· Grant Thornton DOO M.H.Jasmin 52 v-1/7 1000 Skopje Macedonia Do Rakovodstvoto T +389 (2) 3214...

Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite revizori

Makedonska Banka za poddr[ka na razvojot

AD, Skopje

31 dekemvri 2011 godina

Makedonska banka za poddr[ka na razvojot AD, Skopje

Sodr`ina

Strana Izve[taj na nezavisnite revizori 1 Bilans na uspeh 3 Izve[taj za seopfatna dobivka 4 Bilans na sostojba 5 Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite 7 Izve[taj za pari~niot tek 11 Bele[ki kon finansiskite izve[tai 13

Grant Thornton DOO M.H.Jasmin 52 v-1/7 1000 Skopje Macedonia

T +389 (2) 3214 700 F +389 (2) 3214 710 www.grant-thornton.com.mk

Chartered Accountants

Member firm of Grant Thornton International Ltd

Izve[taj na nezavisnite revizori

Do Rakovodstvoto i Akcionerite


Nie izvr[ivme revizija na pridru`nite finansiski izve[tai na Makedonska banka

za poddr[ka na razvojot AD, Skopje ("Bankata"ili "MBPR") sostaveni od Bilans na

sostojba na den 31 dekemvri 2011 i Bilans na uspeh, Izve[taj za seopfatna dobivka,

Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite i Izve[taj za pari~niot tek za

godinata [to toga[ zavr[i, kako i pregled na zna~ajnite smetkovodstveni politiki

i drugi objasnuva~ki bele[ki, vklu~eni na stranite 3 do 121.

Odgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie

finansiski izve[tai soglasno Odlukata za Metodologijata za evidentirawe i

vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai

izdadena od strana na Narodnata Banka na Republika Makedonija, kako i za

vospostavuvawe na takva vnatre[na kontrola koja Rakovodstvoto utvrduva deka e

neophodna za da ovozmoì izgotvuvawe na finansiski izve[tai koi ne sodràt

materijalno zna~ajni gre[ki kako rezultat na izmama ili gre[ka.

Odgovornost na revizorot Na[a odgovornost e da dademe mislewe za ovie finansiski izve[tai vrz osnova na

izvr[enata revizija. Nie ja izvr[ivme revizijata vo soglasnost so Me\unarodnite

standardi za revizija. Tie standardi baraat na[a usoglasenost so eti~kite barawa,

kako i toa revizijata da ja planirame i izvr[uvame na na~in koj ]e ni ovozmoì da

stekneme razumno uveruvawe deka finansiskite izve[tai ne sodràt materijalno

zna~ajni gre[ki. Revizijata vklu~uva sproveduvawe na proceduri so cel steknuvawe

revizorski dokazi za iznosite i objavuvawata vo finansiskite izve[tai. Izbranite

proceduri zavisat od procenkata na revizorot, i istite vklu~uvaat procenka na

rizicite od postoewe na materijalno zna~ajni gre[ki vo finansiskite izve[tai,

bilo poradi izmama ili gre[ka.


Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2011 godina

Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

3

Bilans na uspeh

vo iljadi Denari Bele[ka 2011 2010 Prihodi od kamata 268,050 163,513 Rashodi za kamata (126,862) (49,050) Neto-prihodi/(rashodi) od kamata 6 141,188 114,463 Prihodi od provizii i nadomesti 31,259 34,241 Rashodi za provizii i nadomesti (23,626) (13,232) Neto-prihodi/(rashodi) od provizii i nadomesti 7 7,633 21,009 Neto-prihodi od trguvawe 8 - - Neto-prihodi od drugi finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost 9 - - Neto-prihodi/(rashodi) od kursni razliki 10 81 8,740 Ostanati prihodi od dejnosta 11 1,933 3,776 Udel vo dobivkata na pridru`enite dru[tva 24 - - Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva, na neto-osnova 12 10,018 29,256 Zaguba poradi o[tetuvawe na nefinansiskite sredstva, na neto-osnova 13 - - Tro[oci za vrabotenite 14 (27,868) (24,905) Amortizacija 15 (5,366) (6,321) Ostanati rashodi od dejnosta 16 (22,368) (15,966) Udel vo zagubata na pridru`enite dru[tva 24 - - Dobivka/ (zaguba) pred odano~uvawe 105,251 130,052 Danok na dobivka 17 (79) (103) Dobivka/ (zaguba) za finansiskata godina od neprekinato rabotewe 105,172 129,949 Dobivka/(zaguba) od grupa na sredstva i obvrski koi se ~uvaat za proda`ba* - - Dobivka/ (zaguba) za finansiskata godina 105,172 129,949 Dobivka/ (zaguba) za finansiskata godina, koja pripa\a na*: akcionerite na bankata - - nekontroliranoto u~estvo - - Zarabotka po akcija 41 osnovna zarabotka po akcija (vo Denari) 274 338 razvodneta zarabotka po akcija (vo Denari) - -

*samo za konsolidiranite finansiski izve[tai




4

Izve[taj za seopfatna dobivka

vo iljadi Denari Bele[ka 2011 2010 Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina 105,172 129,949 Ostanati dobivki/(zagubi) vo periodot koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh (pred odano~uvawe) Revalorizaciska rezerva za sredstva raspolo`livi za proda`ba - -

- nerealizirani neto-promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`livi za proda`ba - - - realizirani neto-dobivki/(zagubi) od sredstvata raspolo`livi za proda`ba, reklasifikuvani vo Bilansot na uspeh - -

Rezerva za instrumenti za za[tita od rizikot od pari~nite tekovi - -

- nerealizirani neto-promeni vo objektivnata vrednost na instrumentite za za[tita od rizikot od pari~nite tekovi - -

- realizirani neto-dobivki/(zagubi) od instrumentite za za[tita od rizikot od pari~nite tekovi, reklasifikuvani vo Bilansot na uspeh - -

Rezerva za instrumenti za za[tita od rizikot od neto-vloùvawe vo stransko rabotewe - - Rezerva od kursni razliki od vloùvawe vo stransko rabotewe - - Udel vo ostanatite dobivki/(zagubi) od pridruènite dru[tva koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh 24 - - Ostanati dobivki/(zagubi) koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - Danok na dobivka od ostanati dobivki/(zagubi) koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh 17 - - Vkupno ostanati dobivki/(zagubi) vo periodot koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - Seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina 105,172 129,949 Seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina, koja pripa\a na: * akcionerite na bankata - - nekontroliranoto u~estvo - - *samo za konsolidiranite finansiski izve[tai




