvoju tovarne? stemu (majhni obrati med drevjem), preveč, čeprav tudi občina nekaj pri -— Leta 1921 se je rodila naša to- s Čemer bi dosegli poleg umetnega speva. Jeseničani bodo morali najti

varna, na ruševinah stare tovarne tudi naravno zračenje. za to drugačno rešitev. V jaslih je sukna. Bivša Krenerjeva tovarna je s — In praznovanje 35-letnice? — sedaj 22 otrok In z večjo kapaciteto prvo svetovno vojno propadla. Last- — Praznovali bomo le en dan in bi se oskrbni dan gotovo znatno znl-ni-k je zapuščena poslopja prodal novo sicer v soboto, 17. novembra. V dvo- žal. Osebje bi bilo 'tako tudi polno ustanovljeni delniški družbi in ker je rani Gorenjske predilnice bomo imeli zaposleno. bilo največ delničarjev Hrvatov, so akademijo. Spored: govori, recitacije Tudi prostori, kjer so jasli zdaj, so »novo« tovarno klobukov imenovali otrok, delavcev, pevski zbor tovarne, lz higienskih in zdravstvenih razlogov »Sešir«. Bilo pa je vse staro: poslopje sodeloval bo tudi bivši delavec to- neustrezni. Poslopje stoji v bližini to-in stroji, k i so jih pripeljali iz Nem- vame tov. Polde Polenec, tenorist sa- varne, zrak pa je v njeni okolici bolj čije. Do leta 1930 je kljub težavam rajevske opere. Delavcev, ki so delali aH manj zasičen s prahom ln strupe-še kar šlo, tedaj pa je splošna gospo- od leta 1021 do upokojitve, ali pa de- niml plini. Čimprej bo treba misliti darska kriza zajela tudi »Šešir« — lajo še sedaj, se bomo spomnila s na gradnjo novih jasli, grozil je polom. Delnice je pokupila skromnimi darili, ostale pa bomo po-Zadružna gospodarska banka in to- gostili na družabnem večeru po aka-varno zopet postavila na noge, seveda demiji. na račun delavcev. Plače so znižali od 7 na 3 din na uro. To in pa razvoj delavskega gibanja v svetu je delavce združilo v strokovno organizacijo. Po vojni smo takoj pričeli z rednim de­lom, kupili smo še nekaj strojev in skušamo doseči čimvečjo proizvodnjo.

— Kaj vas ovira pri povečanju proizvodnje? —

— Glavna težava, ki nas muči že vsa povojna leta, je nabava zadostnih količin zajčje dlake ali kož. Pred vojno smo dobivali nad 300.000 domačih kož in smo dlako še morali uvažati. Letos pa smo dobili na primer samo 20.000 domačih kož in smo tako v glavnem odvisni od uvoza iz inozem­stva. Pr i tem pa nas močno ovira nabava deviz. Namesto da bi »Koteks« >in lovske družine predajali vse kože nam, jih raje pošiljajo v inozemstvo, da si s tem ustvarjajo lastna devizna sredstva, trii pa moramo za drag de­nar zopet uvažati predelano dlako. Druga naša težava pa je neenako­merna zaposlenost obratov. Obrata za izgotavljamje filcev iz dlake so pre­obremenjeni, oblikovalnice pa često nimajo dela, ker je večje povpraše­vanje po filcih kot po klobukih.

— Kako pa rešujete to zadevo? — — Na dva načina. Podaljšali smo

delovni čas za eno izmeno pri strojih, ki predstavljajo grla tovarne. Drugič: pričeli smo ustanavljati lastne trgo­vine zaradi boljše prodaje dokončnih .proizvodov (damskih in moških klo­bukov). Pred tremi leti smo odprli prvo trgovino v Novem Sadu, ki se je zelo dobro obnesla, nato v Loki, zad-njia pa je bila »Velur« v Ljubljani. Klobuk zahteva posebno nego in čut prodajalca za oblikovanje. Vsega tega ni bilo v manjših trgovinah, kjer so med drugim prodajali tudi naše klo­buke. Uslužbenci v naših specialnih trgovinah pa znajo ravnati s klobuki.

— Kaj pa zdravstvena zaščita? — — Ta je rak rana naše tovarne in

dokler se ne preselimo v nove prosto­re, je ne bomo izlečili. Znano je, da se po vseh prostorih razširjajo živo-srebrne pare, ki so zelo nevarne živ­čevju. Za zdravje pa tudi niso pri ­merni temni vlažni prostori iz prejš­njega stoletja. Pripravljamo pa že elaborat za novo tovarno. Tovarna naj

Janko Krek

Druga pereča zadeva na Jesenicah je vrtec. Da bi ga povečali, so že uvedli dve Izmeni. Sredstva za vzdr­ževanje so zagotovljena. Od 160 vpl-

K A J SODIMO O . . .

družabnem življenja na Jesenicah - Splošno znano je in Jeseničani sami obisk. Včasih trpi zaradi tega tudi priznavajo, da v njihovem mestu ni repertoar. Najslabše obiskani so že dovolj razgibanega družabnega živ- vsa leta vokalni koncerti.« ljenja. Ljudje pridejo skupaj le na INŽENIR IZ ŽELEZARNE: »Pri nas kakem sestanku, na delovnih mestih, mnogo grešimo pri sprejemanju novih potem zaidejo kvečjemu še v kino — članov v podjetje. Mladega tehnika ali v gledališče že bolj poredko, in dru- inženirja, ki pride v Železarno, pred-žabnosti je konec. Ko smo vprašali za stavimo navadno le najbližjemu so-vzroke takega mrtvila nekatere jese- delavcu in šefu, medtem ko odgovor-niške inteligente, smo izvedeli za raz­lična mnenja.

SKUPINA INŽENIRJEV IN T E H ­NIKOV: »Člani D IT pogrešamo pred­vsem primernih prostorov, kjer bi se lahko shajali tudi po delovnem času. Ta želja se nam je že izpolnila. V Kazini tik zraven tovarne bomo spet lahko ustanovili svoj klub, ker so

nih uslužbencev v drugih obratih niti po dveh letih ne spozna, če ni ravno član delavskega sveta, ali upravnega odbora. Z ustanovitvijo kluba v K a ­zini, kjer bi imeli na razpolago karte, biljard, revije in časopise, bi se lahko razvili tesnejši stiki med našimi u-službenci. V klubskih razgovorih bi se zlasti mlajši seznanili s problema­tiko celotne tovarne, saj so na kon-

knjiznico nedavno preselili v muzej. , ' , *. , . .

— - x . . v . . . ferencah navadno navzoči le na.iodgo-Temu, da so člani našega strokovnega , . . . ' _T , . ... f društva tako odmaknjeni od javnosti, je kriva tudi oddaljenost njihovih sta­novanj. Veliko nas je doma na Plav- . .., . . , , , . žu, ki je odrezan od mesta. Za uvedbo ff &JQ**J&*^SS^S6

vornejši uslužbenci. Nekaj mojih ko­legov se ukvarja v privatnem življe­nja tndl s športom in glasbo, večina

avtobusa po primerni ceni bi ta od­daljenost ne predstavljala več ovire, tako pa vsakdo dobro premisli, pre­den se odloči za pot v mesto. Posebno velja to za jesensko in zimsko vreme. Avtobus, ki je , last našega podjetja, ni polno izkoriščen in bi lahko po tej poti večkrat vozil. Naša želja je tudi, da bi na Plavžu zgradili trgovsko hišo, v kateri bi uredili še primerno kavarno.«

bi lahko razdelili v dve starostni sku­pini. Mladi vložijo vsa sredstva v sta­novanja, nimajo veliko znancev in se zaradi tega držijo bolj doma. Starejši pa, ki Imajo domače razmere že ure­jene, imajo za družabno življenje boljše pogoje, vendar je tudi njihov družabni krog preozek.«

Uresničenje predloga za ustanovitev klnba, kamor bi imeli vstop vsi, ki si želijo razgovora ob kavi ali kartah, bi pritegnilo v družabno življenje več

PROSVETNI D E L A V E C : »Mislim da inteligentov. Predvsem mlajši tovariši je nezanimanje nekaterih naših inte- bi se potem ne počutili več tako osam-ligentov za družabno življenje nujen Ijene in nepotrebne. V podjetjih bodo prehoden pojav, ki izvira iz nepravil- morali čimprej spremeniti način spre-nih odnosov do strokovnjakov v pre- jemanja novih uslužbencev, da ne bo teklih letih. Prosvetni delavci sicer njihovo družabno življenje že v začet-sodelujejo v različnih društvih, ven- ku otežkočeno. Morda bi tudi avto-dar je ta aktivnost še vedno pre- mobilsko zvezo s Plavžem, Javornikom majhna. Mnogo razpravljajo o svojih in Koroško Belo lahko uredili brez plačah, k« se preveč razlikujejo od večjih težav. Kazalo pa bi predlagati plač v podjetjih. Za kulturne prire- več inteligentov v razne družbene or-ditve je med jeseniškimi inteligenti gane in jih tako pritegniti k širšemu veliko premalo zanimanja in še vedno sodelovanju v organih družbenega so dogaja, d?, se gledališče bori za upravljanja. J . Ogrin

sanih otrok jih je sprejetih le okoli 120. Najmanj 30 takih, ki so oskrbe v vrtcu nujno potrebni, pa je ostalo zunaj. Na Jesenicah bi morali Imeti vsaj še eno tovrstno ustanovo. Ce ra­čunamo, da je letni prirastek otrok, ki bi prišli v poštev za vrtec, 200, po­tem te zahteve niso prevelike.

J . O.

Brigadirji so se menili o bodočem delu

Po končanih delih mladinskih de­lovnih brigad, ki so delale letos na raznih gradbiščih Gorenjske in na otoku Stenj aku, lahko vidimo, da so bili doseženi lepi uspehi. Okraj Kranj je, če upoštevamo število mladine po drugih krajih, poslal na delo največ brigad — 11, v katerih je sodelovalo največ mladine in je po udeležbi prvi v Sloveniji. Najboljša,je bila mladin­ska delovna brigada »Staneta Žagar­ja«, ki so jo sestavljali mladinci ' ln mladinke Srednje tehnične tekstilne šole v Kranju. Razveseljivo je, da je bilo letos proglašenih 137 udarnikov, 120 mladink in mladincev pa je bilo pohvaljenih.

Na seji štaba MDB, ki je bila v to­rek 13. novembra, so sklenili, da bodo žo konec tega tedna razposlali prijav­nico za brigade v prihodnjem letu, 1. aprila 1957 pa bo v Kranju prvi zbor brigad. Pri bodočem delu bo treba bolj .paziti na kulturno in politično vzgojo mladih ljudi v brigadah ter delo pod strokovnim vodstvom bolje organizirati. V prihodnjem letu bodo brigade predvidoma gradile cesti L ip -niea—Jelovica, Bohinj—Petrov vrh ter nadaljevale z deli na otoku Stenj aku. Ob koncu leta pa bo najboljšim br i ­gadirjem omogočeno 15-dnevno leto­vanje. V zimskih mesecih bodo pričeli prirejati mladinske zabavne večere, kjer se bodo pogovarjali o svojem delu in življenju. Prvi tak večer bo v prihodnjem mesecu organizirala Srednja tehnična tekstilna šola v Kranju.

Tečajniki Ekonomsko srednje šole iz Kranja na obisku v Žireh Lani je bi l v Kranju osnovan pr i ­

pravljalni tečaj za Ekonomsko sred­njo šolo. Obiskujejo ga starejši tova­riši in tovafišice, k i so bili zaposleni v raznih podjetjih na Gorenjskem.

Preteklo soboto so tečajniki pod vodstvom ravnatelja ESS ing. Ažma-na obiskali Žiri. V tovarni čevljev »Alpina« so si ogledali organizacijo in tehniko poslovanja industrijskega podjetja. Uprava podjetja jih je dobro seznanila s potekom proizvodnje, z delom v knjigovodstvu in drugimi stvarmi, ki so zanimale tečajnike. Ti so si ogledali tudi ostale zanimivosti v Žireh. Bi l i so še na grobu in domu pisatelja dr. Ivana Tavčarja na Viso­kem ter v pokrajinskem muzeju v Skofji Loki. , P.

• TE DNI PO SVETU O V New York je prispel naš držav­ni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Vodil bo jugoslovansko de­legacijo na enajstem rednem zaseda­nju Generalne skupščine Združenih narodov. Na zasedanje je doslej pr i ­spelo 44 zunanjih ministrov in dva predsednika vlade. To je največje število državnikov, kar se jih je kdaj-koll zbralo na kakem mednarodnem zasedanju in priča o izredni pomemb­nosti tega zasedanja.

N?. dnevnem redu Generalne skup­ščine bodo razprave o Madžarski, o Cipru, o Južni Afriki, o Alžiru, Koreji, vprašanje razorožitve, skrbi za palestinske begunce, uporabe A n ­tarktike v miroljubne namene, medtem ko o sprejemu LR Kitaj ­sko v Združene narode najbrž ne bodo razpravljali.

f) V Egipt so odšle prve enote med­narodnih varnostnih sil Združenih narodov, ki bodo skrbele za red in mir okrog sueškega prekopa. Danska, Norveška, Švedska, Kolumbija, Indi­ja in Jugoslavija bodo dale skupna 7000 vojakov v mednarodne oddelke OZN. Jugoslavija bo dala 700 oficir­jev in vojakov.

% Madžarska se je pomirila. Pred­sednik vlade Janos Kadar je izjavil v pogovoru z delavsko delegacijo, da je bila intervencija sovjetskih čet v Madžarski nujno potrebna, če so hoteli ohraniti socialistične pr i ­dobitve. V prihodnjih dneh bo B u ­dimpešto menda obiskal generalni tajnik OZN Dag Hammarskjold.

© V indijski prestolnici New Delhi so se sestali predsedniki vlad Indije, Cejlona, Indonezije in Burme. Raz­pravljali so o mednarodnem položaju in zahtevali umik britanskih, franco­skih in izraelskih sil iz Egipta, ter sovjetskih čet iz Madžarske.

L J U D J E IN D 0 6 0 D K I

Žalostna bilanca nepremišljene pustolovščine

? arnostne čete Združenih narodov že prihajajo na območje sueške­ga prekopa, da bi zagotovile

mir in odstranile nevarnost širjenja požara na Bližnjem vzhodu. Napadal­ci — Izrael, Velika Britanija in Fran­cija — sicer še niso privolili v vse zahteve, ki jih je postavila General­na skupščina, zlasti kar zadeva umik njihovih čet z egiptovskega ozemlja, vendar jim po splošnem mnenju ne preostane drugega, kot da se »čast­no« umaknejo. Laburistični poslanec in publicist Crossman je dejal, da je

PISE NAS STALNI Z U N A N J E ­POLITIČNI S O D E L A V E C

M A R T I N TOMAŽIC

»simbolična vojska« ZN prikladna »mednarodna zavesa, za katero bodo lahko britanska, francoska dn izrael­ska vlada potegnile svoje čete iz Egipta, ne da bi pri tem še bolj trpel njihov ugled«.

Vse torej kaže, da se vojna pustolov­ščina anglo-francoskih zaveznikov bli ­ža koncu. Prišel pa je tudi čas, ko bo treba napraviti obračun neslavnega izleta v deželo piramid,, pa čeprav se tako Eden kot Mollet na vse kriplje otepata očitkov poraza.

Toda neusmiljena dejstva govorijo drugače, ves sedanji položaj pa priča, da so napadalci doživeli neizbežen po­lom. Potrdila se je resnica, v katero je verjel ves svet po zadnji vojni, da ne more nobena agresija uspeti in da mora biti vsak tak poskus kazno­van.

Tudi najnovejši agresorji, kljub številčni premoči, niso dosegli niti

enega od postavljenih ciljev. Njihov načrt je bil sicer že vnaprej skrbno pripravljen in, kot zatrjuje britanski časopis »New Statesman and Nation«, je bila že poletna mobilizacija rezer­vistov v Angliji naperjena,proti Egiptu. Po tem načrtu bi moralo predhodno bombardiranje napraviti zmedo v Egiptu, spodnesti tla pod nogami Na-serjevi vladi; z novo vlado pa bi na­padalci našli kaj kmalu »skupni je­zik« in bi tako z »uradnim dovolje­njem« nove vlade zasedli področje su­eškega prekopa. Toda Naser ni padel, sueški prekop pa je razen severnega vhoda še vedno v egiptovskih rokah. Naserjev ugled ne samo, da nI oma­jan, ampak je večji, kot je bil kdaj-koli poprej. Eden vodilnih francoskih politikov Jacque Soustelle je dejal, da je »Naser dobil že samo s tem, ker ni izgubil«.

Naserjeva moralna, politična in tudi vojaška zmaga ga je povzdignila v očeh egiptovskega ljudstva; Egipt pa uživa nedelj eno podporo ' vseh dežel Azije in Afrike in tudi večine osta­lega sveta. Arabski svet še ni bil n i ­koli tako enoten, kot je te dni. Cilj anglo - francoskega napada pa je bil doseči ravno nasprotno. Tako, B r i ­tanci kot Francozi so se trudili, da bi razpršili arabske narode in tako izvedli svoje načrte. Francozi so pri tem računali, da bodo razbili arabsko vzajemnost, osamili uporni Alžir in ga končno spravili na kolena. Name­sto tega pa se je zdaj Francija zna­šla' pred enotno arabsko fronto od severozahodne afriške obale do per­zijskega zaliva. Bitka v Alžiru pa postaja še srditejša. Britanci so prav tako računali, da se bodo s porazom Egipta ostale arabske dežele razkro­

pile kot čreda ovac, kadar plane tolpa volkov mednje. Tako bi jih lah­ko polovili drugo za drugo v mrežo zahodne politike in v past bagdadskoga pakta. Računi, čeprav skrbno pr i ­pravljeni, so se izjalovili; arabski svet je izšel še enotnejši, s tem pa tudi krepkejsl in trdnejši.

Celo Irak, ki je doslej kot edina arabska dežela verno služil zahodnim ciljem, je moral pod pritiskom jav­nega mnenja izraziti solidarnost z na­padenim Egiptom.. Kot poročajo1, je celo pretrgal diplomatske stike s Francijo in Veliko Britanijo.

Edenova vlada ima torej zelo ža­lostno bilanco nesrečnega poskusa, da bi s silo rešili spor okrog Sueza v svoj prid. Laburistična opozicija se je znatno okrepila, vrste konservativnih poslancev so se razredčile, v sami vladi ni več enotnosti, dva ministra pa sta celo odstopila, ker se nista strinjala z vladno politiko. ZDA so se odlepile od tradicionalnega zavez­ništva in so bile glavni pobudnik ak­cij v ZN proti napadalcem. »Ne\v York Times« je celo takole zapisal: »Kakršnekoli napore bodo vložili vo­ditelji ZDA, Velike Britanije in Fran­cije, da bi obnovili moč in trdnost od­nosov med tremi deželami, je vendar dvomljivo, če bo Britanija lahko še kdajkoli računala tako kot v zadnjih 10 letih na naklonjenost in podporo ZDA.«

Resen udarec je pretrpela tudi bri ­tanska skupnost narodov, saj so azij­ske članice zagrozile, da mislijo izsto­piti iz skupnosti. Bagdadski pakt je z ločitvijo azijskih članov od politike Velike Britanije, izgubil svoj smisel. Skratka, ruši se vsa stavba skrbno

grajene britanske politike, k i so jo »zi­darji« v Londonu v zadnjih letih tako skrbno gradili. Zato ni čudno,, če je čedalje bolj slišati glasove, da mora ministrski predsednik Eden odstopiti. Celo časopisje, ki je nekdaj podpiralo konservativnoi vlado, zdaj zahteva od­stop premiera, Edena. A l i bo Eden odstopil ali ne, to je vprašanje pr i ­hodnosti in tudi britanskega naroda. Kljub temu,, da je toliko razlogov, ki govore proti, njemu, jih je tudi dosti, k i govore v njegovo, korist. Med nji­mi sta predvsem dva: da trenutno Eden nima primernega namestnika v vrstah konservativne stranke in da se vladna stranka boji, da ne bi njegov odstop pomenil zmago opozicije. Zato tudi zdaj še vedno, vsi vladni poslan­ci enotno glasujejo za vladno politiko, pa Čeprav je med njimi dosti takih, se v privatnih pogovorih ne strinjajo s potezami Edenovega kabineta. Ta položaj 'bo postal še težji za sedanjo britansko vlado, ko bodo' v prihodnjih mesecih nastopile težave zaradi bloki­ranega sueškega prekopa. Iz egiptov­skih virov se je zvedelo, da bodo mo­rali čistiti sueški prekop najmanj šti­ri mesece, preden ga bodo spet lahko usposobili za redno plovbo. Velika Britanija pa po Edenovih besedah do­biva tri četrtine petroleja za kritje po­treb prav po tej važni mednarodni po­ti. ,

V nič bolj rožnatem položaju ni drugi krivec vojne na Vzhodu Fran­cija. Oba napadalca sta doživela v svojih namerah in načrtih kruto ra­zočaranje, ko sta z vso silo trčila ob stvarnost. Doživela sta tudi enotno ob­sodbo vsega sveta in Združenih naro dov. To je nauk, ki sta ga oba na­padalca dobila iz neuspelega poskusa pokoriti si deželo ob Nilu. Ce bosta pametna, se bosta pomirila z izgubo precejšnjega dela njunega ugleda in s stroški vojaških operacij proti Egip­tu, če pa ne, bosta morala utrpeti še druge izgube. Vsaka šola nekaj stane,

— K R A T K O T O D A ZANIMIVO L E T O DNI K R A N J S K E

PORODNIŠNICE V ponedeljek zvečer je bila v po­

rodnišnici na Gašteju slavnostna seja upravnega odbora, katere so se ude­ležili tudi gostje. Poročilo o delu je prebral šef ustanove dr. Igor Veter. Porodnišnica je bila ustanovljena pred enim letom. Požrtvovalnost zdravstvenega osebja je v tem času rodila bogate sadove, za kar zaslužita vse priznanje predvsem dr. Veter in dr. Reiner. Več o tem bomo poročali v slavnostni številki za Dan republike.

