Jeseni i kand i dati - vredni zaupanja - Gorenjski...

6
PtMMastoa »laftan«, T r «toviMl LETO V. — ŠT. 50 — CENA D I N G . — KRANJ, D N E 6. DECEMBRA 1953 G L A S I L O O S V O B O D I L N E F R O N T E ZA G O R E N J S K O mstaaBaasamaammaais LASUJMO ZA. SVOBODO IN NEODVISNOST DOMOVINE! Volivci-frontovci riče vabilo k tekmovanju Predvolilna aktivnost je zadnje dn dosegla vrhunec. Frontna organizacija Občine Gorice v kranjskem okraju ne želi, da bi njeno ime bilo zapisano na dnu lestvice. Nasprotno, zastavila si je nalogo, uvrstiti se med najboljše. Prepričani srno, da bo uspela, saj tudi pri vseh dosedanjih volitvah n i z a - ostajala. Trdna volja in enotnost njenih članov ji bo zagotovila uspeh. V začetim predvolilne kampanje s;> priprave sicer malo pešale, ker vaški odbori niso bili dovolj dejavni, vendar so »i kmalu opomogli. Anketa, ki so jo razpisali, je bila vzodbuda za razmišljanje o dosedanjem in bodočem de- Dosedanji predsednik Okrajnega ljud- skega odbora v Kranju tovariš MIRAN KOšMELJ tudi to pot kandidira v Že- leznikih za Okrajni ljudski odbor. V kranjskem okraju je malo ljudi, ki se Kdo h%9 imel boljši uspeh na volitvah - Kje b<* red enot sakiju&iio glasotanje pred 19. uro - Kje bodo lepše okrasili volišča In občinskega odbora in o kandidatih. To je bil uvod, ki je pokazal razpolo- loženje volivcev. Frontni odbori so takoj nato sklicali vrsto sestankov. Njim go sledili zbori volivcev, k i so poleg izbire kandidatov pretresali tudi celo vrsto gospodarskih vprašanj: v Goricah vodovod, gasilski dom in stroj- ni dom, v Trstoniku šola ter obnova cest po vsej ob?ini. Izbrali KO res do- bre kandidate, vendar zanimanje za volitve s tem ni prenehalo. Držijo HO načela: meti dobrimi izberimo najboljše! Povsod živahno razpravljajo o njih in tehtajo, komu naj izkažejo zaupanje. Prav gotovo bo odločitev zrela. Občinski odbor O F je poskrbel, da razpoloženje ne zamre. Najprej je dal vzpodbudo vaškim odborom, da začno tekmovati med seboj. Kosali se bodo za, prvo mesto v občini. Istočasno pa je na vzpodbudo volivcev pozval na tek- movanje občinske odbore OF Tržič, Nalilo, Predoslje in Preddvor. Pomerili naj bi se, kdo bo imel boljši uspeh na volitvah, kje bo več vol 1- n r 'h enot zaključilo glasovanje pred 19. uro in kje bodo lejiše okrasili vo- lišča. Goričanl se pripravljajo v trdni nameri, da v tem tekmovanju zmagajo. Ponovno so sklicali množične sestanke in se pogovorili o vsem, kar zadeva volitve. Vse množične organizacije mobilizirajo svoje članstvo, ker žele na volitvah dostojno izraziti svojo ljubezen do sicialistične domovine. bil izvoljen v Ljudsko skupščino LRS leta 1946 in 1950 ? Potem ko je po osvo- boditvi imel razne odgovorne dolžnosti v Ministrstvu za notranje zadeve L R S I n bil direktor Glavne uprave za državne nabave pri vladi L R S ter pomočnik pred- sednika Sveta za blagovni promet LRS, je bil spomladi 1952 leta izvoljen za predsednika Okrajnega ljudskega odbo- ra v Kranju in na tem položaju v po- polnosti in uspešno opravljavljal svoje delo. Kranjski volivci bodo v nedeljo volili v Okra'ni ljudski odbor tovarišico MA- RIJO PEKLENIKOVO - VUKO, sekre- tarko Okrajnega odbora in članico Glav- nega odbora AFŽ. Že v stari Jugoslaviji je bila borka za pravice delavskega raz- reda in sodelovala ž nekaterimi vodil- nimi funkcionarji njegove avantgarde. Od samega začetka narodnoosvobodilne vojne je bila zelo delavna v O F . Njena hiša je bila zbirali/če številnih borcev In organizatorjev ljudske vstaje kranjske- ga okrožja. Nemški okupatorji so jo pre- ganjali in zapirali, ona pa je leta 1944 ušla iz Begunj v partizane, kjer je imela zanimajo za politično in javno življenje, pa ne poznajo tega starega partizanske- ga borca, nosilca odlikovanj: Reda brat- stva In enotnosti in Zaslug za narod. Kdo ne pozna tega ljudskega poslanca, k i j e Jeseni i kand i dati - vredni zaupanja Med kandidati, ki so jih izbrali jese- niški volivci za odbornike v bodoči ljud- ski odbor mestne občine, je večina zna- nih in predanih aktivistov, ki so že ne- štetokrat izkazali svojo predano"* so- cializmu. Kdo od Jeseničanov ne bi po- nnal ANTONA MOŽETA, člana T>S Že- lezarne Jesenice, JOŽETA SVETINA, predanTg-a frontnega aktivista z Javor- liika, GIZELE KNAFLIČEVE, aktivne *ene iz Podmežaklje, ALBINA KOBEM- TARJA, starega borca za delavske pra- vice, ki so ga Izbrali na terenu Groblje, tetfadinra FRANCA SMOLEJA iz .Ta- borniškega r o v t a , M I N K E P E S T A K O V E , Upravnice osnovne fole na Jesenicah iid. fee in še bi jih lahko našteli, saj je na Jesenicah med izbranimi kandidati ve- *ina takih, ki zaslužijo zaupanje ljjixii in ki nikdar niso držali križem rok. Mnogi med njimi so si zaslužili tudi vstop v fcKS, razen tega nosijo še razna odli- kovanja in pohvale. Volivci terena Ukova so si med dru- gimi izbrali za svojega kandidata tudi ANTONA MOŽETA predvsem zato, ker Ima lastnosti, s katerimi ?i je pri lju- deh pridobil veliko zaupanje in ker je vse svoje življenje ostal zvest delavske- mu razredu in slovenski zemljd. Sedaj je Ilože delavec v železarni. S požrtvoval- nim delom, poštenostjo in revolucionar- nostjo se je kaj kmalu priljubil med de- lavci. Izvolili so ga za sekretarja o nov- ne partijske organizacije v obratu, v d?- lavsCd svet in za člana Mestnega komi- teja Z K S z a Jesenice. Pri dosedanjem delu v železarni Jesenice je dobil že se- demkrat naziv udarnika. Može izhaja iz revne kmečke družine slovenskega Krasa blizu Postojne. Faši- stično nasilje je poseglo tudi v Može- tovo družino. Tudi Antona Možeta so si- lili, naj vstopi v fašistično stranko, ven- dar ga niso speljali na led. Može se je zavedal, da je Slovenec in da tega ne more storiti. Zato re je napotil v svet, Iskat boljšega življenja, katerega je na- šel šele v novi Jugoslaviji. Bilo je leta 1928, ko je šel v Argen- tino. Delal je pri raznih gradbenh pod- jetjih. V kamnolomu se je spoznal s člani komunistične partije in lota 1933. tudi sam pristopil v Partijo. Vrnil se je v domovino. V Zagrebu se jo vključil tudH v poli- tično delo. Sodeloval je v ursovih sindi- katih in bil organiziran v >HrvatgM rad- nički savez«. Leta 1936. se je prijavil kot prostovoljec za Španijo, bil pa je na otoku Braču zajet z drugimi tovariši vred od jugoslovanske policije. Obsojen Kamniški fronfevci so Izbrali dobre kandidate Na območju kamniške občine, k i j e z a predstojeće občinske volitve razde! : ena fta 12 volilnih enot osem jih je v fcaestu, a štiri v okolici — je čutiti moč- *o predvolilno razgibanost. V zadnjem •asu so imeli dobro obiskane predvo- lilne sestanke v Palovčah, Nevljah, Tu- njicah in nekaterih predelih mesta Kam- nika. Ne njih se je največ razpravljalo • predloženih kandidat'h OF, komunalni fcjaivrcfftl mestne občine in gospodar- jih nrv.tih bližnje prihodnosti. Povsod *o dali -Uvci polno priznanje doseda- njemu občinskemu odboru, ki je v krat- kem času šestih mesecev storil več v komunalni dejavnosti kot vsi M L O od osvoboditve rem. Odstranjene so podr- tine bivšega kamniškega doma na Glav- nem trgu in obnovljena vogalna mestna hiša, kjer so pridobili štiri nova družin- ska stanovanja. Tlakovana je cesta p~o- ti tovornemu kolodvoru, a zdaj tlaku- jejo cesto proti kolodvoru Kamnik-me- sto, urejena in'razširjena je cesta proti »Titanu«, gradijo betonski most čez Tunjrčico. popravljeni in obnovljeni so mostovi čez Nevljico, urejen park pred gimnazijo In drugi. Dosti re je dlalo na razširitvi vodovoda in elektrifikacije ln podobno. Dpnašnji mestni občinski ođfcoT je znal dobro obrniti prav vsak dinar, da je bil porabljen koristno ln v prid vsem občanom. Takšna razgibana komunalna dejav- nost je bila možna tudi zategadelj, ker ji je bil stalni usmerjevalec in voditelj dosedanji predsednik LOMO tov. AL- FRED JANKO, k i g a najdeš povsod in vedno pri delu. Partizan med vojno, po osvoboditvi pa dober prosvetni delavec in gospodarstvenik, kandidira tudi v no- vi mestni občinski odbor. Vsi Kamničani žoli;io, da bi tak človek ostal ša naprej na čelu mestne občine. je bil na dve leti odvzema pravice do dela. Šele leta 1941. je dobil s pomočjo svo- jih tovarišev spet redno zaposlitev v neki tovarni. Vseskozi je bil povezan z zagrebškimi aktivisti in delal v politič- nih pripravah za upor. Ustaši s o m u bili kmalu za petami in je moral že fe- bruarja 194.2. leta stopiti v Ilegalo, maja mesoca Istega leta pa je šel v partizane. Danes je rezervni podporočnik in nosi tri odlikovanja iz NOB. Lansko leto je bil tudi delegat na kongresu Z B N O B v Beogradu. Zato so voldvci terena Ukova upravi- čeno lahko ponosni na svojega kandi- data, ki jih bo prav gotovo najbolje za- stopal v bodočem ljudskem odboru i n z bogatimi Izkušnjami, ki jih je pridobil v življenju, pomagal še drugim, ml ijsim odbornikom. Tudi mimo MAKSA DOLIN A R I A ne moremo. Rojen je bil leta 1901 in je po poklicu kovač. V jeteniSH železarni je bil štirikrat pregla/en za udarnika ln enkrat za novatorja. Zaradi svoje delav- ske zavesti je bil več let sindikalni funk- cionar na Javorniku, potem član uprav- nega odbora železarne, od leta 195U pa je predsednik upravneiga odbo a tega ve- likega podjetja. Tovariš DoMnar je bil kljub svojim letom tudi partizanski bo- rec v Gradnik ovi brigadi, član Zveze ko- munistov je od l e t a J***<5. D a n e s j'e član mestnega komiteja Z K S n a Jesenicah. Kot zaveden delavec je bil že v stari Jugoslaviji včlanjen v takratni SMR.I. V letih 1948—50 -e bil član rrestnega ljudskega odbora, kot vesten delavec pa je bil tudi odlikovan z medaljo dela. odgovorne funkcije pri Pokrajinskem od- boru O F z a Gorenjsko. Tudi dobra vzgo- jiteljica svoje družine je bila, saj sta bila oba njena sinova hrabra aktivista, diverzanta in borca v partizan.'ki vo'»d. Po osvoboditvi se povsod udejstvuje v javnem življenju in je sedaj zelo d lav- na aktivistka, čeprav ji njena služba direktorja Tovarne čevljev v Kranju jemlje dosti prostega časa. Na terenu Rupa v Kranju kandidira za Okrajni ljudski odbor zaslužna akti- vistka in politična delavka MIR<\ SVE- TINOVA - VLASTA. Osvobodilno giba- nje na Gorenjskem je že od vsega za- četka vezano z njenim Imenom. Že ju- nija 1941. leta jo najdemo kot člana Oblastnega komiteja SKOJ-a za Gorenj- sko, v novembru, ko se Je formiral Po- krajinski komite Komunistične partije, pa je postala njogov član. Delala je predvnem na področju Jesenic, Bohinja, pa trdi Kranja in Kamnika. Maja 1942. leta je odšla v Ljubljano in tam delala v ilegali do oktobra 1944. Takrat je predstavljala enega najmočnejših ste- brov Osvobodilne fronte v Ljubljani. Na- to je odHa na štajersko kot instruktor Centralnega komiteja K P S i n t a m pre- živela najtežje dni velike nemške ofen- zive. Neposredno p-ed osvoboditvi -'o je prFla v Beograd, kier je organizirala vrnitev slovenskih izseljencev. Je ljudski poslanec v republiški skup- ščini. Razen tega je član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in GO AB'Ž Slovenije in vsestransko polW tlčno razgledana žena.. V delavskem gi- banju sodeluje že od leta 1938. Zanj žrtvuje vse svoje sile in sposobnost. Zato so jo frontovcl mesta Kranja eno- glasno izbrali za vojega kandidata in bodo tudi v nedeljo na volišču oddali za- njo svoj glas. V Goricah kandidira za občinski ljud- ski odbor in Okrajni ljudski odbor tov. FVAN MAJDIč, upravitelj instituta za tuberkulozo na Golniku. Kljub svoji pre- prostosti in skromnosti si je ustvaril med vsem tamkajšnjim prebivalstvom nepri- siljeno in iskreno avtoriteto, saj vsi po- znajo njegovo voljo do dela, organiza- cijske sposobnosti, njegovo mržnjo proti birokratizmu in pristen tovari-ški odnos do vsakega poštenega človeka. Kljub te- mu, da je preobremenjen s svojim stro- kovnim delom, posveča mnogo časa pio- nirski organizaciji, hkrati pa je še pred- sednik Sveta za ljudsko zdravstvo in so- cialno politiko pri Okrajnem ljudskem, odboru v Kranju, kjer je njegova prt- potr>o."t in politična zrelost bila vedno eelo koristna. V Tržiču kandidira za Okrajni ljudski odbor DUŠAN HORJAK. Ni Tr- ži čan, pa ga vendar vsi prav dobro po- znajo kot pridnega in zavednega držav- ljana. Poznajo njegovo delo direktorja Bombažne predilnice ln tkalnice, vedo, da je sposoben gospodarstvenik. Na »vo- jem položaju ne uveljavlja proslule »di- rektorske linije«, temveč nasprotno vzpodbuja notranjo demokracijo in dajo vso pomoč delavskemu svetu in uprav- nemu odboru. Vzorno upošteva vse po- bude sindikalne organizacije, komuni- stov in delavcev vobče. Tudi njegovo delo kot predsednika okrajnega gospo- darskega sveta je povsem pravilno ln zelo koristno. Izvira iz nameščenske rodbine. Trn* jugoslovansko in češko tekstilno stro- kovno izobrazbo. Sodeloval je v narod- noosvobodilni borbi, kjer se je odlikoval po hrabrosti. Po vojni je imel več od- govornih funkcij v tekstilni industriji. Prebivalstvo Tržiča, ki visoko ceni r jo- govo politično predanost in sposobnost v upravljan u gospodarstva, ga bo z za- upanjem volilo za odbornika Okrajnega ljudskega odbora. TOTCTI-U TOMO BiH K 1 ?r govoril um PrimsUorena Samoupravnost - velika pridobitev PREMOSTILI B O M O P O S L E D I C E SUŠE. ŽENE NAJ B O D O D O S T O J N O Z A S T O P A N E V ORGANIH OBLASTI V zadružnem domu na Primskovem pri Kranju re je pretekli torek, 2. d3- cembra zbralo nad pet sto volivcev k velikemu predvolilnemu zborovanju, na katerem je govoril član Centralnoga ko- miteja Z K S i n minister republiške vlade tovariš Tomo Brejc. Zbarovanje je v imenu Mestnega občinskega odbora OF začel tova-iš Ivo Svetira, zastopniki pionirjev pa FO pozdravili tovariša Brej- ca in izročili temu staremu borcu za pravice delavskega razreda lep šopek gorenjskih nageljev. Tovariš B~ejc se Jo zahvalil za pova- bilo, naj pride na Primskovo, za kate- rega ga veže nebroj spominov iz stare Jugoslavije ln iz časov narodnoosvobo- dilnega boja. GOVOR LJUDSKEGA POSLANCA V govoru je najprej orisal položaj v današnjem svetu, grozečo napetost med velesilami, posebno pa napadalnost ln brutalnost Sovjetske zveze, ki tira svet v nenehno oboroževanje. Tako moramo dajali 27 odstotkov celotnega narodnega dohodka za oborož'tev ln tudi manjše države so priseljene k temu. Švica, n. pr., ki skoraj ne pozna vojne, žrtvuje še odstotek več in drži vsakega četrtega moža pod orož'om. če bi bilo pri vele- silah več spoštovanja malih narodov in načela enakopravnosti vseh narodov, bi današnji svet izgledal dosti lepSe. Precej ol>š?rno je govornik razpravljal o posledicah letošnje suše in poudaril, da bomo premostili tudi to težave, če bo- mo <lnžnn čuvali enotnost vsega delov- nega ljudstva. Dejal .te, d a spričo suše in izdatkov, k l j ' h dajemo za učvrstitev naše ljudske armade, da bi slednja b'la sposobna, upreti se vsakemu napadalcu, v prihodnjem letu no bomo mogli napra- viti vse listo, kar bi sicer lahko. Toda kljub temu se bo v občinah lahko zgra- dilo marsikaj. Tovariš Brejc je posebno predlagal, naj bi naše občine gradile majhne, toda dobro mehanizirane indu- strijske obrate, ki ima'o to prednost, lahko zaposlijo t'sto delovno silo, k i n o more v velike industrijske centre, hkrati pa pomoirjo važno dopolnilo na tržišču. Poudaril j** tudi načelo s-.unoupravno- sti, na čigar temelju delajo naši občin ki ljudski odbori. Pozval je vse volivce, naj složno volijo tiste kandidate Osvobodil- ne fronte, ki bodo močna opora ln zago- vornik delovnega ljudstva, njegov spo- soben prodstavn'k v samoupravi, ki po- meni veliko pridobitev, za katero smo so pod bivšimi režimi zaman borili. Zalo je tudi treba pri vol'tvah odstraniti vso tiste, k i so sodelovali z bivšim Korošio- (NaidoJj «T «njs n * 2. strani)

Transcript of Jeseni i kand i dati - vredni zaupanja - Gorenjski...

Page 1: Jeseni i kand i dati - vredni zaupanja - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1952_50_L.pdf · mostovi čez Nevljico, urejen park pred gimnazijo In drugi. Dosti re

PtMMastoa »laftan«, T r«toviMl

L E T O V . — ŠT. 50 — C E N A D I N G . — K R A N J , D N E 6. D E C E M B R A 1953

G L A S I L O O S V O B O D I L N E F R O N T E Z A G O R E N J S K O

mstaaBaasamaammaais

L A S U J M O ZA. S V O B O D O IN N E O D V I S N O S T D O M O V I N E ! Volivci-frontovci

r i č e v a b i l o k t e k m o v a n j u P r e d v o l i l n a a k t i v n o s t je zadn je d n d o s e g l a v r h u n e c . F r o n t n a o r g a n i z a c i j a

Občine G o r i c e v k r a n j s k e m o k r a j u ne želi, d a b i n jeno i m e bi lo z ap i sano n a d n u l es tv i ce . N a s p r o t n o , z a s t a v i l a s i je na logo , u v r s t i t i se m e d najboljše. Prepričani srno, d a bo uspe l a , sa j tud i p r i v s eh dosedan j ih v o l i t v a h n i z a ­os ta j a l a . T r d n a v o l j a i n enotnost n j en ih članov j i bo z a g o t o v i l a uspeh .

V začetim p r edvo l i l n e k a m p a n j e s;> p r i p r a v e s i c e r m a l o pešale, k e r vaški odbo r i n i so b i l i dovo l j de j avn i , v e n d a r so » i k m a l u o p o m o g l i . A n k e t a , k i so j o r a z p i s a l i , j e b i l a v z o d b u d a z a razmišljanje o dosedan j em i n bodočem de-

Dosedan j i p r edsedn ik O k r a j n e g a l j u d ­s k e g a odbo ra v K r a n j u tovariš M I R A N K O š M E L J t u d i to pot k a n d i d i r a v Že­l e z n i k i h z a O k r a j n i l j u d s k i odbor . V k r a n j s k e m o k r a j u je m a l o l j ud i , k i se

Kdo h%9 imel boljši uspeh na volitvah - Kje b<* red enot sakiju&iio glasotanje pred 19. uro - Kje bodo lepše

okrasili volišča

In občinskega o d b o r a i n o k a n d i d a t i h . T o je b i l uvod , ki je p o k a z a l r a zpo l o -loženje vo l i v cev . F r o n t n i o d b o r i so t a k o j na t o s k l i c a l i v r s t o s e s t ankov . N j i m go s l ed i l i z b o r i vo l i vcev , k i so po l eg i z b i r e k a n d i d a t o v p r e t r e s a l i t u d i ce lo v r s t o g o s p o d a r s k i h vprašanj: v G o r i c a h vodovod , g a s i l s k i d o m i n s t r o j ­ni d om , v T r s t o n i k u šola t e r o b n o v a ces t po vse j ob? in i . I z b r a l i KO res do­b r e k a n d i d a t e , v e n d a r z a n i m a n j e z a vo l i t v e s t e m n i p reneha lo . Drži jo HO načela: met i d o b r i m i i z b e r i m o najboljše! P o v s o d živahno r a z p r a v l j a j o o n j i h in tehta jo , k o m u na j izkažejo zaupan je . P r a v gotovo bo odločitev z r e l a .

Občinski odbo r O F je po sk rbe l , d a razpoloženje ne z a m r e . N a j p r e j je d a l v z p o d b u d o vaškim odborom, da začno t e k m o v a t i m e d seboj . K o s a l i se bodo za, p r v o mes to v občini. Istočasno pa je n a v zpodbudo volivcev p o z v a l na t ek ­m o v a n j e občinske odbore O F Tržič, N a l i l o , P r edos l j e in P r e d d v o r .

P o m e r i l i na j b i se, k d o bo i m e l boljši u s p e h n a v o l i t v a h , k j e bo več v o l 1-n r 'h enot zaključilo g lasovan je p r e d 19. u r o i n k je bodo lejiše o k r a s i l i vo­lišča.

Goričanl se p r i p r a v l j a j o v t r d n i nameri, d a v tem t e k m o v a n j u zmagajo. P o n o v n o so s k l i c a l i množične s e s t anke i n se p o g o v o r i l i o v s em, k a r z a d e v a vo l i t v e . V s e množične o r g a n i z a c i j e m o b i l i z i r a j o svoje članstvo, ker žele na v o l i t v a h dostojno izraziti svojo ljubezen do sicialistične domov ine .

b i l i z v o l j en v L j u d s k o skupščino L R S l e t a 1946 i n 1950 ? P o t e m k o je po osvo­b o d i t v i i m e l r a zne odgovorne dolžnosti v M i n i s t r s t v u z a no t ran j e zadeve L R S In b i l d i r e k t o r G l a v n e u p r a v e z a državne nabave p r i v l a d i L R S t e r pomočnik p r e d ­s e d n i k a S v e t a z a b l a g o v n i p r ome t L R S , je b i l s p o m l a d i 1952 l e t a i z vo l j en z a p r e d s e d n i k a O k r a j n e g a l j u d s k e g a odbo­r a v K r a n j u i n n a t e m položaju v po­po lnos t i i n uspešno o p r a v l j a v l j a l svo je delo.

K r a n j s k i v o l i v c i bodo v nede l jo v o l i l i v O k r a ' n i l j u d s k i odbor tovarišico M A ­R I J O P E K L E N I K O V O - V U K O , s e k r e ­t a r k o O k r a j n e g a odbora i n članico G l a v ­nega odbo ra A F Ž . Že v s t a r i J u g o s l a v i j i je b i l a b o r k a z a p r a v i c e d e l a v s k e g a r a z ­r eda i n sode l ova l a ž n e k a t e r i m i v od i l ­n i m i f u n k c i o n a r j i n jegove a van t ga rde . O d s a m e g a začetka narodnoosvobod i lne vo jne je b i l a zelo d e l a v n a v O F . N j e n a hiša je b i l a zbirali/če številnih borcev In o r g a n i z a t o r j e v l j udske vsta je k r a n j s k e ­g a okrožja. Nemški o k u p a t o r j i so jo pre ­g a n j a l i i n z a p i r a l i , ona pa je l e t a 1944 ušla i z B e g u n j v pa r t i z ane , k j e r je i m e l a

z a n i m a j o z a politično i n j a v n o življenje, p a ne pozna jo t ega s t a r e g a p a r t i z a n s k e ­g a bo rca , n o s i l c a o d l i k o v a n j : R e d a b r a t ­s t v a In enotnos t i i n Z a s l u g z a n a r o d . K d o ne p o z n a t e g a l j u d s k e g a pos l anca , k i je

Jesen i i k a n d i dat i - v redn i z aupan ja M e d k a n d i d a t i , k i so j i h i z b r a l i jese­

niški v o l i v c i z a odbo rn ik e v bodoči l j u d ­s k i odbor mes tne občine, je večina z n a ­n i h i n p r e d a n i h a k t i v i s t o v , k i so že ne ­štetokrat i z k a z a l i svo jo p r e d a n o " * so­c i a l i z m u . K d o od Jeseničanov ne b i po -n n a l A N T O N A M O Ž E T A , člana T>S Že­l e z a r n e Jesen ice , JOŽETA S V E T I N A , predanTg-a f r o n t n e g a a k t i v i s t a z J a v o r -l i i k a , G I Z E L E K N A F L I Č E V E , a k t i v n e * ene i z Podmežaklje, A L B I N A K O B E M -T A R J A , s t a r e g a b o r c a z a de lavske p r a ­v ice , k i so g a I zb ra l i n a t e r e n u Grob l j e , tetfadinra F R A N C A S M O L E J A i z .Ta­borniškega r o v t a , M I N K E P E S T A K O V E , U p r a v n i c e osnovne fo l e n a J e s e n i c a h i i d . fee i n še b i j i h l a h k o našteli, saj je n a J e s e n i c a h m e d i z b r a n i m i k a n d i d a t i ve -* i n a t a k i h , k i zaslužijo zaupan j e ljjixii i n k i n i k d a r n i s o držali križem r o k . M n o g i m e d n j i m i so s i zaslužili t u d i v s t op v fcKS, r a z e n t e ga nos i j o še r a z n a o d l i ­k o v a n j a i n pohva l e .

V o l i v c i t e r e n a U k o v a so s i m e d d r u ­g i m i i z b r a l i z a s vo j e ga k a n d i d a t a t u d i A N T O N A M O Ž E T A p r e d v s e m zato , k e r I m a l a s tnos t i , s k a t e r i m i ?i je p r i l j u ­d e h p r i d o b i l v e l i k o zaupan j e i n k e r je vse svoje življenje os ta l zvest de l a vske ­m u r a z r e d u i n s l o v e n s k i zemljd. Seda j je I l o ž e de lavec v železarni. S požrtvoval­

n i m de lom, poštenostjo i n r e v o l u c i o n a r ­nost jo se je k a j k m a l u p r i l j u b i l m e d de­l a v c i . I z v o l i l i s o g a z a s e k r e t a r j a o nov -ne p a r t i j s k e o r gan i z a c i j e v ob ra tu , v d ? -lavsCd svet i n z a člana M e s t n e g a k o m i ­t e j a Z K S z a Jesen ice . P r i dosedan j em d e l u v železarni Jesen i ce je dob i l že se­d e m k r a t n a z i v u d a r n i k a .

Može i z h a j a i z revne kmečke družine s l o v e n s k e g a K r a s a b l i z u Pos t o jn e . Faši­stično nas i l j e je poseg lo t u d i v Može-tovo družino. T u d i A n t o n a Možeta so s i ­l i l i , na j v s t o p i v fašistično s t r a n k o , v en ­d a r g a n i s o spe l j a l i n a l ed . Može se je zaveda l , da je S lovenec i n d a t e ga ne more s t o r i t i . Z a t o re je n a p o t i l v svet , I skat boljšega življenja, k a t e r e g a je n a ­šel šele v n o v i J u g o s l a v i j i .

B i l o je l e t a 1928, k o je šel v A r g e n ­t i no . D e l a l je p r i r a z n i h g r a d b e n h pod ­j e t j i h . V k a m n o l o m u se je s p o z n a l s člani komunistične par t i j e i n l o t a 1933. t u d i s a m p r i s t o p i l v P a r t i j o . V r n i l se je v domov ino .

