Poštnina plačana v gotovini

»Teden zadružnih domov"

v našem okraju

od 23. đo 30. oktobru 1949

Brez pomoči množičnih orga­nizacij ni uspeha pri zadružnih gradnjah, za to v t e m tednu p o s p e š i m o to delo z vsemi

razpoložljivimi močmi!

G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F K R A ti

Leto II. — Štev. 42 43 Kranj, 21. oktobra 1949 Cena din 4* —

Okrajna partijska konferenca v Kran ju -dokaz nezlomljive enotnosti naše Partije v borbi za neodvisno lepše življenje v socializmu

V nedeljo 16. oktobra 1949 se je vršila V s lavnostno okrašeni ve l ik i dvorani S ind ika lnega doma I I I .okra jna part i j ska konferenca.

Po i z vo l i t v i delovnega predsedstva, k i ie zavze lo svoja mesta, je predsedujoča tovarišica Rome Drag i ca predlagala cnoininutui molk v počastitev padl ih čla­nov K P in borcev N O V , kar so navzoči stor i l i stoje. S l ed i l a je i zvo l i tev ve r i f i ka -oijske. kandidac i j ske in vol ivne komisi je ter komisi je za sestavo delovne resolu­cije in pozdravn ih resoluci j . Vrsta, dele­gacij je med tem pr ines la konferenci po­zdrave in čestitke, v kater ih obljubljajo okrajni par t i j sk i konferenci , da bodo i z ­vajal i vse sklepe, k i j ih bo sprejela konferčnea. Posebno ganl j iv je bil na­stop čete naiboljših pionir jev iz Kran ja , k i so prišli pozdrav i t 'delegate konfe­rence. Marsikateri od navzočih delega­tov je imel solze v očeh, ko je mal i pionir govor i l o delu pionir jev in o ve l i ­kem zaupanju, k i ga imajo v svojega ve l ikega učitelja in voditel ja tovariša

T i t a . Med drug im je de ja l : »Okrajno part i jsko konferenco pozdrav l ja četa pionirjev, k i so odk lon i l i poučevanje ve­rouka.« Nato ie pozdrav i l a konferenco delegaci ja L M S , sledile so j i delegacije tovarne »Iskre«, »Standarda«, »Plete­nine«, »Tiskauine«, »Tovarne čevljev Kranj«. »Mestne šivalnice«, »Tekstilnega tehnikama«, » LMS Tržiča« , »Škofjeloške predilnice«, O P Škofja L o k a , zadružni­kov iz Po l jan in mnogi drug i .

Okra jno part i j sko konferenco je po­zdrav i l tudi zastopnik graničarjev, k i ie posebej p o u d a r i l : »Raje žrtvujemo svoja življenja, kako r pa da prodamo domo­vino. Obl jubl jamo naši Par t i j i in našemu tovarišu T i tu , da bomo zvest i čuvarji naših meja.« V s a k o delegaci jo so dele­gati sprejel i in pozdrav i l i z burnim ap lavzom.

Politično gospodarsk i referat je ime' sekretar okrajnega komite ja K P S tova­riš Mršck Andrej. Med i/.vajanjem je omen i l :

Proti načelom marksizma — leninizma so nas hoteli podjarmiti . . .

»V obdobju enega leta, od zadnj ih part i j sk ih vo l i tev so se razv i j a l i razni gospodarsk i in politični dogodki , k i so zahteval i od naših par t i j sk ih organizaci j večje odgovornost i in budnosti ter po­litičnega dela.

Med najvažnejše dogodke brez dvoma spada vsak dan hujša in nesramnejša gonja Z S S R in držav l judske demokra­cije prot i naši socialistični Jugos lav i j i or i čemer igra zgodov insko v logo naša Par t i j a v borbi za ohranitev pravi lne linije marks i zma- l en in i zma , katero i z k r i v ­ljanje se kaže v obl ik i resolucije In­formbiro ja, k i je prišla pred dobr im po l ­d rug im letom na dan in katere i zvor sega globoko nazaj v čase II. svetovne vojne, v kater i so naši narodi dopr ines l i ogromne žrtve za razširitev demokra ­tičnih si l sveta in za lastno osvoboditev.

Obtožbe demokratičnih dežel s S Z na čelu so že pred enim letom in prej na -oovedale, da bo mora l a Jugos lav i ja nujno čez mesec a l i dva propast i zato. ker je buržoa/ari država, ker hit i vsak dan z večjimi k o r a k i v imper ia l i z em, da v l ada v tei državi po l i c i j sk i režim in da je naša pet letka nekaj i luzornoga.

Toda ko se teoretično poglobimo samo v nekaj teli p r imerov lahko ugotovimo, da se torej ustvarja v Jugos lav i j i nova teorija kot v državi, kjer je potemtakem država brez buržujev na oblast i in SO VSa g lavna pro izva ja lna sredstva v ro­kah države, torej v rokah delovnega l judstva, ne pa v rokah kapi ta l i s tov . No in če nazadnje pogledamo napoved 0 nujnem propadu Jugos lav i je zato, ker je Oftržoazna, potem bi bi lo po m a r k s i z m u pravi lno, da bi sedaj, ko smo že častno • ' - Po ln i l i po lov ico petletke in se de lovn i . W>let naših ljudi dv iga , kar dokazujejo Sii'otanovičevo gibanje, nešteta novator-s t v a itd., b i mora l i t i teoret iki to spo­znati in prek l i ca t i dosedanje obrekova ­nje i n reči: »Veseli nas, da srno se o Jugos lav i j i zmot i l i , ona ne gre v impe­

r ia l i zem, marveč v soc ia l i zem, zato ji moramo p r i tej g rad i tv i pomagat i , ne pa zav i ra t i njen razvoj.« T o bi bi lo marksistično, dejstva so pa ravno na­sprotna. Cimvečji uspeh dosegamo v industr i j i in kmet i js tvu, tem hujša je gonja in obrekovanje, k i se prav nič ne raz l ikuje od fašistične metode obreko­vanja Jugos lav i je z zahoda, temveč je še nesramnejše.

Dejstva, da gredo vodite l j i gonje In-formbiroja tako daleč, da celo prodajo S lovensko Koroško za 150 mi l i jonov do­larjev,' da se poslužijo kršenja gospo­darsk ih pogodb, nam pošiljajo sabot i­rane stroje, kot je bi l pr imer v našem okraju v tovarni »Sava« , da uporabljajo vsa propagandna sredstva prot i Jugo­s lav i j i , hkra t i pa pr i njih ne objavljajo odgovorov Jugos lav i je na njihove laži, dalje, da moti jo našo radi jsko oddajo itd., so dokaz , da se temelj ito zavedajo naših uspehov pr i g rad i t v i soc ia l i zma, zato skušajo z vsemi sredstv i preprečiti graditev soc ia l i zma in nas tako pr is i l i t i v gopodarsko in politično odvisnost .

Posledice k o n t r a r e v o l u c i o n a r -n i h odnosov VKP(b) do naše

Partije Nato je sekretar podrobno obrazložil

vsa zahrbtna pogajanja S Z z zahodn imi imperialističnimi državami na račun na­ših nepravičnih meja že med samo II svetovno vojno, kar pomeni za voditelje V K P ( b ) vel ik po lom v kont rarcvo luc io -narnih dejanjih pravi lne poti m a r k s i z m a -len in izma. Vsemu svetu je znano, da to ni »družinski spor«, k i je bi l morda spo­razumno pr iprav l jen, p rav i tovariš Moša Pi jade, marveč je to spor med V K P ( b ) , k i si last i izključni monopol nad m a r k -s i zmon i - l en in i zmom, k i uvaja svojo vo­di lno v logo s sovjetsko obveščevalno službo in skuša sprav i t i s svo j im ve l iko-

državnim šovinizmom ostale socialistič­ne države v po lko lonia lno odvisnost. Naša Par t i j a se je temu upr la in s tem visoko dv ign i la neomadeževaiio zastavo marks i zma- l en in i zma za obrambo soci­alističnih odnosov enakopravnost i med socialističnimi državami sveta in za obrambo pol i t ike utrjevanja in širjenja revo luc ionarnega mednarodnega delav­skega gibanja. To ie tudi povedala naša v lada v odgovoru na nesramne note sovjetske vlade, nakar je le-ta našla ugovor, nenavaden po svoj ih metodah, ob l ik i in vsebini v dosedanji praks i mednarodnih odnosov. Zato je upr izor ­jen obrekovalnj budimpeštanski proces, k i pa ni mogel doseči zaželenega učinka, ker so se na procesu i z v rg l i tožitelji v obtožence, k i j ih obsoja svetovno de lav­sko gibanje. Obtožnica pa je jasno na­kaza la tudi enega i zmed g lavnih v z ro ­kov snora, to ie užaljen ponos nekater ih avtoritet , k i sta iih mot i la s lava tova­riša l i t a in ugled Jugoslav i je .

Poštena, pravična in zgodov inska je borba, k i jo bije naša Par t i j a . T u d i z m a ­govi ta je, ker je njeno orožje resnica. Naša Par t i ja ne obrekuje; z vso mi rno ­stjo pr ikazuje ta dejstva, k i jasno k a ­žejo onortunizem in kontrarevo luc ionar -nost V K P ( b ) . Nešteto pr imerov nam danes v svetu potrjuje, da imper ia l i zem v ve l ikem obsegu in dost ikrat žal tudi uspešno izkorišča sedanje kont ra revo lu -c ionarno stališče za borbo nroti napred­nemu de lavskemu gibanju. P r a v zato se že skoz i dolge mesece bavi s tem spo­rom vsa svetovna javnost. Za to je tudi naša v lada na najvišjem mednarodnem forumu v Organ i zac i j i združenih naro­dov, pokaza la na nasprotja med bese­

dami vlade Z S S R o miru, o enakoprav­nosti narodov, o nevmešavanju v no­tranje zadeve mal ih narodov itd. in med dejanji v lade Z S S R . Pred temi dejanji mora danes Jugos lav i ja branit i svojo nacionalno neodvisnost in nedotakl j ivost . Na eni strani govore gromke propa­gande govore o m i r u , na drugi pa dajejo Madžarom in Romunom nalog, da kop­ljejo na naših mejah stre lske jarke , da tam koncentr i ra jo svoje čete i td. Naša Par t i ja ima v isoko mora lno i/pričevalo govor i t i o mi ru . Saj se je med l judsko revoluci jo narodnoosvobodi lne borbe bo­r i la za m i r ; danes ne ogroža n ikog ir in ne groz i n ikomur, temveč gradi soc ia l i ­zem in zato ne potrebuje nič drugega ko mir . Toda ta mir naj ne bo samo mir za vel ike države, temveč za vse, ne pa samo za tiste, k i imajo v svoj ih rokah največ sile, je dejal tovariš Karde l j . T a k o se bor i naša Par t i ja proti vsem po 'zkusoni V K P ( b ) , ki imajo namen pre­prečiti zgrad i tev soc ia l i zma v naši dr ­žavi. T o d a pr i taki Pa r t i j i , pr i takem narodu in pri takem vodstvu, kot je naše, se j im to n iko l i ne bo posrečilo. P r a v tako kot naše v i soko konjukt i i rne surovine dnevno prebijajo gospodarsko b lokado S Z in ostal ih držav l judske de­mokraci je , tako bo tudi naša resnica, resnica poštenja in dosledno revo luc io­narnega in ternac iona l i zma prodr la tudi b lokado laži, obrekovanj in groženj V K P ( b ) . V takih pogoj ih in v herojskih naporih kl jub neštevilnim ov i ram grade soc ia l i zem s pospešenim tempom naši narodi , k i so polnoletni in k i j im ni treba tujih komandir jev , ker so se naučili po­vel jevati tudi sami , kot je to rekel to­variš T i to .

Dejanja graditve socializma pri nas pobijajo vse podle laži in obrekovanja

D a . požrtvovalnosti in napor i , k i so se povečali radj in formbiro jevske gonje, so pri nas ve l i k i . V našem okraju, kjer se je zelo ra zv i l a industr i ja , se lahko kot vsako leto tako tudi letos ponašamo z ve l i k im i uspehi in pr iznanjem našim de­lovn im ko l ek t i v om. T a k o je letos prejel de lovni ko l ek t i v tovarne »Sava« pre­hodno zastavo Centra lnega odbora E S J in resornega zveznega min is t rs t va ter dobi l s tem naslov »zaslužnega ko lek­tiva«. O d zvezne v lade je pohvaljen k o ­lekt iv tovarne »Inteks«, prehodno z a ­stavo vlade L R S pa je dobi l ko l ek t i v tovarne »Standard« in si s tem pr ibor i l naslov najboljšega ko l ek t i va usnjarske stroke v S loven i j i . Prehodno zastavo G lavnega odbora Z S S in resornega m i -nisterstva sta dobi la ko l ek t i va tovarne čevljev »Tr ig lav« v Tržiču in » L I P « Škofja L o k a in s tem naslov zaslužnega ko lek t i va . Od vlade L R S je bil pohva­ljen ko lekt i v tovarne usnja »Runo« Tržič.

Naši de lovni ko l ek t i v i se dobro zave­dajo, da zgrad i tev soc ia l i zma ni samo v industr i j i , ampak da je gradi tev soc ia ­l i zma odv isna tudi od socia l izac i je vas i . Zato tudi na tem področju poma­gajo s t>olitičnirn de lom pr i preobrazbi naše vas i . pri ustanavl janju naših K O Z ,

da postane nova ob l ika vas i v soc ia l i ­stičnem sektor ju — obl ika napredka in razvo ja — da se iz starega načina pre­ide na socialistično ob l iko obdelovanja.