J . O. »MOLČEČA USTA«

DPD Svoboda Kranj uprizori v ne­deljo, 18. novembra ob 16. uri v zgor­nji dvorani Sindikalnega doma Eimer Harrisova »MOLČEČA USTA« za po­deželje in izven.

MADŽARSKI NAMIZNOTENISKI IGRALCI V K R A N J U

V sredo zvečer so se v zgornji dvo­rani Sindikalnega doma srečali kranj­ski igralci namiznega tenisa z izbra­no madžarsko reprezentanco. Kranjča­ni so izgubili dvoboj z naslednjimi re­zultati: Sido : Teran 2:0, Foldi : Če­sen 2:0, Sido : Zezlina 2:0, Foldi : Teran 2:1, Kočijan : Plut 2:0, Kocijan : Teran 2:0.

V E L I K POŽAR Največji požar v zadnjih letih je bil

pred kratkim v Vodicah. Pogorelo j « gospodarsko poslopje posestnice Pavle Stare, v katerem je bilo nad 8000 kg sena in vsa slama letošnje žetve. Ga­silske enote so omejile požar, da se ni razširil na sosednje hiše. Rešile so živino in orodje, kljub temu pa je še vedno za 2 milijona dinarjev ško­de. Ogenj je nastal okrog 17. ure v odprtem steljnjakju, po nerodnosti p» ga je najbrž zanetil nek otrok, ki je v svinjski knhinji stikal okrog ognja-

10-LETNI OTROK SKOČIL Z D R U G E G A NADSTROPJA

10-letni B. Z., ki je živel pri svojih starših v Delavskem domu na Jeseni' cah, je v ponedeljek skočil z drugega nadstropja Delavskega doma na Jese­nicah. Oče ga je trdo prijel, ker mil je izmaknil sestalo. V bojazni, da hi bil pretepen ali drugače kaznovan, ie

skočil skozi okno. Dobil je hude po­škodbe po telesu in možganskii pre­tres. Otrok je zdaj v bolnišnici pr* zavesti in ga bodo skušali pozdraviti-Njegova nepremišljenost naj bo opo­zorilo staršem, da se 'bodo bolj trudil 1

za pravilnejšo vzgojo.

T O K G A J E UBIL Nespretno ravnanje z električno na­

peljavo je v zgradbi »Mlekoprometa« v Kamniku terjalo smrtno žrtev. Ko­maj 16-1 etni vajenec vodovodnega podjetja Rudi Smolnikar in starejS1

pomočnik sta pregledovala okvare v

vodovodni napeljavi zgradbe. Ker sta imela izolirane prenosne svetilk 0

iz podjetja, sta sestavila in uporabila svetilko in kalbel, k i sta ju našla v

»Mlekoprometu«. Posledica takeg3

lahkomiselnega dejanja v mokre**1

prostoru je bila smrt mladega in prid" nega vajenca.

BREZ NESREČ Po poročilih, ki smo jih prejeli, v

okraju Kranj v zadnjih dneh ni bil večjih nesreč in požarov.

G O R E N J S K I 22ZZZZZZ27

Z A D R U Ž N I K

Zakaj na Gorenjskem ni bilo kmetijsko gospodarskih šol

Investicije, vložena v kmetijsko prosvcto so najrentabilnejše! Vsa naša povo jna p r i zadevan ja so

b i l a usmer jena v pretežni m e r i na gospodarsko - politične prob leme vas i i n K Z , mnogo matnj p a na s i s t ema­tične ob l i k e splošne i n s t rokovne vzgoje kmečke m lad ine . Težišče odgo­v o r n i h organov je b i l o v t em, da se kmet i j s t vo čim hi t re je dv igne i z eko­nomske zaostalosti , e l ek t r i f i c i r a in mode rn i z i r a svojo p ro i z vodn jo i n p r i ­de lu je za potrebe trga. Nag l a spre­memba s t ruk ture p r eb i va l s t va v p r i d indust r i j e je prišla na Goren j skem še posebno do i z raza . Ime l i smo vedno manj kmečkega p r eb i va l s t va l n kmeč­ke mlad ine , k e r je t a odha ja la v ' i n ­dustr i j o .

Z a r a d i takega stanja tud i s i s tema­tičnih o b l i k i n izobraževanja n i smo ime l i . O r g a n i z i r a n i h je b i lo več teča­jev, predavanj in d r u g i h k a m p a n j s k i h pr i r ed i t ev , k i so imele za c i l j i z o b r a ­ževati kmečko preb iva ls tvo , vendar se je že zdavnaj pokazalo, d a so te obliiike zastarele, neuspešne, p r o g r a m i suhoparn i ion enostranski . P r a k s a nam je pokaza la , d a samo suhoparna teo­r i j a brez praktičnih vaj ne privlači kmečkih l jud i , ampak j i h celo odte-guje n ^ d take izobrazbe.

N o v a o b l i k a izobraževanja kmečke m lad ine s kme t i j sko - gospodarsk imi šolami, s tečaji s s t rn j en im poukom, se je v S l oven i j i začela že p red nekaj l e t i . N a Goren j skem smo do sedaj i m e l i le K m e t i j s k o gospodarsko .šoio v Po l j anah i n nekaj krajših tečajev, k i so bila podobn i tečajem s strn je­n i m poukom. D a teh šol n i b i l o več, je v z rok tud i v t em, da se odgovorn i o rgan i v posameznih občinah niso za to zavzema l i , a l i p a d a miso d o b i l i do­vol j pomoči od okra ja . V letošnjem l e tu je odbor m l a d i h zadružnikov p r i H Z Z K r a n j to vprašanje p re t r esa l in i m e l razgovor s S P K O L O K r a n j . Iz­de la l jo podroben pred log , k je naj b i to šolo de lovale . K m e t i j s k o gospodar­ske šole mora jo postat i redne, kot ostale splošno izobraževalne i n s t r o ­kovno šole. B i t i mora jo vnesene v občinsko proračune i n postat i obvez­ne za vso pošolsko mlad ino . O k r a j n a kon fe renca m l a d i h zadružnikov je po­s tav i l a zahtevo p r e d O L O K r a n j , da

Poljanska dolina ima proizvajalno poslovno

zvezo V nedel jo dopo ldne j e b i l v k u l t u r ­

nem domu v P o l j a n a h us tanovn i obč­n i zbo r K m e t i j s k e p ro i zva ja lne po ­slovne zveze za Po l j ansko do l ino . V zvezo so se včlanile K m e t i j s k e z a ­druge Javor j e , Po l jane , Go ren ja vas, Hotav l j e , Lučine, T r e b i j a, Sovodenj i n Z i r i .

Talko ima jo sedaj te zadruge svojo skupno organizaci jo , za katero so se dogovar ja l i že nekaj časa. S a m i so namreč ugotav l ja l i , d a je ekonomsko nujno, d a se povežejo :in t ako v s i skupa j predstav l ja jo močno gospodar­sko enoto in skupnost , k i bo lažje m uspešneje zastopala interese zadruž­ništva, socialistično preobrazbo vas i i n lažje izkoriščala družbena sreds tva i n sk rbe la za pr idob ivan je sredstev v p r i l o g družbi. Razen tega je važna nad­loga poslovne zveze, d a s k r b i za po­večanje p r i d e l k a .

U g o t o v i l i so, d a ostane p r v a naloga zveze, d a ' i z r a b i t is to , k a r na rava daje: s emensk i k r o m p i r , pa t u d i semena, ovsa, dete l je , t rave naj bodo v pol je­de l s t vu p r v i v i r zaslužka. Pogovo r i l i so se t u d i o o d k u p u živine i n m leka , k a r je v zadnjem času v p r a v e m ne­r edu . Posebna na loga zveze bo tud i o rgan izac i ja p r i de l a ve r a z n i h z d r a v i l ­n i h l n gozdnih zelišč t e r n j ihovo sprav i l o . Zgrad i j o naj se p r i m e r n a skladišča pn i zad rugah a l i eno večje skladišče, razmišlja naj se o g radn j i pot i i n eventue ln i g radn j i sodobnejših t r anspo r tn ih sredstev v s t r m i h prede­l i h , k j e r pr iha ja jo v poštev žičnice i n podobno. Živinorejci bodo r e d i l i p l e ­mensko živino potem, k o bo zveza i zde l a l a načrt področij z a mlečno i n mesno živino. V r a z p r a v i so se do ­t a k n i l i sadjarstva i n neure jenost i v drevesn icah. U g o t o v i l i so, d a b i b i lo prav , d a se n a p r a v i nekaj nasadov črnega r ibeza .

• N a k o n c u so de legat i s k l e n i l i , da ustanove zvezo i n so I z v o l i l i u p r a v n i odbor, k i bo m o r a l čimprej sestav i t i svoj p e r s p e k t i v n i načrt r a z vo j a in take pro i zvodn je , d a bo šila soc ia l i za ­c i ja vas i v p ravo smer.

P r e d zbo rom so s i de legat i og l eda l i razstavo k r o m p i r j a , s tar ih , sedan j ih i n bodočih sort. M. G.

i zda od l ok o obveznem nada l j evan ju šolsitva. Danes že l ahko postav imo zahtevo, d a nihče ne more prevzet i posestva, čo n i m a kme t i j sko gospodar­ske šole. T,ak s is tem ima jo vse n a ­predne dežele v svetu. S P K L R S je i zde la l poseben s t r o k o v n i i n splošno izobraževalni p r o g ram , katerega naj se p r i l agod i posamezn im k r a j e m . V šoli bodo p r edava l i k m e t i j s k i , v e t e r i ­n a r s k i i n gozdarsk i s t rokovn jak ' , splošne predmete p a učitelji posamez­n i h šol. So le so v p r v i v r s t i k m e t i j ­sko strokovne, splošnih predmetov pa ima jo l e to l iko , k o l i k o r j i h j e nujno potrebno za vsakodnevno življenje. Teoretični pouk bo v iz/imsfcih mese­c i h od novembra do marca , čez leto p a bodo slušatelji s pomočjo s t r okov ­n j a k o v oprav l j a l i praktične vaje. So lc so po u r a d n i dolžnosti dolžni ustano­v i t i i n j i m zagotov i t i finančna s red ­stva občinski l j u d s k i odbor i , pomoč p a j i m nudi jo a k t i v i m l a d i h zadruž­n i k o v i n ostale organizac i je , z last i m lad inske . K m e t i j s k o gospodarske še­le b i mora l e že začeti de lova t i , v en ­dar vse kaže, d a vsa zadeva poteka zelo počairi, p r o g r a m še vedno n i izšel in t u d i n eka t e r i O b L O se za stvar še vedno premalo zavzemajo. M l a d i n a je te šole p r i p r a v l j e n a ob iskova t i , z last i v n eka t e r i h k r a j i h , d rugod seveda malo man j .

Po dosedanjem pred l ogu bodo letos ta šole de lova le v nas ledn j ih k r a j i h : Mavčiče, Zabn i ca , P r eddvor , Dup l j e , Ce rk l j e , B o h . B i s t r i c a , B o h . S r edn j a vas, B l e d , Po l jane , Hotav l j e , Se lca , Podnar t , Sko f ja Lci'.ca i n po vsej ve r ­jetnost i še Begunje , Jesenice, K r a n j ­

s k a gora i n Z i r i . Razen t eh šol pa bo več pogojev še v os ta l ih k r a j i h , če no za šole, p a vsaj za tečaje s s t rn je ­n i m poukom. Z a n i m i v o je, da nekatere zadruge o tem že razmišljajo. K m e t i j ­ska zadruga Sovodenj ima že t r i t ed­ne tak tečaj, k i ga ob iskuje 30 m l a ­d incev . N e k a t e r i m O b L O p r iman jku j e sredstev, d rugod n imajo k a d r a a l i p ro ­storov, vendar menimi, da se da z dobro vol jo vse u r ed i t i . S t rokovnega k a d r a je dovol j . N a Goren j skem .je okrog 35 k m e t i j s k i h inženirjev in teh­n ikov , mnogo p a j i h i m a nižje k m e ­t i jske šole i n tečaj v Poljčah. T i to­variši bodo p r i praktičnem pouku p r a v l a h k o pomaga l i . Zadruge pa naj štipendirajo tovariše, k i 'hi se odločili za šolanj o na K m e t i j s k i šoli v Poljčah.

S t rokovne tečaje za starejše zadruž­n i k e na j organiz i ra jo kmet i j ske z a ­druge, k i l ahko dajo de l dobička v te namene, ka j t i Invest ic i je vložene v kmet i j sko prosveto so najboljše i n najrentabilnejše!

Jaka Bogataj K O Z O L C I S O P R A Z N I , D R E V J E S E J E O B L E T E L O , S O N C E N E M O R E

V E C O G R E T I Z E M L J E , K I C A K A S N E G A

Odkup hlodovine pri zadrugah moramo takoj urediti

M a r c a letos je U r a d n i l is t L R S št. 6 o b j a v i l odllolk o najvišjih p r oda j ­n i h cenah smrekove :'in je love h lodo­v ine za žaganje. Od l ok je i m e l namen preprečiti preplačevanje i n zviševa­nje cen teh sortimen.tov. P roda jna cena po t em p r e d p i s u ne sme b i t i viš-

Ustanovljena je kmetijska proizvajalna poslovna zveza

v Škofji Loki 11. n o v e m b r a je b i l us tanovn i občni

zbor K P P Z Skof ja L o k a , ;ki združuje 12 k m e t i j s k i h zadrug i z območja O b L O Skof ja L o k a i n O b L O Železniki,.

Iz gospodarskega p rog rama in r a z ­prave j e b i lo moč ugotoviti , , da bo g lavna naloga zveze ta , d a s pos lov­n i m i odnos i z združenimi k m e t i j s k i m i zadrugami de la za napredek k m e t i j ­skega gospodarstva l n socialistično preobrazbo vas i .

G lede na kmet i j ske de javnost i se je območje K P P Z ra zde l i l o na t r i pod­ročja i n s icer n a nižinsko škofjelo­škega, selško>-loskega te r p lan inskega .

V škofjeloškem področju bo potreb­no povečati p r ide lovan je semenskega k r o m p i r j a , k i ga do sedaj pr ide lu je jo zelo ma lo , kaijt i p r ide l ek i n cena se­menskega k r o m p i r j a je za 20—50% večja ko t p r i m e r k a n t i l n e m u .

G l a v n a panoga jo živinoreja,, k i pa neko l i ko zaostaja za živinorejo osta­lega- okra ja , zato bo g lavna naloga K P P Z ravno njeno pospeševanje. D a b i povečali mlečnost, k i j e dokaj n i z ­ka , bo potrebno u r e d i t i k r n s k o bazo i n s i cer s p r i de l o van j em k r m e na n j i v s k i h površinah l n h k r a t i g rad i t i si lose za konze rv i ran j e k r m e p a tud i siloso za k r o m p i r .

U r ed i t e v obstoječih nasadov, obnova do t ra jan ih sadovn jakov ter uvedba nov ih sadn ih vrst , črnega r ibeza in v isenj , je -tudi važna na loga K P P Z .

Selško-loško področje i m a p r i živi­nore j i enalke p rob l eme s to r a z l i k o , da šo n i m a urejenega o d k u p a m leka , ka r bo tud i potrebno u r e d i t i . Ima pa to področje p r i m e r n e položaje za sad jar ­stvo, posebno v sredn jem d e l u dol ine. Razširiti bo potrebno jagodičevje, po­sebno ribez i n ma l ine , k i sta k u l t u r i bodočnosti., saj da jeta 2—3 k r a t več dohodka kot druge po l j ede lske k u l ­ture i n l ahko dob imo n a h a od n j i h 500—800.000 d i n .

Posebno v logo imajo tud i gozdni sadeži i n z d r a v i l n a zelišča. Z d r a v i l n a zelišča naj b i v bodoče p r i d e l o v a l i t ud i n a n j i v s k i h površinah.

Pričeti bo pot rebno s p r ide l ovan j em semensk ih dete l j , t rav i n ovsa, spre­m e n i t i ko lobar , d a se bodo namesto pre loga zasejevale t ravno-dete l jne mešanice,, k i bodo po količini i n k v a ­l i t e t i da ja le 3 k r a t več. Nep r imerne poljščino bo t reba zamenja t i z us t r e z ­nejšimi, posebno n a račun žit.

V p l a n i n s k e m področju je v zvez i z

V TUNJICAI I PA S A D J E V T u n j i c a h p r i K a m n i k u imajo vse

pogoje, d a razv i je jo umno sadjarstvo. Tako podnebje ko t sestav zemlje je nadvse ugodno.

Podpre t i te načrte, n u d i t i s t rokovno i n znanstveno pomoč, p a je v p r v i v r s t i na loga K m e t i j s k e zadruge v

K a m n i k u . I. A.

živinorejo važna urediitev p l a n i n , po­memben p a j e tud i o d k u p gozdnih srdežev i n z d r a v i l n i h zelišč. P r i u r e ­d i t v i plaui-n bo ttreba najprej ugoto­v i t i obstoječe l u v pe r spek t i v i še po­trebno k r m s k o baze za dol ino, nato pa dolo6it i območja za potrebe živino­reje na t e m področju. Več dosedan j ih pašnikov je na oso jn ih legah, k i s l i h t leh, poraščenih s s l ab im i t r a v a m i , razkosan ih , k i povzročajo, d a so te površino nerentab i lne i n za pašo več a l i man j nepr ik l adne . V bodoče bo potrebno u r ed i t i večje pašne obrate na prikladnejših t e r en ih , z a k a r so dami pogoj i .

Ce lotno vprašanje me l i o rac i j i n p r idob i van j e nov ih pašnih površin v vsej Selški do l i n i je tesno povezano i n zahteva temel j i t študij ter tehnično obdelavo.

K a r se tiče m l e k a r s t v a bo K P P Z vp l i v a l a , d a se bo razširilo področje odkupa, izboljšala kakovos t m l e k a i n pomaga la m l e k a r n i , d a zagotovi p ro ­dajo.

K P P Z bo proučila i n pričela u v a ­j a t i pregonske pašnike v nižini zarad i ekonomičnosti uporabe k r m e in p r i ­h r a n k a n a de l ovn i s i l i .

Invest ic i j sko dejavnost bo zveza usmer i l a v i zgradnjo z b i r n i h skladišč p r i K Z , i zg radn jo sušilnic za sadje i n gozdne sadeže. U v a j a l a bo mehan i za ­cijo, k i zahteva večje področje, kot je podrečjo posamezne zadruge.