V Z a g r e b u se j o vključil tudH v p o l i ­tično delo. Sode l ova l je v u r s o v i h s i n d i ­k a t i h i n b i l o r g a n i z i r a n v > H r v a t g M r a d ­nički savez « . L e t a 1936. se je p r i j a v i l k o t pros tovo l j ec z a Španijo, b i l p a je n a o t o k u Braču zajet z d r u g i m i tovariši v r e d od j u g o s l o v a n s k e po l i c i j e . Obso j en

Kamniški fronfevci so Izbrali dobre kandidate N a območju kamniške občine, k i je z a

predstojeće občinske vo l i t ve r a zde ! : e n a fta 12 v o l i l n i h enot — osem j i h je v fcaestu, a štiri v o k o l i c i — je čutiti moč-

*o p r edvo l i l n o r a z g i b a n o s t . V z a d n j e m • a s u so i m e l i dobro ob i skane predvo ­l i lne s e s t anke v Palovčah, N e v l j a h , T u -n j i c ah i n n e k a t e r i h p r e d e l i h m e s t a K a m ­n i k a . N e n j i h se je največ r a z p r a v l j a l o • predloženih k a n d i d a t ' h O F , k o m u n a l n i fcjaivrcfftl mes tne občine i n gospodar ­j i h n r v . t i h bližnje p r i h o d n o s t i . P o v s o d *o da l i - U v c i po lno p r i z n a n j e doseda­

n j e m u občinskemu odboru , k i je v k r a t ­k e m času šestih mesecev s t o r i l več v k o m u n a l n i de j avnos t i k o t v s i M L O od osvobod i tve rem. Ods t r an j ene s o p o d r -t ine bivšega kamniškega d o m a n a G l a v ­n e m t r g u i n obnov l j ena v o g a l n a m e s t n a hiša, k j e r so p r i d o b i l i štiri n o v a družin­s k a s t a n o v a n j a . T l a k o v a n a je c e s t a p~o-t i t o v o r n e m u k o l o d v o r u , a zda j t l a k u ­je jo cesto p r o t i k o l o d v o r u K a m n i k - m e -sto , u r e j ena in 'razšir jena je c e s ta p r o t i »T i tanu« , g r a d i j o b e t o n s k i mos t čez Tunjrčico. p o p r a v l j e n i i n obnov l j en i so m o s t o v i čez Nev l j i c o , u r e j en p a r k p r e d g i m n a z i j o In d r u g i . D o s t i re je d l a l o n a razširitvi v odovoda i n e l e k t r i f i k a c i j e l n podobno. Dpnašnji m e s t n i občinski ođfcoT je z n a l dobro o b r n i t i p r a v v s a k d ina r , d a je b i l p o r a b l j e n k o r i s t n o l n v p r i d v s e m občanom.

Takšna r a z g i b a n a k o m u n a l n a dejav­nost je b i l a možna t u d i za tegade l j , k e r j i je b i l s t a l n i usmer j e va l e c i n vod i t e l j dosedan j i p r e d s e d n i k L O M O tov . A L ­F R E D J A N K O , k i g a najdeš povsod i n vedno p r i de lu . P a r t i z a n m e d vojno, po osvobod i t v i p a dober p r o s v e t n i de lavec i n g o spoda r s t v en ik , k a n d i d i r a t u d i v n o ­v i m e s t n i občinski odbor . V s i Kamničani žoli;io, d a bi t a k človek o s t a l ša napre j n a čelu mes tne občine.

je b i l n a dve l e t i o d v z e m a p r a v i c e do de la .

Šele l e t a 1941. je dob i l s pomočjo svo­j i h tovarišev spet r edno zapos l i t e v v n e k i t o v a r n i . V s e s k o z i je b i l pove zan z zagrebškimi a k t i v i s t i i n de la l v politič­n i h p r i p r a v a h z a upor . Ustaši so m u b i l i k m a l u z a p e t a m i i n je m o r a l že fe­b r u a r j a 194.2. l e t a s t o p i t i v I legalo, m a j a mesoca Is tega l e t a p a je šel v p a r t i z a n e .

Danes je r e z e r v n i podporočnik i n nos i t r i o d l i k o v a n j a i z N O B . L a n s k o leto je b i l t u d i de legat n a k o n g r e s u Z B N O B v B e o g r a d u .

Z a t o so voldvci t e r e n a U k o v a u p r a v i ­čeno l a h k o ponosn i n a svo j e ga k a n d i ­da ta , k i j i h bo p r a v gotovo na jbo l je z a ­s t opa l v bodočem l j u d s k e m odbo ru i n z b o g a t i m i Izkušnjami, k i j i h je p r i d o b i l v življenju, p o m a g a l še d r u g i m , m l i j s i m o d b o r n i k o m .

T u d i m i m o M A K S A D O L I N A R I A ne m o r e m o . R o j e n je b i l l e ta 1901 i n je po p o k l i c u kovač. V j e t e n i S H železarni je b i l štirikrat preg la/en z a u d a r n i k a l n e n k r a t z a nova t o r j a . Z a r a d i svo je de lav ­ske zaves t i je b i l več let s i n d i k a l n i f u n k ­c i o n a r n a J a v o r n i k u , po tem član u p r a v ­n e g a odbo ra železarne, od l e t a 195U p a je p r edsedn ik upravne iga odbo a t e ga ve­l i k e g a podjet ja . Tovariš D o M n a r je b i l k l j u b s v o j i m l e t om tud i p a r t i z a n s k i bo­rec v G r a d n i k ov i b r i g a d i , član Zveze k o ­m u n i s t o v je od l e ta J***<5. D a n e s j'e član m e s t n e g a k o m i t e j a Z K S n a J e s e n i c a h . K o t zaveden de lavec je b i l že v s t a r i J u g o s l a v i j i včlanjen v t a k r a t n i S M R . I . V l e t i h 1948—50 -e b i l član r r e s t n e g a l j u d s k e g a odbora , k o t vesten de lavec p a je b i l t u d i o d l i k o v a n z meda l j o de la .

odgovorne funkc i j e p r i P o k r a j i n s k e m od ­boru O F z a G o r e n j s k o . T u d i dob ra v zgo ­j i t e l j i c a svoje družine je b i l a , sa j s t a b i l a oba n j ena s i n o v a h r a b r a a k t i v i s t a , d i v e r z a n t a i n bo r ca v p a r t i z a n . ' k i v o ' » d . P o osvobod i t v i se povsod ude js tvu je v j a v n e m življenju in je sedaj ze lo d l a v ­n a a k t i v i s t k a , čeprav j i n j ena služba d i r e k t o r j a T o v a r n e čevljev v K r a n j u j eml j e dost i p r o s t e ga časa.

N a t e r e n u R u p a v K r a n j u k a n d i d i r a z a O k r a j n i l j u d s k i odbor zaslužna a k t i ­v i s t k a i n politična d e l a v k a MIR<\ S V E -T I N O V A - V L A S T A . Osvobod i lno g i b a ­nje n a G o r e n j s k e m je že od vsega z a ­četka vezano z n j e n i m Imenom. Že j u ­n i j a 1941. l e t a jo najdemo k o t člana O b l a s t n e g a k o m i t e j a S K O J - a z a G o r e n j ­sko , v n o v e m b r u , k o se Je f o r m i r a l P o ­k r a j i n s k i k o m i t e Komunistične par t i j e , p a je p o s t a l a n jogov član. D e l a l a je predvnem n a področju Jesen i c , B o h i n j a , p a t r d i K r a n j a in K a m n i k a . M a j a 1942. l e t a je odšla v L j u b l j a n o i n t a m de la la v i l e ga l i do o k t o b r a 1944. T a k r a t je p r e d s t a v l j a l a enega najmočnejših ste­b rov Osvobod i lne f ronte v Ljubljani. N a ­to je o d H a n a štajersko ko t i n s t r u k t o r C e n t r a l n e g a k o m i t e j a K P S in t a m pre ­živela najtežje dn i v e l i k e nemške o fen­z ive . Nepos r edno p-ed osvoboditvi - 'o je p r F l a v B e o g r a d , k i e r je o r g a n i z i r a l a v r n i t e v s l o v e n s k i h izse l jencev .

J e l j u d s k i pos lanec v republiški s k u p ­ščini. R a z e n t e g a j e član C e n t r a l n e g a k o m i t e j a Zveze k o m u n i s t o v S loven i j e i n G O AB'Ž S loven i j e i n v s e s t r a n s k o polW tlčno r a z g l e d a n a žena.. V d e l a v s k e m g i ­b a n j u sodeluje že od l e t a 1938. Z a n j žrtvuje vse svo je s i l e i n sposobnost . Z a t o so j o f r o n t o v c l m e s t a K r a n j a eno­g l asno i z b r a l i z a vo j ega k a n d i d a t a i n bodo t u d i v nede l jo n a volišču odda l i z a ­n jo s v o j g las .

V G o r i c a h k a n d i d i r a z a občinski l j u d ­s k i odbor i n O k r a j n i l j u d s k i odbor tov. F V A N M A J D I č , u p r a v i t e l j i n s t i t u t a z a t u b e r k u l o z o n a G o l n i k u . K l j u b svo j i p re ­p ro s t o s t i i n s k r o m n o s t i si je u s t v a r i l m e d vsem tamkajšnjim p r e b i v a l s t v o m n e p r i ­s i l j eno in i s k r e n o av to r i t e to , sa j v s i po­zna jo n jegovo vo l jo do de la , o r g a n i z a ­c i j ske sposobnos t i , n jegovo mržnjo p r o t i b i r o k r a t i z m u in p r i s t e n tovari-ški odnos do v s a k e g a poštenega človeka. K l j u b te­m u , d a je p r eobremen j en s s v o j i m s t ro ­k o v n i m de lom, posveča m n o g o časa p io ­n i r s k i o r g a n i z a c i j i , h k r a t i p a je še p r e d ­sedn ik S v e t a z a l j u d s k o z d r a v s t v o in so­c ia lno p o l i t i k o p r i O k r a j n e m l judskem, odbo ru v K r a n j u , k j e r je n j egova pr t -potr>o."t i n politična z re los t b i l a vedno eelo k o r i s t n a .

V Tržiču k a n d i d i r a z a O k r a j n i l j u d s k i odbor D U Š A N H O R J A K . N i T r ­ži čan, p a g a v e n d a r v s i p r a v dobro po­zna jo ko t p r i d n e g a in zavednega držav-l j ana . P o z n a j o n jegovo delo d i r e k t o r j a Bombažne p red i ln i c e l n t k a l n i c e , vedo, d a je sposoben gospoda r s t v en ik . N a »vo-j e m položaju ne uve l j a v l j a p ros lu l e »di­r e k t o r s k e l inije«, temveč nasp ro tno v z p o d b u j a n o t r a n j o d e m o k r a c i j o in dajo vso pomoč d e l a v s k e m u s v e t u i n u p r a v ­n e m u odboru . V z o r n o upošteva vse po­bude s i n d i k a l n e o r gan i zac i j e , k o m u n i ­

s t o v i n de l avcev vobče. T u d i n jegovo delo k o t p r e d s e d n i k a o k r a j n e g a gospo­d a r s k e g a s v e t a je po v s em p r a v i l n o l n zelo k o r i s t n o .

I z v i r a i z nameščenske rodb ine . T rn* j u g o s l o v a n s k o i n češko t e k s t i l n o s t r o ­k o v n o i zobrazbo . Sode lova l je v n a r o d ­noosvobod i ln i bo rb i , k j e r se je o d l i k o v a l po h r a b r o s t i . P o vo jn i je i m e l več od­g o v o r n i h f u n k c i j v t e k s t i l n i i n d u s t r i j i .

P r e b i v a l s t v o Tržiča, k i v i s oko cen i r jo-govo politično predanos t i n sposobnost v u p r a v l j a n u gospoda rs t va , g a bo z z a ­u p a n j e m v o l i l o z a o d b o r n i k a O k r a j n e g a l j u d s k e g a odbora .

TOTCTI -U T O M O B i H K 1 ?r g o v o r i l um P r i m s U o r e n a

Samoupravnost - velika pridobitev P R E M O S T I L I B O M O P O S L E D I C E SUŠE. — Ž E N E N A J B O D O D O S T O J N O Z A S T O P A N E V O R G A N I H O B L A S T I

V zadružnem d o m u n a P r i m s k o v e m p r i K r a n j u re je p r e t e k l i t o r ek , 2. d3-c e m b r a zb ra l o n a d pet s t o vo l i v c ev k v e l i k e m u p r e d v o l i l n e m u z b o r o v a n j u , n a k a t e r e m je g o v o r i l član C e n t r a l n o g a k o ­m i t e j a Z K S i n m i n i s t e r republiške vlade tovariš T o m o B r e j c . Zba ro van j e je v i m e n u M e s t n e g a občinskega odbo ra O F začel tova-iš Ivo S v e t i r a , z a s t o p n i k i p i on i r j e v p a FO p o z d r a v i l i tovariša B r e j ­c a i n izročili t e m u s t a r e m u b o r c u z a p r a v i c e d e l a v s k e g a r a z r e d a lep šopek g o r e n j s k i h nage l j ev .

Tovariš B~e jc se Jo z a h v a l i l z a p o v a ­b i lo , na j p r ide n a P r i m s k o v o , z a k a t e ­r e g a g a veže nebro j s p o m i n o v i z s ta re Jugoslavije l n i z časov narodnoosvobo ­d i l n e g a bo ja .

G O V O R L J U D S K E G A P O S L A N C A V g o v o r u je na jpre j orisal položaj v

današnjem sve tu , grozečo napetos t m e d

v e l e s i l am i , posebno p a n a p a d a l n o s t l n b r u t a l n o s t Sov j e t ske zveze, k i t i r a svet v nenehno oboroževanje. T a k o m o r a m o d a j a l i 27 ods to tkov ce l o tnega n a r o d n e g a d o h o d k a z a oborož'tev l n t u d i manjše države so prisel jene k t e m u . Švica, n . pr . , k i s k o r a j ne p o z n a vo jne, žrtvuje še odsto tek več i n drži v s a k e g a četrtega moža pod orož 'om. č e b i b i lo p r i ve le­s i l a h več spoštovanja m a l i h narodov i n načela e n a k o p r a v n o s t i v seh narodov , b i današnji svet i z g l e d a l dos t i lepSe.

P r e c e j ol>š?rno je g o v o r n i k r a z p r a v l j a l o pos l ed i cah letošnje suše in p o u d a r i l , d a bomo p r e m o s t i l i t u d i to težave, če bo­mo <lnžnn čuvali enotnost vsega de lov­n e g a l j u d s t v a . D e j a l .te, d a spričo suše i n i z d a t k o v , k l j ' h da jemo z a učvrstitev naše l j u d s k e a r m a d e , d a b i s l edn ja b ' l a sposobna , u p r e t i se v s a k e m u n a p a d a l c u , v p r i h o d n j e m l e t u no b o m o m o g l i n a p r a ­

v i t i vse l i s t o , k a r b i s i cer l a h k o . T o d a k l j u b t e m u se bo v občinah l a h k o z g r a ­d i lo m a r s i k a j . Tovariš B r e j c je posebno p r e d l a g a l , na j b i naše občine g r ad i l e ma jhne , t o d a dobro m e h a n i z i r a n e i n d u ­s t r i j s k e obra te , k i i m a ' o to prednost , d « l a h k o zapos l i j o t ' s to de lovno s i lo , k i no m o r e v ve l ike i n d u s t r i j s k e centre , h k r a t i p a p o m o i r j o važno dopo ln i l o n a tržišču.

P o u d a r i l j * * tud i načelo s- .unoupravno-s t i , n a čigar t eme l ju delajo naši občin k i l j u d s k i odbor i . P o z v a l je vse vo l i vce , na j složno vo l i j o t i s te k a n d i d a t e Osvobod i l ­ne f ronte , k i bodo močna opo ra l n zago ­v o r n i k de l o vnega l j u d s t v a , n jegov spo ­soben p r o d s t a v n ' k v s a m o u p r a v i , k i po­m e n i v e l i k o p r idob i t ev , z a k a t e r o smo so pod bivšimi režimi z a m a n b o r i l i . Z a l o je t u d i t r e b a p r i v o l ' t v a h o d s t r a n i t i vso t is te , k i so sode lova l i z bivšim Koroš i o -

(NaidoJj«T «njs n * 2. s t r a n i )

Page 2: Jeseni i kand i dati - vredni zaupanja - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1952_50_L.pdf · mostovi čez Nevljico, urejen park pred gimnazijo In drugi. Dosti re

BTRAN 2 — U J M O OLA.B ŠTEV. 69» ••••• •••• «.-• ' .

Glasujtno za najboljše! mmmmmaammmmmmmmit ' l i iiiBBKaamsgiimBiiiuiitf^r'r-^' • — ' ^ m s o n r a a E a B t m H ^ ^

f

Ločani bodo s t o r i l i p r a v , k o bodo i z ­v o l i l i v L j u d s k i odbor mes tne občine to -varišico V E H O D O L E N Č E V O , u p r a v n i ­co m e s t n e g a pod je t j a »Ode ja « . T a s t a ­r a p a r t i z a n k a - b o r k a i n nos i t e l j i c a od l i ­

k o v a n j , ni p r i Škofjeločanih p r i l j u b l j e n a le za to , k e r je sposobna p r edsedn i ca M e s t n e g a o d b o r a A F Ž , a m p a k t u d i z a ­r a d i svo je d e l a vnos t i n a vseh p o l j i h družbene de j avnos t i l n z a r a d i s v o j i h o s ebn ih od l i k .

* V Z a l e m l o g u v Selški d o l i n i s o v o l i v c i

I z b i r a l i m e d najboljšimi. Z a k a n d i d a t a z a Občinski l j u d s k i odbo r so I z b r a l i t u d i tovariša A N T O N A Ž B O N T A R J A . S l a ­vec — t o je n j egovo p a r t i z a n s k o i m e — je dobro z n a n po vse j G o r e n j s k i , sa j je b i l m e d p r v i m i , k i so se p o s t a v i l i po r o b u o k u p a t o r j u . P o z n a j o g a številni p r v i p a r t i z a n i , k i j i h je l e t a 1941. obo­rožil i n o p r e m i l . T a sposoben o r g a n i z a ­t o r i n p r o d a n borec je odšel v N O V l e t a 1942. i n i m e l t a m več o d g o v o r n i h i n z a u p n i h n a l o g . K o je po v o j n i k o t o f i c i r J L A i z s t o p i l i z vo j ske , j e n e m u d o m a pričel z n e u m o r n i m političnim de l om v s vo j em k r a j u i n s svo j o politično r a z ­g l edanos t j o i n g o s p o d a r s k i m z n a n j e m z e l o k o r i s t i l n j e g o v e m u r a z v o j u . P r e d ­v s e m n j e m u g re z a s l u g a , d a so v Z a l e m l o g u p o s t a v i l i e l e k t r a r n o i n t a k o omogo ­čili s vo j g o s p o d a r s k i n a p - c d e k . P o r e ­o r g a n i z a c i j i k r a j e v n i h l j u d s k i h odborov je p o s t a l podp r edsedn ik Občinskega l j u d ­s k e g a o d b o r a v Z a l e m l o gu . N a t e m m e s t u je i m e l lepe uspehe i n se p o k a z a l v r e d n e g a z a u p a n j a , k i g a že do l go uživa p r i vseh , k i g a pozna jo . Tovariši so g a I zvo l i l i z a s e k r e t a r j a osnovne p a r t i j s k e o r g a n i z a c i j e i n kasne j e z a s e k r e t a r j a ob­činskega k o m i t e j a Z K S , sa j n e u t r u d n o de la n a v s e h področjih.

P E T E R N A G L I C je v Z i r e h , p a ne s a m o t a m , ze lo p r i l j u b l j e n politični de­lavec i n k o m u n i s t . V na rodnoosvobod i l ­n e m bo ju je sode lova l od l e t a 1941., v p a r t i z a n i h p a je b i l od l e t a 1943. T e g a de l a vnega a k t i v i s t a i n z a s t o p n i k a de­l a v s k i h in te resov , k i p a t u d i ne zapo ­s t a v l j a k o r i s t i m a l e g a i n s r edn j e ga k m e ­t a , d o b r e g a v z go j i t e l j a m l a d i n e , inštruk­t o r j a v vajeniški šoli v Z i r e h . bodo vo ­l i v c i p r a v go tovo i z v o l i l i v občinski l j u d ­s k i odbor žir i , sa j je z v s e m dosedan j im d e l o m d o k a z a l , d a je dovo l j sposoben i n p r e d a n g r a d i t v i s o c i a l i z m a v naši do­m o v i n i .

N a z b o r u v o l i v c e v v K r a n j u so l e - t i p o s t a v i l i z a s vo j e ga k a n d i d a t a tovarišico M A R I J O S T R A J N A R I E V O , zaslužno de­l a v k o v o r g a n i z a c i j i A F Ž i n p o s l a n c a l j u d s k e skupSčine F L R J . Že p r e d vo jno je t a d e l a v k a v s t a r i J u g o s l a v i j i a k t i v n o d e l o v a l a v s i n d i k a t i h i n v l e t i h 1935 i n 1936 sode l o va l a v s t a v k i , z a r a d i česar j " do lgo t r p e l a b rezpose lnos t . V n a r o d n o ­o s v o b o d i l n e m g i b a n j u j e s o d e l o v a l a že od l e t a 1941 i n b i l a t u d i b o r k a v v r s t a h na rodnoosvobod i lne v o j ske . P o osvobo­d i t v i je b i l a t a j n i c a G l a v n e g a s v e t a Zve ­ze s i n d i k a t o v J u g o s l a v i j e i n v s e s k o z i članica O k r a j n e g a k o m i t e j a K i P S . S eda j j e o r g a n i z a c i j s k i s e k r e t a r M e s t n e g a k o ­m i t e j a Zveze k o m u n i s t o v S loven i j e v K r a n j u .

* V G o r i c a h v k r a n j s k e m o k r a j u k a n d i ­

d i r a z a Občinski i n O k r a j n i l j u d s k i o d ­bo r s e k r e t a r O k r a j n e g a o d b o r a Zveze bo r c e v tov . M A R T I N KOŠ IR , uslužbe­nec O k r a j n e z veze k m e t i j s k i h z a d r u g v K r a n j u . V G o r i c a h pozna j o sposobnos t i n p r edanos t t e g a s t a r e g a p a r t i z a n a i n koroškega b o r c a . S p o m i n j a j o se n jego­v i h z a s l u g v b o r b i z a večjo s t o r i l n o s t d e l a v po l j e d e l s t vu i n vedo, d a bo n je ­g o v a p r i s o t n o s t v omen j en ih o r g a n i h l j u d s k e o b l a s t i m n o g o k o r i s t i l a našemu d e l o v n e m u človeku n a v a s i .

Iz govora iorariia BREJCA ( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r an i )

v i m rež imom a l i šestojanuarsko d i k t a ­t u r o . T u d i žene n a j bodo dos to jno z a ­s topane v o r g a n i h l j u d s k e ob l a s t i , je de­j a l tovariš B r e j c , sa j ponekod , z l a s t i v vprašanjih z a v a r o v a n j a p rosve t e i t d . , v i ­d i jo da l j e i n bo l je od moških.

H k o n c u je še o m e n i l o g r o m e n ug l ed , k i g a danes uživa naša d o m o v i n a p r i n a p r e d n i h l j u d e h v i n o z e m s t v u p r a v z a ­r a d i g l o b o k o demokratičnih i n s o c i a l i ­stičnih s p r e m e m b , k i s m o j i m priča, p a •e često n i t i ne z a v e d a m o n j i h zgodo­v i n s k e važnosti.

P o g o v o r u so se v o l i v c i p o g o v o r i l i še o n e k a t e r i h g o s p o d a r s k i h z a d e v a h . I z dvorane .so odstranili r e a k c i o n a r j a i n b i v ­šega s t a r o j u g o s l o v a n s k e g a orožnika T o ­ni j a , k i je z i z z i v a n j i poizkušal žaliti enotnos t de lavcev i n k m e t o v v n o v i J u ­gos l a v i j i . R e s . Z a t a k e n i m e s t a n a zbo­r u vo l i vcev , p a t u d i v O s v o b o d i l n i f r o n t i g a n i !

T*TT" •

S M I L J A G O S T I Š E V A M e d k u l t u r n i m i d e l a v k a m i m e s t a i n

o k r a j a K r a n j a z a v z e m a najvidnejše me­s to povsod z n a n a i n p r i l j u b l j e n a S m i l j a Gostiševa, p r o f e s o r i c a i n p r e d s e d n i c a S v e t a z a p rosve to i n k u l t u r o o k r a j a K r a n j , k i k a n d i d i r a z a O k r a j n i l j u d s k i odbor .

Najljubša j i je m l a d i n a i n žene. Z a t o jo v i d i m o p r v a l e t a po v o j n i k o t u p r a v ­n i c o Dijaškega d o m a v škof j i L o k i , na t o k o t načelnico A g i t - p r o p o d d e l k a p r i O k r . k o m i t e j u Zveze k o m u n i s t o v , n a t o k o t p ro f e so r i co n a I. drž. g i m n a z i j i v K r a ­n j u , k j e r službuje še danes. V s a l e t a je sode l o va l a p r i O k r a j n e m odiboru A F Ž i n še danes se b a v i z vprašanji žena. ž e dve l e t i je članica O k r a j n e g a k o m i t e j a Z v e z e k o m u n i s t o v . K o t v i s o k o k u l t u r n a žena uspešno vod i delo S v e t a z a prosve ­to i n k u l t u r o p r i O k r a j n e m l j u d s k e m od ­b o r u v K r a n j u t e r s k r b i , d a se šolstvo v k r a n j s k e m o k r a j u p r a v i l n o r a z v i j a . P o v s o d , k j e r se de la n a izboljšanju s t a ­n j a m l a d i n e , žena i n k u l t u r e vobče, je navzoča tovarišica S m i l j a .

B R A T A K A V Č I Č A — K A N D R 3 A T A Z A O K R A J N I L J U D S K I O D B O R

Kavčičev i so v vsej škofji L o k i z n a n i k o t s t a r a r e v o l u c i o n a r n a r o d b i n a . " Že p r e d vo jno so b i l i b o r c i z a boljše živ­l jenje de l ovnega l j u d s t v a i n z a njegove p r a v i c e . M e d vo jno s t a od štirih s i n o v d v a p a d l a v p a r t i z a n s k i h v r s t a h . D v a

T u d i m l a d i n a na j bo z a s t o p a n a v p r i ­h o d n j e m o k r a j n e m o r g a n u o b l a s t i . P r a v je, d a k a n d i d i r a v O k r a j n i l j u d s k i od ­bor K r a n j t u d i m l a d i n k a T O N Č K A L E S -J A K O V A . K o bo Izvo l jena, bodo v o l i v c i v ide l i , d a se n i so z m o t i l i . T o j i m že d a ­nes l a h k o povedo Ločani, kjer« v T r n j u ob S t a r i L o k i k a n d i d i r a to veselo, de lov­no i n sposobno dek le . S e d e m članov nje­ne rodb ine je b i l o v p a r t i z a n i h . Očeta dO j i o k u p a t o r j i u m o r i l i , požgali d om. Čeprav ze lo m l a d a je že l e t a 1942 po­s t a l a članica Zveze s l o v enske m lad ine , nas ledn je le to p a so H a f n e r j e v o Z v o n K o •— t o je njeno p a r t i z a n s k o ime — že spre j e l i v S K O J l n kasne j e v P a r t i j o , — t a k o j e b i l a požrtvovalna i n h r a b r a . O d ­l i k o v a n a je b i l a z R e d o m hraJbrost i In z o d l i k o v a n j e m z a zas luge z a n a r o d .

V e m o , d a bodo Ločani r a d i I z vo l i l i v O k r a j n i l j u d s k i odbo r t o s k r o m n o i n p r i l j u b l j e n o m l a d i n k o .

P o združitvi bivših k r a j e v n i h l j u d s k i h odborov v občini S e l c a je pos t a l p r ed ­s e d n i k n j enega l j u d s k e g a o d b o r a tovariš F R A N C R A N T . Ze l o uspešno vod i t a l j u d s k i odbor i n upravičeno uživa sploš­no p r i l j ub l j enos t p r i d e l o vn ih l judeh . T a m a l i k m e t je sode lova l z narodnoosvobo ­d i l n i m g i b a n j e m od l e t a 1941., v p a r t i ­z a n s k o v o j s k o p a je v s t o p i l v l e tu 1943. Z a r a d i h r a b r o s t i i n požrtvovalnosti so g a že nas ledn je le to sp re j e l i v K o m u n i ­stično pa r t i j o . V e m o , d a g a bodo občani Se lc , k i pozna jo n j egovo de lavnost , i z ­v o l i l i v Občinski i n O k r a j n i l j u d s k i od ­bor .