O d m e v resolucije ln formbiro ja je naše vrste še bolj utrd i l in sk len i l , ka r pričajo nešteta zborovanja prot i krivičnim sk le ­pom zunanjih min is t rov za S lovensko Koroško, k i je postala žrtev sovražne pol i t ike Z S S R do Jugoslav i je . P r a v tako nam pričajo o predanost i Pa r t i j i nešteta zborovanja in poslane resoluci je po vseh mestih in tovarnah našega okra ja kot odgovor na nesramne in žaljive note S Z . poslane naši v l ad i . T o d a naši delovni ko lekt iv i ne odgovarjajo na note S Z samo z reso luc i jami in g r omk im i pro­testnimi v z k l i k i na zborovanj ih, ampak dokazujejo prav i lnost linije naše Part i j e vsak dan z nov imi de lovn imi zmagami , kot je to tovarna »Sava« , »Standard', »Inteks«, »Tiskanina« v Kran ju , »Predil­nica Trž ič « itd., kjer iz dneva v dan s svo j im socialističnim tekmovanjem v isoko presegajo dnevne norme. T e m de lovn im ko l ek t i vom se pridružuje vsak dan novi ter s svo j imi de lovn imi z m a ­gami dokazuje jo predanost naši Pa r t i j i .

D a so de lovni uspehi p r i izpolnjevanju dnevnih p lansk ih nalog tolikšni, je pred-

(Nadaljevanje na drugi strani)

Okra|na partijska konferenca Uspehi OF - so uspehi Partije (Nadaljevanje iz prve strani)

vsem zas luga Par t i j e in množičnih o r ga ­nizaci j , k i neprestano pojasnjujejo na sestankih in konferencah podle namene resolucije Informbiroja, k i hoče prepre­čiti gradi tev soc ia l i zma v Jugos lav i j i .

Socializacija kmetijstva v našem okraju

Z zelo h i t r im tempom industr ia l i zac i j e našega okra ja , posebno v mestu Kran ju ter p r i preobrazbi vas i dobiva Pa r t i j a vsak dan močnejši v p l i v med de lovn imi množicami. Mes t o Kran j je spremeni l svoj t r govsk i i z raz ter postaja iz dneva v dan močnejše de l a vsko središče, pur -garj i — bivši t r govc i so v K ran ju i z gu ­bi l i svojo vel javo. Škofja L o k a iz dneva v dam izgubl ja k l e r i ka lno nazadnjaško mise l in se razv i ja v naprednost. Tržič, i z raz i t o de lavsko središče, je i zpod r i ­ni lo nekdanje soc ia l -demokrate in se danes razv i ja v duhu socialističnega tek­movanja . Z/iri, nekdanj i obrtniški in z a -družniški k ra j , se je popo lnoma i zpre-moni l V p r a v o industr i jo , k i vsak dan bolj g rad i soc ia l i zem. V a s i dobivajo no­vo obeležje — socialistično obl iko, iz dneva v dan rastejo zadruge in ekono­mije.

Okra jn i komi te in osnovne part i jske organizac i je so se dos ledno bori le za izvajanje sk lepov II. p lenarnega zase­danja C K K P J in C K K P S . T i sklepi so bi l i letos osnovni p rog ram de la . Za to nam je b i la pog lav i tna naloga poleg borbe za izpo ln i tev dnevnih p lansk ih na log v industr i j i tudi borba z a razši­r i tev zadružništva predvsem v c i l ju so­cia l i zac i je vas i .

P o podrobni raz lag i , k a k o , so nasta ­jale naproze in v tem v z v e z i n j ihova reorgan izac i ja v let ih 1947 in 1948; ko so se spremeni le v delavsko-namcščen-ske zadruge in kmečke zadruge so bi le o rgan iz i rane po vseh 58 kra j evn ih l jud ­sk ih odbor ih kmečke zadruge splošnega t ipa. T u d i vprašanje gradenj zadružnih domov je delno uspelo, saj se danes na 30 kra j ih gradi jo zadružni domov i . V Trbo jah , K o k r i c i , Križah, Savodn ju in Podbrez jah pa so zadružni domov i že dograjeni . T a k o je naš zadružni sektor dobiva l iz dneva v dan širši značaj, us tanov i la so se zadružna podjetja in de lavnice . Kmetje so v zadružni sektor začeli dobivat i zaupanje, k i je b i lo iz dneva v dan večje. T a k o že v letu 1948 beležimo snovanje p r v i h zadružnih eko­nomij . T e so nastale v Se l c ih , V i s okem, Prtovču in k a r dobro uspevajo. Slabše je v Bukovščici, Z m i n c u in Trbo jah , kjer s labo uspevajo rad i težkega pr i laganja socialističnih obl ik gospodarjenja posa ­mezn im l judem, k i delajo na teh gospo­dars tv ih . V začetku leta 1949, posebno pa po drugem zasedanju C K K P J , smo na podlagi sk lepov naše politično delo v zvez i z razvo jem zadružništva še bolj okrep i l i in poživeli. B i l je sestavl jen širši akt iv , k i je politično de la l na terenu na zadružnem vprašanju glede na raz ­voj in ustanov i tev nov ih zadružnih eko­nomij in k m e t s k i h obdelova ln ih zadrug . O b koncu februarja tega leta sta bi l i ustanovl jeni p r v i dve kmet i j sk i obdelo­va ln i zadrug i v našem okraju, in sicer V Po l j ansk i do l in i . T o sta v Pod obenem zadruga »Mladi vrh« in v Po l j anah »24. december«. S političnim delom nismo popustili, sk l i c eva l i smo še nadalje mno­žične sestanke po vaseh, raz laga l i našim kmetom današnjo gospodarsko borbo, raz laga l i zadružništvo, kako r tudi z a ­družna prav i l a , p r i čemer smo vzdržali hudo borbo s posameznimi kmet i , k i se zarad i stare mise lnost i niso mog l i o d ­reči p r im i t i vn i obdelav i zemlje. T a k o je bila še V mesecu apr i lu ustanovl jena 3. kmet i j ska obdelovalna zadruga v Z i reh in potem zopet v začetku maja v Dup­ljah. O rgan i z i r ana je bi la tudi ekskurz i ja zadružnikov In kmetov na K O Z v Ar j o vas in Oso ju ikovo zadruga na štajer­skem, kjer so kmetje v ide l i značilnosti in prednost i zadružnega gospodarstva in tako je začelo rast i še večje zanimanje in razg ibanost o ustanavl janju novih kmet i j sk ih zadrug . T a k o smo v k ra tkem času, posebno pa v zvez i sklepa C K K P S , še bolj DOŽiveli politično delo, obenem pa se je začel izvajat i ostrejši ku r z z

T Kranju davčno in odkupno p o l i t i k o : S tem so postal i nov i ugodni pogoj i za ustanav­ljanje zadrug , tako da smo v treh ted­nih uspel i ustanov i t i 14 nov ih kmet i j sk ih obde lova ln ih zadrug . V g lavnem smo zajel i bogatejše kraje v nižinskih pre­del ih z močno gospodarsko bazo. P r e d k r a t k i m pa smo ustanov i l i še eno manjšo zadrugo v Šenčurju, tako da imamo da ­nes v našem okra ju 19 kmet i j sk ih ob­de lova ln ih zadrug , k i imajo skupaj 9 t i ­soč 247 ha zemlje, od tega 1.342 orne, 2743 ha obdelovalne zemlje, ofctalo o d ­pade na sadovnjake in gozdove. V z a ­drugah je zajeto 490 družin z 2.395 d r u ­žinskimi člani. D o danes imajo zadružniki 2.452 goveje živine, 711 konj in 898 p ra ­šičev. Nadal je imamo 17 zadružnih eko­nomij z 987 ha zemlje, k i imajo 104 glave goveje živine. 16 konj in 42 praši­čev. Povprečno odpade na eno k m e ­t i jsko obdelova lno zadrugo 26 družin z 126 družinskimi člani, k i imajo 486 ha zemlje, 37 konj , 129 g lav goveje živine in 47 prašičev. Kaj nam kažejo te šte­v i l ke? Te številke nam povedo, da ima­mo v zadružnem sektor ju močno gospo­da r sko bazo za nadal jnj i gospodarsk i razvo j zadružništva, k a r se odraža tudi p r i odkup ih . Naš zadružni sektor daje že danes mnogo več pr ide lkov za z a ­gotovl jeno preskrbo, kot so nam pa po­prej da ja l i zasebnik i . T a k o so v tem letu kmet i j ske obdelovalne z a d r u g e . o d ­dale 171 vagonov k r omp i r j a , od tega samo kmet i j ska obde lova lna zadruga Zabn ica 42 vagonov, kmet i j ska obdelo­va lna zad ruga 2 i r i ima povprečni hek­ta rsk i donos k romp i r j a 20.000 kg , m e d ­tem k o zasebni kmetje tarnajo, da imajo le 12 do največ 15.000 k g na ha. Z a ­druga V o k l o je da l a letos državi 30.000 k i l o g ramov bel ih žit. medtem k o je lani celotni kra jevn i l judsk i odbor V o k l o s težavo odda l le 14.000 k g bel ih žit. Z a ­druga Dupl je oddaja mnogo več m l eka , k a k o r so ga poprej odda ja l i zasebni kmetje. T o je vel ik uspeh pr i zboljšanju prehrane. Kmet i j ske obdelovalne z a d r u ­ge so letos dale v načrt, d a bodo v pr ihodnjem letu posadi le 81 ha zemlje več s k romp i r j em , k a r bo mnogo zbol j -šalo l judsko prehrano.

P o l e g dobrega političnega dela pa imamo še vedno op ravka s s lab imi par­t i j sk imi ak t i v i , k i n iso dovo l j ak t i vn i , da b i v svo j ih k ra j ih s prepričevanjem mog l i doseči uspeh v ustanavl janju novih zadrug , čeprav imajo pogoje. T a k o z a ­služi vso k r i t i ko part i j ska organizac i ja v Križah, P r e d d v o r u in P r i m s k o v e m . k i dopušča, da čeprav je že pobrano mno^ go podpisov od kmetov , še do danes ni prišlo do ustanovitve kmet i j sk ih obdelo­va ln ih zadrug .

Imamo nekaj dobr ih zadrug , imamo pa tudi nekaj šibkih. Tak pr imer je kme ­t i jska obdelova lna z ad ruga na Jezer ­skem, kjer so se v r in i l i v zadrugo kmetje k u l a k i , k i niso hotel i v članstvo do pred-k r a t k i m sprejeti h lapcev in dekel in so j ih hotel i še nadalje izkoriščati le kot delovno si lo. To neprav i lno delo so naši ak t i v i s t i kma lu za t r l i in danes so tudi v tej zadrug i povsem prav i ln i odnosi , v en­dar bodo na še težave, preden bo tam nastala res prava socialistična zadruga . S laba zadruga je tudi v Podrcči, M a v ­čičah, kjer zadružniki ne stremijo za i z ­boljšanje zadruge same ter se branijo Začeti s skupnim krml jen jem živine.

P r i vsem tem našem delu pa smo mo­ra l i vzdrževati hudo borbo s sovražni­kom, k i nam je skušal ovirati razvoj zadružništva z razn imi paro lami , zas t ra ­ševanji ter celo oožigi po naših vaseh. Toda vsa njihova saboterska rabota fe ie bi la zaman. V s i nj ihovi načrti, k i naj bi nam zavr l i razvoj , so se Izjalovili. Venda r se pr i tem še ne smemo uspa­vati. Ustvar ja t i zadrugo le težko in na-porno. Naše politično delo mora bit i nredvsem vztra jno in nepopust l j ivo, da bomo mogli premagati glavno oviro, to ie drobno posestniško egoistično mise l ­nost, k i je pos led ica stoletne vzgoje na­šega kme ta v pogoj ih kap i t a l i zma .

VAŽNO OPOZORILO! Opozarjamo vse naročnike, ki še niso

poravnali naročnine za leto da to takoj store, ker jim bo sicer list ustavljen.

V svojem poročilu je tovariš Mršek Andre j obširno govor i l tudi o odnosih in nalogah Par t i j e d o množičnih o rgan i ­zaci j in p r i tem ugotov i l , da pomoč ne­kater ih par t i j sk ih organizac i j odborom O F ni bi la povsem zadovo l j i va . T a m , kjer je F ron ta s laba, pada k r i v d a na par t i j sk i akt i v , k i n i zna l p rav i lno gle­dat i a l i pa je g ledal omalovaževalno na delo Fronte .

K l jub temu F r o n t a beleži p r i prosto­vo l jn ih del ih zadovo l j i ve uspehe. V me­secu gozdars t va je b i lo oprav l jenih 38 tisoč 427 prostovo l jn ih de lovn ih ur ne vštevši delo F ron tn ih br i gad . N a razn ih drug ih de l ih pa je oprav l j eno 867.340 prostovo l jn ih de lovn ih ur v vrednost i 11,608.080 d in. V e l i k del od tega je n a ­prav i l a mestna frontna organ izac i ja K ran ja , k i i m a dober štab de lovnih b r i ­gad.

V e l i k a na loga se v zadnj ih mesec ih postav l ja pred Fronto . Mob i l i z a c i j a s ta l ­ne de lovne si le. T o važno nalogo p r i grad i t v i s o c i a l i zma so naši ak t i v i s t i r a ­zumel i , saj smo d o sedaj vključili v produkc i jo 1.620 nov ih de lavcev in de­lavk . T a na loga je važna in naša P a r ­t i ja po laga nanjo največjo pozornost , zakaj zavedat i se moramo , da nam je vključevanje nove de lovne sile porok izpolni tve petletnega p lana . V e l i k o pre­ma lo pa je bi lo narejenega p r i širjenju in utr jevanju naše Fronte . V okra ju ima ­mo 47.429 vo l i vn ih upravičencev, članov O F pa imamo 38.976. T o nam pove. da je še vedno o k r o g 10.000 vo l i v c e v i zven Fronte , zato je naloga naše Par t i j e , da ak t i v i z i r a F ron to v tem vprašanju. P r a v tako je nezadostno de lo za mobi l i zac i jo frontnih br igad z a našo kap i ta lno g ra ­ditev, k jer smo v mesecu avgustu do­segl i komaj 50% plana. F r on tn i ak t i v i na vas i so vse premalo tolmačili važnost teh br i gad , k e r drugače ne moremo r a ­zumet i tega neuspeha.