5

Bilans na sostojba

vo iljadi Denari Bele[ki 2011 2010 Aktiva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 18 1,121,181 1,119,101 Sredstva za trguvawe 19 - - Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku Bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe 20 - - Derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik 21 - - Krediti na i pobaruvawa od banki 22.1 8,886,738 5,750,586 Krediti na i pobaruvawa od drugi komitenti 22.2 55,386 10,447 Vloùvawa vo hartii od vrednost 23 - - Vloùvawa vo pridruèni dru[tva (smetkovodstveno se evidentiraat spored "metodot na glavnina") 24 - - Pobaruvawa za danok na dobivka (tekoven) 30.1 669 749 Ostanati pobaruvawa 25 11,569 10,803 Zaloèni sredstva 26 - - Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa 27 - - Nematerijalni sredstva 28 265 259 Nedvi`nosti i oprema 29 106,216 106,673 Odloèni dano~ni sredstva 30.2 - - Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za otu\uvawe 31 - - Vkupno aktiva 10,182,024 6,998,618 Obvrski Obvrski za trguvawe 32 - - Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku Bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etno priznavawe 33 - - Derivatni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik 21 - - Depoziti na banki 34.1 - - Depoziti na drugi komitenti 34.2 - - Izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost 35 - - Obvrski po krediti 36 8,198,291 5,135,156 Subordinirani obvrski 37 - - Posebna rezerva i rezervirawa 38 7,337 3,385 Obvrski za danok na dobivka (tekoven) 30.1 - - Odloèni dano~ni obvrski 30.2 - - Ostanati obvrski 39 17,269 6,122 Obvrski direktno povrzani so grupa na sredstva za otu\uvawe 31 - - Vkupno obvrski 8,222,897 5,144,663




7

Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite

Vo iljadi Denari

Kapital Revalorizaciski rezervi Ostanati rezervi Zadràna dobivka

(Aku-muli-

rani zagubi)

Vkupno kapital

i rezervi,

koj pripa\a

na akc. na bankata

Ne-kon-tro-

li-rano u~e-

stvo* Vkupno

kapital i rezervi

Za- pi[an

kapital Premii

od akcii (Sop-

stveni akcii)

Drugi sop-

stve-ni~ki

in-stru-

menti

Revalo-rizaci-

ska rezerva za sred. raspol. za prod.

Rezer-va za za[-

tita od rizikot

Rezer-va od

kursni raz. od

vlo`. vo

stran-sko rab.

Ostana-ti

revalo-rizaci-

ski rezervi

Zakon-ska

rezer-va

Kapi-talna

kompo-nenta

na hibri-

dni fi-nan-

siski instr.

Ostana-ti

rezervi

Raspol. za

raspred. na akcion.

Ograni-~ena za raspre-

delba na akcion.

Na 1 januari 2010 1,193,792 - - - - - - - 325,407 - 153,121 51,686 - - 1,724,006

- 1,724,006 Korekcii na po~etnata sostojba - - - - - - - - - - - - - - - - - Na 1 januari 2010 godina, koregirano 1,193,792 - - - - - - - 325,407 - 153,121 51,686 - - 1,724,006 - 1,724,006 Seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - - - - - - 129,949 - - 129,949 - 129,949 Ostanati dobivki/(zagubi) vo periodot koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`livi za proda`ba - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na za[tita od rizikot na pari~nite tekovi - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na za[tita od rizikot na neto-vloùvawe vo stransko rabotewe - - - - - - - - - - - - - - - - -




8

Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite (prodolùva)

(Aku-muli-

rani zagubi)

Vkupno kapital

i rezervi,

koj pripa\a

na akc. na bankata

Ne-kon-tro-

li-rano u~e-

stvo*

Vkupno kapital

i rezervi Vo iljadi Denari

Kapital Revalorizaciski rezervi

Ostanati rezervi

Zadràna dobivka

Zapi[an kapital

Premii od

akcii (Sop-

stveni akcii)

Drugi sopstve-

ni~ki in-strum.

Revalo-rizaci-

ska rezerva za sred.

raspolo. za prod.

Rezer-va za

za[ti-ta od

rizik

Rezerva od kursni

raz. od vlo`. vo

stransko rab.

Ostana-ti

revalo-rizaci-

ski rezervi

Zakon-ska

rezerva

Kapi-talna

kompo-nenta na

hib-ridni

fi-nansi-

ski instr.

Osta-nati re-

zervi

Raspol. za ras-

pred. na akcion.


delba na akcion.

Kursni razliki od vloùvawe vo stransko rabotewe - - - - - - - - - - - - - - - - - Odloèni dano~ni (sredstva)/obvrski priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Ostanati dobivki/(zagubi) koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno nerealizirani dobivki/(zagubi) priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - - - - - - - - - - - - Transakcii so akcionerite, priznaeni vo kapitalot i rezervite: - - - - - - - - - - - - - - - - - Izdadeni akcii vo tekot na periodot - - - - - - - - - - - - - - - - - Izdvojuvawe za zakonska rezerva - - - - - - - - 51,686 - - (51,686) - - - - - Izdvojuvawe za ostanati rezervi - - - - - - - - - - - - - - - - - Dividendi - - - - - - - - - - - - - - - - - Otkup na sopstveni akcii - - - - - - - - - - - - - - - - - Prodadeni sopstveni akcii - - - - - - - - - - - - - - - - - Drugi promeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Transakcii so akcionerite, priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Na 31 dekemvri 2010 / 1 januari 2011 1,193,792 - - - - - - - 377,093 - 153,121 129,949 - - 1,853,955 - 1,853,955




9

Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite (prodolùva)

(Aku-muli-

rani zagubi)

Vkupno kapital

i rezervi,

koj pripa\a

na akc. na

bankata

Ne-kon-tro-

lira-no

u~e-stvo*

Vkupno kapi-tal i

rezervi Vo iljadi Denari

Kapital

Revalorizaciski rezervi Ostanati rezervi Zadràna dobivka

Zapi[an kapital

Premii od akcii

(Sop-stveni akcii)

Drugi sopstve-

ni~ki in-strumen.

Revalo-rizaci-


raspolo. za prod.

Rezerva za

za[tita od

rizikot

Re-zerva

od kurs.

raz. od vlo`.

vo stran-

sko rab.

Ostan-ti reva-lori-

zaciski rezervi

Zakon-ska

rezer-va

Kapi-talna kompo-

nenta na hibridni finansi-

ski instrum.

Ostana-ti

rezervi

Raspol. za raspr.

na akcion.


delba na akcion.

Seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - - - - - - 105,172 - - 105,172 - 105,172 Ostanati dobivki/(zagubi) vo periodot koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`livi za proda`ba - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na instrumentite za za[tita od rizikot od pari~nite tekovi - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na instrumentite za za[tita od rizikot od neto-vloùvawe vo stransko rabotewe - - - - - - - - - - - - - - - - - Kursni razliki od vloùvawe vo stransko rabotewe - - - - - - - - - - - - - - - - - Odloèni dano~ni (sredstva)/obvrski priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Ostanati dobivki/(zagubi) koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno nerealizirani dobivki/(zagubi) priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - - - - - - 105,172 - - 105,172 - 105,172




10

Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite (prodol`uva) Kapital Revalorizaciski rezervi Ostanati rezervi Zadr`ana dobivka

(Akumu-lirani zagubi)

Vkupno

kapital i rezervi,

koj pripa\a

na akc. na bankata

Ne-kon-tro-

lira-no

u~e-stvo*

Vkupno

kapital i

rezervi Vo iljadi Denari

Zapi[an kapital

Premii od

akcii (Sop-

stveni akcii)

Drugi sopstve-

ni~ki in-strumen.

Revalo-rizaci-


raspolo. za prod.

Rezerva za

za[tita od

rizikot

Rezerva od

kursni raz. od

vlo`. vo stran-

sko rab.

Ostana-ti

revalo-rizaci-

ski rezervi

Zakon-ska rezerva

Kapi-talna

kompo-nenta

na hib-ridni

finan-siski

instr. Osta-

nati rezervi

Raspol. za ras-

pre-delba na

akcion.


delba na

akcion. Transakcii so akcionerite, priznaeni vo kapitalot i rezervite: - - - - - - - - - - - - - - - - -

Izdadeni akcii vo tekot na periodot - - - - - - - - - - - - - - - - - Izdvojuvawe za zakonska rezerva - - - - - - - - 129,949 - - (129,949) - - - - - Izdvojuvawe za ostanati rezervi - - - - - - - - - - - - - - - - - Dividendi - - - - - - - - - - - - - - - - - Otkup na sopstveni akcii - - - - - - - - - - - - - - - - - Prodadeni sopstveni akcii - - - - - - - - - - - - - - - - - Ostanati korekcii - - - - - - - - - - - - - - - - - Transakcii so akcionerite, priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - 129,949 - - (129,949) - - - - - Na 31 dekemvri 2011 1,193,792 - - - - - - - 507,042 - 153,121 105,172 - - 1,959,127 - 1,959,127

Makedonska banka za poddr[ka na razvojot AD, Skopje 11



Izve[taj za pari~niot tek

vo iljadi Denari Bele[ka 2011 2010 Pari~en tek od osnovnata dejnost Dobivka/(Zaguba) pred odano~uvaweto 105,251 130,052 Korigirana za:

Nekontrolirano u~estvo, vklu~eno vo konsolidiraniot bilans na uspeh - -

Amortizacijata na: nematerijalni sredstva 171 757 nedvi`nosti i oprema 5,195 5,564 Kapitalnata dobivka od: proda`ba na nematerijalni sredstva - - proda`ba na nedvi`nosti i oprema - - proda`ba na prezemeni sredstva vrz osnova na

nenaplateni pobaruvawa - - Kapitalnata zaguba od: proda`ba na nematerijalni sredstva - - proda`ba na nedvi`nosti i oprema - -

proda`ba na prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa - -

Prihodi od kamata (268,050) (163,513) Rashodi za kamata 126,862 49,050 Neto-prihodi od trguvawe - - Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva, na

neto-osnova dopolnitelna ispravka na vrednosta 1,719 9,233 oslobodena ispravka na vrednosta (11,737) (38,489) Zaguba poradi o[tetuvawe na nefinansiskite

sredstva, na neto-osnova dopolnitelni zagubi poradi o[tetuvawe - - oslobodeni zagubi poradi o[tetuvawe - - Posebna rezerva dopolnitelni rezervirawa 18,109 3,593 oslobodeni rezervirawa (14,157) (3,277) Prihodi od dividendi - -

Udel vo dobivkata/(zagubata) na pridruènite dru[tva - -

Ostanati korekcii - 706 Naplateni kamati 220,725 156,659 Plateni kamati (112,411) (49,050) Dobivka od dejnosta pred promenite vo delovnata kniga 71,677 101,285 (Zgolemuvawe)/namaluvawe na delovnata aktiva: Sredstva za trguvawe - - Derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik - - Krediti na i pobaruvawa od banki (3,133,766) (2,651,861) Krediti na i pobaruvawa od drugi komitenti 11,232 (10,131) Zaloèni sredstva - - Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa - - Zadolìtelna rezerva vo stranska valuta - -




Izve[taj za pari~niot tek (prodolùva) vo iljadi Denari 2011 2010 Zadolìtelen depozit kaj NBRM spored posebni propisi - - Ostanati pobaruvawa (1,980) 1,358 Odloèni dano~ni sredstva - - Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za otu\uvawe - - Zgolemuvawe/(namaluvawe) na delovnite obvrski: Obvrski za trguvawe - - Derivatni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik - - Depoziti na banki - - Depoziti na drugi komitenti - - Ostanati obvrski 11,147 (2,087) Obvrski direktno povrzani so grupa na sredstva za otu\uvawe - - Neto pari~en tek od osnovnata dejnost pred odano~uvaweto (3,041,690) (2,561,436) (Platen)/povrat na danok na dobivka 1 (23) Neto pari~en tek od osnovnata dejnost (3,041,689) (2,561,459) Pari~en tek od investiciskata dejnost (Vloùvawa vo hartii od vrednost) - - Prilivi od proda`bata na vloùvawata vo hartii od vrednost - - (Odlivi za vloùvawata vo podru`nici i pridruèni dru[tva) - - Prilivi od proda`bata na vloùvawata vo podru`nici i pridruèni dru[tva - - (Nabavka na nematerijalni sredstva) (177) - Prilivi od proda`bata na nematerijalnite sredstva - - (Nabavka na nedvi`nosti i oprema) (4,738) (128) Prilivi od proda`bata na nedvi`nostite i opremata - - (Odlivi za netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba) - - Prilivi od netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba - - (Ostanati odlivi od investiciskata dejnost) - - Ostanati prilivi od investiciskata dejnost - - Neto pari~en tek od investiciskata dejnost (4,915) (128) Pari~en tek od finansiraweto - - (Otplata na izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost) - - Prilivi od izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost - - (Otplata na obvrskite po krediti) (646,260) - Zgolemuvawe na obvrskite po krediti 3,694,944 3,179,143 (Otplata na izdadenite subordinirani obvrski) - - Prilivi od izdadenite subordinirani obvrski - - Prilivi od izdadenite akcii/sopstveni~ki instrumenti vo tekot na periodot - - (Otkup na sopstveni akcii) - - Prodadeni sopstveni akcii - - (Plateni dividendi) - - (Ostanati odlivi od finansiraweto) - - Ostanati prilivi od finansiraweto - - Neto pari~en tek od finansiraweto 3,048,684 3,179,143 Efekt od ispravkata na vrednosta na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti - - Efekt od kursnite razliki na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti - - Neto-zgolemuvawe/(namaluvawe) na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti 2,080 617,556 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na 1 januari 1,119,101 501,545 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na 31 dekemvri 18 1,121,181 1,119,101


Bele[ki kon finansiskite izve[tai

1 Op[ti informacii Makedonska banka za poddr[ka na razvojot AD, Skopje (“Bankata” ili “MBPR”)

e akcionersko dru[tvo osnovano vo Republika Makedonija.