J A N E Z J E N K O V občinski l j u d s k i odbor S m l e d n i k

k a n d i d i r a J a n e z J e n k o , zadružnik i z Z a -pog . V na rodnoosvobod i l n i b o r b i je b i l d v a k r a t o d l i k o v a n z a h r a b r o s t i n z a z a ­s luge . V s a družina je s ode l o va l a z n a ­r o d n o o s v o b o d i l n i m g i b a n j e m že od l e t a 1943.

1. d e c e m b r a 1051 je s s v o j i m a s e s t r a ­m a p r e v z e l 26 h e k t a r o v zapuščene z e m ­lje, k i je pre j p r i p a d a l a državnemu po­ses t vu , i n jo pričel obde lova t i . T a k r a t jo dob i l t u d i n eka j pos lop i j i n neka j osnov­n i h s t ro jev . S s v o j i m de l om je poses tvo t a k o g o s p o d a r s k o d v i g n i l , d a je l a h k o z n j e g o v i m donosom plačal vse stroške z a k r m o , živino, s e m e n a i n i n v e n t a r , k a r je vse s k u p a j znes lo 400.000.— d i n . T u d i h l e v je a d a p t i r a l , z a k a r g a je s a m o m a t e r i a l s t a l 70 .000.— d i n .

S a m o on i n p r edsedn ik bivše kmečke de lovne zad ruge v Žappgah s t a o s t a l a zadružnika, s s v o j i m de lom p a s t a u s t v a ­r i l a t o l i k o , d a i m a zadružna e k o n o m i j a sedaj v b a n k i že 700.000.— d i n . K l j u b t e m u , d a n a poses t vu delajo s a m o štirje l judje , so n j i ho v i u s p e h i res nepričako-

S V E Č A N E P R O S L A V 29. novembra na (jormjskem

N i k o Kavč ič

s t a preživela. P r v i , N i k o , m a j o r J u g o ­s l o v a n s k e l j udske a r m a d e i n nos i l ec spo ­men i c e 1941 j e v vsej škofjeloški oko ­l i c i p o p u l a r e n i n p r i l j u b l j e n , škofjeloča-n i pozna jo n jegove o d l i k e dos l ednega l n sposobnega z a s t o p n i k a g r a d i t v e soc i a ­l i z m a v naši d o m o v i n i . D r u g i , P a v l e , se­daj nameščenec v L j u b l j a n i , p r a v t a k o zasluži p r i z n a n j e n j e gov i p r e d a n o s t i i n sposobnos t i , k i m u j o bomo i z k a z a l i t a ­ko , d a g a bomo , k a k o r t u d i n j egovega b r a t a , v o l i l i v O k r a j n i i n Občinski l j u d ­s k i odbor .

Tovar iš L O V R O C E R A R je v Tržiču k o m a j dve l e t i . V e n d a r t a m n i človeka, k i g a ne b i p o z n a l . P o n j egov i z a s l u g i je družbeno življenje i n delo L j u d s k e g a o d b o r a mes tne občine, k a t e r e m u T seduje, v t e m času ze lo napredov . ; . " . N i d v o m a , d a g a bodo v s i tržiški občani z vese l j em ponovno i z v o l i l i v Občanski i n O k r a j n i l j u d s k i odbor . P o p o k l i c u je de­lavec , požrtvovalen, napreden , p r i l j u b ­l j en i n n e p r i s t r a n s k i a k t i v i s t . O d l e t a 1941 je sode l ova l v n a r o dno o svo bo d i l n em bo ju , 194:2. l e t a p a je odšel v p a r t i z a n e , k j e r se je b o r i l v r a z n i h eno tah . Seda j v a n l . že l imo j i m še m n o g o u s p e h a i n je s e k r e t a r M e s t n e g a k o m i t e j a Zveze k o - prepričani smo , d a bodo Smledničanl te-m u n i s t o v S loven i j e i n član O k r a j n e g a g a zaslužnega zadružnika z vese l j em i z -k o m i t e j a . v o l i l i v občinski l j u d s k i odbor .

FronlovGi se že »sestavili" Okrajni ljudski odbor Radovljica

Že p r i i z b i r i k a n d i d a t o v so v o l i v c i r a ­dovlj iškega o k r a j a p r e d v i d e v a l i p o sa ­mezne f r on tovce z a določene na loge v no­v e m o k r a j n e m odbo ru . Z a p r e d s e d n i k a » o »postavi l i « tov . M I L A N A K R I S T A ­N A , k a t e r e g a pač n i t r e b a še posebej p r e d s t a v l j a t i . Sa j g a z a r a d i n jegove po­štenosti i n r e v o l u c i o n a r n o s t i n e p o z n a s a m o ves radovljiški o k r a j , a m p a k t u d i

Jane/, Koejančič

v s a S l o v e n i j a l n dobršen k o s J u g o s l a v i ­je. Z a p o d p r e d s e d n i k a p r ed l aga j o tov . B O G D A N A K N A F L I Č A , k o m e r c i a l n e g a d i r e k t o r j a jeseniške železarne, k i na j b i k o t n a p r e d e n g o s p o d a r s t v e n i k p r e v z e l t u d i posle o k r a j n e g a s v e t a z a gospodar ­s t vo . V sve t z a gospoda r s t vo p r ed l aga j o

t u d i tov . V I K T O R J A R O P R E T A , d i r e k ­t o r j a železarne. V svet z a g radn j e i n k o m u n a l n e zadeve na j b i prišli tov . i n g . P A V L E H A F N E R , tov . L O J Z E K O M I C t e r t ov . M A K S D O L I N A R ; v s v e t z a z d r a v s t v o i n s o c i a l n o p o l i t i k o p a tov . J A N K O A V S E N I K i n P V I C A K L I N A R .

V te k a n d i d a t e i m a j o f r o n t o v c i p opo l ­no z a u p a n j e l n j i h bodo v nede l jo t u d i v o l i l i .

J A N E Z K O C J A N Č I Č k a n d i d i r a v G o r ­j a h p r i B l e d u z a O k r a j n i l j u d s k i odlbor v R a d o v l j i c i . N e s a m o v G o r j a h , t u d i v dos t i širšem k r o g u je p r i l j u b l j e n t a s t a r i p a r t i z a n s k i borec — nos i l ec spome ­n i c e 1941. P o v o j n i j e vne t o de l a l n a po­litičnem i n u p r a v n e m področju l n n e k a j časa v o d i l K r a j e v n i l j u d s k i odbor . R a z ­v o j u zadružništva v t e m de lu G o r e n j s k e je J a n e z Koejančič po s v e t i l v so s k r b . J e us tanov i t e l j kmečke de lovne z a d r u g e v G o r j a h . G o t o v o bodo v o l i v c i t u d i n a vo­l i t v a h p o k a z a l i , k a k o v i s o k o g a ceni jo .

P R O V O K 4 C I J 4 |Sm ni uspela

V s l e p e m sovraštvu do naše družbene ured i t v e r e a k c i j a n e p o z n a m e j a . P r i ­p r a v l j e n a je p l j u n i t i t u d i v l a s t n o s k l e ­do, če m i s l i , d a b o s t e m škodovala u g l e d u naše l j udske o b l a s t i . T a k o se je peščica združenih k l e r i k a l c e v l n i n f o r m -b i r o j c e v s p r a v i l a prejšnji t eden n a d k a ­pe l i co p r i O e e p k o v i g o s t i l n i n a Hrušlcl i n j o p o g n a l i v z r a k . Načr t i sovražni­k o v s o c i a l i z m a so več k o t n a i v n i . iS po­rušitvijo k a p e l i c e so ho t e l i o b l a t i t i naše a k t i v i s t e i n p r e v a l i t i k r i v d o nan j e . P a j i m je spe t e n k r a t spod le te lo . Naš i l j u d -

Na Jesenicah . . • D o l g a v e r i g a najrazličnejših p r i r e d i ­

t ev v počastitev D n e v a r e p u b l i k e — od Hru£ice do Koroške B e l e — so na j z go ­vornejši d o k a z l j ube zn i našega l j u d s t v a do svobodne domov ine .

P r o s l a v e so se začele n a J e s e n i c a h že 28. n o v e m b r a . T e g a dne so v železarni o d k r i l i s p o m i n s k o ploščo p a d l i m l i v a r j e m l n o t v o r i l i nove h i g i e n s k e n a p r a v e v l i ­v a r n i . N a predvečer p r a z n i k a se je z b r a ­lo n a t r g u p r e d g i m n a z i j o številno ob­činstvo, k i je n a t o k r e n i l o z godbo i n b a k l a m i p r o t i t o v a r n i , od t a m po U l i c i T o n e t i , čufarja i n D e l a v s k i u l i c i p r e d F l z k u l t u r n i d om , k j e r je b i l a ob o s m i h s l a v n o s t n a a k a d e m i j a . S l a v n o s t n a a k a ­d e m i j a je b i l a t u d i n a Hrušicl i n n a J a -v o r n i k u .

N a D a n r e p u b l i k e je b i l o v železarni ob po l o s m i h odk r i t j e s p o m i n s k e plošče p a d l i m b o r c e m i n ra z v i t j e p r a p o r a n a p r o m e t u , ob deve t ih p a s lovesen začetek o b r a t o v a n j a n o v i h kavpe r j e v , pražilnih peči i n S M peči v m a r t l n a r n i . Ob 11. u r l je b i l o s l ovesno o d k r i t j e s p o m e n i k a p a d ­l i m b o r c e m n a J a v o r n i k u , zvečer p a s l a v n o s t n a a k a d e m i j a v d v o r a n i »Svo ­bode« p r i J e l e n u i n v F i a k u l t u r n e m do­m u . M e s t n o gledališče Jesen ice i n »Svo­boda« n a J a v o r n i k u s t a D a n r e p u b l i k e počastili s s l a vnos tno p r e m l e r o »Ope­raci ja« , d r a m o M i r e P u c o v e i z časa osvo­b o d i l n e g a bo ja .

V Trat'ču . . . P r a v lepo je u s p e l a a k a d e m i j a v po­

častitev D n e v a r e p u b l i k e v Tržiču. P o ­sebno so presene t i l e dobro naštudirane pesmi , k i j i h j e z ape l mešani z b o r »Svo­bode« pod v o d s t v o m tovariša Demšarja. Nihče se ne b i nade ja l , d a je mogoč t a k h i t e r n a p r e d e k zbo ra , k i je n a s t a l šele p r e d mesec i .

P o z d r a v i t i je t u d i o k u s n o sceno, k i je b i l a k l j u b svojii s k r o m n o s t i z e l o e f ek t ­n a .

V e n d a r s i ne m o r e m o k a j , d a no b i o p o z o r i l i n a točko, k i n i k a k o r ne sod i k p r o s l a v i t a k e g a p r a z n i k a . P r i p a d n i k J u g o s l o v a n s k e l j u d s k e a r m a d e je v spo ­r e d u ob s l a b i s p r e m l j a v i h a r m o n i k e z a ­pe l dve do l g i l j u b e z e n s k i n a r o d n i p e s m i . N a s t r a n to, d a poslušalci n i so r a z u m e l i n j ihove vsebine, sa j je b i l o t o m o r d a še boljše. G r e p r a v z a t o vseb ino . N a svečanih p r o s l a v a h n i s m o va j en i p o s l u ­šati l j u b e z e n s k i h p e s m i , še m a n j p a t i ­s t e g a p r o s l u l e g a »kafanskega sevdaha«, k i je n a s t a l po r a z l a s t i t v i i n i z g o n u t u r ­ških f e vda l c ev i z B o s n e i n H e r c e g o v i n e i n k i le toži po s t a r i h »dobr ih« časih, k o so »nekad s e vda l i s a l i , šerbet p i l i 1 plakal i « , k o t s m o t o slišali s trž iškega o d r a . Daleč s m o od tega , d a b i n a s p r o ­t o v a l i s e z n a n j a n j u našega p r e b i v a l s t v a s s r b s k o i n h r v a t s k o pesmi jo , sa j je v s e m t a k o ze lo u g a j a l a » K o z a r a « v i z ­vedb i mešanega z b o r a Svobode . N a s p r o ­tu j emo le nazadnjaškemu obu jan ju s k o -m i n o v po b e g o v s k e m b r e zde l ju i n po­k v a r j e n o s t i , k i je ž ivelo n a račun l j u d ­s k i h žuljev, žel imo p a s i lepe, res l j u d ­ske na rodne p e s m i v s e h j u g o s l o v a n s k i h na rodov — i n t o m n o g o več k o t dos le j . N e m o r e m o r a z u m e t i , d a so p r i r e d i t e l j i p ros l ave sp r e j e l i t a k o točko v svo j spo ­red , sa j so bi le os ta l e točke, k i so j i h p r i s p e v a l i p r i p a d n i k i g a rn i z i j e , ze lo lepe i n umes tne . N . N .

V Kranju . . . K r a n j je svečano p r o s l a v i l 2i9. n o v e m ­

ber . N a osredn j i a k a d e m i j i , k i j e b i l a v v e l i k i d v o r a n i S i n d i k a l n e g a d o m a n a predvečer z g o d o v i n s k e g a dneva , so r a ­zen s l a v n o s t n e g a g o v o r a tovarišice G o -stiševe, n a s t o p i l i t u d i p r i p a d n i k i J L A i n Prešernov p e v s k i zbo r . P r o s l a v a j e lepo uspe la , le p r edva j an j e f i l m o v m o r d a nI b i l o doce l a u m e s t n o .

Splošno razpoloženje p r e b i v a l s t v a p a je do n e k e mere k a z i l a s l a b a u r ed i t e v m e s t a , p r e d v s e m izložbenih o k e n . V s e g ra j e je v r e d e n pos topek M e s t n e slašči­čarne, k i je l o k a l p r e p r o s t o z a p r l a . N ič manjše g ra j e p a n i s o v r e d n a t u d i t i s t a podjet ja , k i s o po l e g v s e g a mogočega Špecerijskega i n m a n u f a k t u r n e g a b l a g a , p o s t a v i l e m i n i a t u r n e šopke, z a s t a v i c e i n s l i k e . K a k o je t r e b a dos to jno u r e d i t i Iz­ložbo z a t a k p r a z n i k , se v s a k d o l a h k o nauči p r i t r g o v s k i h pod j e t j i h »Tkan ina « i n » K o k r a « . T u d i l a s t n i k i hiš ee n i s o po­t r u d i l i , k o t b i b i l o t r e b a . P o s e b n o očiten j e p r i m e r G o r j a n c e ve hiše (bol je rečeno b l o k a hiš) n a Koroški ces t i , k j e r j e v i ­s e l a s a m o e n a — i n še t o r a z c e f r a n a — z a s t a v a .

I n n a z a d n j e n e k a j , k a r g o v o r i o s k r a j ­n i m a l o m a r n o s t i : še t r i — štiri d n i p o p r o s l a v i "je v i s e l o vse p o l n o z a s t a v po hišah. T u d i po Izložbah s i še o p a z i l s e m i n t j a podobne »s ledove« . N a v r h u J e ­l enovega k l a n c a p a j e še t r i d h i pone­srečen s l a v o l o k o v i r a l p r ome t .

V. Fodbrevjah • i . T e l e s n o v z g o j n o društvo P a r t i z a n r

P o d b r e z j a h n i m a s i c e r najprimernejših p ros t o r o v z a svo je ude js tvovan je , a po­žrtvovalnost m n o g i h članov, posebno p a vad i t e l j a tov . S t a n k a T o n k l i j a , omogoča, d a društvo p r a v dobro de la .

N a D a n r e p u b l i k e je o k r o g 40 te lo ­v a d c e v domačinov navdušilo g l eda l ce v Zadružnem d o m u s f i z k u l t u r n o a k a d e ­m i j o . P r o s t e va je s k i j i s o prožno i z v a ­j a l e m l a d i n k e , i z m e d k a t e r i h zaslužijo

je namreč p r edob ro vedo, d a se a k t i v i s t i s t a k i m p o b a l i n s t v o m n i k d a r n i s o u k v a r ­j a l i i n se t u d i ne bodo. Nočni izzivači i n povzročitelji škode, k i j e n a s t a l a v r a z b i t i h šipah sosedn ih hiš, bodo p re j e l i zasluženo k a z e n .

p o h v a l o z l a s t i de lavke , k i se pozno zve­čer vračajo od de l a domov i n žrtvujejo z a va je m a r s i k a k večer. Z a a k a d e m i j o j i h je p r i p r a v l j a l a tov . I v a n k a Je lene , k i k o d t e l o v a d k a i n športnica zasluži p r i z ­nanje , sa j je t u d i e n a i z m e d r e d k i h po­deželskih dek l e t s p a d a l s k i m z n a k o m P r i t a l n i t e l o vadb i je v r s t a m l a d i n c e v i z ­v a j a l a premete , p reva l e , medved j i s k o k s k o z i k r o g , s to jo n a r o k a h i n p reme te s pomočjo so te lovadcev . O d m l a d i n c e v je p r i v a j a h n a o r o d j u p o k a z a l največ sp r e tnos t i J a n k o P e t e r n e l j , od članov p a Jože Kovačič, n a d r o g u i n J a n e z Pir i fe n a b r a d l j i .

O d m o r i m e d p o s a m e z n i m i točkami so b i l i s p r e t n o i z po ln j en i z n a s t o p i v o k a l n o -i n s t r u m e n t a l n e g a s e k s t e t a J e r a l a i n R o z ­m a n , p e v s k e g a zbo ra , p i o n i r j e v i n čla­nov Z . B . T a k o je a k a d e m i j a , ne s ^ m o z o z i r o m n a s l a v n o s t n i govor tov . F r a - c e -t a C v e n k l j a , temveč t u d i p o s vo j i c e l o tn i v s e b i n i i m e l a značaj pes t re p ros lave .

T a k o so Podbrežani ponovno d o k a z a l i , d a je t u d i v m a j h n e m k r a j u možno m n o ­g o u s t v a r i t i , če de la jo o r gan i z a c i j e v medsebo jn i pove zav i . Go tovo p a je tud i , d a b i b i l a po t do še lepših uspehov n a r a z n i h področjih k u l t u r n e g a ude j s t v o va -n j a mnogo lažja, če b i b i l o z l a s t i m e d m l a d i n o več d i s c i p l i ne , natančnosti, toč­nos t i i r i p r i n e k a t e r i h t u d i m a n j osebne užaljenosti.

• V Medvodah . i .

ž e n a večer p r e d državnim p r a z n i ­k o m je b i l o v M e d v o d a h ze l o svečano razpoloženje. O r g a n i z i r a n a je p o v o r k a s k o z i mes to , k a t e r e s o se po l e g šolske m l a d i n e udeležile vse- množične o r g a n i ­zac i je , z a s t o p s t v a d e l o vn ih k o l e k t i v o v , T V D »Par t i zan « i n o s t a l a društva. N a t o so i m e l i svečano a k a d e m i j o . O pomen« 1

D n e v a r e p u b l i k e je g o v o r i l tov . Žagar. P r i k u l t u r n e m p r o g r a m u j e z u s p e h o m sode l o va l a šolska m l a d i n a . Z a z a k l j u ­ček so p r e d v a j a l i f i l m »Barba ž vane « .

N a D a n r e p u b l i k e p a so v PirniČah o d k r i l i s p o m i n s k i plošči c a r o j s t n i hiši p a d l e g a k o m a n d a n t a s l o v e n s k i h p a r t i z a ­n o v F r a n c a S t a n e t a - R o z m a n a l n na do­m u p a d l e g a n a r o d n e g a h e r o j a T i n e t s Rožanca. O d k r i t j u s p o m i n s k i h plošč j * p r i s o s t o va l o n a d 1500 l j ud i . M e d v i d n e j ­šimi p r e d s t a v n i k i s o b i l i zapaženi n a t e * s l a v n o s t i h p r edsedn ik l j u d s k e g a odbor« mes tne občine L j u b l j a n a tov . J a k a A v -šlč, p r e d s t a v n i k C K Z K J V i k t o r A v b e l f i n d r u g i . P r i o d k r i t j u p r v e s p o m i n s k o plošče je g o v o r i l o življenju i n de l « F r a n c a S t a n e t a - R o z m a n a tov. J a k a A V -šič, dočim je p r i r o j s t n i hiši T i n e t a R e ­z a n c a i m e l s l a v n o s t n i g o v o r tov . G a -brovšek. P r i t eh s l a v n o s t i h s t a sodelo­v a l i godb i na p iha l a , gas i l c e v i z M e d ­vod i n »T ine Rožanc« Iz L j u b l j a n e ter" n j i h o v p e v s k i zbor . P o končani k o m e m o ­r a c i j i so p r i s o t n i s c v e t j em z a s u l i plošč* n a r o d n i h hero jev .

V Kamniku . . t V K a m n i k u je p r o s l a v a D n e v a r epu ­

b l i k e p o t e k l a ze lo s lovesno . P o p o l d n e j * b i l a p r o s l a v a v g i m n a z i j i . S latvnostni g o v o r je i m e l p ro f eso r L a h , na t o p a S* se v r s t i l e p e v s k e točke, dvospev i , r e « 1 ' t a c l j e in zfborne r ec i tac i j e . Z a zaključek so višješolci p r e d v a j a l i skeč Iz p r v i h drd na rodne osvobod i tve i n venček s r b s k i * n a r o d n i h k o l . P r o s l a v a je b i l a dob ro o b i ' Bkana i n nastopajoči so z a pes t e r sp°* red d ob i l i vse .pr i znanje .

Zvečer je b i l a v o k v i r u novo us tanov ­l j enega d e l a v s k o k u l t u r n o g a društv* »Sol idarnost« s l a v n o s t n a a k a d e m i j a v

d v o r a n i pod j e t j a » K a m n i k « . P o h imn i * k i j o je zape l g i m n a z i j s k i p e v s k i zbo?' je b i l s l a v n o s t n i govor , k i so m u slf* dilte p e v ske točke. N a s t o p i l i s o moŠK* zbo r »Sol idarnosti« i n mešani zbo r »P l * * n ika« t e r g i m n a z i j s k i m l a d i n s k i mešan* zbor , v s i p od v o d s t v o m pevovodje pro i -V i k t o r j a Mihelčiča. Višješolci kamnišK« g i m n a z i j e so u p r i z o r i l i z b o r o v s k o rac* ' t a c i jo »Minuta mo lka « . Z a f o l k l o r n e n » ' s tope s t a p o s k r b e l i f o l k l o r n i s k u p i n i s i 1 1 ' d l k a l n e podružnice »T i t ana « l n m l a d i n * i z S t r a j n . S p o r e d je zaključilo p r v o slo­v e n s k o društvo » U r a « , k i je p o d vod­s t v o m pevovod je C i r i l a Vremšaka zape« ' štiri p e s m i . S p o r e d je b i l dosto jen p r a ^ n i k a , k i so g a Kamničani s t o pros lav počastili.

V Šmnčurju . • • T u d i Šenčur je Ime l lepo pros laV*

D n e v a r e p u b l i k e . I z l e t a v leto s o P J % s lave lepše i n popolnejše. N a večer prj*| p r a z n i k o m je b i l a v p r o s v e t n e m d o * p r o s l a v a , k a t e r o je p r i r e d i l občinski 0 < ? bo r O F v Šenčurju. Sode l o va l i s o : ga* 3 1

s k a godba , k i je p r i s p e v a l a p r v o i n z » £ njo točko, i g r a l s k a s k u p i n a K U D » f *T nart«, največ točk pa je p r i s p e v a l a s k a m l a d i n a , k i je n a s t o p i l a z i a b r a n ^ p r o g r a m o m . L jud j e , k i so do zadnjeg kotička n a p o l n i l i d vo rano , so z b u r n 1

p l o s k a n j e m d a j a l i p r i z n a n j e v s e m mas* r; pajočim. S t o p r o s l a v o so šenčurjani ' r a z e n počastitve v e l i k e g a dne — t u p o k a z a l i , k a k o ze lo se z a n i m a j o z a

t u r n o življenje. Z a t o u p a m o , da bo^ z vso resnos t j o p o p r i j e l ! za delo p r i đ

vršitvi zadružnega d o m a , k i j i m je * poživitev k u i t u r n o - p r o s v e t n e g a d e l a P r

pot reben .

V Paljanshi dolini i . . V P o l j a n a h je n a večer p r e d p r a z n i 1 ^

m l a d i n a i z tamkajšnje g imnaz i j e P r ) r , 5 i d i l a uspe lo svečano a k a d e m i j o . N a s t o p so s pe t j em, g l a s b e n i m i točkami i n k l o r n i m i i g r a m i . V G o r e n j i v a s i P a h b i l o r g a n i z a t o r p r o s l a v e nadvse č H a \ £ T V D »Part i zan* , k i j e p r a v t a k o P 1 ^ r e d i l z a domače občinstvo akademi j o . jo lepo uspe la .

Page 3: Jeseni i kand i dati - vredni zaupanja - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1952_50_L.pdf · mostovi čez Nevljico, urejen park pred gimnazijo In drugi. Dosti re

ŠTEV. 50 GORENJSKI GLAS S T R A N 2

Zunanjepolitični komentar

Proces na Pankracu V s e kaže, d a se n a Čehoslovaškem, p a

t u d i v d r u g i h državah »ljudske demo­kraci je« p r i p r a v l j a nov v a l »č is tk« , k i od časa do časa t i r a j o v s m r t nove i n nove g a r n i t u r e v o d i l n i h i n »ljubljenih« osobnost i Iz državnega i n p a r t i j s k e g a a -p a r a t a t e h r u s k i h gube m i j . še zadn je os tanke s amos t o jnos t i a l i p a vsa j želje po samos to jnos t i , k a t e r i h s e n c a i z l j u d ­s k i h množic včasih p r od r e t u d i m e d »ko­muniste«, je t r e b a do k o r e n i n i z t r e b i t i , h k r a t i p a držati v p o k o r n o s t i i n s t a l n i g r o z i vse podre jene — od s e k r e t a r j a »bratske« par t i j e do z a d n j e g a sužnja v u r a n s k e m r u d n i k u i n k o n c e n t r a c i j s k e m taborišču •— d a s i ne b i d r z n i l i , m i s l i t i k a j d rugega , k o t v d a n e m t r e n u t k u ve­l e v a d n e v n i časopis.

V sodn i d v o r a n i p ros lu l e češke ječe P a n k r a c v P r a g i , k j e r je t u d i že sede l naš p i sa te l j Prež ihov V o r a n c , so prejš­n j i t eden u p r i z o r i l i v e l i k s o d n i proces p r o t i v i d n i m osebnos t im i z češke sa t e l i t ­s k e par t i j e , C l e m e n t i s u , S l a n s k e m u i n s k u p i n i soobtoženih, k i so p r e d l e t om t u d i s a m i n a enak način u p r i z a r j a l i sod ­ne r a z p r a v e i n pošiljali l j u d i v s m r t . So ­di jo j i m , d a b i n e k a k o opravičili težko stanje , v k a t e r e m živi danes češki de­lavec, še bol j pa , d a b i z a g r o z i l i v s a k e ­m u , k i m i s l i n a samos to jnos t , i n zago to ­v i l i b rezpogo jno poko rnos t l j udem, k i so današnje obtožence z a m e n j a l i n a n j i ­h o v i h položajih, j u t r i p a bodo t a k o k o t l e - t i sedel i n a zatožni k l o p i i n d e k l a m i ­r a l i naročene samoobtožbe.

Z a n i m i v o je, d a s o v j e t s k a p r o p a g a n d a to pot prece j močno u d a r j a n a s t rune narodnos tne mržnje. Nihče od obtoženih n i Čeh. Na jveč j i h je Židov, eden p a S l o v a k . Z a t o je t u d i g l a v n a ost p r o c e s a nape r j ena p r o t i »mednarodnemu s i o n i z -mu« — u s t v a r i t i hoče v idez , d a so vse­m u k r i v i l e židje. N i n a p a k , če se s p o m ­n imo , d a je p r a v i s to de la l t u d i H i t l e r , k o je prišel n a ob last . I n res . Protiž i-d o v s k o gon jo zas l edu j emo v s a t e l i t s k i h deželah že neka j let, v s a m i Sov j e t sk i z v e z i p a se p regan jan j e Židov k a j m a l o r a z l i k u j e od t i s t e g a v fašistični Nemčij i .

K a k o r je pričakovati od v s a k e g a p ro ­cesa pod škornjem s o v j e t s k i h »osvobo­ditel jev«, t u d i n a z a d n j e m n i s o p o z a b i l i Jugos l a v i j e . K a k o na j b i j o ? Sa j j i m je najhujši t r n v pe t i . V s a k o , t u d i n a j ­manjše pro t i v l j en je l i n i j i v s a k o k r a t n e g a »vodstva« j i h z besom s p o m i n j a n a našo

domov ino . Z a t o so obtožili S l a n s k e g a nič m a n j k o t t ega , d a je ho t e l p o s t a t i »če­ški T i t o « . Seveda je p r i z n a l . P r i z n a l i so s p l o h v s i . D o b r o so se naučili svoje v l o ­ge, sa j so proces p r i p r a v l j a l i dolge me­sece. C l emen t i s , eden od najvidnejših, k i so izvršili l e t a 1948. z n a n i f e b r u a r s k i p r e v ra t , je p r i z n a l ce lo to, d a je »agent ameriškega a g e n t a Beneša«. P r i z n a l je ce lo to, d a je že l e t a 1947 »podpiral p r o -t i s ov j e t sko p o l i t i k o Jugos l a v i j e o k o l i T r ­s t a i n Koroške« . P r a v to de js tvo s p r a ­škega p rocesa n a m kaže, k a k o dvolična je b i l a t a k r a t s o v j e t s k a d i p l o m a c i j a , k i je n a zuna j p o d p i r a l a k o r i s t i naše dežele, v r e s n i c i p a g l e d a l a le n a svo je las tne . T o so danes v P r a g i t u d i s a m i o d k r i t o p r i z n a l i .

