Kaj je narobe z mojo rastlino

Kaj je narobe z mojo rastlino?

Ohranite svoje zelenje zdravo

Kaj je

nar

obe

z moj

o ra

stlin

o?


V knjigi boste našli podrobne opise bolezni, škodljivcevin drugih vzrokov za slabo počutje vaših rastlin. S pomočjo praktičnih nasvetov in z ustreznimi

zaščitnimi ukrepi boste lahko pravočasno odpravilisušenje cvetov, luknjičavost listov, porjavelost stebel,pojav nenavadnih odebelitev na koreninah in večinodrugih težav na gojenih rastlinah. Poleg nasvetov za zatiranje bolezni in škodljivcev je v knjigi tudi velikonapotkov za krepitev odpornosti rastlin in za druge

zaščitne ukrepe, ki rastline ohranjajo zdrave in lepe.

WWWMP-COVER-SLO-tisk:Layout 1 11/22/11 3:04 PM

Kaj je narobe z mojo

rastlino?


8 Dajmo rastlinam, kar potrebujejo

10 Podnebje in mikroklima16 Tla in substrat22 V pravi združbi

28 Najprej diagnoza, nato terapija

30 Cvetice na gredicah in balkonu74 Okrasne visoke steblike

126 Okrasne drevnine176 Sobne rastline198 Sadne rastline214 Zelenjadnice (vrtnine)232 Kuhinjska zelišča

246 Prepoznajmo vzroke, preprečimo škodo

248 Virusne bolezni (viroze)249 Bakterijske bolezni (bakterioze)250 Glive256 Ogorčice (glistice)257 Polži258 Pršice259 Sesajoče žuželke261 Objedajoče žuželke263 Vretenčarji

264 Krepitev in varstvo rastlin

266 Koristni organizmi270 Krepčilni pripravki za rastline274 Domači pripravki276 Sredstva za varstvo rastlin

278 Stvarno kazalo288 Viri fotografij

P r e u d a r n o s t j e n a j b o l j š e v a r s t v o z a r a s t l i n e

DAJMO RASTLINAM,

KAR POTREBUJEJOPribližno tretjino vseh težav na rastlinah povzročajo različna po-manjkanja – rastline imajo na rastišču premalo svetlobe, vode alihranilnih snovi. Hirajoče rastline so poleg tega še manj odporne inlaže podležejo boleznim in napadom škodljivcev. Namesto: »Kaj imamoja rastlina?« se je treba zato vedno najprej vprašati: »Kaj manjkamoji rastlini?«

S č i m s e m o r a t e s p r i j a z n i t i

i n n a k a j l a h k o v p l i v a t e

PODNEBJE

IN MIKROKLIMAPodnebne razmere so odvisne od zemljepisne širine, nadmorskevišine in drugih krajevnih značilnosti, na katere ne morete vplivati.Drugače je z mikroklimatskimi razmerami – ob hišnem zidu bodorastline uspevale drugače kot na vetrovnih in izpostavljenih mestih.Občutljive rastline lahko pokrijete in tako poskrbite za ugodnejšomikroklimo.

NASVET

Že nekaj centimetrovstran od okna je svetlobedo 30 odstotkov manj kot ob oknu, 2 m globokov sobo pa pride včasih le še 5 odstotkov zunanjesvetlobe. Če želite sobne rastline dodatno osvetljevati, si moratepriskrbeti posebna svetila,ki oddajajo velik deležmodre in rdeče svetlobe –rastline namreč za fotosintezo izkoriščajopredvsem ta dva delasončne svetlobe.

11P O D N E B J E I N M I K R O K L I M A

N o b e n a z e l e n a r a s t l i n a n e m o r e ž i v e t i b r e z s v e t l o b e

SONCE IN SENCA

1 Sončni ožig na listih božične zvezde,

ki ni bila postopoma prilagojena močnemu

ultravijoličnemu sevanju na prostem.

2 Te begonije rastejo preblizu skupaj in so zaradi

pomanjkanja svetlobe razvile etiolirane poganjke.

Zelene rastline ne morejo živeti brez

svetlobe, saj jo potrebujejo za prido-

bivanje hrane. Svetloba pomembno

vpliva tudi na razvoj in obliko posameznih

rastlinskih organov, pri nekaterih rastlinskih

vrstah pa tudi na kalitev in cvetenje. Zato

poskrbite, da bodo vaše rastline dobivale

dovolj svetlobe – toliko, kot je posamezne

vrste v določenem obdobju potrebujejo.

Hrana iz svetlobe: fotosintezaRastline v svojih zelenih delih predelujejo

ogljikov dioksid in vodo v ogljikove hidrate.

Za ta najpomembnejši proces, ki jim

omogoča rast, pa potrebujejo še svetlobo.

Če je ni dovolj, začnejo hirati in nazadnje

se lahko celo posušijo in propadejo.