V nadal jevanju svojega govo ra se je tovariš Mršek dotakn i l dela tudi osta l ih množičnih organizac i j in pomoči, k i j im jo nudi Pa r t i j a . Zaključil je z besedami : Ne štedimo naših s i l in sposobnost i ; do-kažimo danes s svo j im de lom, d a smo neustrašeni, da stoj imo trdno na bran iku svoje domovine in da skrbno čuvamo naše pr idob i tve ter da je ni si le, k i bi nas odvrn i la in omajala pr i našem d e l u ! Z de lom dokažimo, d a smo resnični bor­ci za boljše življenje, dokažimo vsem obrekova lcem, k i nas blat i jo, češ da ne grad imo soc ia l i zma, da grad imo soc ia l i ­z em in da ga bomo zg rad i l i in da smo za njegovo dokončno zgrad i tev p r i p r a v ­ljeni na največje napore in žrtve. Vse to nam bo mogoče i zpo ln i t i , če nam bo vedno pred očmi Pa r t i j a in borba za zgrad i t ev soc ia l i zma, zakaj le tedaj bo­mo dosledni na vseh frontah našega dela, tako v industr i j i k ako r na vas i . Ed ino tako delo bo pod vodstvom P a r ­tije in tovariša T i t a zagotov i lo naš uspešni razvo j , vsem obrekova lcem In­formbiro ja pa bodo konkre tna dejstva odgovor , da bomo z lastn imi s i lami zg rad i l i soc ia l i z em.

De legat i so z navdušenim ploskanjem sprejel i govor tovariša okrajnega sekre­tar ja. S l ed i organizacijski referat, k i ga je podal tovariš Naglic Peter, o rga­n izac i j sk i sekretar Okra jnega komite ja K P S . V svojem poročilu je podal k r i ­

tični preg led dela part i j sk ih o rgan i za ­ci j . Danes imamo v našem okra ju 2.429 članov Part i j e , od tega 1.094 de lavcev , 111 kmetov, 501 inte lektualcev in 723 osta l ih . Nakaza l je najvažnejše naloge, k i j ih je pred part i jske organ izac i j e v S loven i j i postav i lo III. p l enarno zase­danje C K K P S .

S l ed i l a je d iskus i ja , v katero so po ­segl i mnogoštevilni d i skutant i , k i so ž ivo in kritično razprav l ja l i o vseh vpraša­njih dela in d a l i 'konkretine m i s l i z a uspešno nadaljnje delo.

Na koncu konference je imel zaključ­no besedo tov. Krmelj Maks, član C K K P S , k i je dejal , da je naša okra jna pa r ­t i jska konferenca oprav i l a v e l i ko delo, a d a vse to še ni dovo l j . Posebno po­zornost moramo prenesti na socialistično pro i zvodn jo v kmet i j s tvu , kaj t i tu še vedno iščemo nov ih izkušenj. S o c i a l i ­zem na vas i bo takrat , k a d a r bomo ime l i v zadrugah l judi , k i bodo pr iprav l j en i bor i t i se za večji donos kmet i j sk ih obde­lova ln ih z a d r u g (krompir ja , žita itd.), to pa ni majhna naloga. Za to m o r a m o iskat i nov ih k a d r o v po zadrugah , terenu, prvo pr i t i do bojnega štaba part i jcev , k i so pr iprav l j en i bor i t i se. da se začne so­c ia l i zem na vas i , b i tka za višji hek ta rsk i donos in z a po lno izrabo najmanjšega koščka zemlje. Številka t l i kmetov par ­ti jcev v k ran j skem okra ju je premajhna. Na loga Par t i j e je razširiti par t i j sko organizac i jo na vas i , če hočemo v p r a ­šanje soc ia l i zma čimprejc rešiti in s tem socialistično preobrazbo vas i . T u d i v p r a ­šanju skrb i in br ige za našega človeka, za naše otroke , žene je treba posvečati največjo pozornost .

V nadal jnjem svojem govoru se je to­variš Krme l j podrobno zadržal na v z r o ­k ih informbirojevsike gonje, k i j ih je treba pojasnjevati našemu l judstvu, da bo vedelo, zakaj izražamo sovražni o d ­nos do t is t ih , k i nas hočejo pr i t i sn i t i na kolena. M a r k s in L e n i n sta pos tav i l a , da v socialistični industr i j i ne sme bit i izkoriščanj, vods tvo V K P ( b ) . k i je na čelu Informbiroja, pa dela danes n a ­sprotno in temu se je upr lo naše cen­tra lno part i jsko vodstvo in s tem v i soko dv ign i lo zas tavo revoluci je v obrambo prav i lne poti marks i zma- l en in i zma . Nje­gov zaključni govor so delegati p o zd ra ­v i l i z navdušenim in do lgo t ra jn im p lo ­skanjem.

Okra jna par t i j ska konferenca je i zvo ­l i l a nov okra jn i komite in rev iz i j sko k o ­misi jo . V nov O K K P S so bi l i i z vo l j en i : lirovč Andrej, Cer ar Lovro, Drobnič Ivan, Dobre Janko, Gostita Alojz, Kej-žar Leopold, Kosmač Rado, Legat He­lena, Mede Gabrijel, Molek Jože, Naglic Peter, Prezelj Tončka, Pernic Vladimir, Pire Jože, Por Janez, Rome Dragica, Si­tar Peter, Sirk Pavel, Stibelj Jakob. Ti-šlcr Janko, Urbane Jože, Žerko Stani­slav in Žagar Ivan.

Člani rev iz i jske komis i j e : Gostiša Alojz, Ivec Anton, Nemec Jakob, Reh-bergar Janko in Snedic Alojz.

Na koncu je izvol jenih še 49 delegatov za oblastno part i j sko konferenco. O d p o ­slane so resolucije Cent ra lnemu k o m i ­teju K P J in tovarišu T i tu ter C e n t r a l ­nemu komite ju K P S , kar so delegati sprejel i z navdušenim vzk l jkanjem in odobravanjem.

Sprejetje sklepov za bodoče delo Na podlagi analize politične situacije

okraja, dela in uspehov ter pomanjklji­vosti partijske organizacije, podanih v političnem in organizacijskem referatu ter polno osvetljenih v diskusiji, spre­jema partijska konferenca sledečo de­lovno resolucijo z nafogami, ki stoje pred partijsko organizacijo okraja Kranj:

1. Dosledno se moramo boriti prof i vsem primerom kršenja statuta KPJ in tu predvsem utrditi:

a) disciplino, h) načrtnost v delu. c) notranjo partijsko obveščevanje, č) red­no in pravilno plačevanje članarine, d i usposabljanje vaških partijskih organi­zacij za odločnejše izvajanje partijske linije na vasi, e) stalno kontrolo izva­janja sklepov.

2. Odločneje sprejemati nove člane, predvsem iz vrst delavstva, da se zboli-ša socialni sestav partije našega okraja.

Posebno pozornost je posvetiti delav­cem — nosilcem Sirotanovičevega gi­banja v naših tovarnah. S sprejemanjem kmetov zadružnikov in malih kmetov s posebnim ozirom na žene zbotjšali soci­alni sestav pari. org. na vasi in Partije v okraju ter omogočiti izvedbo partij­ske linije v zadružništvu. V nasledit jem letu je sprejeti v Partijo 51)0 novih čla­nov in v kandidaturo 600 najboljših čla­nov množičnih organizacij v skladu z zgoraj navedenimi nalogami za zbolj­šanje socialnega sestava-Partije. Tako mora imeti v prihodnjem letu vsako podjetje in vsaka večja vas svojo celic". , 3. Hitreje je treba vzgajati najboljše delavce in' kmete zadružnike in jih dvi­gati na vodilna mesta.

4. Za ohranitev enotnosti Partije je treba partijske organizacije odločno oči-

(Nadaljevanje na tretji strani?

Štev. 42-43 G O R E N J S K I G L A S Stran 3

38.934 delOVnih Ur V enem dneVU 0 k p a i n a partijska konferenca Y Kranju

T u d i preteklo nedel jo so v K r a n j u sirene zapele svo jo jutranjo pesem. 10 ni m i k l i c na delo, to je P i l po­zdrav d e l o vn im l juuem, k i so se o d ­z va l i k l i c u našili najboljših de lavcev, udarnikov , članov Par t i j e , de lo na čast okrajne part i j ske konierence . S irene so pozurav i ie vrs te članov iroj ite i n rn ia-uine, k i so se p r ip rav l j a l i n a odhod na grauilisča i n popravna cest. pesem z v o č ­nikov j ih je spreml ja la do gradilišč na pianmo m v Stražišee. P e s e m je po­z d r a v n a zbirajoče se delegate okrajne partijske, kon ierence .

»Danes pa dokaznno , kaj zmoremo in kaj znamo,« prav i jo de lavc i tovarne I sKra v ivranju. V svo j i reso luci j i , k i so jo poslan okra jn i par t i j sk i kou i e renc i , p r a ­vijo naslednje : »INas .kolekt iv ogorčeno oosoja l a z i btidimpeštanskega rad ia , k i lioce zmanjšati ugled naših narodov, k i hoče s svo j imi pod l im i lažmi i n obreko­vanji p r i k r i t i vse napore in uspehe naših de lovn ih l judi . L judje , k i našega Z a g r e b ­škega velesejnia n i so v ide l i n u i od da­leč, s i upajo t rd i t i , d a je b i l to »potujoči vaški cirkus«, a z a naše kinoprojektor je in z a naš de lovn i k o l e k t i v so dejal i , ua izdelujemo samo pločevinaste škatle in noge, ostalo pa dob ivamo iz inozemstva . Na te laži je odgovo r i l naš celotni de­lovni ko l ek t i v že v petek na množičnem protestnem zborovanju, kjer naši de lavc i niso mog l i drugega, kot pa smejat i se tako »deoeli« laži, ko vendar sleherni naš de lavec ve, da izde lujemo danes kinoprojektor je sami neodv isno od ino­zemstva . Naš de lovni ko l ek t i v je odgo­vor i l na ta obrekovanja z obveznostjo, k i smo jo pos la l i našemu tovarišu Titra, da bomo do konca tega leta i zde la l i še d v a k inopro j ek tor ja več, kot pa j ih mo­ramo i zde la t i po p lanu z a letos, i a k o je odgovo r i l naš de lovni ko l ek t i v na to podlo obrekovanje.«

De l o vn i ko l ek t i v v t ovarn i I sk ra v Kran ju se je obveza l , da bo sprejel so­cialistično tekmovanje, ko t stalno ob l iko dela. 28 delavcev je podar i lo par t i j ­skemu komi t e ju svoje obveznice držav • nega posoj i la v v rednost i 22.500 d in . Še je ležal m r a k nad tovarno »Tiskanino«, ko so se pričeli zb i ra t i de lavc i i z vseh krajev in hi te l i na svo ja de lovna mesta. »Pohitimo danes,« p rav i smeje t ovar i -šica Ange la , »danes tekmujemo za našo Parti jo!« M r t v i obrat i so zaživeli. Cuje se pesem pred i lnega stroja, čolniček tka lskega stro ja veselo poskakuje zdaj v eno, zdaj v drugo smer, k a k o r bi ve­del, da tekmuje P a v l a , r i i l d a , Ivana. A n ­gela na čast okra jn i par t i j sk i konferenci in d a hočejo zato naprav i t i čimveč. B r i g a d a »Ster Ivanke« je doseg la lepe rezultate, saj je preseg la dnevno normo za 2 0 % z 9 4 % izkoriščanja strojev.

V v e l i kem de lovnem ko l ek t i vu tovar ­ne čevljev »Tr ig lav« v Tržiču se je ta dan vod i l a huda borba. Po l e g os ta l ih de lavcev tega k o l e k t i v a je hote la doseči v tem tekmovanju čimboljše rezultate br igada »Jožeta Finka«. B r i g a d i r P e ­hare Ivan p r a v i : »Tovariš F i n k je b i l komunist in je z a stvar skupnost i d a l v narodnoosvobodi ln i borbi svoje življenje, ^ato m o r a m o p rav m i , k i nos imo ime takega borca, dat i na čast okra jn i par ­t i jski konferenc i vse od sebe.« D a , niso osramot i l i imena p rvoborca tovariša J o ­žeta F i n k a . Doseg l i so najvišji preseg norme, kakršnega dosedaj t o va rna v vsem svo jem obstoju.1 še ni beležila. B r i ­gada je preseg la svojo dnevno normo za 7 8 % , tovariš Peha r e pa je svojo normo prekoračil celo za 120%. T u d i os ta l i de­lovni ko l ek t i v i i z Tržiča so t ekmova l i . V Tržiški p red i ln i c i se je odv i j a la borba z a višjo s tor i lnost de la .

Škof j a L o k a je vsak čas poročala o doseženih uspehih. »Tudi m i tekmujemo, ker l jubimo našo Parti jo«, prav i jo de-'avc i škofjeloške predi ln ice . Najbolj se bijejo z a višjo stor i lnost de la t r i p ro i z -v a ja lne br igade, k i se ka r kosajo med ^eboj, ka te ra bo dosegla lepše rezultate. Do 6 0 % so presegle no rmo vse t r i p r i ­sade. Najboljše br i gad i rke k a k o r Štefka, Pa r tne r Ka ta r ina , Kra jn ik V i d a i n J u -Jovic M i l k a pa so presegale norme tudi ^> 6 6 % . 20 pred i c je dalo pobudo, da podelijo zaslužek 160 ur z a par t i j sk i fond.

»Kaj pa ste danes prišli na delo, ko

— odgovor obrekovalcem naše Partije

je vendar dela prost dan«, vprašam, k a ­kor d a ne Oi vedela, tovariša t r a v n a Jožeta — t r ik ra tnega udarn ika iz P l e ­tenine. M a l o začudeno me je pog leda l , Ka i vo r češ . ta je pa dobra, d a t i ne veš, zakaj s m o prišli na delo. Tekmujemo venuar. »Da, pa se kako tekmujemo, prav vs i , na čast okra jn i par t i j sk i k o n ­ferenci,« se je odreza l . Tovariš Jože je zaposlen kot pnre zova l e c in tO delo je zelo naporno. i J a ga vprašani: »Cujte, Jože, k o l i k o pa boste potem naprav i l i , ce tekmujete na čast oKrajne part i jske konierence?« »No, tako j ih naprav im dnevno približno od ^50—ćo0, danes pa be razume, da b o m naprav i l več, ampak veš, tovanšica, kaj me jezi,« p rav i Jože, hotel sem danes naprav i t i čimveč in sem prav v ta namen ua i nabrus i t i škar­je, da bi bolje in Hitreje k ro j i l , pa m i ta šmetitani brusač n i v rn i l nabrušenih škarij.« Ob rn i l se je i n molče nadal jeva l svoje delo.« Resk , resk, so pele t ežke škarje, v e i i k kup puloverjev pa se je pred J ožetom vedno bolj manjšal.