Zveza bo ses tav i la gospodarski n a ­črt po zadrugah za leto 1957. —an

j a kot, 8500 din. za m 3 h lodov, f ranko skladišče indust r i j skega žagarskega obra ta a l i f ranko vagon.^ Po uradnem tolmačenju se ta cena ne nanaša samo na d i r e k t n i odkup od p ro i z va j a l ca -kmeta , temveč jo v ve l j av i tud i v vsem nada l jn j em p r o m e t u s temi sor­t iment i . To pa je pr ipe l j a l o v kritičen položaj kmo' . i jske zadruge, k i med d r u g i m t u d i odkupuje jo les. Le^-ta je za mnoge zadruge v gozdnat ih pod­ročjih, k j e r n i pogojev za razvo j k m e ­tijstva, g l a vn i v i r dohodkov. Razen tega je o d k u p t u d i pomemben p r i po ­moček za uresničevanje zadružne po­l i t i k e n a vas i , k i omogoča, da zadruge vežejo n a sebe kmečke pro i zva ja l ce v blagovnij p ro i z vodn j i , s čimer je se­veda pogojeno uva jan je h ran i lne služ­be i n obračunskih knjižic.

K m e t i j s k e zadruge v večini p r i m e ­rov n ima jo l as tn ih žagarskih obratov i n odkup l j eno h lodov ino posredujejo medzadiružniim lesno i ndus t r i j s k im podjet jem a l i o s t a l im podjet jem z ustrezno reg is t rac i jo . Stroški o d k u p a i n man ipu lac i j e stanejo po k a l k u l a c i j i zadrugo p r i o d k u p u 2000 m 3 od G50—750 d inar j ev z a m n , ka r j e r a z u m i jiivo, saj m o r a imetij zadruga za to da lo .poseb­no os obje i n obratna s r e d s t v a . T eh svo j ih stroškov ne sme zadruga z a r a ­čunati v o b l i k i marže nad m a k s i m i ­ramo ceno, temveč j i h m o r a i ska t i znotraj nje, s čimer se seveda znatno zniža odkupna cena, s katero nastopa p r i k m e t u .

Nasprotno p a se pojav l ja jo <pni k m e ­t u nakupova l e ! številnih lesno i n d u ­s t r i j sk ih podjet i j , k i nud i j o najvišjo odkupno ceno 8500 d i n . P r i t eh pod­je t j ih so namreč stroški o d k u p a v k u l -kuMiram! v up ravno prodajno rež.i,j o podjet ja i n sorazmerno bremeni jo p ro ­izvodno stroške nadal jn je predelave lesa.

Pos l ed i ce so jasne. K m e t , k i je leta oddaja l l e s p r eko zadruge, prodaja zdaj l es m i m o nje, d i r ek tno vsem os ta l im k u p c e m , k i j , ; m je naveden i od lok nehote da l pniviltigiiiran položaj.

Zato so prišla v kritičen položaj tud i medzadružna lesno i ndus t r i j ska

P O USPEŠNEM ŠOLANJU Kmetijska šola Poljče je nudila že mnogim tečajnikom praktično znanje

podjetja, k i , s o oskrbuje jo s su ro v ino izključno p r eko zadrug. Povsem ab­no rma l en je n . p r . položaj Medzadruž-nega lesnega komb ina t a »Jelovice« iz Škofje Loke , k a t e r e m u zadruge us ta ­nov i te l j i co s k ran j skega gozdno gospo­darskega območja zarad i tega o d l o k a no more jo zagotov i t i zadostn ih k o l i ­čin h lodov ine t e r je podjet je p r i m o ­rano i ska t i su r o v ino i z v e n svojega surov inskega zaledja.

K m e t i j s k i m zad rugam preostaja V tem položaju samo dvo je : a l i i zgubi t i večino p rometa z gozdn imi s o r t imen i i aLi pa, odločiti se za nakup po m a k s i ­m i r a n i ceni , p r i čemer p a bodo seveda i zkaza le koncem .poslovnega leta i z ­gubo v de javnost i , k i je b i l a r en ta ­b i l na vsa povo jna leta.

O k r a j n a zadružna zveza v K r a n j u je doslej brezuspešno p r i k a z o v a l a na r a z n i h f o r u m i h potrebo po r e v i z i j i navedenega odloka, k i b i ga m o r a l i doseči še pred koncem leta, če h o ­čemo omogočiti gospodarsko delo '.n k r ep i t e v zadruge. U r ed i t e v tega zelo perečega vprašanja b i l ahko doseg l i s tem, d a se i z d a a l i :

1. uradno tolmačenje, d a se m a k s i ­m i r a n a cena 8500 d i n nanaša samo na d i r e k t n i odkup od gozdnega p r o i z v a ­ja l ca , ne p a v nada l jn j em p r o m e t u s t emi sor t iment i , a l i pa

2. pr ivo l j en je , d a so zadrugam, k i praktično l e posreduje jo gozdne sort.i-mente, p r i z n a za »odkup o z i r oma p ro ­dajo h lodov ine marža v višini 650 do 750 d i n na m 3 , oz i roma, da se lahko plačajo zadrugam stroški odkupa in man ipu lac i j e z lesom, seveda do do­ločeno višine.

V in t e r esu ured i tve p r ome ta z lesom in utr jevanje zadružništva pa b i b i l o potrebno i zda t i predp is , d a smejo ko t ed in i d i r e k t n i nakupova l e ! l e sa nasto­pat i kme t i j ske zadruge, k i bodo p ro ­met z l esom oprav l ja l e izključno p re ­ko s vo j i h združenj, to jo po s l o vn ih zvez za gozdno an lesno gospodarstvo.

—eš

LETOŠNJA L E T I N A K M E T I J S K I H P R I D E L K O V SLABŠA OD L A N S K E

Jugopres .poroča, d a je i z s icer še nepopolno u r e j e n i h statističnih podat­kov ra zv idno , d a so b i l i na o z eml ju Jugos lav i j e letošnji donos i , z last i žit, občutno manjši kot l ansko le tn i .

S k u p n i p r ide l ek pšenice i n rži je dosegel 1,850.000 ton i n >je za 840.000 t on manjši kot l ansko l e tn i . V z r o k je v d e l n e m zmanjšanju setVenih pov r ­šin s pšenico v letošnjem le tu , k i so se od 1,900.000 h a zmanjšale na 1,621.000 ha. P r i d e l ek pšenice je dose­ge l le 9.5 q/ha, v l e t u 1955 pa 12.8 q/ha.

T u d i ječmena smo p r i d e l a l i manj — 343.000 t on , l a n i p a 290.000 ton. L e p r i ­de lek ovsa — 324.000 ton — je b i l za 46.000 ton večji od lanskega . T a p r e ­sežek smo dosegl i za rad i povečanja površin, pose jan ih z ovsom na račun pšeničnih površin.

Ce l o tn i letošnji p r i d e l ek k o r u z e je ocenjen na 3,100.000 t on i n je za 800 tisoč t on manjši od lanskega.

Nič boljši n i donos k r m s k e pese, katere p r i d e l ek je pade l od 1,380.000 t on (1955) na 1,173.000 ton.

T i poda tk i ve l ja jo za vso državo, medtem k o je p r ide l ek v neka t e r ih r e p u b l i k a h tud i večji od lanskega.

V Tržiču se odločno z p u o , ; i - ™ VAJE.V T H O l i U V N I H S O L

. . , . . . . . . . . . . . J ? KAKO USPOSABLJATI VAJENCE za higiensko ravnanje z živih v TEKSTILNI INDUSTRIJI Občinska k o m i s i j a z a preg led gospo­

d a r s k i h o rgan i zac i j , k i izdelujejo a l i prodajajo živila, bo do konca novem­b r a op rav i l a svoje delo. P r e d dnev i se je že drugič sesta la i n poročala o dosedanj ih preg l ed ih . 51 pos l ovn ih enot je že preg l eda la , vseh podjeti j pa je 93, med n j i m i 48 t r govsk ih po­s lova ln i c , 29 gos t insk ih obratov ,in 16 o b r t n i h de lavnic . I zda la je t u d i od­ločbe o o d p r a v i ugo tov l j en ih nep ra ­v i lnos t i . O tem je poročal predsednik komis i j e i n tržni inšpektor tovariš Stane Cičerov. S a n i t a r n i inšpektor dr . S t a n k o Živec je govo r i l tud i o u k r e p i h , k i j i h bo t r eba uresničiti, da bodo uslužbenci omen j en ih podjeti j bolj s k r b e l i za r ed i n čistočo. V e t e r i ­n a r s k i inšpektor tov. Primožič je po­ročal o ugo tov i t vah v k l a v n i c i in mesn icah . Tržiška k l a v n i c a je v p r i ­me r j a v i z d r u g i m i želo dobro ure jena i n tud i mesnice so moderne je oprem­l jene. P r edsedn ik občine tovariš L o v -ro Ce ra r je de ja l , da je treba zahteve komis i j e po n o v i h g radn jah v s k l a d ' t i s finančnimi možnostmi. Soglašal je,

NA ROB ALI j | T A K O VISOKA N A J E M N I N A ZA U P O R A B O A M B U L A N T E UPRAVIČENA? Do nedavnega je zdravnik za očesne

bolezni, ki se vozi v Kranj dvakrat tedensko, ordiniral v Zdravstvenem domu na Savski cesti. Ko pa so vse prvo nadstropje v tej stavbi preure­dili za otološki oddelek, je odstopila prostor za ordinacijo tovarna »Iskra« v svoji ambulanti. Do tu je šlo vse lepo, toda podjetje je zaračunavalo Zdravstvenemu domu za uporabo 10 tisoč dinarjev mesečno. Tej ceni bi lahko rekli, da je oderuška, saj stro­ški prav gotovo ne nanesejo toliko. Ambulanta je opremljena nalašč za okulista, ogrevati je ni treba posebej in tako se pravzaprav zvišajo samo izdatki za pospravljanje. Zdravnik-specialist ordinira le dvakrat na te­den po tri ure, instrumente pa pri­nese s seboj.

Tak ukrep »Iskre« prav gotovo ni pravilen, posebno še zdaj, ko povsod poudarjamo večjo skrb za delovnega človeka. Odgovorni uslužbenci bi mo­rali upoštevati, da zahajajo v to am­bulanto tudi njihovi delavci. Prepri­čana sem, da bi bilo marsikatero drugo podjetje pripravljeno napraviti takšno uslugo za minimalno ceno — morda celo zastonj. J . O.

da j e . t r e b a energično odprav l j a t i n a ­pake l n zahtevat i več osebne snage od uslužbencev, 'k i prodaja jo živila. V razpravo so posega l i t ud i ostal i udeleženci in ugotav l ja l i , d a se da mars ika j u r e d i t i b r e z večjih stroškov. Tako ima na p r i m e r redko katera t r ­

žiška gost i lna v stranišču luč. Pone ­k o d p r i strežen j u tud i ne uporabl ja jo v i l i c . Člani komis i j e so s k l e n i l i , da bodo za uslužbence t rgovsk ih , mesar­s k i h , gos t insk ih in pekarniških p o d ­jet i j ter k m e t i j s k i h zadrug p r i r e j a l i predavanja . J . V.

Prosve tn i organi se t rudi jo , da bi kadre smotrno usposab l ja l i ter j i h po n j i ho v i p r i r o j en i sposobnost i i n vese­l j u usmer j a l i v pok l i ce . P r a v za rad i tega so us t anov i l i pok l i cne posve tova l ­nice, k j e r ps iho log i svetujejo m l a d i n i p r i i z b i r i pok l i c ev . T u d i poučevanje kad rov bo laže z o z i r o m na perspek-

USTANOVITEV OTROŠKEGA KINA na Primskovem pri Kranju

Koristni rezultati povezave in sodelovanja med šolo, kulturno umetniškimi društvi Svoboda in društvi Ljudske tehnike. Vsako ne­deljo je otrokom zagotovljena primerna zabava.

V nedeljo, dne 11. novembra je b i l — k a k o r smo že poročali — na pobu­do k i n o sekci je p r i Fo t o -k ino ama­te rskem k l u b u v K r a n j u ustanov l jen otroški k ino , k i je p r v i te vrste na Goren j skem. T a nova pr idob i tev je prav gotovo najbol j razvese l i l a naše malčke, k i so v nede l jo d vak ra t n a ­po ln i l i lu tkovno • dvorano v Zadruž­ne m domu do zadnjega kotička.

Pot reba po takšnem k i n u je b i l a v K r a n j u že daljši čas več ko t očitna, z last i če pomis l imo , kako redko p r ed ­vajajo k ino podjet ja f i lme, k i b; b i l i Za otroke vsaj p r i m e r n i , da o f i l m i h , k i so namenjen i p rav o t rokom, sploh ne govor imo.

Zato se je k i n o sekc i ja že dal j ča­sa u k v a r j a l a z mis l i j o , k a k o pričeti z r e d n i m i k ino p reds tavami za otroke, vendar so se po jav i le številne objek­t i vne ov i re , k i so uresničitev te ideje otežkočale. Člani k ino -sekc i j e so k m a ­l u spoznal i , d a s a m i tega p r ob l ema ne bodo zmoigli i n da je povezava 7. d r u g i m i o rgan i zac i j ami n u j n a .

Najpre j so se posvetova l i z osnovno šolo na P r i m s k o v e m , k jer so p r i u p r a ­v i t e l ju šole, k a k o r tud i p r i šolskem svetu na le te l i na vse razumevanje .

T r e b a je b i lo na j t i p r ime rno dvo ra ­no. K e r v cent ru mesta n i dvorane za take namene, se je k ino sekc i j a obr­n i l a na D P D »Svobodo« na P r i m s k o ­vem. Svoboda je pred log spre je la z navdušenjem ter da la na razpolago ne le dvorano, temveč je ponud i l a tud i brezplačno razsvet l javo i n kur javo . Člani Lu tkovnega gledališča so na s k u p n i sej i s člani k ino sekci je Fo to -k ino amaterskega k l u b a v K r a n j u ugo­t o v i l i , da b i se z medsebo jn im spo­razumevan jem i n tesn im sodelovanjem l ahko podp i r a l i in dopo ln j eva l i ter na ta način n u d i l i p i on i r j em in. c i c ibanom vsako nedel jo nekaj poučnega a l i z a ­bavnega. Dogovo r i l i so se, da bodo i z ­menično po določenem prog ramu s k r ­be l i za nedel jske popo ldanske p r eds ta ­

ve v l u t k o v n i d v o r a n i v Zadružnem domu.

Kakšna naj bo torej v loga i n c i l j nove ustanovl jenega otroškega k ina? N a m e n tega k i n a bo predvsem dopo l ­n jevat i šolski pouk, ka r je v mnog ih državah že vsakdan j i pojav. Saj je nešteto s t var i , k i j i h o t rokom n i m o ­goče dovol j nazorno p r i ka za t i , bodis i da za to n i p r i m e r n i h pripomočkov, bodis i da so t i pripomočki zastare l i . V f i l m u otrok osvaja na nevs i l j i v način nove, jasne predstave o najrazličnej­ših s tvareh. N a ta način se seznanja z r a z n i m i političnimi, k u l t u r n i m i ' n d r u g i m i dogodk i ; spoznava domačo i n tujo f loro in favno, v geografsk ih f i l ­m i h spoznava mesta in pokra j ine na najrazličnejših de l ih zemlje, vzgaja se v športu i td .

Težko b i b i lo n a tem mestu našte­vat i vse težave, k i j i h imajo pr i j a te ­

l j i z otroškim f i lmom. K l j u b precejš­n j i količini f i lmov , k i so danes na razpolago, žal, do danes ne obstoja v S l o v en i j i d i s t r i buc i j sk i zavod, k i b i te f i lme načrtno razde l j eva l , medtem ko poslovanje »Zavoda za šolski in po­učni f i lm« v L j u b l j a n i n i zadovol j ivo . Nada l jn j a težava je tud i v tem, da so zelo r e d k i f i l m i s i n h r o n i z i r a n i na s lovensk i jez ik , h rva tskega j e z i ka pa otroc i ne razumejo, k a r povzroča znat­ne motnje p r i predstavah.

Ob takem razmišljanju se nehote vs i l ju je mise l , da bo m o r a l o k r a j n i odbor L judske tehnike p r a v k m a l u pričeti z us tanav l jan jem lastne k i n o ­teke.

Odbor Fo to -k ino amaterskega k l u b a je spre je l tud i sklep, da bo i z last­n i h sredstev k r i l p r iman jk l j a j otro­škega k i n a . O d kod bo črpal sredstva, pa odbor do danes še n i na jasnem. Vse p r i znan j e gre o k r a j n e m u odbo ru l judske tehnike , k i je to akc i jo m o r a l ­no i n po svo j ih močeh tud i m a t e r i a l ­no podpr l . —ec

Bogat načrt razširitve Tovarne verig v Lescah

V E S E L I I N ZAČUDENI O B R A Z I Posnetek z nedeljske otvoritve mladinskega kina, na Primskovem

VESTI IZ PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Potrebe prebivalstva so iz dneva v

dan večje in zahtevnejše. Podjetja ši­rijo svoje prostore in izpopolnjujejo izbiro izdelkov, da se tako čim laže uveljavijo na domačem in tudi tujem tržišču. Tudi Tovarna verig Iz Lesc je med njimi. Razen tega, da so njene verige dobro poznane doma in na tu­jih, predvsem vzhodnih tržiščih, se je v zadnjem času začela uveljavljati na tujih tržiščih tudi r, vijačnim blagom.

Zaradi vedno večje proizvodnje so nekateri obrati v podjetju postali ozka grla. Za odpravo teh in nemoten razvoj proizvodnje, je delavski svet podjetja sklenil, da bo treba čimprej dvigniti obrat orodjarne za eno nad­stropje ter urediti in razširiti skla­dišče za vijačno blago; v bližnji pri -

ARHIV KAMNIŠKE OBČINE ČAKA NA U R E D I T E V A r h i v kamniške občine še vedno n i

ure jen. A r h i v i priključenih občin so na sedežih bivših občinskih odborov in 80 od l e ta 1952 naprej u re j en i , medtem ko so a r h i v i bivših K L O po­m a n j k l j i v i a l i p a j i h sp l oh n i . A r h i v i iz predvojne a l i medvo jne dobe so hl ' i i uničeni. P r i t e m je i z j ema bivša mostna občina K a m n i k , k i h r a n i a rh i v vse od l e t a 1860. Z a l je i z gub l j en a rh i v iz časov okupac i je . Po t rebno je, da so vs i a r h i v i ured i jo lin zberejo v K a m n i k u .

Letna mladinska konferenca v IBI V nedel jo dopo ldne je b i l a v s i n d i ­

k a l n i d v o r a n i » IB I « r edna l e tna k o n ­ferenca tovarniškega ak t i va . K o n f e ­rence se je udeležil preds. O K L M S S l a v k o Za l oka r , zas topn ik i tovarniških organizac i j i n uprave podjet ja. Izčrp­no poročilo o de lu m l a d i n s k e g a ak t i v a v p re t ek l em l e tu je p o d a l predsednik Janez Ahačič. V p r e t ek l em l e tu so i m e l i m l a d i n s k i c i k lus predavan j , udeležili p a so se tud i predavan j , k i j i h je o r gan i z i r a l a s i n d i k a l n a podruž­n ica i n u p r a v a podjet ja. P r i ure jan ju tovarne so pomaga l i tud i s prosto­voljnim de lom.

hodnost l p a bo treba, za rad i vedno večjega i zvoza , m i s l i t i na z idavo no­vega vijačnega obrata . Z a grad i tev tega bodo zapros i l i za kred i t .

De l sredstev iz sk l ada za samostoj­no razpolaganje so n a m e n i l i t ud i z i ­dav i enega dvostanovanjskega b l oka , u r e d i t v i i n razširitvi obratne a m b u ­lante. Iz sredstev občinskega k r e d i t ­nega s k l a d a za s tanovanjsko gradnjo pa bodo g r ad i l i s tanovan jsk i četvor-ček. R e k o n s t r u i r a t i m is l i j o tud i n eka ­tere obratne p isarne .

Zo konec tega meseca pa bo pod­jetje vendar le nabav i l o avtobus za prevoz de lavcev i z okoliških kra j ev . Z a sedaj bo avtobus vo z i l le v tiste kra je , od koder se je p r i j a v i l o največ interesentov — Črnivec, Mošnje, Otok, Bre z j e ; kasneje pa bodo prometno mrežo ver jetno razširili. L j .