Adresata na registriranoto sedi[te na Bankata e: ul. Veqko Vlahovi] br. 26,

1000 Skopje, Republika Makedonija.

Osnova~ na Bankata i nejzin edinstven akcioner e Vladata na Republika

Makedonija. Osnovni aktivnosti na Bankata se kreditirawe na otpo~nuvawe so

rabota i razvoj na mali i sredni pretprijatija preku obezbeduvawe

srednoro~ni i dolgoro~ni krediti, finansirawe na izvozot, izvozno i

doma[no kreditno osiguruvawe na pobaruvawa, kako i izdavawe na garancii,

trguvawe so hartii od vrednost vo svoe ime i za svoja smetka. Kreditiraweto

na pretprijatijata se vr[i preku drugi banki vo zemjata prifateni kako banki

u~esni~ki od strana na Bankata koi go prezemaat krajniot rizik od naplata na

pobaruvawata.

Soglasno izmenite na Zakonot za Bankata vo slu`ben vesnik na RM br. 105/09

od 21 Avgust 2009 godina, pokraj drugite izmeni utvrdeno e kreditiraweto na

pretprijatijata da moè da se vr[i i direktno ili zaedni~ki so drugi banki

ili nebankarski finansiski institucii vo zemjata.

Isto taka, soglasno izmenite na Zakonot za Bankata, Bankata go prenese

formiraniot Garanten fond za izdavawe garancii za obezbeduvawe na pla]awa

po dolgoro~ni krediti za investicii odobreni od strana na banki i drugi

finansiski institucii vo Republika Makedonija na mikro, mali i sredni

trgovci, trgovci-poedinci i zanaet~ii, registrirani vo Republika Makedonija

na po~etniot kapital na Bankata. Garanciite izdadeni od Garantniot fond do

denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon se obvrska na MBPR.

Bankata nema vloùvawa vo podru`nici i pridruèni pretprijatija. Akciite

na Bankata ne kotiraat na Makedonska berza za hartii od vrednost AD, Skopje.

Vkupniot broj na vraboteni na Bankata na 31 dekemvri 2011 i 31 dekemvri

2010 godina iznesuva 36, odnosno 36 vraboteni, soodvetno.


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

1.1 Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve[tai Finansiskite izve[tai na Makedonska banka za poddr[ka na razvojot AD, Skopje se

izgotveni vo soglasnost so Zakonot za Makedonska banka za poddr[ka na razvojot

(„Slu`ben vesnik na RM br.105/2009), Zakonot za bankite („Slu`ben vesnik na RM

br.67/2007, 90/2009, 67/2010), i podzakonskata regulativa propi[ana od strana na

NBRM koi se na sila na 31 dekemvri 2011 godina i Zakonot za trgovski dru[tva

(Slu`ben vesnik na RM br.28/04; 84/05; 25/07; 87/08; 42/10; 48/10; 24/11).

Finansiskite izve[tai na Bankata se prikaàni vo soglasnost so formata i

sodrìnata na bilansnite [emi objaveni vo Odluka za vidovite i sodrìnata na

finansiskite izve[tai na bankite, objaveno vo Slu`ben vesnik na RM br.169/2010 i

152/2011, koja e zasnovana na Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na

smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai, objavena vo

Slu`ben vesnik na RM br.169/2010.

Podgotovkata na finansiskite izve[tai e vo soglasnost so smetkovodstvenite

standardi koi se primenuvaat vo Republika Makedonija i bara koristewe na

procenki i pretpostavki koi imaat vlijanie na prikaànite sredstva i obvrski,

potencijalnite sredstva i obvrski na denot na finansiskite izve[tai i

prikaànite iznosi na prihodite i rashodite za vreme na izve[tajniot period.

Ovie procenki se bazirani na najdobrite poznavawa na rakovodstvoto na tekovnite

nastani i aktivnosti i se objaveni vo Bele[ka 1.3.

Dopolnitelni informacii se prikaàni vo smetkovodstvenite politiki i

soodvetnite zabele[ki kon finansiskite izve[tai.

Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to zavr[uvaat

na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina. Tekovnite i sporedbenite podatoci prikaàni

vo ovie finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari. Onamu kade [to e

neophodno, prezentacijata na sporedbenite podatoci e prilagodena soglasno

promenite vo prezentacijata vo tekovnata godina.

1.2 Zna~ajni smetkovodstveni politiki Vo prodolènie se prikaàni osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni pri

podgotovka na ovie finansiski izve[tai. Utvrduvaweto na smetkovodstvenite

politiki na Bankata se zasnova na priznaeni, poznati i prakti~ni iskustva, na

odredbite na Odlukata za Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na

smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai, Odlukata za

smetkovniot plan za bankite, Odlukata za vidovite i sodrìnata na finansiskite

izve[tai na bankite i ostanatite zakonski propisi. Ovie politiki se konzistentno

primeneti na site prikaàni godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.1 Transakcii vo stranska valuta Transakciite denominirani vo stranski valuti se iskaàni vo Denari so primena

na oficijalnite kursevi na Narodna Banka na Republika Makedonija koi vaàt na

denot na nivnoto nastanuvawe.

Transakcija vo stranska valuta e transakcija koja glasi na stranska valuta ili moè

da se pretvori vo stranska valuta.

Sredstvata i obvrskite koi glasat vo stranski valuti se iskaàni vo Denari so

primena na oficijalnite kursevi koi vaàt na denot na sostavuvaweto na Bilansot

na sostojba, dodeka pak site pozitivni i negativni kursni razliki koi

proizleguvaat od denominiraweto na iznosite vo stranska valuta, se vklu~eni vo

Bilansot na uspeh vo periodot koga tie nastanuvaat. Srednite devizni kursevi koi

bea primeneti za prikaùvawe na poziciite na Bilansot na sostojba denominirani

vo stranska valuta, se slednite:

31 dekemvri 2011 31 dekemvri 2010 1 EUR 61.5050 Denari 61.5050 Denari 1 USD 47.5346 Denari 46.3140 Denari 1 CHF 50.5964 Denari 49.3026 Denari

1.2.2 Prebivawe (netirawe) Finansiskite sredstva i obvrski se netirani i prezentirani vo Bilansot na

sostojba na neto osnova vo slu~ai koga netiraweto na priznaenite iznosi e zakonski

dozvoleno.