P o t me je vodna mimo samih ' m l a ­dink. P a se ustav im pr i Jožici i e p i n o v i in p r i He len i . Stro j brn i . Jožica in H e -lena h i t i ta k a r se le da, komaj z očmi' dohajam gibe njenih rok. »Srajčke ši­vam z a naše male,« p r a v i Jožica in se v nag l i c i zopet za top i v drobne šive. He lena in Jožica l e p i n a sta se obveza l i da bosta na ta dan naprav i l i , k a r se le največ da. »Drugače naprav imo tako približno do 25 srajčk, danes pa , kjo tekmujemo z a našo Par t i j o , j i h bova naprav i l i več k a k o r 50 vsaka.« V e l i k a je b i l a obveznost, a častno izpolnjena, l e p i n a He l ena je doseg la 200% dnevne norme, Jožica 195%. S led i jo j i še druge de l avke : Kosmač J u l k a 190%, S t i r n A n i c a 172%, Steplaj A l b i n a i n Ovsen ik M a r i j a 161,5% i td . Nežne roke naših m lad ink i n žena neumorno pot iskajo sem in tja ročico p le t i lnega stroja, k i je precej težak. M e d rahlo brnenje strojev se z l i v a vese la pesem m l a d i h de lavk, spomin na part izane, k i j ih opevajo v svoj ih pesmih, j im daje še večjega e lana pr i delu. še hitreje in bolj veselo, ubra ­no pesem, pojejo stro j i p lo t i ln ih strojev v p le t i ln ic i , šivalni stro j i v šivalnici in v rokavičnoin odde lku .

V de lovnem ko l ek t i vu tovarne usnja S tanda rd so se na tekmovanje temelj ito p r ip rav i l i . Šestkratni udarn ik tovariš M a l o v r h Janez je p r i p rav i l vse, da bo tekmovanje čim boljše. S a m pa p r a v i tako le : »Partija i n T i to s ta nam pr ines la svobodo, vod i ta nas v g rad i t v i soc ia l i z ­ma, naša dolžnost pa je, da se naši P a r t i j i oddolžimo.« Janez , neumorni de­lavec, k a k o r tudi njegov ce lotni oddelek se je oddolžil n a časten način. Svo jo dnevno normo je Janez i zpo ln i l v 5 urah, pa n ikar ne mis l i te , da je potem počival. »To m i še m a l o n i prišlo na misel«, prav i sam, »šel sem k drugemu stro ju na pomoč«. Ve l ik , sko ro neverjeten uspeh je ta dan dosegel njegov oddelek. Z 12 de lavc i je i zpo ln i l v 7 urah dnevno obveznost, k l jub skoro enournemu za ­stoju z a r a d i p rek in i t ve t oka , k o dela drugače n a tem odde l ku do 20 l judi , po planu pa b i j ih mora lo bit i 23. Janez je zadovol jen, samo na enega de lavca se jezi , k i je p r e l om i l častno de lavsko be­sedo. »Obljubil je « , p r a v i Janez , »no in sedaj ga pa ni«, toda k l jub temu je bilo delo oprav l j eno !

P o t me pa vod i še naprej v tovarno Inteks. Med. potjo srečam gručo vese l ih br igadir jev , nasmejanih obrazov, ko s pesmijo odhajajo z gradilišča. T e k m o ­vanje je dobi lo tud i v t ovarn i Inteks širok razmah . Tekmuje jo v tka ln i c i , v pred i ln ic i , nekater i delajo na montaži, drug i na dvoriščih, d e l naših l judi pa dela na stanovanjskem b loku, da bodo čimprej dograjena stanovanja našim de­lovn im l judem, p rav i tajnik s ind ika ta .

Ne samo de lovni ko l ek t i v i , tudi z d rav ­stveni de lavc i tekmujejo v Po l j anah , kamor so se odprav i l i , da pregledajo zdravs tveno stanje zadružnikov. Skupno z zadružniki so pos la l i pozdravno p ismo par t i j sk i konferenci . Tekmuje jo de lovni

(Nadaljevanje z druge strani) stiti tujih suvrazniu elementov, ki ne izvajajo partijske unije, preavsem listin, ki poapirajo podlo gonjo Zi>$R-a in ostulili arzav ljuuske aeinokracije proti nasi aržavi m Partiji.

5. Povečati je treba budnost znotraj parujsian organizacij, predvsem pa za­ostriti vprašanje buanosti članov Partije proti vsem poizkusom saooiaz in oviram nase graaitve na vseh delovnih poaroc-jili.

6. Naloga part. organizacij je, da oja-čajo politično aelo mea množicami za njih moOuizacijo v izvrševanju pianskin nalog. Nenehno je pojasnjevali ua kon­kretnih primerih vso poalost gonje in-lormt/iroja proti nasi arzavi in Partiji in zato je nujno poglobiti studij zgodovine naše Partije in problemov grauitve so­cializma pri nas.

7. Part. organizacije naj utr de dose­danje partijske oblike iaeoloskega dela v krožkih. Poostriti pa je kontrolo pri mesečnih /ionsultacijah. V teku leta je organizirati po dva tromesecna partij­ska tečaja v Kranju, Sk. Loki in Tržiču.

8. Pri članih komitejev, sekretarjih osnovnih partijskih organizacij, pri čla­nih aktiva predavateljev in pri vodjih studija dvigniti ideološko delo na višjo raven z njih kontroliranim individual­nim delom.

9. Izboljšati je ideološko delo mno­žičnih organizacij z utrditvijo in razši­ritvijo študijskih krožkov m ustanav­ljanjem krožkov tam, kjer jih še ni.

10. Posebno pozornost pri političnem

ljudje na gradiliščili. N a stanovanjsk ih blokih, vodovodu •»Planina«, v kamno­lomu K o k r a , v žitnem fondu, p r i P r o ­jektu, na m lad inskem domu v Tržiču, bv . A n i povsod se čuje vese la pesem. P r i d n i br i gad i r j i zasipajo ceste v Sko l j i L o k i , na cest i pro t i Jeze rskemu, N a k ­lem, S v . A n i . 1'ržiču, vsepovsod se sliši šum lopat, udarjanje k r a m p o v in h r z a -nje konj , k i neumorno vozi jo g ramoz na ceste. P l a n i n c i in člani Zveze borcev postavl jajo pod Storžičem spomenik pr­v im pad l im žrtvam fašizma. Takole p r a ­vijo v svo jem pozdravnem p i s m u : »Ura­d imo spomenik, ke r se zavedamo, da so bi l i t i borc i p rv i . k i so v našem tržiškem okolišu pr i je l i z a orožje na poz iv naše Par t i j e in tovariša T i t a in v tej borbi da l i tud i svoje življenje. P r a v v tem je ve l ik pomen tega spomenika , da bo p r i ­čal o hero jsk i borb i naših narodov z a svobodo. Obenem p a bo ta spomenik pričal o p rav i l n i pot i naše Par t i j e i n bo služil kot d o k a z vsem obrekova lcem, k i bi najraje i zbr i sa l i i z zgodov ine dejstvo, k i b i hote l i i z t rga t i i z zgodov ine stran, popisano s k r v j o pad l i h borcev.« T u d i štafeta p l an incev je pr ines la pozdrave konferenci . V pozdrave in p ismu prav i j o : »Prav v času največje gonje in fo rmbi ­ro ja g rad imo m i p lan inc i kočo pod S to r ­žičem. 8.567 oprav l jen ih prostovo l jn ih de lovn ih ur v letošnjem letu je naš od ­govor na vse laži in obrekovanja«.

V e l i k a je v e r a v zmago prav ice , ve­l i ka je l jubezen našega de lovnega l jud ­s tva do Par t i j e in tovariša T i t a . O tem priča 38-934 de lovn ih ur, k i j ih je opra ­vi jo 5.562 članov O F , mlad ine , Zveze borcev, s ind ika ta jn p lanincev na čast okrajni par t i j sk i konferenc i . Z roko v rok i s ta se bor i l a de lavec , kmet , inte lek­tualec z a višjo stor i lnost dela. Z r o k o v r o k i so de la l i d i jak i tekst i lnega te l in i -k u m a s svo j imi profesorj i na lastnem gradilišču, kjer bo' že letos sta l lep i n ­ternat. V brezštevilnih pozdravn ih p i s ­mih , resoluci jah, k i so j ih pos la l i de lovni ko l ek t i v i in prinesle delegaci je iz vseh kra jev našega okra ja govor i jo o brez ­mejni . vdanost i , o brezmejni l jubezni naših de lovn ih l judi do našega par t i j ­skega vods tva . V odgovor na v s a obre­kovanja , pravi jo de lavc i , bomo še bolj povečali borbo za višjo stor i lnost dela, ojačili socialistično tekmovanje in da l i vse si le z a predčasno izpolni tev naših p lansk ih nalog .

N i slučaj, d a je tekmova lo tako ve l i ko število naših de lovn ih l judi p rav v času trajanja part i jske konference, ne to ne more bit i naključje, to je vse ka j več, to je nemo pričanje o v e l i k i l jubezni do Part i je , socialistične domovine in t ova ­riša T i t a . Šorl Milka.

delu posvetiti novim delavcem, ki pri-najujo v industrijo, in kmetom zadruž­nikom. V KOZ aosiedno uvesti politične izobraževalne tečaje, ki naj jmjiomorcjo k politični vzgoji in dvigu strokovne usposobljenosti zadružnikov.

JI. Centralni jmrtijslU tisk je treba kol močno agitocijsko propaganano orož­je se ooij razširiti, preavsem na vas. Lokalni list pa zooljsati s povečanjem aopismštva.

12. Part. organizacije naj preko mno­žičnih organizacij zaoštre vprašanje vzgoje mkutine v duhu marksizma-leni­nizma in voaijo uporno borbo proti vsem oblikam misticizma in laealističnega verskega varanja. Part. organizacije morajo dosledno paziti na člane, ki bi v tem kršili program naše Partije.

13. Delo kuiiurno-umetniških aruštev, ki naj postanejo centri socialističnega kulturno-prosvetnega dela v borbi proti ostankom mračnjaštva, je dvigniti na višjo idejno in kvalitetno raven.

14. Utrjevali in čistili je oporlunistič-nih elementov odborć množičnih organi­zacij, prekiniti s prakso, da bi posa­mezne osnovne part. organizacije spro-vajule naloge direktno brez množičnih organizacij, ki se s tem pasivizirajo. Si)remeniti svoj odnos do množičnih organizacij, Oi. sindikatov, ZB, invali­dov. AL Z, Rdečega križa, gasilcev, fiz-kulturnih in telovadnih društev in ljud­ske tehnike.

15. Posebno pozornost je treba posve­titi organizaciji LMS in pionirski orga­nizaciji, nenehno je pojasnjevati ogro­men političen pomen predvojaške vzgo­je. Pri teh nalogah utrditi aktivno sode­lovanje naprednih učiteljev, osnovnih, srednjih in strokovnih šol, za kar jim morajo politične organizacije nuditi vso pomoč.

16. Utrjevati in čistiti je oportunistič-nih elementov KLO-je, predvsem s po­močjo odborov Ljudske fronte, razširiti sodelovanje množic pri izvajanju oblasti. Usposobiti ljudske odbore za dosledno spr ovu janje novega zakona o ljudskih odborih. Part. organizacije so dolžne preko množičnih organizacij politično pojasnjevati vse gosjmlarske in oblast­ne ukrepe in se temeljito pripraviti za prihodnje volitve v ljudske odbore.

17. Part. organizacije v gospodarskih podjetjih naj preko sindikalnih podruž­nic in s pravilnim sodelovanjem z upra­vami podjetij mobilizirajo delavstvo za predčasno izpolnjevanje planskih nalog, za utrdite.v delovne discipline, za borbo za znižanje polne lastne cene in izbolj­šanje kvalitete proizvodov, s /joveča-njem političnega dela in s po ja slijeva­njem dnevnih nalog.

18. Part. organizacije naj pravilno po­pularizirajo dosedanje uspehe, ki so jih dosegli najzavednejši delavci pri uva­janju Sirotanovičevega gibanja v naših tovarnah. Z intenzivnim in sistematič­nim političnim delom, z nosilci tega gi­banja, udarniki, racionalizatorji in nova-torji ie razširiti to višjo stopnjo socia­lističnega tekmovanja po vseh tovarnah in po vseh obratih.

P). Povečati ie vsakodnevno skrb za delavstvo, predvsem za najboljše in pa za nove delavce v industriji (DID, jasli, stanovanja itd.). V zvezi s tem naj nu­dijo part. organizacije več iniciative in pomoči za razvoj lokalnega gosjnnlar-stva.

20. Vso pozornost posvetiti sociali­stični preobrazbi vasi. Utrjevati je do­sedanje oblike zadružništva. S prepri­čevanjem kmetov in z ekonomsko borbo proti špekulantskim elementom na vasi je pospešiti ustanavljanje KOZ, tako da bo v naslednjem letu ustanovljenih vsaj 30 novih KOZ. Novo ^ustanovljene KOZ. je notranje utrditi z aktivno pomočjo de­lovnih kolektivov, s pravilnim politič­nim delom. V naslednjem letu predvsem uvesti brigadna skupinski sistem dela.

21. Partijske organizacije naj z do­sledno kontrolo požive delo komisij za delovno silo, tako da bodo v naslednjem letu zaposleni vsi dela zmožni.

22. Radi ogromnega pomena izpolnit­ve gozdarskega plana in plana kapitalne izgradnje za celotno gospodarstvo^, bodo part. organizacije s pravilnim političnim delom izvedle mobilizacijo zadostnega števila frontnih brigad, tako da bo plan

.zlasti v gozdarstvu presežen.