Danes bo v Prešernovem gledališču premiera veličastne Sofoklejeve tra­gedije »Kralj Edip«. Naslovno vlogo igra Jože Pristov, sodeluje ves igral­ski zbor, zunanji igralci PG, pevsko društvo Enotnost pod vodstvom prof. Grudna, statisti in godba.

Predstav bo omejeno število, tudi s tem delom ne bo mogoče gostovati po vseh običajnih odrih. Zato občinstvo — kranjsko in okoliško — opozarja­mo, naj si pravočasno oskrbi vstop­nice. To velja še posebej za nedeljsko popoldansko predstavo, ki zanjo ne bo v prodaji nobenih dodatnih sede­žev ali stojićč. Vstopnice lahko rezer­virate po telefonu.

K tej predstavi ne vodite s seboj ljudskošolskih otrok. Zgodba je za­nje komaj razumljiva in preveč stra­hotna.

»Večer starogrške lirike«, ki bi ga Prešernovo gledališče moralo izvajati včeraj, je odpadel zaradi priprav za premiero »Kralja Edipa«. Uprizorili pa ga bodo prihodnji teden. Sodeluje ves igralski zbor PG, pevski zbor Enot­nost in godba. Prijatelje antične knji­ževnosti in gledališča opozarjamo, da bodo program izvajali samo enkrat.

Vse nadarjene mlade igralke - ama­terke vabimo k sodelovanju v Aristo-fanovi komediji »Lisistrata«. Pogoj: starost od 24 do največ 28 let. Mlajša dekleta ne pridejo v poštev. Vaje bo­do vsak dan (razen nedelje in pone­deljka) od. 18. do 23. ure. Udeležba na vajah je strogo obvezna, zato se ne javljajte, če ne bi mogli sprejeti te obveznosti. Preizkušnja bo v torek — 20, t. m. — ob 19. uri v gledališču.

Povest o polomljenem stolu To l i kan j sem že slišal o o b r t n i k i h . P r i p o v e d o v a l i so

mi o n j ih zgodbe, zgodbice in kaj v em še vse. G o v o r i l i so m l o obrtniških »slabostih«, kdaj p a kdaj pa sem slišal tud i k a k o pohva lno besedo o n j ih .

Ne vem, če sem vedno ver je l t i s t im zgodbam. M o r d a sem n j i h r avnan ja preso ja l z mer ico pr izadetost i . Ce pa sem to s tor i l , sem bržkone zavol jo tega, k e r i m a m tud i med o b r t n i k i kakega pr i j a t e l j a . . .

K a j se m i je vendar p r ime r i l o , da sem sp loh začel razmišljati o tem? — Saj res !

Pač! —- S to l je k r i v ! M o j , nekdaj po l oml j en i , iz šibja sp le teni s to l ! D a , on je k r i v , da se sedaj povsem jasno s t r in j am s t i s t im i zgodb icami o o b r t n i k i h , k i so m i j i h včasih p r ipovedova l i .

T i šmentani s t o l . . . Ime l sem ga, no i n tud i še sedaj ga i m a m doma. P r e d

l e tom dn i je b i l s icer po loml j en , sedaj pa je že poprav ­l j en , vsaj tako m i zatr ju je jo i zvedenc i , k i so s i ga p r i men i doma ogledal i . V e n d a r ibi l ahko njegova »poprav­l j a lna doba« pomen i l a posebno pog lav je »obrtniške zgo­dovine«.

D a l s em ga v pop rav i l o svo jemu pr i j a t e l ju - o b r t n i ­k u . K e r sem njegov pr i j a te l j , j e pač m i s l i l , da bom l ahko čakal na pop rav i l o stola do m i l e vol je . (Kakšni so danes p r i j a t e l j i . . .) Toda šest mesecev čakanja m i je b i l o več kot dovol j . . .

T a moj pr i jate l j - o b r t n i k me je nato napot i l k ne­k e m u drugemu o b r t n i k u , k i n i b i l moj pr i ja te l j . (Sedaj lahko to povsem razločno trdim.) T a m i je moj lep i po­loml j en i stol (ki m i ne pomeni le kosa pohištva, pač pa

je celo drag spomin , r eke l b i učeno - re l ikv i ja ) poprav l j a l p r a v tako šest mesecev. N i s e m se mnogo hudova l nanj , ke r m i le- ta pač n i b i l pr i ja te l j . . .

Končno so m i dos tav i l i na dom, moj to l iko časa po­grešani p le teni stol . T u d i račun sem dob i l , seveda. G l a s i l se je povsem p rav i l no na moje ime i n ko sem ga pre ­bra l , sem ugotov i l , da moram plačati za poprav i l o svoje­ga pletenega stola ka r 490 d inar jev .

»Ta je pa prehuda,« sem si m i s l i l i n z a v r n i l sem račun. (Pozneje sem se močno kesa l svojega ravnanja! )

T r d i l sem, d a je ta račun nerea len , da je občutno previisok, razen tega sem zahteva l tud i podrobno obraz­ložitev i n utemel j i tev oprav l jenega dela, porabo mate­r i a l a i td . . . — Tepec ! Čakal sem osem d n i in pre je l nov račun. Tako ket p r v i , se je tud i ta glas.il name. Znesek — 681 d inar j ev . . .

Račun je b i l , kot sem zahteva l , podrobno razčlenjen -

delo — to l iko , m a t e r i a l — to l iko , 5% prometnega davka — to l iko , poštnina prvega računa — to l iko , stroški, dostave drugega računa — to l iko . Skupa j — 681 d i n a r j e v . . .

»Hvala, najlepša hvala!« sem malodane z a t u l i l od j e ­ze i n užaljenosti, da so se otroc i o d S t rahu p r e d svo j im očetom p o s k r i l i pod m i z o . . .

Danes sem že popo lnoma m i r e n in se ne r a z b u r j a m več zavol jo tega.

K o p r ipovedu jem p r i j a t e l j em (t ist im, k i me sp loh ho ­čejo poslušati), to n a lastn i koži doživeto' zgodbico, m i skora j vs i po v r s t i odvrne jo :

»Prav ti je, šema, ko p a hočeš b i t i povsod načelen!« I. A.

t i vo i n zan iman je do pok l i ca , k{ si ga izbere. Vajenec se bo zavedal , da bo postal po končani šoli oz. učni dobi v obr t i pomočnik i n kasne je mojster , v i ndus t r i j i p a k v a l i f i c i r a n delavec, podmojster i n končno tudi mojster. Prece j drugače pa to izg leda p r i tek­s t i l n i h va jenc ih a l i va jenkah, ka j t i te so v večini. Saj j i h je na p r i m e r sa­mo v tržiški p r e d i l n i c i več kot 87%. Z a te p a l ahko m i r n o rečemo, da n i ­majo n i kake a l i pa zelo majhno per ­spekt ivo za napredovanje in temu p r i ­merno je tud i n j i h zanimanje za po­uk. Va j enka , k o dokonča učno dobe, o z i r oma vajeniško šolo, se zaposa p r i s t ro j ih kot. k v a l i f i c i r a n a t ka l ka . To b i l ahko dosegla tud i brez vajeniške šole s 3 do 6 mesečnim praktičnim poukom. Največ, k a r l ahko va j enka doseže, je mesto predde lavke . L a h k o smo prepričani, da mesto podmojstra i n mo js t ra ženskemu spo lu zarad i f i ­zičnih naporov n i dosegl j ivo, saj m o ­rata mojster i n podmojs ter poprav l j a ­t i stroje, vzd igovat i težke val je i t d . Tore j , kot smo že r e k l i —• največ do predde lavke . T e h mest pa n i ve l i ko i n zato bo večina va jenk ostala na de lovnem mestu tka lke , k a r b i pa lahko dosegla v krajšem času. N a ta način b i ko r i s t i l a sebi, k e r b i prej prišla do zaslužka i n pa družbi, k e r b i v krajšem času postala p r o d u k t i v n a de lavka .

S tem ne m i s l i m reči, d a je vzgoja t eks t i l n ih kad rov o z i r oma vajencev odveč, temveč jo je treba n e k o l k o p reusmer i t i . T e k s t i l n a podjetja potre­bujejo največ podmojs t rskega in mo j ­strskega k a d r a . Tega p a m i ne vzga­j amo v zadovo l j i v i me r i . Ce t rd imo, da tega de l a ženski spol ne more pre ­vzeti , kaj nam pa potem še preosta­ne? T i s t a peščica 4 a l i 5 vajencev pa je absolutno premalo . D a b i ta mesta povsod zasedl i t ehn ik i , o tem je še prezgodaj m i s l i t i , k a j t i tega kad ra še vedno n i dovol j . Zato se moramo s p r i ­j a zn i t i s tem, da bomo še vedno čr­p a l i podmo js t r sk i l n mo js t r sk i kader pretežno i z naših r emon tn ih podme j -strov in mojstrov, kot do sedaj. O d kod pa smo d o b i l i te remontne pod -mojstre i n mojs t re in kako smo j i h vzgo j i l i ?

V s a k o tekst i lno podjetje prav goto­vo šola nekaj vajencev ključavničar­ske s t roke za svoje remontne de lav­nice. T ak vajenec p r a v dobro pozna teks t i lne stroje, saj j i h vsakodnevno v i d i i n pomaga p r i n j i h pop rav i lu . L a h k o rečemo, da s i je s tem o r d o ­b i l izkušnje za dobrega mojs tra a l i podmojs t ra . M a n j k a m u še tehno log i ­ja tkan ja a l i predenja , pa b i b i l l ahko podmojster a l i mojster tka ln ice oz i ro ­m a p red i ln i c e . Zato m i s l i m , da b i b i ­lo p rav i n kor i s tno , da b i v bodoče f o r m i r a l i na vajeniških šolah en a l i več l e tn ikov vajencev, pač po potre ­b i , poudar jam moškega spola, k i naj b i ' i m e l i v učnem načrtu komb in i r ane predmete sedanje tekst i lne m ključav­ničarske stroke. N a ta način b i vzgo­j i l i nove kadre , k i b i i m e l i perspek­t ivo, družba p a od n j i h v e l i k o kor is t .

Tega p a ne m o r e m o t rd i t i p r i se­danjem stanju, m i s l i m , k a r se tiče v a ­jenk. Te se učijo r a zn ih s t rokovn ih predmetov, k i bodo za nje same do neko mere ko r i s tn i , vendar bc n j i ­hovo znanje, k e r ne bo izkoriščeno, po lagoma prešlo v pozabo. Ce se d r ­žimo gesla »Učimo človeka vsega, k a r m u bo kor i s tno i n potrebno« — l ahko rečemo, d a b i b i lo dovol j šolanja /a tka l ko poleg 3—6 mesečne učne dobe, še kake 3 mesece teoretičnega pouka . N a ta način b i dob i l i dobro tka lke , k i b i poleg praktičnega znan ja pozna­la tud i teori jo. S tem b i us t reg l i v s em t eks t i l n im va jenkam, k i se večinoma učijo z nejevol jo , p ra v zaradi slabe perspekt ive , čemur so doka-s tud i ze­lo s lab i učni uspehi.' Ce b i zahteva l i vajeniško šolo za vse tka lke , b i l ahko obstoj te šole še nekako opravičili. Te ­ga pa n i i n se l ahko ostala dekleta že v nekaj mesec ih usposobijo za t k a l ­ke ter dobi jo plačo k v a l i f i c i r a n e t k a l ­ke. Seveda je to krivično m se ta dekle ta l ahko posmehujejo va j enkam, k i se morajo za to isto k va l i f i kac i j o i n plačo t r u d i t i 3 leta.

Ce i zva jamo iz vsega tega z a k l j u -če.k, l ahko rečemo, d a ta ob l i ka v a ­jeniške šole n i p r i k l a d n a za našo tek­st i lno industr i jo , k e r ne daje s t i m u l a ­cije, k o n k r e t n o va j enk i (če odšteje­mo t i s t ih nekaj vajencev) i n /. dolgo­t r a jn im p o u k o m za kva l i f i kac i j o t k a l ­k e o v i r a pro izvodnjo .

Vsega tega p rav gotovo mso k r i v i p rosve tn i organi , temveč tud i činite­l j i v 'podjetj ih, k i so odgovorn i za vzgojo kad rov l n s t rokovn jak ' , k e r n i ­so to stanje a n a l i z i r a l i i n pred laga l i reorganizac i je i n izboljšanja. M i s l i m , da je še posebno v pogledu s t rokov­n i h šol potrebno večje sodelovanje or­ganov za vzgojo k a d r o v i n s t rokovn ja ­k o v iz podjet i j z l judsko -prosve tn im i organ i , k i bodo p r a v gotovo upošte­v a l i potrebe industr i j e i n pametne ter umestne predloge p r i reorgan izac i j i a l i o r gan i zac i j i s t r okovn ih šol.

DUŠAN G O L T K S

KULTURNI TEDNIK OB D R U G I P R E M I E R I V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU:

A. F. D E L D E R F I E L D „VISOK J E Z I D "

Ljubezen, mladost in vzgoja Ljulbezen, mladost , poezi ja, vesel je

— i n k o l i k o r je še t eh l e p i h besed,, k i naj opišejo sončno dobo človeškega življenja — mladost , vse .imajo i s t i p redznak, namreč — živeti. Seveda pa je odv isno od posameznika i n moč­no o d razmer, kako je i n t o n i r a n ' in obarvan po jem — mladost . Z a l ob njo vedno trči starost — v tej a l i on i o b l i k i , s takšnimi a l i drugačnimi n a ­meni . N e k a mod i f i kac i j a s tarostn ih izkušenj je vzgoja, k i pa ima na svo j ih r a znov r s tn ih ščitih l ahko najrazlič­nejša gesla. I n ta predpisuje jo različ­ne metode in povzročajo razno l ike poslediice. V de lu »Visok je zid« tud i trčita dve vzgo jn i po jmovan j i i n zma ­ga liberalnejša, a le v šoli. V j a vnem i n družinskem po jmovan ju vzgoje pa se nič ne spremeni . So la na j pač le uči i n ne t u d i vzgaja — torej naj se ne v t i k a v prob l eme gojenčeve ras t i , marveč naj p o l n i g lave s suhoparno modrostjo. V e l i k o k r a t se življenje m l a d i h l j u d i čudno l n svo jevrs tno zavoz l ja p rav po k r i v d i »vzgoje« — takšne, k i n i ničesar dala, a zahteva vse in s icer v i m e n u abs t rak tn ih i n namišljenih vzgo jn ih shem.|jp'Lovekova ind i v idua lnos t se m o r a t em shemam podred i t i l n impera t i v m lados t i i n živ­l jenja leži ob s t r a n i poteptan i n ne­upoštevan. De lder f i e ldovo de lo je upor p r o t i takšni mise lnost i . O n za ­hteva življenjsko ("sic!) vzgojo i n prav ima . M l a d človek ni številka, temveč osebnost, ki se m o r a ob l ikova t i s k r b ­no i n brez b r u t a l n i h ukrepov . Kaže pa v d e l u tud i usodo i zgubl jene m lado ­st i , ki se pač n i k o l i ne v rne — i n prav v t em je tragično«t — in to v p a r u Chr i s t i n e i n Seatona. A m l a d i par S h i r l e y — M i o h e l s ta neke vrste pro j ekc i ja onemu pa ru i n podoba ži­veče mlados t i . O k v i r d e l u daje p r v i pa r , a razrešitev odnosa v njem nas

želji — zabavno i n ' zanimivo seči v p rob l em — ostaja mnogokra t površen i n zanemar ja celo trdnost mot ivac i j e . A teži ;k c i l j u , dat i r a zmah želji po življenju i n l jubezn i ter vreči r o k a ­v ico v obraz okostene lemu p u r i t a n i z ­m u i n ga pokaza t i , k a k o v svo j i go­rečnosti Skuša u b i t i v mladost i to, ka r jo lepo l n neomadeževano ter s sred­s t v i ' j avnega »zgražanja« l n propa ­g a n d e s k r u n i p o e z i j o m l a ­d i h d u š . Ne b i l o b i umestno me ­r i t i delo z v i s o k i m i m e r i l i umetnos t i , — delo samo tega ne b i prenes lo — vendar s t em še n i rečeno, da nam delo ne more pr i j e tno povedat i t i ­stega, k a r želi, p a čeprav je u m e t n i ­ški n a v d i h zamenjan s spretnost jo in pretres l j i vost življenjske g lob ine z rožnato sent imentalnost jo . Z a r a d i s vo -j.ih dobr ih lastnost i De lder f i e ldov .^Vi­sok je zid« l a h k o u v r s t i m o med dela »za naše razmere« — k a r po jmujemo v najširšem sm i s lu . N a odru Prešer­novega gledališča pa se up r i z o r i t e v De lder f i e ldovega de la uvršča m e d u -pr i zor i t ve , podobne Inge jevemu »Pik­niku«.

Režiser Peter Ma l e c je želel pouda­r i t i k va l i t e tne ka rak t e r i s t i k e de la i n se i zogn i t i bana l i zac i j i i n b u l v a r s k i zabavnost i — v k a r b i ob tako g i b l j i ­v em de lu ka j l a h k o zašel. Idejno pro ­b l emat iko dela je reševal resno, brez patosa in življenjsko prepričljivo. Ob sent imenta lnost i j e našel p r a v o mero i n u p r i z o r i t v i v t i s n i l pečat l jubkos t i i n prisrčnosti ter mladosti.. Umir j enos t m u je pač narekova la , da n i prehudo podčrtal ide jn ih naisprotij, n e d a bi seveda zabr i sa l n j ihove konture — marveč obratno, i n tako n a p r a v i l predstavo nevs i l j i vo lin pr i je tno. M o r ­da je režiserja samega preveč oma­m i l a prisrčnost posamezn ih pr i zo rov i n je zato včasih i zpus t i l iz r ok k o m -

» V I S O K J E ZID« Neda Sirnikova, Vera Kalanova, Jože Zupan, Anka Cigojeva in

Nada Bavdaževa

tie z an ima to l iko k a k o r p r o b l e m m l a ­d i h za l jubl jencev . Bo l j ko t razplet C h r i s t i n i n e usode nas zan ima n jen v p l i v n a dogajanje, k i p a je pogo­j en ne le od njenega naprednega po­gleda na vzgojo, marveč tud i od njene lastne življenjske usode.

Z neko svojstveno lahkotnost jo , m i r o m (a ne angleškim hladom) in norazbur l j i v o tragiČnostj q, a z do-kajšnjo mero sentimentalnosti ' , r a z r e ­šuje De lde r f i e l d zelo pomembne živ­l jenjske prob leme. V e n d a r se m u zd i n j ihovo zapletanje i n razpletanje tako življenjsko vsakdanje , d a ne čuti po­trebe i z tega n a p r a v i t i tragedi je a l i z d ramsko natančnostjo ostro m e r i t i Vzroke i n posledice . Zadovo l j i se z morda sem i n t ja u t r u d l j i v o k o n v e r ­zaci jo i n melodramatičnim obeležjem. De lde r f i e l d ne išče n o v i h i z r a z n i h 'nežnosti i n n i t i s t a r i h ne pog lab l ja , Marveč j i h l e s p r i d o m i z rab l j a : n ob

pozici jo celotne predstave. Gotovo je pozabi l , d a l a h k o z večjo d i n a m i k o odvzame mes toma premoreči A n g l e -ževi konve r zac i j i dolgočasnost l n j i da življenjskost (začetek 1. i n 2. de janja , razgovor i m e d Seatonom i n Chr is t ino ) . Statičnost predstave je t u d i v e l i k o ­k ra t zab r i sa l a učinek malotoesednih t renutkov , ko naj govo r i srce. In ne vem, čemu naj b i ob ton ih svojevrstne tragičnosti prešli v dek lamac i jo ( C h r i -stina). D e l u n i skušal da t i pomašeno vzdušje, marveč je obdržal tuje (al i vsaj skušal dati ) — i n prav tako, ka j t i dobro se l ahko občuti t u d i i z da l jave . Scena (VI. Ri javec) je uga ja la ; a s i m ­bo l i z i rano (!) ozadje n a m n i moglo povedat i ničesar.