Pomanjkanje svetlobe trpijo zlasti rastline

v temnih stanovanjih, svetloljubne zimzelene

vrste (npr. citrusi) pa med prezimovanjem.

Lepa rast: fotomorfogenezaSvetloba odločilno vpliva tudi na obliko

rasti in s tem na postavo rastline. Poganjki ob

pomanjkanju svetlobe rastejo proti viru svet-

lobe ter so preveč podaljšani, mehki in bledi.

Rastlina raste le na tisto stran, od koder

prihaja svetloba. Če poskušamo enostransko

rast izničiti z rednim sukanjem rastline, bomo

večinoma povzročili nezaželeno spiralasto

rast poganjkov. Rastline spremenijo rast tudi

v močni svetlobi – postanejo bolj tršate,

njihovi poganjki so krajši in zelo čvrsti.

Kalitev in cvetenjeSemena korenja, fuksij, potonik, ginka

in še več drugih rastlinskih vrst za kalitev

potrebujejo svetlobo. Druge rastlinske vrste

(npr. kumare, buče,

tulipani, ciklame,

pušpan) imajo

semena, ki kalijo le

v temi. Pri nekaterih

rastlinah svetloba

vpliva tudi na razvoj

cvetov in s tem na

začetek cvetenja. Tako imenovane dolgo-

dnevnice – takšne so fuksije in ostrožniki –

so rastline, ki cvetijo šele potem, ko dnevna

svetloba traja več kot dvanajst ur. Druge

rastline, med njimi tudi krizanteme

in božična zvezda, pa zacvetijo šele

potem, ko se dan začne krajšati.

Na tem mestu imajo številne vrste rastlin optimalno rastišče.

1

2

STE VEDELI?

Ko se ponoči ohladi, rast-line zmanjšajo obseg di-hanja in hitreje rastejo. Vzahodni Evropi dosegajokmetovalci največji pride-lek glavnatega zelja v ob-morskih predelih, kjer sezaradi bližine morja nočinajmočneje ohladijo.

12 DA J M O R A S T L I N A M , K A R P OT R E B U J E J O

Vsaka rastlinska vrsta ima svoj

temperaturni optimum – določeno

temperaturno območje, v katerem

najbolje uspeva. Za veliko večino rastlin je

to med 18 in 25 °C. Med nekaterimi razvoj-

nimi obdobji, na primer v zimskem mirovanju,

so lahko temperature precej drugačne.

K dobremu uspevanju in zdravju rastlin torej

veliko prispevajo tudi ustrezne temperature.

PrehladnoZa rastline, ki izvirajo iz tropskih območij,

so lahko nevarne že temperature med +2 in

+5 °C, ker zavirajo potek njihovih presnovnih

procesov in povzročijo poškodbe tkiv: ta

postanejo črnikasta. Zaradi temperatur pod

lediščem lahko voda v tkivih zmrzne, ledeni

kristalčki uničijo celice in tkiva odmrejo.

Posebna težava za rastline so tudi velike

temperaturne razlike: v sončnem januarskem

dnevu se jugozahodna stran drevesnih debel

lahko segreje na 30 °C, temperature na

severovzhodni strani debla pa so še vedno

pod lediščem. To razliko nekoliko zmanjša

bel zaščitni premaz iz apna ali posebne

varovalne barve.

PrevročePri visokih temperaturah rastlina najprej

doživi nekakšen vročinski šok. Temperature

nad 45 °C postanejo za večino rastlin že

nevarne, ker uničujejo beljakovine in med

njimi tudi encime, to pa vodi v vročinsko

smrt. Vročina je zelo nevarna v zimskih

vrtovih in majhnih rastlinjakih, ki jih sončni

žarki zelo hitro segrejejo do visokih tempe-

ratur. Samo zračenje pogosto ne pomaga,

zato je treba poskrbeti za senčila iz ustrez-

nih tkanin ali steklene površine prebarvati.

Proti vročini v opoldanskem času pomaga

tudi razprševanje zelo drobnih vodnih kap -

ljic, ki ob izparevanju prostor hladijo, podob -

no kot znojenje hladi naše telo. Pri tem je

treba upoštevati, da rastline ne bi smele biti

mokre dalj kot dve ali tri ure, sicer se lahko

na njih kmalu razširijo glivne bolezni.

Za mraz občutljivo pisano mrtvo koprivo je poškodovala nočna pozeba.

N e k a t e r e n i s o z a v r o č e

TEMPERATURA

NASVET

V velikem rastlinjaku jepriporočljivo z ventilatorjiobčasno poskrbeti zarahlo premikanje zraka.To bo bistveno izboljšalorastne razmere, saj se bo zmanjšala izjemnavlažnost zraka, toplota pa se bo enakomernejeporazdelila po prostoru.Poleg tega bodo rastlinezaradi zibanja postalekrepkejše in bolj tršate.