Potek odkupov in njih pomanjkljivosti (Iz diskusije na III. okrajni partijski

konferenci) O d prav i lnega i n doslednega i zva ja ­

nja odkupov o d kmečkih gospodarstev i n z a d r u g je odv isna naša oskrba . O d ­visno je redno in zadostno oskrbovanje naših de lovnih l judi , k i se na svo j ih de­lovn ih mest ih iz dneva v dan bore za izvršitev petletnega p lana, k i je močan in zanes l j iv porok zg rad i t ve soc ia l i zma .

Reso luc i j a 11. p lenuma C K K P S govor i o nedos lednost i i zva janja ekonomske pol i t ike C K K P J na vas i . To nedos led­nost do neke mere opažamo tudi v na ­šem okra ju .

Vse premalo je zanimanje na naših kra jevn ih organih oblast i k a k o r tudi pr i drug ih političnih organizac i jah, pa tudi na samih par t i j sk ih organizac i jah, da bi se p lan i odkupov prav i lno postav i l i , obremenitev prav i lno izvršila, porazde­l i l a na posameznike , tako da ne bi mo­gel p r a v i l n i obremeni tv i uit i noben k u -laško nastrojen element ter s i ustvar jat i prof i te na račun osta l ih poštenih kmetov .

K je moramo prav z a prav začeti s p r i ­p r a vam i z a odkup? P r i letošnjih p r i p r a ­vah z a o d k u p k romp i r j a smo ugotov i l i , d a p l an sadi tve k romp i r j a ni bi l dose­žen z a več sto ha . Setven i plani se po­stavl ja jo n a p o d l a g i potreb, odkup pa se p lan i ra na podlag i setvenih površin, k i so bile p lan i rane . O b tak ih p r imer ih na ­stane vprašanje, kako plan odkupa re­a l i z i r a t i . V pr i jav i setvenih površin na ­stane p r i kulaško nastrojenih pesestni-k i h težnja, p r i k r i t i čim več posejanih površin, pr ide lke iz tak ih površin pa s i p r ip rav i t i z a prosto razpolaganje po svoje, z nj imi špekulirati ter vleči denar iz rok delovmih l judi . P r i kon t r o l i setve­nih površin so se taka p r i k r i van j a ugo­tov i la ter je b i lo 11 kmetov kaznovan ih za skupno vso to 220 .000 d in , d va pa sta b i la izročena sodišču v kaznovanje .

P r i ocenjevanju ha donosa so nam v letošnjem letu ve l ik pripomoček novo ustanovl jene K O Z ter ekonomije. P r i ­de lk i na ha v zadružnem in državnem sektor ju kmet i j s t va so poto lk l i vso ne­upravičeno k r i t i k o zaviračev gradi tve zadružništva o s labi obdelav i in o nede­lavnost i na tem sektor ju. Nekate r i z a ­sebni kmetje se z vso si lo upirajo p red ­v iden im i n nato na pod lag i ugotov i tev realno ocenjenim ha donosom, v tej

borbi pa se včasih znajdejo skupno s kmet i tudi člani K L O - j e v . K o gre za prav i lno oceno i n prav i lno odmero, vča­sih o k r a j n i akt iv is t i zg leda res kot ne­kak pnganjač na K L u - j u , k ra j evn i L O pa kot eksekutar nadrejenega foruma, o čemer govor i tudi reso luc i ja 111. ple­n u m a C K K P S . Vendar pa je bi lo to do sedaj v nekater ih pr imer ih nujno, če smo hote l i r ea l i z i ra t i piane in onemogočiti špekulacijo, ker smo bi l i prepričani, da je postav l jen p l an realen.

Ce pogledamo izvrševanje odkupov v številkah, bomo v ide l i , da smo v tem pogledu precej dosegl i ter d a se odkupi v nekater ih a r t i k l i h procentualno dobro izvršujejo.

Časovni plan odkupa k lavne živine je dosežen že s 116%, odkup poteka po vseh K L O - j i l i se dost i zadovo l j i vo ter i zvedba plana ni ogrožena, to se prav i , da je oskrba z mesom zagotov l jena.

O d odkupa p i tanih prašičev k a k o r tudi odkupa mršavih prašičev je odv isno oskrbovanje z maščobo. Časovni plan odkupa pi tanih prašičev je dosežen z 82JJ5, vendar pa je izvršitev letnega p la ­na še zelo n i zka , to pa za rad i tega, ker je pretežni del odkupa prenesen na zadnje mesece, torej na pr ihodnja dva meseca. D a se zagotov i ookup, je b i la že večkrat izvršena kont ro l a po hlev ih. Z markac i j o prašičev zadnje dni se je zago tov i l odkup prašičev po p lanu. P r i mršavih prašičih je po časovnem planu odkup izvršen 1 0 0 % , do izvršitve let­nega p lana pa je le še nekaj odstotkov. Začeli smo s prost im odkupom prašičev, s ka t e r im i se onemogoča špciuilacija, na drugi s t rani pa se jača fond maščob. Od K O Z letos še ne moremo pričakovati ve l ikega števila p i tanih prašičev, ker si morajo ustvar i t i bazo z a večjo rejo p ra ­šičev v pr ihodnjem letu. V bodoče pa bodo lahko K O Z že ogromno pr ispeva le k izboljšanju preskrbe . .

Najslabše poteka odkup m l eka , važ­nega a r t i k l a z a naše starčke, dojenčke i td . Do konca meseca septembra smo rea l i z i ra l i odkup po letnem planu z 6 3 % . P r i surovem mas lu pa 3 4 % . R e d k i so K L O - j i , v kater ih odkup m l eka zadovo­l j i vo poteka. Vprašanje pa je, kako bodo izvršili odkup v K L O Mavčiče do sedaj 2 9 % , Sm ledn ik 2 2 % , V i soko 3 6 % . T r -stenik 3 5 % i td . Kon t r o l a , k i se je vršila

ob koncu meseca ju l i ja , je odk r i l a brez-vestnost kmetov do izvrševanja planov obvezne oddaje mleka , ugo tov i l i so se pr imer i , da se krmi jo prašiči z m lekom, prede lava m leko v maslo , prodajanje po v i sok ih cenah i td . L judje v mest ih pa se za rad i nezadostnih obrokov m l eka jezijo na oblast in ne vem na kaj še vse. K o n ­t ro la in pozneje izrečene kazn i v skup­nem znesku 1,168.000 d in so poz i t ivno delovale na odkup ter se je prevzem povečal dnevno za okrog 1-2 tisoč l i t rov .

Z ustanovitv i jo zadrug so se prv i v i d ­ni uspetii pokaza l i ravno p r i oddaj i m l eka , da navedeni en pr imer i zmed več. V K L O Dupl je je v mesecu pred ustanovi tv i jo zadruge oddalo 40 kmetov 3.102 l i t r a m leka , nato pa je od teh 40 kmetov stopi lo 20 kmetov v K O Z ter so v enem i zmed naslednj ih mesecev \ sk lopu K O Z odda l i 4.417 l i t rov mleka , to se p t a v i odda l i so ga 1.315 l i t rov vce, kakor pa prej vs i kmetje v K L O - j u . Take pr imere lahko ugotavl jamo v K O Z »Storžič« v Go r i cah , v K O Z »24. decem­ber« v Po l j anah i td .

K l jub temu, da je b i l letošnji odkup žita nasprot i lanskemu za okrog 1 5 0 % več­j i , bo v k ra tkem zaključen. P o našem planu je pr i pšenici, rži in ječmenu do­sežen ze 1 0 0 % , nekaj slabši je p r i ovsu.

Vse prema lo je bilo pa sodelovanja, premalo političnega dela v času odku­pov, ka r je posledica to, da imajo neka­teri K L O - j i še precejšnje zaostanke. N i t i 8 0 % plana niso doseg l i v K ran ju , K o -k r i c i , L o g u , Po l janah, Zapogah, Z i reh. V K L O - j i h Križe, Dupl je , Ve lesovo , C e r ­klje, V i s o k o in še v nekater ih pa so plan i zpo ln i l i že v p r vem tednu odkupa . Te K L O - j e omenjam rad i tega, ker so imel i plan odkupa nekater i tudi preko 5 v a ­gonov, medtem ko so plan uspešno i z ­poln i l i in presegl i tudi nekater i manjši odbor i , k i so pa ime l i odkup le par tisoč k i l og ramov .

S m o v času odkupa kromp i r j a , k i predstav l ja v našem okra ju največji od­kup. K o m a j - se je začel, pa so se že takoj v začetku pokazale težave. Kmetje vlagajo pritožbe, ker je to pač že po­stala moda pr i vsakem odkupu ter za ­vlačujejo odkup, po uredbi pritožba od ­daje ne zadrži, kmetje pa k l jub temu ne voz i jo . S a m o iz območja M L O Kran j je vloženih nad 100 pritožb, nekaj up rav i -

TEDEN CEST V tednu cest, k i se vrši od 16. do 23 .

O k t o b r a J949, je do l žnost vseh državlja­nov, ua se ga poinoStevi lno udeležijo i n priskočijo na pomoč pr i ured i t v i cest. L e z ve l i ko podporo l judstva bomo mog l i uredi t i ceste in tako omogočiti varnost prometa in h i t ro vožnjo.

Zadnjo nedeljo se je udeležilo udar­niškega de la 451 prostovol jcev m opra­v i lo J 2 1 6 ur ter naprav i lo m razvoz i l o 300 m " gramoza , poleg tega je bi lo opravl jenega še mnogo drugega de la , k i je v z ve z i z uredi tv i jo cestišča.

Posebno moramo pohval i t i v pretekl i nedeij i prostovol jce i z mleivarske šole v Kran ju i n skupino- tovarne »Sava« iz Kran ja , medtem ko moramo ugotovi t i , ua so se kra jevn i l judsk i odbor i do se­daj še zelo slabo o d z v a l i razen v Skor j i L o k i .

ceni l i . K r o m p i r je z a prehrano eden i z ­med najvaznejšili a r t i l ov ter je t rgova­nje z njun zelo uspešno, z a r ad i tega vsega pojejo miši, črvi in podobno, se­veda po i z java i i nekater ih kmetov , k i j im n i do tega, da bi svojo obveznost do države i zpo ln i l i .

Po l e g tega je še važen odkup sončnic, za Katere kmetje prejemajo v zamenjavo precejšnje količine ol ja. Potrebno je, da s političnim delom skušamo doseči, da kmetje zamenjajo le take količine, kon-krsne so j i m potrebne z a lastne potrebe, ostale pa prodajo po vezan ih cenah.

Izvedbo vseh teh s tvar i ne moremo •prepustiti nekaj l judem iz poverjeiuštva Za uržavne nabave in podjetij z a odkup, temveč je naša dolžnost, da se kot člani Part i je , k a ko r part i jske organizac i je kot ce lota zagr ize jo v to, da se realno po­stavl jeni plani do konca realizirajo, K tej borbi pa je treba pr i tegni t i vse po­štene kmete, k i svoje obveznost i v redu izpolnjujejo.

S tem, da bomo dosledni pr i teh s t va ­reh, ne bomo samo uspel i zboljšati pre­skrbo naših de lovn ih l judi , temveč bomo razb i l i in os lab i l i ekonomsko moč kme­tov, preprečili špekulacijo ter dovedl i kmete cio tega, da bodo začeli mis l i t i na nov način življenja v sk lopu kmet i j sk ih obde lova ln ih zadrug ter da bodo kren i l i na pot soc ia l i zma, zados t i l i ok rog 500 kmetov, k i so v našem okra ju že ubra i i to pot, ter se začeli bor i t i , da se pod vodstvom K P in tov. T i t a čimpreje z g rad i soc ia l i zem. M. I.

ternacionala. P o zadnj i besedi te pesmi bo veljal zadnj i naboj v s a k o m u r i zmed nas. H r a n i l i smo j ih , d a s i sami k o n ­čamo življenja. Okupa to r nas ne sme dobit i živih!«

T a zadnj i par t i j sk i sestanek članov Part i je i n S K O J - a je spreml ja lo še enajst živih tovarišev z vsemi svo j imi čustvi do Par t i j e , domovine in interna-cionale. P r ed l og tovariša Staneta so to­variši sprejel i s ponosom, brez strahu za svoje življenje. I zpo ln i l i so sklepe. Uničili so puške, uničili mitra l jez , razre -za l i obleke in čevlje na sebi, zdrob i l i ure. Og l a s i l a se je pa r t i zanska pesem »Kosec koso brusi«. Otožni g lasov i so pe l i : »Sredi pušk in bajonetov, sredi m r k i h straž«. Kot poslednja pesem m l a ­d ih življenj je zado i ie la iz n j ihov ih g r l »Internacionala«.

l u to bode naš poslednji odločilni težki boj, za Internacionalo življenje vsak žrtvuj!

1 V jami je zadoue lo 6 strelov, 6 mlad ih življenj je preuela lo živeti. Obležal je Stane. J a k a , Lo jze , Pav e l in »Brico« . Nemci , k i so poslušali nad jamo odmev lnternacionale , so spust i l i medtem v jamo pl in, zadnje nj ihovo rnor i lno s r ed ­stvo. Z a vsako ceno so hoteli dobit i v roke žive heroje borbe. Ni se j im posre­čilo v celoti n j ihova nakana . Pe tor i co so dobi l i živih. P i l i so omamljeni od plina, od kater ih sta Tonček in Stane urnrla že med prevozom v Begunje, M l a k a r Stane ie zopet prišel v svojo četo, kjer je padel septembra istega leta v Udinborštu. Lado in Dani lo pa sta bi la ubita v Dachau-u.

T a k o je darova lo svoja življenja vseh trinajst hraihrili borcev, darova l i so jih /a srečnejšo bodočnost naših narodov, žrtvovali so jih za Par t i j o in za trpečo domovino .

