Okrajna partijska konferenca v Kranju - Gorenjski...

6
Poštnina plačana v gotovini »Teden zadružnih domov" v našem okraju od 23. đo 30. oktobru 1949 Brez pomoči množičnih orga- nizacij ni uspeha pri zadružnih gradnjah, zato v tem tednu pospešimo to delo z vsemi razpoložljivimi močmi! G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F K R A ti Leto II. Štev. 42 43 Kranj, 21. oktobra 1949 Cena din 4* Okrajna partijska konferenca v Kranju - dokaz nezlomljive enotnosti naše Partije v borbi za neodvisno lepše življenje v socializmu V nedeljo 16. oktobra 1949 se je vršila V slavnostno okrašeni veliki dvorani Sindikalnega doma III.okrajna partijska konferenca. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ie zavzelo svoja mesta, je predsedujoča tovarišica Rome Dragica predlagala cnoininutui molk v počastitev padlih čla- nov K P in borcev NOV, kar so navzoči storili stoje. Sledila je izvolitev verifika- oijske. kandidacijske in volivne komisije ter komisije za sestavo delovne resolu- cije in pozdravnih resolucij. Vrsta, dele- gacij je med tem prinesla konferenci po- zdrave in čestitke, v katerih obljubljajo okrajni partijski konferenci, da bodo iz- vajali vse sklepe, ki jih bo sprejela konferčnea. Posebno ganljiv je bil na- stop čete naiboljših pionirjev iz Kranja, ki so prišli pozdravit 'delegate konfe- rence. Marsikateri od navzočih delega- tov je imel solze v očeh, ko je mali pionir govoril o delu pionirjev in o veli- kem zaupanju, ki ga imajo v svojega velikega učitelja in voditelja tovariša Tita. Med drugim je dejal: »Okrajno partijsko konferenco pozdravlja četa pionirjev, ki so odklonili poučevanje ve- rouka.« Nato ie pozdravila konferenco delegacija LMS, sledile so ji delegacije tovarne »Iskre«, »Standarda«, »Plete- nine«, »Tiskauine«, »Tovarne čevljev Kranj«. »Mestne šivalnice«, »Tekstilnega tehnikama«, »LMS Tržiča«, »Škofjeloške predilnice«, OP Škofja Loka, zadružni- kov iz Poljan in mnogi drugi. Okrajno partijsko konferenco je po- zdravil tudi zastopnik graničarjev, k i ie posebej poudaril: »Raje žrtvujemo svoja življenja, kakor pa da prodamo domo- vino. Obljubljamo naši Partiji in našemu tovarišu Titu, da bomo zvesti čuvarji naših meja.« Vsako delegacijo so dele- gati sprejeli in pozdravili z burnim aplavzom. Politično gospodarski referat je ime' sekretar okrajnega komiteja KPS tova- riš Mršck Andrej. Med i/.vajanjem je omenil: Proti načelom marksizma — leninizma so nas hoteli podjarmiti . . . »V obdobju enega leta, od zadnjih partijskih volitev so se razvijali razni gospodarski in politični dogodki, ki so zahtevali od naših partijskih organizacij večje odgovornosti in budnosti ter po- litičnega dela. Med najvažnejše dogodke brez dvoma spada vsak dan hujša in nesramnejša gonja ZSSR in držav ljudske demokra- cije proti naši socialistični Jugoslaviji ori čemer igra zgodovinsko vlogo naša Partija v borbi za ohranitev pravilne linije marksizma-leninizma, katero izkriv- ljanje se kaže v obliki resolucije In- formbiro ja, ki je prišla pred dobrim pol- drugim letom na dan in katere izvor sega globoko nazaj v čase II. svetovne vojne, v kateri so naši narodi doprinesli ogromne žrtve za razširitev demokra- tičnih sil sveta in za lastno osvoboditev. Obtožbe demokratičnih dežel s SZ na čelu so že pred enim letom in prej na- oovedale, da bo morala Jugoslavija nujno čez mesec ali dva propasti zato. ker je buržoa/ari država, ker hiti vsak dan z večjimi koraki v imperializem, da vlada v tei državi policijski režim in da je naša petletka nekaj iluzornoga. Toda ko se teoretično poglobimo samo v nekaj teli primerov lahko ugotovimo, da se torej ustvarja v Jugoslaviji nova teorija kot v državi, kjer je potemtakem država brez buržujev na oblasti in SO VSa glavna proizvajalna sredstva v ro- kah države, torej v rokah delovnega ljudstva, ne pa v rokah kapitalistov. No in če nazadnje pogledamo napoved 0 nujnem propadu Jugoslavije zato, ker je Oftržoazna, potem bi bilo po marksizmu pravilno, da bi sedaj, ko smo že častno •'-Polnili polovico petletke in se delovni. W>let naših ljudi dviga, kar dokazujejo Sii'otanovičevo gibanje, nešteta novator- s tva itd., bi morali ti teoretiki to spo- znati in preklicati dosedanje obrekova- nje in reči: »Veseli nas, da srno se o Jugoslaviji zmotili, ona ne gre v impe- rializem, marveč v socializem, zato ji moramo pri tej graditvi pomagati, ne pa zavirati njen razvoj.« To bi bilo marksistično, dejstva so pa ravno na- sprotna. Cimvečji uspeh dosegamo v industriji in kmetijstvu, tem hujša je gonja in obrekovanje, ki se prav nič ne razlikuje od fašistične metode obreko- vanja Jugoslavije z zahoda, temveč je še nesramnejše. Dejstva, da gredo voditelji gonje In- formbiroja tako daleč, da celo prodajo Slovensko Koroško za 150 milijonov do- larjev,' da se poslužijo kršenja gospo- darskih pogodb, nam pošiljajo saboti- rane stroje, kot je bil primer v našem okraju v tovarni »Sava«, da uporabljajo vsa propagandna sredstva proti Jugo- slaviji, hkrati pa pri njih ne objavljajo odgovorov Jugoslavije na njihove laži, dalje, da motijo našo radijsko oddajo itd., so dokaz, da se temeljito zavedajo naših uspehov pri graditvi socializma, zato skušajo z vsemi sredstvi preprečiti graditev socializma in nas tako prisiliti v gopodarsko in politično odvisnost. Posledice kontrarevolucionar- nih odnosov VKP(b) do naše Partije Nato je sekretar podrobno obrazložil vsa zahrbtna pogajanja S Z z zahodnimi imperialističnimi državami na račun na- ših nepravičnih meja že med samo II svetovno vojno, kar pomeni za voditelje VKP(b) velik polom v kontrarcvolucio- narnih dejanjih pravilne poti marksizma- leninizma. Vsemu svetu je znano, da to ni »družinski spor«, ki je bil morda spo- razumno pripravljen, pravi tovariš Moša Pijade, marveč je to spor med VKP(b), ki si lasti izključni monopol nad mark- sizmoni-leninizmom, ki uvaja svojo vo- dilno vlogo s sovjetsko obveščevalno službo in skuša spraviti s svojim veliko- državnim šovinizmom ostale socialistič- ne države v polkolonialno odvisnost. Naša Partija se je temu uprla in s tem visoko dvignila neomadeževaiio zastavo marksizma-leninizma za obrambo soci- alističnih odnosov enakopravnosti med socialističnimi državami sveta in za obrambo politike utrjevanja in širjenja revolucionarnega mednarodnega delav- skega gibanja. To ie tudi povedala naša vlada v odgovoru na nesramne note sovjetske vlade, nakar je le-ta našla ugovor, nenavaden po svojih metodah, obliki in vsebini v dosedanji praksi mednarodnih odnosov. Zato je uprizor- jen obrekovalnj budimpeštanski proces, ki pa ni mogel doseči zaželenega učinka, ker so se na procesu izvrgli tožitelji v obtožence, ki jih obsoja svetovno delav- sko gibanje. Obtožnica pa je jasno na- kazala tudi enega izmed glavnih vzro- kov snora, to ie užaljen ponos nekaterih avtoritet, ki sta iih motila slava tova- riša lita in ugled Jugoslavije. Poštena, pravična in zgodovinska je borba, ki jo bije naša Partija. Tudi zma- govita je, ker je njeno orožje resnica. Naša Partija ne obrekuje; z vso mirno- stjo prikazuje ta dejstva, ki jasno ka- žejo onortunizem in kontrarevolucionar- nost VKP(b). Nešteto primerov nam danes v svetu potrjuje, da imperializem v velikem obsegu in dostikrat žal tudi uspešno izkorišča sedanje kontrarevolu- cionarno stališče za borbo nroti napred- nemu delavskemu gibanju. Prav zato se že skozi dolge mesece bavi s tem spo- rom vsa svetovna javnost. Zato je tudi naša vlada na najvišjem mednarodnem forumu v Organizaciji združenih naro- dov, pokazala na nasprotja med bese- dami vlade ZSSR o miru, o enakoprav- nosti narodov, o nevmešavanju v no- tranje zadeve malih narodov itd. in med dejanji vlade ZSSR. Pred temi dejanji mora danes Jugoslavija braniti svojo nacionalno neodvisnost in nedotakljivost. Na eni strani govore gromke propa- gande govore o miru, na drugi pa dajejo Madžarom in Romunom nalog, da kop- ljejo na naših mejah strelske jarke, da tam koncentrirajo svoje čete itd. Naša Partija ima visoko moralno i/pričevalo govoriti o miru. Saj se je med ljudsko revolucijo narodnoosvobodilne borbe bo- rila za mir; danes ne ogroža nikog ir in ne grozi nikomur, temveč gradi sociali- zem in zato ne potrebuje nič drugega ko mir. Toda ta mir naj ne bo samo mir za velike države, temveč za vse, ne pa samo za tiste, ki imajo v svojih rokah največ sile, je dejal tovariš Kardelj. Tako se bori naša Partija proti vsem po'zkusoni VKP(b), ki imajo namen pre- prečiti zgraditev socializma v naši dr- žavi. Toda pri taki Partiji, pri takem narodu in pri takem vodstvu, kot je naše, se jim to nikoli ne bo posrečilo. Prav tako kot naše visoko konjuktiirne surovine dnevno prebijajo gospodarsko blokado SZ in ostalih držav ljudske de- mokracije, tako bo tudi naša resnica, resnica poštenja in dosledno revolucio- narnega internacionalizma prodrla tudi blokado laži, obrekovanj in groženj VKP(b). V takih pogojih in v herojskih naporih kljub neštevilnim oviram grade socializem s pospešenim tempom naši narodi, ki so polnoletni in ki jim ni treba tujih komandirjev, ker so se naučili po- veljevati tudi sami, kot je to rekel to- variš Tito. Dejanja graditve socializma pri nas pobijajo vse podle laži in obrekovanja Da. požrtvovalnosti in napori, ki so se povečali radj informbirojevske gonje, so pri nas veliki. V našem okraju, kjer se je zelo razvila industrija, se lahko kot vsako leto tako tudi letos ponašamo z velikimi uspehi in priznanjem našim de- lovnim kolektivom. Tako je letos prejel delovni kolektiv tovarne »Sava« pre- hodno zastavo Centralnega odbora ESJ in resornega zveznega ministrstva ter dobil s tem naslov »zaslužnega kolek- tiva«. Od zvezne vlade je pohvaljen ko- lektiv tovarne »Inteks«, prehodno za- stavo vlade L R S pa je dobil kolektiv tovarne »Standard« in si s tem priboril naslov najboljšega kolektiva usnjarske stroke v Sloveniji. Prehodno zastavo Glavnega odbora ZSS in resornega mi- nisterstva sta dobila kolektiva tovarne čevljev »Triglav« v Tržiču in »LIP« Škofja Loka in s tem naslov zaslužnega kolektiva. Od vlade L R S je bil pohva- ljen kolektiv tovarne usnja »Runo« Tržič. Naši delovni kolektivi se dobro zave- dajo, da zgraditev socializma ni samo v industriji, ampak da je graditev socia- lizma odvisna tudi od socializacije vasi. Zato tudi na tem področju poma- gajo s t>olitičnirn delom pri preobrazbi naše vasi. pri ustanavljanju naših K O Z , da postane nova oblika vasi v sociali- stičnem sektorju oblika napredka in razvoja — da se iz starega načina pre- ide na socialistično obliko obdelovanja. Odmev resolucije lnformbiroja je naše vrste še bolj utrdil in sklenil, kar pričajo nešteta zborovanja proti krivičnim skle- pom zunanjih ministrov za Slovensko Koroško, ki je postala žrtev sovražne politike ZSSR do Jugoslavije. Prav tako nam pričajo o predanosti Partiji nešteta zborovanja in poslane resolucije po vseh mestih in tovarnah našega okraja kot odgovor na nesramne in žaljive note SZ. poslane naši vladi. Toda naši delovni kolektivi ne odgovarjajo na note SZ samo z resolucijami in gromkimi pro- testnimi vzkliki na zborovanjih, ampak dokazujejo pravilnost linije naše Partije vsak dan z novimi delovnimi zmagami, kot je to tovarna »Sava«, »Standard', »Inteks«, »Tiskanina« v Kranju, »Predil- nica Tržič« itd., kjer iz dneva v dan s svojim socialističnim tekmovanjem visoko presegajo dnevne norme. Tem delovnim kolektivom se pridružuje vsak dan novi ter s svojimi delovnimi zma- gami dokazujejo predanost naši Partiji. Da so delovni uspehi pri izpolnjevanju dnevnih planskih nalog tolikšni, je pred- (Nadaljevanje na drugi strani)

Transcript of Okrajna partijska konferenca v Kranju - Gorenjski...

Page 1: Okrajna partijska konferenca v Kranju - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1949_42-43_L.pdf · ori čemer igra zgodovinsko vlogo naša Partija v borbi za ohranitev

Poštnina plačana v gotovini

»Teden zadružnih domov"

v našem okraju

od 23. đo 30. oktobru 1949

Brez pomoči množičnih orga­nizacij ni uspeha pri zadružnih gradnjah, za to v t e m tednu p o s p e š i m o to delo z vsemi

razpoložljivimi močmi!

G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F K R A ti

Leto II. — Štev. 42 43 Kranj, 21. oktobra 1949 Cena din 4* —

Okrajna partijska konferenca v Kran ju -dokaz nezlomljive enotnosti naše Partije v borbi za neodvisno lepše življenje v socializmu

V nedeljo 16. oktobra 1949 se je vršila V s lavnostno okrašeni ve l ik i dvorani S ind ika lnega doma I I I .okra jna part i j ska konferenca.

Po i z vo l i t v i delovnega predsedstva, k i ie zavze lo svoja mesta, je predsedujoča tovarišica Rome Drag i ca predlagala cnoininutui molk v počastitev padl ih čla­nov K P in borcev N O V , kar so navzoči stor i l i stoje. S l ed i l a je i zvo l i tev ve r i f i ka -oijske. kandidac i j ske in vol ivne komisi je ter komisi je za sestavo delovne resolu­cije in pozdravn ih resoluci j . Vrsta, dele­gacij je med tem pr ines la konferenci po­zdrave in čestitke, v kater ih obljubljajo okrajni par t i j sk i konferenci , da bodo i z ­vajal i vse sklepe, k i j ih bo sprejela konferčnea. Posebno ganl j iv je bil na­stop čete naiboljših pionir jev iz Kran ja , k i so prišli pozdrav i t 'delegate konfe­rence. Marsikateri od navzočih delega­tov je imel solze v očeh, ko je mal i pionir govor i l o delu pionir jev in o ve l i ­kem zaupanju, k i ga imajo v svojega ve l ikega učitelja in voditel ja tovariša

T i t a . Med drug im je de ja l : »Okrajno part i jsko konferenco pozdrav l ja četa pionirjev, k i so odk lon i l i poučevanje ve­rouka.« Nato ie pozdrav i l a konferenco delegaci ja L M S , sledile so j i delegacije tovarne »Iskre«, »Standarda«, »Plete­nine«, »Tiskauine«, »Tovarne čevljev Kranj«. »Mestne šivalnice«, »Tekstilnega tehnikama«, » LMS Tržiča« , »Škofjeloške predilnice«, O P Škofja L o k a , zadružni­kov iz Po l jan in mnogi drug i .