In i g r a l c i : V. Kalanova ko t C h r i -st ina Muiir , ravnate l j i ca , je premalo uve l j a v i l a k a r a k t e r svoje vloge. Z n a l a je b i t i s i cer čustveno topla i n p r i z a -

D P D „SVOBODA" L E S C E P R E D N O V O P R E M I E R O

Med vaščani premalo zanimanja in podpore D P D »Svoboda« Lesce bo v n e d e l o

up r i z o r i l a svoje p r v o delo Pr i es t l ey j e -komed i jo »Inšpektor na ob i sku <.

^o sedaj vloženega t ruda n i b i lo m a -vendar pa se lahko zgodi , da i g r a l -

c i t ud i to pot ne bodo poplačan: za s vo j t rud . L a n i je d r a m s k a sekci ja upr i z o r i l a t r i premiere , sedemkrat do-^ a , enajstkrat pa je gostovala. V e n ­dar je biil povprečni obisk drugod znatno večji. Samo v G o r j a h je gle­dalo povprečno 226 gledalcev, v L e -S c a h p a le 120, T o za k r a j ko t so L e -S c e , k ra j s precej r a zv i t o indust r i j o i n Prostrano okolico., res n i pohva lno , "p-ugi, m o r d a že t re t j i p rob l em je ta, 5* Je zan imanje za delo dramske sek-C lJe najmanjše p r a v m e d mlad ino .

Ra z en d ramske sekc i j e dela p r i D P D »Svoboda« Lesce tud i orkester , k i je nastop i l skoro na vseh p ros l a ­vah i n p r i r e d i l 6 koncer tno - zabav­n i h večerov. M e d tamburaši je b i l a opazna ned isc ip l ina , k i i z v i r a p r ed ­vsem iz starostne raz l i ke tamburašev. T r eba bo m i s l i t i n a smotrnejše delo. saj so b i l i tamburaši n a svo j ih t reh nastopih toplo sprejet i . Godba na p i ­h a l a se b o r i še vedno z začetnimi te­žavami in nerazumevan jem m l a d i h godbenikov do skupnega dela. Ra z en tega obstojajo še glasbena Šola, knjiž­n i c a i n čitalnica.

Lj.

deta, a n i k a k o r ne »neuklonljiva«, kakršna naj b i b i l a k l j u b končnemu res i gn i ran ju . M a n j k a l a j i je črta sa ­mozavestne samostojnost i —• k i o b v l a ­duje, k a r je nadomeščala s subt i lno dobroto i n mehkobo , a se krčevito bo r i l a za nedostatek. J . Kovačič kot Seaton je s i ce r da ja l v idez svetov­l jana, a je b i l mnogokra t preoikorno »narejen« i n p r ema lo resničen. Neda Sirnikova kot M a v n a r d o v a je b i la umi r j ena , t rdna , a žal preveč neizra-^ žita; p r i s tna pa v p r ehodu od vzgo j i ­tel j ice starega t ipa v »naprednega«. N . Bavdaževa, A . Cigojeva in L. C igo j — zanje m i r n o l ahko zapišemo, da so b i l i t i s t i , k i so da j a l i vsem življe­nje i n barv i tos t . M lados tno navdušena, simpatična lin »resnično uradna« N . Bavdaževa kot Rache l i n poetično sanjarska, otroško na i vna , a prisrčna A . C i go j eva k o t >Shirley i n L . C i g ij kot M i e h a l . F. Trefalt je b i l Sta'bs, M. Cegnar — P r i t c h a r d (preveč hrupen) , M. Janžekovičeva — g. G r a n t o v a i n J . Zupan — Ba rbe r . G. Kocijan

VEČER O P E R N I H ARIJ V K R A N J U

N a ponedeljkovem večeru so peli sopranistka Vilma Bukovčeva, basist Ladko Korošec in tenorist Gašper Dcrmota

Predpremiersko razmišljanje ob Sofoklejevi tragediji »KRALJ EDIP«

S Sofokle j evo tragedi jo se K r a n j p r ­vič v svo j i gledališki zgodov in i s re ­čuje z izročilom staroga l juds tva — • tistega, k i je us t va r i l o temel j e zahod-no - e v r opsk i k u l t u n i i n n a k a t e r i še danes, po malone t r e h tisočletjih s lon i vsa evropska, p a tud i vesol jna d u ­hovna stavba.

O d k o d taka trdoživost i n skoro n e m i n l j i v a monumentalnoist grškega izročila?

V vseh os ta l ih s ta r ih k u l t u r a h je človek zgol j p l e n i n igrača v r o k a h vsemogočnih ncibeščanov; l e - t i o b r a ­čajo človeško usodo po svo j i m i l i vo l j i . G r k p a je bogove u s t v a r i l po svoj i podobi . Z a mer i l o v s e m s t va r em je postav i l človeka i n s 'človekom vred tud i spoznanje o zavest i k r i v d e . Tam, k j e r bogov i odločajo o stvareh, t am n i k r i vd e . Zato je tembol j u m i j ivo, zakaj je krščanski srednj i vek uničil antično .gledališko t rad ic i jo , saj je s svojo odrešensko ideolog i jo o odre­šitvi človeka po bogu, odvze l tragično bistvo človeškega b i van ja , i n s tem tud i možnost za proč v i t dramatičnega s lovs tva sploh. t

Z gotovostjo je moč t rd i t i , da je grška k u l t u r a v družbi os ta l ih , k i so jo obkrožale, najmočneje u v e l j a v i l a ob l i k o v a l no-us t va r j a ln i p r i n c i p , l e - t a pa jo b i l vedno vezan s t ekmova lno -agonističnim načelom: »Kdo bo boljši!«

Razcve t grške k u l t u r e d a t i r a v čas, k o se je v t eme l j i h zamaja la rodov­ska družbena ured i t ev i n k o so na vsem področju Sredozeml ja nasta ja l i sužnje-lastniški družbeni odnosi . B r e z antičnega suženjstva ne b i b i l o grške k u l t u r o i n moderne c i v i l i zac i j e , p r a v i Engels , ko po l em i z i r a s t i s t im i , k i s čustveno ognj evitosts j o i n pr i zade to ­stjo z r o na nastanek suženjstva p r i s t a r ih l juds t v ih .

Cas, ko Sofokle j piše K r a l j a E d i p a , je zgodnje obdobje začetnega r a z k r o j a grških po l ten ih državic (polis = grška mestna državica). Grčija je zap le tena v b r a t omorno k l a n j e peloponeških vo jn . P e r i k l e s - najmodernejši med državniki, jo p r a v k a r za t i sn i l oči.

So fok le j zavzema m e d grškimi t r a -giškimi p e s n i k i gotovo najsrečnejše mesto. A j s h i l , p r v i i z tro j ice v e l i k i h d r a m s k i h pesnikov , m u Izroči še ves m l a d pa lmovo vej ico. Sofokle j jo nos i doma la vse življenje, E v r i p i d je n i n i k d a r d o b i l — b i l je preveč mode­ren i n ostal zato nerazuml j en . Sofo­kle j je čisti i z raz petega stolet ja pred našim štetjem. K d o , če ne »božanski Olimp«, s i je m i s l i l povprečni G r k , n a m je pomaga l p remagat i Pe r z i j c e ! In Sofokle j je b i l še ves vdan O l i m p u . Zanj je b i l O l i m p realnost . E v r i p i d v m i tos ne veruje več. N j e m u je m i t zgolj sredstvo, da z n j i m o b r a v n a v a ak tua lne družbene prob leme ra7.kra-jajoče se grške po l i s i n o f i c i e lne m i ­šične ideologije.

M i t o K r a l j u E d i p u je Sofokle j dob i l v t ebanskem epskem c i k l u . P r i p o v e ­duje n a m o tem, k a k o je b i l o t eban-skemu k r a l j u L a j u i n n jegov i ženi Jokasti i p rerokovano , da bosta dob i l a s ina , k i bo uibi l očeta L a j a i n poročil mater Jokasto . D a se to ne b i zgodilo, sta o t r oku p robod la gležnje (odtod tud i limo Edip) i n ga d a l a i zpos tav i t i . (Po spar tanskem pn i rodnem p r a v u so pohabl jence l ahko takoj ob r o j s t v u i z ­pos tav l j a l i zverem, k e r s i to vojaško l judstvo s pohab l j en im o t roy i n i vede­lo pomagati ! ) Pas t i r , k i se m u je fant zasmi l i l , je odnesel E d i p a v K o r i n t .

K o r i n t s k i k r a l j ga je pos inov i l . N a n e k i zabav i pa je služabnik v p r e p i r u z a b r u s i l E d i p u , d a n i p r a v i s in k o r i n t -skega k ra l j a , d a bo u b i l očeta i n po­ročil lastno mater . D a b i se temu i zogn i l , se je E d i p o d p r a v i l p r o t i T e ­bam. N a pot i v Tebe je srečal na razpo t ju kočijo s spreml j eva l c i . V zavest i , d a je k ra l j e v skega r o d u , se E d i p n i hote l u m a k n i t i s pot i i n tako je v pre tepu pob i l vse, ra zen enega spreml j eva l ca , tud i teibanskega k ra l j a .

M i t n a m nato p r ipovedu j e tud i o tem, k a k o je, pameten k a k o r je b i l , p remaga l sf ingo (sfinga = bajes lovno bit je s človeškim obrazom i n žival­s k i m t rupom) p r e d vhodom v Tebe in tako ga je zato vdova tebanskega k r a l j a poročila, k a k o j e i m e l z n jo štiri o troke, Ant i gono , Izmeno, P o l i -n e j k a i n E t eok l a i n končno, k a k o je prišla k u g a nad mesto (po grškem po jmovan ju je b i l a k u g a posledica incesta = k rvoskruns tvo ) .

Naša tragedi ja, samostojen del n e k ­danjo t r io log i j e , se začne v t r enu tku , k o E d i p sam, ko t tebansk i kral j . , začne raz i skova t i v z roke to kuge i n ko m u iz preročišča v D e l f i h sporoče, da k u g a ne bo prej p r e m i n i l a , d ok l e r ne bo o d k r i t zločinec, k i je u b i l k r a l j a La j a . Z železno i n ne i zprosno log iko, k i pozna en sam c i l j : r esn ico , išče Edlip zločinca. Najde ga v samem sebi i n s i zato i z t akne oči, Jokas ta p a se obesi .

E d i p j e veličastna podoba tragičnega j u n a k a , k i propade zarad i ob jekt ivne k r i vde . Očeta, k i ga n i pozna l , je u b i l ponevedoma v s i l o b r a n u i n bo ju za svojo čast. Rešil je mesto z l a . Poročil je svojo lastno mate r — ne da b i za to v ede l i n v enda r s i s am naloži k a ­zen : kazen zato, k e r je z močjo svo­jega in te lekta hote l u i t i usodi , vnapre j zap isan i i n napovedan i po de l f skem preročišču. S poravnavo k r i v d e n a ­stop i očiščenje l n m i r . K r a l j E d i p je tragedi ja usode,, izvirajoče i z značajev. E d i p r a v n a v s k l a d u s povsem moder ­n i m i težnjami osveščenega človeka, J o k a s t a je poosebl jena čutnost, po­doba ponig lave , od resn ice proč obr ­njene eksistence, K r e o n — u t i l i t a r i ­stična vest države i n videč Te i rez ias — s l ep i Zeusov žrec, p r eds tavn ik m i ­tičnega grštva in ed in i jasnovidec.

Sofokle j je miit o k r a l j u E d i p u vse­b insko i n idejno pog l ob i l z značaji. Dogodk i ne slede d r u g d rugemu zarad i neke dedne k r i v d e , temveč i z znača­jev i n v s k l a d u z značaji g l a v n i h nos i l cev dejanja.

Rea lno ozadje za tragedi jo bržčas namigu je na P e r i k l e j a i n njegov pa ­dec. P r o t i n j e m u se je za ro t i l a antli-d emokra t ska kasta in po rab i l a ko t povod za gonjo p r o t i n j e m u Aspaz i j o , eno i zmed p r v i h emanc ip i rank . ( G r k i so j i h imenova l i Hetere) . O b padcu tako čudovitega človeka, kakoir je b i l P e r i k l e j , je r a zuml j i v o , d a se je So ­foklej k o t njegov i n t i m n i pr i ja te l j s pes im i zmom i n skepso v .srcu l o t eva l p r i k a z a Ed ipove trag ike .

Sofokle jev človek je tragično zmot­l j i v zato, k e r sta n a dnu neosvešče-nega grštva l ebde l i k o t d v a D a m o k l e -j e va meča — dve ugank i , k i j u vse do danes človeštvo še n i povsem re ­šilo. T i dve u g a n k i s t a : usoda i n s l u ­čaj. Vse dot le j , d ok l e r bosta človeka v znem i r j a l i t i d ve ugank i , bo trage­d i ja o k r a l j u E d i p u živa, občečloveško pomembna l n pre t res l j i va .

Traged i ja o k r a l j u E d i p u je p r o -metejsko-mogočna s imfon i j a o člove­ški upo rnos t i p r o t i mračnim s i l am

s t ih i j ske usodnost i človeškega b i van ja n a p lane tu , k i so ga G r k i k r s t i l i za Geo.

Režijski koncept : s t i l i z i r ano p r i z o ­rišče (ing. a rh . V . Mo lka ) , v tragiški patos p r i v zd i gn j en d ia log , podložen z glasbo M a r j a n a Vodop i vca . K o m p o n i ­rane zborske par t i j e v s t i l u ko ra lne glasbe poje M P Z društva »Enakost« pod vodstvom prof . F r a n a G r u d n a .

Sodeluje ves ansambel P G z v s em i s t a l n i m i sode lavc i i n stat is t i .

Rado Jan

FILMI, KI JIH GLEDAMO „Atila"

^ Nič posebnega b i ne mog l i zabe le ­žiti o tem f i l m u i ta l i j anske p ro i z vod ­nje, pa čeprav nas lov mnogo obeta. V s e k a k o r gre za enega največjih zgo­d o v i n s k i h f i l m s k i h spektak lov v t eh-nii ko l o ru , v ka t e r em režiser P i e t r o F ranc i s e i p r ipovedu je o n u n s k e m po­g lava r ju A t i l i , k i je s r ed i 5. stoletja s s vo j im i d i v j i m i h o r d a m i p l e n i l in pustošil po E v r o p i .

K a j hoče f i l m povedat i? M a r hočs obnov i t i le zgodovino i z d a v n i h časov? F i l m b i u t egn i l i r a z u m e t i ( in to je b i l bržčas t u d i namen zahodn ih p ro -ducentov) kot opozor i lo na nevarnost , k i p re t i z V zhoda i n g ro z i uničiti z a ­hodno c i v i l i zac i j o . T e m u se je sicer cenzura postav i la po r o b u s škarjami, n i p a se j i posrečilo zabr i sa t i te vo ­d i l ne m i s l i . Več sreče so i m e l i z d r u ­g im i p r i z o r i , k i so j i h i z r e za l i , da b i zadost i l i n eka t e r im etičnim načelom. Ce lo prisrčno n a i v n e m u papeževemu »čudežu«, k i je odrešil R i m p r e d bar ­b a r s k i m uničenjem, n iso p r i zanes l i . Zato l a h k o m i r n o ' trdimo, da je f i l m p r i m e r n o o smukan . — Ob k o n c u naj omen imo še g lavne i g ra lce : Soph ia L o r e n , nas je tud i t ok ra t 'razočarala s s vo j im i i g r a l s k i m i kval i tetami, , se-k u n d i r a t a j i A n t h o n y Q u i n n i n H e n r y V i d a l . — Ce so t e m u f i l m u nased l i nakupova le ! , upamo, d a bodo g leda lc i previdnejši. a a

»Ljubezen s tujcem4

To je angleški f i l m t iste vrste, ko po p reds tav i človek čuje t u d i take p r i pombe : »No j a, saj če b i se i m e l k a m da t i , ne b i šel v k ino , t ako pa , no ja , za pogledat je.« Res, za pogle­dat je. Komed i j a , zgrajena v g l avnem iz b r a d a t i h s ta r ih šal i n dv eh a l i t r eh n o v i h domis l ekov . P r i z a n e s l j i v gleda­lec se bo n e k a j k r a t zasmeja l — v teh težkih časih je tud i to neka j v redno.

J e a n S immons je i g r a l a že mnogo bolje, ko t i g ra tu , V i c t u r M a t u r e pa jo t ako a l i t ako znan ko t s lab igra lec .

i mm „Klic divjine" M o r d a utegne k d o ugovar ja t i , d a

f i l m n i na t i s t i tehnični višini, k a k r ­šna smo va jen i dandanes, vendar m o ­ramo upoštevati, d a je družba 20 th Cen tu ry F o x posnela ta f i l m po isto­imenskem r o m a n u J a c k a L o n d o n a pred dva j se t im i le t i . K l j u b t e m u pa moramo f i l m u p r i z n a t i neka te re k v a ­l i tete, p a tud i to, d a se je režiser Will.ia.rn H e l l m a n dokaj zvesto držal Londonove l i t e ra rne pred loge l n h k r a ­t i v p r i z o r i h s p s i ze lo efektno i z ob l i ­k o v a l m ise l o p ranagonu psa - vo lka . — Simpatični C l a r k Gab l e i n l j u b k a L o -retta Y o u n g nas v zgodbi pope l je ta mod lovce i n Iskalce z lata n a v i s ok i ameriški sever, s t anda rdnemu sreč­n e m u k o n c u p a se izogneta . Tega s i l ahko p r i k r o j i v sak g ledalec sam po lastnem cfcusu. O osta lem: i g r i , foto­g ra f i j i l n osta l ih p la teh režije pa pre ­sodi lo s a m i ! —aa—

D R A G I C T C I B A N C K I IN PIONIRJI!

Vem, da radi poscžete tudi po lepi knjigi, da kar s slastjo obračate liste, ki vas vodijo v daljnje dežele, čarajo pred va­mi nepopisne lepote, pripove­dujejo o dobrih ljudeh in od­krivajo pred vašimi očmi vse tisto, kar vam je neznano. Lepa knjiga je zaklad, ki je vreden, da ga skrbno čuvamo, ker nam je najboljši prijatelj. Teh dra­gocenih zakladov — lepih knjig imamo Slovenci že kar lepo šte­vilo. Kar spomnite se malo. Saj ste že imeli v rokah knjige: Mihec in Jakec, Kokošji rod, Miškulin, Cirimurčki, Kralj Ho-nolulu, Tinte in Blnče in še druge.

Pa ste morda pogledali tudi, kdo vas je vodil po teh bajnih deželah, kdo vam je toliko le­pega nanizal v teh knjigah in ste morda odkrili, kje na prvi strani tudi ime Ribičič — ime priznanega pisatelja, ki je dal vam, mlademu rodu vse te knjige in napisal še marsikaj lepega.

Dobro bi bilo, da se tega na­šega pisatelja, Josipa Ribičiča, spomnimo tudi mi, saj je pra­znoval ravno te dni sedemdeset­letnico rojstva. Rojen je bil leta 1886 v mestecu Baski, na otoku Krku. Tu preživel nekaj lepih let, iz ljubezni do mladine se posvetil učiteljskemu poklicu, služboval kot učitelj v Trsta, dolga leta pred vojno pa v Ljubljani, kjer živi in dela še danes. Pisatelj Ribičič pa vam ni daroval samo teh navedenih knjig, prav uspešno se je spo­prijel tudi z odrom in napisal tudi nekaj igric: Kraljestvo palčkov, Vrabci, Trapica, Mir in ljubezen in še druge, ki jih radi še danes uprizarjajo na šolskih odrih. Dolgo let je tudi urejeval pred vojno znani o-troški list Naš rod, po vojni pa nekaj časa našega Cicibana, ki ga kaj radi prebirate.

Malo je pisateljev, ki se vsi predajo samo mlademu rodu, darujejo samega sebe samo mladini — med te redke Izbran-ce lahko Štejemo našega pisa­telja Josipa Ribičiča, ki mu ob prazniku prav od srca želimo Še mnogo zdravja in prijetnega s željo, da bi nam še kaj le­pega povedal.

Olal Jtlilan M i l a n j e po dežju hod i l l n po lužah bos je b r o d i l ; dobre mamice n i slušal, zdaj pa kazen bo okušal.

J e d o b i l čez noč vročino i n obole l za angino. Res je , k d o r nerad uboga, sama tepe ga nadloga.