Šorl Milka:

Borba na Okroglem Odlomek istoimenske črtice po pripove­

dovanju tov. Planina V okviru proslav za 30. obletnico

SKOJ-a bo Centralni komitet LMS odkril 23. t. m. ob 9. uri dopoldne na Okroglem pri Kranju spominsko ploščo trinajstorici padlih članov SKOJ-a, med kateremi je bil tudi tovariš Žagar Stane. Obenem s to svečanostjo je združen tudi parti­zanski dan, na katerem se bodo po­delila odlikovanja 250 borcem na­rodnoosvobodilne borbe. Da bo imel partizanski dan čim večji poudarek, naj na predvečer gorijo po vseh va­seh kresovi,-člani ZB, mladina, naše žene in pionirji naj ta večer prebi­jejo ob tabornih ognjih, naši borci pa pripovedujejo o doživljajih iz časov NOB, da se ohranijo spomini na zgodovinske dni naše borbe.

Brž, k o se je Rdeči Stane v rn i l v jamo, ranjen v roko, je obvest i l t ova ­riše, da stojijo Nemc i ravno nad jamo. Naši borc i so pričeli s t re l ja t i z mi t ra l j e ­zom, puškami, meta l i ročne bombe skoz i odprt ino v j ami . B o r b a se je pričela. Švabi so pričeli iz vseh strani nabijati v jamo. D o približno devetih dopoldne so ropota l i m i t ra l j e z i in puške, ter vmes­ni p r a s k i bomb, tedaj pa so Nemc i pre­nehal i z mi t ra l j esk im ognjem in puška-renjem. P o prog i se je pr ipe l ja l ok lopni v lak, obstal je ravno nasprot i j ami . T o ­povske cev i ok lopnega vlaka, so bile usmerjene ravno v jamo, kjer so b i l i naši borc i . Topovi so pričeli bruhat i ogenj, na bunkar , tja, kjer se je 13 bor­cev up i ra lo s puškami in mi t ra l j ezom, k i ga *je čvrsto držal v rokah mlad i S K O J - e v e c M l a k a r Stane. Ležal sem pod ska lo napol v vod i , moje m i s l i so bile pr i moj ih tovariših, p r i hrabr ih bor­

c ih, pr i m lad ih članih S K O J - a . V s a k stre l sem slišal, poslušati sem m o r a l to­povske strele, ob vsaki topovsk i deto­naci j i m i je bilo težje. Uničili j ih bodo, se je t rga lo v meni . .solze so m i tekle po l i c ih , solze žalosti z a h rabr im i junak ih jaz pa p r i v s e m tem nisem mogel nič\ pomagat i , kajt i na skalo , p o d katero sem bi l skr i t , so imel i Nemc i postavl jeno svoje mi t ra l j ezko gnezdo. M o r a l sem prenašati nj ihov smeh. drdranje s t ro j ­nice, p lan i l bi , skočil b i . a l i b i l sem brez moči, brez orožja. T o p o v s k i ogenj je trajal do treh popoldne. Prasketan je , detonacije, pokanje pa še vedno ni pre ­nehalo. M i s l i l i so Nemci , da bodo uničili tr inajstor ico m lad ih komunis tov , toda tudi topovske krog le j ih niso uničile. Zopet se je og las i l mitra l jez mladega M l a k a r j a , preseneti l je Nemce. Borba ni prenehala do večera. Nemc i so pr ipe l ja l i reflektorje. V e s prostor je b i l močno razsvet l jen, b i lo je kako r podnevi . Noč je bi la nemi rna . Strel janje se je nada ­ljevalo.

Tako j zjutraj naslednjega dne je bor­ba posta la silovitejša. Ker niso Nemc i uspeli nit i s topovsk im ognjem, ni t i z mi t ra l j ez i in puškami z l omi t i žilav odpor hrabre tr inajstor ice, so se spomni l i d ru ­gih metod. P r i pe l j a l i so na smrt obso­jene talce iz Begunj , k i so j ih preobleki i v nemške uniforme, j im dal i v roke sveženj min in jih spuščali po v r v i pred odprt ino, kamor naj bi ti ta lc i metali mine in k l i c a l i naše borce na predajo. Nemcem tudi ta trik ni uspel .

O k r o g devet ih sem zaslišal neko br­nenje. Premišljeval sem, kaj b i to bilo. Spozna l sem po glasu v r t a ln ih svedrov, da so to kompresor j i . Nemc i so pr ipe l ja l i rta mesto borbe gradbeno podjetje »Sla­vec« z Jesenic, da bi pečino min i ra l i in razst re l i l i , in tako dosegl i borce, kater im niso b i l i kos ne topov i ne mitra l jez i ne mine in puške. Vrtanje kompresor jev je trajalo do treh popoldne. Močne detona­

cije, d ruga z a drugo so pričale, da so se Nemci l o t i l i poslednjega sredstva . T u d i jaz sem občutil moč detonacije, ko se je s tres la ska la , pod katero sem b i l . M i s l i l sem, sedaj so končana življenja naših borcev. Zmo t i l i so se Nemc i , ko so mis l i l i , da bo s tem z v e r i n s k i m napa ­dom razs t r e l i l i skupno s pečino up i ra ­joče se herojske S K O J - e v c e . Pečina je zdržala tudi ta pr i t isk, k a k o r je v zdr ­žala vse izstre lke topov. N a r a v a sama ni dopuščala, da bi prišli Nemc i do hrab­rih borcev.

B o r c i so i zs t re l i l i na Nemce vse do zadnjega naboja. S t re l i vo je poteklo. N i ga bi lo več. V ceveh pištol je ostal vsa ­kemu samo še en naboj. S te lesnimi močmi so bi l i borc i p r i kra ju , d va dni trajajoča borba j i m je v z e l a poslednje moči. Tovariš Stane g leda svoje borce. D v a ležita negibno na tleh ob svoj ih puškah, tovariš Po zn ik Tone in mlajši S m u k o v se še v smr t i n is ta ločila od svoj ih zves t ih tovarišic-pušk, tudi ta ­krat ne, ko ju je do smrt i ran i l izstre lek topovske granate. K o g leda svoje na smrt zmučene tovariše skliče tovariš Stane svoj poslednj i part i j sk i sestanek.

»Tovariši, našo borbo smo zdržali do poslednjega naboja. Da l i smo od sebe vse, kar smo mog l i dat i za narod in Part i jo . V dvodnevni borbi smo dal i vse naše mlade sile za stvar Part i je , za stvar naroda, imamo še eno, ka r lahko podarimo Pa r t i j i in za internacionalo , to so naša m lada življenja. Predlagam, to­variši, da* dokažemo okupator jem, kako zna mlad komunist za domov ino umret i . P reden pa umremo, tovariši, pred lagam, da uničimo naše puške in naš mitraljez, da razrežemo obleke in čevlje na sebi, da uničimo ure in vse, kar ima kdo p r i sebi. Naš sovražnik ne sine dobit i niče­sar od nas, s čimer bi se lahko okor i s t i l . Po l eg tega predlagam, da zapojemo ne­kaj naših par t i zansk ih pesmi, zadnja na­ša pesem pa naj bo proletarska in -

JteV. 42̂ -43 G O R E N J S K I G L A S Stran 5

Jemenska setvena dela Kulturno delo pionii Oblas tn i komite L M S je v mesecu

septembru razp isa l tekmovanje za pio­nirske okrajne kul turne revije. Okra jn i p ion i rsk i štab v K ran ju se je takoj lot i l dela in seznani l vse p ion i rske odrede v okraju, da se pr iprav i jo na program, s ka te r im bodo nastopal i .

K l jub temu se je le nekaj odredov resno lo t i l o tega de la in takoj pričeli z učenjem, in s i c e r : odred »Črni« iz P r e ­doselj, pevski zbor p ion i rskega odreda v Šenčurju, f i zku l tu rn ik i g imnazi je v T r ­žiču, p ionir j i osnovne šole v Tržiču in pri Sv . A n i ter reci tator j i z gimnazi je v Kran ju .

Vese lo razpoloženje je v lada lo med pionir j i v odred ih . V s i so nestrpno p r i ­čakovali dne, ko bodo s svo j im prog ra ­mom nastopi l i v Prešernovem gledališču v K ran ju .

Ku l tu rna rev i ja ie b i la določena za 15. ok..obra ob 16. Zanimanje za revijo je bi lo ve l iko . z!e doooldne so b-'le raz ­prodane vse vstopnic«.;. Ob 14. so pred gledališčem že čakali posamezni p ionir u. /si raz i g ran i in nasmejanih obr az 0V| saj bodo v ide l i , kaj znajo p ionir j i iz so­sednjih odredov. O k r o g 15. so se pr ipe­l ja l i na ko les ih p ionir j i i z Šenčurja. T a ­koj so s led i l i p ionir j i iz Predose l j , T r ­žiča in Sv . Ane . P r e d gledališčem se je nabrala množica radovednih otrok, k i je nestrpno čakala, da vstop i v dvorano .

Točno ob napovedani u r i se je pričela pr iredi tev. P e v s k i zbor p ionir jev osnov­ne šole iz Tržiča je nastopi l s svojo udarno pesmijo »Budnica«. V dvoran i je v lada lo napeto pričakovanje. Tov . D r a ­g ica je pozd rav i l a navzoče v imenu okrajnega komite ja K P ter v svojem go­voru poudar i l a pomen okrajne p ionirske kul turne revije ter želela p i on i r sk i o rga ­nizac i j i še več uspeha v njenem delu. Udarne reci taci je p ionir jev k ran jske gimnazi je so poudar i l e udarno delo na ­šega naroda p r i g rad i t v i soc ia l i zma . T r ­žaški harmonikar j i so pokaza l i , da bodo s svo j im nadal jn j im učenjem posta l i

i g ra lcev — vse to se je ubrano dopo l ­njevalo in ustvar ja lo na odru res tako ozračje, k a k o r ga igra po svoj i vsebini zahteva. Izgovor je b i l p rav i l en , le gle­de dinamičnosti je b i lo opaz i t i dva a l i t r i spodrsl jaje, k i j ih je lahko odprav i t i in k i g ledalcev niso mot i l i . Igra je kot celota uspela, seveda bi pa pr i tem a l i onem igra lcu opozor i l na to a l i ono n a ­pako. Najmočnejše je bi l podan župnik, pa tudi Ka lander , J e rman in osta l i so svoje v loge dobro i zved l i , z l as t i še, če

jev kranjskega okraja orav i harmonikar j i , s kakršnimi se ne more postavl jat i v saka šola.

V e l i k o pozornost je vzbud i l prizorček iz od l omka »Martin K r p a n dela red«, k i so ga p r i k a z a l i p ionir j i osnovne v T r ­žiču. V e l i k o spretnost so pokaza l i p io­nirj i f i zku l tu rn ik i s tržiške gimnazi je . S svo j imi va jami so vzbud i l i p r i g ledalc ih ve l iko veselje, k i ga j im nudi p ion i rska organ izac i ja v nov i Jugos lav i j i . T u d i pevsk i zbor Šenčurja je pokaza l vso voljo do dela. P o iz jav i tovarišice, k i je vod i la pevsk i zbor, se bo do sedaj malo število pionir jev v zboru povečalo, da bo ob pr ihodnj i p r i l i k i odnesel p rvo me­sto pr i pevsk ih zbor ih . Največ pozorno­sti pa je v zbud i l a ma la p i on i rka iz P r e ­doselj , k i je z l jubko reci taci jo naprav i l a grobno tišino v dvoran i . P i on i r j i so b i l i vs i zaverovan i v ma l o postav ico , k i se je po jav i la na odru . P o k a z a l a je, da tudi ona, Še kot član »Podmladka«, ne bo z a ­ostajala za svo j imi tovariši. T u d i pevsk i zbor iz Predose l j ie pokaza l veselje p io ­nir jev do petja, predvsem z d isc ip l ino , k i je v l ada la med nastopom. P i on i r j i od Sv . Ane so kot najbolj oddal jeni odred od nastopajočih pokaza l i , da se tudi oni uče in nočejo zaostajat i za d r u g i m i .

V i d i m o , da so omenjeni p ion i rsk i o d ­redi p rav i lno razumel i pomen kul turnega dela ter se res dobro p r ip rav i l i . V s a čast pa gre tov. učiteljem, k i so s svo­j im de lom pokaza l i , da so pr iprav l j en i pomagat i p ionir jem. P i on i r j em pa , k i do sedaj še ne delajo, naj bo to spodbuda, da bodo prihodnjič tudi on i pr iprav l j en i s podobnim programo.

upoštevamo dejstvo, da i g ra l ska skupina de la v zelo težkih okoliščinah in da nj i ­hova vnema in požrtvovalnost ne nalet i vselej na razumevanje p r i t is t ih , k i b i mora l i ku l tu rno delo vsestransko p o d ­p i ra t i . Zavedat i se moramo ; da je z las t i d ramsko udejstvovanje treba močno podpret i in paz i t i , d a bodo prišle na oder vedno le dela, k i bodo poz i t i vno vp l i v a l a . Igra vabi , ljudje jo rad i gle­dajo, hk ra t i naravnost in močno v p l i v a na človeške nrav i , vzgaja in plemenit i človeka, če je vseb insko g loboka in zd rava . Človeku jaje umetniški užitek in ga prav i lno usmerja . Zato je treba res skrbet i , d a bodo ig ra lske družine nemoteno dela le in p rav delale. Obrav -vnavana predstava je pokaza la , da se da tudi na deželi v e l i ko doseči. Tržičani bi p rav lahko nastopal i na amatersk ih odr ih , k a k o r so v Kran ju , na Jesenicah, v Šentjakobskem gledališču v L jubl jan i i td .

B o r b a za dobro izvedbo i jesenske set­ve se bliža h koncu . Kme tova l c i orjejo zadnje brazde, v katere bodo položili zrnje, k i j im bo obrodi lo dober sad. Cisto gotovo je, da sta dobro p r ip rav ­ljena zeml ja in seme pogoj za dobro žetev.