Okra jno part i j sko konferenco je po­zdrav i l tudi zastopnik graničarjev, k i ie posebej p o u d a r i l : »Raje žrtvujemo svoja življenja, kako r pa da prodamo domo­vino. Obl jubl jamo naši Par t i j i in našemu tovarišu T i tu , da bomo zvest i čuvarji naših meja.« V s a k o delegaci jo so dele­gati sprejel i in pozdrav i l i z burnim ap lavzom.

Politično gospodarsk i referat je ime' sekretar okrajnega komite ja K P S tova­riš Mršck Andrej. Med i/.vajanjem je omen i l :

Proti načelom marksizma — leninizma so nas hoteli podjarmiti . . .

»V obdobju enega leta, od zadnj ih part i j sk ih vo l i tev so se razv i j a l i razni gospodarsk i in politični dogodki , k i so zahteval i od naših par t i j sk ih organizaci j večje odgovornost i in budnosti ter po­litičnega dela.

Med najvažnejše dogodke brez dvoma spada vsak dan hujša in nesramnejša gonja Z S S R in držav l judske demokra­cije prot i naši socialistični Jugos lav i j i or i čemer igra zgodov insko v logo naša Par t i j a v borbi za ohranitev pravi lne linije marks i zma- l en in i zma , katero i z k r i v ­ljanje se kaže v obl ik i resolucije In­formbiro ja, k i je prišla pred dobr im po l ­d rug im letom na dan in katere i zvor sega globoko nazaj v čase II. svetovne vojne, v kater i so naši narodi dopr ines l i ogromne žrtve za razširitev demokra ­tičnih si l sveta in za lastno osvoboditev.

Obtožbe demokratičnih dežel s S Z na čelu so že pred enim letom in prej na -oovedale, da bo mora l a Jugos lav i ja nujno čez mesec a l i dva propast i zato. ker je buržoa/ari država, ker hit i vsak dan z večjimi k o r a k i v imper ia l i z em, da v l ada v tei državi po l i c i j sk i režim in da je naša pet letka nekaj i luzornoga.

Toda ko se teoretično poglobimo samo v nekaj teli p r imerov lahko ugotovimo, da se torej ustvarja v Jugos lav i j i nova teorija kot v državi, kjer je potemtakem država brez buržujev na oblast i in SO VSa g lavna pro izva ja lna sredstva v ro­kah države, torej v rokah delovnega l judstva, ne pa v rokah kapi ta l i s tov . No in če nazadnje pogledamo napoved 0 nujnem propadu Jugos lav i je zato, ker je Oftržoazna, potem bi bi lo po m a r k s i z m u pravi lno, da bi sedaj, ko smo že častno • ' - Po ln i l i po lov ico petletke in se de lovn i . W>let naših ljudi dv iga , kar dokazujejo Sii'otanovičevo gibanje, nešteta novator-s t v a itd., b i mora l i t i teoret iki to spo­znati in prek l i ca t i dosedanje obrekova ­nje i n reči: »Veseli nas, da srno se o Jugos lav i j i zmot i l i , ona ne gre v impe­

r ia l i zem, marveč v soc ia l i zem, zato ji moramo p r i tej g rad i tv i pomagat i , ne pa zav i ra t i njen razvoj.« T o bi bi lo marksistično, dejstva so pa ravno na­sprotna. Cimvečji uspeh dosegamo v industr i j i in kmet i js tvu, tem hujša je gonja in obrekovanje, k i se prav nič ne raz l ikuje od fašistične metode obreko­vanja Jugos lav i je z zahoda, temveč je še nesramnejše.

Dejstva, da gredo vodite l j i gonje In-formbiroja tako daleč, da celo prodajo S lovensko Koroško za 150 mi l i jonov do­larjev,' da se poslužijo kršenja gospo­darsk ih pogodb, nam pošiljajo sabot i­rane stroje, kot je bi l pr imer v našem okraju v tovarni »Sava« , da uporabljajo vsa propagandna sredstva prot i Jugo­s lav i j i , hkra t i pa pr i njih ne objavljajo odgovorov Jugos lav i je na njihove laži, dalje, da moti jo našo radi jsko oddajo itd., so dokaz , da se temelj ito zavedajo naših uspehov pr i g rad i t v i soc ia l i zma, zato skušajo z vsemi sredstv i preprečiti graditev soc ia l i zma in nas tako pr is i l i t i v gopodarsko in politično odvisnost .

Posledice k o n t r a r e v o l u c i o n a r -n i h odnosov VKP(b) do naše

Partije Nato je sekretar podrobno obrazložil

vsa zahrbtna pogajanja S Z z zahodn imi imperialističnimi državami na račun na­ših nepravičnih meja že med samo II svetovno vojno, kar pomeni za voditelje V K P ( b ) vel ik po lom v kont rarcvo luc io -narnih dejanjih pravi lne poti m a r k s i z m a -len in izma. Vsemu svetu je znano, da to ni »družinski spor«, k i je bi l morda spo­razumno pr iprav l jen, p rav i tovariš Moša Pi jade, marveč je to spor med V K P ( b ) , k i si last i izključni monopol nad m a r k -s i zmon i - l en in i zmom, k i uvaja svojo vo­di lno v logo s sovjetsko obveščevalno službo in skuša sprav i t i s svo j im ve l iko-

državnim šovinizmom ostale socialistič­ne države v po lko lonia lno odvisnost. Naša Par t i j a se je temu upr la in s tem visoko dv ign i la neomadeževaiio zastavo marks i zma- l en in i zma za obrambo soci­alističnih odnosov enakopravnost i med socialističnimi državami sveta in za obrambo pol i t ike utrjevanja in širjenja revo luc ionarnega mednarodnega delav­skega gibanja. To ie tudi povedala naša v lada v odgovoru na nesramne note sovjetske vlade, nakar je le-ta našla ugovor, nenavaden po svoj ih metodah, ob l ik i in vsebini v dosedanji praks i mednarodnih odnosov. Zato je upr izor ­jen obrekovalnj budimpeštanski proces, k i pa ni mogel doseči zaželenega učinka, ker so se na procesu i z v rg l i tožitelji v obtožence, k i j ih obsoja svetovno de lav­sko gibanje. Obtožnica pa je jasno na­kaza la tudi enega i zmed g lavnih v z ro ­kov snora, to ie užaljen ponos nekater ih avtoritet , k i sta iih mot i la s lava tova­riša l i t a in ugled Jugoslav i je .

Poštena, pravična in zgodov inska je borba, k i jo bije naša Par t i j a . T u d i z m a ­govi ta je, ker je njeno orožje resnica. Naša Par t i ja ne obrekuje; z vso mi rno ­stjo pr ikazuje ta dejstva, k i jasno k a ­žejo onortunizem in kontrarevo luc ionar -nost V K P ( b ) . Nešteto pr imerov nam danes v svetu potrjuje, da imper ia l i zem v ve l ikem obsegu in dost ikrat žal tudi uspešno izkorišča sedanje kont ra revo lu -c ionarno stališče za borbo nroti napred­nemu de lavskemu gibanju. P r a v zato se že skoz i dolge mesece bavi s tem spo­rom vsa svetovna javnost. Za to je tudi naša v lada na najvišjem mednarodnem forumu v Organ i zac i j i združenih naro­dov, pokaza la na nasprotja med bese­

dami vlade Z S S R o miru, o enakoprav­nosti narodov, o nevmešavanju v no­tranje zadeve mal ih narodov itd. in med dejanji v lade Z S S R . Pred temi dejanji mora danes Jugos lav i ja branit i svojo nacionalno neodvisnost in nedotakl j ivost . Na eni strani govore gromke propa­gande govore o m i r u , na drugi pa dajejo Madžarom in Romunom nalog, da kop­ljejo na naših mejah stre lske jarke , da tam koncentr i ra jo svoje čete i td. Naša Par t i ja ima v isoko mora lno i/pričevalo govor i t i o mi ru . Saj se je med l judsko revoluci jo narodnoosvobodi lne borbe bo­r i la za m i r ; danes ne ogroža n ikog ir in ne groz i n ikomur, temveč gradi soc ia l i ­zem in zato ne potrebuje nič drugega ko mir . Toda ta mir naj ne bo samo mir za vel ike države, temveč za vse, ne pa samo za tiste, k i imajo v svoj ih rokah največ sile, je dejal tovariš Karde l j . T a k o se bor i naša Par t i ja proti vsem po 'zkusoni V K P ( b ) , ki imajo namen pre­prečiti zgrad i tev soc ia l i zma v naši dr ­žavi. T o d a pr i taki Pa r t i j i , pr i takem narodu in pri takem vodstvu, kot je naše, se j im to n iko l i ne bo posrečilo. P r a v tako kot naše v i soko konjukt i i rne surovine dnevno prebijajo gospodarsko b lokado S Z in ostal ih držav l judske de­mokraci je , tako bo tudi naša resnica, resnica poštenja in dosledno revo luc io­narnega in ternac iona l i zma prodr la tudi b lokado laži, obrekovanj in groženj V K P ( b ) . V takih pogoj ih in v herojskih naporih kl jub neštevilnim ov i ram grade soc ia l i zem s pospešenim tempom naši narodi , k i so polnoletni in k i j im ni treba tujih komandir jev , ker so se naučili po­vel jevati tudi sami , kot je to rekel to­variš T i to .

Dejanja graditve socializma pri nas pobijajo vse podle laži in obrekovanja

D a . požrtvovalnosti in napor i , k i so se povečali radj in formbiro jevske gonje, so pri nas ve l i k i . V našem okraju, kjer se je zelo ra zv i l a industr i ja , se lahko kot vsako leto tako tudi letos ponašamo z ve l i k im i uspehi in pr iznanjem našim de­lovn im ko l ek t i v om. T a k o je letos prejel de lovni ko l ek t i v tovarne »Sava« pre­hodno zastavo Centra lnega odbora E S J in resornega zveznega min is t rs t va ter dobi l s tem naslov »zaslužnega ko lek­tiva«. O d zvezne v lade je pohvaljen k o ­lekt iv tovarne »Inteks«, prehodno z a ­stavo vlade L R S pa je dobi l ko l ek t i v tovarne »Standard« in si s tem pr ibor i l naslov najboljšega ko l ek t i va usnjarske stroke v S loven i j i . Prehodno zastavo G lavnega odbora Z S S in resornega m i -nisterstva sta dobi la ko l ek t i va tovarne čevljev »Tr ig lav« v Tržiču in » L I P « Škofja L o k a in s tem naslov zaslužnega ko lek t i va . Od vlade L R S je bil pohva­ljen ko lekt i v tovarne usnja »Runo« Tržič.

Naši de lovni ko l ek t i v i se dobro zave­dajo, da zgrad i tev soc ia l i zma ni samo v industr i j i , ampak da je gradi tev soc ia ­l i zma odv isna tudi od socia l izac i je vas i . Zato tudi na tem področju poma­gajo s t>olitičnirn de lom pr i preobrazbi naše vas i . pri ustanavl janju naših K O Z ,

da postane nova ob l ika vas i v soc ia l i ­stičnem sektor ju — obl ika napredka in razvo ja — da se iz starega načina pre­ide na socialistično ob l iko obdelovanja.

O d m e v resolucije ln formbiro ja je naše vrste še bolj utrd i l in sk len i l , ka r pričajo nešteta zborovanja prot i krivičnim sk le ­pom zunanjih min is t rov za S lovensko Koroško, k i je postala žrtev sovražne pol i t ike Z S S R do Jugoslav i je . P r a v tako nam pričajo o predanost i Pa r t i j i nešteta zborovanja in poslane resoluci je po vseh mestih in tovarnah našega okra ja kot odgovor na nesramne in žaljive note S Z . poslane naši v l ad i . T o d a naši delovni ko lekt iv i ne odgovarjajo na note S Z samo z reso luc i jami in g r omk im i pro­testnimi v z k l i k i na zborovanj ih, ampak dokazujejo prav i lnost linije naše Part i j e vsak dan z nov imi de lovn imi zmagami , kot je to tovarna »Sava« , »Standard', »Inteks«, »Tiskanina« v Kran ju , »Predil­nica Trž ič « itd., kjer iz dneva v dan s svo j im socialističnim tekmovanjem v isoko presegajo dnevne norme. T e m de lovn im ko l ek t i vom se pridružuje vsak dan novi ter s svo j imi de lovn imi z m a ­gami dokazuje jo predanost naši Pa r t i j i .

D a so de lovni uspehi p r i izpolnjevanju dnevnih p lansk ih nalog tolikšni, je pred-

(Nadaljevanje na drugi strani)

Page 2: Okrajna partijska konferenca v Kranju - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1949_42-43_L.pdf · ori čemer igra zgodovinsko vlogo naša Partija v borbi za ohranitev

Okra|na partijska konferenca Uspehi OF - so uspehi Partije (Nadaljevanje iz prve strani)

vsem zas luga Par t i j e in množičnih o r ga ­nizaci j , k i neprestano pojasnjujejo na sestankih in konferencah podle namene resolucije Informbiroja, k i hoče prepre­čiti gradi tev soc ia l i zma v Jugos lav i j i .

Socializacija kmetijstva v našem okraju

Z zelo h i t r im tempom industr ia l i zac i j e našega okra ja , posebno v mestu Kran ju ter p r i preobrazbi vas i dobiva Pa r t i j a vsak dan močnejši v p l i v med de lovn imi množicami. Mes t o Kran j je spremeni l svoj t r govsk i i z raz ter postaja iz dneva v dan močnejše de l a vsko središče, pur -garj i — bivši t r govc i so v K ran ju i z gu ­bi l i svojo vel javo. Škofja L o k a iz dneva v dam izgubl ja k l e r i ka lno nazadnjaško mise l in se razv i ja v naprednost. Tržič, i z raz i t o de lavsko središče, je i zpod r i ­ni lo nekdanje soc ia l -demokrate in se danes razv i ja v duhu socialističnega tek­movanja . Z/iri, nekdanj i obrtniški in z a -družniški k ra j , se je popo lnoma i zpre-moni l V p r a v o industr i jo , k i vsak dan bolj g rad i soc ia l i zem. V a s i dobivajo no­vo obeležje — socialistično obl iko, iz dneva v dan rastejo zadruge in ekono­mije.

Okra jn i komi te in osnovne part i jske organizac i je so se dos ledno bori le za izvajanje sk lepov II. p lenarnega zase­danja C K K P J in C K K P S . T i sklepi so bi l i letos osnovni p rog ram de la . Za to nam je b i la pog lav i tna naloga poleg borbe za izpo ln i tev dnevnih p lansk ih na log v industr i j i tudi borba z a razši­r i tev zadružništva predvsem v c i l ju so­cia l i zac i je vas i .