K l j u b d o l g i m p r i p r a v a m i z nič n i k ­d a r ne nas tane nič d rugega , k a k o r s a m a revščina, k i j o pač l a h k o i z k o r i s t i j o »a-m o z a svo je no t ran j e potrebe — z a z a ­straševanje l a s t n e g a l j u d s t v a . Zaito je b i l proces ta j en . Vse , k a r je b i l o n a n j e m rečenega, p o t e m b r e z s k r b n o l a h k o p r i ­k r o j i j o s v o j i m po t r ebam, ta jnos t p a opravičujejo s t em, d a ne sme jo opozo­r i t i t i s t i h , k i so vp l e t en i v sode lovanje s sedaj že m r t v i m i obtoženci. T o n a m kaže, d a se p r i p r a v l j a j o še n o v i i n n o v i proces i , n o v a i n n o v a p r e g a n j a n j a f u n k ­c ionar jev , p a na j so b i l i še t a k o »za­služni« i n z v es t i i z p o l n j e v a l c i telefonič-n i h u k a z o v i z K r e m l j a z a izkoriščanje i n z a t i r an j e l a s t n e g a l j u d s t v a .

Z letne mladinske konference kranjskega okraja

Mladina na poti k novim uspehom ŠE T E S N E J Š E S O D E L O V A N J E V U P R A V L J A N J U G O S P O D A R S T V A N E A D M I N I S T R A T I V N I U K R E P I T E M V E Č V Z G O J A O S A M O S T A L I T E V K R A J E V N I H V O D S T E V

V nedel jo, 30. n o v e m b r a je doživela m l a d i n a k r a n j s k e g a o k r a j a lep p r a z n i k . Njeni de legat i , i z v o l j en i n a vaških i n t o ­varniških a k t i v i h t e r m e s t n i h m l a d i n ­s k i h s e s t a n k i h , so se z b r a l i n a svo jo let­no m l a d i n s k o kon fe renco , d a preg l eda jo uspehe i n n a p a k e s v o j e g a de l a v pre te ­k l e m l e tu , d a i z vo l i j o svoje o k r a j n o vod ­s t v o i n d a se pogovor i j o o de lu v p r i ­hodn j em l e tu . V svečano okrašeni dvo­r a n i t o va rne » I sk ra « v K r a n j u je v p r i ­so tnos t i tovarišice V i d e Tomšičeve, or ­g a n i z a c i j s k e g a s e k r e t a r j a [Cent ra lnega k o m i t e j a Z K S , tovariša F r a n c a P o p i t a , s e k r e t a r j a O k r a j n e g a k o m i t e j a Z K S . tovariša I v a Sve t ine , k i je z a s t o p a l M e s t n i k o m i t e Z K S , i n številnih d r u g i h gos tov — z a s t o p n i k o v množičnih o r g a ­n i zac i j — prečrtala s e k r e t a r k a O k r a j ­n e g a k o m i t e j a L j u d s k e m l a d i n e t o v a r i -šica Z v o n k a L e s j a k o v a izčrpno i n g lo ­b o k o poročilo, k i m u je s l e d i l a živahna r a z p r a v a . T a k o r e f e ra t k o t d i s k u s i j a s t a r a z e n v i d n i h uspehov , k i j i h je do­s e g l a m l a d i n a v p r e t e k l e m l e tu , posebno p o u d a r i l a še n e k a t e r a vprašanja, k i z a ­služijo d o k a j po zo rnos t i m l a d i n s k e or ­gan i zac i j e . T a k o so n . p r . g o v o r i l i o po-

Izdelan je osnutek novega Ustavnega zakona

P o večmesečnem t eme l j i t em de lu je Sve t z a zakonoda j o i n i z g r a d n j o l judske o b l a s t i Zvezne v lade i z d e l a l o snu t ek no­v e g a u s t a v n e g a z a k o n a . V l a d a g a je o d o b r i l a i n d a l a v p re t r es j a v n o s t i v pričakovanju, d a g a bodo naši de lovn i l jud je i n n j i h o r gan i zac i j e resno proučili i n do p o l n i h , šele n a osnov i v s e h dopo l ­n i t ev bo osnutek dob i l končno o b l i k o i n bo pioslan L j u d s k i skupščini v odobr i tev .

O s n u t e k n o v e g a u s t a v n e g a z a k o n a je cgror r ina r e v o l u c i o n a r n a p r i d o b i t e v nove Jugos l a v i j e . P r e d s t a v l j a z m a g o po ra j a ­joče se socialistične družbe n a d državno kapitalistično b i r o k r a c i j o . T a z a k o n n i

0 čemer nekdaj niti sanjati nismo smeli, je danes živa stvarnost

Z A V A R O V A N C I S A M I U P R A V L J A J O S V O J Z A V O D . — SEDEŽ Z A V O D A Z A R A D O V L J I Š K I O K R A J J E N A J E S E N I C A H . — B O R B A P R O T I I ZKORIŠČE­V A L C E M S O C I A L N E G A Z A V A R O V A N J A . — D O K O N C A O K T O B R A J E B I L O I Z P L A Č A N O Z A V A R O V A N C E M O K R O G 400 M I L I J O N O V D I N A R J E V . — P R I V A T N E D E L O D A J A L C E B O T R E B A STROŽJE K O N T R O L I R A T I

V nedel jo je b i l o n a J e s e n i c a h p r v o zasedanje Z a v o d a z a s o c i a lno z a v a r o v a ­nje radovljiškega o k r a j a . Z a s e d a n j a so se k o t gost je udeležili tov . H a r t m a n ; d i ­r e k t o r republiškega z a v o d a z a soc i a lno zava rovan j e , tov. J a n k o R u d o l f , p r e d ­sedn ik republiškega o d b o r a Zveze s i n ­d i k a t o v S loven i j e i n F r a n c A r h , p r e d ­s edn ik o k r a j n e g a s i n d i k a l n e g a sve ta .

P o u v o d n i h f o r m a l n o s t i h je skupščina poslušala poročilo p r e d s e d n i k a začasne­g a o d b o r a tov . F r a n c a T o m a n a l n po­ročilo d i r e k t o r j a o k r a j n e g a z a v o d a tov . M e g l i c a , n a k a r je s l e d i l a r a z p r a v a .

iS splošno decen t ra l i z a c i j o i n demo­k r a t i z a c i j o našega g o s p o d a r s t v a t e r po­litičnega i n k u l t u r n e g a življenja je b i l z U r e d b o z dne 2. j u l i j a 1952 pos tav ­l j en t u d i t eme l j z a us t anov i t e v z avodov z a s o c i a lno zava rovan j e . K e r so Jese ­n ice največje i n najpomembnejše i n d u ­s t r i j s k o središče v radovljiškem o k r a j u , je sedež o k r a j n e g a zavoda , k i j e začel pos l o va t i 1. s e p t e m b r a letos, n a Jese ­n i c a h . V začasni odbor z a v o d a so b i l i i m e n o v a n i tovariši J a n k o A v s e n i k , I v a n Mikolič i n F r a n c T o m a n k o t z a s t o p n i k i z a v a r o v a n c e v Železarne Jesen ice , F r a n c e N a g o d e z a z a v a r o v a n c e državnih želez­n ic , M i r k o M u l e j z a z a v a r o v a n c e v V e ­rigi - Lesce , Tončka Prežel j z a z a v a r o ­vance L I P B l e d i n I v a n Šetinc k o t z a ­s t o p n i k v s eh upoko j encev v r a d o v l j i ­škem o k r a j u . Dočim so v s i i m e n o v a n i tovariši dobro o p r a v i l i svo je delo, p a se tov. M i r k o Mirtlej i z L e s c do sedaj n i Udeležil n i t i ene i z m e d 16 sej začasnega odbora .

N a območju o k r a j n e g a z a v o d a z a so­c i a lno z a v a r o v a n j e n a J e s e n i c a h je po p o d a t k i h od s e p t e m b r a m e s e c a 15.009 z a v a r o v a n c e v i n 2.019 upoko jencev , s k u ­paj to re j n a d 17.000 zava rovancev , k a ­t e r i m j e b i l o izplačanih s a m o letos do k o n c a o k t o b r a n a d 308 m i l i j o n o v d i n a r ­j ev (denarno nadomes t i l o z a čas bo­l e zn i i n porodniškega dopus ta , z a po­g r ebn ine i n potne stroške, z a dečjo opre­m o ob p o r o d u i n otroške d o k l a d e ) . R a ­zen t e g a je b i l o izplačano u p o k o j e n c e m i n i n v a l i d o m v i n d u s t r i j s k i h b o n i h n a d 86 m i l i j o n o v d ina r j e v . S k u p a j je to re j izplačanih v p r v i h dese t ih m e s e c i h o k r o g 400 m i l i j o n o v d inar j ev .

Ob g o r n j i v i s o k i številki je z a n i m i v o vprašanje, k o l i k o z a v a r o v a n c e v je pov­prečno n a bolniškem dopus tu . S t a t i s t i ­k a pove, d a i m a j o podje t ja , k i z apos lu ­je jo n a d 100 de lavcev , povprečno o k r o g 4 ods to tke bo ln i kov , če p a upoštevamo t u d i m a j h n a podjet ja , se odsto tek zviša n a 7 % . T o pomen i , d a i m a j o največ b o l ­n i k o v — i n s eveda t u d i s i m u l a n t o v — m a j h n a pod j e t j a t e r d a bo t r e b a z n o v a Uvest i k o n t r o l o n a d b o l n i k i i n »bolniki « . N e m o r e m o t r d i t i , d a b i z d r a v n i k i s l epo poslušali s t o k a n j a namišljenih bo ln ikov , Vendar so p r i m e r i , d a se m a r s i k d o pel je b r e z po t rebe v L j u b l j a n o k s p e c i a l i s t u z a t o a l i ono »bolezen«, d a m a r s i k a t e r i »bolnik« d o m a o p r a v l j a najtežja de l a i n

t a k o zavlačuje svo je zdrav l j en je . N a j ­bo l j kričeč je v s e k a k o r p r i m e r , k o je n e k a oseba p r e j e l a po p o n o v n e m z d r a v ­niškem p r e g l e d u k a r 60.000 d i n o s k r b ­nine . V r e s n i c i p a je t a oseba — k i je s a m o v e r s k o b l a zna , f izično sposobna za delo, saj je ves čas »bolezni « t r d o de­l a l a n a po l ju . »

R a z e n izkoriščanja s o c i a ln ega z a v a ­r o v a n j a po s i m u l a n t i h , so u g a n j a l i vse mogoče n e p r a v i l n o s t i t u d i de loda ja l c i , posebno p r i v a t n i k i . Večina k m e t o v p r i ­j a v l j a svo je posle le k o t gospod in j ske pomočnice, k e r v e l j a zan j e nižji p r i ­spevek k o t z a k m e t i j s k e de lavce , K m e t ­je b i s t a k i m i lažnimi p r i j a v a m i r a d i p res l ep i l i o r gane s o c i a l n e g a z a v a r o v a ­n ja . Z a t o j i h bo t r e b a naučiti, d a n j i ­hov i h l a p c i i n dek le n i s o nobene gospo­d in j ske pomočnice, a m p a k d e l a v c i v k m e t i j s t v u . T u d i n e k a t e r i p r i v a t n i ob r t ­n i k i so s k r e g a n i s poštenostjo i n se od ­teguje jo plačilu s o c i a l n i h da ja t ev ' z a svoje uslužbence. N a j navedemo s a m o

n i i k a k a u m e t n a t v o r b a , p r o p a g a n d n i le­t a k a l i p r o i z v o d p r a z n i h želja po nečem, k a r je še daleč c d os t va r i t v e . Odraža i n daje z a k o n s k o po t rd i t e v v e l i k i m družbe­n i m s p r e m e m b a m , k i so se p r i nas že zgodi le . L e u g o t a v l j a te sp r emembe , h k r a t i p a s s v o j i m i deločbami omogoča i n z a g o t a v l j a p l oden n a d a l j n i r a z v o j so­cialistične družbe. Z a k o n bo p r a v n o uve ­l j a v i l vse dasle j i zbo jevane p r i dob i t v e socialistične demokrac i j e , p r a v t a k o p a ščiti našo družbeno u r e d i t e v p r e d sov­ražniki svobode. Z a g o t a v l j a n a d a l j n j i r a z ­voj l j u d s k e s a m o u p r a v n o s t i , neposredno odločanje de l ovnega l j u d s t v a na; vseh to­riščih družbene de javnos t i .

S k r a t k a , n jegov p o m e n je dalekosežen z a r a d i k o r e n i t i h s p r e m e m b , k i j i h p r i ­naša k o t popo lno novos t našemu l j u d ­s t v u i n c e l o tnemu človeštvu. Z a t o bomo v p r i h o d n j i h številkah podrobneje sezna­n i l i b ra l c e z n j egovo vsobino.

M i r k a O b i d a i n J a n k a N o v a k a z J a v o r -n i k a , k i do l gu j e t a z a v o d u z a s o c i a lno z a v a r o v a n j e že da l j časa večje vsote. M i r k u O b i d u je z a r a d i t e g a z a p l e n i l a o p r a v a z a dohodke v R a d o v l j i c i g o t o v i ­no p r i N a r o d n i b a n k i v z n e s k u 400.000 d ina r j e v (!), a še vedno do lgu je n a d 70.000 d inar j ev . P r a v t a k o t u d i b r i v e c J a n k o N o v a k do lgu je o k r o g 60.000 d i n . V s e m t a k i m i n p o d o b n i m bo t r e b a ne­k o l i k o bol j t r d o s t op i t i n a p r s t e .

K e r bo z j a n u a r j e m 1953 o k r a j n i z a ­vod z a soc i a lno z a v a r o v a n j e odv i sen od l a s t n e g a proračuna, bo m o r a l s p r e m o ­ženjem, k i m u je zaupano , g o s p o d a r i t i k a r na jbo l j p a m e t n o v splošno k o r i s t vseh z a va r o vance v .

V o l i v c i ! Z e n o t n i m n a s t o p o m p r i v o l i t v a h v

občinske i n v o k r a j n i l j u d s k i odbor l>o~

IIIO pokazali svoje zaupanje v najboljše

člane Osvobod i lne f ronte i n svo jo t r d n o

odločenost, sme l o n a d a l j e v a t i z g r a d i ­

t v i j o s o c i a l i z m a v naši d o m o v i n i .

V nedel jo — v s i n a volišče!

t r e b i p r i d o b i v a n j a še n e o r g a n i z i r a n e m l a d i n e v L M S , o u s t v a r j a n j u pogo jev z a u s t a n o v i t e v m l a d i n s k i h o r g a n i z a c i j v n e k a t e r i h vaseh , k j e r m l a d i n c i še n i ­ma j o s v o j i h a k t i v o v , o p o j a v i h b i r o k r a ­t i z m a v n e k a t e r i h m l a d i n s k i h v ods t v i h , k i je s k o r a j v ce l o t i že odprav l j en , o s k r b i z a va jence, p r e d v s e m p a o sode­l o v a n j u m l a d i n e v d e l a v s k e m u p r a v l j a ­n j u g o s p o d a r s t v a i n n j e n e m z a n i m a n j u z a politično i n j a v n o življenje n a v a s i .

V S O C I A L I Z M U M I L I J O N I S V O B O D N O G R A D I J O S V O J O P R I H O D N O S T

P r a v top lo p o z d r a v l j e n a od v s eh p r i ­s o t n i h je n a k o n f e r e n c i g o v o r i l a t u d i to ­varišica V i d a Tomšičeva. O p o z o r i l a je, d a p r e t e k l i šesti k o n g r e s k o m u n i s t o v J u ­gos lav i j e n i le eden i z m e d kong r e sov , a m p a k d a odraža vse t i s t e g l oboke sp re ­membe , k i so nas top i l e v naši d o m o v i n i i n o* k a t e r i h danes g o v o r i ves svet . D e ­j a l a je, na j se m l a d i n a p r i s t u d i r a n j u gradiva s k o n g r e s a p o g l o b i v te spre ­membe , na j se z a v e d a veličine dobe, v k a t e r i živimo, na j se zave , d a je naš današnji boj p r a v t a k o junaški i n še v e l i k o bol j z g o d o v i n s k i k a k o r t i s t i čas, č igar sve t l e t r a d i c i j e s l a v i m o . P o u d a r i l a je, d a so v današnji R u s i j i p o z a b i l i n a L e n i n a , k i j e de ja l , na j t o v a r n e u p r a v l j a ­jo de l a vc i , k a t e r i danes živijo pod h u j ­šim t e r o r j em k o t k d a j k o l i p r e j . O b l a s t ­n i k i sadistično unlčujejoi v s a k o senco o d p o r a i n socialistične k r i t i k e . D e j a l a je, d a so j u g o s l o v a n s k i k o m u n i s t i n a p o ­v eda l i odločen boj p r o t i b i r o k r a t i z m u , to Je t i s t i s i l i , k i hoče uničiti i n i c i a t i v o i n r e v o l u c i o n a r n i d u h de l o vn ih l j u d i . T o je z g o d o v i n s k i dogodek v s v e t o v n e m de­l a v s k e m g i b a n j u . Še nobena država r a ­zen J u g o s l a v i j e se n i l o t i l a te na loge . Tovarišica Tomšičeva je n a s po z va l a , na j v s a današnja m l a d a g ene ra c i j a n o s i idejo t e g a bo ja v s r c i h i n na j g a uspeš­no konča. P o z v a l a jo m l a d i n s k o o r g a n i ­zac i jo , na j v s e m m l a d i n c e m kaže idea le osvobod i tve l j u d s t v a i n človeštva, idea le h i vedno v r e v o l u c i o n a r n e m po l e tu z d r u ­žujejo m lade l j u d i o k r o g n j i hov ega j e d r a — k o m u n i s t o v .

V n a d a l j e v a n j u je tovarišica Tomši­čeva de ja la , d a obsto j i s o c i a l i z e m v t e m , d a s i m i l i j o n i svobodno g r a d i j o svo jo p r ihodnos t t a k o , k a k o r s a m i želijo. Z a t o so se j u g o s l o v a n s k i k o m u n i s t i že d a v n o Odpoveda l i a d m i n i s t r a t i v n e m u v l a d a n j u . N j i h o v a n a l o g a je, b i t i v z o r i n v z g a j a t i množice, d a same odločajo o s v o j i usod i . T u d i m l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a na j bo p r e d v s e m v z g o j n a o r g a n i z a c i j a , v k a t e r i se bodo m l a d i n c i svobodno d o k o p a l i do svo j e ga g l e d a n j a n a sve t i n p r e d a n o s t i s o c i a l i z m u . V d e l u m l a d i n s k e o r g a n i z a ­c i je na j se r a z v i j a odkritosrčna d i s k u s i ­j a , o d p r a v i na j se v s a k a dvoličnost ne­k a t e r i h nUad incev , k i se n a s e s t a n k i h kažejo z a ze lo zavedne, v z a s ebnem živ­l j en ju so p a daleč od l i k a d o b r e g a m l a ­d i n c a . M l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a na j se od ­pove a d m i n i s t r a t i v n i m u k r e p o m i n m i j le z v z g o j n i m i m e r a m i p r i d o b i v a neor ­g a n i z i r a n e m l a d i n c e v svo j k r o g . Z v e l i ­k o tekmo v v z go j i m l a d i n e n a m bo uspe­lo p r i d o b i t i še t i s t e m l a d i n c e , k i so d a ­nes pod v p l i v o m r a z n i h r e akc i ona r j e v , z l a s t i p r o t i l j u d s k e duhovščine. D e j a l a je, d a je odnos m l a d i n s k e o r g a n i z a c i j e i n n j en ih članov do n e o r g a n i z i r a n i h m l a ­d incev danes osnovno vprašanje, n a k a ­terem m e r i m o sposobnost v s a k e g a posa ­m e z n e g a m l a d i n s k e g a a k t i v a .

Tovarišica Tomšičeva je še p rece j go­v o r i l a t u d i o m o r a l i današnje m l a d i n e . D e j a l a je, d a k l j u b temu, d a je m l a d i n a

danes v e l i k o m a n j p o k v a r j e n a k a k o r k d a j k o l i , v enda r l e m o r a m o g o v o r i t i o n j e n i m o r a l i . O s n o v n i v z r o k pijančevanju, po-

Zanimivosti gospodarske statistike P O T R O Š N J A N E K A T E R I H V R S T B L A G A P O R E P U B L I K A H

( P o »Bo rb i « ) O b p r e l i s t a v a n j u Mesečnega p r eg l eda

g o s p o d a r s k e s t a t i s t i k e , k i g a i z d a j a Z v e z n i z a v o d z a s t a t i s t i k o , n a l e t i m o n a ze lo z a n i m i v e številke. V statističnem p r e g l e d u z a mesec o k t o b e r so p o d a t k i o b l a g o v n e m p r o m e t u v socialistični p r o ­da jn i mreži n a d robno z a d r u g o četrt­letje 1952. P o g l e j m o m a l o te številke!

V S l o v en i j i je največja potrošnja m a s t i "Potrošnja m a s t i je v t e m obdob ju

znašala o k o l i 9 m i l i j o n o v k i l o g r a m o v , odnosno 5 6 0 g r a m o v n a osebo. S l o v e n i j a je n a p r v e m m e s t u z 860 g r a m o v , na t o s lede Črna g o r a s 710, Hrvaška s 660, B o s n a i n H e r c e g o v i n a s 530 i n šele na to S r b i j a s 440 i n M a k e d o n i j a s 350. P o ­trošnja o l j a je največja v B o s n i z a r a d i številnih m u s l i m a n o v , k i j i m v e r a b r a n i uživati! s v i n j s k o m a s t . Pr(pomftri|jamo, d a v t e h številkah n i za j e t a l a s t n a po­trošnja k m e t o v l n t u d i d r u g i h , k i se pre ­s k r b u j e j o v državnih i n zadružnih t r g o ­v i n a h . S l i k a b i b i l a s i c e r prece j d r u ­gačna.

Bombažnih t k a n i n je p r o d a n o največ v B o s n i i n S r b i j i , k o n f e k c i j e p a največ v B o s n i l n S l o v e n i j i

Državno povprečje j e 82 c en t ime t r o v bombažnih t k a n i n n a osebo. V B o s n i je povprečje 83, v S r b i j i 82, n a t o v M a k e ­don i j i 77, v črni g o r i 74, v Hrvalški 70 i n v (Slovenij i 65 c e n t ime t r o v . Bombažne kon f ekc i j e je p r o d a n o največ v B o s n i i n s i c e r 0.29 kosov n a osebo, v S l o v en i j i 0.28, v M a k e d o n i j i 0.26, v Hrvaški 0.23, v S r b i j i 0.21 i n v Črni g o r i 0.17 kosov . V o l n e n i h t k a n i n j e največ p r o d a n o v Hrvaški .

M i l a zopet največ p o r a b i S l o ven i j a , na to p a Hrvaška

Povprečje v državi jie 230 g r a m o v n a osebo. S l o v e n i j a p o r a b i 380, Hrvaška 290, M a k e d o n i j a 270, Črna g o r a 230, B o s n a 190 i n S r b i j a 150. T u v e l j a p r i ­p o m n i t i , d a je v m n o g i h r e p u b l i k a h , z l a ­s t i p a v S r b i j i , z e lo r a z v i t a domača p ro ­i z v o d n j a m i l a n a k m e t i h .

V potrošnji s l a d k o r j a je p r v a S l o v en i j a , S r b i j a p a z a d n j a

Državno povprečje je 1260 g r a m o v , v S l o v en i j i 2 k i l o g r a m a i n 300 g r a m o v , v Hrvaški 1300 g ramov , v M a k e d o n i j i 1280, v B o s n i 1100, v Črni g o r i 1 k i l o ­g r a m i n v S r b i j i 900 g r a m o v .

V S l o v en i j i se pi je največ a l k o h o l a , v B o s n i p a n a j m a n j

V ce l i državi je b i l o p rodano v držav­n i i n zadružni t r g o v s k i mreži 7,6 m i l i ­j onov l i t r o v a l k o h o l n i h pijač, odnosno 0,470 l i t r a n a osebo. V S l o v en i j i je p r o ­dano 0,6, v Hrvaški, Črni g o r i i n M a ­k e d o n i j i p o p o l l i t r a , v S r b i j i 0,4, v B o s n i p a 0,3 l i t r a n a osebo.

Največ t o b a k a p o k a d e S l o v e n c i l n S r b i

Povprečje z a državo je 190 g r a m o v n a osebo, v S l o v en i j i 240, v S r b i j i 200, v Hrvaški i n B o s n i 186, v črni g o r i 140, v M a k e d o n i j i p a 110. P r i t e m ne s m e m o po zab i t i , d a v M a k e d o n i j i , Črni g o r i i n H e r c e g o v i n i p r o i z v a j a l c i t o b a k a s a m i p o k a d i j o zna tne količine t o b a k a , n e k a j p a p roda jo t u d i potrošnikom.

S l o v e n i j a je daleč p r e d d r u g i m i v potroš­n j i svežega gove jega i n telečjega m e s a

V c e l o t n i državi je povprečje 710 g r a ­m o v m e s a n a osebo. V S l o v en i j i j e pov­prečje 2 k i g o g r a m a , v Hrvaški 820 g r , v B o s n i i n H e r c e g o v i n i po l k i l o g r a m a , v S r b i j i 460 gr , v Črni g o r i 450 gr , v M a k e d o n i j i p a 430 g r . V potrošnji s v i n j ­s k e g a m e s a je n a p r v e m m e s t u S r b i j a z 230 g r a m i , povprečje z a državo p a je 171 g r a m o v .

Največ r a d i o a p a r a t o v je k u p i l a M a k e d o n i j a

V ce l i državi je p r o d a n o v t e m ob­dob ju 6265 apa ra t o v . O d t e g a odpade n a M a k e d o n i j o 825, odnosno n a 100.000 p re ­b i va l c e v 63 a p a r a t o v . N a i s to število p r eb i va l c e v j e p r odano v S l o v e n i j i 60, v S r b i j i i n B o s n i po 30, v Hrvaški 20, v ce l i državi p a 37 apa ra t o v .

V S l o v en i j i i n Hrvaški največ bero k n j i ­ge l n rev i j e . V S l o v e n i j i be ro časopise m n o g o več k o t v d r u g i h r e p u b l i k a h

P r e b i v a l s t v o ce l e države je da lo v t e m obdob ju z a k n j i g e i n rev i j e 373 m i l i j o ­nov d inar j ev , povprečno n a p r e b i v a l c a neka j več k o t 23 d ina r j e v . V Hrvaški i n S l o v e n i j i je v s a k a oseba p o r a b i l a s k o ­ra j 33 d inar j ev , v S r b i j i l i9,5, v M a k e ­don i j i 19, v B o s n i 15 i n po l , v črn i g o r i p a 10 d inar j e v .

iS časopisi je s t v a r drugačna. M e d t e m k o j e p r e b i v a l s t v o ce lo tne države da l o z a časopise 294 m i l i j onov , a l i n e k a j več k o t 18 d ina r j e v v s a k preb i va l ec , je v s a k p r eb i va l e c S loven i j e d a l 2i62 d ina r j e v , v Hrvaški 18, v S r b i j i 15 i n po l , v B o s n i l i l , v črn i g o r i 5 i n v M a k e d o n i j i l e 0.8.

nočevanju i n p o j a v o m napačnih odnosov m e d m l a d i n c i i n d ek l e t i , k a r opažamo p r i n e k a t e r i h maloštevilnih m l a d i h l j u ­deh, je v t e m , d a s l edn j i še n ima j o svojo osebne pe r spek t i v e , d a ne vedo, k a m nu j b i vložili svo je s i le , Id j i m prek ipeva j ; ) . D r u g i v z r o k p a je neposredno pove zan z z a s t a r e l i m i n r e a k c i o n a r n i m g l e d a n j e m n a ženo, k i g a je d e l naše m l a d i n e po­dedova l i z s ta re družbene ured i t ve . O teh vprašanjih na j m l a d i n s k a o r g a n i z a ­c i j a h r a b r o s p r e g o v o r i , žena j e e n a ­k o v r e d n a moškemu. N i k a k o junaštvo n i , če se f a n t k o r i s t i z na i vnos t j o dek l e ­t a , k i m i s l i d a je g l a vno , d a se čimprej poroči. V n d a d i u s k i h a k t i v i h na j od­k r i t o govo r i j o o v s eh teh s t v a r e h , k a j t i po t rebno je, d a so s i m l a d i n c i o t e m n a j a s n e m .