Veter nekaterim vrstam rastlin omogoča

razširjanje semen in opraševanje

cvetov. Če ni premočan, zelo ugodno

vpliva na podnebje in tudi uspevanje rastlin.

Rahel vetrič namreč izboljša izmenjavo plinov

med notranjostjo rastlin in okoljem, omogoča

hitro osušitev zmočenih rastlin ter s tem one-

mogoča širjenje glivnih bolezni. Zelenjadnice

na gredicah je zato najbolje posaditi v vrstice,

ki potekajo v smeri prevladujočih vetrov.

Veter lahko pri rastlinah spodbudi

krepkejšo rast in bolj košato razraščanje,

močnejši vetrovi iz iste smeri pa povzročijo

rast ali upognjenost rastlin v eno smer.

To je najbolj opazno na drevesih in grmih

v gorskem svetu ali ob morskih obalah.

Vetrovi pa so lahko tudi škodljivi. Zaradi

stalnih vetrov se lahko rastline preveč izsušijo.

Fižolu in drugim za veter občutljivim rastlinam

lahko veter hitro poškoduje liste, zaradi

česar rastline potem slabše uspevajo.

1 Hišni zid oddaja toploto

in rastline varuje pred vetrom.

2 Močnejši veter lahko podre

ali polomi visoke steblike

(zelnate trajnice). Če nimajo

druge zaščite pred vetrom,

jih je treba povezati skupaj

ali privezati k opornemu

količku.

Po m e m b n a j e j a k o s t

VETER

Kaj bi na rastlinah šele povzročil pravi vihar?

Pred močnimi vetrovi rastlin seveda ne

moremo popolnoma zaščititi, škodo pa

se da preprečiti ali vsaj omejiti s pravilno

postavljenimi vetrobrani, strokovnim

oblikovalnim in vzdrževalnim obrezovanjem

ter privezovanjem k močnim oporam.

1

2

P l o h e i n t o č a l a h k o p o š k o d u j e j o r a s t l i n e

PADAVINE


Erozija in zablatenost talMočna ploha lahko povzroči erozijo

(odplavljanje zgornjih slojev prsti) celo na

blago nagnjenih vrtnih površinah, če niso

gosto zasajene z rastlinami. Dragocena prst

gre tako v izgubo, rastline pa so izruvane

in odnesene ali prekrite z odplavljeno prstjo.

Pred erozijo so varnejša le gosto zaraščena

tla. Pobočja je zato priporočljivo ozeleniti,

rastline na nagnjenih delih vrta pa saditi

v vrstice, potekajoče prečno na pobočje.

Na težkih tleh močni nalivi povzročijo

zablatenost prsti. Ko se površina tal posuši, je

trda kot beton in preprečuje izmenjavo plinov

v tleh. Kaleče rastline se ne morejo prebiti

skozi trdo površino in zato propadejo.

Prekopavanje ali prekrivanje takšnih tal je le

kratkotrajna rešitev. Če bi hoteli zablatenost na

težkih tleh zanesljivo preprečiti, bi morali tla

izboljšati in jih obogatiti z organskimi sestavi-

nami, npr. z zelenim gnojem (to hkrati zaščiti

tla pred erozijo) ali vrtnim kompostom.

1 Brazgotine na zorečih

jabolkih so posledica

udarcev velikih zrn toče.

2 Dolgotrajen dež lahko

poškoduje nežne cvetove,

kakršne ima ta žlahtna

vodenka.

Padavine so za rast in razvoj rastlin

seveda nujno potrebne, če pa so

v obliki močne plohe ali toče, lahko

na rastlinah povzročijo veliko škode.

Uničevalna točaTako kot je dež bistven za uspevanje rastlin

na prostem, je toča lahko uničujoča. Debela

zrna v nekaj minutah uničijo cele cvetlične

gredice ali ves pridelek. Nevarne so celo

manjše poškodbe zaradi toče, saj škodljivi

organizmi skozi ranjeno površino brez

težav vdrejo v rastlino in se nato v njej

hitro razširijo. Zato je treba po možnosti

odstraniti vse poškodovane rastline

ali njihove dele. Po toči je poleg tega

priporočljivo zaščititi rastline pred glivnimi

boleznimi. Če so rastline na gredicah pokrite

z zaščitno vrtno tkanino ali gosto mrežo,

ki preprečuje dostop škodljivcem, bodo

varne vsaj pred drobnejšimi zrni toče.

1

2

NASVET

Ker ponoči fotosinteza ne poteka, rastline ne izločajo kisika, pač pa ga porabljajo za celično dihanje. Zatobi bilo najbolj zdravo, če v spalnicah ne bi imeli nobenih rastlin.


R a s t l i n e p o t r e b u j e j o č i s t z r a k

OZRAČJE

Vse zelene rastline za življenje potre-

bujejo ogljikov dioksid in kisik. Oglji-

kov dioksid je ena izmed surovin za

potek fotosinteze. Njen stranski proizvod je

kisik, ki ga rastline – podobno kot živali –

potrebujejo za celično dihanje. Zelo po-

membna plinasta sestavina zraka je tudi

vodna para.