P o podrobni raz lag i , k a k o , so nasta ­jale naproze in v tem v z v e z i n j ihova reorgan izac i ja v let ih 1947 in 1948; ko so se spremeni le v delavsko-namcščen-ske zadruge in kmečke zadruge so bi le o rgan iz i rane po vseh 58 kra j evn ih l jud ­sk ih odbor ih kmečke zadruge splošnega t ipa. T u d i vprašanje gradenj zadružnih domov je delno uspelo, saj se danes na 30 kra j ih gradi jo zadružni domov i . V Trbo jah , K o k r i c i , Križah, Savodn ju in Podbrez jah pa so zadružni domov i že dograjeni . T a k o je naš zadružni sektor dobiva l iz dneva v dan širši značaj, us tanov i la so se zadružna podjetja in de lavnice . Kmetje so v zadružni sektor začeli dobivat i zaupanje, k i je b i lo iz dneva v dan večje. T a k o že v letu 1948 beležimo snovanje p r v i h zadružnih eko­nomij . T e so nastale v Se l c ih , V i s okem, Prtovču in k a r dobro uspevajo. Slabše je v Bukovščici, Z m i n c u in Trbo jah , kjer s labo uspevajo rad i težkega pr i laganja socialističnih obl ik gospodarjenja posa ­mezn im l judem, k i delajo na teh gospo­dars tv ih . V začetku leta 1949, posebno pa po drugem zasedanju C K K P J , smo na podlagi sk lepov naše politično delo v zvez i z razvo jem zadružništva še bolj okrep i l i in poživeli. B i l je sestavl jen širši akt iv , k i je politično de la l na terenu na zadružnem vprašanju glede na raz ­voj in ustanov i tev nov ih zadružnih eko­nomij in k m e t s k i h obdelova ln ih zadrug . O b koncu februarja tega leta sta bi l i ustanovl jeni p r v i dve kmet i j sk i obdelo­va ln i zadrug i v našem okraju, in sicer V Po l j ansk i do l in i . T o sta v Pod obenem zadruga »Mladi vrh« in v Po l j anah »24. december«. S političnim delom nismo popustili, sk l i c eva l i smo še nadalje mno­žične sestanke po vaseh, raz laga l i našim kmetom današnjo gospodarsko borbo, raz laga l i zadružništvo, kako r tudi z a ­družna prav i l a , p r i čemer smo vzdržali hudo borbo s posameznimi kmet i , k i se zarad i stare mise lnost i niso mog l i o d ­reči p r im i t i vn i obdelav i zemlje. T a k o je bila še V mesecu apr i lu ustanovl jena 3. kmet i j ska obdelovalna zadruga v Z i reh in potem zopet v začetku maja v Dup­ljah. O rgan i z i r ana je bi la tudi ekskurz i ja zadružnikov In kmetov na K O Z v Ar j o vas in Oso ju ikovo zadruga na štajer­skem, kjer so kmetje v ide l i značilnosti in prednost i zadružnega gospodarstva in tako je začelo rast i še večje zanimanje in razg ibanost o ustanavl janju novih kmet i j sk ih zadrug . T a k o smo v k ra tkem času, posebno pa v zvez i sklepa C K K P S , še bolj DOŽiveli politično delo, obenem pa se je začel izvajat i ostrejši ku r z z

T Kranju davčno in odkupno p o l i t i k o : S tem so postal i nov i ugodni pogoj i za ustanav­ljanje zadrug , tako da smo v treh ted­nih uspel i ustanov i t i 14 nov ih kmet i j sk ih obde lova ln ih zadrug . V g lavnem smo zajel i bogatejše kraje v nižinskih pre­del ih z močno gospodarsko bazo. P r e d k r a t k i m pa smo ustanov i l i še eno manjšo zadrugo v Šenčurju, tako da imamo da ­nes v našem okra ju 19 kmet i j sk ih ob­de lova ln ih zadrug , k i imajo skupaj 9 t i ­soč 247 ha zemlje, od tega 1.342 orne, 2743 ha obdelovalne zemlje, ofctalo o d ­pade na sadovnjake in gozdove. V z a ­drugah je zajeto 490 družin z 2.395 d r u ­žinskimi člani. D o danes imajo zadružniki 2.452 goveje živine, 711 konj in 898 p ra ­šičev. Nadal je imamo 17 zadružnih eko­nomij z 987 ha zemlje, k i imajo 104 glave goveje živine. 16 konj in 42 praši­čev. Povprečno odpade na eno k m e ­t i jsko obdelova lno zadrugo 26 družin z 126 družinskimi člani, k i imajo 486 ha zemlje, 37 konj , 129 g lav goveje živine in 47 prašičev. Kaj nam kažejo te šte­v i l ke? Te številke nam povedo, da ima­mo v zadružnem sektor ju močno gospo­da r sko bazo za nadal jnj i gospodarsk i razvo j zadružništva, k a r se odraža tudi p r i odkup ih . Naš zadružni sektor daje že danes mnogo več pr ide lkov za z a ­gotovl jeno preskrbo, kot so nam pa po­prej da ja l i zasebnik i . T a k o so v tem letu kmet i j ske obdelovalne z a d r u g e . o d ­dale 171 vagonov k r omp i r j a , od tega samo kmet i j ska obde lova lna zadruga Zabn ica 42 vagonov, kmet i j ska obdelo­va lna zad ruga 2 i r i ima povprečni hek­ta rsk i donos k romp i r j a 20.000 kg , m e d ­tem k o zasebni kmetje tarnajo, da imajo le 12 do največ 15.000 k g na ha. Z a ­druga V o k l o je da l a letos državi 30.000 k i l o g ramov bel ih žit. medtem k o je lani celotni kra jevn i l judsk i odbor V o k l o s težavo odda l le 14.000 k g bel ih žit. Z a ­druga Dupl je oddaja mnogo več m l eka , k a k o r so ga poprej odda ja l i zasebni kmetje. T o je vel ik uspeh pr i zboljšanju prehrane. Kmet i j ske obdelovalne z a d r u ­ge so letos dale v načrt, d a bodo v pr ihodnjem letu posadi le 81 ha zemlje več s k romp i r j em , k a r bo mnogo zbol j -šalo l judsko prehrano.

P o l e g dobrega političnega dela pa imamo še vedno op ravka s s lab imi par­t i j sk imi ak t i v i , k i n iso dovo l j ak t i vn i , da b i v svo j ih k ra j ih s prepričevanjem mog l i doseči uspeh v ustanavl janju novih zadrug , čeprav imajo pogoje. T a k o z a ­služi vso k r i t i ko part i j ska organizac i ja v Križah, P r e d d v o r u in P r i m s k o v e m . k i dopušča, da čeprav je že pobrano mno^ go podpisov od kmetov , še do danes ni prišlo do ustanovitve kmet i j sk ih obdelo­va ln ih zadrug .

Imamo nekaj dobr ih zadrug , imamo pa tudi nekaj šibkih. Tak pr imer je kme ­t i jska obdelova lna z ad ruga na Jezer ­skem, kjer so se v r in i l i v zadrugo kmetje k u l a k i , k i niso hotel i v članstvo do pred-k r a t k i m sprejeti h lapcev in dekel in so j ih hotel i še nadalje izkoriščati le kot delovno si lo. To neprav i lno delo so naši ak t i v i s t i kma lu za t r l i in danes so tudi v tej zadrug i povsem prav i ln i odnosi , v en­dar bodo na še težave, preden bo tam nastala res prava socialistična zadruga . S laba zadruga je tudi v Podrcči, M a v ­čičah, kjer zadružniki ne stremijo za i z ­boljšanje zadruge same ter se branijo Začeti s skupnim krml jen jem živine.

P r i vsem tem našem delu pa smo mo­ra l i vzdrževati hudo borbo s sovražni­kom, k i nam je skušal ovirati razvoj zadružništva z razn imi paro lami , zas t ra ­ševanji ter celo oožigi po naših vaseh. Toda vsa njihova saboterska rabota fe ie bi la zaman. V s i nj ihovi načrti, k i naj bi nam zavr l i razvoj , so se Izjalovili. Venda r se pr i tem še ne smemo uspa­vati. Ustvar ja t i zadrugo le težko in na-porno. Naše politično delo mora bit i nredvsem vztra jno in nepopust l j ivo, da bomo mogli premagati glavno oviro, to ie drobno posestniško egoistično mise l ­nost, k i je pos led ica stoletne vzgoje na­šega kme ta v pogoj ih kap i t a l i zma .

VAŽNO OPOZORILO! Opozarjamo vse naročnike, ki še niso

poravnali naročnine za leto da to takoj store, ker jim bo sicer list ustavljen.

V svojem poročilu je tovariš Mršek Andre j obširno govor i l tudi o odnosih in nalogah Par t i j e d o množičnih o rgan i ­zaci j in p r i tem ugotov i l , da pomoč ne­kater ih par t i j sk ih organizac i j odborom O F ni bi la povsem zadovo l j i va . T a m , kjer je F ron ta s laba, pada k r i v d a na par t i j sk i akt i v , k i n i zna l p rav i lno gle­dat i a l i pa je g ledal omalovaževalno na delo Fronte .

K l jub temu F r o n t a beleži p r i prosto­vo l jn ih del ih zadovo l j i ve uspehe. V me­secu gozdars t va je b i lo oprav l jenih 38 tisoč 427 prostovo l jn ih de lovn ih ur ne vštevši delo F ron tn ih br i gad . N a razn ih drug ih de l ih pa je oprav l j eno 867.340 prostovo l jn ih de lovn ih ur v vrednost i 11,608.080 d in. V e l i k del od tega je n a ­prav i l a mestna frontna organ izac i ja K ran ja , k i i m a dober štab de lovnih b r i ­gad.

V e l i k a na loga se v zadnj ih mesec ih postav l ja pred Fronto . Mob i l i z a c i j a s ta l ­ne de lovne si le. T o važno nalogo p r i grad i t v i s o c i a l i zma so naši ak t i v i s t i r a ­zumel i , saj smo d o sedaj vključili v produkc i jo 1.620 nov ih de lavcev in de­lavk . T a na loga je važna in naša P a r ­t i ja po laga nanjo največjo pozornost , zakaj zavedat i se moramo , da nam je vključevanje nove de lovne sile porok izpolni tve petletnega p lana . V e l i k o pre­ma lo pa je bi lo narejenega p r i širjenju in utr jevanju naše Fronte . V okra ju ima ­mo 47.429 vo l i vn ih upravičencev, članov O F pa imamo 38.976. T o nam pove. da je še vedno o k r o g 10.000 vo l i v c e v i zven Fronte , zato je naloga naše Par t i j e , da ak t i v i z i r a F ron to v tem vprašanju. P r a v tako je nezadostno de lo za mobi l i zac i jo frontnih br igad z a našo kap i ta lno g ra ­ditev, k jer smo v mesecu avgustu do­segl i komaj 50% plana. F r on tn i ak t i v i na vas i so vse premalo tolmačili važnost teh br i gad , k e r drugače ne moremo r a ­zumet i tega neuspeha.

V nadal jevanju svojega govo ra se je tovariš Mršek dotakn i l dela tudi osta l ih množičnih organizac i j in pomoči, k i j im jo nudi Pa r t i j a . Zaključil je z besedami : Ne štedimo naših s i l in sposobnost i ; do-kažimo danes s svo j im de lom, d a smo neustrašeni, da stoj imo trdno na bran iku svoje domovine in da skrbno čuvamo naše pr idob i tve ter da je ni si le, k i bi nas odvrn i la in omajala pr i našem d e l u ! Z de lom dokažimo, d a smo resnični bor­ci za boljše življenje, dokažimo vsem obrekova lcem, k i nas blat i jo, češ da ne grad imo soc ia l i zma, da grad imo soc ia l i ­z em in da ga bomo zg rad i l i in da smo za njegovo dokončno zgrad i tev p r i p r a v ­ljeni na največje napore in žrtve. Vse to nam bo mogoče i zpo ln i t i , če nam bo vedno pred očmi Pa r t i j a in borba za zgrad i t ev soc ia l i zma, zakaj le tedaj bo­mo dosledni na vseh frontah našega dela, tako v industr i j i k ako r na vas i . Ed ino tako delo bo pod vodstvom P a r ­tije in tovariša T i t a zagotov i lo naš uspešni razvo j , vsem obrekova lcem In­formbiro ja pa bodo konkre tna dejstva odgovor , da bomo z lastn imi s i lami zg rad i l i soc ia l i z em.

De legat i so z navdušenim ploskanjem sprejel i govor tovariša okrajnega sekre­tar ja. S l ed i organizacijski referat, k i ga je podal tovariš Naglic Peter, o rga­n izac i j sk i sekretar Okra jnega komite ja K P S . V svojem poročilu je podal k r i ­

tični preg led dela part i j sk ih o rgan i za ­ci j . Danes imamo v našem okra ju 2.429 članov Part i j e , od tega 1.094 de lavcev , 111 kmetov, 501 inte lektualcev in 723 osta l ih . Nakaza l je najvažnejše naloge, k i j ih je pred part i jske organ izac i j e v S loven i j i postav i lo III. p l enarno zase­danje C K K P S .

S l ed i l a je d iskus i ja , v katero so po ­segl i mnogoštevilni d i skutant i , k i so ž ivo in kritično razprav l ja l i o vseh vpraša­njih dela in d a l i 'konkretine m i s l i z a uspešno nadaljnje delo.

Na koncu konference je imel zaključ­no besedo tov. Krmelj Maks, član C K K P S , k i je dejal , da je naša okra jna pa r ­t i jska konferenca oprav i l a v e l i ko delo, a d a vse to še ni dovo l j . Posebno po­zornost moramo prenesti na socialistično pro i zvodn jo v kmet i j s tvu , kaj t i tu še vedno iščemo nov ih izkušenj. S o c i a l i ­zem na vas i bo takrat , k a d a r bomo ime l i v zadrugah l judi , k i bodo pr iprav l j en i bor i t i se za večji donos kmet i j sk ih obde­lova ln ih z a d r u g (krompir ja , žita itd.), to pa ni majhna naloga. Za to m o r a m o iskat i nov ih k a d r o v po zadrugah , terenu, prvo pr i t i do bojnega štaba part i jcev , k i so pr iprav l j en i bor i t i se. da se začne so­c ia l i zem na vas i , b i tka za višji hek ta rsk i donos in z a po lno izrabo najmanjšega koščka zemlje. Številka t l i kmetov par ­ti jcev v k ran j skem okra ju je premajhna. Na loga Par t i j e je razširiti par t i j sko organizac i jo na vas i , če hočemo v p r a ­šanje soc ia l i zma čimprejc rešiti in s tem socialistično preobrazbo vas i . T u d i v p r a ­šanju skrb i in br ige za našega človeka, za naše otroke , žene je treba posvečati največjo pozornost .

V nadal jnjem svojem govoru se je to­variš Krme l j podrobno zadržal na v z r o ­k ih informbirojevsike gonje, k i j ih je treba pojasnjevati našemu l judstvu, da bo vedelo, zakaj izražamo sovražni o d ­nos do t is t ih , k i nas hočejo pr i t i sn i t i na kolena. M a r k s in L e n i n sta pos tav i l a , da v socialistični industr i j i ne sme bit i izkoriščanj, vods tvo V K P ( b ) . k i je na čelu Informbiroja, pa dela danes n a ­sprotno in temu se je upr lo naše cen­tra lno part i jsko vodstvo in s tem v i soko dv ign i lo zas tavo revoluci je v obrambo prav i lne poti marks i zma- l en in i zma . Nje­gov zaključni govor so delegati p o zd ra ­v i l i z navdušenim in do lgo t ra jn im p lo ­skanjem.

Okra jna par t i j ska konferenca je i zvo ­l i l a nov okra jn i komite in rev iz i j sko k o ­misi jo . V nov O K K P S so bi l i i z vo l j en i : lirovč Andrej, Cer ar Lovro, Drobnič Ivan, Dobre Janko, Gostita Alojz, Kej-žar Leopold, Kosmač Rado, Legat He­lena, Mede Gabrijel, Molek Jože, Naglic Peter, Prezelj Tončka, Pernic Vladimir, Pire Jože, Por Janez, Rome Dragica, Si­tar Peter, Sirk Pavel, Stibelj Jakob. Ti-šlcr Janko, Urbane Jože, Žerko Stani­slav in Žagar Ivan.

Člani rev iz i jske komis i j e : Gostiša Alojz, Ivec Anton, Nemec Jakob, Reh-bergar Janko in Snedic Alojz.

Na koncu je izvol jenih še 49 delegatov za oblastno part i j sko konferenco. O d p o ­slane so resolucije Cent ra lnemu k o m i ­teju K P J in tovarišu T i tu ter C e n t r a l ­nemu komite ju K P S , kar so delegati sprejel i z navdušenim vzk l jkanjem in odobravanjem.