1.2.3 Prihodi i rashodi po kamati Prihodite i rashodite po osnov na kamati se priznaeni vo Bilansot na uspeh za

site kamatonosni finansiski sredstva i obvrski so primena na metodot na

efektivna kamatna stapka. Efektivnata kamatna stapka e stapkata koja to~no gi

diskontira o~ekuvanite idni pari~ni pla]awa ili primawa vo tekot na o~ekuvaniot

ìvoten vek na instrumentot ili, kade e primenlivo, pokratok period do neto

smetkovodstvenata vrednost na finansiskoto sredstvo ili finansiskata obvrska.

Pri presmetuvaweto na efektivnata kamatna stapka, entitetot treba da gi proceni

pari~nite tekovi zemaj]i gi vo predvid site uslovi od dogovorot za finansiskiot

instrument, no ne treba da se zemat vo predvid idnite kreditni zagubi.

1.2.4 Prihodi od nadomesti i provizii Proviziite i nadomestite, so isklu~ok na nadomestite za odobruvawe na krediti, se

priznavaat na presmetkovna osnova vo periodot koga se vr[i uslugata. Nadomesti za

odobruvawe na krediti se razgrani~uvaat i amortiziraat za vremetraeweto na

kreditot so primena na metodata na efektivnata kamatna stapka.

1.2.5 Prihodi i rashodi od kursni razliki Neto prihodite i rashodite od kursni razliki vklu~uvaat realizirani i

nerealizirani kursni razliki koi proizleguvaat od poramnuvawe na transakciite vo

stranska valuta, kako i od vrednuvawe na sredstvata i obvrskite vo stranska valuta

i se vklu~eni vo Bilansot na uspeh vo periodot koga tie nastanuvaat. Prezemenite

i potencijalnite obvrski denominirani vo stranska valuta se preveduvaat vo

Denari so primena na oficijalnite devizni kursevi koi vaàt na datumot na

Bilansot na sostojba.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.6 Prihodi od dividendi Dividendite se priznavaat vo Bilansot na uspeh koga ]e se obezbedi pravoto za

primawe na isplata.

1.2.7 Finansiski sredstva Finansiskite sredstva se klasificiraat vo slednite kategorii: krediti i

pobaruvawa, finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi,

finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiski sredstva koi se

~uvaat do dospevawe. Rakovodstvoto gi klasificira svoite vloùvawa vo momentot

na inicijalnoto priznavawe.

Krediti i pobaruvawa Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni ili

odredeni pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se javuvaat koga Bankata

odobruva pari ili uslugi direktno na komitenti bez namera za razmena na

pobaruvaweto. Kreditite se priznavaat koga gotovinata se avansira na

pozajmuva~ite.

Kreditite i pobaruvawata na Bankata na datumot na Bilansot na sostojba se

sostojat od krediti na i pobaruvawa od banki, krediti na i pobaruvawa od drugi

komitenti, pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti i ostanati pobaruvawa.

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi Ovaa kategorija na finansiski sredstva se sostoi od hartii od vrednost za

trguvawe i hartii od vrednost spored objektivna vrednost preku dobivki ili zagubi

opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe. Edno finansisko sredstvo se

klasificira kako sredstvo nameneto za trguvawe dokolku se steknuva so cel

generirawe na dobivka od kratkoro~ni fluktuacii vo cenata ili dokolku e

vklu~eno vo portfolioto za koe postoi kratkoro~en fakti~ki oblik na ostvaruvawe

dobivka.

So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina Bankata nema sredstva klasificirani vo

ovaa kategorija.

Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se ne-derivativni sredstva, koi se

klasificirani vo ovaa kategorija ili pak ne se klasificirani vo bilo koja od

ostanatite kategorii. Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se onie

nameneti za ~uvawe na neodreden vremenski period, koi moè da se prodadat

dokolku se pojavi potreba za likvidnost ili promeni vo kamatnite stapki,

deviznite kursevi ili cenite na akciite.


ovaa kategorija.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) Finansiski sredstva (prodolùva) Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe Finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dospevawe se nederivativni finansiski

sredstva so fiksni ili utvrdlivi pla]awa, fiksni datumi na dospevawe za naplata

i za koi, Rakovodstvoto na Bankata ima pozitivna namera i sposobnost da gi ~uva do

nivnoto dospevawe. Dokolku Bankata prodade zna~aen iznos na finansiskite

sredstva koi se ~uvaat do dospevawe pred nivnoto dospevawe, celata kategorija na

ovie sredstva se reklasificira vo finansiskite sredstva raspolo`livi za

proda`ba.


ovaa kategorija.

Inicijalno priznavawe i depriznavawe Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i

onie koi se ~uvaat do dospevawe se evidentiraat na datumot na kupuvaweto - datum

na koj [to Bankata ima obvrska da go kupi ili prodade sredstvoto. Kreditite se

priznavaat koga gotovinata se avansira na pozajmuva~ite. Finansiskite sredstva,

osven finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi,

inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost zgolemena za tro[ocite na

transakcijata.

Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za

primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto

prenesuvawe, a Bankata gi prenela zna~itelno site rizici i koristi od

sopstvenost.

Posledovatelno merewe Po po~etnoto priznavawe, Bankata gi meri finansiskite sredstva po objektivna vrednost

preku dobivki i zagubi i raspolo`livite za proda`ba finansiski sredstva po nivnata

objektivna vrednost bez bilo kakvi namaluvawa za transakcionite tro[oci koi moè da

nastanat pri nivnata proda`ba.

Objektivnata vrednost na finansiskite sredstva koi kotiraat na aktivniot pazar se

bazira na nivnata kupovna cena na denot na Bilansot na sostojba.

Dokolku pazarot na koj kotira finansiskoto sredstvo ne e aktiven, Bankata ja

utvrduva objektivnata vrednost na sredstvoto so primena na tehniki za vrednuvawe.

Tehnikite za vrednuvawe vklu~uvaat upotreba na normalni, komercijalni transakcii

pome\u zapoznaeni, podgotveni strani, ako se dostapni, referenca na tekovnata

objektivna vrednost na drug instrument koj e vo su[tina ist, analiza na

diskontirani pari~ni tekovi i alternativni modeli na odreduvawe na cenata.

Dokolku vrednosta na sopstveni~kite instrumenti ne moè soodvetno da se izmeri,

tie se merat po nabavna vrednost.

Vloùvawata ~uvani do dospevawe i kreditite i pobaruvawata se merat po

amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamata

namaleni za eventualnite zagubi poradi o[tetuvawe.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) Finansiski sredstva (prodolùva) Realiziranite dobivki i zagubi kako i nerealiziranite dobivki i zagubi koi

proizleguvaat od promenite na objektivnata vrednost na finansiskite sredstva koi

se opredeleni kako sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se

vklu~uvaat vo dobivkite i zagubite vo periodot vo koj nastanuvaat.