U S T V A R J A N J E S O C I A L I S T I Č N E G A J A V N E G A M N E N J A

V i m e n u M e s t n e g a k o m i t e j a Z K S j e kon f e r enco p o z d r a v i l tovariš I vo S v e t i n a l n / last i p o u d a r i l po t rebo po t e sn i i n p r i s t n i p o v e z a v i m e d m e l a v s k o i n kmeč­ko , i n d u s t r i j s k o i n obrtniško m l a d i n o . R e k e l je, d a t o n i s a m o o z k o m l a d i s k o vprašanje. T o j e s e s t a v n i d e l borbe, k i j o b i j emo z a u s t v a r i t e v soc ia l i s tn i c n i h odnosov m e d l j u d m i vobče. O m e n i l je važno na logo , k i jo i m a t u d i m l a d i n a , — u s t v a r j a n j e novega , socialističnega j a v n e g a m n e n j a . D e j a l je, d a j e m l a d i n u po s vo j em n a p r e d n e m b i s t v u najbo l j o r ­g a n s k o p o v e z a n a s s o c i a l i z m o m i n t a n a l o g a zan jo ne bo težka. T u d i v p o p u ­l a r i z a c i j i d e l a v s k i h p r o s v e tn ih društev »Svoboda« i n n j i h o v e m u s t a n a v l j a n j u po v s e m podeželju naj i m a m l a d i n a važno v logo . O p o z o r i l je t u d i n a to, k a k o važ­no j e g o j i t i v m l a d i n s k i h v r s t a h t r a d i ­c i je N a r o d n o o s v o b o d i l n e g a boja, se n a n j i h v z g a j a t i i n n a d a l j e v a t i t isto pot, k i j o je v z g o d o v i n i m l a d i h generac i j h o d i l S K O J .

S I S T E M A T I Č N O D E L O Z a de lo v p r i h o d n j e m l e t u je O k r a j n a

m l a d i n s k a k o n f e r e n c a sp re j e l a prece j z a h t e v n i h sk l epov . V s i občinski k o m i t e ­j i bodo do n o v e g a l e t a i z d e l a l i podrobne p r o g r a m e . V k r a j i h , k j e r še n i m l a d i n ­s k i h o r g a n i z a c i j , bodo m l a d i n c i d a l i po­budo z a sode lovanje m l a d i n e v r a z n i h društvih, n j i h o v i h s e k c i j a h i n krožkih t e r z a posečanje različnih tečajev. D o s t i več pozo rnos t i bodo posve t i l i gospodar ­s k i m i n političnim vprašanjem svo j ega k r a j a , v pod j e t j ih bodo ak t i vne j e sode­l o v a l i p r i de lu d e l a v s k i h sve tov . O k r a j n i k o m i t e m l a d i n e b o odsle j de la l bo l j s i ­stematično i n s pomočjo a n a l i z prouče­v a l p o s a m e z n a vprašanja m l a d i n s k e g a de la . T a k o bo še letos r a z i s k a l pogoje z a življenje i n de lo o r gan i zac i j e m e d vaje­niško m l a d i n o . P o v s o d , z l a s t i m e d šol­s k o m l a d i n o se bo o r g a n i z a c i j a b o r i l a p r o t i v p l i v o m r e a k c i o n a r n e duhovščine, malomeščanstva i n i n f o r m b i r o j s k i h p a ­r o l . T u d i m l a d i n s k i m v o d s t v o m bo po­svečeno več s k r b i . K m a l u bodo pričeli v v s eh občinah s e m i n a r j i z a vod i lne m lad ince , n a k a t e r i h se bodo spo znava l i s s p r e m e m b a m i v j u g o s l o v a n s k e m druž­benem življenju i n z d e l o m v m l a d i n s k i h a k t i v i h . V r h u n e c m l a d i n s k e g a de la v p r i h o d n j e m l e t u bo mesec m a j — mesec m l a d o s t i .

V i m e n u C e n t r a l n e g a k o m i t e j a L j u d ­ske m l a d i n e S loven i j e je n a k o n f e r e n c i tovarišica Z v o n k a L e s j a k o v a pode l i l a z a -s t o p i n k u m l a d i n e i z t o va rne »Tiskan i -na« v K r a n j u lepo p rehodno zas t a vo v z n a k p r i z n a n j a z a napore v p r e d k o n ­g r e s n e m t e l u n o v a n j u . Lične d ip l ome so pre j e l i številni m l a d i n s k i a k t i v i i n po­s a m e z n i m l a d i n c i .

Prepričl j iv d o k a z »Jaz s e m židovskega porekla« — je

de ja l obtoženi Andrč S i m o n . » V k a t e r i h državah obs ta j a protiži-

d o v s k i pokre t ? « — je vprašal n a t o sod­n i k .

» V Z D A i n V e l i k i Britanij i « , je od ­g o v o r i l obtoženi.

» V k a t e r i državi je po z a k o n u z a b r a ­n jen r a s i z e m i n protlžidovski pokret« , je vnovič vprašal s o d n i k .

» V S o v j e t s k i zvez i « , je p r i p r a v l j e n o o d v r n i l obtoženi.

N a t a način so ho t e l i v P r a g i d o k a ­z a t i c e l e m u sve tu , d a proces p r o t i S l a n ­s k e m u i n soobtoženim n i b i l protižidov-s k o p o b a r v a n . K a j t a k e g a s i je l a h k o i z m i s l i l a le žandarska l o g i k a enkavede -j e v s k i h učencev.

U t e m e l j e n a obtožnica Obtoženi i n sedaj že u b i t i F r a n k je

b i l k a j čuden k r i v e c . P r v a n j e gova k r i v ­d a j e b i l a , d a je m e d vo jno p o m a g a l h i -t l e r j e v c e m pob i j a t i Žide v k o n c e n t r a c i j ­s k i h taboriščih. S t e m b i se v s a k p a ­m e t e n človek s t r i n j a l . T o d a praško sod i ­šče je z a nas premodro , d a b i g a do­j e l i . D r u g a k r i v d a F r a n k a namreč g l a s i , d a je po v o j n i k o t v i s ok f u n k c i o n a r po­m a g a l Židom reševati n j i h k a p i t a l p r ed novo ob las t jo .

B o l g a r s k i r u d a r j i odgovar ja jo z a n a p a k e s o v j e t s k i h inženirjev

R u s k i »strokovnjaki « so k r i v i z a l a n ­sko l e tno v e l i k o nesrečo v r u d n i k i h D i -m i t r o v o , k i je t e r j a l a o g r o m n o število s m r t n i h žrtev. D o nesreče je prišlo v s l ed eksp loz i j e v e l i k i h količin p l i n a v r u d n i ­k i h . K r i v d o z a nesrečo p a se n i s m e l o p r i p i s a t i r u s k e m u s t r o k o v n e m u v o d s t v u — t r e b a je b i l o n a j t i d r u g i v z r o k . I z ­m i s l i l i so s i sabotažo i n k a z n o v a l i z v i ­s o k i m i k a z n i m i b o l g a r s k e rudar j e , n e z a -nes l j ve e lemente .

Page 4: Jeseni i kand i dati - vredni zaupanja - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1952_50_L.pdf · mostovi čez Nevljico, urejen park pred gimnazijo In drugi. Dosti re

S T R A N 4 G O R E N J S K I G L A S ŠTEV. 50

O

E N

S

I

O N I

I V A N R I B I Č :

G o d e c Mihu 10 (lz zbirke:

Povesti in divji m o ž * e°rd)

Ž I V E N A J V S I N A R O D ! p p e i e r a o v e slovesnosti v Kranju so že pričele

K o s m a t i Jošt je debelo pogledal i n po brad i so se m u potočile — solzo. Boh in j c i so b i l i ž n j i m vred vesel i razsodbe. Najveljavnejši možje iz vas i so pr i s top i l i k M i h u :

»Bister s i i n pravičen. Os tan i v Boh in ju . B o d i naš rihtar.« »Za župana nam boš, Miha!« so zaor i l i Boh in j c i v en glas. »O jej, o j e j ! « M i h a je široko zdehni l . »Kaj takšnega s i

pa res nisem zaslužil. Saj b i me bilo konec, od dolgega časa, če b i mora l župan o va t i . A obiščem vas k m a l u in rad«, je reke l .

»Nikamor ne hod i ! Jance imaš p r i nas, k i smo t i j i h dolžni za plačilo. Hiš je precej v uo l in i , a jancev dobiš enako števiilo.«

»Mja, to je že res. Vendar b i v a m tako ; l e povedal . . . D a b i se z j anc i po svetu otepal, ne gre. D a b i osta l v Boh in ju , dok ler j i h ne posprav im, b i se utegn i l odebel it i i n postarat i . Oboje je napak ! Veste ka j , Boh in j c i , tako-le naprav imo : če se tole vaše p laninsko strašilo izkaže p r i delu in paši, j i h dajte n jemu za doto, če b i se kda j ženil.«

B r a d a t i Jošt je pocedil še debelejše solze. M i h a m u je brž razveza l vezi i n preden je kdo od Bohinjcev utegni l ka j reči i za rad i tega i ka j p r o t i za rad i jancev, je M i h a že ureza l na gosl i najbol j veselo, k a r j i h je zna l .

Boh in j c i so se zavr te l i — s i ln i Jošt pa k a r sam na t i s t i t r avn ik . L o t i l se je ska l , ko t da se o t roc i igra jo s kamenčki in j i h znašal na kup k r a j pot i .

T r i d n i so veseljačili Boh in j c i , t r i dn i je orjaški Jošt nosdl skalovje s t r a vn ika . Boh in j c i so omaga l i od rajanja, Jošt je očedil t ravn ik .

»Prav smo s tor i l i , d a smo poslušali Miha«, so r ek l i in naročili Joštu, naj se k a r pr ip rav i , da gre za past i r ja .

M i h a se je odprav l ja l na pot. Že se je z vsemi pos lov i l , ko je z blejske s t r an i p r id rve l voz. B l e j c i so M i h u zas tav i l i po t :

»O, M i h a , prošnjo i m a m o ! Zvedel i smo, da n a m hoče gosposka odtočiti jezero, da b i m u potlej dno preorali i n sad i l i k r omp i r . A nam n i živeti brez vode! Pomaga j , če moreš!«

»Saj n isem minister , da tako prosite, B l e j c i štemani! Sarao godec sem.«

» K cesaric i po jd i ! Če nihče, t i jo uženeš.« 'Do l g o so s i l i l i vanj , preden so ga prepros i l i . »Na j bo ! Grem«, se je vda l . V i d e l i so, da se je namer i l naravnost na Duna j , k jer se j3

v t istem času šopirila cesarska gosposka. Do lgo so g ledal i za nj im. Ubežnik Jošt je požiral sl ine, da b i s k r i l solze, k i se za pas t i r j a ne bi spodobile, i n hvaležno v z d i h n i l :

»Takšnega človeka pa še ne! « »Tudi takšnih ko t t i , je k sreči le malo«, je reke l možak

zraven njega, ka te remu je Jošt po nerodnost i s top i l n a no;;o in m u jo skora j zmečkal.

K a k o je godec M i h a zvrtinčil cesarico, da n i Ble jce ob jezero sprav i l a zavol jo k romp i r j a , se n i n i kda r prav zvedelo. E n o pa je gotovo, da je tud i v cesarskem mestu M i h o v a b is t rost za leg la več, k o t v s a p i sa r ska peresa. Zaka j B l e j c i imajo še dandanes svoje jezero.

T u d i to je ko t pr ib i to , da je M i h o v M i h a še dolgo godel vesel im l judem in jo mars i komu tud i — zagodel.

K o n e c

V sredo, 3. d e c e m b r a 1.1., n a d a n ob­le tn ice Prešernovega r o j s t v a je b i l a i z ­v edena pok l on i t e v zas tops tev množičnih o r g a n i z a c i j i n m l a d i n e n a p e s n i k o v e m g r o b u . — S lovesnos t je b i l a zvečer ob u m e t n i r a z s v e t l j a v i i n je nenavadno močno d o j m i l a pr i so tne . S t a r o p o k o p a ­lišče je sedaj že s k o r o p o p o l n o m a pre ­ure jeno v ga j i n t v o r i dos to jen i n re­s en o k v i r z a obe m o g i l i , Prešernovo i n J e n k o v o .

I s t i večer je b i l svečani k o n c e r t pev­s k e g a zbo ra , k i nos i Prešernovo ime. K s t r o k o v n i ocen i k o n c e r t a se bomo še v r ­n i l i . O m e n j a m o le, d a je t a večer s k l a ­date l j P e t e r L i p a r p r o s l a v i l dva jse t l e t ­n i c o svo j ega l j u d s k o p r o s v e t n e g a de l a n a področju pevske k u l t u r e . Z a s t o p n i k i ob­

l a s t i i n r a z n i h o r g a n i z a c i j so m u i z r e ­k l i čestitke i n izročili s p o m i n s k a d a r i l a .

Kaj pa s hišo, v kateri je umrl dr. France Prešeren?

T o je hiša v K r a n j u , k i i m a dvo je pročelij; eno n a Prešernovo u l i c o št. .14, d r u g o p a n a Tavčar jevo u l i c o št. 8. V hiši je b i l do n e d a v n e g a t r g o v s k i l o k a l i n za to je b i l a hiša v t e n a m e n e p r e z i -d a n a i n seveda t u d i n a t a način skažena.

V času, k o je v K r a n j u živel d r . F r a n ­ce Prešeren, j e b i l a v pritličju m a l a k a -v a r n i c a , v p r v e m n a d s t r o p j u p a je i m e l s t anovan j e i n odvetniško p i s a r n o naš v e l i k i p e sn ik .

ž e p r e d l e t i s m o se odločili, k u p i t i t o hišo, j o r e s t a v r i r a t i i n p r e u r e d i t i v ne­k a k Prešernov m u z e j . N e k a j Prešernove zapuščine h r a n i l j u b l j a n s k i M e s t n i m u ­zej , k i n a m jo bo ods top i l , čim u r e d i m o hišo, v k a t e r i je p e s n i k u m r l . Začetna de l a so b i l a p r e k i n j e n a z a r a d i nujnejših de l p r i Prešernovem gledališču, č im bo­do de l a t a m dovršena, se bomo l o t i l i r e ­s t a v r a c i j e Prešernove hiše; v s e k a k o r bo to še p r e d pomlad j o .

U r e d i t e v hiše b o p r e d v i d o m a t a k o : v z g o r n j i h p r o s t o r i h z o k n i n a Prešerno­vo u l i c o bo ure jeno p e sn ikovo s t a n o v a ­nje z o h r a n j e n i m pohištvom i n d r u g i m i p r e d m e t i s t a n o v a n j s k e k u l t u r e i z t i s t i h let . V z g o r n j i h p r o s t o r i h , k i i m a j o o k n a n a Tavčar jevo u l i co , bomo u r e d i l i P r e ­šernovo a d v o k a t s k o p i sa rn i c o , k j e r bo­m o h r a n i l i t u d i a r h i v e i n razn« s p o m i n e v z v e z i s p e s n i k o v i m b i v a n j e m v K r a ­n j u .

G l ede s p o d n j i h p ros t o rov m i s l i m , d a b i b i l o k a r p r a v u r e d i t i j i h k o t m a l o k a -va rn i co , odpr to s a m o določene u r e dnev­no i n s i c e r k o t l o k a l a l i k l u b p r o s v e t n i h i n k u l t u r n i h de lavcev i z K r a n j a i n o k o ­l i ce . S e v e d a b i u r ed i t e v t e ga k l u b a z a h ­t e v a l a s k r b n o r oko , k i b i z n a l a pričarati s t a r i n s k o p repros tos t i n t op l ino . V ' l o -

Robin ne sme umreti & N E K A J M I S L I P R E D P R E M I E R O J E S E N I Š K I H G I M N A Z I J C E V

D i j a k i jeseniške g i m n a z i j e de la jo že n e k a j let p r i o d r s k i h u p r i z o d i t v a h . T a k o so prejšnja l e t a z v e l i k i m u s p e h o m u p r i ­z o r i l i F o d o r j e v o »Maturo « , Nušičeve » ža ­lujoče ostale« , s l a vnos tno a k a d e m i j o — Kranjčevo »Borbo z a n o v i svet « i n d r a ­m a t i z a c i j o B u r n e t t i n e g a »Ma l ega l o r ­da« . I g r a l i so n a J e s e n i c a h , p a t u d i go­s t o v a l i p r i d e l o vn ih k o l e k t i v i h i n v re ­publiškem t e k m o v a n j u d v a k r a t doseg l i d r u g o mes to v i g r i i n z b o r n i d e k l a m a ­c i j i . V R a d o v l j i c i i n n a D o v j e m so i g r a l i z a borce J L A , v B o h i n j s k i B i s t r i c i z a m e d n a r o d n i p r a z n i k žena, l a n i p a n a J e ­s e n i c a h z a N o v o l e t n o j e l k o m l a d i n i i n staršem.

Letošnji osmošolci — p r a v v s i do z a d n j e g a -— p r i p r a v l j a j o n o v o k u l t u r n o r a z v e d r i l o p i o n i r j e m , m l a d i n c e m i n s t a r ­šem. U p r i z o r i l i bodo F o r s t e r j e v o m l a -d i n s k o i g r o »Robinzon ne sme umret i « , k i j o je pos l oven i l Os t (Os ip Šest ) , z n a ­n i gledališki de lavec .

K d o r b i pričakoval v te j i g r i z godbo o doživljajih i n čudovitih p r i g o d a h po­morščaka R o b i n z o n a K r u z o j a , bo m o r d a m a l c e razočaran, k e r ne bo v ide l t i ­s t ega , o čemer je že b r a l v k n j i g i ( i n k d o je n i b r a l v s v o j i m l a d o s t i ! ) . » R o ­b i n z o n ne sme umret i « je i g r a o D a n i e l u De foe ju , p i s a t e l j u »Robinzona« i n nje­g o v e m r o k o p i s u . F o r s t e r je k n j i g o n a ­p i s a l po m o t i v i h n jegove k n j i g e .

D a n i e l De foe je n a s t a r o s t p o p o l n o m a

obubožal. J e n a p o l s lep, bo lan , b rez g m o t n i h sredstev , sa j gospod in j i ne m o ­re plačati n i t i z a h r a n o i n s tanovan je . I m a p a še eno d ragocenos t — orumene l e l iste s vo j ega r o k o p i s a »Robinzona« . T o ­d a t a d ragocen i r o k o p i s m u u k r a d e nje­gov s in T o m , po t epuh i n p i janec , delo-mrznež i n l enuh , t e r g a p r o d a s t a r i -n a r j u . Družbica fantičev, k i se i g r a j o R o b i n z o n a n a obrežju T e m z e v L o n d o ­n u , z ve z a t a t v i no . Z a t o zas leduje t a t u , d o k l e r g a ne o d k r i j e v pristaniški krč­m i » P r i r u m e n i papig i « . S a m angleški k r a l j s od i . Z n jegovo pomočjo Defoe jev s i n o d k u p i r o k o p i s i n g a v rne očetu, s a m p a se poboljša: delo g a zopet v rne v pošteno človeško družbo. P i s a t e l j D e ­

foe z d r a g o c e n i m r o k o p i s o m v r o k i i n v p r e l ep ih s a n j a h u m r e . Z a d e l a g a je k a p .

S p r e t n o n a p i s a n a i g r a je p o l n a komič­n i h , prisrčno šaljivih, a t u d i r e s n i h p r i ­zorov , kakršno je pač življenje: s m e h s k o z i so lze . P o l n a je e t i ke . V z g a j a , osva ­j a i n p l e m e n i t i m l a d o s t n i k e — »divja­ke « R o b i n z o n o v e g a k o v a . H k r a t i j e o s t r a i n d u h o v i t a s a t i r a n a angleško p l ems tvo , k i se p r e d a j a zgo l j užitkom, p r i t e m p a ponosno i z j a v l j a , d a ne bere k n j i g .

I g r o »Robinzon ne sme umret i « je p r ed l e t i u p r i z o r i l a l j u b l j a n s k a D r a m a . V le­tošnji sezon i j o bodo u p r i z o r i l i t u d i d r u ­god - p o k l i c n a gledališča v Ce l j u , P o ­s t o jn i i n K o p r u . Jeseniško u p r i z o r i t e v je p r i p r a v i l režiser Jože Tomažič.

J . T .

V Predosljah - „Rdeče rože" Izobraževalno-umetniško društvo »Go­

renjec« i z P r e d o s e l j je pod v o d s t v o m J , S i c h e r l a , učitelja i z P r e d o s e l j , u p r i z o r i l o v nedel jo 23. n o v e m b r a n a K o k r i c i Jože­t a Mojškrica »Rdeče rože « , d r a m o v p e t i h de jan j ih . D e l a v n a družina i z P r e ­dosel j j e d r a m o u p r i z o r i l a že štirikrat.

Rdeče rože so t r d o reh . Režiserju S i -c h e i i u se je posrečilo izluščiti j ed ro :

Inženir F i l d e r , tovarniški pod ravna t e l j , pohotnež, sovražnik de l o vnega l j u d s t v a , je po v e zan z n e k a t e r i m i d e l a v c i i n z n j i ­m i hoče doseči, d a b i i z t o v a r n e o d p u s t i l i

»HAMLET« V K A M N I K U U p r i z o r i t e v H a m l e t a je b i l a z a K a m ­

n i k težko pričakovani dogodek. P r i z n a ­mo, d a s m o b i l i p r i j e tno presenečeni, k e r so b i l i i g r a l c i i n režeser kos težki n a l o ­g i , k i jo z a h t e v a t o p o m e m b n o delo sve tovne književnosti.

Režiserja tovariša C i r i l a Gostiša i z šmarce p r i K a m n i k u po znamo , ž e pe t ­indva j se t let de luje n a o d r u i n m a l o n e ves s l o v e n s k i gledališki p r o g r a m je šel s k o z i n jegove r oke . P a ne s a m o lažja de la , k i so p o n a v a d i n a r e p e r t o a r j u n a ­ših pedeželskih odrov , n a oder je uspe l p o s t a v i t i t u d i t i s t a , k i so do režiserja i n i g r a l c e v na jbo l j z a h t e v n a i n p o m e n i j o v r h domače i n sve tovne gledališke u m e t ­nos t i . T a k o s m o l a n i g l eda l i n a p r o s t e m p r e d g i m n a z i j o i z v r s t n o u p r i z o r j e n o Žu­pančičevo »Veroniko Deseniško«. L e ­tos je gledališka družina i z šmarce p o d n j e g o v i m v o d s t v o m n a kamniškem k u l ­t u r n e m f e s t i v a l u ob 100- l e tn i c i pod j e t j a »Kamn ik « t a k o dobro i z v a j a l a M i r e P u -cove »Operaci jo« , d a b i i g r a zaslužila ponovne u p r i z o r i t v e s r ed i sedan je g le­dališke sezone.

Sedmošolci kamniške g i m n a z i j e so v režiji C i r i l a Gostiša ob k o n c u šolskega l e t a z u s p e h o m u p r i z o r i l i iNušičevo k o ­med i j o »Navaden č lovek« , v počitnicah p a s o k o r i s t n o u p o r a b i l i s vo j čas z a s t u d i r a n j e »Hamle ta « . P o u s p e l i več­k r a t n i u p r i z o r i t v i v Šmarci i n gos t o va ­n j i h i n Domžalah i n K o m e n d i so v so ­boto i n nede l jo n a s t o p i l i s H a m l e t o m t u d i n a o d r u kamniškega p r o s v e t n e g a d o m a o b a k r a t p r e d po lno dvo rano . M l a ­d i I g r a l c i so svo je na l ogo i z p o l n i l i v splošno zadovo l j s t vo . V i d e l o se je, d a se je m o r a l režiser prece j t r u d i t i , d a je i zo ­b l i k o v a l l i k e , kakršne z a h t e v a d r a m a , d a p a je v t e m v v e l i k i m e r i u spe l .

Ustanovili so „Solidarnost" S t a r e i n boga te de l a vske t r a d i c i j e je

I m e l a v K a m n i k u p r e d v o j n a »Solidar­nost«, z a t o so je zda j obnov i l i . V novo d e l a v s k o k u l t u r n o društvo, k i je i m e l o p r e d k r a t k i m u s t a n o v n i občni zbor , so se vključili: 9 K U D P o d j e t j a K a m n i k , K U D »Josip M o l k « Iz M e k i n j i n kamniški

štirideset de lavcev , o s t a l i m p a znižali plače. F i l d e r j a r a z k r i n k a Tone Jerič, z a u p n i k o r g a n i z i r a n e g a de l avs t va , M a r a Maličeva, tovarniška d e l a v k a i n razoča­r a n a F i l d e r j e v a l j ub i ca , p a sod i i n izvrši sodfbo n a d pohotnežem i n s a m a n a d s a ­bo. F i l d e r j e v e g a u m o r a je s p r v a o s u m ­l j en Jerič, k i g a a r e t i r a j o p r a v v t r e ­n u t k u , k o m u v r o k a h u m r e C i l k a , n je ­g o v a žena i n m a t i d veh o t r ok . P o zne j e j e izpuščen v svobodo 1, k e r se j e sodišče prepričalo, d a je delo izvršila M a r a Maličeva. Jerič s l a v i z m a g o s s v o j i m i tovariši, zmago , k i je začetek u p o r a . . .

G l a v n e v l oge s o tolmačili Jože Koš i r k o t Jerič, k i je b i l najmočnejši i n n a j ­bol j prepričljiv o d v s e h i g r a l c e v ; I v a n M u b i k o t F i l d e r , k i je p r a v odlično k r e i r a l i z p r i j e n c a ; F r a n c k a B o g a t a j e v a — Jeričeva žena — j e b i l a p r a v preprič­l j i v a v četrtem de j an ju ; m n o g o t r u d a je vložila v svo jo v l ogo C i l k i n a ses t ra , T r u d a G e r i n g e r j e v a . N a n e k a t e r i h m e ­s t i h p r e t i h a M a r a Mal ičeva je b i l a s i c e r p r a v dob ra . T a k o b i l a h k o našteval po v r s t i vse, k i t v o r i j o to uspešno družini-co, p a n i dovo l j p r o s t o r a .

T o l i k o l a h k o p r i b i j e m : t a k o posame­zne u s t v a r i t v e k o t t u d i epizode, n . p r . v g o s t i l n i i n v r a v n a t e l j e v i sobi , so b i l e s k r b n o i zde lane i n dob ro podane, z a k a r g r e vse p r i z n a n j e posebno režiserju, škoda, d a so g a v P r e d o s l j a h i z g u b i l i , k o se je p r e se l i l n a K o k r l c o .

p e v s k i z bo r »Sol idarnost« . Pr ičakujejo pa , d a se j i m bo priključil t u d i m l a ­d i n s k i p e v s k i z bo r »P lan ika « . T a k o i m a današnja »Sol idarnost« v začetku m o ­čan p e v s k i zbo r t e r godbeno i n d r a m s k o sekc i j o . G o d b e n i s e k c i j i je p r i s t o p i l a ce­l o t n a kamniška g o d b a n a p i h a l a .

k a l u b i se dob i l a k a k a k a v a , m o r d a k a ­k a pijača — p a z i t i p a b i v s e k a k o r m o ­r a l i , d a hiše ne p r o f a n i r a m o v krčmo. Prešernovo poprs j e n a m a r m o r n e m pod ­s t a v k u naj b i k a r os ta l o n a m e s t u , n a m i z i c a h p a na j b i b i l e n a r a z p o l a g o s l ovs tvene i n d ruge rev i je . Tehnična možnost z a u red i t e v t a k e g a k l u b a je ; saj obs t a j a poseben p r o s t o r z a k u h o i n s h r a m b o , s p r e d n j i de l hiše je ves podk l e -t en i n ce lo i n t i m n o senčno baročno dvo­rišče b i služilo, vsa j po le t i , n a m e n o m k l u b a . — K e r b i b i l p o s l o vn i čas le ne ­k a j u r dnevno a l i m o r d a le n e k a j k r a t tedensko, b i režijo p revze l o k a k o bliž­nje g o s t i n s k o a l i kavarniško podjet j a l i p a celo e n a i z m e d slaščičarn, k i i t a k posta ja jo v s a k d a n bol j k a v a r n i c e .

S t a k o rešitvijo b i končno dob i l i naši p r o s v e t n i i n k u l t u r n i d e l a v c i priložnost ses ta jan ja , k j e r b i se s e z n a n i l i i n i zme ­n j a v a l i m n e n j a . I n t u d i p ros to r , k j e r b i gost je od zuna j našli tope l , k u l t u r e n sp re j em, p o j a s n i l a i n s t a r e znance . M o ­žni b i b i l i ce lo k o m o r n i k o n c e r t i , i n t e r ­n a p r e d a v a n j a i n polemični r a z g o v o r i , k i b i v s e k a k o r v o d i l i k večji i n i c i a t i v n o ­s t i , u s t v a r j a l n o s t i , višjemu n i v o j u i n p r a v i u s m e r i t v i v s e ga našega k u l t u r n e ­g a de la . č . Z .