Sprejetje sklepov za bodoče delo Na podlagi analize politične situacije

okraja, dela in uspehov ter pomanjklji­vosti partijske organizacije, podanih v političnem in organizacijskem referatu ter polno osvetljenih v diskusiji, spre­jema partijska konferenca sledečo de­lovno resolucijo z nafogami, ki stoje pred partijsko organizacijo okraja Kranj:

1. Dosledno se moramo boriti prof i vsem primerom kršenja statuta KPJ in tu predvsem utrditi:

a) disciplino, h) načrtnost v delu. c) notranjo partijsko obveščevanje, č) red­no in pravilno plačevanje članarine, d i usposabljanje vaških partijskih organi­zacij za odločnejše izvajanje partijske linije na vasi, e) stalno kontrolo izva­janja sklepov.

2. Odločneje sprejemati nove člane, predvsem iz vrst delavstva, da se zboli-ša socialni sestav partije našega okraja.

Posebno pozornost je posvetiti delav­cem — nosilcem Sirotanovičevega gi­banja v naših tovarnah. S sprejemanjem kmetov zadružnikov in malih kmetov s posebnim ozirom na žene zbotjšali soci­alni sestav pari. org. na vasi in Partije v okraju ter omogočiti izvedbo partij­ske linije v zadružništvu. V nasledit jem letu je sprejeti v Partijo 51)0 novih čla­nov in v kandidaturo 600 najboljših čla­nov množičnih organizacij v skladu z zgoraj navedenimi nalogami za zbolj­šanje socialnega sestava-Partije. Tako mora imeti v prihodnjem letu vsako podjetje in vsaka večja vas svojo celic". , 3. Hitreje je treba vzgajati najboljše delavce in' kmete zadružnike in jih dvi­gati na vodilna mesta.

4. Za ohranitev enotnosti Partije je treba partijske organizacije odločno oči-

(Nadaljevanje na tretji strani?

Page 3: Okrajna partijska konferenca v Kranju - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1949_42-43_L.pdf · ori čemer igra zgodovinsko vlogo naša Partija v borbi za ohranitev

Štev. 42-43 G O R E N J S K I G L A S Stran 3

38.934 delOVnih Ur V enem dneVU 0 k p a i n a partijska konferenca Y Kranju

T u d i preteklo nedel jo so v K r a n j u sirene zapele svo jo jutranjo pesem. 10 ni m i k l i c na delo, to je P i l po­zdrav d e l o vn im l juuem, k i so se o d ­z va l i k l i c u našili najboljših de lavcev, udarnikov , članov Par t i j e , de lo na čast okrajne part i j ske konierence . S irene so pozurav i ie vrs te članov iroj ite i n rn ia-uine, k i so se p r ip rav l j a l i n a odhod na grauilisča i n popravna cest. pesem z v o č ­nikov j ih je spreml ja la do gradilišč na pianmo m v Stražišee. P e s e m je po­z d r a v n a zbirajoče se delegate okrajne partijske, kon ierence .

»Danes pa dokaznno , kaj zmoremo in kaj znamo,« prav i jo de lavc i tovarne I sKra v ivranju. V svo j i reso luci j i , k i so jo poslan okra jn i par t i j sk i kou i e renc i , p r a ­vijo naslednje : »INas .kolekt iv ogorčeno oosoja l a z i btidimpeštanskega rad ia , k i lioce zmanjšati ugled naših narodov, k i hoče s svo j imi pod l im i lažmi i n obreko­vanji p r i k r i t i vse napore in uspehe naših de lovn ih l judi . L judje , k i našega Z a g r e b ­škega velesejnia n i so v ide l i n u i od da­leč, s i upajo t rd i t i , d a je b i l to »potujoči vaški cirkus«, a z a naše kinoprojektor je in z a naš de lovn i k o l e k t i v so dejal i , ua izdelujemo samo pločevinaste škatle in noge, ostalo pa dob ivamo iz inozemstva . Na te laži je odgovo r i l naš celotni de­lovni ko l ek t i v že v petek na množičnem protestnem zborovanju, kjer naši de lavc i niso mog l i drugega, kot pa smejat i se tako »deoeli« laži, ko vendar sleherni naš de lavec ve, da izde lujemo danes kinoprojektor je sami neodv isno od ino­zemstva . Naš de lovni ko l ek t i v je odgo­vor i l na ta obrekovanja z obveznostjo, k i smo jo pos la l i našemu tovarišu Titra, da bomo do konca tega leta i zde la l i še d v a k inopro j ek tor ja več, kot pa j ih mo­ramo i zde la t i po p lanu z a letos, i a k o je odgovo r i l naš de lovni ko l ek t i v na to podlo obrekovanje.«

De l o vn i ko l ek t i v v t ovarn i I sk ra v Kran ju se je obveza l , da bo sprejel so­cialistično tekmovanje, ko t stalno ob l iko dela. 28 delavcev je podar i lo par t i j ­skemu komi t e ju svoje obveznice držav • nega posoj i la v v rednost i 22.500 d in . Še je ležal m r a k nad tovarno »Tiskanino«, ko so se pričeli zb i ra t i de lavc i i z vseh krajev in hi te l i na svo ja de lovna mesta. »Pohitimo danes,« p rav i smeje t ovar i -šica Ange la , »danes tekmujemo za našo Parti jo!« M r t v i obrat i so zaživeli. Cuje se pesem pred i lnega stroja, čolniček tka lskega stro ja veselo poskakuje zdaj v eno, zdaj v drugo smer, k a k o r bi ve­del, da tekmuje P a v l a , r i i l d a , Ivana. A n ­gela na čast okra jn i par t i j sk i konferenci in d a hočejo zato naprav i t i čimveč. B r i g a d a »Ster Ivanke« je doseg la lepe rezultate, saj je preseg la dnevno normo za 2 0 % z 9 4 % izkoriščanja strojev.

V v e l i kem de lovnem ko l ek t i vu tovar ­ne čevljev »Tr ig lav« v Tržiču se je ta dan vod i l a huda borba. Po l e g os ta l ih de lavcev tega k o l e k t i v a je hote la doseči v tem tekmovanju čimboljše rezultate br igada »Jožeta Finka«. B r i g a d i r P e ­hare Ivan p r a v i : »Tovariš F i n k je b i l komunist in je z a stvar skupnost i d a l v narodnoosvobodi ln i borbi svoje življenje, ^ato m o r a m o p rav m i , k i nos imo ime takega borca, dat i na čast okra jn i par ­t i jski konferenc i vse od sebe.« D a , niso osramot i l i imena p rvoborca tovariša J o ­žeta F i n k a . Doseg l i so najvišji preseg norme, kakršnega dosedaj t o va rna v vsem svo jem obstoju.1 še ni beležila. B r i ­gada je preseg la svojo dnevno normo za 7 8 % , tovariš Peha r e pa je svojo normo prekoračil celo za 120%. T u d i os ta l i de­lovni ko l ek t i v i i z Tržiča so t ekmova l i . V Tržiški p red i ln i c i se je odv i j a la borba z a višjo s tor i lnost de la .

Škof j a L o k a je vsak čas poročala o doseženih uspehih. »Tudi m i tekmujemo, ker l jubimo našo Parti jo«, prav i jo de-'avc i škofjeloške predi ln ice . Najbolj se bijejo z a višjo stor i lnost de la t r i p ro i z -v a ja lne br igade, k i se ka r kosajo med ^eboj, ka te ra bo dosegla lepše rezultate. Do 6 0 % so presegle no rmo vse t r i p r i ­sade. Najboljše br i gad i rke k a k o r Štefka, Pa r tne r Ka ta r ina , Kra jn ik V i d a i n J u -Jovic M i l k a pa so presegale norme tudi ^> 6 6 % . 20 pred i c je dalo pobudo, da podelijo zaslužek 160 ur z a par t i j sk i fond.

»Kaj pa ste danes prišli na delo, ko

— odgovor obrekovalcem naše Partije

je vendar dela prost dan«, vprašam, k a ­kor d a ne Oi vedela, tovariša t r a v n a Jožeta — t r ik ra tnega udarn ika iz P l e ­tenine. M a l o začudeno me je pog leda l , Ka i vo r češ . ta je pa dobra, d a t i ne veš, zakaj s m o prišli na delo. Tekmujemo venuar. »Da, pa se kako tekmujemo, prav vs i , na čast okra jn i par t i j sk i k o n ­ferenci,« se je odreza l . Tovariš Jože je zaposlen kot pnre zova l e c in tO delo je zelo naporno. i J a ga vprašani: »Cujte, Jože, k o l i k o pa boste potem naprav i l i , ce tekmujete na čast oKrajne part i jske konierence?« »No, tako j ih naprav im dnevno približno od ^50—ćo0, danes pa be razume, da b o m naprav i l več, ampak veš, tovanšica, kaj me jezi,« p rav i Jože, hotel sem danes naprav i t i čimveč in sem prav v ta namen ua i nabrus i t i škar­je, da bi bolje in Hitreje k ro j i l , pa m i ta šmetitani brusač n i v rn i l nabrušenih škarij.« Ob rn i l se je i n molče nadal jeva l svoje delo.« Resk , resk, so pele t ežke škarje, v e i i k kup puloverjev pa se je pred J ožetom vedno bolj manjšal.

P o t me je vodna mimo samih ' m l a ­dink. P a se ustav im pr i Jožici i e p i n o v i in p r i He len i . Stro j brn i . Jožica in H e -lena h i t i ta k a r se le da, komaj z očmi' dohajam gibe njenih rok. »Srajčke ši­vam z a naše male,« p r a v i Jožica in se v nag l i c i zopet za top i v drobne šive. He lena in Jožica l e p i n a sta se obveza l i da bosta na ta dan naprav i l i , k a r se le največ da. »Drugače naprav imo tako približno do 25 srajčk, danes pa , kjo tekmujemo z a našo Par t i j o , j i h bova naprav i l i več k a k o r 50 vsaka.« V e l i k a je b i l a obveznost, a častno izpolnjena, l e p i n a He l ena je doseg la 200% dnevne norme, Jožica 195%. S led i jo j i še druge de l avke : Kosmač J u l k a 190%, S t i r n A n i c a 172%, Steplaj A l b i n a i n Ovsen ik M a r i j a 161,5% i td . Nežne roke naših m lad ink i n žena neumorno pot iskajo sem in tja ročico p le t i lnega stroja, k i je precej težak. M e d rahlo brnenje strojev se z l i v a vese la pesem m l a d i h de lavk, spomin na part izane, k i j ih opevajo v svoj ih pesmih, j im daje še večjega e lana pr i delu. še hitreje in bolj veselo, ubra ­no pesem, pojejo stro j i p lo t i ln ih strojev v p le t i ln ic i , šivalni stro j i v šivalnici in v rokavičnoin odde lku .

V de lovnem ko l ek t i vu tovarne usnja S tanda rd so se na tekmovanje temelj ito p r ip rav i l i . Šestkratni udarn ik tovariš M a l o v r h Janez je p r i p rav i l vse, da bo tekmovanje čim boljše. S a m pa p r a v i tako le : »Partija i n T i to s ta nam pr ines la svobodo, vod i ta nas v g rad i t v i soc ia l i z ­ma, naša dolžnost pa je, da se naši P a r t i j i oddolžimo.« Janez , neumorni de­lavec, k a k o r tudi njegov ce lotni oddelek se je oddolžil n a časten način. Svo jo dnevno normo je Janez i zpo ln i l v 5 urah, pa n ikar ne mis l i te , da je potem počival. »To m i še m a l o n i prišlo na misel«, prav i sam, »šel sem k drugemu stro ju na pomoč«. Ve l ik , sko ro neverjeten uspeh je ta dan dosegel njegov oddelek. Z 12 de lavc i je i zpo ln i l v 7 urah dnevno obveznost, k l jub skoro enournemu za ­stoju z a r a d i p rek in i t ve t oka , k o dela drugače n a tem odde l ku do 20 l judi , po planu pa b i j ih mora lo bit i 23. Janez je zadovol jen, samo na enega de lavca se jezi , k i je p r e l om i l častno de lavsko be­sedo. »Obljubil je « , p r a v i Janez , »no in sedaj ga pa ni«, toda k l jub temu je bilo delo oprav l j eno !

P o t me pa vod i še naprej v tovarno Inteks. Med. potjo srečam gručo vese l ih br igadir jev , nasmejanih obrazov, ko s pesmijo odhajajo z gradilišča. T e k m o ­vanje je dobi lo tud i v t ovarn i Inteks širok razmah . Tekmuje jo v tka ln i c i , v pred i ln ic i , nekater i delajo na montaži, drug i na dvoriščih, d e l naših l judi pa dela na stanovanjskem b loku, da bodo čimprej dograjena stanovanja našim de­lovn im l judem, p rav i tajnik s ind ika ta .

Ne samo de lovni ko l ek t i v i , tudi z d rav ­stveni de lavc i tekmujejo v Po l j anah , kamor so se odprav i l i , da pregledajo zdravs tveno stanje zadružnikov. Skupno z zadružniki so pos la l i pozdravno p ismo par t i j sk i konferenci . Tekmuje jo de lovni

(Nadaljevanje z druge strani) stiti tujih suvrazniu elementov, ki ne izvajajo partijske unije, preavsem listin, ki poapirajo podlo gonjo Zi>$R-a in ostulili arzav ljuuske aeinokracije proti nasi aržavi m Partiji.

5. Povečati je treba budnost znotraj parujsian organizacij, predvsem pa za­ostriti vprašanje buanosti članov Partije proti vsem poizkusom saooiaz in oviram nase graaitve na vseh delovnih poaroc-jili.

6. Naloga part. organizacij je, da oja-čajo politično aelo mea množicami za njih moOuizacijo v izvrševanju pianskin nalog. Nenehno je pojasnjevali ua kon­kretnih primerih vso poalost gonje in-lormt/iroja proti nasi arzavi in Partiji in zato je nujno poglobiti studij zgodovine naše Partije in problemov grauitve so­cializma pri nas.

7. Part. organizacije naj utr de dose­danje partijske oblike iaeoloskega dela v krožkih. Poostriti pa je kontrolo pri mesečnih /ionsultacijah. V teku leta je organizirati po dva tromesecna partij­ska tečaja v Kranju, Sk. Loki in Tržiču.

8. Pri članih komitejev, sekretarjih osnovnih partijskih organizacij, pri čla­nih aktiva predavateljev in pri vodjih studija dvigniti ideološko delo na višjo raven z njih kontroliranim individual­nim delom.

9. Izboljšati je ideološko delo mno­žičnih organizacij z utrditvijo in razši­ritvijo študijskih krožkov m ustanav­ljanjem krožkov tam, kjer jih še ni.

10. Posebno pozornost pri političnem

ljudje na gradiliščili. N a stanovanjsk ih blokih, vodovodu •»Planina«, v kamno­lomu K o k r a , v žitnem fondu, p r i P r o ­jektu, na m lad inskem domu v Tržiču, bv . A n i povsod se čuje vese la pesem. P r i d n i br i gad i r j i zasipajo ceste v Sko l j i L o k i , na cest i pro t i Jeze rskemu, N a k ­lem, S v . A n i . 1'ržiču, vsepovsod se sliši šum lopat, udarjanje k r a m p o v in h r z a -nje konj , k i neumorno vozi jo g ramoz na ceste. P l a n i n c i in člani Zveze borcev postavl jajo pod Storžičem spomenik pr­v im pad l im žrtvam fašizma. Takole p r a ­vijo v svo jem pozdravnem p i s m u : »Ura­d imo spomenik, ke r se zavedamo, da so bi l i t i borc i p rv i . k i so v našem tržiškem okolišu pr i je l i z a orožje na poz iv naše Par t i j e in tovariša T i t a in v tej borbi da l i tud i svoje življenje. P r a v v tem je ve l ik pomen tega spomenika , da bo p r i ­čal o hero jsk i borb i naših narodov z a svobodo. Obenem p a bo ta spomenik pričal o p rav i l n i pot i naše Par t i j e i n bo služil kot d o k a z vsem obrekova lcem, k i bi najraje i zbr i sa l i i z zgodov ine dejstvo, k i b i hote l i i z t rga t i i z zgodov ine stran, popisano s k r v j o pad l i h borcev.« T u d i štafeta p l an incev je pr ines la pozdrave konferenci . V pozdrave in p ismu prav i j o : »Prav v času največje gonje in fo rmbi ­ro ja g rad imo m i p lan inc i kočo pod S to r ­žičem. 8.567 oprav l jen ih prostovo l jn ih de lovn ih ur v letošnjem letu je naš od ­govor na vse laži in obrekovanja«.