Neto promenite vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva klasificirani

kako sredstva po objektivna vrednost preku dobivkite i zagubite go vklu~uvaat i

prihodot od kamata.

Nerealiziranite dobivki i zagubi koi proizleguvaat od promenite na objektivnata

vrednost na sredstvata raspolo`livi za proda`ba se priznavaat vo seopfatnata

dobivka, osven zagubite od o[tetuvawe i dobivkite i zagubite od kursni razliki na

monetarnite stavki kako [to se dol`ni~kite hartii od vrednost, koi se priznavaat

vo dobivkite i zagubite.

Pri proda`ba ili o[tetuvawe na finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba

kumulativnite dobivki i zagubi koi prethodno bile priznaeni vo seopfatnata

dobivka se priznavaat vo dobivkite i zagubite. Vo slu~aj koga finansiskite

sredstva raspolo`livi za proda`ba nosat kamata, kamatata presmetana so metodot na

efektivna kamata se priznava vo dobivkite i zagubite.

1.2.8 O[tetuvawe na finansiskite sredstva Sredstva priznaeni po amortizirana nabavna vrednost Na sekoj datum na bilansirawe, Bankata procenuva dali postoi objektiven dokaz za

o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Finansiskoto sredstvo ili grupa na

finansiski sredstva se o[teteni samo dokolku postoi objektiven dokaz za

o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani [to se pojavile po prvi~noto

priznavawe na sredstvata ("slu~aj na zaguba") i deka toj slu~aj na zaguba (ili slu~ai)

vlijae na predvideniot iden gotovinski tek na finansiskoto sredstvo ili grupa

finansiski sredstva koi moàt verodostojno da se procenat.

Kriteriumite [to Bankata gi koristi pri utvrduvawe na postoeweto objektiven

dokaz za zaguba od o[tetuvawe, vklu~uvaat:

Nepo~ituvawe na dogovornite obvrski za pla]awe na glavninata ili kamatata; Denovi na docnewe pri pla]awe na glavninata ili kamatata; Pote[kotii so pari~nite tekovi kaj pozajmuva~ot; Neispolnuvawe na dogovorite ili uslovite za kreditirawe; Vlo[uvawe na konkurentnata pozicija na pozajmuva~ot; Namaluvawe na vrednosta na dadenite garancii - kolateral; Otpo~nuvawe na ste~ajni postapki; Aktivirawe na obezbeduvaweto.

Bankata vr[i procenka na postoeweto na objektiven dokaz za o[tetuvawe na

poedine~na osnova za poedine~no zna~ajni finansiski sredstva, kako i poedine~no

ili zbirno za finansiski sredstva [to ne se poedine~no zna~ajni.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) O[tetuvawe na finasiski sredstva (prodolùva) Iznosot na zagubata pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na sredstvoto

i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi (isklu~uvaj]i gi idnite

zagubi po osnov na kreditot) diskontirani so primena na izvornata efektivna

kamatna stapka na finansiskoto sredstvo. Evidentiraniot iznos na sredstvoto se

namaluva preku upotrebata na smetka za rezervirawe poradi o[tetuvawe, so

istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi o[tetuvawe vo tekovniot

Bilans na uspeh.

Vo slu~aj na nenaplatlivost na kreditot, istiot se otpi[uva nasproti soodvetnoto

rezervirawe poradi o[tetuvawe. Takvite krediti se otpi[uvaat otkako ]e se

zavr[at site neophodni proceduri i ]e se utvrdi iznosot na zagubata.

Posledovatelnite nadomestuvawa na prethodno otpi[anite iznosi go namaluvaat

iznosot na rezerviraweto poradi o[tetuvawe na kreditite, vo korist na tekovnite

dobivki. Dokolku, posledovatelno, iznosot na zagubata od o[tetuvawe se namali i

namaluvaweto moè objektivno da se povrze so nastan koj se slu~uva po priznavaweto

na o[tetuvaweto (kako [to e podobruvawe na kreditniot rejting na dol`nikot),

prethodno priznatata zaguba od o[tetuvawe se namaluva preku korekcija na smetkata

na ispravka na vrednost (o[tetuvawe na sredstva). Iznosot na namaluvaweto se

priznava vo korist na tekovnite dobivki kako osloboduvawe na ispravkata na

vrednost (zaguba poradi o[tetuvawe).

1.2.9 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti Pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti vklu~uvaat gotovina, smetki koi

pretstavuvaat depoziti po viduvawe vo banka, smetki kaj NBRM i oro~eni depoziti

vo banki so dospeanost pomala od 3 meseca od datumot na vloùvawe.

1.2.10 Finansiski obvrski Finansiskite obvrski se klasificiraat soglasno sodrìnata na dogovoreniot

aran`man. Finansiskite obvrski po amortizirana nabavna vrednost se sostojat od

obvrski po krediti i ostanati obvrski.

Obvrski po krediti Obvrskite po krediti inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost, [to

pretstavuva primeni prilivi (objektivna vrednost na primenite nadomestoci)

koregirana za napravenite tro[oci na transakcijata. Obvrskite po krediti se

evidentirani posledovatelno spored nivnata amortizirana nabavna vrednost.

Obvrskite po krediti prestanuvaat da se priznavaat koga istite se namireni,

otkaàni ili iste~eni.

Ostanati obvrski Ostanatite obvrski se evidentirani po nivnata objektivna vrednost i

posledovatelno se izmereni spored nivnata amortizirana nabavna vrednost so

upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka. Ostanatite obvrski se

depriznavaat vo momentot koga se izmireni, otkaàni ili iste~eni.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.11 Rezervirawa Rezervirawe se priznava koga Bankata ima tekovna obvrska kako rezultat na nastan

od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide potreben odliv na sredstva koi

vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na obvrskata, a voedno ]e bide

napravena verodostojna procenka na iznosot na obvrskata. Rezervirawata se

proveruvaat na sekoj datum na bilansirawe i se koregiraat so cel da se reflektira

najdobrata tekovna procenka. Koga efektot na vremenata vrednost na parite e

materijalen, iznosot na rezerviraweto pretstavuva sega[na vrednost na tro[ocite

koi se o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe na obvrskata.

1.2.12 Nematerijalni sredstva Kompjuterski softver Tro[ocite povrzani so razvojot ili odrùvaweto na kompjuterski softverski

programi se priznavaat kako tro[oci vo momentot na nivnoto nastanuvawe.

Tro[ocite direktno povrzani so prepoznatlivi i unikatni softverski proizvodi

kontrolirani od strana na Bankata koi najverojatno ]e sozdadat ekonomski koristi

koi ]e gi nadminat tro[ocite posle edna godina, se priznavaat kako nematerijalni

sredstva. Tro[ocite za razvoj na kompjuterski softver koi se priznavaat kako

sredstva se amortiziraat koristej]i pravoliniska metoda vo tekot na period od

~etiri godini.