Količino vodne pare v zraku navadno

označujemo v odstotkih nasičenosti oziroma

kot relativno vlažnost zraka. Za večino rastlin

je najugodnejša 60–80-odstotna vlažnost

zraka. Če je nižja, kar je pogost pojav v ogreva-

nih prostorih, je v zraku zelo malo vodne pare.

Posledica tega je povečano izhlapevanje

vode iz rastlin – in zaradi pomanjkanja vode

začnejo veneti. Rastlinam v takšnih primerih

pomaga vlaženje zraka s posebnimi vlažilniki

ali pršilniki. Previsoka vlažnost zraka je

pri sobnih rastlinah precej redka težava.

Iz novih plastičnih folij, gumijastih škor -

njev in zalivalnih cevi včasih izhajajo v zrak

škodljivi plini, ki lahko na bližnjih rastlinah

povzročijo klorozo (porumenitev) in nekrozo

(odmiranje) tkiv. Izparine iz umetnih snovi so

dostikrat med najverjetnejšimi povzročitelji

bolezenskih znamenj, ki si jih ne znamo

razložiti. Podobne težave se pojavljajo tudi

zaradi plinov, ki nastajajo v slabo vzdrževanih

plinskih grelnikih, s kakršnimi ponekod

ogrevajo zimske vrtove ali rastlinjake.

Pomanjkanje kisika zaradi zastajajoče vodeRastlinam skoraj nikoli ne primanjkuje ogljiko-

vega dioksida, pogosteje pa trpijo zaradi slabe

oskrbe s kisikom. Ta težava nastane predvsem

zaradi zastajajoče vode v tleh ali v cvetlični

posodi. V takšnih razmerah je prst tako nasiče -

na z vodo, da ne more več sprejemati zraka

in z njim kisika, ki ga korenine potrebujejo za

dihanje. Pri lončnicah je treba poskrbeti, da

voda v podstavku nikoli ne ostaja dalj kot eno

uro, da koreninska gruda ni stalno mokra in

da ima vsaka cvetlična posoda dovolj veliko

odprtino za odtekanje vode. V nasprotnem

primeru bodo rastline porumenele, začele

hirati in nazadnje propadle.

Določenih plodov ne shranjujmoblizu rastlinŠtevilni plodovi, zlasti jabolka, banane in

paradižniki, oddajajo plin etilen, ki mu

pravimo tudi hormon zorenja. V višjih

koncentracijah lahko pri rastlinah povzroča

porumenitev (klorozo) in predčasno

odpadanje listov. Omenjenih plodov zato

ni priporočljivo shranjevati blizu rastlin,

niti v prostoru za prezimovanje.

1 V zgodnjih jutranjih urah,

ko je vlažnost zraka zelo

visoka, nekatere rastline

izločajo odvečno vodo skozi

posebne reže (»vodne žleze«)

na listnem robu. Na sliki je

list jagodnjaka.

2 Ta žlahtna vodenka trpi

hudo pomanjkanje vode.

1

2

D o b r a p r s t j e n e p r e c e n l j i v n a r av n i v i r

TLA IN SUBSTRATSedanja rodovitna prst je nastajala skozi več tisočletij. Kakovostnavrtna tla so zato zelo dragocena. Prst je za večino rastlin podlaga, vkatero se s koreninami zasidrajo ter iz nje dobivajo vodo, hranilnesnovi in kisik. Kdor goji rastline, mora poznati značilnosti tal na svo-jem vrtu in vedeti, kakšna tla so primerna za različne vrste rastlin.Substrat je skupni izraz za različne mešanice, pripravljene iz šote alinjenih nadomestkov, peska oziroma apnenca, ilovice, vrtnega kom-posta, kokosovih vlaken in gnojila.

NASVET

Če je le mogoče, zalivajtezjutraj in pazite, da nezmočite listov. Tako bomanj možnosti za okužbez glivicami in napadepolžev. Rastlinam dajtetoliko vode, da bodo tlanamočena do globine 15–20 cm, kjer je velikosrkajočih koreninic. Prizalivanju z vrha kapljicene smejo biti predrobne,da jih ne odnese ženajšibkejši veter. Če so predebele, pa lahkorastline poškodujejo alipovzročijo zablatenostpovršine tal. Zato je priporočljivo uporabljaticev s pršilnim nastavkom.

17T L A I N S U B S T R AT

Zastajajoča voda pri večini nevodnih rastlin

povzroči pomanjkanje kisika. Korenine

ne morejo niti dihati niti sprejemati hranil,

zaradi česar rastlina propade.

K d a j i n k a k o o b i l n o j e t r e b a z a l i v a t i ?