V e l i k a je v e r a v zmago prav ice , ve­l i ka je l jubezen našega de lovnega l jud ­s tva do Par t i j e in tovariša T i t a . O tem priča 38-934 de lovn ih ur, k i j ih je opra ­vi jo 5.562 članov O F , mlad ine , Zveze borcev, s ind ika ta jn p lanincev na čast okrajni par t i j sk i konferenc i . Z roko v rok i s ta se bor i l a de lavec , kmet , inte lek­tualec z a višjo stor i lnost dela. Z r o k o v r o k i so de la l i d i jak i tekst i lnega te l in i -k u m a s svo j imi profesorj i na lastnem gradilišču, kjer bo' že letos sta l lep i n ­ternat. V brezštevilnih pozdravn ih p i s ­mih , resoluci jah, k i so j ih pos la l i de lovni ko l ek t i v i in prinesle delegaci je iz vseh kra jev našega okra ja govor i jo o brez ­mejni . vdanost i , o brezmejni l jubezni naših de lovn ih l judi do našega par t i j ­skega vods tva . V odgovor na v s a obre­kovanja , pravi jo de lavc i , bomo še bolj povečali borbo za višjo stor i lnost dela, ojačili socialistično tekmovanje in da l i vse si le z a predčasno izpolni tev naših p lansk ih nalog .

N i slučaj, d a je tekmova lo tako ve l i ko število naših de lovn ih l judi p rav v času trajanja part i jske konference, ne to ne more bit i naključje, to je vse ka j več, to je nemo pričanje o v e l i k i l jubezni do Part i je , socialistične domovine in t ova ­riša T i t a . Šorl Milka.

delu posvetiti novim delavcem, ki pri-najujo v industrijo, in kmetom zadruž­nikom. V KOZ aosiedno uvesti politične izobraževalne tečaje, ki naj jmjiomorcjo k politični vzgoji in dvigu strokovne usposobljenosti zadružnikov.

JI. Centralni jmrtijslU tisk je treba kol močno agitocijsko propaganano orož­je se ooij razširiti, preavsem na vas. Lokalni list pa zooljsati s povečanjem aopismštva.

12. Part. organizacije naj preko mno­žičnih organizacij zaoštre vprašanje vzgoje mkutine v duhu marksizma-leni­nizma in voaijo uporno borbo proti vsem oblikam misticizma in laealističnega verskega varanja. Part. organizacije morajo dosledno paziti na člane, ki bi v tem kršili program naše Partije.

13. Delo kuiiurno-umetniških aruštev, ki naj postanejo centri socialističnega kulturno-prosvetnega dela v borbi proti ostankom mračnjaštva, je dvigniti na višjo idejno in kvalitetno raven.

14. Utrjevali in čistili je oporlunistič-nih elementov odborć množičnih organi­zacij, prekiniti s prakso, da bi posa­mezne osnovne part. organizacije spro-vajule naloge direktno brez množičnih organizacij, ki se s tem pasivizirajo. Si)remeniti svoj odnos do množičnih organizacij, Oi. sindikatov, ZB, invali­dov. AL Z, Rdečega križa, gasilcev, fiz-kulturnih in telovadnih društev in ljud­ske tehnike.

15. Posebno pozornost je treba posve­titi organizaciji LMS in pionirski orga­nizaciji, nenehno je pojasnjevati ogro­men političen pomen predvojaške vzgo­je. Pri teh nalogah utrditi aktivno sode­lovanje naprednih učiteljev, osnovnih, srednjih in strokovnih šol, za kar jim morajo politične organizacije nuditi vso pomoč.

16. Utrjevati in čistiti je oportunistič-nih elementov KLO-je, predvsem s po­močjo odborov Ljudske fronte, razširiti sodelovanje množic pri izvajanju oblasti. Usposobiti ljudske odbore za dosledno spr ovu janje novega zakona o ljudskih odborih. Part. organizacije so dolžne preko množičnih organizacij politično pojasnjevati vse gosjmlarske in oblast­ne ukrepe in se temeljito pripraviti za prihodnje volitve v ljudske odbore.

17. Part. organizacije v gospodarskih podjetjih naj preko sindikalnih podruž­nic in s pravilnim sodelovanjem z upra­vami podjetij mobilizirajo delavstvo za predčasno izpolnjevanje planskih nalog, za utrdite.v delovne discipline, za borbo za znižanje polne lastne cene in izbolj­šanje kvalitete proizvodov, s /joveča-njem političnega dela in s po ja slijeva­njem dnevnih nalog.

18. Part. organizacije naj pravilno po­pularizirajo dosedanje uspehe, ki so jih dosegli najzavednejši delavci pri uva­janju Sirotanovičevega gibanja v naših tovarnah. Z intenzivnim in sistematič­nim političnim delom, z nosilci tega gi­banja, udarniki, racionalizatorji in nova-torji ie razširiti to višjo stopnjo socia­lističnega tekmovanja po vseh tovarnah in po vseh obratih.

P). Povečati ie vsakodnevno skrb za delavstvo, predvsem za najboljše in pa za nove delavce v industriji (DID, jasli, stanovanja itd.). V zvezi s tem naj nu­dijo part. organizacije več iniciative in pomoči za razvoj lokalnega gosjnnlar-stva.

20. Vso pozornost posvetiti sociali­stični preobrazbi vasi. Utrjevati je do­sedanje oblike zadružništva. S prepri­čevanjem kmetov in z ekonomsko borbo proti špekulantskim elementom na vasi je pospešiti ustanavljanje KOZ, tako da bo v naslednjem letu ustanovljenih vsaj 30 novih KOZ. Novo ^ustanovljene KOZ. je notranje utrditi z aktivno pomočjo de­lovnih kolektivov, s pravilnim politič­nim delom. V naslednjem letu predvsem uvesti brigadna skupinski sistem dela.

21. Partijske organizacije naj z do­sledno kontrolo požive delo komisij za delovno silo, tako da bodo v naslednjem letu zaposleni vsi dela zmožni.

22. Radi ogromnega pomena izpolnit­ve gozdarskega plana in plana kapitalne izgradnje za celotno gospodarstvo^, bodo part. organizacije s pravilnim političnim delom izvedle mobilizacijo zadostnega števila frontnih brigad, tako da bo plan

.zlasti v gozdarstvu presežen.

Page 4: Okrajna partijska konferenca v Kranju - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1949_42-43_L.pdf · ori čemer igra zgodovinsko vlogo naša Partija v borbi za ohranitev

Potek odkupov in njih pomanjkljivosti (Iz diskusije na III. okrajni partijski

konferenci) O d prav i lnega i n doslednega i zva ja ­

nja odkupov o d kmečkih gospodarstev i n z a d r u g je odv isna naša oskrba . O d ­visno je redno in zadostno oskrbovanje naših de lovnih l judi , k i se na svo j ih de­lovn ih mest ih iz dneva v dan bore za izvršitev petletnega p lana, k i je močan in zanes l j iv porok zg rad i t ve soc ia l i zma .

Reso luc i j a 11. p lenuma C K K P S govor i o nedos lednost i i zva janja ekonomske pol i t ike C K K P J na vas i . To nedos led­nost do neke mere opažamo tudi v na ­šem okra ju .

Vse premalo je zanimanje na naših kra jevn ih organih oblast i k a k o r tudi pr i drug ih političnih organizac i jah, pa tudi na samih par t i j sk ih organizac i jah, da bi se p lan i odkupov prav i lno postav i l i , obremenitev prav i lno izvršila, porazde­l i l a na posameznike , tako da ne bi mo­gel p r a v i l n i obremeni tv i uit i noben k u -laško nastrojen element ter s i ustvar jat i prof i te na račun osta l ih poštenih kmetov .

K je moramo prav z a prav začeti s p r i ­p r a vam i z a odkup? P r i letošnjih p r i p r a ­vah z a o d k u p k romp i r j a smo ugotov i l i , d a p l an sadi tve k romp i r j a ni bi l dose­žen z a več sto ha . Setven i plani se po­stavl ja jo n a p o d l a g i potreb, odkup pa se p lan i ra na podlag i setvenih površin, k i so bile p lan i rane . O b tak ih p r imer ih na ­stane vprašanje, kako plan odkupa re­a l i z i r a t i . V pr i jav i setvenih površin na ­stane p r i kulaško nastrojenih pesestni-k i h težnja, p r i k r i t i čim več posejanih površin, pr ide lke iz tak ih površin pa s i p r ip rav i t i z a prosto razpolaganje po svoje, z nj imi špekulirati ter vleči denar iz rok delovmih l judi . P r i kon t r o l i setve­nih površin so se taka p r i k r i van j a ugo­tov i la ter je b i lo 11 kmetov kaznovan ih za skupno vso to 220 .000 d in , d va pa sta b i la izročena sodišču v kaznovanje .

P r i ocenjevanju ha donosa so nam v letošnjem letu ve l ik pripomoček novo ustanovl jene K O Z ter ekonomije. P r i ­de lk i na ha v zadružnem in državnem sektor ju kmet i j s t va so poto lk l i vso ne­upravičeno k r i t i k o zaviračev gradi tve zadružništva o s labi obdelav i in o nede­lavnost i na tem sektor ju. Nekate r i z a ­sebni kmetje se z vso si lo upirajo p red ­v iden im i n nato na pod lag i ugotov i tev realno ocenjenim ha donosom, v tej

borbi pa se včasih znajdejo skupno s kmet i tudi člani K L O - j e v . K o gre za prav i lno oceno i n prav i lno odmero, vča­sih o k r a j n i akt iv is t i zg leda res kot ne­kak pnganjač na K L u - j u , k ra j evn i L O pa kot eksekutar nadrejenega foruma, o čemer govor i tudi reso luc i ja 111. ple­n u m a C K K P S . Vendar pa je bi lo to do sedaj v nekater ih pr imer ih nujno, če smo hote l i r ea l i z i ra t i piane in onemogočiti špekulacijo, ker smo bi l i prepričani, da je postav l jen p l an realen.

Ce pogledamo izvrševanje odkupov v številkah, bomo v ide l i , da smo v tem pogledu precej dosegl i ter d a se odkupi v nekater ih a r t i k l i h procentualno dobro izvršujejo.

Časovni plan odkupa k lavne živine je dosežen že s 116%, odkup poteka po vseh K L O - j i l i se dost i zadovo l j i vo ter i zvedba plana ni ogrožena, to se prav i , da je oskrba z mesom zagotov l jena.

O d odkupa p i tanih prašičev k a k o r tudi odkupa mršavih prašičev je odv isno oskrbovanje z maščobo. Časovni plan odkupa pi tanih prašičev je dosežen z 82JJ5, vendar pa je izvršitev letnega p la ­na še zelo n i zka , to pa za rad i tega, ker je pretežni del odkupa prenesen na zadnje mesece, torej na pr ihodnja dva meseca. D a se zagotov i ookup, je b i la že večkrat izvršena kont ro l a po hlev ih. Z markac i j o prašičev zadnje dni se je zago tov i l odkup prašičev po p lanu. P r i mršavih prašičih je po časovnem planu odkup izvršen 1 0 0 % , do izvršitve let­nega p lana pa je le še nekaj odstotkov. Začeli smo s prost im odkupom prašičev, s ka t e r im i se onemogoča špciuilacija, na drugi s t rani pa se jača fond maščob. Od K O Z letos še ne moremo pričakovati ve l ikega števila p i tanih prašičev, ker si morajo ustvar i t i bazo z a večjo rejo p ra ­šičev v pr ihodnjem letu. V bodoče pa bodo lahko K O Z že ogromno pr ispeva le k izboljšanju preskrbe . .

Najslabše poteka odkup m l eka , važ­nega a r t i k l a z a naše starčke, dojenčke i td . Do konca meseca septembra smo rea l i z i ra l i odkup po letnem planu z 6 3 % . P r i surovem mas lu pa 3 4 % . R e d k i so K L O - j i , v kater ih odkup m l eka zadovo­l j i vo poteka. Vprašanje pa je, kako bodo izvršili odkup v K L O Mavčiče do sedaj 2 9 % , Sm ledn ik 2 2 % , V i soko 3 6 % . T r -stenik 3 5 % i td . Kon t r o l a , k i se je vršila

ob koncu meseca ju l i ja , je odk r i l a brez-vestnost kmetov do izvrševanja planov obvezne oddaje mleka , ugo tov i l i so se pr imer i , da se krmi jo prašiči z m lekom, prede lava m leko v maslo , prodajanje po v i sok ih cenah i td . L judje v mest ih pa se za rad i nezadostnih obrokov m l eka jezijo na oblast in ne vem na kaj še vse. K o n ­t ro la in pozneje izrečene kazn i v skup­nem znesku 1,168.000 d in so poz i t ivno delovale na odkup ter se je prevzem povečal dnevno za okrog 1-2 tisoč l i t rov .

Z ustanovitv i jo zadrug so se prv i v i d ­ni uspetii pokaza l i ravno p r i oddaj i m l eka , da navedeni en pr imer i zmed več. V K L O Dupl je je v mesecu pred ustanovi tv i jo zadruge oddalo 40 kmetov 3.102 l i t r a m leka , nato pa je od teh 40 kmetov stopi lo 20 kmetov v K O Z ter so v enem i zmed naslednj ih mesecev \ sk lopu K O Z odda l i 4.417 l i t rov mleka , to se p t a v i odda l i so ga 1.315 l i t rov vce, kakor pa prej vs i kmetje v K L O - j u . Take pr imere lahko ugotavl jamo v K O Z »Storžič« v Go r i cah , v K O Z »24. decem­ber« v Po l j anah i td .

K l jub temu, da je b i l letošnji odkup žita nasprot i lanskemu za okrog 1 5 0 % več­j i , bo v k ra tkem zaključen. P o našem planu je pr i pšenici, rži in ječmenu do­sežen ze 1 0 0 % , nekaj slabši je p r i ovsu.

Vse prema lo je bilo pa sodelovanja, premalo političnega dela v času odku­pov, ka r je posledica to, da imajo neka­teri K L O - j i še precejšnje zaostanke. N i t i 8 0 % plana niso doseg l i v K ran ju , K o -k r i c i , L o g u , Po l janah, Zapogah, Z i reh. V K L O - j i h Križe, Dupl je , Ve lesovo , C e r ­klje, V i s o k o in še v nekater ih pa so plan i zpo ln i l i že v p r vem tednu odkupa . Te K L O - j e omenjam rad i tega, ker so imel i plan odkupa nekater i tudi preko 5 v a ­gonov, medtem ko so plan uspešno i z ­poln i l i in presegl i tudi nekater i manjši odbor i , k i so pa ime l i odkup le par tisoč k i l og ramov .

S m o v času odkupa kromp i r j a , k i predstav l ja v našem okra ju največji od­kup. K o m a j - se je začel, pa so se že takoj v začetku pokazale težave. Kmetje vlagajo pritožbe, ker je to pač že po­stala moda pr i vsakem odkupu ter za ­vlačujejo odkup, po uredbi pritožba od ­daje ne zadrži, kmetje pa k l jub temu ne voz i jo . S a m o iz območja M L O Kran j je vloženih nad 100 pritožb, nekaj up rav i -

TEDEN CEST V tednu cest, k i se vrši od 16. do 23 .