Še vedno neljubi sledovi

V našem l i s t u s m o p r e d t edn i že po ­novno o p o z a r j a l i l a s t n i k e oz. u p r a v n i k e hiš i n t r g o v s k i h t e r o b r t n i h l oka l o v , na j v e n d a r že o d s t r a n i j o s ledove n e m ­ških nap i sov . P o z i v n i dos t i za l ege l i n priča le o s k r a j n i m a l o m a r n o s t i i n o p o m a n j k a n j u zavednos t i i n n a r o d n e g a ponosa .

O b l j u b i l i smo , d a bomo s p r s t o m p o k a ­z a l i n a t a k e p r i m e r e , če naš p o z i v ne bo za lege l .

S l edov i nemških nap i sov so k a r preveč v i d n i n a Koroški ces t i štev. i27, n a s t av ­b i bivše I K E , v k a t e r i j e seda j več u r a ­dov množičnih o r g a n i z a c i j i n p a r t i j s k i h f o r u m o v , n a sosedn i hiši, k j e r i m a l o k a l M e s t n a b r i v n i c a , t u d i slalbo m a s k i r a n n a p i s » T r a f i k « še d o b i m o t e r več d r u ­g i h po m e s t u ( T i t o v t r g 15, J e n k o v a 1, i t d ) .

P r a v m a l o je p o m a g a l t u d i naš poz iv , d a b i vsa j s t a b l i c z označbo u l i c i n hiš­n i h številk o d s t r a n i l i večletni p r a h . A l i bo t r e b a t u d i te hiše j a vno c i t i r a t i ?

Še nada l j e n a m je v s ramo to , o t r o k o m p a življenjsko neva ren , pločnik p r e d S t a r o pošto. K a r og le j te s i t o n e m a r ­nost i n n e v a r n o s t z a z l ome nog , če ne še k a j hujšega.

P r a v nesnažna so t u d i n e k a t e r a dvo­rišča. I m a m o v m e s t u neka j s t a r i h stavlb, k i j i h r a z n i a v t o r j i nava j a j o v s v o j i h z n a n s t v e n i h s p i s i h — tujec p a p r i d e po­t e m v K r a n j i n p ros i , d a g a v o d i m o v te hiše. T a m k a j p a m o r a m o v o d n i k i z a r -de t i : dvorišča so p r a v a gnojišča, s s l a ­bo z a p r t i m i g r e z n i c a m i i n v s o mogočo n a v l a k o .

V s e naštete i n t u d i nenaštete n a p a k e se d a ig ra je , b r e z večjih stroškov p o p r a ­v i t i . S t o r i t e to v sa j d o 28. t. m. , k o bo K r a n j spre j e l spet t o l i k o Prešernovih častilcev i z domov ine i n tu j ine .

Groba žaliteT V praznično razpoloženje, k i so g a

p r e t e k l i pe tek i n soboto pov zd i gova l e številne odlično i zvedene p r i r e d i t v e t r -žiških množičnih o r g a n i z a c i j i n društev, je v nedel jo z j u t r a j u d a r i l a g r o b a ža­l i t ev tržiškega de l ovnega l j u d s t v a i n še posebej m l a d e g a m u z e j s k e g a društva, k i s i p r i z a d e v a z b r a t i s p o m e n i k e tržiškega žitja i n b i t j a v p r e t e k l o s t i . M u z e j s k o društvo je počastilo d a n r e p u b l i k e z r a z ­s t a v o doslej z b r a n i h d o k u m e n t o v N O B v en i tržiških izložb. V nede l jo z j u t r a j m e d četrto i n peto u r o p a je nekdo , k i Je b i l n a srečo opažen i n g a tore j ne bo . težko i z s l ed i t i , s k a m n o m r a z b i l p e t m i l i -m e t r s k o s t e k l o izložbenega o k n a v i z m e ­r i 3 m 2 i n odnese l v izložbi r a z s t a v l j e n o puško, s i m b o l n a r o d n o o s v o d i l n o g a bo ja . De jan j e je v z b u d i l o m e d tržiškim p r e b i ­v a l s t v o m s i l n o ogorčenje, z l a s t i k e r je naper j eno p r o t i p l e m e n i t i m s t r e m l j e n j e m m l a d e g a m u z e j s k e g a društva, k i s i b r e z s reds tev p r i z a d e v a u s t v a r i t i č im popo l ­nejši m u z e j v ponos v s e h TržiČanov. S to ­r i l e c m u je z a d a l s s v o j i m d e j a n j e m ogromno , t r e n u t n o n e p o p r a v l j i v o škodo n a s t e k l u , c en j enem n a 20.000 d i n , s a m o za to , d a j e odnesel puško, k i je t a k o ne bo m o g e l r a b i t i . U p a m o , d a bo s sodelo­v a n j e m vseh občanov zločinec k m a l u p r i j e t i n se bo m o r a l z a svo je de janje pošteno »pokoriti .

J a v n o s t i m o r a m o t u d i sporočiti, d a je b i l veličastni b r o n a s t i Prešeren srečno p r i p e l j a n v K r a n j n a t r g p r e d g l e d a l i ­šče i n d a v z b u j a splošno pozornost , k i se izraža v tisočerih o p a z k a h , m n e n j i h , h v a l a h i n t u d i g r a j a h . S p o m e n i k P r e ­šerna bo s t a l n a v i s o k e m g r a n i t n e m p o d s t a v k u , k i g a p r a v k a r sestav l ja jo . D o k l e r p a d e l a n i s o dovršena je seveda p r e u r a n j e n o izražati m n e n j a o p r i m e r ­nos t i pos tav i t v e glede n a t r g i n okol je . Z a K r a n j je gotovo najvažnejše, da. spo­m e n i k končno i m a i n d a t a k o i zpo ln ju je na logo , k i s i j o je z a d a l ob s t o l e tn i c i pesn ikove s m r t i .

D n e 3. t. m. , n a ob le tn ico p e s n i k o v e g a r o j s t v a je b i l a hiša, v k a t e r i je Preše­r e n 1. 1849 u m r l , o d p r t a i n a v l a dostop­n a j a v n o s t i . V izložbenih o k n i h so b i l a o k u s n o r a z s t a v l j e n a preše r n i a n a i n ale­g o r i j a p e s n i k o v e g a r o j s tnega o k o l j a v V r b i . č. Z .

TitmLj ki {ik gledamo

P R A V L J I C A Z A O T R O K E O D O S M E G A D O D E V E T D E S E T E G A L E T A

»Čudež v Mi lanu« je s o c i a l n a p r a v l j i c a i t a l i j a n s k e g a n e o r e a l i s t a D e S ice . M a l o -k a t e r i f i l m je i z z v a l t o l i k o d i s k u s i j i n b i l deležen t a k o nasprotujočih s i ocen. Katol iška c e r k e v g a j e u v r s t i l a t a k o -rekoč m e d p r e p o v e d a n a de la , k e r je v n j e m v i d e l a smešenje K r i s t u s o v e g a živ­l j en ja . S p o r o k o l i f i l m a je n a s t a l z a r a d i tega , k e r so možna različna tolmačenja vsebine, čeprav je m i s e l f i l m a doka j p r ep r o s t a , presenečajo g l e d a l c a povsem n o v a i z r a z n a s r e d s t v a v neorealističnem f i l m u , n j e g o v a pravljična z u n a n j a o b l i k a i n s i m b o l i k a . P r e n e k a t e r i g l eda lec začu­den i n z m e d e n odha ja domov . M o r d a iz politične o p o r t u n o s t i De S i c a n a m e r n o prepušča g l e d a l c a l a s t n i p r eso j i . Z a k a j g r e ?

V f i l m u je b r e z d v o m a o s r e d n j a m i se l , d a današnja družbena u r ed i t e v v I t a l i j i ne daje revežem u p a n j a v svetlejšo bo­dočnost. V p r e d m e s t j u M i l a n a je celo mes t o beračev i n b r e zpose ln ih , k i j i h združuje n a i v e n f a n t To to , najdenček, v z go j en v sirotišnici, p o l n nesebične l j u ­b e zn i do sočloveka. K o m a j s i z a s i lo urede življenje, že j i h k a p i t a l i s t — las t ­n i k zemljišča p o d i s po l i c i jo , k e r hoče začeti z eksp l oa tac i j o na f te . Skušajo g a p r e p r o s i t i z lepo besedo, k o p a j i m ne uspe, se u p r o p o l i c i j i s pomočjo ču­dežnega go l oba , čudežen go l ob p a j i m pr inese nesrečo. V revežih v z p l a m t i po­hlep, k o zvedo, d a s pomočjo g o l oba l a h ­k o uresniči v s a k svo je osebne želje. M e d n j i m i p r i d e do r a z d o r a i n p o l i c i j a j i * 1

prežene. Končno odlete n a m e t l a h v de­želo, k j e r bo revežem »dober dan« res­nično dober. V I t a l i j i z a n j i h n i p ro ­s t o r a .

F i l m biča s l a b o s t i i t a l i j a n s k e družbe i n osebne s l abos t i l j ud i , t a k o revežev ko t k a p i t a l i s t o v . V s e b i n s k o j e i z r edno bo­gat , t a k o d a j e mogoče n a r a z n i h de­t a j l i h i n ep i z odah z g r a d i t i cele teori je , m e d d r u g i m celo o i n d i v i d u a l i z m u ko t r a k - r a n i i t a l i j a n s k e g a p r o l e t a r i a t a . F i l m je po ln top lote i n p r ep ros t o s t i t e r g lo­b o k e g a h u m a n i z m a , p r a v t a k o p a m u ne m a n j k a g r e n k e i ron i j e i n s a r k a z m a .

T R E T J I Č L O V E K

je režiserska m o j s t r o v i n a p r v e g a r eda (rež. S i r C a r o l Reed ) , das i j e s c ena r i j ( G r a h a m Green ) še doka j nepopo ln . N a ­k a z a n a s t a d v a g l o b o k a i n človeško pre­t r e s l j i v a psihološka p r o b l e m a : 1. k a k o u tegne v n e n a v a d n i h z g o d o v i n s k i h oko ­liščinah simpatičen, d a s i n e k o l i k o l a h k o ­m i s e l n človek p o s t a t i — zločinec ve l i ­k e g a f o r m a t a i n m o r a l n a p r o p a l i c a ; 2. k a k o zločincev p r i j a t e l j i n l j u b i c a n i h a t a m e d človeško zves tobo n a e n i (ne ga i z d a t i ! ) i n m o r a l n o pravičnostjo n a d r u ­g i s t r a n i (preprečiti m u zločinsko delo­vanje i n g a k a z n o v a t i ) . V e n d a r s t a oba p r ob l ema , t u d i d r u g i , k i j e b i l a v t o r ju bol j važen i n g a je n e k o l i k o bol j izde­l a l , o s t a l a ob s t r a n i i n p r a v a v s eb ina f i l m a je le nape ta , psihološko s i ja jno p o d p r t a i n v v e r n o z g o d o v i n s k o o k o l j 0

(po vo jn i , n a štiri cone ra zde l j en i D u n a j ) p o s t a v l j ena k r i m i n a l k a . Kl juto tej l i te ­r a r n i nepopo lnos t i nas f i l m v enda r l e v

m n o g i h o z i r i h z adovo l j i : m o j s t r s k a j 0

z l a s t i i g r a s k o r a j v s e h (razočarala je l 0

A l i d a V a l i l ) , na jbo l j s e v eda neprekos ; I j i vega O r s o n a W e l l e s a , k i i g r a ma jhno , a p o m e m b n o v l ogo t i h o t a p c a H a r r v j a L i m e a . čudovito je zade to — d a s i neko­l i k o k a r i k i r a n o — vzdušje r a zde j anega i n o k u p i r a n e g a D u n a j a (odlično je n i a n -s i r a n a govo r i c a , k a k o r a z n i l jud je go­vore angleščino: d u n a j s k i p r e p r o s t i člo­vek, d u n a j s k i i n t e l ek tua l e c , R u s , A m e -r i k a n e c ) . N e k a t e r e p resene t l j i v e av to r ­jeve a l i režiserjeve domis l i c e so t ake , da os tane jo z a do lgo v s p o m i n u ( p r i z o r 2

mačko p r i neznančevih n o g a h , po ka te ­r e m prvič i z vemo , d a j e H a r r y L i m e Š 0

živ ; p r s t i , k i se i z t e za j o s k o z i rešetko k a n a l a n a cestišču — H a r r y j e v a s m r t ; n a d vse p r ep ros t i , a p r a v s svo jo na - • s i l n o režijsko p r ep ros t o s t j o nenavadn i zaključni p r i z o r , k o s t o p a dek l e po dol ­g e m j e s e n s k e m drevo redu pokopališča m i m o zavrženega p r i j a t e l j a : — i td . ) . E d e n najčudovitejših umetniških e lemen­tov f i l m a p a je s c e n s k a g l a s b a : so lo c i ­t re , k i n ep r e s t ano i n v najrazličnejših v a r i a c i j a h ponav l j a j o l e d v a mot i va -G l a v n i n a p e v i z »T re t j ega č loveka« ° i z a m a n n a p r a v i l z m a g o v i t o pot najbol.1 z a k o t n e g a o r k e s t r a . — F i l m , k i je te­žak i n k r u t , p a s i b o m o v e n d a r l e več­k r a t o ge lda l i .

G.

Page 5: Jeseni i kand i dati - vredni zaupanja - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1952_50_L.pdf · mostovi čez Nevljico, urejen park pred gimnazijo In drugi. Dosti re

6 T E V . 50 O O R S N J S K I O L. A S« S T R A N 5

Iz de l ovn ih ko lekt ivov

Ukrepi za izboljšanje delovne varnosti v jeseniški železarni

V spomin trpljenja težkih dni

Z a r a d i naraščanja nesreč v jeseniški železarni, m e d n j i m i t u d i t a k i h , k i so nahteva l c življenje de lavcev a l i p o v z r o ­čile n j i hovo t r a j n o de lovno nesposobno- t , je u p r a v n i odbor Železarne Jesen ice ime ­n o v a l po n a l o g u G . O. Z S S člane k o o r d i ­n a c i j s k e g a o d b o r a h i g i e n s k o tehnične zaščite de la , k i so do sedaj i z d a l i ce lo v r s t o v a r n o s t n i h u k r e p o v z a zmanjšanje nezgod i n o t eh n a v o d i l i h i n u k r e p i h s e z n a n i l i v s a o b r a t o v o d s t v a i n vse čla­ne de l ovnega k o l e k t i v a .

P o d a n i h n a v o d i l i h U p r a v n o g a odJbo-r a železarne Jesen ice i n po s k l e p u G . O . Z S S , so se člani k o o r d i n a c i j a e g a od ­b o r a s p o r a z u m e l i z a nas l edn j i de l ovn i p r o g r a m :

D a se s e s t a v i p r a v i l n i k o o b r a t n e m t e k m o v a n j u y.a znižanje o b r a t n i h ne zgod i n izvrši t eme l j i t p r eg l ed v s e h o b r a t o v v pog l edu h l g . - t ehn . zaščite po n a v o d i ­l i h U p r a v n e g a odbo ra Železarne. N a d a ­l je, d a o r g a n i z i r a j o p r e d a v a n j a z a vse člane de l o vnega k o l e k t i v a i n s i c e r o v z r o k i h i n pos l ed i cah poškodib t e r o na jbo l j n e v a r n i p o k l i c n i bo l e zn i -— s i l i ­k o z i . Zadolžili s o v s a ob ra t o vods t va , d a m o r a j o n a o b r a t n i h s e s t a n k i h p o v d a r -j a t i važnost h i g . - t ehn . zaščite de lavcev i n p r e g l eda t i t e r k o m p l e t i r a t i vse o m a ­r i c e z a dajanje p r v e pomoči po o b r a ­t i h . P r e g l e d a t i se m o r a t u d i vse reše­va lne p r i p r a v e , v od i t i . ' ta lno k o n t r o l o či­stoče k u h i n j s k i h i n s t a n o v a n j s k i h p r o ­s torov , d e l a v s k o uslužberskih domov, s k u p n o s k o n t r o l o kalorične v r e d n o s t i h rane . Očiščeni m e r a j o b i t i v s i p ros t o ­r i , p r ehod i i n o z k a g r l a v o b r a t i h i n m e d n j i m i . P r e g l e d a n i i n d e z i n f i c i r a n i mora j o b i t i v s i o b r a t n i h i g i e n s k i p ros t o ­r i . Dos l edno se m o r a i z v a j a t i k o n t r o l a n a d p r a v i l n i m u p o r a b l j a n j e m zaščitnih sreds tev . K o n t r o l i r a t i se m o r a r a z s v e t ­l j a v a z u n a n j i h p ros to rov , ob ra tov i t d .

T e k m o v a n j e v z go ra j n a v e d n i h i n po­d o b n i h p r i m e r i h je obvezno z a vse o b r a ­te v jeseniški železarni. O b r a t i , k i bodo na jbo l j ves tno i z po ln j e va l i z go rn j e po­goje i n k i ne bodo i m e l i noben ih s m r t n i h

i n težkih n e z g o d n i h p r i m e r o v i n čim m a n j manjših nezgod , bodo p re j e l i n a ­grade .

O r g a n i z a c i j a h i g i e n s k o - t e h n i t n e zašči­te de la v jesenk k i železarni je b i l a do­sle j r a z m e r o m a šibka. V i n o z e m s k i h že­l e z a r n a h je zapos l en p r i zaščiti d e l a ce l štab sposobn ih l j ud i . V VVest fa l l enhuet te v D o r t m u n d u je p r i staležu 11 000 de lav­cev z apos l en ih 28 članov delovne a sve­t a , od k a t e r i h i m a v s a k p o d s v o j i m n a d ­z o r s t v o m večji ob ra t a l i p a s k u p i n o manjših ob ra t ov . T i ima j o vso p r i s t o j ­nost g lede izvršitve v s e h n a l o g soc i a lne -n e g a s k r b s t v a i n zaščite de la i n s o ne­odv i sn i od obra tovods tev s v o j i h ob ra t o v .

Že 19. novembra i*palnjen Irtni praizt mdni nučrt Pod je t j e » K a m n i k « j e p r i s p e v a l o nad d v a m i l i j o n a z a k o m u n a l n o de javnos t

D e l o v n i k o l e k t i v kamniške smodnišni-ce je eden na jbo l j v z o r n i h de l o vn ih k o ­l e k t i v o v i n s i je v številnih t e k m o v a n j i h p r i b o r i l po lno v i d n i h p i l n a n j i n n a ­g r a d . P r i n j i h t ekmu j e j o d e l a v c i v s esko ­z i v d o b r e m g o s p o d a r s k e m u p r a v l j a n j u , k a r j i m je t u d i v t e m l e tu p r ines l o novo de lovno z m a g o : 19. n o v e m b r a je P o d ­jetje K a m n i k i z p o l n i l o l e t n i p r o i z v o d n i p l a n po količini, i z b i r i i n v r ednos t i .

Pod je t j e » K a m n i k « je letos p r i s p e v a l o 1,5 m i l i j o n a d i n a r j e v z a k o m u n a l n a de­l a kamniške občine. Občini Kamniška B i s t r i c a , k j e r p r a v t a k o ž ive n j en i de ­l a v c i , je da l o 531.000 d inar j ev , 100.000 d ina r j e v p a z a dog rad i t e v šole v S t r a ­n j ah . S a m i ure ju je jo nov k u l t u r n i d o m v K a m n i k u , k i bo do d n e v a J L A popo l ­n o m a go tov i n k i j i h bo s t a l n a d 10 m i ­l i j onov d ina r j e v . T u bo kamniško de lav ­s k o društvo »Sol idarnost« dob i l o svo je s t a lne de lovne p ros to re . V e l i k o i n m o ­de rno gledališko dvo rano , p a že od ­d a j a n a r a z p o l a g o kamniškim k u l t u r n i m društvom, k i dosle j n i s o Ime la k j e j a v ­no n a s t o p a t i .

N A J A V O R N I K U S O O D K R I L I V E L I Č A S T E N S P O M E N H i Ž R T V A M N A C I S T I Č N E G A N A S I L J A

i n r e c i t a c i j a h je p r v i s p r e g o v o r i l tovariš Tone Dollnšek, član C K Z K S l n član G l a v n e g a o d b o r a Zveze borcev S loven i j e . V s v o j e m g o v o r u je j e d rna t o i n i z k l e ­s a n o p r i k a z a l t i s t a najtežja l e t a našega boj z a soc ia lno , politično i n k u l t u r n o svobodo, bo j a z a s t a r o p r a v d o . T a k r a t , — je m e d d r u g i m de ja l tov . Dolinšek — k o se je z g r n i l a na jbo l j črna noč n a d našo z em l j o I n ' k o je z a v l a d a l o n a d n a ­šimi l j u d m i nas i l j e , kakršnega človeštvo dot le j še nI v ide lo , je b i l a naša Z v e z a k o m u n i s t o v t i s t a s i l a , k i je učila i n v o ­d i l a naše na rode po r e v o l u c i o n a r n i p o t i k o svobod i t v i .

O b stre lah častne s a l v e s t a tovarišica K e l i h o v a , m a t i p a d l i h p a r t i z a n o v , l n to ­variš V i k t o r Rop r e t , d i r e k t o r jeseniške

Sadovi tifilavskcaa opravljala V S K O F J I L O K I N A T R A T I N E P O Č I V A J O — Z L A S T N I M I S R E D S T V I S I B O D O Z G R A D I L I ŽE 50 L E T P R I Č A K O V A N I V O D O V O D

V o k o l i c i železniške posta je škofja L o k a se je p r e d v s e m v l e t i h po osvo­b o d i t v i r a z v i l a močna t e k s t i l n a l n l e s n a i n d u s t r i j a v v a s i T r a t a , k i je b i l a do naijnovejšte upravtoo- tenl tor inJne r a zde ­l i t ve l j u d s k e r e p u b l i k e S loven i j e še s a ­mos to j en K L O .

N a T r a t i je voč i n d u s t r i j s k i h podjet i j , l n to G o r e n j s k a p r e d i l n i c a , dve l esn i i n ­d u s t r i j s k i pod je t j i i n pod je t ja »Gradiš« škofjeloški obra t .

Bivši l a s t n i k i teh podjet i j s o g l e d a l i s a m o n a svo j l a s t n i žep, zaslužili o g r o m ­ne m i l i j one , dočim n a področju T r a t e n i -» o z a splošne k o r i s t i i n v e s t i r a l i n i * e -Bar. N i naključje, d a v po l e tn ih mese­c i h , ko n a T r a t i n i vode, posebno ob sušnih l e t ih , ne b i m o g l i v slučaju po­žara vs l ed p o m a n j k a n j a vode g a s i l c i uspešno i n t e r v e n i r a t i . I z t e ga je r a z v i d ­no, d a j i m je b i l o žal t u d i takšnih stroš­kov , k i b i ščitili n j i ho vo l a s tno i m o v i n o .

P o osvobod i t v i , k o so v s a pod je t j a p r i ­šla v l j udske roke , se je n a t a k ' n e p r o ­b l eme t u d i n a T r a t i pričelo g l e d i t i d r u ­gače.

D e l o v n i k o l e k t i v i so se zaveda l i , d a je po t r ebno zaščititi n a r o d n o imov ino , obenem p a ustreči že pe tdese t l e tn i želji p r e b i v a l s t v a . S k l e n i l i so, d a z g r a d e vo ­dovod . V bližini T r a t e se je našlo dovo l j vode i n se je že p r v a l e t a po o s vobod i t v i n a r e d i l i z k o p v o d n j a k a . N a d a l j n a g r a d ­n j a je b i l a s i c e r u s t a v l j e n a v s l ed f i n a n ­čnih težkoč, n i se p a nan j o pozab i l o .

T u d i v t e m p r i m e r u se je p o k a z a l ve­l i k a n s k i p o m e n izročitve t o v a r n de lav­c e m v u p r a v l j a n j e . S t e m je b i l a d a n a

t u d i možnost, d a de l o vn i k o l e k t i v i s finančnimi presežki s a m i r a zpo l aga j o .

T a k o je d e l o vn i k o l e k t i v G o r e n j s k e p r ed i ln i c e n a čelu z d i r e k t o r j e m tov . S t a n e t o m Žagarjem i n ob sode l o van ju d r u g i h k o l e k t i v o v posebno pod je t ja »Gra­diš« z a g r a b i l zadevo z v o d o v o d o m d r u ­gače. N i i m e l p r e d očmi s a m o l a s t n i h po t reb po vod i , a m p a k se je zaveda l , d a bo s t e m rešen p r o b l e m p r e s k r b e z vodo z a v s a o s t a l a pod je t ja i n p r e b i v a l s t v o n a T r a t i . V o d a , k i j o seda j r a b i p r e b i ­v a l s t v o i n podjet ja , je po l e g nezado.s 'n^ količine t u d i n e z d r a v a , k a r povzroča p r i d e l a v s t vu m n o g o črevesnih obo len j .

D n e 18. 11 . 1952 je napočil že do l go zaželen d a n — pričela se je g r a d n j a vo ­dovoda . G r a d n j o j e pno v z e l o p o d e t j e »Gradiš « ob ra t Škofja L o k a , i n v e s t i r a ­l a p a j o bodo po s v o j i h možnostih v s a pod je t j a n a T r a t i . G l a v n i de l i n v e s t i c i j odpade n a G o r e n j s k o p r ed i l n i c o .

V p r v i h j u t r a n j i h u r a h s o b i l i n a m e ­s t u g r adn j e po l e g s k u p i n e de l a v cev t u ­d i d i r e k t o r G o r e n j s k e p r ed i l n i c e tov . S t a n e Žagar, d i r e k t o r pod j e t j a »Grad iš « tov . škofic, p r e d s e d n i k a d e l a v s k e g a sve­t a i n u p r a v n e g a o d b o r a G o r e n j s k e p r e ­d i ln i ce tov . Kr ižnar i n tov . O b l a k . T i tovariši, k i i m a j o p r i g r a d n j i največ z a ­s l u g , so t u d i z a s a d i l i p r v e l opa te l n g r n A v j a se j e pričela.

V o d o v o d n a T r a t o se g r a d i i n bo t u d i z g ra j en . V s e m t i s t i m pa , k i so i m e l i r a z ­p r a v e o v odovodu z a p r e d v o l i l n i golaž, je začetek g r a d n j e p r i m e r e n odgovor .

M p .

Univerza na zvočnih trakovih N e k p ro f e so r un i v e r z e v C t n c i n n a t l j u

(Oh io ) s i je i z m i s l i l s v o j e v r s tno z b i r k o zvočnih t r a k o v , n a k a t e r e » l o v i « n a j ­znamenitejše izobražence v s v e t u i n n j i ­hove n a u k e . T e j z b i r k i je da l ime »Uni ­v e r z a n a zvočnih trakovih« . V njej hoče za je t i najznačilnejše znans t vene teor i je s odobn ih z n a n s t v e n i k o v z r a z n i h pod ­ročij, k i b i j i h on i s a m i r a z l a g a l i . T a »Univerza n a zvočnih trakovih« na j b i p o s t a l a s v e t o vna f a k u l t e t a u m e t n o s t i , z n a n o s t i l n humanističnih ved , k i b i po po t r eb i svo j a r h i v zvočnih t r a k o v t u d i razmnoževala i n posamezne t r a k o v e po­šiljala v i s o k i m šolam po v s e m s v e t u .

•* Ovčje o k o k o t f o t o g r a f s k a leča

D r . R a l p h P . Oreer , sode lavec u n i ­verze v C h i c a g u , je i z d e l a l s vo j ev rs tno f o t o g r a f s k o k a m e r o , v k a t e r i je n a m e ­sto s t ek l ene leče u p o r a b i l ovčje oko . S t a k o k a m e r o s e l a h k o s l i k a j o le p r e d ­m e t i , k i so od leče odda l j en i največ 8 do 9 c m . T a k o o k o l a h k o s l i k a le n eka j ur , n a k a r pos tane m o t n o i n z a t o ne­uporabno . T a p o i z k u s je z a n i m i v z a r a d i tega , k e r bo ve r j e tno k o r i s t i l z nans t v e ­n i k o m p r i r a z i s k o v a n j u očes i n v i d a .

•*

Nvlonsko osi V A m e r i k i so začeli i z de l o va t i n y l o n -

s k e os i , od l i t e l z enega k o s a , k i p a Imajo večjo odpornos t k o t m e t a l n e i n •o m n o g o cenejše, k e r ne zah t eva j o m n o ­go g l a d e n j a i n s t ro jne obde lave . R a z n a poročila, k i j i h pošiljajo od j ema l c i , go­vore o t em, d a j e po l e g že o m e n j e n i h p r ednos t i p o m e m b n o t u d i to, d a t a k e o s i ne povzročajo h r u p a h i ne zah t eva j o n a -

N a D a n r e p u b l i k e — 29. n o v e m b r a ob 11. u r i dopo ldne — je b i l o n a križišču s t a r e i n nove ceste p r e d t o v a r n o n a J a ­v o r n i k u o d k r i t j e veličastnega s p o m e n i k a 168 žr tvam fašističnega n a s i l j a z J a v o r -o l k a i n Koroške Be l e .