Martina Bidovec

PREBRISANI MUKI M a m k a K o k a je postaja la iz dneva

v d a n bolj otvilna i n vsele j , k a d a r se j e v zpen ja la p o m a j a v i l e s t v i c i v ikur j l h lev , j e s toka la s a m a p r i seb i : »Morala s i bom p o i s k a t i k a k kotiček p r i t l eh . Preveč me u t ru j a hoja n a ­vzgor.« M u k i je slišal n jene vzdihe. B i l je namreč že nekaj d n i p r i k l e n j e n

Gibčni telovadec Pr i l ep i t e p red lo ­

go na t r d r i sa ln i pap i r i n izrežite vse dele. Nato spo­j i te ude s tanko v r ­v ico (vdenete jo v šivanko in povleče­te skoz i črno zazna­movane, skupaj spa ­dajoče točke), kot kaže s l i k a i n jo na obeh k o n c i h zavoz-l jate. U d i se morajo z l ahko to g iba ­t i , zato ne zadrgni te v r v i c e pretes­no ! S k o z i točki na r o k a h v takn i t e žveplenko (napravi te malo luknj ico ) i n jo počasi v r t i t e . Ve s e l i te lovadec bo pokaza l zelo drzne vaje !

N O V E U G A N K E — N O V E Z A N K E

Čez glavo j i voda že sega, p a še se iz luže k- rega , k - r ega !

P o d smreko dvorec je zgrajen, iz i v e r i ves nare jen, je brez števila v n j em soban, ce l r od i m a v tem d v o r c u stan.

G a l e b spus t i se . . . Za z la to ladjo sp lava i n ko tako jo obletava, . . . ves pos rob r i se.

n o u o s A O T R ^ T "

Kdo k o m a r je, M so ves la v zračne ga t okove nesla?

ooiiBii |B<3(is-aiBon/uis

V e l i k , v e l i k čebelnjak, k je b i se še našel tak? In čebele — kakšne le, v n j em so to, k i se uče b r a t i p r i d n o : A , B e , Ce?

BiPS

k svo j i koči, k e r je gospodarju po­vzročal razne n e p r i l i k e s tem, da je v svo j i prostost i zagrešil prepovedana dejanja. P a se m u je posvet i lo v zv i t i g l av i , k a k o se bo k m a l u maščeval. B^l jo namreč pošteno užaljen: pes iz r odu jazbečarjev — pa n a v e r i g i ! K o je šla K o k a precej b l i z u njega, j i je sk r i vnos tno zašepetal: »Mamka, j a 7 V a m prav rad d a m svojo kočo na raz­polago, samo oprezno smukn i t e vanjo, da Vas nihče ne opaz i ! K a j b i sop i -h a l i vsak dan po l e s t v i c i ! P a mehko imate pos t lano ! »Mamka K o k a si n i pus t i l a d v a k r a t reči. K o je b i lo ja jce zleženo, je že odpr l a k l j u n , da b i oznan i la svoje važno oprav i lo . »Bo­d i t e t iho , s icer Vas bo slišala i n opa­z i l a hudobna k m e t i c a ! P r epov eda l a V a m bo ob isk mo je koče, pa se boste m o r a l i zopet mučiti po les tv i navzgor.« T u d i ta nasvet je poslušala. In tako je že skoro l es tv i teden d n i ob i skova la pasjo kočo i n p u s t i l a t am vsakokra t po eno jajce. In k a d a r k o l i j e m i s l i l a s k o k o d a k a n j e m naznan i t i vese l dogo­dek, se je k sreči še pravočasno spom­n i l a M u k i j e v e g a nasveta. P r e b r i s a n i M u k i pa se je sp l a z i l tako j , k o se je K O k a odst ran i la , v kočo, r a z b i l jajce i n p o l i z a l ckusno vsebino. »Dobro, da je K o k a tako neumna i n l judje tud i , d a nič ne opazijo,« s i je m i s l i l , k o se jo obl i zovak A n jegov g reh je prišel k m a l u na dan . M a l i Janezek je ne ­kega dne v ide l , k a k o ko raca K o k a v pasjo kočo in tam čepi. S t eke l je po­vedat m a t e r i na vrt . T a je prišla še ob p ravem času. da je v i d e l a od d a -

IGRICA N a sred i t r a v n i k a a l i dvorišča se

i zkop l je j am ica , k i predstav l ja h lev . Van jo je t reba p r i g n a l i sv in jo (žogo, storž, konček lesa a l i kaj podobnega). V k r o g u se postavi jo p i on i r j i - i g r a l ­c i , p red seboj pa naj vsakdo i zkop ­l je j am i co ; v r o k i imajo vs i pa l ice , k a t e r i h konce tišče v l u k n j i c a h . V k r o ­gu nekje stoj i g l avn i igra lec - p a ­st i r , k i s i pr i zadeva , da b i sp rav i l s v i ­njo v hlev . P r i t em pa m u nagaja­jo vs i ostal i , k i s svo j im i pa l i c am i z a ­držujejo sv in jo i n jo pehajo nazaj . Pas t i r se j i h otepa i n gleda, da k o ­ga presenet i , to je, da v takne svojo pal ico v j amico onega, k i m u naga­ja . Ce se m u to posreči, m o r a oni , k i je sedaj brez jamice , postat i pas t i r : v l og i se zamenjata. Igra se konča, ko je sv in ja v h l e vu .

leč, k a k o jo kokoš popo lnoma t iho z a ­pust i l a pasjo kočo in k a k o je M u k i i z g i n i l v njej . Poh i t e l a je i n ga p o ­tegn i l a z ve r i go i z koče — a b i l o j « prepozno : gobček j e i m e l ves r u m e n -Presenečena k m e t i c a je našla v koči po lno jajčnih l u p i n .

I n ubog i M u k i jo j « pošteno skupil za svoj nasvet.

Z 2 i S r V I E H Tomaža pošlje ma t i po k r u h . P r i ­

j azna p roda ja lka odreže kos h leba , vrže na tehtnico, k i se je ka j s u m ­l j i vo zamajala . P a opozor i Tomaž p r o ­daja lko, da m u je da la p r ema lo k r u h a za 50 d inar j ev .

P r oda j a l ka m u p r a v s l adko p o d r o b i : »Boš p a lažje nese l , sinko«.

Tomaž b r i h t n a g lav i ca vrže na mi zo 40 d inar j ev . P r o d a j a l k a takoj ugotov i , da m a n j k a 10 d inar j ev i n zavpi je nad Tomažem: »Smrkavec, boš dal še 10 dinarjev«!

P a zabrus i Tomažek nedolžno nazaj: »Da, m a n j k a , boste pa lažje šteli«.

Vod j a e l ek t rarne žalostno strm"! skoz i okno v s in je nebo, k i se boči nad gozdom te r v m i s l i h odšteva knlo-vatne ure , k i j i h za rad i lepega v r e -mena ne more pro i zves t i e l ek t ra rna .

Iz razmišljanja ga p r e d r a m i glas nadebudnega s i n k a : »Očka, barometer je padel«!

Ves radosten v z k l i k n e oče: »Res aH zelo«?

S i n k o : »Skoraj za dobra dva metra, p r a v na t la « !

šla naden j ! J o j , bežati je t reba. B l i s k o v i t o m u je šinilo v g lavo : H i t r o , M a r j a n , beži, beži, dok l e r je še čas! O b r n i l se je i n brez ­c i l jno bežal. Žarek dnevne svet lobe m u je čez čas šinil od t am, od kode r so prišli. T e k e l je p r o t i odp r t in i . Samo, da b i b i l

(Nadaljevanje in konec) Ivo je prižgal svečo, v žepu p a je t rdno

držal bater i jo , d a m u p r i p l a zen ju ne b i i zpad la . S tane je počasi odv i j a l v r v . M a r ­j a n je b i l z a d n j i i n je držal le p r i p r a v ­l jene robce, da b i čimpreje zaveza l z a ­k l a d . S r c a so j i m močno u t r i p a l a , č e ]e res, k a r j i m je p r a v i l ' M a r j a n , j i h l a h k o zdaj zag rab i pošast i z kakega ko ta . P o neka j m e t r i h se je odp r t i na razširila v prostor , k j e r je b i l o možno i t i že po vseh štirih i n nazadnje celo sključeno. Sveča je z a r i s a va l a pošastne sence na vlažne stene. V s i t r i j e so b i l i t iho. O d časa do časa se je u t r n i l a od s t ropa kap l j a , k i je s čudno pojočim g lasom p r e t r ga l a tišino. Nič kaj p r i j e tno j i m n i b i l o p r i s r cu . N a j ­bol j je t repe ta l p o g u m n i M a r j a n .

„Joj, ka j če nas pošast dob i v svoje k r e m p l j e ? " je t a r n a l venomer , toda šepe-taje, d a ga Ivo i n Stane n i s ta slišala. „ In če me pošast sne, še m a m i poveda t i n e b o m moge l , k je s e m b i l . P a še vžigalice s e m vze l , ne da b i jo vprašal." Debe le solze so m u pričele po l ze t i po l i c u i n n a j ­ra je b i se o b r n i l nazaj , p u s t i l z a k l a d p r i m i r u , a ka j , ko b i se pa m o r a l v r n i t i s a m naza j . Neustrašni Ivo pa je h o d i l k a r n a ­pre j i n napre j , S tane pa je t u d i k a r veno­m e r odv i j a l v r v . T a dva se res n i s ta p rav

nič ba la . Seveda, n j u n oče n i p r a v nič h u d i n j i m a je po tem vseeno, k a k o je. P o t i pa n i i n n i hote lo b i t i konca . Ivo i n S tane sta h o d i l a k a r napre j i n napre j i n i ska l a z a ­k l a d . Teda j je zman jka l o v r v i . In zdaj?

Ivo je z m i g n i l z roko i n d a l os ta l ima dvema znak, naj gresta za n j i m napre j brez v r v i . M a r j a n se je u p r l . Ne , on ne gre, za ves svet ne gre, kaj šele za z ak l ad . K a r sama naj gresta. O n bo osta l tuka j i n j u čakal.

„Tudi p r a v ! " je odločil I vo i n p u s t i l M a r j a n u svečo. „Pa tuka j ostani i n na ju čakaj. M i d v a g r eva do konca , k e r n i s v a t a k a plašljivca, k a k o r s i t i ! "

Ivo je prižgal bater i jo . Snop žarkov je pričel p l esa t i po s tenah i n za r i sava t i lepe kroge , k i pa so se vedno bol j i n bol j od ­da l j e va l i , čim dl je s ta Ivo i n S tane odha­j a l a , M a r j a n je osta l sam. K sreči je i m e l svečo v r o k i . R o k a m u je t repeta la i n s ve ­ča je zap lesava la v nje j .

N e n a d o m a je zaslišal glas, k i se je od ­b i j a l od sten. P r i h a j a l je od tam, k j e r sta b i l a Ivo i n Stane . J o j , k a k o se je ustrašil! Sveča m u je p a d l a i z r ok i n ostal je v temi . Ves je o t r p n i l , toda to le p r v i t re ­nutek . P o t e m se je zaveda l . K a j , če je b i l a pošast. Go tovo je b i l a ! Požrla je Ivota i n Staneta , zato sta zakričala. In zdaj bo

čimpreje zuna j . J o j , i n zdaj je t reba še po vseh štirih. K a j , če bom prepozen. H i ­tro, h i t r o ! P l a z i t i se je t reba . Še malo . Kričal je, t u l i l , j o k a l . Končno je le pomo­l i l a n jegova skuštrana g l ava n a prosto. Vsega preplašenega je zag leda l Jože. »Po ­magaj , pošast!" je t u l i l M a r j a n i n krčevito l e ze l n a prosto. Toda , tedaj se je dogod i la nesreča!

„Pošast me že drži !" je prestrašeno za­t u l i l . „Za hlače me drži. Jože, pomagaj m i ,

pomaga j ! N a pomoč! M a m a , mo ja dobra m a m a , pošast me bo požrla!"

Jože m u je pomaga l . V l e k e l ga je za roke, toda pošast je b i l a bržkone močnej­ša. N i i n n i hote la i zpus t i t i ubogega M a r ­j ana . Tedaj je le nekaj r ek l o „rrrssk" i n M a r j a n je skočil na prosto. Prestrašen je t eke l naravnos t domov , za n j i m pa jo j e

c v r l Jože. Saj je b i lo t u d i t reba teči, ka j t i pošast l a h k o vsak čas p r i d e za n j ima .

Ves zasopl jen je M a r j a n p r i t e k e l domov-N a p r a g u ga je spre je la m a m a vsa začu­dena. „Kje pa imaš hlače, M a r j a n ? " ga je vprašala. M a r j a n se je pog leda l i n šele te­daj v i de l , da je t ek e l brez hlač.

„Hlače? Pošast m i j i h je v z e l a . " „Kakšna pošast?" „Pa pošast v l u k n j i , k j e r smo i s k a l i za­

k l a d . " „Zaklad ste i s k a l i ? " P r a v tedaj pa sta p r i t e k l a Ivo i n Stane,

vsa zamazana i n s t rgana . P r i n e s l a sta Mar j anove hlače. M a r j a n je b i l ves začu­den. „Kje s ta j i h dobi la? K a j j i h n i vzela pošast?"

Zdaj s ta b i l a Ivo i n Stane začudena-„Kakšna pošast?"

„Pa pošast vendar , k i je v a ju požrla-Saj s em slišal, k o sta z a k l i c a l a ! "

„Vidiš ga plašljivca! Seveda s v a z a k l i ' ca la , k e r je b i l o j ame konec, zak lada P a

n i k j e r P o t e m sva se pa ob rn i l a , toda tebe n i b i l o n i k j e r več. Samo tvoje hlače sva našla, k i so v ise le na n e k i s k a l i ob izhodu-Čudila s va se, zakaj n e k i s i j i h na t akn i l na ska l o i n odšel brez n j i h . "

T a k o se je končalo i skan je kokrškeg 3

z a k l a d a P r a v z a p r a v so d o b i l i fantje vsak svoj z ak l ad , toda d a l i so j i m ga očetje-D r u g i dan so p r a v težko sede l i v svoj* koči i n modrova l i , kakšna pošast je nek* m o r a l a b i t i , da je M a r j a n u k a r tako, meni nič, t eb i nič, s t r ga l a hlače s telesa.

foutiislU ešveštevatet • Hudi agtesi K I N O »SORA« S K O F J A L O K A

O d 16. do 18. novembra , amer. Darv. f i l m »Pas za pištolo«.

Obveščam cenjene stranke, da sem odprl novo čevljarsko delavnico na L a b o r a h p r i K r a n j u . Sp re j emam vsa s t o l o v s k i f i l m »Zaklad Kali fe« . V čevljarska poprav i l a . I zde lu jem po D 0 k > ob 19.30 u r i (ob p o l osmih)

K I N O » K R V A V C « C E R K L J E 17. i n 18. novembra , ameriški p u -

V K R A N J U

š p o r t - š p o r t - š p o r t - š p o r t F R A N C O S K I NAMIZNOTEN IŠK I I G R A L C I V K R A N J U

Blesteče zmage Terana in Zezline N a povratku z mednarodnega pr- slogu, pa tudi ostali so dali od sebe

venstva Beograda so francoski repre- več kot smo pričakovali. V ponedel jek je b i l o na živilskem zentantje kot reprezentanca Pariza

m e r i novo trpežno l n moderno obutev Cene zmerne. Se v l j udno priporočam.

Prodam električni radiator, pisalni stroj »Remington - portable«, par kamnov , os in kroglične ležaj e za kmečki m l i n . • V e r d i r Peter , Zadraga 10, Dup l j e .

Prodam z a z i d l j i v o parce lo pole^ gas i lskega doma. Stražišče 17, K r a n j .

Prodam Obdelovalno zeml jo na P r i m s k o v e m . Nas lov v u p r a v i l i s ta .

Hišo, onostanovanjsko - enonad-stropno takoj vse l j i vo v dob r em s t a

v nedeljo ob 15. in ID. u r i .

• gledalište

s o _ t rgu v K r a n j u k l j u b deževnemu v r e -t e T m e n u precej živahno. V p r i m e r j a v i s

prejšnjim tednom se cene b istveno niso spremeni le .

Zabeležili smo: repa (kisla) 28 d in ,

nastopili v torek zvečer proti naj boljšim namiznoteniškim Kranja. Doseženi rezultat 4:5 je xa Rezultati Kranjčane več kakor zadovoljiv, če Amourettl upoštevamo, da so nastopili v repre-

Lcpo prireditev je motilo večno iskanje žogice med klopmi, za kar bi

igralcem moral organizator poskrbeti. Hagenauer : Teran 0:2,

Česen 2:0, Petrovič : Amouretti 0:2, Chergue : Zezlina 2:1,

zelje (kislo) 56 d i n , zelje v g lavah zentanci dolgoletni francoski prvak m Hagenauer : Česen 2:1, Amouretti

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

Petek 16. novembra ob 20. u r i

od 24 do 30 dinar jev , ja jca o d 22 do zmagovalec številnih mednarodnih pr-25 d inar jev , čebula 95 d inar j ev , česen venstev Hagenauer, trenutno najboTj-od 18 do 20 d in g lav i ca , o r eh i (celi) »i francoski reket Amouretti in mladi 80 d i n za "Liter, fižol 55 do 60 d i n za Chergue.

premie ra — izven. So fok le j : »KRALJ l i ter , hruške od 30 do 35 d in , j abo lka Začetne igre niso mnogo obetale, EDIP« . od 25 do 35 d in , kostanj 25 d i n za saj sta Česen in Petrovič gladko iz-

Sobota 17. novembra ob 16. u r i za l i ter , surovo mas lo od 440 do 460 d i n , gubila. Toda že prvi Teranov nastop g imnaz i jo i n strokovne šole, ter ob kokoši od 450 do 500 d in komad , go- jo precej obetal. Simpatični Hage-20. u r i — i z ven . Gostovanje v Radov- be (lisičke) 30 d i n za l i ter . — V poz- nauer je bil njegova p r v a žrtev. V

Teran 0:2, Hagenauer Zezlina 1: Chergue : Česen 2:0, Teran : Chergue 2:0. M.

Z M A G A STTS

Pre t ek l o soboto sta se srečali na­m i znoten i ški ek ip i S T T S - G I S v p r i ­j a te l j skem dvobo ju . Zmaga l a je S T T S 7:2.

Posamezn i rezu l ta t i njiu i n nekaj n j i v , t r a v n i k in gozd l j i c i v znamen ju L i n h a r t o v e g a j u b i l e - n i h dopo ldansk ih u r a h so cene zavo- p r v e m setu jo bil v s ta lnem vods tvu 6kupno a l i posamezno prodam. In for - ja . A n t o n Tomaž L i n h a r t » TA V E S E - l jo s labega v r emena neko l i k o padle. Hagenauer , T e r a n pa je pro t i k o n c u l a r 21:19, 21:12; P i r e mac i j e : Lo j ze K u n s t e l j , B l e d u .

Večje količine domačega negot in-skega vina prodamo — tudi po pogod­b i . Savski breg 19.

Prodam avto »Fiat« B a l l i l a G i a r d i n i -era« pripraven za o b r t n i k a . K r a n j , Poljska pot 4.

Iščemo kvalificiranega pekovskega pomočnika za pekarno v Železnikih. Ponudbe pošljite na Občinski l j udsk i odbor Železniki.

Takoj sprejmem 2 delavca, B i do v c M i r a n , z i da r sk i mojster, Hu je št. 3, K r a n j .

Preklicujem št. b i . 320?8 izdanega v K o m i s i j s k i t r gov in i v K r a n j u dne 18. 10. 1956. B a k o v n i k A n i c a .

Mesečno vozovnico K r a n j — V e l e s o v o št. 004558 preklicujem kot. nevel javno.

Oddam opreml jeno sobico dostojne­m u tovarišu, ka t e r i i m a poste l jnino. Nas l ov v u p r a v i l i s ta .

Prodam izložbeno okno i n v ra ta — komple t . Nas lov v oglasnem ode lku .

Prodam t r i leta staro kob i lo . B r i -tof 52.

Preklicujem št. b i . 26632 izdanega v K o m i s i j s k i t r gov in i v K r a n j u dne 31. V . 1955. Vend l ing .