O k t o b r a J949, je do l žnost vseh državlja­nov, ua se ga poinoStevi lno udeležijo i n priskočijo na pomoč pr i ured i t v i cest. L e z ve l i ko podporo l judstva bomo mog l i uredi t i ceste in tako omogočiti varnost prometa in h i t ro vožnjo.

Zadnjo nedeljo se je udeležilo udar­niškega de la 451 prostovol jcev m opra­v i lo J 2 1 6 ur ter naprav i lo m razvoz i l o 300 m " gramoza , poleg tega je bi lo opravl jenega še mnogo drugega de la , k i je v z ve z i z uredi tv i jo cestišča.

Posebno moramo pohval i t i v pretekl i nedeij i prostovol jce i z mleivarske šole v Kran ju i n skupino- tovarne »Sava« iz Kran ja , medtem ko moramo ugotovi t i , ua so se kra jevn i l judsk i odbor i do se­daj še zelo slabo o d z v a l i razen v Skor j i L o k i .

ceni l i . K r o m p i r je z a prehrano eden i z ­med najvaznejšili a r t i l ov ter je t rgova­nje z njun zelo uspešno, z a r ad i tega vsega pojejo miši, črvi in podobno, se­veda po i z java i i nekater ih kmetov , k i j im n i do tega, da bi svojo obveznost do države i zpo ln i l i .

Po l e g tega je še važen odkup sončnic, za Katere kmetje prejemajo v zamenjavo precejšnje količine ol ja. Potrebno je, da s političnim delom skušamo doseči, da kmetje zamenjajo le take količine, kon-krsne so j i m potrebne z a lastne potrebe, ostale pa prodajo po vezan ih cenah.

Izvedbo vseh teh s tvar i ne moremo •prepustiti nekaj l judem iz poverjeiuštva Za uržavne nabave in podjetij z a odkup, temveč je naša dolžnost, da se kot člani Part i je , k a ko r part i jske organizac i je kot ce lota zagr ize jo v to, da se realno po­stavl jeni plani do konca realizirajo, K tej borbi pa je treba pr i tegni t i vse po­štene kmete, k i svoje obveznost i v redu izpolnjujejo.

S tem, da bomo dosledni pr i teh s t va ­reh, ne bomo samo uspel i zboljšati pre­skrbo naših de lovn ih l judi , temveč bomo razb i l i in os lab i l i ekonomsko moč kme­tov, preprečili špekulacijo ter dovedl i kmete cio tega, da bodo začeli mis l i t i na nov način življenja v sk lopu kmet i j sk ih obde lova ln ih zadrug ter da bodo kren i l i na pot soc ia l i zma, zados t i l i ok rog 500 kmetov, k i so v našem okra ju že ubra i i to pot, ter se začeli bor i t i , da se pod vodstvom K P in tov. T i t a čimpreje z g rad i soc ia l i zem. M. I.

ternacionala. P o zadnj i besedi te pesmi bo veljal zadnj i naboj v s a k o m u r i zmed nas. H r a n i l i smo j ih , d a s i sami k o n ­čamo življenja. Okupa to r nas ne sme dobit i živih!«

T a zadnj i par t i j sk i sestanek članov Part i je i n S K O J - a je spreml ja lo še enajst živih tovarišev z vsemi svo j imi čustvi do Par t i j e , domovine in interna-cionale. P r ed l og tovariša Staneta so to­variši sprejel i s ponosom, brez strahu za svoje življenje. I zpo ln i l i so sklepe. Uničili so puške, uničili mitra l jez , razre -za l i obleke in čevlje na sebi, zdrob i l i ure. Og l a s i l a se je pa r t i zanska pesem »Kosec koso brusi«. Otožni g lasov i so pe l i : »Sredi pušk in bajonetov, sredi m r k i h straž«. Kot poslednja pesem m l a ­d ih življenj je zado i ie la iz n j ihov ih g r l »Internacionala«.

l u to bode naš poslednji odločilni težki boj, za Internacionalo življenje vsak žrtvuj!

1 V jami je zadoue lo 6 strelov, 6 mlad ih življenj je preuela lo živeti. Obležal je Stane. J a k a , Lo jze , Pav e l in »Brico« . Nemci , k i so poslušali nad jamo odmev lnternacionale , so spust i l i medtem v jamo pl in, zadnje nj ihovo rnor i lno s r ed ­stvo. Z a vsako ceno so hoteli dobit i v roke žive heroje borbe. Ni se j im posre­čilo v celoti n j ihova nakana . Pe tor i co so dobi l i živih. P i l i so omamljeni od plina, od kater ih sta Tonček in Stane urnrla že med prevozom v Begunje, M l a k a r Stane ie zopet prišel v svojo četo, kjer je padel septembra istega leta v Udinborštu. Lado in Dani lo pa sta bi la ubita v Dachau-u.

T a k o je darova lo svoja življenja vseh trinajst hraihrili borcev, darova l i so jih /a srečnejšo bodočnost naših narodov, žrtvovali so jih za Par t i j o in za trpečo domovino .

Šorl Milka:

Borba na Okroglem Odlomek istoimenske črtice po pripove­

dovanju tov. Planina V okviru proslav za 30. obletnico

SKOJ-a bo Centralni komitet LMS odkril 23. t. m. ob 9. uri dopoldne na Okroglem pri Kranju spominsko ploščo trinajstorici padlih članov SKOJ-a, med kateremi je bil tudi tovariš Žagar Stane. Obenem s to svečanostjo je združen tudi parti­zanski dan, na katerem se bodo po­delila odlikovanja 250 borcem na­rodnoosvobodilne borbe. Da bo imel partizanski dan čim večji poudarek, naj na predvečer gorijo po vseh va­seh kresovi,-člani ZB, mladina, naše žene in pionirji naj ta večer prebi­jejo ob tabornih ognjih, naši borci pa pripovedujejo o doživljajih iz časov NOB, da se ohranijo spomini na zgodovinske dni naše borbe.

Brž, k o se je Rdeči Stane v rn i l v jamo, ranjen v roko, je obvest i l t ova ­riše, da stojijo Nemc i ravno nad jamo. Naši borc i so pričeli s t re l ja t i z mi t ra l j e ­zom, puškami, meta l i ročne bombe skoz i odprt ino v j ami . B o r b a se je pričela. Švabi so pričeli iz vseh strani nabijati v jamo. D o približno devetih dopoldne so ropota l i m i t ra l j e z i in puške, ter vmes­ni p r a s k i bomb, tedaj pa so Nemc i pre­nehal i z mi t ra l j esk im ognjem in puška-renjem. P o prog i se je pr ipe l ja l ok lopni v lak, obstal je ravno nasprot i j ami . T o ­povske cev i ok lopnega vlaka, so bile usmerjene ravno v jamo, kjer so b i l i naši borc i . Topovi so pričeli bruhat i ogenj, na bunkar , tja, kjer se je 13 bor­cev up i ra lo s puškami in mi t ra l j ezom, k i ga *je čvrsto držal v rokah mlad i S K O J - e v e c M l a k a r Stane. Ležal sem pod ska lo napol v vod i , moje m i s l i so bile pr i moj ih tovariših, p r i hrabr ih bor­

c ih, pr i m lad ih članih S K O J - a . V s a k stre l sem slišal, poslušati sem m o r a l to­povske strele, ob vsaki topovsk i deto­naci j i m i je bilo težje. Uničili j ih bodo, se je t rga lo v meni . .solze so m i tekle po l i c ih , solze žalosti z a h rabr im i junak ih jaz pa p r i v s e m tem nisem mogel nič\ pomagat i , kajt i na skalo , p o d katero sem bi l skr i t , so imel i Nemc i postavl jeno svoje mi t ra l j ezko gnezdo. M o r a l sem prenašati nj ihov smeh. drdranje s t ro j ­nice, p lan i l bi , skočil b i . a l i b i l sem brez moči, brez orožja. T o p o v s k i ogenj je trajal do treh popoldne. Prasketan je , detonacije, pokanje pa še vedno ni pre ­nehalo. M i s l i l i so Nemci , da bodo uničili tr inajstor ico m lad ih komunis tov , toda tudi topovske krog le j ih niso uničile. Zopet se je og las i l mitra l jez mladega M l a k a r j a , preseneti l je Nemce. Borba ni prenehala do večera. Nemc i so pr ipe l ja l i reflektorje. V e s prostor je b i l močno razsvet l jen, b i lo je kako r podnevi . Noč je bi la nemi rna . Strel janje se je nada ­ljevalo.

Tako j zjutraj naslednjega dne je bor­ba posta la silovitejša. Ker niso Nemc i uspeli nit i s topovsk im ognjem, ni t i z mi t ra l j ez i in puškami z l omi t i žilav odpor hrabre tr inajstor ice, so se spomni l i d ru ­gih metod. P r i pe l j a l i so na smrt obso­jene talce iz Begunj , k i so j ih preobleki i v nemške uniforme, j im dal i v roke sveženj min in jih spuščali po v r v i pred odprt ino, kamor naj bi ti ta lc i metali mine in k l i c a l i naše borce na predajo. Nemcem tudi ta trik ni uspel .

O k r o g devet ih sem zaslišal neko br­nenje. Premišljeval sem, kaj b i to bilo. Spozna l sem po glasu v r t a ln ih svedrov, da so to kompresor j i . Nemc i so pr ipe l ja l i rta mesto borbe gradbeno podjetje »Sla­vec« z Jesenic, da bi pečino min i ra l i in razst re l i l i , in tako dosegl i borce, kater im niso b i l i kos ne topov i ne mitra l jez i ne mine in puške. Vrtanje kompresor jev je trajalo do treh popoldne. Močne detona­

cije, d ruga z a drugo so pričale, da so se Nemci l o t i l i poslednjega sredstva . T u d i jaz sem občutil moč detonacije, ko se je s tres la ska la , pod katero sem b i l . M i s l i l sem, sedaj so končana življenja naših borcev. Zmo t i l i so se Nemc i , ko so mis l i l i , da bo s tem z v e r i n s k i m napa ­dom razs t r e l i l i skupno s pečino up i ra ­joče se herojske S K O J - e v c e . Pečina je zdržala tudi ta pr i t isk, k a k o r je v zdr ­žala vse izstre lke topov. N a r a v a sama ni dopuščala, da bi prišli Nemc i do hrab­rih borcev.

B o r c i so i zs t re l i l i na Nemce vse do zadnjega naboja. S t re l i vo je poteklo. N i ga bi lo več. V ceveh pištol je ostal vsa ­kemu samo še en naboj. S te lesnimi močmi so bi l i borc i p r i kra ju , d va dni trajajoča borba j i m je v z e l a poslednje moči. Tovariš Stane g leda svoje borce. D v a ležita negibno na tleh ob svoj ih puškah, tovariš Po zn ik Tone in mlajši S m u k o v se še v smr t i n is ta ločila od svoj ih zves t ih tovarišic-pušk, tudi ta ­krat ne, ko ju je do smrt i ran i l izstre lek topovske granate. K o g leda svoje na smrt zmučene tovariše skliče tovariš Stane svoj poslednj i part i j sk i sestanek.

»Tovariši, našo borbo smo zdržali do poslednjega naboja. Da l i smo od sebe vse, kar smo mog l i dat i za narod in Part i jo . V dvodnevni borbi smo dal i vse naše mlade sile za stvar Part i je , za stvar naroda, imamo še eno, ka r lahko podarimo Pa r t i j i in za internacionalo , to so naša m lada življenja. Predlagam, to­variši, da* dokažemo okupator jem, kako zna mlad komunist za domov ino umret i . P reden pa umremo, tovariši, pred lagam, da uničimo naše puške in naš mitraljez, da razrežemo obleke in čevlje na sebi, da uničimo ure in vse, kar ima kdo p r i sebi. Naš sovražnik ne sine dobit i niče­sar od nas, s čimer bi se lahko okor i s t i l . Po l eg tega predlagam, da zapojemo ne­kaj naših par t i zansk ih pesmi, zadnja na­ša pesem pa naj bo proletarska in -

Page 5: Okrajna partijska konferenca v Kranju - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1949_42-43_L.pdf · ori čemer igra zgodovinsko vlogo naša Partija v borbi za ohranitev

JteV. 42̂ -43 G O R E N J S K I G L A S Stran 5

Jemenska setvena dela Kulturno delo pionii Oblas tn i komite L M S je v mesecu

septembru razp isa l tekmovanje za pio­nirske okrajne kul turne revije. Okra jn i p ion i rsk i štab v K ran ju se je takoj lot i l dela in seznani l vse p ion i rske odrede v okraju, da se pr iprav i jo na program, s ka te r im bodo nastopal i .

K l jub temu se je le nekaj odredov resno lo t i l o tega de la in takoj pričeli z učenjem, in s i c e r : odred »Črni« iz P r e ­doselj, pevski zbor p ion i rskega odreda v Šenčurju, f i zku l tu rn ik i g imnazi je v T r ­žiču, p ionir j i osnovne šole v Tržiču in pri Sv . A n i ter reci tator j i z gimnazi je v Kran ju .

Vese lo razpoloženje je v lada lo med pionir j i v odred ih . V s i so nestrpno p r i ­čakovali dne, ko bodo s svo j im prog ra ­mom nastopi l i v Prešernovem gledališču v K ran ju .

Ku l tu rna rev i ja ie b i la določena za 15. ok..obra ob 16. Zanimanje za revijo je bi lo ve l iko . z!e doooldne so b-'le raz ­prodane vse vstopnic«.;. Ob 14. so pred gledališčem že čakali posamezni p ionir u. /si raz i g ran i in nasmejanih obr az 0V| saj bodo v ide l i , kaj znajo p ionir j i iz so­sednjih odredov. O k r o g 15. so se pr ipe­l ja l i na ko les ih p ionir j i i z Šenčurja. T a ­koj so s led i l i p ionir j i iz Predose l j , T r ­žiča in Sv . Ane . P r e d gledališčem se je nabrala množica radovednih otrok, k i je nestrpno čakala, da vstop i v dvorano .

Točno ob napovedani u r i se je pričela pr iredi tev. P e v s k i zbor p ionir jev osnov­ne šole iz Tržiča je nastopi l s svojo udarno pesmijo »Budnica«. V dvoran i je v lada lo napeto pričakovanje. Tov . D r a ­g ica je pozd rav i l a navzoče v imenu okrajnega komite ja K P ter v svojem go­voru poudar i l a pomen okrajne p ionirske kul turne revije ter želela p i on i r sk i o rga ­nizac i j i še več uspeha v njenem delu. Udarne reci taci je p ionir jev k ran jske gimnazi je so poudar i l e udarno delo na ­šega naroda p r i g rad i t v i soc ia l i zma . T r ­žaški harmonikar j i so pokaza l i , da bodo s svo j im nadal jn j im učenjem posta l i

i g ra lcev — vse to se je ubrano dopo l ­njevalo in ustvar ja lo na odru res tako ozračje, k a k o r ga igra po svoj i vsebini zahteva. Izgovor je b i l p rav i l en , le gle­de dinamičnosti je b i lo opaz i t i dva a l i t r i spodrsl jaje, k i j ih je lahko odprav i t i in k i g ledalcev niso mot i l i . Igra je kot celota uspela, seveda bi pa pr i tem a l i onem igra lcu opozor i l na to a l i ono n a ­pako. Najmočnejše je bi l podan župnik, pa tudi Ka lander , J e rman in osta l i so svoje v loge dobro i zved l i , z l as t i še, če

jev kranjskega okraja orav i harmonikar j i , s kakršnimi se ne more postavl jat i v saka šola.