Še p r e d 11. u r o so se ob z a s t r t e m s p o m e n i k u začeli z fc l rat i s vo j c i p a d l i h žrtev t e r s to t ine d r u g i h dbmačinov. Z Jesen i c je prišla d o l g a p o v o r k a l j u d s t v a s k o v i n a r s k o l n hrušičansko godlbo t e r številnimi p r a p o r i n a čelu. O b s t e z i k s p o m e n i k u so s t a l i naši p r v obo r c i , s v o j ­c i žrtev t e r d a r o v a l c i vencev . N a t r i ­b u n i n a desn i s t r a n i s p o m e n i k a so b i l i p r e d s t a v n i k i naše l j udske ob las t i , Zve ze k o m u n i s t o v , Osvobod i lne F r o n t e , Zveze borcev, J u g o s l o v a n s k e l j udske a r m a d e t e r o s t a l i v id rd j a v n i d e l a v c i . P r i od ­k r i t j u s p o m e n i k a so sode lova le vse t r i jeseniške godbe, pevc i , p i o n i r j i i n v o j ­s k a .

železarne, o d g r n i l a z a s t o r p r e d spome­n i k o m . P r e d t isočglavo množico je z a -b les te l v z a r j i j e s e n s k e g a s o n c a veliča­s t en b r onas t k i p — p a r t i z a n i z l e t a 194-1, k i p o z i v a k u p o r u p r o t i zasužnje-v a l o u i n m o r i l c u d e l a v s k e g a r e v i r j a . P o o d k r i t j u s p o m e n i k a so g o v o r i l i še z a ­s t o p n i k i vo j ske , o r g a n i z a c i j s k i s e k r e t a r o k r a j n e g a k o m i t e j a Z K S l z R a d o v l j i c o tov . B e r t o n c e l j i n d r u g i , n a t o p a so so­r o d n i k i p a d l i h žrtev i n številni z as t op ­n i k i o r gan i z a c i j , l j udske ob l a s t i t e r d r u ­štev začeli p o l a g a t i vence p r e d spome­n i k .

še vse popo ldne do večera i n nas l ed ­nje d n i so l judje o b i s k o v a l i spomen ik , prinašali vence i n šopke t e r z največ­j i m spoštovanjem p r e b i r a l i i m e n a žrtev t e r pesem, k i je v k l e s a n a v s p o m e n i k : » V s p o m i n t r p l j e n j a težkih d n i . . . «

Z d r u ž e n i p r i d e l u i n p e s m i G O S T O V A N J E P E V S K E G A Z B O R A J E S E N I Š K E S V O B O D E V T R B O V L J A H

tančnih d i m e n z i j . P r a v t a k o p a j i h n i t r e b a t o l i k o m a z a t i . O d p o r n e so t u d i p r o t i kemičnemu de j s t vu r a z n i h k i s l i n . G e n e r a l E l e c t r i c C o m p a n v j i h u p o r a b l j a p r i i z d e l a v i v en t i l a t o r j e v . Z n j i m i je uspe l a zmanjšati p r o i z vodne stroške z a 65o/o. #

Plastične leče v človeškem očesu B r i t a n s k i m e d i c i n s k i časopis » Lance t «

ob j a v l j a podrobnos t i i z poročila n e k e g a angleškega s p e c i a l i s t a z a očesne bo l e zn i o v s t a v l j a n j u plastičnih leč v človeško o k o po ope rac i j i očesne mrežnice ( k a ­t a r a k t a ) . P o dosedan j ih izkušnjah očesnih z d r a v n i k o v so operac i j e , s k a t e ­r i m i so o d s t r a n j e v a l i m r e n o z očesa, p reds tav l j a l e le po l o v i co zd ra v l j en j a . Se­daj p a vs tav l j an j e plastične leče n a m e ­s to obole le zen ice v precejšnji m e r i po­p r a v i v i d . Plastična "leča nI k o p i j a člo­veške zenice , n i t i j o l a h k o z a m e n j a , pač p a j o l a h k o t r e n u t n o n a d o m e s t i . O d 22 operac i j , k i so j i h dosedaj n a r e d i l i , j i h je 20 p o p o l n o m a uspe lo .

Sovjetska pomoč Indiji V l a n s k e m l e tu je p r i z a d e l a Ind i j o s u ­

ša. P r i s i l j e n a je b i l a I ska t i pomoči v t u ­j i n i i n m e d d r u g i m i t u d i p r i R u s i j i . L e - t a je t o s t i s k o Ind i j e i z r a b i l a i n j i p r o d a l a 50J100 ton riža po d v a k r a t višji c en i k o t n a s v e t o v n e m tržišču. S e v e d a n iso p o z a b i l i t r o b i t i v sve t o »nesebič­nosti« .

K o so le tos Ind i j sk i k o m i n f o r m o v c i v p a r l a m e n t u z a h t e v a l i od v lade d a se po­novno obrne n a S Z z a pomoč i n ho t e l i u s t v a r i t i i z t e g a politični k a p i t a l , je b i l a v l a d a p r i s i l j e n a d a t i i z j a v o o te j »po­moči « i n se zan j o »zahval i t i « .

P o u s t a n o v i t v i »Svobode« j e doživel t u d i jeseniški p e v s k i z bo r r e o r g a n i z a ­c i jo . Z b o r se j e več k o t podvo j i l . O r g a -n l r a l i s o t u d i t r i desetčlanski ženski pev­s k i zbor , i z obeh p a s e s t a v i l i mešani p e v s k i zbor , k i šteje s t o pevcev . I z b r a l i so s i p r o g r a m z a gos tovan je v T r b o v l j a h . D a b i b i l o več pes t ros t i , s o p o v a b i l i k sode l o van ju t u d i r e c i t a c i j s k l z bo r i n f o l ­k l o r n o s k u p i n o . S požrtvovalnostjo sode­lujočih je b i l p r o g r a m naštudiran l n go­s tovan je v T r b o v l j a h n a p o v e d a n o z a 22. november .

D o b r o p r i p r a v l j e n i so se poda l i Jese­niški »Svobodaši « z v ese l j em n a pot,

P o u v o d n i h besedah, p e v s k i h točkah saj so vede l i , d a vračajo o b i s k pevske -

S K UD „Oton Župančič" w Zireh je podni đtbraeun

V sredo, 19. n o v e m b r a je b i l občni z b o r s i n d i k a l n e g a k u l t . - u m e t n . društva »Oton Župančič« v žireh. Z b o r j e b i l o b i s k a n prece j bolje k o t d r u g a l e t a . Po s ebno r a z v e s e l j i v o je, d a se je o d z v a ­lo p o v a b i l u v e l i k o m lad ine , k i bo vse­k a k o r m o r a l a odslej t u d i n a k u l t u r n e m področju več sode lova t i .

D r a m s k i odsek je še vedno najšibkej­ša s e k c i j a S K U D , saj je t o le to p r i p r a ­v i l a s a m o dve n o v i de l i . S t e m i d v e m i de l i p a je g o s t o v a l a n a številnih o d r i h v bližnji i n d a l j n i o k o l i c i . B i l o je t u d i več gos t o van j s o s edn ih k u l t u r n i h s k u ­p i n n a našem o d r u . — Na jveč je pač de la l godben l odsek, k i je Ime l d v a s a ­m o s t o j n a k o n c e r t a , enega n a domačem o d r u i n d r u g e g a v L o g a t c u . G o d b e n l od ­sek i m a težave, k e r sode luje jo le m l a ­d inc i , od k a t e r i h j i h je odšlo 6 n a od ­služenje vojaškega r o k a i n t a k o je se­da j g o d b a n a p i h a l a nepopo lno zase­dena . Uči jo se n o v i g odben ik i , k i p a se­v e d a ne bodo m o g l i še k m a l u n a d o m e -Bt l t l odlšlih. — O r k e s t e r i m a redne vaje, sode lova l p a je le p r i r a z n i h p r o s l a v a h l n drž. p r a z n i k i h . — N a občnem z b o r u se n a m je prvič p r e d s t a v i l »Havajski kvar te t « , k i n a m je n a k i t a r a h z a i g r a l

n eka j l e p i h s k l a d b i n žel v e l i k o p r i z n a ­nje .

Knjižnica je r edno p o s l o v a l a v o k v i r u S K U D . P o s e b n o p r i z n a n j e je v s e k a k o r zaslužila knjižničarka tov. P o n a m o r e n -k o , k i je žrtvovala s k o z i vse l e t o vse nedel je dopo ldne t e r b i l a v edno n a m e ­s t u .

O s t a l i odsek i so zadovo l j i vo de la l i . Se ­veda b i se d a l o n a r e d i t i še več, če b i sode l ova l i v s i . Z a l je b i l o m n o g o oseb­n e g a t r en j a , k a r je ze lo o v i r a l o večji de lovn i e lan . Posebno se je t o opažalo v d r a m s k i s e k c i j i , k i je r a v n o vs l ed t e g a Ime la s l abe uspehe . V e l i k o težav je t u d i v t em , d a n i m a m o svoje d vo rane i n t u d i oder n a m n i vedno n a r a zpo l a go . T a k o ne more j o b i t i n a o d r u r edno vaje , n i t i z a p r i r e d i t v e n i v s a k o k r a t d v o r a n a p r o ­s t a . Z a t o je največja želja v s e h naših članov, d a se pospeši g r a d n j a zadruž­n e g a doma , k j e r bo t u d i naš S K U D Imel vse možnosti d a se še bol j r a z m a h n e .

N o v o i z v o l j e n i p r edsedn ik tov . černi-goj R i k o je v r a z p r a v i p o v d a r i l škodlji­vost o s ebn ih t r en j m e d člani l n napo ­veda l t e m u škodljivemu p o j a v u n a j -ostrejši boj . P o z v a l je vse, d a s i poda jo r o k e i h složno de la jo v k o r i s t k u l t u r ­n e g a n a p r e d k a ž i rov i n oko l i c e .

m u društvu »»Slavček« t rbove l j ske »Svo­bode, i n d a bodo k o t d e l a v c i g o s t o v a l i m e d de l a vc i . V T r b o v l j a h je b i l a v s a o r ­g a n i z a c i j a g o s t o v a n j a pove r j ena pevske ­m u z b o r u »S lavček« . O b p r i h o d u se j » z b r a l o p r e d m e s t n i m d o m o m n a stotin« t r b o v e l j s k i h ruda r j e v , g o d b a n a p i h a l a , p e v s k i z bo r »Zar ja « l n p e v s k i z bo r »S lavček « . G o s t e je v i m e n u T r b o v e l j p o z d r a v i l p r e d s e d n i k L O M A S l a v k o Borštnar. G o d b a je z a i g r a l a koračnico, p e v s k a z b o r a p a s t a z a p e l a po eno de­l a v s k o pesem, n a k a r je z a s t o p n i k Jese ­ničanov, p r e d s e d n i k železarskega s i n d i ­k a t a i n p r e d s e d n i k jeseniške »Svobodo« F r a n c e Škrlj z a h v a l i l z a I z redno pozor ­nost t e r prisrčen s p r e j e m .

Z a k o n c e r t je v l a d a l o v T r b o v l j a h Iz­r edno z a n i m a n j e , saj s o b i l e vse vs top­nice v p r e d p r o d a j l r a z p r o d a n e . P o m n o ­ženi moški zbor , k i šteje danes petinšti­r ideset pevcev, j e z ape l štiri uda*Tie, z a n j i m p a je mešani zbo r zape l t r i p e sm i , , od k a t e r i h je z adn j a , »Mrze l v e t e r tebe žene« , poslušalce na jbo l j navdušila. O b n a s t o p u mešanega z b o r a so p o z d r a v i l i Jeseničane z a s t o p n i k i p e v s k e g a društva »S lavček« , j i m Izročili šopek rdečih n a ­ge l jnov l n lepo da r i l o . Z a p o z d r a v se j e z a h v a l i l jeseniški pevovod ja , p o u d a r i l nu jnos t t e snega s ode l o van j a l n p o v a b i l >Sla.včka«, na j spet obišče Jesen ice , t e r izročil »S lavčku« b r o n a s t k i p , k i p r e d ­s t a v l j a jeseniškega železarja-topilca. K i p so i z d e l a l i v jeseniški l i v a r n i , m o d o l zan j p a je n a r e d i l jeseniški železar M a r ­j a n Dollnšek.

M E Š A N I Z B O R G L A S B E N E M A T I C B V R A D O V L J I C I

V nedel jo 32. 11. je v R a d o v l j i c i k o n ­c e n t r i r a l mešani zbo r G l a sbene Matice i z L j u b l j a n e , p od v o d s t v o m pro f . C i r i l a C v e t k a . Z b o r je pe l p r e d po lno zased -no d v o r a n o i n je z a odlično in t e rp r e t a c i j e s k l a d b L a j o v i c a , Os t e r ca , Adamiča, P a ­h o r j a l n M o k r a n j c a žel ob i l en ap l^vn . č ista In t onac i j a i n p l a n i so o d l i k e z b o r a , k a t e r e je pod v o d s t v o m d i r i g e n t a C v e t ­k a pričakovati. Gos t o van j e zbo ra G l a s ­bene M a t i c e je b i l o z a Rado\' i ; , >o r a z ­vese l j i v degodek, k i , upamo , ne bo o s t a l o saml j en .

Gore so lahko tudi nevarne V A J E G O R S K I H R E Š E V A L C E V

P r e t e k l o nedel jo so i m e l i g o r s k i re ­ševalci pos ta j K r a n j i n Trž ič s k u p n e v a ­je z najmodernejšimi reševalnimi p r i ­p r a v a m i v s e v e r n e m os t en ju Storžiča. V s i reševalci so se z b r a l i že v soboto zvečer v tržiškem d o m u pod Storžičem, k j e r s t a i m e l a načelnika reševalnih po­s ta j Trž ič l n K r a n j tovariš S a l b e r g a r i n tovariš H e r l e c uvodne re ferate , v k a t e ­r i h s t a n a g l a s i l a pomen t e h va j . M e d d r u g i m p a s t a p o z d r a v i l a t u d i z as t op ­n i k a J L A m a j o r j a Be l e t a , posebej p a še tehnično vods t vo z Jesen i c .

S l e d i l je teoretični de l va j . Tehnični v o d j a c en t ra l e g o r ske reševalne službe tovariš M o r e — je s e z n a n i l p r i s o tne s p r e d n o s t m i , k i j i h i m a reševanje z M a ­r i n e r p r i p r a v o t e r k o m b i n a c i j a te z G r a m i n g e r j e v i m sedežem. P r e d n o s t o-m e n j e n i h n a p r a v je v t em , d a se z

reševanjem z G r a m i n g e r j e v i m sedežem naveže (p r ipne ) reševalec s ponesrečen­c em , k i sedi k a k o r v n e k a k e m n a h r b t ­n i k u ( G r a m i n j e r j e v sedež) n a h r b t u re­ševalca, n a t a n k o j e k l e n o v r v . M e d t e m k o en reševalec o d v i j a v r v s k o l u t a , d r u g i r e g u l i r a b r z i n o spuščanja s po­močjo t r e n j a n a posebn ih l esen ih v a l j i h .

č e je ponesrečenec t o l i k o r an j en , d a je z go ra j op i sano reševanje nemogoče, s i p o m a g a m o z M a r i n o r p r i p r a v o . T a de­luje n a i s t e m p r i n c i p u . P r i p r a v o , k i je podobna n e k a k e m u ležalnemu s to lu , s p u ­ščajo po nape t i j e k l e n i žici, k a t e r e r a z ­pon je do 300 m navpične aH v o d o r a v n e razda l j e . P o p o t r e b i p a se spuščanje po­n a v l j a t o l i k o časa, d a p r i d e j o s pone­srečencem do d n a stene. P r e d n o s t p r i ­p rave p a j e t u d i v grušču v e l i k a . Spo ­daj i m a dve z a v i t i c e v i v o b l i k i s a n k .

Nekaj ni v redu z zdravstveno službo v Kranju

V z a d n j e m času z d r a v s t v e n a služba v K r a n j u peša — t a k o govo re po m e s t u . U g o t o v i t e v p o p o l n o m a drži. V e n d a r n i po t rebe z a r a z b u r j a n j e m , k e r je s t v a r le začasna — t a k o so n a m de ja l i n a S v e t u z a z d r a v s t v o l n soc i a lno s k r b s t v o o k r a ­j a . K j e tiči z a j e c ?

R e o r g a n i z a c i j a i n d e c e n t r a l i z a c i j a d r ­žavnega a p a r a t a se je o b r e g n i l a t u d i ob o k r a j n i z d r a v s t v e n i d o m . Z d r a v s t v e n i d o m se je m o r a l i z s e l i t i i z dosedan jega pos l op j a z a r a d i r e o r gan i zac i j e o k r a j n e g a odbora . D o m bo odsle j s a m o s t o j n a u s t a ­nova . Začasno bo s i c e r m a r a l i s k a t i z a ­ve t j a v različnih pos l op j ih , v e n d a r je začasna u r ed i t e v le u v o d v razširjenje l n izboljšanje. N a bivšem p o s l o p j u to ­v a r n e »Obutev « so v t o k u adap tac i j e , k i bodo poslopje p r i l a g od i l e p o t r e b a m no ­v e g a z d r a v s t v e n e g a d o m a . T a m bo cen­t r a l i z i r a n a c e l o t n a z d r a v s t v e n a p r e v e n ­t i v n a l n k u r a t i v n a — služba v o k r a j u . D o m bo u s m e r j a l ce lotno z d r a v s t v e n o p o l i t i k o o k r a j a . V načrtu p a s t a t u d i dve »novi a m b u l a n t i n a P r l m s k o v e m i n v Stražlšču.

Z zdravniško službo p a je s t v a r t a k a . V pos l op ju »Obutve « ( te le fon 218) s e z

n a h a j a dežurna bolničarka, k i s p r e j e m a naročila b o l n i k o v i n obvešča dežurnega z d r a v n i k a . P o z a s l u g i m e s t n e g a o d b o r a r a z p o l a g a sedaj dežurni z d r a v n i k t u d i z rešilnim a v t o m o b i l o m z a potrebe h i t r e i n nu jne (!) in t e rvenc i j e . P o u d a r i l i p a so, d a bo z d r a v n k d a j a l pomoč le v p r i ­mer i t »ntjih poškodb, k r v a v i t e v , poro ­dov i n n e n a d n i h težjih obolenj . N i s o r e d k i p r i m e r i , d a j e z d r a v n i k p o k l i c a n b r e z potrebe . B o l n i k u se ne d a poča­k a t i n a v r s t o v a m b u l a n t i i n ga/ raje kliče domov . P r i m e r : B o l n i k i m a že d v a t edna r o k o v mavčevi obvez i , bolečine p a s o n e n a d o m a i z g in i l o . Kl iče z d r a v n i ­k a , k e r se bo j i , d a m u n i »udarilo n a -vznotraj « . T u d i z d r a v n i k je končno člo­vek, k i m u m o r a m o p r i h r a n i t i mučenje, z d ruge s t r a n i p a g a t a k o od t egnemo r e s n e m u b o l n i k u .

P O P R A V E K V poročilu o p r e d s t a v i »Kraj i iskih k o ­

medi jantov« v naši prejšnji številki j e t r e b a besed ico »ve lemestna« n a d o m e s t i t i besed ico »vehementna« . č. Z .

N a t eh vlečejo ponesrečenca po p l a z n n a v z d o l . K o p a p r ide j o do po t i , p r i t r d i j o s p o s e b n i m i v i l i c a m i n a p r i p r a v o k o l o l n t a k o pr ipe l j e j o ponesrečenca v n a j ­krajšem času v do l ino .

N a s l e d n j i d a n se še n i dan i l o , k o so reševalci že v s t a l i . R a z d e l i l i eo s i dele reševalne opreme i n odšli n a vežballšče. D o s t o p p a n i b i l t a k o l ahek , k e r je z a ­pad l o n e k a j n o v e g a snega . P o d n a d z o r ­s t v o m jeseniških reševalcev Med je , K o -b l e r j a i n G a n d i j a s o p r i t r d i l i s k l i n i f i k s n e dele n a p r a v e , p o t e m p a je v s a k reševalec posebej o p r a v l j a l v s a k o f a zo reševanja od o d v i j a n j a j ek l ene v r v i , z a ­v i r a n j a , do s a m e g a spuščanja s pone­srečencem.

V d o m u so i m e l i n a t o še kritično u r e . Tovariš M o r e se je p o h v a l n o I z r a z i l o d i s c i p l i n i , k i je b i l a ves čas va j . C e n ­t r a l a G R S je p o k l o n i l a M o r i n e r reševal­no n a p r a v o pos ta j i Tržič. V k r a t k e m j o bo d o b i l a t u d i pos ta ja K r a n j i n os ta lo G R S pos to j anke , k i i m a j o svo j de lokrog 1

v J u l i j s k i h i n Kamniških A l p a h . P o d Storžičem se naši alpinisti-rešo-

v a l c i n i s o s e z n a n i l i s a m o z na jnove j ­šo t e h n i k o reševanja. V s k u p n e m de l e so se še bo l j s p o z n a l i i n pog l ob i l i m e d ­sebojno p r i j a t e l j s t vo . L . J .

Zadružni dom v Šenčurju 2e fitlrl l e t a so prešla, od k a r so v

Šenčurju pričeli z g r a d n j o zadružnega d o m a . Z a r a d i nede lavnos t i t edan j e ga g r a d b e n e g a o d b o r a je de l o k m a l u z a ­m r l o , šele letos v j esen i se j e z a g r a d ­njo p o z a n i m a l a K m e t i j s k a z a d r u g a T Šenčurju i n n a d a l j e v a l a g r a d i t e v zar družnega d o m a i z l a s t n i h s r eds t ev — l a n s k o l e t n i m i n letošnjim dobičkom. D o 29. n o v e m b r a je b i l zadružni d o m že pod s t r eho . Z o s t a l i m n o t r a n j i m d e l o m v d o m u bodo pričeli p r i hodn j o p o m l a d .

Ze l o nas čudi, d a je v Šenčurju še ne-k a j p o s a m e z n i h k m e t o v , k i ugova r j a j o g r a d i t v i zadružnega d o m a . T i n a z a d ­u j a k i i n r e a k c i o n a r j i ne upoštevajo n i t i t ega , d a v Šenčurju n i p r i m e r n i h p r o ­s t o r o v z a t r g o v s k o pos l o va ln i c o l n s k l a ­dišče, z a zadružno p i sa rno , p a t u d i no dvorane , k j e r b i l a h k o i m e l i p r l r e d l t v o i n k i n o p r e d s t a v e . T o d a n j i m n a v k l j u e bodo šenčurjani z g r a d i l i s vo j Zadružni d o m r ponos vse občine.

Page 6: Jeseni i kand i dati - vredni zaupanja - Gorenjski glasarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1952_50_L.pdf · mostovi čez Nevljico, urejen park pred gimnazijo In drugi. Dosti re

S T R A N 6 OOaENtfSKl G L A S (ŠTEV. 50

P O V A S E H IN M E S T I H G O R E N J S K E Norice i s Kranj** in okolice

P R I P I J A N Č E V A N J U I N K V A R T O -P I K S T V U Z A P R A V I L V S E O T R O Š K E D O K I , A D E

K a m človeka pr i vede pijača i n k v a r -t op i r s t vo , n a m g o v o r i p r i m e r m i z a r j a T o n e t a V i d i c a , z apos l enega v pod j e t ju »Je lov ica « v Škof j i L o k i , d o m a i z P r i m -s k o v e g a . V t e m mesecu je d o b i l meseč­n i zaslužek i n otroške dok l ade z a pet o t r o k v z n e s k u 25.000 d inar j ev . P r i p i ­jači i n k a r t a h p a j e vse z a p r a v i l v dveh dneh . Naši o r g a n i no t ran j e up rave , k i z v so o s t r i n o p r egan ja j o k v a r t o p l r s t v o , so p r i m e r e k v a r t o p i r s t v a p r e d mesec i že z a s l e d i l i v g o s t i l n i p r i »Jaku« n a P r i m -s k o v e m . K e r se t a m tore j l e - t i n i so po­žutili več va rne , so se p r e s e l i l i v p r i ­v a t n o s t anovan j e k B o r i s u S t a r e t u n a P r i m s k o v e m . T u so k v a r t o p i r i l i z a ve­l i k e zneske l n t u je t u d i V i d i c z a p r a v i l večji de l s vo j ega zaslužka i n otroških d o k l a d . T o je počenjal t u d i p r e j , v en ­d a r ne v tolikšni m e r i . Z a La mesec p a je z a r a d i n eugnane s t r a s t i p o pijači l n k v a r t a n j u z a p r a v i l ves s vo j zaslužek l n otroške dok l ade i n t a k o p u s t i l ženo l n net n e p r e s k r b l j e n i h o t r ok b r e z v s a k e g a d i n a r j a . Takšno dejanje , k i zasluži n a j -ostrejčo obsodbo i n p r e z i r , je t u d i p r e ­s topek zoper našo socialistično z a k o n o ­dajo . Z a t o z v s o p r a v i c o pričakujemo, ŠBt bo k r i v e c k l i c a n n a odgovo rnos t i n o s t r o k a z n o v a n .

D V A P O Ž A R A V E N E M T E D N U

P r e t e k l i četrtek je v Šenčurju približ­no clb en ih z j u t r a j s i r e n a n a z n a n i l a , d a je v vag i požar. V p l a m e n i h je b i l a s t a ­n o v a n j s k a hiša vdove A n g e l e Gorenčeve. C 'us i l c i s o b i l i t a k o j n a m e s t u , t o d a žal j i m je n a j p r v o manjkalo cev i , t a k o j n a ­to p a j i m je odpoveda l a še m o t o r k a , t a k o , da b i požar uničil vse, če ne b i b i l i n a m e s t u t a k o h i t r o g a s i l c i i z K r a ­n j a . T a k o je pogore l o le podstrešje, s t a ­

n o v a n j s k i d e l hiše p a nI u t r p e l večjih poškodb. K l j u b t e m u p a je škoda v e l i ­k a , k e r je i m e l a n a podstrešju vso k r m o z a k r a v o i n d r v a i n je t a k o o s t a l a dVu-žlna t i k p r e d z i m o brez s t rehe , k r m « i n d r v . ,

P o n o v n o p a se je o g l a s i l a s i r e n a v ne ­del jo o k r o g 22. ure . T o k r a t p a je i z ­b r u h n i l požar n a Prebačevem. G o r e l o je g o s p o d a r s k o pos lop je vdove A n g e l e K o ­sove. G o r e t i je pričelo v šupi, k j e r je i m e l a s te l jo . K e r je b i l o poslopje leseno je b i l o t a k o j vse v o gn ju . Domači g a -šliicl so b i l i n a m e s t u , t e r so t o k r a t p r ­vič p o r a b i l i s vo j o novo m o t o r k o , t oda t u n i b i l o več pomoči. N a . m e s o požara so t a k o j p r i h i t e l i g a s i l c i i z K r a n j a i n sosedn j ih v a s i . S k u p n o se j i m je po­srečilo, d a so z v e l i k o požrtvovalnostjo preprečili požar sosedn j ih dveh hiš t e r j i m g re z a to vse p r i z n a n j e i n z a h v a l a .

V z r o k obeh požarov z a e n k r a t se n i ugo tov l j en .

N E M I L J E B O D O D O B I L E E L E K T R I K O

Že davno s o s i vaščani N o m l l j i n N j i ­v ice , v a s i p r i D e s n i c i , želeli, d a b i n a ­pe l j a l i električno r a z s v e t l j a v o v s vo j k r a j . šele l a n i so pričeli resneje govo ­r i t i o možnosti uresničitve t e h želja. S e v eda težarve ntfro 'bile m a j h n e , sa j g r edo stroštki z a t a k načrt k a r v m i l i ­jone. K l j u b t e m u re j i h večina vaščanov n i ustrašila. K r e p k o so p l j u n i l i v r o k o i n že l a n i r o s i p r i p r a v i l i d r ogove z a nape l j a vo i n s i z a g o t o v i l i večjo dena rno pomoč O k r a j n e g a l j u d s k e g a odbora . T u ­d i p r e s e k o z a da l jnovod so n a p r a v i l i l n z g r a d i l i hišico z a t r a n s f o r m a t o r s k o po­sta jo . K a r j i m je preos ta lo , je s a m o še to, d a m o n t i r a j o t r a n s f o r m a t o r t e r n a ­pel jejo žico i n hišne Insta lac i j e . V e l i k a vo l ja , k i v l a d a p r i vseh , je po rok , d a bo v N e m i l j a h i n v N j i v i c i e l e k t r i k a z a ­s v e t i l a še letos.