OSKRBA Z VODO

Brez vode na našem planetu ne bi bilo

življenja. Rastlinski organi so zelo

bogati z vodo – v plodovih kumar

znaša delež vode kar 98 odstotkov. Voda

je za rastline nujno potrebno topilo, ki

omogoča potek vseh presnovnih procesov

v celicah. Iz vodne raztopine rastlina poleg

tega sprejema hranilne snovi in jih prevaja

do vseh organov. Voda je tudi surovina:

v procesu fotosinteze iz nje in ogljikovega

dioksida nastajata kisik in sladkor. Slednjega

lahko rastline nato predelajo v škrob, les

in druge potrebne snovi. Fotosinteza tako

omogoča potek vseh drugih življenjskih pro-

cesov v rastlini, vključno z rastjo in razmno-

ževanjem. In ne nazadnje voda rastline tudi

ohlaja, ko izpareva skozi njihovo površino.

Da ugotovite preskrbljenost rastlin

z vodo, je priporočljivo preveriti vlažnost

prsti. To lahko napravite s posebnim merilni-

kom ali prst preprosto kar potipate. Uporabite

lahko tudi lopato in z njo izkopljete majhno

jamo ter na njenih stenah (na talnem profilu)

preverite, kako vlažna so tla in do kolikšne

globine. Manjše lončnice lahko potežkate –

nenavadno lahke bo treba zaliti, dovolj

težke pa je najbolje pustiti pri miru.

Premalo vodePomanjkanje vode je na večini rastlin zlahka

prepoznavno po venenju listov. Nadaljnje

izgubljanje vode poskušajo rastline preprečiti

z zapiranjem listnih rež, zaradi česar je ovirana

fotosinteza in s tem tudi rast. Če rastline vode

ne dobijo pravočasno, odvržejo cvetove in

listi se začnejo sušiti – vse dokler rastlina

končno ne propade. Z zalivanjem moramo

zato poskrbeti, da imajo rastline vedno

dovolj vode. Podobne posledice povzroči

tudi čezmerno gnojenje z rudninskimi gnojili,

ki povečujejo slanost tal, zaradi česar rastline

težko vsrkavajo vodo iz prsti.

Preveč vodeČe rastline dobivajo preveč vode, se prst pov -

sem prepoji in voda iz nje izrine ves zrak. Ko-

renine ne dobivajo več kisika in njihove celice

brez njega odmrejo. Korenine zato ne morejo

več vsrkavati vode in hranilnih snovi. Prvo zna-

menje zastajajoče vode v tleh je zbledelost lis -

tov zaradi prekinjene oskrbe z železom. Rast-

line zato ne smejo biti nikoli premočno zalite.

Deževnica je zelo mehka voda in je zato primerna za zalivanje.

NASVET

Specializirani laboratorijina kmetijskih inštitutih in zavodih opravljajo analize tal in ugotavljajokoličine dušika, kalija,magnezija in drugih snoviv prsti ter merijo slanost in pH-vrednost. Tako lastnik zemljišča dobi natančne podatke o količinah hranilnihsnovi ter o morebitnempomanjkanju ali presežkihposameznih prvin.

N i t i p r e v e č n i t i p r e m a l o

OSNOVNE HRANILNE SNOVI


njeni starejši listi pa so zbledeli (klorotični).

Rastline je treba s pravimi odmerki dušikovih

hranil gnojiti samo ob vzniku in v času

najmočnejše rasti, kajti zaradi prevelikih

količin dušika tkiva ostajajo premehka,

rastline pa so dovzetnejše za okužbe

z glivami in napade listnih uši.

Večletne rastline, ki bodo zimo preživele

na prostem, proti koncu poletja prenehajte

gnojiti z dušikovimi gnojili, da bodo njihovi

poganjki do konca oleseneli in bodo postali

odporni proti zimskemu mrazu.

Sestavina dedne snovi: fosfor (P)Fosfor je pomembna sestavina dednih

informacij v celicah in ima veliko vlogo

v celični presnovi in pri izkoriščanju energije.

Pomanjkanje fosforja povzroča zakrnelo

rast, slabše cvetenje in umazano rdečkasto

obarvanost listov. Strokovnjaki doslej še niso

Balkonske rastline rastejo v posodah z malo prsti. Če naj cvetijo vse poletje, potrebujejo dodatna hranila.

Med osnovne oziroma glavne

hranilne snovi uvrščamo prvine,

ki jih rastline potrebujejo v velikih

količinah. Zaradi pomanjkanja ene ali več

hranilnih snovi nastanejo značilna znamenja

poškodb in neželene spremembe v rasti

rastlin, pri zelenjadnicah in sadnih rastlinah

pa se zmanjšata količina in kakovost

pridelka. Zato moramo poskrbeti, da bodo

imele rastline vedno dovolj hranil. Le tako

bodo namreč dobro uspevale in bodo

odporne proti boleznim in škodljivcem.