Vendar pa, če danes pregledujemo z a seboj oprav l jena dela, ne moremo bit i zadovol jni s temi uspehi . Najbolje so i z ­vršile setev kmet i jske obdelovalne z a ­druge, čeravno so tudi tu neke neprav i l ­nosti, a l i drugače povedano, opor tun i -stično stališče nekater ih upravn ih od ­borov K O Z pr i uvajanju semenskih par ­cel. V vseh K O Z so se za jesensko setev Pr iprav i le semenske parcele. Te semen­ske parcele imajo nalogo, vzga jat i za zadruge najboljše seme, k i bo v p r ihod ­nji žetvi tudi v e l i ko povečalo hek tarsk i donos ter s tem v zvez i skupno pro i z ­vodnjo zadruge. Z a setev so zadruge dobile najboljše p r i znano žito, za katero Je b i lo treba tudi zemljo najboljše p r i ­prav i t i . T o so stor i le vse zadruge razen K O Z »Sava« , k i se je i zgovar ja la , da ima že vse žito posejano. Seme so z a ­druge vse-očistile in razkužile, k a r je eden ze lo važnih agrotehničnih ukrepov za d v i g pro izvodnje . Do 15. 10. so z a ­ključile setev K O Z : Sava , So rsko polje, Dobrava in Be l ca . Druge K O Z so tik Pred zaključkom in morajo pohitet i , da bodo setev pravočasno izvršile. V zvez i z j esenskimi de l i oz. setvijo pa je b i la druga o rgan i zac i j ska in politična naloga K O Z , arondac i ja zemljišč. T o delo pa ni zadovol j ivo potekalo, zakaj tudi še v upravnih odbor ih so nejasnosti in nera­zumevanje za odpravo odv isn ih mej in Potov na račun povečanja ornih površin, kakor tudi za obdelovanja večjih povr ­šin z eno ku l turo . T o delo morajo uprav­ni odbori i zvest i z vso doslednostjo in revo luc ionarno zavestjo, zakaj samo na ta način, to je z ukin i tv i jo ve l ikanskega Števila parce l , raz tresenih na vseh mo ­gočih konc ih , ter mesto nj ih z izvedbo setve na večjih komp l eks ih v okv i ru ko lobar jema, bodo v pr ihodnjem letu delo zmagova le . Jasno je, da p r i tem naletijo na odpor pr i zadružnikih, k i se Še niso otres l i stare mise lnost i , vendar Pa je potrebno tem zadružnikom r a z l a ­gati o prednost ih socialističnega skup­nega gospodarstva . Še j e čas, da i z v r ­šijo še sedaj v jeseni ta pteoravanja kot pr iprave za spomladansko setev j a ­rih žit. Venda r pa, če ana l i z i ramo potek setve na socialističnem sektor ju, je v splošno dobro potekal . Opera t i vna ev i ­denca, k i je bi la v zvez i z jesensko set­

v i jo uvedena, je pa slabo potekala . Dolž­nost vsakega socialističnega kmet i j skega obrata je, da zaključno poročilo o setv i takoj pošlje, brž k o je setev oprav l jena, na poverjeništvo za kmet i j s tvo O L O - a .

V e l i k o slabše je pa poteka la setev na zasebnem sektor ju. Setvene komisi je K L O - o v , k i bi mora le aktivno^ sodelovat i in usmerjat i jesensko setev, so slabo delovale, a l i pa sploh nič. Člani K L O te s tvar i prepuščajo admin is t ra tor jem, t a ­ko tudi poročila o setvi ze lo slabo poši­ljajo, a l i j ih pa sploh ne.

Za rad i tega je tudi ev idenca nad je­sensko setvi jo s laba. Sedaj , ko zak l ju ­čujejo kmetje z jesensko setvi jo, mora jo K L O - i nujno naprav i t i ana l i zo o oprav ­ljeni setv i . T o ana l i zo bodo K L O - i lahko naprav i l i , ker imajo sezname, na podlag i kater ih so sporočali kmetom p lansko z a ­dolžitev setve. Na pod lag i te anal ize bodo po i ska l i vse skr i te saboterje p l an ­skega gospodarjenja, k a r j im bo v po­moč p r i bodočem odkupu žita. Jasno je, da vseh de l ob jesenski setv i ni mogoče izva jat i samo z enim adminis t rator jem na K L O , temveč so tu zadolžene vse množične organizac i j e na področju K L O . T u p r i izvajanju setvenih kampanj se bodo sk r i s t a l i z i r a l i borc i za soc ia l i zem, k i bodo ob vo l i t vah v K L O - e prišli v poštev ter j ih bo l judstvo vo l i l o na od ­govorna mesta.

Z jesensko setvijo je tudi povezano jesensko g loboko oranje za spomladan­sko setev. T o ve l i ko nalogo, k i je temelj povečanje pro izvodnje v kmet i j s tvu , naj K O Z , ekonomije, kako r tudi K L O - i za zasebni sektor vzamejo resno v svoje roke. Naj ne bo prazne zemlje, kjer ne bo i zvedena jesenska praha . Z izvedbo globokega oranja uničimo v e l i k o pleve la , zeml ja zadobi grudičast s log in prepo-trebno v l ago z a kasnejšo rast ku l tur .

V s eh teh osnovnih e lementov naj se zavedajo posamezni odgovorn i činitelji na K L O - i h k a k o r tudi kmetje, da bo je­senska setev in obdelava najbolje i z v r ­šena. S. P.

CANKARJEVI »HLAPCI« NA TRŽIŠKPM ODRU

V soboto 8. t. m. je tržiška i g ra l ska družina ( S K U D ) upr i zo r i l a v o k v i r u okrajnega fest iva la Cankar j e vo dramo »Hlapce«. P r i r ed i t e v je pokaza la , da ima Tržič dobro ig ra lsko skupino. O d r ­ska interpretaci ja Cankar j e v ih del ni lahka . T o d a Tržičani so jo uspešno i z ­vedl i tako idejno kako r tudi tehnično. Razpored i tev oseb na od ru , m i m i k a , ge­st ikulac i ja , medsebojna povezanost

Iranje iz Novakov). B o l n i c a je b i la po­kra j inskega značaja in je b i la zgrajena v mesecu decembru 1943. K ra j bolnice je vodnik sam izbra-l in pr i gradnj i tudi sam sode lova l . U p r a v n i k je bi l iov. Božo iz P o d l o n k a v Selški do l in i . B i l a je vse ­skoz i ak t i vna , p rav do osvoboditve. Se ­daj je porušena: na tleh leže bruna, deske in opeka. Odtočna lesena cev, k i vod i iz kuhin jskega prostora v goščavo, je ko l i ko r to l iko še ohranjena, vendar že trh la . Na tleh ležeče t r i lesene bergl jc , kuha ln ico in še nekaj drug ih lesenih predmetov ter mal ih stekleničic za z d r a ­v i l a smo vze l i s seboj in so sedaj v loš­kem muze ju . O k o l i c a k ra ja je močno zaraščena, mesto samo pa v pobočju hriba. Les se je pod si lo visečega sveta vda l in tako se je stavba sama sesula. Vodn ik je opisal prvotno obl iko bolnice in po njegovem pr ipovedovanju je bi la i zde lana sk i ca .

Odtod nas je vod i l tov. Bra t na hrib pod Žbontarskim rov toni v hišo Ivane Jenster le , no domače »Pri pogOlR. V tem domu, k i se nahaja nad Oavščico, je spomlad i leta 1943. našla gostoljubno streho pokrajinska tehnika OP »ČRNI DVOR«, a se je že jeseni istega leta presel i la k »Španu« v Davčo pod kozj i hlev, o čemer danes že ni več sledov, ker je mesto pod tem hlevom že zasuto. Tehn iko Črni dvor je vod i l par t i zan J a -uuš iz Radov l j i ce in jo je namest i l v »keud.ru« hiše, desno od veznega pro­stora. V h o d je m a s k i r n i s staro omaro, k i je danes seveda odmaknjena. Nikjer še nismo v ide l i tako ohranjenih spomi ­nov na dobo narodne-osvobodi lne borbe v teh kra j ih , kakor prav tu. P o g r a d ^ police, m i za , stenski opaži in strop z

zas i ln im i zhodom, vse stoji na istem mestu. T a spomenik je tedaj v dobr ih rokah, ni potreben boljše oskrbe , vsaj trenutno ne. K le t služi za hišno shrambo, a l i notranja oprava p r i tem ni nič p r i ­zadeta. Hiša je k r i t a s s lamo. V pr imeru požara bi b i la v nevarnost i tudi t ehnika .

Hiša tehnike »Crni dvor«.

Okence v bregu, k i ga je v idet i na s l i k i , je bilo za časa delovanja tehnike zakr i to / b i i tar imi in razn im lesovjem. Rad io -spre j emni aparat ie pomaga l teh­n ik i izdajat i radio-poročila, poleg tega pa je izdajala še drugo l i teraturo.

(Dalje prihodnjič))

N A R O D NAŠ D O K A Z E H R A N I !

Varstvo spomenikov iz časov narodnoosvobodilne borbe

Tako je izgledala bolnišnica » C « na hribu Razsek nad Zalim logom pod Žbon-tarjem (skica po opisu tov. Bra ta ) .

Deževje je za nekaj d n i prekinilo naše tov. Bra t . vodi l na hrib Razsek pod J^to, nakar smo se zopet znašli v Za l em Zbontar i em, a l i , kakor temu kraju tudi ' ( ) K u (Selška dol ina) . Odtod nas je p red - prav i jo , »nad Tajnetovo žago« . T u nam Sednik tamkajšnjega krajevnega odbora, je pokaza l podrt ine bolnice C (zdravnice

Iz n a š i h k r a j e v IZ ŠENČURJA PRI KRANJU

V nedeljo 2. t. m. je K O Z V V 1 v Šen­čurju pr i r ed i l kul turno pr iredi tev z do­kaj posrečenim sporedom.

Bo o t vo r i t v i predsednika je imela se­kre ta rka K O Z V VI tov. Sekne A n i c a go­vor, kjer je med drug im nag las i la v logo in delo inva l idske organizaci je v novi Jugos lav i j i . Ke r se je pr i red i tev vršila v o k v i r u »Tedna matere in otroka«, je v svojem govoru tudi pojasni la , kolikšna je potreba za vključitev žena v pro i z ­vodnjo ter po ustanavl janju DI l ) -ov in za prav i lno vzgojo naše mlad ine .

P ion i r j i so z zborno recitaci jo začeli izvajat i ku l tu rn i p rogram ter želi od navzočih toplo pr iznanje . Nato je s led i la rec i tac i ja p ionirke, nato enodejanka pio­nirjev. F i zku l tu rno društvo iz Šenčurja je p r ikaza l o lepo izvajane simbolične vaje. Za zaključek pa so pionir j i zapel i nekaj udarnih pesmi. P r e k o 500 l judi je z navdušenjem spreml ja lo p rogram p r i ­reditve. P o končanem sporedu je s led i la zabava, a se na žalost udeležencev pre­zgodaj končala.

Ves čisti dobiček je kra jevn i odbor Z V V I nameni l za obdari tev vojnih sirot za novoletno je lko.

V okv i ru »Tedna matere in otroka« so se člani inva l idske organizac i je 100% udeležili treh de lovn ih akci j pr i zadruž­nem domu ter pr ispeva l i nad 400 ur prostovol jnega dela, pri raznih drug ih drugih pa 96 prostovo l jn ih de lovn ih ur.

P. J. Kranj, 15. oktobra.

Na čast II. kongresa P T T uslužbencev Jugos lav i je se je s ind ika lna podružnica poštnih uslužbencev v Kran ju obvezala , da bo do II. kongresa vsak član i zpo ln i l obvezo o prostovol jnem delu. Obvezo 1000 ur so presegl i . Efekt dela je bil sledeč: v 1142 urah so 104 člani podruž­nice poleg vsega manjšega dela položili 264 m zemel jskega kabla , obesi l i 395 m zračnega kabla , odstran i l i in sprav i l i 4500 m in na novo napel i 1780 m žice. V r ednos t dela je 17.130 d in , k i so j ih s svo j im de lom pr ihran i l i poštni uprav i .

Bukovica, 16. oktobra. Danes je O F z vsemi množičnimi or­

ganizac i jami i zved la prostovo l jno delo za Teden cest. Akc i j e se je udeležilo 27 prostovol jcev, med ka te r im i smo v ide l i kmete, uslužbence, obrtnike in druge. N ismo pa med nj imi v ide l i družbenega razreda »nergačev«. O n i m je bolj uga­ja l lov, popo ldanski sprehod, domača zabava in podobno.

P ros tovo l jn i de lavc i so oprav i l i 81 ur prostovo l jnega dela, v o zn ik i 27 ur, nalo­ženega, odpel janega in posutega g ra ­moza je bi lo 29 m 3 , v rednost vsega de la pa znaša 3379 dinarjev.

Pohva l i t i ie treba tudi tiste omlad ince iz predvojaške vzgoje, k i so se udele­žili dela in to de lo všteli v tekmovanje za Dan J A . — c r .

~ K o Z „3. A V ( H I K T U V I M R I U Z A i / d ' O L M T U V P L A N v

liri, 16. oktobra. Kmet i j sko obdelo­va lna zadruga »3 avgust« v Žireh se kljub ve l ikemu pomanjkanju delovne sile uspešno bori za izvedbo dane planske naloge. Setveni p lan je b i l do 9. okto ­bra izvršen že nad 9^. V p rv i po lov ic i tega tedna, če bo vreme ugodno, pa bo izpolnjen 1 0 0 ^ . T reba pa je pr i tem upo­števati ne le raztresenost zemljišča po obrobnih de l ih našega K L O - a , temveč tudi ve l ikansko pomanjkanje delovne s i ­le. Saj ima zadruga samo pičlo tretj ino l jud i , ko l i ko r bi j ih potrebovala za uspešno in normalno obdelavo svojega zemljišča. Za rad i tega morajo v s i de la-zmožni člani res v lagat i ve l iko volje v delo, da bodo kl jub temu plan v celot i i zved l i . Eno g lavnih nalog v tej zadrug i je poleg; živinoreje pač pridelek k r o m ­pir ja. Žirovska kot l ina kot Po l j anska do­lina sta znani po kakovos t i k romp i r j a za rajone, kjer se prideluje semensko blago. Žal pa je letos za rad i izro jenost i , ker seme že delj časa ni bi lo izmenjano, je bi l pr idelek malo slabši, kot se je p r i ­čakovalo. K O Z je sicer pre je la 7000 k g krompi r ja za seme in ta je dobro ob­rod i l . Vse domače sorte pa so se že izrodi le in v pr ihodnjem letu bo treba polagat i ve l iko pažnje na semensko b l a ­go. Povprečen donos je le nekako 170 k g na ar. ponekod več drugje manj . T a ­ko ie stanje približno tudi pr i zasebni ­k ih .