Gor j e p r i L I D A N A L I MAT IČEK S E ZENI « Nede l j a 18. novembra ob^ l6 . u r i —

i zven i n za podeželje. So fok l e j : » K R A L J EDIP« , ter ob 20. u r i — i z ­ven i n za podeželje R o n a l d F. D e l d e r ­f i e l d : »V ISOK J E ZID« .

prišel v vodstvo in tudi zmagal. Slič- 21:15, 21:19; Ferjančič

Posed i Za -K r a n j c 13:21,

M u n d i n g 21:15,

, M E S T N O GLEDALIŠČE JESENICE

Petek 16. novembra ob 14.45 uni J . Tomažič: » LEPA V I D A « — za g i m ­nazi jo Jesenice.

V K A M N I K U Čeprav je b i l v torek v K a m n i k u

semen ji, niso p r i p e l j a l i kmetova l c i na živilski t rg nič več blaga kot običaj­no. Dovoz zel ja je to pot Izostal, pa tud i kostanja n i b i lo naprodaj . P r o ­da ja l c i so poskočili s ceno kaše, k i so jo proda ja l i po 90 d i n l i ter , orehi p a so b i l i po 70 d i n . Lepe hruške -tepke so bi le po 35 d i n kg , j abo lka pa­

no je potekal drugi set in publika je 21:17; P i r e : Za l a r 21:15, 26:24; P o -kmalu pozdravila Hagcnauerjcvega sedi ; M u n d i n g 21:17, 9:21, 21:16; Fer-zmagovalca. Vendar to ni bila edina jantf.Č : UraJInc 22:24, 21:12, 17:21; zmaga. Kmalu za tem je Teran pre­magal še Cherguea z 2:1 in dve igri pred koncem srečanja tudi Amourct-tija z 2:0. Teran je zaigral v velikem

P i r e : M u n d i n g 21:10, 21:16; Posed i K r a j n e 21:13, 19:21., 19:21; Ferjančič Z a l a r 21:17, 20:22, 21:16.

Aco

Sobota 17. novembra ob 19.30. u r i J . 30 do 35 d i n kg. Dovo l j je 'bilo špina-če po 100 d i n kg . R u m e n a ko le raba — k a v l j a je b i l a po 20 d i n , črna red

Tomažič: » L E P A V IDA « . Nedel ja , 18. novembra ob 14.30 u r i

J . Tomažič: » LEPA V IDA « . kg . Cene os ta l emu b l agu se niso spre­men i l e

V K R A N J U

Odgovor na članek ,Brez komentarja* Res je, d a je nekdo i zmed navduse - tud i borbe p ro t i a l koho lu i n ' n i k o t i -

n i h pristašev moštva »Partizan« iz N a - n u . To lahko dokažemo z dejstv i , t er k v i c a po 30, korenček pa" ' po 50 * d i n k ' l e g a ' v n « d e l J 0 ' 4- novembra po tek- zarad i tega zavračamo tako t endenc i -

m i v ze l iz žepa stekleničko domačega ozno pisanje o našem društvu, žganja i n ga p o n u d i l n eka t e r im i g r a l - Uprava in nogometaši »Partizan« cem domačega moštva, k i so šli z i g r i - Naklo

Seman j i dan, k i je v K a m n i k u vsak K a v s l a , č i l n i c o . T o j e imenovan i n a - Opomba uredništva: d r u g i torek v mesecu, p r i v ab l j a ceda- .j - 7 z a d o v o , l j s t v a n a d ^ g o d o . Nihče ni imel namena (prav gotovo l je več tu j ih prodaja lcev . Tako je b i l m , a , č e g a , m o š t v a i n s t e m n i i m e l no- ne tudi dop isn ik Dc), da bi s kratko

Rod i l e so: M a r i j a K a l a n , gospodinja skoro ves t r g zaseden s s to jn icami in b e n e g a s labega n a m e n a . . . Res pa je, beležko: »Brez komentarja« kakorko-iz Mavčič 52 — dek l i co ; M a r t a K a v - p r o d a j a l m m i m i z a m i , m e d k a t e r i m i d a S Q : p o s a m e z n i b r a l c i i z te s tek le - li že omadeževal vzgojno in športno čič, med. sestra iz Radov l j i ce , L j u b - J 0 komaj našel pros tora kostan jar . N a m č k e »potegnili« požirek a l i dva . Ta delovanje društva »Partizan« iz Nakle-l j anska 16 — dečka; M i h a e l a Omejc , s to jn icah so proda ja l i najrazličnejšo p o s t o p e k nekaterih igralcev moštva ga. Namen članka je bil le v tem, da bolničarka. G o l n i k 46 — dek l i c o ; M a - robo od b l a £ a > konfekc i j e , p l e t en in i n o p r a v i č u j e dejstvo, da morajo igralci bi odpravili z naših nogometnih igrišč r i j a Cehov in , gospodinja, K r a n j , S ta ra čevljarskih i zde lkov do o k r a s n i h p r e d - p o t e k m i v v e C k o t 3 0 0 m e t r o v odda- vse take pojave (sem sodi tudi primer cesta 12 — dek l i co ; M i h a e l a H u d o b i v- metov. Posebno ve l i ko je b i l o napro - , j e n o g a r d e r o b o v D o m u k a i t U r e iz Naklega), k i prav gotovo nimajo nič n ik , tov. de l a vka , K r a n j , D r u l o v k a 28 daj suhe robe. Najbo l j so tli v k u p ( ( p o l d c r t a l o uredništvo). To pa zarad i skupnega s športno vzgojo. Omenjeni — dečka; A m a l i j a Ga l jo t , tov. de lav - cebriči m k a d i za k isan je ze l ja m t e g a k e r P a r t l i z a n n i m a us t r e zn ih h i - primer v Naklem pa še celo ne. ka , Prebačevo 44 — dek l i c o ; A n a S t i - re*>e. Živinski t rg je b i l ves zaseden. g i e n s k i h n a p r a v n i t i tušev na i g r i - Dejstvo, da so nogometaši vendar-bel j , šivilja, B i s t r i c a 13 - dečka; H e - Gove je živine so p r i p e l j a l i ze lo ve l iko . š č u k o t j i h i m ' a j o v d r u g i h k r a j i h , le srknili požirek ali dva žganja, ka-l ena Gregorc , bolničarka, G o l n i k 46 — Zivrno-rejoi r ad i prodajo živino pred R a z ' e n t ^ m o r a m o .poudarit i , da je terega jim je iz navdušenja podaril dek l i co ; M a r i j a B e r n a r d , gospodinja, a ™ . posebno če n imajo dovo l j KT- H [ L A T E K M A od igrana v m r z l e m in ve- pristaš kluba, in prav tako dejstvo, K r a n j , S ta ra o 4 — dek l i c o ; M a r i j a me. T u d i sv in j za zako l i n m l a d i h t r o v n e , m V T e m e n u (3°C) i n d a so b i l i da imajo nogometaši po tekmi do Gantar , gospodinja, Z i r i 26 - d ek l i c o ; pu j skov je b i l o precej . Sest tednov . 2 o b i e c e n i v nogometne drese, k i garderobe 300 metrov, nikakor ne

16. n o v e m b i a p r e m i e r a češkega He l ena M i k e l n , g led. i g r a l k a , K r a n j , stani pu j sk i so b i h k a r od k r a j a po * . ,. b r a n , i t i l 0 r e d m i r a 7 0 , m

barvnega f i lma »Pot v zgodovino« ob V r t n a u l ! d e č k a . K a t a r i n a P r a - 3000 d i n . Ovce so proda ja l i povprečno J d h m s 0 m 0 l g U ^ r a n i U p r e d m r a 7 ' ° n

K I N O »STORŽIC« K R A N J

16., 18. in 20. u r i . p ro tn ik , gospodinja, Prezren je 7 — po ?000 do 3500 d i n . K l j u b temu, da je U p r a v a našega društva i n članstvo

opravičuje tega postopka. Opravičilo, da so pili žganje zaradi mrzlega vre­mena in verjetno bojazni, da se ne bi

17. n o v e m b r a ob 16, 18. i n 20. u r i d e č k a ; ' L j u d m i l a " " Eržen," "gospodinja, b i l se jem zelo ob i skan , je b i l a po- se dobro zavedata statuta »Partizan« ^ u J m L ^ S r t i ^ ^ r i Z ^ M češki b a r v n i f i l m »Pot v zgodovino«; K r a n j , P r i m s k o v o 167 — dečka- Dani- n u d b a večja od povpraševanja. i n p r a v i l n e vzgoje ter s t em v zvez ' ob 22. u r i p r e m i e r a ameriškega f i lma j e l a P o d < > b n i k ) ^ d e i a v k a , R a k o v e a »Beg i z Guyanne«. 3 _ d e ^ k a ; s t a n i s I a v a A h a č d č ) ^

18. novembra , ob 9.30 i n 14. u r i ame- d e I a v k a j e i e n d o l 10 - dečka; Jožefa

^ \ « m S * 8 f * G l y , a K n e < < i " , . / * P r a v k a r , tov. de l a vka , K r a n j , Cirče 16., 18. i n 20. u r i češki b a r v n i f i l m u g _ dečka. »•Pot v zgodovino« — zadn j ik ra t .

K I N O »TRIGLAV« P R I M S K O V O V S K O F J I L O K I 17. i n 18. novembra , ameriški f i l m Rojstva: Te rez i j a M a d j a r iz Starega

»•Stalag 17«. V soboto ob 19. uTi ter v dvora 35 rod i l a s ina M a r i j a n a , A n a nedel jo ob 15., 17. i n 19. u r i . M ihovec iz P a p i r n i c e 8 r o d i l a s ina

K I N O »SVOBODA« S T R A Z l S C E Mate ja , M a r i j a Trnovec i z Škofje L o -

17. i n 18. novembra , ameriški f i l m J * 0 j a | s k a 4 h „ č e ! k ? . , S l i l r a , ' n 0 , ' I v a ? 3

»Beg iz Guvanne«. V soboto ob 18. i n 20. u r i ter v nedel jo ob 15., 17. i n 19. u r i — zadn j ik ra t .

KINO N A K L O ' 17. novembra , ameriški f i l m

na nevesta« ob 19. u r i . »Več-

18.

Demšar iz L o k e 2 r od i l a hčerko Te ­rez i jo .

Poročili so se: A n t o n Rant , nočni čuvaj Skof ja L o k a Spodnj i t r g 5 i n Frančiška G o l i j a, i ndus t r i j ska de lav­ka Skof ja L o k a , Spodn j i t rg 35.

Umrli : V a l e n t i n Noč. ro j . 14. 2. 1898, novembra , ameriški b a r v n i f i l m u m r l 8. novembra v Sko f j i L o k i , Je -

»Ljubim Melvina« ob 16. in 19. u r i

K I N O R A D O V L J I C A 16. i n 18. novembra , ameriški ba r v ­

n i kavbojski i f i l m »Saskačevan«. V petek in soboto ob 20. u r i ter v ne ­deljo ob 15.30, 17.30 i n 20. u r i .

gorovo predmest je 5.

UREDNIŠTVO G L A S U G O R E N J S K E T E L E F O N S K E ŠTEVILKE:

475—397

Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj s p r e j m e

U S L U Ž B E N K O ZA ADMIN ISTRATIVNA D E L A V TAJNIŠTVU DOMA

V poštev pridejo prosilke z večletno prakso v administracij i , predvsem prosilke z najmanj šest razredov gimnazije ali administrativno šolo ter s po ln im znanjem strojepisja i n delno steno­grafije.

Temeljna plača po uredbi, dopolni lna plača po prav i ln iku !

Pravilno kolkovane prošnje z osebnim in stro­kovnim življenjepisom vložite najkasneje do 20. 11. 1936 V upravi doma na Poljski pol i št. 8

Upravni odbor ZD Kranj

(jorenjske b o d i c e

<p Tako le po o v i n k i h sem izvedel , da sem p r i ženskem svetu spet pade l v nemilost . Zdaj j i m spet n i pogodu, k e r sem se obregn i l ob zadn j i k r i k mode : v i soke i n ozke pete. J a , vrabca , kaj lo hočejo? D a bd j i h sa ­mo hva l i l ? Ne, to s to r im le takra t , k a d a r gro za pametno stvar . Danes 'bom pa nekaj svetoval . V s e m E v i -

kondic i jo , da >ne b c m treska l po j e - men im, d a se začne u p i r a t i t ud i be l senlških grapah. Ce bodo p a medtem k r u h , če ga moraš jest i pod tak t i rko j a rke za t rpa l i , bom pač ob svoje ve- jeseniških pekov ! seljo. © Ne b i lo b i napak , če b i t u d i spre-

Q T o k r a t me je zaneslo tud i v je- v o d n i k i na avtobus ih , k i vozi jo na sendiško K n j i g a r n o , k jer sem ugotov i l , p rog i K r a n j — P r e d d v o r , šol. m lad ino da je tamkajšnji pos lovodja res p r a - pogosto opomin ja l i , da je t reba sede-v i »čudež varčevanja«. O d neke u rad ­nice je namreč zahteva l , naj v r n e v r ­vico, s ka t e ro je poveza l zavoj zvez­kov . — J e mar to k u l t u r n a postrež-

že odstopi t i starejšim osebam. Vse ka že, da se m l a d i n a za nauke , ki j i h je deležna v šoli, p r a v ma l o m e n i . — lato v e l j a tud i za ostale avtobuse!

^ Članom .lovske družine Stranje bat? N jegova naloga b i b i l a celo, da . posk rb i za dostavo zavoja, težkega se ie p red k r a t k i m naKimehnila sreča.

^ ^ f O T a i n S l Q -Pnporocam, da s,i o k r ( > g 1 Q k g ^ g p k > ^ n a _ T < m e j e u s t r e m s r n 0 ) d a Q z a i j c i h n o

*«Till f ? t omis l i j o »ho- N o > n i č m d e _ s e m s e p a f . g o v , o r i m , 0 . Seveda so m o r a l i ta l o v sk i ; veste, ka j je to, v p r a - s p 0 ( m i n i i , i 0 l b ^ p r i l i k i posrečene šale. uspeh p r ime rno p ros l av i t i . N a pot i

P r i d e sosed k sosedu l n p r a v i : »Daj, domov so se us tav i l i pni krčmarju v žajite p r vega mu l ca , k i ga srečate na cest i ! S »hoduljami« boste ze lo i m ­pozantne in k a r je g lavno — na ho­d u l j a h bosto ime le občutek, da ho­di jo moški okrog vas po k o l e n i h .

Čeprav sem že precej v l e t ih ,

posodi m i vrv ! « »Cemu t i bo?« vpraša sosed. »Obesil so b o m . . . « »Prav, k a r v z emi jo. K o se boš obe-

sem se vendar le odločil, d a so vpišem s i l , jo p a nazaj prinesi.« v T V D Pa r t i z an . M o r d a boste v p r a ­šali, od k o d t a moja nenadna od l o -Čiitev? Veste, g re za kond i c i j o . . .

Zadnjič sem se zape l ja l do Jese ­nic . Ko sem zapuščal železniško po­stajo, s em pa tako sakramensko od­leteli, da me je še danes s r am , če se spomn im. Pomis l i t e , k o sem hote l sto­p i t i s pločnika n a cesto., m i je nena ­doma zman jka lo t a l pod nogami i n

© T u d i v najprometnejšem gost i ­šču »Pri Lasanu« na Jesen icah n i vse tako kot b i mora lo b i t i . Ne m i s l i m se spo t ika t i ob pijačo, k e r je dobra , pač pa s em pogrešal časopise. Čudno se m i zd i , da številni gostje, k i redno po -sečajo to gostišče, doslej še n i so i z ­r a z i l i željo po bran ju ,

(i V pos l o va ln i c i Mestne pekarne v

Stahov i c i , p l en p a pus t i l i n a v i dnem mestu pred gost i lno, tako d a b i vsem on im , k i meni jo , da j a g r i pokajo le v prazno, dokaza l i , da t e m u n i tako. Svoj uspeh so k a r pr idno z a l i v a l i vse dotlej , dok le r n i s rna »oživela« i n jo m a h n i l a neznano kam. K o so l o vn i to opazili,, jo b i l o n j ihovega vesel ja na m a h konec. K j e je srna? Vse so pre ­t a k n i l i , vso p r e i s k a l i — zaman .. . K o t po l i t i kužki so se razšli.

K o pa je prišel Tone domov, je ka.-k o r od strele zadet obstati i n presene­čen b u l j i l v s rno . . .

Komentar: Zene lovcev p r i p o v e d u ­jejo, d a so b i l i n j i h o v i možje zavol jo

K o r o t a n u na Jesen i cah so zvišali živ-K o s em se p o b i r a l , sem šele opaz i l , I jenjski s tandard. Vprašali boste da so m e d pločniki i n cesto p r a v c a t i kako? K e r prodaja jo p redvsem be l t e »nesreče« vsaj enkrat po končanem Janki , široki več ko t p o l metra . R a z - k r u h . . . Pojssn.i l i so m i , d a ima jo s ta- l o v u zgodaj doma. — T a dogodek naj dialja s icer n i v e l i k a — če j o p r e sko - TO zalogo belo moke, k i jo mora jo s l u ž i k < * opozoinlo tud i o s t a l im lov -čiš. Seveda, Jeseničani so doibri šport- sp rav i t i spod nog. Zaka j s i de l avc i c e m - d a odstre l jemo d i v j ad i m varno n i k i , r a z e n tega so t eh p r e skokov že no b i privoščili be lega k r u h a , k i se je P e č a t i oz. razs tav l ja t i na n e p n m e r -va j en i i n da v id i t e ta s t i l p r i p resko- pocen i l , namesto črnega, čigar cene so ' n e m mes tu , k u . U p a m , d a bom tud i jaz po šest- poskočile, p a čeprav je be l k r u h še V a s pozdrav l j a mesečnem t r en ingu dosegel tolikšno vedno dražji od črnega? — J a z pa Vaš Bodičar

Dopisujte ,Glas Gorenjske"

tike. Temu bi morali streči na drus način, prav gotovo pa z ustreznimi ogrinjali ali podobnim, ki bi bili igral­cem na razpolago po tekmi.

Poudarjamo, da s člankom Dc, prav tako ne tudi z današnjo opombo ured­ništva ni hotel nihče omalovažrvati športne dejavnosti v Naklem in uspe­he društva »Partizan«.

S SODIŠČA Boksar je še v modi K d o od m l a d i h podeželskih fant inov

ne pozna boksar ja , h ladnega orožja, v katerega vtakneš prste im v znatn i m e r i povečaš svojo »obrambno moč«. Znano je , d a je boksar prepovedano orožje, vendar ga k l j u b t emu n e k a ­te r i ne more jo pozabi t i . Se vedno r e ­šujejo z n j i m razne spore, si h l ad i j o z v i nem razgrete g lave i n dajejo duš­k a l jubosumju . V ta zadn j i namen je uporab i l boksar t u d i P. T., d a b i z n j i m ustrašili kolega. P. T. je b i l na sodišču v K r a n j u z a r a d i ogrožanja varnos t i obsojen n a 2000 d inar jev de ­narne k a z n i , za rad i nedovol jenega o-rožja pa na 7 d n i zapora pogojno za dobo t reh let. L.

Radio Ljubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 14.20 Z a n i m i v o s t i iz znanost i i n teh-

6.00, 7.00, 13.00 in 22. uri. Oddajo »Ze- n ike . leli ste — poslušajte«, poslušajte vsak 15.40 Nove knj ige , dan ob 14.40. uri. Kmetijski nasveti in 18.00 O k n o v svet. kmetijska univerza so vsak dan ob 12.30. uri.

na sporedu

PETEK , 16. N O V E M B R A 8.00 S l o v ensk i zbor i »Svobod« pojo

narodne l n umetne pesmi . 8.30 R a d i j s k i r o m a n W i l l i a m Woods :

M a n u e l a - X X . 11.00 Z a dom i n žene. 12.40 Sk ladbe s rbsk ih sk ladate l jev . 15.40 U t r i n k i i z l i t e ra ture — V i l e m

Z a v a d a : Pesmi . 17.10 Športniki, pozor ! 18.15 Pa r t i z anske pesmi poje P l a n i n ­

s k i oktet . ' 20.00 Tedensk i zunanje - politični p re ­

gled. 20.15 Iz de l F r i d e r i k a C h o p i n a (glas­

bena oddaja s komentar jem) . 21.15 Odda ja o m o r j u i n pomorščakih.