Pomemben za fotosintezo: dušik (N)Dušikove hranilne snovi so pomembne

predvsem za izdelavo listnega zelenila

(klorofila) in s tem tudi za potek fotosinteze.

Znamenja pomanjkanja dušika so zelo

vidna: rastlina zaostaja v rasti, zlasti


1 Ob pomanjkanju kalija

se na listih pojavi odmrtje

tkiva (nekroza).

2 Pomanjkanje fosforja se

kaže v moteni rasti rastlin

in rdečkasto obarvanih

listih – na sliki list pelargonije.

Poskus z žlahtnimi vodenkami: zviševanje količine gnojil, od pomanjkanja do presežka (z leve proti desni).

dokazali neposrednih škodljivih učinkov

prevelikih količin fosforja, morda pa

čezmerno gnojenje s fosforjem pri rastlinah

zmanjšuje sposobnost sprejemanja

železovih in manganovih spojin.

Za gospodarjenje z vodo: kalij (K)Kalij ima med drugim odločilno vlogo pri

uravnavanju količine vode v rastlinah. Te ob

njegovem pomanjkanju hitreje venejo, poleg

tega pa se jim močno zmanjša odpornost

proti škodljivcem. Značilno znamenje

pomanjkanja kalija je propadanje in tudi

odmrtje (nekroza) listnega roba in konice, ki

se najprej pojavi na starejših listih. Prevelike

količine kalija na rastlinah povzročijo

podobne poškodbe kot sol – ožigom podobno

odmrtje listnih robov na povsem razvitih

listih. Poleg tega rastlina zaradi velikih

količin kalija težje sprejema magnezij

in kalcij ter trpi pomanjkanje teh hranil.

Pomemben za fotosintezo: magnezij (Mg)Magnezij je vključen v celično energetsko

presnovo in omogoča nastanek čvrste

celične stene, še zlasti pa je pomemben

za potek fotosinteze. Zaradi pomanjkanja

magnezija se zlasti na srednje starih listih

pojavi zbledelost (kloroza), vendar le med

listnimi žilami; te ostanejo še nekaj časa

zelene. V apnenčastih tleh je magnezija

praviloma vedno dovolj, pogosteje pa ga

primanjkuje na peščenih tleh. Prevelike

količine magnezija v rastlinah včasih tako

močno zavirajo sprejemanje kalcija, da

rastline trpijo njegovo pomanjkanje, čeprav

ga je v tleh dovolj.

Zaradi pomanjkanja magnezija se pojavi

zbledelost oziroma razbarvanost listov (kloroza).

2

1

NASVET

Zlasti pri posodovkah jetreba paziti, da bodo privsakem gnojenju dobiletudi potrebne prvine v sle-deh. Zelo trda voda za za-livanje pogosto povzroči,da so hranilne snovi v sle-deh, zlasti železo, trdnovezane v prsti in jih rast-line ne morejo sprejemati.(O trdoti vode se lahkopozanimate pri krajevnemvodovodnem podjetju.)Znamenja pomanjkanjaprvin v sledeh se zato pogosto pokažejo, četudije v prsti teh hranil dovolj.Deževnica je mehka vodain je zato zelo primernaza zalivanje. Uporabna je tudi voda, ki se nabira v zbirnih posodah konden-zacijskih sušilnikov perila.Po zalivanju z mehkovodo na listih ne bodo ostale grde apnenčastelise.


Hranila (prvine) v sledeh so za rastline

enako pomembna kot osnovne

hranilne snovi. Prvine v sledeh jim

pravimo zato, ker jih analiza tal pokaže

le v neznatnih količinah. Tudi rastline jih

ne potrebujejo veliko, a brez njih vseeno

ne bi mogle uspevati. Število prvin v sledeh

je zelo veliko; mednje poleg železa in

mangana sodijo med drugim tudi bor,

baker, molibden in cink.

Do pomanjkanja posameznih prvin

v sledeh in značilnih poškodb na rastlinah

ne prihaja le na slabo oskrbovanih tleh.

Rastline jih pogosto ne morejo dobiti zaradi

neustreznih rastnih razmer, denimo zaradi

spomladanskih nizkih temperatur ali

pomanjkanja kisika v preveč namočenih

tleh. Sprejemanje prvin v sledeh lahko

zavirajo tudi prevelike količine kalija ali

magnezija v tleh ter previsoke pH-vrednosti.

Za dobro uspevanje in zdravo rast moramo

zato rastlinam vedno dodajati gnojila

z uravnoteženo sestavo hranilnih snovi.

Pomembno za listno zelenilo(klorofil): železo (Fe)Rastline potrebujejo železo med drugim

tudi za izdelavo beljakovin in listnega

zelenila (klorofila). Pomanjkanje železa

je zlahka prepoznavno po močno zbledelih

oziroma porumenelih (klorotičnih) mladih

listih, pri čemer so rumenkasti le deli med

žilami, žile same pa ostajajo še nekaj časa

kontrastno temno zelene.