Posebno poglavje je pa živinoreja, k i naj bi bi la v naši zadrug i na prvem mestu, ( ioveje živine še ni, ko l i ko r jo je previđeno, iz objekt ivnih raz logov, ker ni ne hlevov ne l judi , k i bi jo lahko oskrbovan, Seno se je z ve l iko pomočjo frontnih organizac i j sprav i l o in je dobra podlaga za nadaljnje povečanje staleža govedi . V s e k a k o r pa bo mora lo vodstvo napeti vse sile, da si poveča de la -zmožni kader svojega članstva. T o pa samo ne more. Priskočiti bodo mora l i na pomoč množične organizaci je s svo­j im ak t i vom, posebno m višji oblastni forumi . G lede prašičjereje je zadruga še v težavnem položaju, da bi zadostila p lanski nalogi , zakaj čez leto zarad i po­manjkanja krme za prašiče ni mogla pr imerno zred i t i nit i sedanje svinje. Še­le z letošnjim pr ide lkom se je neko l iko spremeni lo , tako da bo prihodnje leto glede tega mnogo bolje. Je pa tudi v tem g lavna ov i ra pomanjkanje l judi , k i bi to zmog l i . Zato je dolžnost, da p r i ­skoči obdelovaln i zadrug i »3 avgust« res ves ak t i v in O L O na pomoč, da bo na ta način potem lahko opravičila in i z v r ­šila dane naloge in obveznost i .

Žiri. 14. oktobra. V okv i ru tedna gas i l ­s tva sta tudi gas i l ska četa Žiri in ga­s i l ska četa Dobračeva, k i sta na ob­močju K L O Z i r i , pr i tegni l i k delu za vars tvo l judskega premoženja mlad ino .

Naš mladi rod Gosta megla jesenskega dne se je po­

časi dv i ga la . Sončni žarki so prod i ra l i in se ustav i l i na belem poslopju osnovne šole. Resn i obraz i učencev so se raz jas­ni l i — ne bo dežja. Načelnik odreda »Vlada Erjavca« tov. V l ado resno stopa poleg tovariša uprav i te l ja pred šolo. Radovedn i obraz i j ih opazujejo skoz i šolska okna . Us tav i ta se pred drogom z a zastavo.« Tuka j bo v ih ra l a naša dr ­žavna zastava«, prekine molk tov. Z a -vršnik. V l ado ga molče posluša. Nekaj ga skrb i , »tov, uprav i te l j , manjka nam še s l ika tov. T i ta« , opomni V l a d o . »Vi­diš, tudi ua to sem že m i s l i l . S l i k o bomo obesi l i na z id , da bo v idna vsem p ion i r ­jem, k i bodo tukaj v zboru.«

Kaza l ec ure se je približal tretj i uri popoldne. O k r o g 700 pionir jev se po­stav l ja v zbor. L judje se ustavl jajo na cesti in radovedno opazujejo pionirje, češ kaj pa bo danes. Načelnik pa j im odgovar j a : »Danes je naš nrazn ik . V svo io sredo bomo sprejel i 220 podmlad -kar jev in 200 novih pionirjev.« V s i strumno stojijo v zboru in čakajo. S l ed i glas trobente in bobna, k i naznanja, da se si a vnos t prične. Iz 700 gr l ubrano z a -

doni p i on i r ska h imna . Načelnik odreda V l ado pozdrav i navzoče in j im da kra tke smernice za delo v organizac i j i . Zas top­n ik i množičnih organizac i j pozdrav l ja jo pionirje. Borbene recitaci je p ionir jev nas opominjajo, da je v tem tednu 30 obletnica našega herojskega S K O J - a , koroške narodne pesmi obujajo spomine na še ueosvobojeno ozemlje.

Nestrpnost se veča. Bliža se čas sve­čane zaobljube. P i o n i r s k i voditel j v k ra tk ih besedah seznani navzoče z obve­zami in dolžnostmi pionir jev in pod -mladkar jev v organ izac i j i . P onovn i glas trobente svečano naznanja zaobl jubo. Vse oči novo sprejetih se upro v T i t o vo s l iko . »Prisegam . . . « odločno ponavl jajo novosprejet i . Oči se j im iskr i jo . Samo nekaj minut in bodo člani organizac i je . »Za domov ino — s T i t o m naprej!« od ­meva daleč na oko l i . 420 pionir jev in podmladkar j ev ie sprejelo članske i z ­kaznice , 420 novih članov je pred p ion i r ­sko zastavo obljubilo, da bodo zvest i p ion i rsk i o rgan izac i j i in tov. T i t u .

Spre jem je b i l 12. X . 1949 pred osnov­no šolo v K ran ju .

k i naj bi sode lova la pr i reševalnih na­logah našega gas i l s tva . V ta namen sta bi la med tednom dva improv i z i r ana a la r ­ma, kjer so se uvajal i m lad i člani v upo­rabl janju orodja. Obakra t je potekal na ­črt vaj brezhibno. To naj nam bo tudi poroštvo, da smo res zavarovan i za pr imer resne nevarnost i .

Fizkuliura in šport V1ZKULTURN1 STADION V KRANJU

JE NUJNO POTREBNO DODRADITI Imamo eno samo športno igrišče

neprav i ln ih d imenz i j z a nogomet, brez možnosti z a prav i l en trening za vse brezštevilne mlade f i zku l turn ike in mo­štva. R a z e n tega igrišče ne zadovol juje nit i eno f i zkul turno panogo, kaj šele, da bi služil te lovadcem, rokometašem, od­bojkašem, lahkoatletičarjem i td . Nov f iz-k u l t u m i stadion, k i bo zadovo l j i l vse pa­noge športa, je potrebno nujno dogra ­d i t i . Z a izvedbo teh del je Komi te za f i zkul turo V L P S že lani oskrbe l podporo 600.000 dinar jev ter potrebne generalne načrte. T a vsota je b i la s icer namenjena za najeto de lovno s i lo . te pa spričo po­manjkanja de lavcev ni bilo moči najti . Za rad i tega smo že lan i pričeli s pro­stovo l jn im de lom. Z a denar pa smo na ­bav i l i gradbeni mater ia l . De l avna akc i j a lani ni uspela, kot je bilo nameravano in želeno. N i t i s s trani članstva f i z k u l -turnega društva nit i s strani šol nit i s in ­d ikatov . V z r o k o v je bi lo dovol j , ute­meljenih in neutemeljenih. T o d a pričetek je bi l storjen.

T a k o smo prišli v leto 1949. K l jub og romnim invest ic i jam v pr ior i te tn ih gradbenih akc i jah je naša l judska oblast tudi takrat našla še potrebna sredstva za d v i g f i zkul ture za izgradnjo števil­nih športnih igrišč in domov. T a k o je M L O v K ran ju ured i l posestno prav ico za stadion, republiški gradbeni odbor pa po F Z S loven i j i odobr i l sečnjo 100 m 3 le­sa. Pozneje je po t rd i l še nov kred i t 300 tisoč d in . G lede na važnost izgradnje ve l ik ih industr i j sk ih naprav in drug ih akci j je postavl jeno načelo, da se m o r a ­jo i zvest i v sa dela s prostovol jno de­lovno si lo. T o l i k o bolj , ker je bi lo up ra ­vičeno pričakovati, da bodo neposredni ko r i s tn ik i in v s i l oka ln i faktor j i zna l i cenit i i z redno pomoč države ter s svoje strani s tor i l i vse, k a r je v nj ihov i moči. D a se bodo v s i s t rn i l i v enem ges lu : čimprej postav i t i stadion, k i bi b i l v po­nos naši gorenjski met ropo l i .

Letošnje prostovol jno delo je bi lo or­ganiz i rano po br igadnem sistemu, k i ga

SPOMINSKI DNEVI 21. oktobra 1941 — Goren j sk i par t i zan i

r ekv i r i r a l i v ml inu v Žapužah, k i je dela l za Nemce, 6000 k g moke in jo prepel jal i skoz i Kran j v svoje taborišče

22. oktobra 1941 — N e m c i ustre l i l i 7000 srbsk ih rodol jubov v Kragu jevcu .

22. ok tobra 1944 — Enote IX . korpusa zavzame jo postojanko v Po l j anah nad Škofjo L o k o . Pobegn i l o je samo pet sovražnih vo jakov.

29. do 31. oktobra 1943 — Na Goren j ­skem odseku je T r i g l a v s k a d iv i z i ja

- v ofenzivnih operaci jah zavze la po­stojanke Trebi jo , L eskov i co , Kopač-nico. Javor jev do l , Javor je in Davčo. P r i Škofji L o k i je uničen nemški t ran­sportni v lak .

DEŽURNA SLUŽBA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA

23. oktobra ima službo dr . P A N C E P A ­V E L , te l . št. 353.

30. oktobra ima službo dr . H R I B E R N I K I V A N . te l . št. 261.

DEŽURNA LEKARNA 23. oktobra ima službo Okra jna l ekarna ,

Prešernova ul ica . 30. oktobra ima službo M r l i . Rauch M e ­tod, T i t o v t rg .

DEŽURNA TRAEIKA 23. oktobra ima službo Uršič Ange la ,

Koroška cesta. 30. oktobra ima službo Cegnar A n i c a ,

Koroška cesta.

Gostišča za službene potnike Komi t e za gost instvo in tur i zem pri

pr i v l ad i L R S je na področju okraja Kran j pr i zna l naslednja gostišča za uslužbence na uradnem potovan ju : Restavracija za službene potnike »V ko­

tu« Kranj — hrana; Motel Evropa, Kranj — prenočišče; Hotel Pošta, Tržič — hrana in preno­

čišče; Ljudska restavracija, Škof ju Loka

hrana in prenočišče; DUR Kamnolom Kokra -— hranu; Zadružna gostilna, Žiri — hrana; Gostilna KLO »Moskva«. Gorenja vas—

hrana in prenočišče; Zadružna gostilna. Češnjica — hrana in

prenočišče; Gostilna KLO Tratu-kolodvor — hrana; Gostilna »Korotan«, Jezersko — hrana

in prenočišče; Zadružna gostilna. Cerklje — hrana; Gostilna KLO, T r bo je — hrana; Gostilna KLO, Železniki — hrana; Zadružna gostilna, Poljane — hrana in

prenočišče; Gostilna KLO, Križe. — hrana;

Ker gosti lne ne morejo predv idevat i števila službenih gostov, naj po možno-ti pravočasno pri javi jo svoj pr ihod, kar velja posebno za podeželske gosti lne.

Opozar jamo, da službena gostišča ne smejo izdajat i hrane na odrezke ustrez­

n i h kart uslužbencem, k i se v t istem kra ju hrani jo v menzi a l i so v domači oskrb i .

Vse neizrabljene odrezke živilskih na ­kazn i c za uslužbence na uradnem poto-tovanju so dolžni uslužbenci takoj po P'tfVratku vrn i t i podjetju a l i ustanovi , kjer so zaposleni .

OLO Kranj — Poveri, za gostinstvo in turizem

je vodi l štab prostovol jn ih delovnih br i ­gad pr i M O O F v Kran ju . Uspeh tega dela pa je razv iden iz sledečega pre­gleda, k i ve l ja do 31. VII I .

SŠD U D A R N I K je dalo s svo j imi sek­c i jami 172 prostovol jcev, k i so oprav i l i skupno 515 udarniških ur.

S K K O R O T A N 11 prostovo l jcev z 28 urami ,

T E L O V A D N O DRUŠTVO 12 prosto­vol jcev z 36 urami ,

G I M N A Z I J A 160 prostovo l jcev 500 ur. E K O N O M S K I IN T E K S T . T E H N I K U M

skupno 231 prostovo l j cev z 710 udarn i ­škimi urami .

Industr i jske šole g u m i c ^ i n Iskre 182 z 596 urami ter sindikati in J A skupno 53 prostovo l jcev z 122 udarniškimi u ra ­mi . (Nadal jevanje prihodnjič)

MUZEJSKO DRUŠTVO V ŠKOEJI LOKI

23. oktobra ob 9. ur i dopoldne pros lav i v šolski dvoran i 10- letnico obstoja Škofjeloškega muze ja .

SKUD »TONE ŠIERER« — ŠK. LOKA 23. ok tobra ob 15. u r i : I. Tavčar - M .

Ve ra , P . P o l e n c : »Visoška kronika« Režija P . Po lenc . Otvor i t ev sezone in zaključna s lavnostna predstava ob 10-letnici Škofjeloškega muzeja .

K I N O »STORŽIČ« K R A N J 25. do 27. oktobra »Štiri srca«, sovjet,

f i lm. 28. oktobra do 3. novembra »Proces«, avs t r i j sk i f i lm.

KINO SKOPJA LOKA 20. do 23. oktobra »Nikolaj Nikleby«>

angleški f i lm. 27. do 30. oktobra »Ko cvetijo livade«,

švedski f i lm. KINO TRŽIČ

22. in 23. oktobra »Gospa Curie«, ame­riški f i lm.

26. in 27. oktobra »Pastir in pastarica«, sovjetski f i lm.

29. in 30. oktobra »Tuja luka«, švedski f i lm.

KINO ŽIRI 22. in 23. oktobra »Deček iz predmestja«

sovjetski f i lm.

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 22. oktobra »Plesni večer« — začetek oh

20. u r i . 23. oktobra »Plesni večer« — začetek oh

17. u r i .

Urejuje urednilkl odbor — Odgovorni urednik Telatko Marjan — Naslor uredništva in uprave: Kranj, Ljubljanska cesta l/II — TeT št. 475 — Izhaja vsak četrt«* Letna naročnina znaša M Ainarjer — S ter. ček. položnice fll-t0200-7 —Tisk« Triglavska tiskarna, obrat 1 Kranj 210 49