SOBOTA, 17. N O V E M B R A 11.00 Igra T r i o D a r k o Skobeme . 11.15 Dobe r dan, o t r o c i ! (Man ica K o -

m a n o v a pr ipoveduje ) . 12.00 Opo ldansk i g lasbeni spored. 13.15 Po je S l o vensk i o k t e t 13.30 O d ari je do ari je .

18.30 J e z i k o v n i pogovor i . 18.45 Igra zabavn i kv in te t . 20.00 Vese l i večer.

N E D E L J A , 18. N O V E M B R A 8.30 Otroška predstava ~ M a r i j a DuJ

(prev. Lo j z e K r a k a r ) : Noč v s l a ­ščičarni.

9.45 S e pomn i t e tovariši — Anton Ožbolt: T a b o r s k a stena.

11.33 M a l a revrija lahke glasbe G e -orge G e r s h w i n e : Rapsod i j a v m o d r e m — W. C. H a n d y : St. L c u i s ib'fues |— Fiidiip J a u b e r t : S i v i valček iz f i l m a »Veliki ples« Jose B e l m o n t e : Eks taza , tango P h i l i p G r e e n : Intermezzo iz f i l m a 24 u r življenja.

12.00 Pogovor s poslušalci. Mi.00 Zvone Kržj:šiyk: P o s e g sodob­

ne k i r u r g i j e (reportaža). 10.15 F r a n k S i n a t r a poje prilljubljene

melodi je . 17.30 R a d i j s k a i g ra — Majr G u n d e r -

m a n : R o k o v n i k . 18.30 Me lod i j e za dobro voljo, igrajo

o rkes t r i . 20.00 Večerni ope rn i koncer t . 21.00 K u l t u r n i razg l ed i .

ST. 91 / 16. N O V E M B R A 1956 W,tCoreiitki 7

»nanosi in tehnika ^ zanimivosti * film Vsak Slovenec gre povprečno šestkrat

na leto v kino

i n imajo obisk.

naši f i l m i podpovprečen

L a n s k o loto so v P a r i z u p r a z n o v a l i 60. ob le tn ico f i lma . Teda j V le tu 1955 je b i lo m e d vsemi p r e d -j e b i l a v pariškem M u z e j u moderne umetnos t i pr irejenia l epa i n g fvarnd 6% predstav domačih f i lmov . J J , . . ., - . l i . Ste v i lo je n izko, ce pomis l imo , da je bogata k inematog ra f ska razs tava , k i je p r i k a z a l a do lgo razvo jno b l i , l o v , i s , t e m l e t u v : p r o T n e t u 10,5% do-dobo f i lma . P r v i začetki k inematogra f i j e segajo namreč že v leto maf i lh f i lmov . Število predstav doma-1650, k o je Nemec K i r c h n e r s posebno s v e t i l k o osve t l j eva l j e d k a - f i lmov v zadnjiih t r cb Jet i ih pada niče, k i so dob i l e plastičen v idez , se v r s t i l e d r u g a za d rugo i n p r i k a z o v a l e k r a t k e zgodbe. Z a n j i m so s podobn im i p o i z k u s i n a d a ­l j e v a l i še d rug i . T o d a šele le ta 1895 se je L o u i s u L u m i e r u posrečilo, d a j e i z vede l p r v i resnični po i zkus j a vne f i lmske predstave i n od t a k r a t s i j e f i l m s k a umetnost osvo j i la svet.

Danes i m a k inematog ra f i j a važno družbeno v logo, saj f i l m l j u d i vzgaja, uči i n zabava .

Razen domačih f i lmov imajo pod­povprečen obisk še angleški, švicarski, i t a l i j ansk i in švedski filma,, največji povprečni ob isk pa ima jo avs t r i j sk i fT.lmJ.

Kinematografi ja v F L R Jugoslavij i P o osvobod i t v i se j e k i n e m a t o g r a ­

f i j a r a z v i l a 'V vseh r e p u b l i k a h . V p r i m e r i z l e tom 1939 se j e v l e tu 1955 v Jugos l a v i j i povečalo število k i n e ­matogra fov i n sedežev za ?,5 k ra t , število ob iskova lcev pa za 4,8 kra t . L e t a 1939 j e prišlo n a en k i n o 37.C20 preb iva l cev , le ta 1955 p a samo še 13.223. V s a k Jugos l o van Je šel p r e d vo jno l e tno povprečno l e enkra t v k i n o , danes pa ga obišče že štirikrat.

M e d r e p u b l i k a m i j e k inematogra f i j a sorazmerno najbol j r a z v i t a v S l ove ­n i j i , čeprav i m a t a največje število k inematogra fov , sedežev, predstav i n ob i skova l cev S r b i j a i n H r v a t s k a . V S l o v en i j i p r i d e namreč n a en k i n e ­matograf na jman j preb iva lcev , vsak preb iva l ec p a največkrat letno obišče k ino . Se vedno j e kinematograt f i ja s l a ­bo r a z v i t a v B o s n i i n Hercegov in i , k j e r odpade na k inematogra f največjo število p reb i va l cev . Z največjim šte­v i l o m k i n o ob iskov n a p r e b i v a l c a se je Slovenij ia v l e t u 1955 bolj k a k o r druge r e p u b l i k e približala državam z v isoko r a z v i t o k inematogra f i j o . To mam pokaže tud i nas l edn j i p reg l ed : v S l o v en i j i g re vsak p reb i va l ec povpreč­no šestkrat n a leto v k i n o , v S r b i j i pe tkrat , v H r v a t s k i pe tkra t , v B o s n i i n He r c egov in i t r i k r a t . V p r i m e r j a v i z d r u g i m i državami dob imo naslednje število povprečnih ob iskov n a leto: V e l i k a B r i t a n i j a 28, Z D A 23, F r a n c i j a 9, Nemčija 11.

Razvoj kinematografije v Slovenij i S l o v en i j a je dob i l a svo j p r v i k i n e ­

matogra f l e ta 1908 v L j u b l j a n i . Z u -vedbo zvočnega f i l m a le ta 1930 se je k inematogra f i j a p r i nas vedno bolj ra zv i j a l a , še posebno pa se je ra z ­m a h n i l a po osvobod i tv i , ko ne p r ed ­va jamo več samo t u j i h , temveč tud i domače f i lme.

V p r i m e r i z l e t o m 1939 se je v le tu 1955 povečalo število k inematogra fov za 3,2 k ra t , sedežev za 3,5 kra t , p r e d ­stav za 2,7 k r a t lin ob iskova lcev za 4,5 kra t . Število k inematogra fov se je do leta 1952 večalo, nas lednje leto se j e n e k o l i k o zmanjšalo, v zadn j ih dveh l e t ih p a ostaja n a približno enak i v i ­šini. Število sedežev, predstav i n ob is ­kova lcev p a se povečuje vsa le ta po osvobod i tv i .

•Glede n a število p r eb i va l c e v imata na jmanj k inematogra fov o k r a j a M u r ­ska Sobota i n P t u j , največ p a j i h

i m a okraj K o p e r . V vsej S l o v e n i j i imamo 221 k inematogra fov , od tega j i h i m a k r a n j s k i okra j 24. Največje povprečno število sedežev ima jo k i n e ­matogra f i v l j ub l j anskem i n k r a n j ­skem o k r a j u , najmanjše p a v novo­meškem.

Statistični poda tk i kažejo, da se ob i skova l c i v g l avnem zadovol juje jo s f i l m i l ahke i n avanturistične vse­bine. Zato b i b i l o potrebno, d a b i naši kuOtuirno prosve tn i o rgan i i n t u d i f i l m ­ska podjetja s k rbe l i za vztrajno in načrtno dviganje k u l t u r n e r a v n i obis­kova l cev — vz t ra jno i n načrtno,, ka j t i to je dolg, zelo do l g proces.

»Človek« pred 10 milijoni let Nova sled v sivi davnini naše prazgodovine — presenetljivi

rezultati radioaktivnih poskusov Proti koncu preteklega stoletja in

v našem času so v Evropi, Aziji in Afriki našli številne ostanke človeko­vih prednikov, ki kažejo, da je človek začel nastajati v času pred približno milijon leti. S temi najdbami je do­bila Darvvinova teorija o razvoju člo­veka poleg embrioloških, primerjalno anatomskih in drugih tudi zgodovinske dokaze. Najdbe — preveč jih Je, da

bi jih našteli — nesporno dokazujejo, da človek ni bil vedno tak, kakršen je danes in da je v toku razvoja po­stajal vse popolnejši. Čeprav se nam zdi milijon let dolga doba, je v primer­javi z življenjem našega planeta le drobec časa. Zato je razumljivo, da antropologi še niso mogli za trdno določiti razvojne smeri človekovega rodu.

D V A P O S N E T K A IZ D V E H F I L ­M O V , K I B O S T A V P R I H O D N J I H D N E H N A S P O R E D U V K R A N J U I N D R U G O D P O G O R E N J S K I : Z G O R A J IZ ANGLEŠKEGA F I L M A » S T A L A G 17« — D E S N O P A IZ F R A N C O S K O -I T A L I J A N S K E G A B A R V N E G A F I L ­M A »LUCREZIA BORGIA « Z M A R ­T I N E C A R O L V N A S L O V N I V L O G I

Vzporedno z odkrivanjem najdišč Z ostanki človekovih prednikov so znan­stveniki s številnimi domnevami sku­šali razložiti razvoj človeka. Dve teo­riji sta med vsemi najvažnejši. Prva šteje hominide, človekove prednike, za tesne sorodnike človeku podobnih opic (šimpans, gibon in gorila). Obe omenjeni skupini sta se v razvoju lo­čili proti koncu terciarne dobe ( a l i morebiti še pozneje. Ta teorija temelji na anatomski podobnosti in na tem, da doslej še niso našli ničesar, kar bi dokazovalo, da so naši predniki živeli že v terciarni dobi.

Druga teorija — ta Ima vedno več pristašev — pravi, da se je človekova razvojna smer oblikovala vzporedno in se že mnogo prej ločila od tiste, ki je pripeljala do antropomorfnih opic. Ta teorija temelji na številnih po­drobnostih, k i ločijo človeka od nje­govih opičjih sorodnikov in je sedaj našla potrditev še v odkritju konser-vatorja naravoslovnega muzeja v Bas-lu, profesorja Hiirzelerja.

Švicar Hiirzeler je z radioaktivnimi poizkusi ugotovil, da so ostanki Ore-cpithecusa, najdeni v Italiji, stari nič manj kot 9 do 10 milijonov let, torej še iz terciarnega časa. S tem je prvi

r K A K O N E S M E M O

Najstarejši upokojenec V v a s i Us t - Lalbunsk n a Seve rnem

K a v k a z u živi upoko jenec K u r b a n S a h -parov , k i je bi'1 r o j en 1619. le ta . O d svojega 15. le ta da l j e je K u r b a n paset ovce. Danes j e starec živa zgodov ina svoje va s i . S p o m i n ga n i z a p u s t i l i n ©o spomin ja m n o g i h dogodkov i z k a v ­k a s k i h vo jn . »Moj oče je živel 128 let, d e d p a 140 let,« j e r e k e l Sahparov . »Mislim, d a b o m živel še dalje.« S a h ­p a r o v jo še vedno p r i močeh i n redno de l a n a v r t u .

Posledica ameriške okupacije Zahodne Nemčije P o u r a d n i h nemških p o d a t k i h I m a

68.000 n e z a k o n s k i h o t r ok v Z a h o d n i Nemčiji ameriško očete, vo j ake o k u ­p a c i j s k i h čet. V s a k d r u g i nezakonsk i o t rok i m a z a očeta A m e r i k a n c a , i n samo vsak sedmi F r a n c o z a !

• I BAVBAV N ^ o č je gospa Jugova zcipet n ekam skočila i n k o se

• • je v r n i l a , se je .spomnila:, d a n i m a ključa, k e r ga je v nag l i c i pozab i la v k u h i n j i . Zato je p r e d v r a t i .pozvonila, malo počakala i n ko j i nihče n i odpr l , je postala ne­s t r p n a l n je najprej s s ladkam g lasom p o k l i c a l a :

»Irončica! Odpri!«

Z a v ra t i jo b i l o t iho k a k o r v grobu. Gospa Jugova j e spozna la , d a dekl l ica pač pastopa v

iekoijaimiit, zato j e po t rka l a

K o se je gospa J u g o v a o d p r a v l j a l a p o m l eko a l i po sveže nov i c e k sosedi'., j e daila s vo j i hčerkici vedno k r a t k o l ekc i j o o tem, d a m o r a pa z i t i nase 1 i n se čuvati.

»Draga Irenika,« j e p r a v i l a , »ti s i že v e l i k a i n pametna d e k l i c a . Z a mi inut ico b o m sediajle šla ven, t i p a se malo ski ladu z n j e n i m i l a s tn im i po igra j . K m a l u se v r n e m , če pa bo k d o pozvoniti, n i k d a r znova i n r e k l a : ne odpiraj!« »Irenka, odpr i , pozab i la sem ključe doma, razumeš?«

I r e n k a j e r a z u m n o k i m a l a z g lavo, toda, če je . k d o »Poberi se, strašilo!« se je zaslišal d r o b n i g lasek za prišel an poizvon.ill, je u r n o p r i s t a v i l a s to l k vir atom, d a Ja dosegla k l j u k o , i n odp r l a . K o se je gospa J u g o v a v r - , J a , z i n j i s e m ( n i | k , a k S n , 0 strašilo, jaz s em vendar tvo ja nrila, j i je z zmagos l a vn im ob ra zom p r e d a l a pošto, k i j o mamica«, je proseče rekla , gospa Jugova , je p r i n e s e l poštar, adii p a p r i pov edova l a o tem, k a r ji je , T o l & h k o , r e č e y g a k b a v b a i v < ( ( j e r a l 2 U m n < > o b o r i l a kdo naročil. I r enka .

Gospa J u g o v a j e tedaj' spozna la , d a t eor i j a brez p r a k ­se n i kaj p r i da . Za t o je vsakokra t , k a d a r se j e v r n i l a , n e k o l i k o počakala p r e d v r a t i , na t o j e p o z v o n i l a i n ko se je zaslišal g lasek: — K d o je? — odgovo r i l a z n i z k i m g lasom: — B a v b a v ! —

Samno po seb i se r a zume , d a jo I r e n k a tako j začela odp i ra t i v r a t a , k e r je pač ze lo želela v ide t i bavbava , k i j e i m e l m a m i n g las.

T o j e b i l o p a preveč. 'Gospo Juigovo je m i n i l o p o t r p ­l jenje . Začela je r a z b i j a t i p o v r a t i h l n kričati:

»Ce mii tako j ne odpreš, te bom nab i ta , d a bo jo j ! « Z a d n j i s tavek seveda n i b i l nič ka j spodbuden, pa

t u d i logičen ne, saj1 j e resnično težko nab i t i o t r o k a za z a p r t i m i v ra t i . • »

I r enka je začutila, d a m o r a b i t i za v r a t i k a k posebno Gospa J u g o v a je vs top i l a , se de la la , k a k o r da težko ™dležem *** strašen bavbav, zato se je prestrašilla, začela

d i h a , i n r e k l a : »Kaj p a s i na r ed i l a , Irenčica! P r a v k a r je to J ' o k a r t ; i * & r *&cat t m a m o : - M a m i c a , k j e si? -z a vratd stali o g romen bavbav i n je že b r u s i l zobe zate. M a m i c a p a j e za v r a t i odgovar ja la : - T u k a j sem v en -Se dobro , da s em se o prarvem času vrnila!« d f r ! ~ N a > I r a n , k a ' n i i ' n ' 0 , t e l a ver je t i , kričala je še

».Kaj pa , če je b i l poštar?« j e spraševala I r enka . »Tisti ££^ e ' _ j ^J? n e z n a , n s , k o eo£^° J ^©°vo , r a z b i j a z v e l i k i m i brfcamrt. A l i p a dimnikar?«

»Ne, na,« j o je prepričevala m a m a , »prav gotovo je b i l bavbav!«

»Pa je govorili k a k o r ti,« se n i d a l a prepričati m a l a . »Seveda, to j e stori l i nalašč, d a b i t i m i s l i l a , d a n i

bavbav.«-S k r a t k a — zahvaljujoč se tej blesteči metod i vzgoje,

jo b i l a Irenika čez neka j časa prepričana, d a se p red v r a t i sprehaja to lpa strašil ;in k a d a r je sedaj maima prišla nesrečna gospa J u g o v a lin se v r g l a k Iremki. domov a l i j e k d o r k o l i zvoni l i , j e sedela t iho i n si komaj In res — z I r enko se j e resnično nekaj zgodi lo : pod u p a l a d i h a t i . n jo je b i l a lužica . . . R. K.

jočo po v ra t i h , Nenadoma pa j e Irenika u m o l k n i l a . Nato je zah l ipa la .

Nas ta l a je tišina. »Moj bog!« j e v groz i zkričala gospa Jugova . K o so s k u p n o s sosedi v l o m i l i v r a t a i n j e m a m a sko­

raj pad l a v sprejemnico, j e n a t l e h zag leda la bledo Irentoo.

»O bog, z o t r o k o m se je neka j zgodilo!« j e zavp i l a

dokazal, da je bil človek na Zemlji že v terciaru in s tem premaknil izvor človeka za več milijonov let nazaj. Hiirzeler pravi, da njegovo odkritje ne bo ovrglo Darvinovcga nauka, tem­več ga bo nasprotno še potrdilo. Zna­nost je razumljivo v nenehnem raz­voju, izpopolnjevanju in vedno glob­lje je poznavanje tistega, kar nam je bilo mogočo še včeraj popolnoma za­krito.

Preprosto bi to najnovejše znan­stveno odkritje razložili takole: človek nI nastal neposredno iz opice, to se pravi iz višjih opičjih vrst, temveč se je razvijal vzporedno z njimi iz skup­nih prednikov.

Na sliki je primerjava okostij člo­veku podobnih opic s človekom. Od levo na desno: gibon, šimpans, gorila In človek. Zanimiva je primerjava teže možgan z ozirom na težo telesa: pri gibonu znašajo možgani 1,58% te­lesne teže, pri šimpanzu 0,75, pri go­rili 0,34 in pri človeku 2,38% teže te­lesa.

Zgradba, ki bo imela 528 nadstropij Ameriški arhitekt Frank Wrlght je

v Chikagu predložil načrt zgradbe, ki bo visoka 1600 metrov. Podobna bo meču z ročajem, zabodenim v zemljo. Ta nenavadna stavba bo imela 528 nadstropij in bo v njej lahko parki­ralo 20.000 avtomobilov. Armatura bo jeklena, fasada pa bo skoraj v celoti iz aluminija, razen nekaterih jeklenih delov. Za to stavbo bo Chikago inve­stiral 100 milijonov dolarjev. Sam na­črt stavbe je dolg 7 metrov.

tyvc milijardi in pol Prebivalstvo zemlje je v lanskem

letu štelo 2,520,300.000 ljudi. Po celi­nah so številke sledeče: Afrika 216 milijonov, Amerika 351,1 milijona, Azija 1.323 milijonov, Evropa 621 mi­lijonov in Oceanija 14,2 milijona.

TONČEK IN M O J C A STA BIIA PRI DEDKU N A POČITNICAH.

H E J , T O J E BILO V E S E L O \ M O J C A J E T E K A L A PO Z E L E ­N IH L IVADAH , N A B I R A L A CVETL ICE , POSLUŠALA ŽGO* L E N J E PTIČKOV IN S P L E T A ' LA VENČKE IZ SNEŽNOBE-LJH M A R J E T I C . TONČEK PA J E »STRELJAL Z L O K O M , NA« G A J A L MURNČKOM V NJ IHO* V I H L U K N J I C A H , S E PODIL Z A PISANIMI METULJČKI IN SE •PO F A N T O V S K O Z A B A V A L .

A , Z DA J V A M P O V E M , KAJ S E J E N E K E 6 A O N E Z G O D I L O . . .

MOJCA J E TRGALA CVETLICE, TONČEK JE PA OPAZOVAL ČEBELICE, KI 5 0 SE TEŽKO OBLOŽENE VRAČALE DOMOV NENADOMA M U J E ŠINILO V 6LAV0--

G O R J E ! — R A Z J A R J E N E ŽIVA« LICE S O S E V S U L E IZ P A N J A IN...

5 S K O K O M V VODO S E J E • O D K R I Z A L ČEBELIC