Ob hudem pomanjkanju železa je

rastline priporočljivo pognojiti s posebnim

gnojilom, s tako imenovanimi železovimi

kelati, ki jih rastlina lahko takoj sprejme.

Nujen za presnovo: mangan (Mn)Mangan sodeluje v številnih presnovnih

procesih v celicah. Pomanjkanje mangana

se odraža v pikčastih zbleditvah na srednje

starih do starejših listih. Škodljive posledice

pomanjkanja mangana se pojavljajo predvsem

pri rastlinah na barjanskih in podobnih tleh,

ki vsebujejo veliko organskih snovi. Posebne

kemične reakcije v takšnih tleh mangan tako

spremenijo, da ga rastlinske korenine ne

morejo več sprejemati. To težavo je mogoče

odpraviti z dodajanjem ustreznih prvin

v sledeh ali s posebnimi manganovimi gnojili,

v katerih je manganov sulfat ali manganov

kelat. Te spojine se v tleh dalj časa ne

spremenijo, poleg tega jih lahko rastline

sprejemajo hitreje kot druge manganove

spojine.

1 Zaradi pomanjkanja železa

so najmlajši listi rumeni,

listne žile pa so sprva še

temno zelene, kot na tem

listu jagodnjaka.

2 Ob hudem pomanjkanju

železa pomaga edino dodatno

gnojenje z železovimi kelati.

Po m e m b n o s t u r av n o t e ž e n e p r e s k r b e

HRANILNE SNOVI V SLEDEH

1 2

NASVET

Zlasti pri posodovkah jetreba paziti, da bodo privsakem gnojenju dobiletudi potrebne prvine v sle-deh. Zelo trda voda za za-livanje pogosto povzroči,da so hranilne snovi v sle-deh, zlasti železo, trdnovezane v prsti in jih rast-line ne morejo sprejemati.(O trdoti vode se lahkopozanimate pri krajevnemvodovodnem podjetju.)Znamenja pomanjkanjaprvin v sledeh se zato pogosto pokažejo, četudije v prsti teh hranil dovolj.Deževnica je mehka vodain je zato zelo primernaza zalivanje. Uporabna je tudi voda, ki se nabira v zbirnih posodah konden-zacijskih sušilnikov perila.Po zalivanju z mehkovodo na listih ne bodo ostale grde apnenčastelise.


Hranila (prvine) v sledeh so za rastline

enako pomembna kot osnovne

hranilne snovi. Prvine v sledeh jim

pravimo zato, ker jih analiza tal pokaže

le v neznatnih količinah. Tudi rastline jih

ne potrebujejo veliko, a brez njih vseeno

ne bi mogle uspevati. Število prvin v sledeh

je zelo veliko; mednje poleg železa in

mangana sodijo med drugim tudi bor,

baker, molibden in cink.

Do pomanjkanja posameznih prvin

v sledeh in značilnih poškodb na rastlinah

ne prihaja le na slabo oskrbovanih tleh.

Rastline jih pogosto ne morejo dobiti zaradi

neustreznih rastnih razmer, denimo zaradi

spomladanskih nizkih temperatur ali

pomanjkanja kisika v preveč namočenih

tleh. Sprejemanje prvin v sledeh lahko

zavirajo tudi prevelike količine kalija ali

magnezija v tleh ter previsoke pH-vrednosti.

Za dobro uspevanje in zdravo rast moramo

zato rastlinam vedno dodajati gnojila

z uravnoteženo sestavo hranilnih snovi.

Pomembno za listno zelenilo(klorofil): železo (Fe)Rastline potrebujejo železo med drugim

tudi za izdelavo beljakovin in listnega

zelenila (klorofila). Pomanjkanje železa

je zlahka prepoznavno po močno zbledelih

oziroma porumenelih (klorotičnih) mladih

listih, pri čemer so rumenkasti le deli med

žilami, žile same pa ostajajo še nekaj časa

kontrastno temno zelene.

Ob hudem pomanjkanju železa je

rastline priporočljivo pognojiti s posebnim

gnojilom, s tako imenovanimi železovimi

kelati, ki jih rastlina lahko takoj sprejme.

Nujen za presnovo: mangan (Mn)Mangan sodeluje v številnih presnovnih

procesih v celicah. Pomanjkanje mangana

se odraža v pikčastih zbleditvah na srednje

starih do starejših listih. Škodljive posledice

pomanjkanja mangana se pojavljajo predvsem

pri rastlinah na barjanskih in podobnih tleh,

ki vsebujejo veliko organskih snovi. Posebne

kemične reakcije v takšnih tleh mangan tako

spremenijo, da ga rastlinske korenine ne

morejo več sprejemati. To težavo je mogoče

odpraviti z dodajanjem ustreznih prvin

v sledeh ali s posebnimi manganovimi gnojili,

v katerih je manganov sulfat ali manganov

kelat. Te spojine se v tleh dalj časa ne

spremenijo, poleg tega jih lahko rastline

sprejemajo hitreje kot druge manganove

spojine.