Ostanati nematerijalni sredstva Tro[ocite za steknuvawe prava i licenci se kapitalizirani i amortizirani

koristej]i pravoliniska metoda vo tekot na period od ~etiri godini.

1.2.13 Nedvi`nosti i oprema Nedvi`nostite i opremata se evidentirani po nabavna vrednost namalena za

akumulirana amortizacija. Nabavnata vrednost vklu~uva tro[oci koi direktno se

odnesuvaat na nabavkata na sredstvata.

Amortizacijata se presmetuva pravoproporcionalno, so cel alokacija na nabavnata

vrednost na imotot, zgradite i opremata vo tekot na nivniot procenet vek na

upotreba. Vo prodolènie e daden procenetiot vek na upotreba na nekoi pozna~ajni

stavki od materijalnite sredstva.

Zgradi 50 godini Mebel i oprema 4-5 godini Ostanati sredstva 4-10 godini

Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na sredstvoto

ili se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi verojatnost od

priliv na idni ekonomski koristi za Bankata povrzani so stavkata i koga nabavnata

vrednost na stavkata moè razumno da se izmeri.

Site drugi redovni odrùvawa i popravki se evidentiraat kako rashodi vo

Bilansot na uspeh vo tekot na finansiskiot period vo koj se javuvaat.

Dobivkite i zagubite povrzani so otu\uvawata se utvrduvaat po pat na sporedba na

prilivite so evidentiraniot iznos. Istite se vklu~uvaat vo Bilansot na uspeh.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.14 O[tetuvawe na nefinansiski sredstva Sredstvata podlo`ni na amortizacija se proveruvaat od mo`ni o[tetuvawa sekoga[

koga odredeni nastani ili promeni ukaùvaat deka evidentiraniot iznos na

sredstvata ne moè da se nadomesti.

Koga evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet

nadomestliv iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos.

Nadomestliviot iznos pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata cena i

upotrebnata vrednost na sredstvata.

1.2.15 Nadomesti za vrabotenite Bankata pla]a pridonesi za penzisko osiguruvawe na svoite vraboteni, soglasno

doma[nata regulativa za socijalno osiguruvawe. Pridonesite, vrz osnova na

platite, se pla]aat vo dràvniot Penziski fond i zadolìtelnite privatni

penziski fondovi. Ne postoi dopolnitelna obvrska vo vrska so ovie penziski

planovi. Osven toa, site rabotodavci vo Republika Makedonija imaat obvrska da

ispla]aat na vrabotenite posebna minimalna suma pri penzioniraweto vo iznos

utvrden so zakon. Bankata nema izvr[eno rezervirawe za presmetan poseben

minimalen iznos za penzionirawe na vrabotenite, bidej]i ovoj iznos ne e od

materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai.

Bankata ne operira so penziski planovi ili planovi za nadomesti pri

penzionirawe, taka [to nema dopolnitelni obvrski za penzii. Bankata ne e obvrzana

da obezbedi dopolnitelni nadomesti za tekovnite ili prethodnite vraboteni.

1.2.16 Tekoven i odloèn danok od dobivka Danokot od dobivka, po stapka od 10%, se pla]a na nepriznaeni rashodi, pomalku

iskaàni prihodi i rashodi i pomalku iskaàni prihodi od povrzani subjekti,

namalen za iznosot na dano~niot kredit, kako i na raspredelenata dobivka za

dividendi na pravni lica - nerezidenti i na fizi~ki lica. Neraspredelenata

dobivka ne se odano~uva.

Odloèniot danok od dobivka se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata na

obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na sredstvata

i obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na finansiskoto

izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odloèniot danok od dobivka se koristat

tekovnite vaè~ki dano~ni stapki. Odloèniot danok od dobivka se tereti ili

odobruva vo Bilansot na uspeh, osven dokolku se odnesuva na stavki koi direktno go

teretat ili odobruvaat kapitalot, vo koj slu~aj odloèniot danok se evidentira

isto taka vo kapitalot. Odloènite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj

postoi verojatnost za iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata

raspolo`liva odano~iva dobivka.

So sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina, Bankata nema evidentirano

odloèni dano~ni sredstva ili obvrski, bidej]i ne postojat vremenski razliki na

ovie datumi.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.17 Sredstva i obvrski od komisiono rabotewe Sredstvata i obvrskite upravuvani vo ime i za smetka na banki i Vladata na

Republika Makedonija se vklu~eni vo Bilansot na sostojba na neto osnova. Neto

obvrskite prikaàni vo Bilansot na sostojba pretstavuvaat vremena razlika pome\u

naplatata ili isplatata na obvrskite za smetka na bankite.

1.2.18 Kapital i rezervi (a) Akcionerski kapital

Akcionerskiot kapital ja pretstavuva nominalnata vrednost na emitiranite akcii.

(b) Rezervi

Rezervite, koi se sostojat od zakonski i ostanati rezervi, se sozdadeni vo tekot na

periodite po pat na raspredelba na akumulirani dobivki vrz osnova na zakonskata

regulativa i odlukite na Rakovodstvoto na Bankata.

(v) Neraspredeleni dobivki/(zagubi)

Neraspredelenite dobivki/(zagubi) gi vklu~uvaat tekovnite kako i onie od

prethodnite periodi, zadràni dobivki i zagubi.

1.2.19 Naem Utvrduvaweto dali eden dogovor pretstavuva ili sodrì naem se bazira na

su[tinata na dogovorot vo zavisnost dali ispolnuvaweto na dogovorot zavisi od

upotrebata na specifi~noto sredstvo ili sredstva ili dogovorot prenesuva pravo

za upotreba na sredstvoto.

Bankata kako zakupec Finansiskiot naem koj na Bankata su[tinski mu gi prenesuvaat rizicite i

benefitite povrzani za sopstvenost na predmetot na naem se kapitaliziraat vo

momentot na otpo~nuvaweto na naemot po realna vrednost na voziloto/opremata koe

e predmet na naem ili ako e poniska, toga[ po sega[nata vrednost na minimalnite

pla]awa za naem. Pla]awata za naem se raspredeleni pome\u finansiskite dava~ki i

namaluvaweto na obvrskite za naem so cel da se postigne konstantna kamatna stapka

za ostanatiot iznos na obvrskata. Finansiskite dava~ki se napla]aat direktno od

prihodot.

Sredstvata koi se predmet na naem se amortiziraat spored pokratkiot od

procenetiot vek na sredstvoto ili spored periodot na naem, ako ne postoi realna

sigurnost deka Bankata ]e stekne sopstvenost nad sredstvoto do krajot na periodot

na naem.