V e l i k o pozornost je vzbud i l prizorček iz od l omka »Martin K r p a n dela red«, k i so ga p r i k a z a l i p ionir j i osnovne v T r ­žiču. V e l i k o spretnost so pokaza l i p io­nirj i f i zku l tu rn ik i s tržiške gimnazi je . S svo j imi va jami so vzbud i l i p r i g ledalc ih ve l iko veselje, k i ga j im nudi p ion i rska organ izac i ja v nov i Jugos lav i j i . T u d i pevsk i zbor Šenčurja je pokaza l vso voljo do dela. P o iz jav i tovarišice, k i je vod i la pevsk i zbor, se bo do sedaj malo število pionir jev v zboru povečalo, da bo ob pr ihodnj i p r i l i k i odnesel p rvo me­sto pr i pevsk ih zbor ih . Največ pozorno­sti pa je v zbud i l a ma la p i on i rka iz P r e ­doselj , k i je z l jubko reci taci jo naprav i l a grobno tišino v dvoran i . P i on i r j i so b i l i vs i zaverovan i v ma l o postav ico , k i se je po jav i la na odru . P o k a z a l a je, da tudi ona, Še kot član »Podmladka«, ne bo z a ­ostajala za svo j imi tovariši. T u d i pevsk i zbor iz Predose l j ie pokaza l veselje p io ­nir jev do petja, predvsem z d isc ip l ino , k i je v l ada la med nastopom. P i on i r j i od Sv . Ane so kot najbolj oddal jeni odred od nastopajočih pokaza l i , da se tudi oni uče in nočejo zaostajat i za d r u g i m i .

V i d i m o , da so omenjeni p ion i rsk i o d ­redi p rav i lno razumel i pomen kul turnega dela ter se res dobro p r ip rav i l i . V s a čast pa gre tov. učiteljem, k i so s svo­j im de lom pokaza l i , da so pr iprav l j en i pomagat i p ionir jem. P i on i r j em pa , k i do sedaj še ne delajo, naj bo to spodbuda, da bodo prihodnjič tudi on i pr iprav l j en i s podobnim programo.

upoštevamo dejstvo, da i g ra l ska skupina de la v zelo težkih okoliščinah in da nj i ­hova vnema in požrtvovalnost ne nalet i vselej na razumevanje p r i t is t ih , k i b i mora l i ku l tu rno delo vsestransko p o d ­p i ra t i . Zavedat i se moramo ; da je z las t i d ramsko udejstvovanje treba močno podpret i in paz i t i , d a bodo prišle na oder vedno le dela, k i bodo poz i t i vno vp l i v a l a . Igra vabi , ljudje jo rad i gle­dajo, hk ra t i naravnost in močno v p l i v a na človeške nrav i , vzgaja in plemenit i človeka, če je vseb insko g loboka in zd rava . Človeku jaje umetniški užitek in ga prav i lno usmerja . Zato je treba res skrbet i , d a bodo ig ra lske družine nemoteno dela le in p rav delale. Obrav -vnavana predstava je pokaza la , da se da tudi na deželi v e l i ko doseči. Tržičani bi p rav lahko nastopal i na amatersk ih odr ih , k a k o r so v Kran ju , na Jesenicah, v Šentjakobskem gledališču v L jubl jan i i td .

B o r b a za dobro izvedbo i jesenske set­ve se bliža h koncu . Kme tova l c i orjejo zadnje brazde, v katere bodo položili zrnje, k i j im bo obrodi lo dober sad. Cisto gotovo je, da sta dobro p r ip rav ­ljena zeml ja in seme pogoj za dobro žetev.

Vendar pa, če danes pregledujemo z a seboj oprav l jena dela, ne moremo bit i zadovol jni s temi uspehi . Najbolje so i z ­vršile setev kmet i jske obdelovalne z a ­druge, čeravno so tudi tu neke neprav i l ­nosti, a l i drugače povedano, opor tun i -stično stališče nekater ih upravn ih od ­borov K O Z pr i uvajanju semenskih par ­cel. V vseh K O Z so se za jesensko setev Pr iprav i le semenske parcele. Te semen­ske parcele imajo nalogo, vzga jat i za zadruge najboljše seme, k i bo v p r ihod ­nji žetvi tudi v e l i ko povečalo hek tarsk i donos ter s tem v zvez i skupno pro i z ­vodnjo zadruge. Z a setev so zadruge dobile najboljše p r i znano žito, za katero Je b i lo treba tudi zemljo najboljše p r i ­prav i t i . T o so stor i le vse zadruge razen K O Z »Sava« , k i se je i zgovar ja la , da ima že vse žito posejano. Seme so z a ­druge vse-očistile in razkužile, k a r je eden ze lo važnih agrotehničnih ukrepov za d v i g pro izvodnje . Do 15. 10. so z a ­ključile setev K O Z : Sava , So rsko polje, Dobrava in Be l ca . Druge K O Z so tik Pred zaključkom in morajo pohitet i , da bodo setev pravočasno izvršile. V zvez i z j esenskimi de l i oz. setvijo pa je b i la druga o rgan i zac i j ska in politična naloga K O Z , arondac i ja zemljišč. T o delo pa ni zadovol j ivo potekalo, zakaj tudi še v upravnih odbor ih so nejasnosti in nera­zumevanje za odpravo odv isn ih mej in Potov na račun povečanja ornih površin, kakor tudi za obdelovanja večjih povr ­šin z eno ku l turo . T o delo morajo uprav­ni odbori i zvest i z vso doslednostjo in revo luc ionarno zavestjo, zakaj samo na ta način, to je z ukin i tv i jo ve l ikanskega Števila parce l , raz tresenih na vseh mo ­gočih konc ih , ter mesto nj ih z izvedbo setve na večjih komp l eks ih v okv i ru ko lobar jema, bodo v pr ihodnjem letu delo zmagova le . Jasno je, da p r i tem naletijo na odpor pr i zadružnikih, k i se Še niso otres l i stare mise lnost i , vendar Pa je potrebno tem zadružnikom r a z l a ­gati o prednost ih socialističnega skup­nega gospodarstva . Še j e čas, da i z v r ­šijo še sedaj v jeseni ta pteoravanja kot pr iprave za spomladansko setev j a ­rih žit. Venda r pa, če ana l i z i ramo potek setve na socialističnem sektor ju, je v splošno dobro potekal . Opera t i vna ev i ­denca, k i je bi la v zvez i z jesensko set­

v i jo uvedena, je pa slabo potekala . Dolž­nost vsakega socialističnega kmet i j skega obrata je, da zaključno poročilo o setv i takoj pošlje, brž k o je setev oprav l jena, na poverjeništvo za kmet i j s tvo O L O - a .

V e l i k o slabše je pa poteka la setev na zasebnem sektor ju. Setvene komisi je K L O - o v , k i bi mora le aktivno^ sodelovat i in usmerjat i jesensko setev, so slabo delovale, a l i pa sploh nič. Člani K L O te s tvar i prepuščajo admin is t ra tor jem, t a ­ko tudi poročila o setvi ze lo slabo poši­ljajo, a l i j ih pa sploh ne.

Za rad i tega je tudi ev idenca nad je­sensko setvi jo s laba. Sedaj , ko zak l ju ­čujejo kmetje z jesensko setvi jo, mora jo K L O - i nujno naprav i t i ana l i zo o oprav ­ljeni setv i . T o ana l i zo bodo K L O - i lahko naprav i l i , ker imajo sezname, na podlag i kater ih so sporočali kmetom p lansko z a ­dolžitev setve. Na pod lag i te anal ize bodo po i ska l i vse skr i te saboterje p l an ­skega gospodarjenja, k a r j im bo v po­moč p r i bodočem odkupu žita. Jasno je, da vseh de l ob jesenski setv i ni mogoče izva jat i samo z enim adminis t rator jem na K L O , temveč so tu zadolžene vse množične organizac i j e na področju K L O . T u p r i izvajanju setvenih kampanj se bodo sk r i s t a l i z i r a l i borc i za soc ia l i zem, k i bodo ob vo l i t vah v K L O - e prišli v poštev ter j ih bo l judstvo vo l i l o na od ­govorna mesta.

Z jesensko setvijo je tudi povezano jesensko g loboko oranje za spomladan­sko setev. T o ve l i ko nalogo, k i je temelj povečanje pro izvodnje v kmet i j s tvu , naj K O Z , ekonomije, kako r tudi K L O - i za zasebni sektor vzamejo resno v svoje roke. Naj ne bo prazne zemlje, kjer ne bo i zvedena jesenska praha . Z izvedbo globokega oranja uničimo v e l i k o pleve la , zeml ja zadobi grudičast s log in prepo-trebno v l ago z a kasnejšo rast ku l tur .

V s eh teh osnovnih e lementov naj se zavedajo posamezni odgovorn i činitelji na K L O - i h k a k o r tudi kmetje, da bo je­senska setev in obdelava najbolje i z v r ­šena. S. P.

CANKARJEVI »HLAPCI« NA TRŽIŠKPM ODRU

V soboto 8. t. m. je tržiška i g ra l ska družina ( S K U D ) upr i zo r i l a v o k v i r u okrajnega fest iva la Cankar j e vo dramo »Hlapce«. P r i r ed i t e v je pokaza la , da ima Tržič dobro ig ra lsko skupino. O d r ­ska interpretaci ja Cankar j e v ih del ni lahka . T o d a Tržičani so jo uspešno i z ­vedl i tako idejno kako r tudi tehnično. Razpored i tev oseb na od ru , m i m i k a , ge­st ikulac i ja , medsebojna povezanost

Iranje iz Novakov). B o l n i c a je b i la po­kra j inskega značaja in je b i la zgrajena v mesecu decembru 1943. K ra j bolnice je vodnik sam izbra-l in pr i gradnj i tudi sam sode lova l . U p r a v n i k je bi l iov. Božo iz P o d l o n k a v Selški do l in i . B i l a je vse ­skoz i ak t i vna , p rav do osvoboditve. Se ­daj je porušena: na tleh leže bruna, deske in opeka. Odtočna lesena cev, k i vod i iz kuhin jskega prostora v goščavo, je ko l i ko r to l iko še ohranjena, vendar že trh la . Na tleh ležeče t r i lesene bergl jc , kuha ln ico in še nekaj drug ih lesenih predmetov ter mal ih stekleničic za z d r a ­v i l a smo vze l i s seboj in so sedaj v loš­kem muze ju . O k o l i c a k ra ja je močno zaraščena, mesto samo pa v pobočju hriba. Les se je pod si lo visečega sveta vda l in tako se je stavba sama sesula. Vodn ik je opisal prvotno obl iko bolnice in po njegovem pr ipovedovanju je bi la i zde lana sk i ca .

Odtod nas je vod i l tov. Bra t na hrib pod Žbontarskim rov toni v hišo Ivane Jenster le , no domače »Pri pogOlR. V tem domu, k i se nahaja nad Oavščico, je spomlad i leta 1943. našla gostoljubno streho pokrajinska tehnika OP »ČRNI DVOR«, a se je že jeseni istega leta presel i la k »Španu« v Davčo pod kozj i hlev, o čemer danes že ni več sledov, ker je mesto pod tem hlevom že zasuto. Tehn iko Črni dvor je vod i l par t i zan J a -uuš iz Radov l j i ce in jo je namest i l v »keud.ru« hiše, desno od veznega pro­stora. V h o d je m a s k i r n i s staro omaro, k i je danes seveda odmaknjena. Nikjer še nismo v ide l i tako ohranjenih spomi ­nov na dobo narodne-osvobodi lne borbe v teh kra j ih , kakor prav tu. P o g r a d ^ police, m i za , stenski opaži in strop z

zas i ln im i zhodom, vse stoji na istem mestu. T a spomenik je tedaj v dobr ih rokah, ni potreben boljše oskrbe , vsaj trenutno ne. K le t služi za hišno shrambo, a l i notranja oprava p r i tem ni nič p r i ­zadeta. Hiša je k r i t a s s lamo. V pr imeru požara bi b i la v nevarnost i tudi t ehnika .

Hiša tehnike »Crni dvor«.

Okence v bregu, k i ga je v idet i na s l i k i , je bilo za časa delovanja tehnike zakr i to / b i i tar imi in razn im lesovjem. Rad io -spre j emni aparat ie pomaga l teh­n ik i izdajat i radio-poročila, poleg tega pa je izdajala še drugo l i teraturo.

(Dalje prihodnjič))

N A R O D NAŠ D O K A Z E H R A N I !

Varstvo spomenikov iz časov narodnoosvobodilne borbe

Tako je izgledala bolnišnica » C « na hribu Razsek nad Zalim logom pod Žbon-tarjem (skica po opisu tov. Bra ta ) .

Deževje je za nekaj d n i prekinilo naše tov. Bra t . vodi l na hrib Razsek pod J^to, nakar smo se zopet znašli v Za l em Zbontar i em, a l i , kakor temu kraju tudi ' ( ) K u (Selška dol ina) . Odtod nas je p red - prav i jo , »nad Tajnetovo žago« . T u nam Sednik tamkajšnjega krajevnega odbora, je pokaza l podrt ine bolnice C (zdravnice

Page 6: Okrajna partijska konferenca v Kranju - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1949_42-43_L.pdf · ori čemer igra zgodovinsko vlogo naša Partija v borbi za ohranitev

Iz n a š i h k r a j e v IZ ŠENČURJA PRI KRANJU

V nedeljo 2. t. m. je K O Z V V 1 v Šen­čurju pr i r ed i l kul turno pr iredi tev z do­kaj posrečenim sporedom.

Bo o t vo r i t v i predsednika je imela se­kre ta rka K O Z V VI tov. Sekne A n i c a go­vor, kjer je med drug im nag las i la v logo in delo inva l idske organizaci je v novi Jugos lav i j i . Ke r se je pr i red i tev vršila v o k v i r u »Tedna matere in otroka«, je v svojem govoru tudi pojasni la , kolikšna je potreba za vključitev žena v pro i z ­vodnjo ter po ustanavl janju DI l ) -ov in za prav i lno vzgojo naše mlad ine .

P ion i r j i so z zborno recitaci jo začeli izvajat i ku l tu rn i p rogram ter želi od navzočih toplo pr iznanje . Nato je s led i la rec i tac i ja p ionirke, nato enodejanka pio­nirjev. F i zku l tu rno društvo iz Šenčurja je p r ikaza l o lepo izvajane simbolične vaje. Za zaključek pa so pionir j i zapel i nekaj udarnih pesmi. P r e k o 500 l judi je z navdušenjem spreml ja lo p rogram p r i ­reditve. P o končanem sporedu je s led i la zabava, a se na žalost udeležencev pre­zgodaj končala.

Ves čisti dobiček je kra jevn i odbor Z V V I nameni l za obdari tev vojnih sirot za novoletno je lko.

V okv i ru »Tedna matere in otroka« so se člani inva l idske organizac i je 100% udeležili treh de lovn ih akci j pr i zadruž­nem domu ter pr ispeva l i nad 400 ur prostovol jnega dela, pri raznih drug ih drugih pa 96 prostovo l jn ih de lovn ih ur.

P. J. Kranj, 15. oktobra.

Na čast II. kongresa P T T uslužbencev Jugos lav i je se je s ind ika lna podružnica poštnih uslužbencev v Kran ju obvezala , da bo do II. kongresa vsak član i zpo ln i l obvezo o prostovol jnem delu. Obvezo 1000 ur so presegl i . Efekt dela je bil sledeč: v 1142 urah so 104 člani podruž­nice poleg vsega manjšega dela položili 264 m zemel jskega kabla , obesi l i 395 m zračnega kabla , odstran i l i in sprav i l i 4500 m in na novo napel i 1780 m žice. V r ednos t dela je 17.130 d in , k i so j ih s svo j im de lom pr ihran i l i poštni uprav i .

Bukovica, 16. oktobra. Danes je O F z vsemi množičnimi or­

ganizac i jami i zved la prostovo l jno delo za Teden cest. Akc i j e se je udeležilo 27 prostovol jcev, med ka te r im i smo v ide l i kmete, uslužbence, obrtnike in druge. N ismo pa med nj imi v ide l i družbenega razreda »nergačev«. O n i m je bolj uga­ja l lov, popo ldanski sprehod, domača zabava in podobno.