Z Jpnenic in dolin obeh Sav C E S T A I M A ŽE I M A J O , V O D N E G A B A Z E N A P A S E N E

V a s B o h i n j s i k a B e l a , k i s t o j i n a p r a g u B o h i n j s k e g a k o t a . je s e s t a v l j ena i z d v eh v a s i : l z Zgo rn j e i n Spodn je Be le , s k o z i k a t e r i pel je c e s ta z B l e d a v B o h i n j . T a c e s t a i n t u d i v a * k e p o t i s o b i le z a d n j a l e t a prece j z anemar j ene , d a s o k a r k r i ­čale po c e s t a r ju . Z d a j re j e s tan j e po ­p r a v i l o . D o b i l i s o s vo j e ga ces ta r ja , k i S k r b i z a po ta i n ceste. N i se t r e b a več b a t i , d a b i domačini i n t u j c i po t on i l i v M a t u .

B o h i n j s k a B e l a k o t letoviški k r a j p a I m a še n e k o v e l i k o p o m a n j k l j i v o s t . Z g o r ­n j a vas namreč n i m a dovo l j vode z a p r i ­m e r požara. Z a t o je nu jno , d a čimprej z g r a d i j o bazen . L j u d s k a ob las t i n f r o n -t o v c i n a j o t e m resno r a z m i s l i j o .

M L A D I N A O B P I Š E N C I J E S P E T O Ž I V E L A

V K r a n j s k i g o r i , z n a n e m l e t n e m i n z i m s k e m letovišču, je b i l a n a novo u s t a ­n o v l j e n a m l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a , k i jo že i z v o l i l a svo j odbor . U p a m o , d a t o k r a t ne bo os ta lo s a m o p r i besedah, a m p a k bo m l a d i n a t i s t a , k i bo r a z g i b a l a živ­l jenje s vo j e ga k r a j a . N a j ne dopus t i , d a bi K r a n j s k a g o r a ob začetku z i m s k e se­zone z a p a d l a v z i m s k o spanje . S e v e d a m o r a j o m l a d i n i p o m a g a t i tudi. stareišl i n jo p o v a b i t i v k r o g s vo j e ga de la . D o sedaj se je že prece j m l a d i n e vp i s a l o v p e v s k i i n i g r a l s k i odsek .

Dopisu j te • „Goren jsk i g l a s "

PRED4VANIA LJUDSKE UNIVERZA L U kranjskega okraja je pričela v drugi polovici novembra s predava­

nji. V raznih krajih je imela preko trideset predavanj, k i so bila — razen nekaj izjem — v s a dobro obiskana.

V decembru Ima okrajna Ljudska univerza naslednji spored: S r e d a , 10. d e c e m b r a :

S m l e d n i k — Ažmanova-TrfMvje — V a l e n t i n P a v k : V o k l o — fcorlijeva: Z a p o g e — J a n e z če l ik : Šenčur — F r a n c št ig l lc : Mavč iče — M i l a n D o l | B c : Rateče — D r . J a n k o K a l a n : žabnVa — D r . D r a g o Demšar: Godešič — I n g . P a v e l K u m p : T r a t a k o l . — Dušan B a u d e k :

Četrt ek, 11. d e c e m b r a : G a h r k — I n g . I v a n P i p a n : P o l j a n e — D r . F r a n c B u t a r : G o r e n j a v a s — M i l a n D o l e n c : I l o t a v l j e — I n g . A n t o n Laslč : ž ir i — Jože L i k o z a r :

P e t e k , 12. d e c e m b r a : B u k o v i c a — Miloš L e d n i k : Solen, — I n g . Stnmhulič: česnjica — Velikonja: Z a l i l e g — I n g . J u r h n r t : Bftftca — I n g . P a v e l K u m p :

Četrtek, 18. d e c e m b r a : N a k l o — I n g . A n t o n Las lč : D ' r d j r , — I n g . I v a n P i p a n : K r ' ž e — In«?. P a v e l K u m p : G o r i c e — Miloš Tjednik : T r s t c n i k — Jože L l k o z a r : G a b r k — L e o n Janškovec: P o l j a n e — D r . J a n k o K a l a n : G o r e n j a vas — V i l k o K u s : T r o b l j a — D r . Demšar : S o v o d c n j — Jož*^ Kožuh: H o t a v l j e — D r . Jože Gregorčič:

P e t e k , 19. d e c e m b r a : Šenčur — I n g . Pavšar : V o k l o — I n g . Stambullč: T r b o j e — M i l a n D o l e n c : S m l e d n i k — I n g . Las ič : Zapoge — D r . F r a n c R u t a r :

T o r e k , 23. d e c e m b r a : C e r k l j e — I n g . P a v e l K u m p : o išovek — Velikona: P r e d d v o r — I n g . Las lč : V i l<»sovo — I n g . I v a n P i p a n : Z a l o g — I n g . Stambullč: Z a l i l o g — S o r l l j o v a : S e l c a — Dušan B a v d e k : Žrleznlki — D r . I v a n I l r l b e m i k : B u k o v i c a — L e o n Janškovec: Bnkovščica — F r a n c št ig l lc : N a k l o — V i l k o K u s :

Nega dojenčka Atomska sila ln atomska bomba Borba proti nalezljivim boleznin« Rastlina — živo b'tje Borba proti nalezljivim boleznim Bolezni goveje živino O negovanju zob O negovanju zob Ocenjevanje in odblra mlade živine O družbeni ln moralni vzgoji

Vzreja mlade živine Bolezni goveje žlv'ne Bolezni goveje živino O mlekarstvu O perutnlnarstvu

Umetna gnojila Obvarajmo rastline pred boleznimi Kako ustvarimo mlad sadovnjak O gozdarstvu Kako ocenjujemo ln odblramo mlado živino

O mlekarstvu Vzreja mlade živine Travnik — obnova žlvlnorojo Umetna gnojila Perutnlnarstvo Kako vzgajamo najmlajSe Negovanje zob O moralni vzgoji Zobna obolenja Moralna vzgoja Zdravstveno predavanj«

O mlekarstva Obvamjmo rastline pred boloznlmi Bolezni goveje žlolno O mlekarstvu Bolezni goveje živine

Ocenjevanje in odblra mlad« živino O sadjarstvu O mlekarstvu Vzrej.-i m l a d o živine Obvamjmo r a s t l i n e pred boleznimi K a j m o r a m o vede t i o n a l e z l j i v i h bolos. O družbeni l n moralni v z g o j i H i g i e n a v a s i i n nalezljive b o l e zn i K a k o v z g a j a m o najmlajše K a j m o r a m o vede t i o n a l e z l j i v i h bole*. O i z b i r i p o k l i c e v

V s a n a v e d e n a p r e d a v a n j a prlčno ob s e d m i h zvsčer. Krajovno činitelj« vabimo, na j p o s k r b e z a čimštevilnejšo udeležbo.

t% trii škrga kota S R A M O T N O N A S I L J E Z a h t e v a m o os t ro k a z e n

P o l u re p r e d polnočjo 23. n o v e m b r a t. 1. se je p r i p e t i l n a ces t i m e d N a k l o n a p r i K r a n j u l n B i s t r i c o dogodek, k i n a m res ne služi v čast. P o ces t i s t a se n a vprežnem vo zu p r i p e l j a l a M i l a n P o v a l j i z Zvirč p r i Tržiču i n A l o j z S t r o j i z P o d t a b o r a . N a križiššu, k j e r se odcep-l j a od g l a v n e ceste t i s t a , k i pelje p r o t i Tržiču, s t a prišla i z nasp ro tne s m e r i V i d šuiftar i z Do len je v a s i i n F r a n c Mihelič l z B i s t r i c e . Osebe n a v o z u so b i l e p i j a ­ne i n b r e z vsakršnega p o v o d a p r i ele p r e t epa t i z bičem i n p a l i c o V i d a Šuštar­j a , k i re ;e, s t a r i n bo lehen, v nezave ­s t i z g r u d i l . P a še n ap r e j s t a g a s čevlji b r c a l a i n m u v t a k e m s t a n j u p r i z a d e l a hude te lesne poškodbe. Še ves nas l edn j i d a n je ležal v ne zaves t i . P r e b i v a l s t v o bližnje oko l i ce se upravičeno zgraža n a d t a k i m s r a m o t n i m počet e m p i j a n i h f a n ­tov i n z a h t e v a p r a v o s t r o k a z e n z a o b a s t o r i l c a , sa j j o d e j ansko t u d i zaslužita.

M . D .

Med Grintoreem in Ljubljano I Z K A M N I K A

R a z v i l i so s i n d i k a l n o zas tavo . D e l o v n i k o l e k t i v t r g o v s k e g a pod je t j a >KoČna« v K a m n i k u je n a večer p r e d D n e v o m r e ­p u b l i k e i m e l l epo s lav je , n a k a t e r e m je r a z v i l s vo jo s i n d i k a l n o z a s t a vo . O d go­s tov s t a s l a v n o s t i p r i s o s t v o v a l a tov . J a ­k o b K r a l j , podpredsedn ik m e t n e občine l n tov. J a n e z čehun, p r edsedn ik K S S .

A n k e t a L j u d s k e un i v e r z e . N a p r v e m p r e d a v a n j u L j u d s k e u n i v e r z e je 120 p r i ­s o t n i h poslušalcev odgovor i l o n a a n k e ­to, kakšnih p r e d a v a n j s i želijo v p r i ­hodnosti. Največ p r ed l ogov je b i l o z a ekonomsko-poJitlčna, p o t o p i s n a l n v z go j ­n a p r e d a v a n j a . V s m i s l u te l i p r ed l ogov bo L j u d s k a u n i v e r z a s k u h a l a ustreči splošnim željam. P r i h o d n j e p r edavan j e bo l rne l 10. decemibra tov . H e n r i k Zde -šar i z L j u b l j a n e , k i bo g o v o r i l o sodob­n i h v z g o j n i h p r o b l e m i h . P r e d a v a n j e bo z a n i m a l o p r edv s em naše starše i n vse, k i j i m je p r i s r c u bodočnost naše m l a ­d ine .

I Z M E N G Š A V Mengšu so n a p r a v i l i t r i l e t n i načrt.

N a vseh z b o r i h vo l i v cev i n p r e d v o l i l n i h s e s t a n k i h , k i so b i l i v z a d n j e m času n a območju mengške občine, je b i l a g l a v n i p r edme t r a z p r a v l j a n j a k o m u n a l n a de­j a vnos t . K j e r je zda j občina v Mengšu, je b i l o pre j požgano poslopje . Seda j je poslopje, k i je dvonads t ropno , že popo l ­n o m a obnov l j eno i n Mengšani so z a nje-

G l a s naših bralcev

v.

J E Z I K O Č I S T I M O ! c e s t o poudar j a j o v l i ­

s t i h , člankih i t d . , na j čimbolj opuščamo tu jke , na j se j i h o d v a d i m o v r i ­v a t i povsod , k o p a i m a ­m o t o l i k o l ep ih s l o v en ­s k i h i z r a zo v , k i b i p r a v l a h k o z a m e n j a l i večino t u j k , k i j i h k o m a j e n a četrtina b ra l c e v r a z u m e , časopis čita pretežno k m e t , de lavec i td . , k o p a g a je p ree i t a l , včasih n i ­t i po lov i ce ne r a z u m e s a m o z a r a d i n e z n a n i h t u j k , k i j i h včasih k a r m r g o l i po l i s t u . Vprašu­j e m se, z a k a j je p o t e m t a k o p i san je pot rebno , k o p a g a d o s t i l j ud i no r a z u m e ?

U p a m , d a s i bo t u d i Vaš l i s t p r i z a d e v a l , Izo­g i b a t i se t u j k a m v s a j t a m , k j e r je t o mogoče b r e z večje Škode z a s m i ­se l . A n

V popo lnos t i se s t r i ­n j a m o z n a s v e t o m t o v a ­riša A n i n ob l j ub l j a ­mo , d a se g a borno d r ­žah. Uredništvo

NIČ G A NI S P A M E T O V A L O

še n i dolgo, k o ne $e k n j i g o v o d a čebul j Jože v r n i l s t r i l e t n i h »počit­nic«, čeprav m u je b i l o obl jubl j i n i h 10 let z a r a d i s t e v i l n h m a l v e r z a c i j . V s e kaže, d a se je spet p t -objedel domaČega k r u h a i n d a se v t r i l e t n e m pre ­m i s i i e v a n ju n i o r a v nič naučil. 1. decemibra j e v

k u h i n j i n e k e g a j e sen i ­škega ho t e l a to ze lo n a ­z o r n o do l t a zova l z bese­d a m i , k i so b l a t i l e k o m u ­n is t e i n l j u d s k o oblast .

P i s e c t eh v r s t i c se je t a večer čudil m i r n e m u zadržanju o r g a n u naše l judske ob las t i i n F r o n t e n a k a t e r e je čebulj s t r e ­sa l svo jo r e a k c i o n a r n o modros t . . , ..

M . že lezmk

P R O B L E M D V O R A N V K R A N J U

Vprašanje d v o r a n je v K r a n j u ze lo pereče t e r posega g l oboko v j a v n o l n k u l t u r n o življenje me ­s t a i n oko l i c e . števi lo d v o r a n je n e s o r a z m e r n o m a j h n o z l a s t i v središču mes t a . Z a t o je n u j n o po­t rebno , d a se čimprej prične z g r a d n o nove dvorane , k i b i u s t r e z a l a širšim p o t r e b a m . D o k l e r p a še n i m a m o nove dvo ­r a n e se je t r e b a p o b - i -g a t i z a načrtno i n s m o ­trnejše izkoriščanje r a z ­položljivih d v o r a n . P r a ­v i l n a r a z v r s t i t e v k o r i s t -n l k o v , k i b i upoštevala posebnos t i v s a k e panoge k u l t u r n e g a i n j a v n e g a de lovan ja , b i o d s t r a n i l a d o m a l a vse nevšečnosti.

V središču m e s t a K r a ­n j a v S i n d i k a l n e m do­m u je n a j e m n i k v e l i k e dvo rane k i n o podjet je. F I l m j « b r e z d v o m a močno v z g o j n o s r eds t v o i n v t e m daleč n a d k r i -l iu j e d ruge panoge . V e n ­d a r ne m i s l i m p o v z d i g ­

n i t i f i l m n a n e k o v z v i ­šeno mes to . T r e b a m u je le določiti mesto , k i m u p r i p a d a . Upoštevat i p a je t r e b a t u d i pot-efbe s a ­m e g a podjet ja , k i s t r e m i z a r en tab i lnos t j o . Z a t o se ne m o r e m s t r i n j a t i s p i s ­c e m članka v G o r e n j ­s k e m g l a s u »Dož ive l i s m o lep večer « , k i p r e ­d l a ga , na j b i se k i n o p reds tave v r y i l e u r o p r e j k o t po n a v a d i , k a d a r je zvečer kakšna d r u g a p r i ­r ed i t e v v i s t i d v o r a n i . P r v a k i n o p r e d s t a v a n a j b i se po n j e govem p r e d ­l o g u , začela že ob 15. u r i , d r u g a p a ob 17. u r i . Teoretično n i s l a b a z a ­m i s e l , t o d a g lob l je pog l e -dano i m a več s l a b i h s t r a n i . D e l a v e c i n usluž­benec končata svoje de­lo ob 14. u r i , n a k a r g re ­s t a n a k o s i l o l n i m a t a še d r u g e o p r a v k e . P o l e g t e g a so o b i s k o v a l c i k i ­n a va j en i , d a p reds tave začno vedno ob i s t e m času. V s a k a s p r e m e m b a b i z a t o povzročila padec Števila ob i skova l c e v .

Realnejša rešitev b i b i ­l a , d a se v t a k i h sluča­j i h p r e d v a j a f i l m b r e z t e d n i k a , deko rac i j e p a p r i p r a v i j o že v p o p o l d a n ­s k e m času, k o n i p r e d ­s tave . P r č e t e k p r i r e d i t v e na j b i b i l ob 20. i n deset m i n u t . N a t a k način r e ­šujejo to vprašanje t u d i v l j n ih l lnnsk i d v o r a n i k i ­n a »Union« , k i je z n a t n o večja k a k o r v K r a n j u .

I v a n Petr ič

ŠAH in ŠPORT T A K O S E P A N I S M O Z G O V O R D L I

Jeseniški nogometaši so »počasti l i « D a n r e p u b l i k e n a svo j način. V Izložbi ho t e l a K o r o t a n so r a z r t a v i l i r t a r e fo to­g ra f i j e s t a r i h nogometašev. N ič b i ne i m e l i p r o t i t e m u . če r e b i n a t eh foto­g r a f i ah zag l eda l i po l e g d r u g i h t u d i ob­r a z o v H i t l e r j e v i h p e t o k o l o n c - v T s c h i n k o -w i t z a P e p i j a , Zvv i sehenberger ja Karela, R e l n m i i l l e r j a E d i j a , Ros s ene r j a M i l a n a In še n e k a j nacističnih »majhnih« z l o ­čincev.

K d o i z m e d poštenih i n z a v edn ih Jese ­ničanov se ne •pn imin ja g o r n j i h i m e n ? — Z a r a d i i z d a i a L s k e g a petokolonačtva T s c h i n k o w i t z a In n j e gov ih pajdašev te£e T B e g u n j a h s t o t ine ta lcev , z a r a d i i z d a ­j a l s k i h »športnikov« je b i l o r a tisoče l j u d i z a p r t i h , mučenih s srednjeveško j e z u i t s k o nas l ado do s m r t i . N a s to t ine je danes o t rok , k i z a r a d i z*roraj nave ­d e n i h zločincev danes nimax> staršev, nič m a n j p a n i č r r o oblečenih ma t e r , k i so z a r a d i i s t i h zločincev i z gub i l e svo je može. s inove l n hčere v B e g u n j a h t e r številnih d r u g i h mučilnicah v S l o v en i j i i n t a k r a t n i Nemči j i .

M a r je res še k d o n a J e r e n i c r h l n pr t nas sp l oh , k i m i s l i , d a s m o n a vse

M ti-1 i c i $ M * i P r o d a m , p r v o v r s t n o p l e m e n s k o bre j o

k r a v o , dobro m l c k a r i c o . M a t i l d a Košir, K r a n j s k a g o r a 76.

Službo dob i m i z a r - priučen s t ek l o -rezač, k i b i z n a l r e z a t i s t e k l o b r e z v l a ­g a n j a v o k n a . L a h k o je t u d i upoko jenec . J a v i t i so p i s m e n o a l i osebno p r i t r g . pod je t ju »2e l -znina« Jesen ice .

P r o d a m dobro oh ran j eno »Lutzovo peč « z a o g r e v a n j a 70 m 8 . B r e n , K r a n j , K l a n e 51.

L a s t n i k In i zda ja t e l j O O O F R a d o v l j i c a , K r a n j l n L j u b i j a n a - o k o l i c a . / U r e k i j e uredniški odbor . / O d g o v o r n i u r e d n i k Dušan B a u d e k . / N a s l o v uredništva in u p r a v e : K r a n j , S a v s k i b r e g 2/1. / Te le ­fon štev. 475. / Izhau«. v s a k e soboto / Ček. rač. 624-90200-7. / T i s k a G o r e n j s k a t i s k a r n a , K r a n j . / C e l o l e t n a naročnina znaSa 3 0 0 . — d in , po l l e tna 1 5 0 . — d in , četrtletna 7 5 . — d in , mesečna 2 6 . — din,

p o s a m e z n a i t « v i l ka 6.— din.

to po zab i l i ? M a r res nekateri jesenišiki športniki m is l i j o , d a je rpe t prišel čas, d a se razni T s h l n k e w t t z i l a h k o v gnez -d l jo v naša društva i n s t r e l j a j o od t a m v h rbe t n-'šim l j u d e m ? če je p r ed vo jno t°lcratna Zlrns'ošportna z v e z a dovo l i l a , d a je pos ta l Tseh inkovv i t z n jen predsed­n i k , na j današnji športniki vedo, d a t e ga Jeseniški d e l a v c i n i k d a r več ne bomo d o v o l i l i !

Delavci-športniki

sreiši cvpcembra pj^:<^>'i^<«yM»jP<«J «f«nqpmj ir^sjsrn)^^!^--^-^-^! i«yri[i jn jji i y ^ pi n . N| g Hi

govo obnovo m n o g o p r i s p e v a l i . V p r i ­tličju so štirje r a z r e d i osnovne šole, v g o r n j i h p r o s t o r i h po občinske p i s a r n e t e r matični u r a d . P r i h o d n j e le to začno z g r a d n j o nove šole, z a k a r je p r e d v i ­deno 30 m i l i j o n o v d ina r j e v k r e d i t a . O b ­činski odbor v Mengšu i m a že ses tav l j en t u d i t r i l e t n i g o s p o d a r s k i načrt, k j e r je p r e d v i d e n i h 175 m i l i j o n o v z a k o m u n a l n a de la . V t e m načrtu i m a j o za je to g r a d i ­tev k l a v n i c e , dego tov i t ev p r o s v e t n e g a doma , z g r a d i t e v kopališča, p r emes t i t e v pokopališča i z središča mes ta , u red i t ev k a n a l i z a c i j e i n p a r k o v . 7. t. m . hodo v o l i l i Mergšani svo je najboljše,med n a j ­boljšimi k a n d i d a t i z a nov občinski od­bor. M e d te s p a d a v s e k a k o r s edan j i p r e d s e d - i k občine tov . Tone B l e j c , k i se m n o g o t r u d i z a n a p r e d e k Mengša.

N O V I C E I Z D O M Ž A L V o l i t v e v o k r a j n i zbo r p ro i z va j a l c e v .

P re to lk l i p e t ' k so v s a pod j e t j a v liuto-l j a n s k e m okoliškem o k r a j u i m e l a vo l i t v e o d b o r n i k o v v zbo r p ro i z va j a l c e v . V d o m ­žalski občini r o i m e l i posebno v e l i k e udeležbo p r i t e h v o l i t v a h v » Induplat i « v Jaršah, k j e r so i z v o l i l i v z bo r p r o i z ­va j a l c ev t k a l s k e g a m o j r t r a Jožeta češni-k a i n predilniškega m o j s t r a F r a n c a M a j -n i k a . V t o v a r n i s a n i t e t s k e g a m a t e r i a l a » V a t a « n a V i r u p r i Domžalah p a so i z ­v o l i l i p r edsedn i co u p r a v n e g a odbora pod­j e t j a tov. Jožico T o m a n , v t o v a r n i k l o ­b u k o v »Univerza l « v Domžalah p a p r ed ­sedn i co s i n d i k a l n e podružnice tov . C i l k e Janežič.

Močna k u l t u r n a r a z g i b a n o s t n a d o m ­žalski g i m n a z i j i . Domžalski g i m n a z i j c i ima j o dobro o r gan i z i r amo k u l t u r n o živ­l jenje. I m a j o svo j m l a d i n s k i p e v s k i zboT l n d r a m s k o družino. S r e d i d e c e m b r a n a ­m e r a v a j o upr ir/or i t i »Sneguljč ico«, ?0-d e c e m b r a p a bodo p r i r e d i l i v e l i k pevsika konce r t , n a k a t e r e m bo n a s t o p i l m a l i l n v e l i k i p e v s k i zbo r g i m n a z i j e . P r i tena k o n c e r t u bo sode lova l t u d i m l a d i n s k i o r k e s t e r i z Črnuč.

1% Poliann^e dolin«* V Z M I N C U S L A B O G O S P O D A R I J O . . .

V občini Z m i n e c se naha j a j o ceste In po ta v k a j s l a b e m s t a n j u . P r a v takšne je podofoa z m o r t o v i čce P>-l ;anstko Soro, k i so v s i že z d a v n a j po t r ebn i nu jne obnove, posebno t i s t i p r i B r o d a h , k a t e r i k m a l u več ne bo z a nobeno uporabo . Občinski odbor je sedaj k a j s l abo g o r p o -d a r i l . čeprav živi n a n j e govem območj « mnofro b o g a t i h k m e t o v i n de la t o v a r n a f u r n i r j a v B o d o v l i u , k i b i v s i l a h k o s s a m o p r i s p e v k o m p o m a g a l i , d a se ooV p r a v i takšno s tanje . T u d i z a bližnje ob­činske vo l i t v e so t a m ne čuti p ra v e r a z ­g i banos t i , k a r j e p r i p i s a t i m r t v i l u t a m ­kajšnjih množičnih o r g a n i z a c i j .

K R A N J S K A G O R A * V o k v i r u L j u d s k e knjižnice so u s t a ­

n o v i l i v K r a n j j j k i g o r i šahovski k l u b -V času od 18. do 28. n o v e m b r a 1.1. so v počastitev D n e v a r e p u b l i k e p r i r e d i l i n a g r a d n i šehovski t i i r n i r m e d m l a d i n o In starejšimi člani. Z a t u r n i r , k i je ze lo lepo uspe l , je v l a d a l o m e d k r a n j s k o g o r ­s k i m i šahisti v e l i k o z a n i m a n j e .

T K D K N S K A K R O N I K A '»»HČI«

Dežurni zdravnik za Kranj in okolico se n a h a j a v pos l op ju bivše »Obutve « , K r a n j , P o l j s k a pot, t e l . 218. P o z i v e na d o m s p r e j e m a dežurna bolničarka po te­l e fonu štev. 218. Z d r a v n i k bo o b i s k o v a l le bo ln ike s težjimi poškodbami i n moč­n i m i k r v a v i t v a m i .

Dežurna zdravniška služba n a območ-čju ljudskega odbora mostne občine Je-»enlco od 5. do 12 decembra 1952. D r . M i l a n Čeh. O b i s k i n a d o m naj se j a v i j o na jkasne j e do 18. u r e zvečer. P o te j u r i bo z d r a v n i k o b i s k o v a l le bo ln i k e s težji­mi pošodbami i n močnimi krvavitvami.

Prešernovo gledališče Kranj j« do na-dsljncga zaprt t zaradi zunanjih gradbo-nlh del na fasadi gledališča.

D P D »Svoboda«, Stražišče: S o b o t a 6. d r o - m b r a ob 70. u r i I^an

Cankar »Pohujšanjo v Dolini Seiitflor-ja i is ld« . N e d e l j a 7. d e c e m b r a o b 20. u r i : Tvan C a n k a r »Pohujšanje v Dolini feentflor-jauskl « .

S r e d a 10. d e c e m b r a ob 20. u r i : Ivan C a n k a r »Pohujšanjo v D o l i n i Šentflor-janski « .

Z A H V A L A I s k r e n o se z a h v a l j u j e m k o l e k t i v i * i n

u p r a v i t o va rne »T iskaninc« z a pozo rnos t i n d a r i l o ob državnem p r a z n i k u 2(9. no~ v o m b r a . — P a v l i n A n a .

K >»>*» Domžale : 5. do 7. a n g l . f i l m »BeB

hodniki « ; ,10. i n 11. i t a l j . f i l m »Težka le ta « .

M e s t n i k i n o J e s e n i c e : d o 8. a m e r f i l m »P lamen i n puščica«; 9. do 1.1. f r a n c f i l m »Slavčki v k le tk i « .

Koroška B e l a - J a v o r n i k : 5. d o 7. a m e r b a r v a n i f i l m »Tisoč i n e n a noč«

»Storž ič « , K r a n j : do vključno 7. de­c e m b r a f r a n c . f i l m »Div j i deček« . M l a d i ­n i i z pod 16 let ob i sk f i l m a loabranjen. 8. i n 9. amer . f i l m »Z imska zgodba« ; 10. i n 11. ameriški f i l m »Chenne« . V ne­de l jo 7. dec. ma t ine j e ob 8.20 u r i i t a l j . f i l m ><5udež v Mi lanu«, ob 10 u r l amer . f i l m »Mi ldred P ierce « , ob 14. u r i r i s a n ­k e : »Vesel i do<rodek«, »Ha r l em« i n »Koncert v Hol lywodu«.

»Svoboda« , Stražišče; od 5. do 7. i ta f j . f i l m »čudež v Mi lanu« . P r e d s t a v e v pe­t ek ob 20. u r l , v soboto ob 18. u r i , f nede l jo ob 16. i n 18. u r i V nede l jo m a t i ­ne j i ob 8.20 u r i »R isanke« , ob 10. u r i I ta l j . f i l m »čudež v Mi lanu« .

»Zadružnik« , P r l m s k o v o : od 5. do 7. a m e r . f i l m »Mildred P ierce « . P r e d s t a v e v pe tek ob 20. u r i , v soboto ob 18.30 u r l , v nede l jo ob 16., 18. i n 20 u r i . V nedelj« ob 10. u r i m a t i n e j a r i s a n k : »Vesoli do­godek« , »Ha r l em« i n »Koncer t v H o l l y i r od l l . Z a ma t ine j e v s t o p n i n a znižana od o s t a l i h p r eds tav i n se v s i f i l m i i n r a s a n -k e m l a d i n i t op lo priporočajo.

K a m n i k : 3. do 7. a m e r . f i l m »Kobi l i ­c e « ; 8. do 11. a m e r . f i l m » Po t v u t o p i ­j o « .

škofja L o k a : 6. e o 7. amer . f i l m » I r e ­n a F o r s v t « « .