1 Zaradi pomanjkanja železa

so najmlajši listi rumeni,

listne žile pa so sprva še

temno zelene, kot na tem

listu jagodnjaka.

2 Ob hudem pomanjkanju

železa pomaga edino dodatno

gnojenje z železovimi kelati.

Po m e m b n o s t u r av n o t e ž e n e p r e s k r b e

HRANILNE SNOVI V SLEDEH

1 2

STE VEDELI?

Pri hortenzijah je barvacvetov odvisna od kislosti(pH-vrednosti) tal. Modrecvetove imajo samo rastlinev tleh s pH-vrednostjo pod5,0, kjer lahko sprejemajonekatere aluminijeve spojine. Hortenzije, ki rastejo v tleh z višjo pH-vrednostjo, imajorožnate cvetove.

ekstremno kisla kisla nevtralna bazična ekstremno bazična

1,0 7,0 14,0


Kislost tal je odvisna od vrste matične

kamnine, nastanka in razvoja prsti

ter tudi od oskrbe oziroma načina

obdelovanja. Rastline dobro uspevajo le

v zanje ustrezno kislih oziroma bazičnih tleh.

Z izbiro rastlin, sadilne prsti (substrata) in

gnojil je treba rastlinam zagotoviti primerne

rastne razmere, med njimi tudi kislost tal.

Med kisla tla sodijo na primer barjanska

tla, ki so se razvila na granitnih kamninah. Tla

na apnenčastih kamninah so manj kisla oziro -

ma bolj bazična. Velika večina rastlin dobro

uspeva v rahlo kislih (zakisanih) tleh, ki imajo

pH-vrednost med 5,5 in 6,5. V tem območju

lahko njihove korenine najbolje sprejemajo

večino osnovnih hranil in prvin v sledeh.

V nasprotju s temi so nekatere rastline

prilagojene bolj kislim tlom in najbolje

uspevajo pri pH-vrednostih med 4,5 in 5,5.

Med najbolj znanimi kisloljubnimi rastlinami

so rododendroni oziroma azaleje in rese

ter tudi borovnice (pri nekaterih vrstah so

Substrat, gnojilo in rastlina morajo biti dobro prilagojeni drug drugemu.

PH-VREDNOST IN KISLOST

vzgojili sorte, ki uspevajo tudi pri višjih

pH-vrednostih). Nekatere vrste kapusnic

je najbolje pridelovati v tleh s pH-vrednostjo

malo nad 7,0, ker so v rahlo bazičnih tleh

varnejše pred golšavostjo kapusnic.

Z ustreznim gnojenjem je mogoče

pH-vrednosti v tleh prilagoditi potrebam

rastlin. Kislost tal tako odločilno vliva na

uspevanje rastlin, da se vsekakor izplača

naročiti analizo tal. Občasno pa lahko

pH-vrednost izmerimo tudi sami: to zelo

preprosto napravimo z uporabo indikatorskih

papirčkov, ki jih prodajajo v vsaki trgovini

z vrtnarskimi potrebščinami. Kdor goji

rastline v hidroponiki (vodni kulturi),

mora kislost vode preverjati zelo pogosto.

P H - v r e d n o s t m o r a b i t i p r i l a g o j e n a r a s t l i n a m

KISLOST TAL

V s e j e o d v i s n o o d o k o l i c e

V PRAVI

ZDRUŽBIPri sajenju novih rastlin je treba vedno misliti na prihodnost. Izmajhne rastlinice se namreč lahko razvije postavna visoka steblikaali celo mogočno drevo. Rastline v neustrezni združbi ne pridejo doprave veljave, slabše uspevajo, potrebujejo veliko dodatne oskrbeter so občutljivejše za bolezni in napade škodljivcev.



Kaj je

nar

obe

z moj

o ra

stlin

o?


V knjigi boste našli podrobne opise bolezni, škodljivcevin drugih vzrokov za slabo počutje vaših rastlin. S pomočjo praktičnih nasvetov in z ustreznimi

zaščitnimi ukrepi boste lahko pravočasno odpravilisušenje cvetov, luknjičavost listov, porjavelost stebel,pojav nenavadnih odebelitev na koreninah in večinodrugih težav na gojenih rastlinah. Poleg nasvetov za zatiranje bolezni in škodljivcev je v knjigi tudi velikonapotkov za krepitev odpornosti rastlin in za druge

zaščitne ukrepe, ki rastline ohranjajo zdrave in lepe.

WWWMP-COVER-SLO-tisk:Layout 1 11/22/11 3:04 PM Page 1

Kaj je narobe z mojo rastlino

Documents

Transcript of Kaj je narobe z mojo rastlino