P ros tovo l jn i de lavc i so oprav i l i 81 ur prostovo l jnega dela, v o zn ik i 27 ur, nalo­ženega, odpel janega in posutega g ra ­moza je bi lo 29 m 3 , v rednost vsega de la pa znaša 3379 dinarjev.

Pohva l i t i ie treba tudi tiste omlad ince iz predvojaške vzgoje, k i so se udele­žili dela in to de lo všteli v tekmovanje za Dan J A . — c r .

~ K o Z „3. A V ( H I K T U V I M R I U Z A i / d ' O L M T U V P L A N v

liri, 16. oktobra. Kmet i j sko obdelo­va lna zadruga »3 avgust« v Žireh se kljub ve l ikemu pomanjkanju delovne sile uspešno bori za izvedbo dane planske naloge. Setveni p lan je b i l do 9. okto ­bra izvršen že nad 9^. V p rv i po lov ic i tega tedna, če bo vreme ugodno, pa bo izpolnjen 1 0 0 ^ . T reba pa je pr i tem upo­števati ne le raztresenost zemljišča po obrobnih de l ih našega K L O - a , temveč tudi ve l ikansko pomanjkanje delovne s i ­le. Saj ima zadruga samo pičlo tretj ino l jud i , ko l i ko r bi j ih potrebovala za uspešno in normalno obdelavo svojega zemljišča. Za rad i tega morajo v s i de la-zmožni člani res v lagat i ve l iko volje v delo, da bodo kl jub temu plan v celot i i zved l i . Eno g lavnih nalog v tej zadrug i je poleg; živinoreje pač pridelek k r o m ­pir ja. Žirovska kot l ina kot Po l j anska do­lina sta znani po kakovos t i k romp i r j a za rajone, kjer se prideluje semensko blago. Žal pa je letos za rad i izro jenost i , ker seme že delj časa ni bi lo izmenjano, je bi l pr idelek malo slabši, kot se je p r i ­čakovalo. K O Z je sicer pre je la 7000 k g krompi r ja za seme in ta je dobro ob­rod i l . Vse domače sorte pa so se že izrodi le in v pr ihodnjem letu bo treba polagat i ve l iko pažnje na semensko b l a ­go. Povprečen donos je le nekako 170 k g na ar. ponekod več drugje manj . T a ­ko ie stanje približno tudi pr i zasebni ­k ih .

Posebno poglavje je pa živinoreja, k i naj bi bi la v naši zadrug i na prvem mestu, ( ioveje živine še ni, ko l i ko r jo je previđeno, iz objekt ivnih raz logov, ker ni ne hlevov ne l judi , k i bi jo lahko oskrbovan, Seno se je z ve l iko pomočjo frontnih organizac i j sprav i l o in je dobra podlaga za nadaljnje povečanje staleža govedi . V s e k a k o r pa bo mora lo vodstvo napeti vse sile, da si poveča de la -zmožni kader svojega članstva. T o pa samo ne more. Priskočiti bodo mora l i na pomoč množične organizaci je s svo­j im ak t i vom, posebno m višji oblastni forumi . G lede prašičjereje je zadruga še v težavnem položaju, da bi zadostila p lanski nalogi , zakaj čez leto zarad i po­manjkanja krme za prašiče ni mogla pr imerno zred i t i nit i sedanje svinje. Še­le z letošnjim pr ide lkom se je neko l iko spremeni lo , tako da bo prihodnje leto glede tega mnogo bolje. Je pa tudi v tem g lavna ov i ra pomanjkanje l judi , k i bi to zmog l i . Zato je dolžnost, da p r i ­skoči obdelovaln i zadrug i »3 avgust« res ves ak t i v in O L O na pomoč, da bo na ta način potem lahko opravičila in i z v r ­šila dane naloge in obveznost i .

Žiri. 14. oktobra. V okv i ru tedna gas i l ­s tva sta tudi gas i l ska četa Žiri in ga­s i l ska četa Dobračeva, k i sta na ob­močju K L O Z i r i , pr i tegni l i k delu za vars tvo l judskega premoženja mlad ino .

Naš mladi rod Gosta megla jesenskega dne se je po­

časi dv i ga la . Sončni žarki so prod i ra l i in se ustav i l i na belem poslopju osnovne šole. Resn i obraz i učencev so se raz jas­ni l i — ne bo dežja. Načelnik odreda »Vlada Erjavca« tov. V l ado resno stopa poleg tovariša uprav i te l ja pred šolo. Radovedn i obraz i j ih opazujejo skoz i šolska okna . Us tav i ta se pred drogom z a zastavo.« Tuka j bo v ih ra l a naša dr ­žavna zastava«, prekine molk tov. Z a -vršnik. V l ado ga molče posluša. Nekaj ga skrb i , »tov, uprav i te l j , manjka nam še s l ika tov. T i ta« , opomni V l a d o . »Vi­diš, tudi ua to sem že m i s l i l . S l i k o bomo obesi l i na z id , da bo v idna vsem p ion i r ­jem, k i bodo tukaj v zboru.«

Kaza l ec ure se je približal tretj i uri popoldne. O k r o g 700 pionir jev se po­stav l ja v zbor. L judje se ustavl jajo na cesti in radovedno opazujejo pionirje, češ kaj pa bo danes. Načelnik pa j im odgovar j a : »Danes je naš nrazn ik . V svo io sredo bomo sprejel i 220 podmlad -kar jev in 200 novih pionirjev.« V s i strumno stojijo v zboru in čakajo. S l ed i glas trobente in bobna, k i naznanja, da se si a vnos t prične. Iz 700 gr l ubrano z a -

doni p i on i r ska h imna . Načelnik odreda V l ado pozdrav i navzoče in j im da kra tke smernice za delo v organizac i j i . Zas top­n ik i množičnih organizac i j pozdrav l ja jo pionirje. Borbene recitaci je p ionir jev nas opominjajo, da je v tem tednu 30 obletnica našega herojskega S K O J - a , koroške narodne pesmi obujajo spomine na še ueosvobojeno ozemlje.

Nestrpnost se veča. Bliža se čas sve­čane zaobljube. P i o n i r s k i voditel j v k ra tk ih besedah seznani navzoče z obve­zami in dolžnostmi pionir jev in pod -mladkar jev v organ izac i j i . P onovn i glas trobente svečano naznanja zaobl jubo. Vse oči novo sprejetih se upro v T i t o vo s l iko . »Prisegam . . . « odločno ponavl jajo novosprejet i . Oči se j im iskr i jo . Samo nekaj minut in bodo člani organizac i je . »Za domov ino — s T i t o m naprej!« od ­meva daleč na oko l i . 420 pionir jev in podmladkar j ev ie sprejelo članske i z ­kaznice , 420 novih članov je pred p ion i r ­sko zastavo obljubilo, da bodo zvest i p ion i rsk i o rgan izac i j i in tov. T i t u .

Spre jem je b i l 12. X . 1949 pred osnov­no šolo v K ran ju .

k i naj bi sode lova la pr i reševalnih na­logah našega gas i l s tva . V ta namen sta bi la med tednom dva improv i z i r ana a la r ­ma, kjer so se uvajal i m lad i člani v upo­rabl janju orodja. Obakra t je potekal na ­črt vaj brezhibno. To naj nam bo tudi poroštvo, da smo res zavarovan i za pr imer resne nevarnost i .

Fizkuliura in šport V1ZKULTURN1 STADION V KRANJU

JE NUJNO POTREBNO DODRADITI Imamo eno samo športno igrišče

neprav i ln ih d imenz i j z a nogomet, brez možnosti z a prav i l en trening za vse brezštevilne mlade f i zku l turn ike in mo­štva. R a z e n tega igrišče ne zadovol juje nit i eno f i zkul turno panogo, kaj šele, da bi služil te lovadcem, rokometašem, od­bojkašem, lahkoatletičarjem i td . Nov f iz-k u l t u m i stadion, k i bo zadovo l j i l vse pa­noge športa, je potrebno nujno dogra ­d i t i . Z a izvedbo teh del je Komi te za f i zkul turo V L P S že lani oskrbe l podporo 600.000 dinar jev ter potrebne generalne načrte. T a vsota je b i la s icer namenjena za najeto de lovno s i lo . te pa spričo po­manjkanja de lavcev ni bilo moči najti . Za rad i tega smo že lan i pričeli s pro­stovo l jn im de lom. Z a denar pa smo na ­bav i l i gradbeni mater ia l . De l avna akc i j a lani ni uspela, kot je bilo nameravano in želeno. N i t i s s trani članstva f i z k u l -turnega društva nit i s strani šol nit i s in ­d ikatov . V z r o k o v je bi lo dovol j , ute­meljenih in neutemeljenih. T o d a pričetek je bi l storjen.

T a k o smo prišli v leto 1949. K l jub og romnim invest ic i jam v pr ior i te tn ih gradbenih akc i jah je naša l judska oblast tudi takrat našla še potrebna sredstva za d v i g f i zkul ture za izgradnjo števil­nih športnih igrišč in domov. T a k o je M L O v K ran ju ured i l posestno prav ico za stadion, republiški gradbeni odbor pa po F Z S loven i j i odobr i l sečnjo 100 m 3 le­sa. Pozneje je po t rd i l še nov kred i t 300 tisoč d in . G lede na važnost izgradnje ve l ik ih industr i j sk ih naprav in drug ih akci j je postavl jeno načelo, da se m o r a ­jo i zvest i v sa dela s prostovol jno de­lovno si lo. T o l i k o bolj , ker je bi lo up ra ­vičeno pričakovati, da bodo neposredni ko r i s tn ik i in v s i l oka ln i faktor j i zna l i cenit i i z redno pomoč države ter s svoje strani s tor i l i vse, k a r je v nj ihov i moči. D a se bodo v s i s t rn i l i v enem ges lu : čimprej postav i t i stadion, k i bi b i l v po­nos naši gorenjski met ropo l i .

Letošnje prostovol jno delo je bi lo or­ganiz i rano po br igadnem sistemu, k i ga

SPOMINSKI DNEVI 21. oktobra 1941 — Goren j sk i par t i zan i

r ekv i r i r a l i v ml inu v Žapužah, k i je dela l za Nemce, 6000 k g moke in jo prepel jal i skoz i Kran j v svoje taborišče

22. oktobra 1941 — N e m c i ustre l i l i 7000 srbsk ih rodol jubov v Kragu jevcu .

22. ok tobra 1944 — Enote IX . korpusa zavzame jo postojanko v Po l j anah nad Škofjo L o k o . Pobegn i l o je samo pet sovražnih vo jakov.

29. do 31. oktobra 1943 — Na Goren j ­skem odseku je T r i g l a v s k a d iv i z i ja

- v ofenzivnih operaci jah zavze la po­stojanke Trebi jo , L eskov i co , Kopač-nico. Javor jev do l , Javor je in Davčo. P r i Škofji L o k i je uničen nemški t ran­sportni v lak .

DEŽURNA SLUŽBA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA

23. oktobra ima službo dr . P A N C E P A ­V E L , te l . št. 353.

30. oktobra ima službo dr . H R I B E R N I K I V A N . te l . št. 261.

DEŽURNA LEKARNA 23. oktobra ima službo Okra jna l ekarna ,

Prešernova ul ica . 30. oktobra ima službo M r l i . Rauch M e ­tod, T i t o v t rg .

DEŽURNA TRAEIKA 23. oktobra ima službo Uršič Ange la ,

Koroška cesta. 30. oktobra ima službo Cegnar A n i c a ,

Koroška cesta.

Gostišča za službene potnike Komi t e za gost instvo in tur i zem pri

pr i v l ad i L R S je na področju okraja Kran j pr i zna l naslednja gostišča za uslužbence na uradnem potovan ju : Restavracija za službene potnike »V ko­

tu« Kranj — hrana; Motel Evropa, Kranj — prenočišče; Hotel Pošta, Tržič — hrana in preno­

čišče; Ljudska restavracija, Škof ju Loka

hrana in prenočišče; DUR Kamnolom Kokra -— hranu; Zadružna gostilna, Žiri — hrana; Gostilna KLO »Moskva«. Gorenja vas—

hrana in prenočišče; Zadružna gostilna. Češnjica — hrana in

prenočišče; Gostilna KLO Tratu-kolodvor — hrana; Gostilna »Korotan«, Jezersko — hrana

in prenočišče; Zadružna gostilna. Cerklje — hrana; Gostilna KLO, T r bo je — hrana; Gostilna KLO, Železniki — hrana; Zadružna gostilna, Poljane — hrana in

prenočišče; Gostilna KLO, Križe. — hrana;

Ker gosti lne ne morejo predv idevat i števila službenih gostov, naj po možno-ti pravočasno pri javi jo svoj pr ihod, kar velja posebno za podeželske gosti lne.

Opozar jamo, da službena gostišča ne smejo izdajat i hrane na odrezke ustrez­

n i h kart uslužbencem, k i se v t istem kra ju hrani jo v menzi a l i so v domači oskrb i .

Vse neizrabljene odrezke živilskih na ­kazn i c za uslužbence na uradnem poto-tovanju so dolžni uslužbenci takoj po P'tfVratku vrn i t i podjetju a l i ustanovi , kjer so zaposleni .

OLO Kranj — Poveri, za gostinstvo in turizem

je vodi l štab prostovol jn ih delovnih br i ­gad pr i M O O F v Kran ju . Uspeh tega dela pa je razv iden iz sledečega pre­gleda, k i ve l ja do 31. VII I .

SŠD U D A R N I K je dalo s svo j imi sek­c i jami 172 prostovol jcev, k i so oprav i l i skupno 515 udarniških ur.

S K K O R O T A N 11 prostovo l jcev z 28 urami ,

T E L O V A D N O DRUŠTVO 12 prosto­vol jcev z 36 urami ,

G I M N A Z I J A 160 prostovo l jcev 500 ur. E K O N O M S K I IN T E K S T . T E H N I K U M

skupno 231 prostovo l j cev z 710 udarn i ­škimi urami .

Industr i jske šole g u m i c ^ i n Iskre 182 z 596 urami ter sindikati in J A skupno 53 prostovo l jcev z 122 udarniškimi u ra ­mi . (Nadal jevanje prihodnjič)

MUZEJSKO DRUŠTVO V ŠKOEJI LOKI

23. oktobra ob 9. ur i dopoldne pros lav i v šolski dvoran i 10- letnico obstoja Škofjeloškega muze ja .

SKUD »TONE ŠIERER« — ŠK. LOKA 23. ok tobra ob 15. u r i : I. Tavčar - M .

Ve ra , P . P o l e n c : »Visoška kronika« Režija P . Po lenc . Otvor i t ev sezone in zaključna s lavnostna predstava ob 10-letnici Škofjeloškega muzeja .

K I N O »STORŽIČ« K R A N J 25. do 27. oktobra »Štiri srca«, sovjet,

f i lm. 28. oktobra do 3. novembra »Proces«, avs t r i j sk i f i lm.

KINO SKOPJA LOKA 20. do 23. oktobra »Nikolaj Nikleby«>

angleški f i lm. 27. do 30. oktobra »Ko cvetijo livade«,

švedski f i lm. KINO TRŽIČ

22. in 23. oktobra »Gospa Curie«, ame­riški f i lm.

26. in 27. oktobra »Pastir in pastarica«, sovjetski f i lm.

29. in 30. oktobra »Tuja luka«, švedski f i lm.

KINO ŽIRI 22. in 23. oktobra »Deček iz predmestja«

sovjetski f i lm.

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 22. oktobra »Plesni večer« — začetek oh

20. u r i . 23. oktobra »Plesni večer« — začetek oh

17. u r i .

Urejuje urednilkl odbor — Odgovorni urednik Telatko Marjan — Naslor uredništva in uprave: Kranj, Ljubljanska cesta l/II — TeT št. 475 — Izhaja vsak četrt«* Letna naročnina znaša M Ainarjer — S ter. ček. položnice fll-t0200-7 —Tisk« Triglavska tiskarna, obrat 1 Kranj 210 49