Pla]awata na operativniot naem se priznavaat kako tro[ok vo dobivki ili zagubi

po pravoliniska metoda vo tekot na periodot na naem.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`uva) 1.2.20 Izvestuvawe spored segmenti Izvestuvaweto spored segmentite se vr[i spored operativni segmenti propi[ani

so regulativata na NBRM (Bele[ka 4).

Bankata nema sekundarni geografski segmenti. Bankata gi izvr[uva svoite delovni

aktivnosti vo Republika Makedonija.

1.2.21 Potencijalni i prevzemeni obvrski Bankata ima potencijalni obvrski po osnov na osiguruvawe na pobaruvawa od

komercijalni rizici na kratok rok i izdadeni garancii po krediti odobreni od

banki za kreditirawe na pretprijatija. Osigurenite pobaruvawa se evidentiraat vo

vonbilansnata evidencija na Bankata. Bankata vo izlo`enost vodi maksimum 90% od

iznosot na osigurenata faktura i svoite osigureni pobaruvawa od 85% do 90% gi

reosiguruva kaj stranski reosiguriteli.

1.2.22 Doveritelski aktivnosti Bankata voobi~aeno deluva kako doveritel i ima ostanati doveritelski svojstva [to

rezultira vo ~uvawe ili plasirawe na sredstva vo ime na pravni lica ili ostanati

institucii. Ovie sredstva i prihodot koj rezultira od niv ne se vklu~eni vo ovie

finansiski izve[tai, poradi toa [to tie ne se sredstva na Bankata.

1.2.23 Nastani po datumot na izvestuvawe Onie posledovatelni nastani koi davaat dopolnitelni informacii za

finansiskata sostojba na Bankata na datumot na bilansiraweto (korektivni

nastani) se reflektirani vo finansiskite izve[tai. Onie nastani po datumot na

izvestuvawe koi nemaat karakter na korektivni nastani se objavuvaat vo soodvetna

bele[ka dokolku istite se materijalno zna~ajni.



1.3 Upotreba na ocenki i procenki Pri primenata na smetkovodstvenite politiki na Bankata, opi[ani vo Bele[ka 1.2

od Rakovodstvoto na Bankata se bara da vr[i procenki i pravi pretpostavki za

evidentiranite iznosi na sredstvata i obvrskite koi ne se jasno voo~livi od

nivnite izvori na evidentirawe. Procenkite i pridru`nite pretpostavki se

zasnovaat na minati iskustva i drugi faktori, za koi se smeta deka se relevantni.

Pri toa, fakti~kite rezultati moè da otstapuvaat od takvite procenki.

Procenkite i glavnite pretpostavki se proveruvaat tekovno. Revidiranite

smetkovodstveni procenki se priznavaat vo periodot vo koj istite se revidirani

dokolku takvoto revidirawe vlijae samo za ili vo toj period, kako i za idni

periodi, dokolku revidirawata vlijaat za tekovniot i idnite periodi.

O[tetuvawe na krediti odobreni na komitenti Bankata mese~no go proveruva svoeto kreditno portfolio so cel procenka na

negovata o[tetenost. Pri odreduvaweto na potrebata za priznavawe na zaguba od

o[tetuvawe vo Bilansot na uspeh, Bankata procenuva dali postojat evidentni

dokazi koi ukaùvaat na merlivo namaluvawe vo procenetite pari~ni tekovi od

kreditnoto portfolio pred identifikuvawe na namaluvaweto na nivo na

poedine~en kredit vo ramkite na portfolioto na krediti i pobaruvawa. Dokazite

vklu~uvaat evidentni podatoci koi ukaùvaat na postoewe nepovolna promena vo

pla]awata od strana na pozajmuva~ite vo grupata, ili pak podatoci na nivo na zemja

ili lokalni ekonomski uslovi koi se vo korelacija so namaluvaweto na sredstvata

vo grupata. Rakovodstvoto upotrebuva procenki bazirani na minati iskustva

povrzani so o[tetuvaweto na sredstvata so karakteristiki na krediten rizik kako i

objektivni dokazi na o[tetuvawe sli~ni na onie vo portfolioto pri

rasporeduvaweto na idnite pari~ni tekovi. Metodologijata i pretpostavkite koi se

koristat za procenka na iznosot i periodot na idnite pari~ni tekovi se

proveruvaat redovno, so cel namaluvawe na kakvi bilo razliki pome\u procenetite i

fakti~kite zagubi.

1.4 Promena na smetkovodstvenite politiki, smetkovodstvenite ocenki i korekcija na gre[ki Vo tekot na 2011 i 2010 godina, Bankata nema napraveno promena na

smetkovodstvenite politiki i ocenki, nitu pak ima korekcija na gre[ki.

1.5 Usoglasenost so zakonskata regulativa So sostojba na 31 dekemvri 2011, delovnite aktivnosti na Bankata se vo celost

usoglaseni so zakonskata i podzakonskata regulativa koja e na sila vo pogled na site

limiti na izloènost koi [to proizleguvaat od Zakonot za Bankite, Zakonot za

MBPR i podzakonskite akti usvoeni od strana na Sovetot na NBRM.

Merki, barawa i/ili re[enija od strana na NBRM ne se izre~eni.



2 Upravuvawe so rizici Delovnite aktivnosti na Bankata se izloèni na razli~ni rizici od

finansiski karakter, a tie aktivnosti vklu~uvaat analiza, procenka,

prifa]awe i upravuvawe so rizicite. Bankata se stremi kon postignuvawe na

soodvetna ramnoteà me\u rizikot i nadomestot i minimizacija na

potencijalnite negativni efekti vrz finansiskata uspe[nost na Bankata.

Rizikot pretstavuva verojatnost odredena aktivnost ili nastan da ima

direktno negativno vlijanie vrz dobivkata i/ili sopstvenite sredstva, ili da

predizvika te[kotii vo ostvaruvaweto na celite na bankata. Rizikot e

soodvetno upravuvan koga e identifikuvan, razbran, ocenet, izvr[en e

monitoring i kontroliran.

Klu~ni elementi na procesot na upravuvawe so rizici vo Bankata se: jasno

definirana organizaciona struktura, identifikuvawe, merewe, monitoring i

kontrola, kako i soodvetna primena na instrumentite za za[tita i namaluvawe

na oddelnite rizici.

Odborot za upravuvawe so rizici vospostavuva i sproveduva politiki za

prezemawe i upravuvawe so oddelen rizik, dava predlozi za nivno revidirawe

i vr[i monitoring i ocenka na efikasnosta na celokupniot proces na

upravuvawe so rizicite. Nadzorniot odbor gi odobruva politikite za

prezemawe i upravuvawe so rizici i go sledi nivnoto sproveduvawe.

Vospostavenite Politiki za upravuvawe so oddelni rizici, koi ovozmoùvaat

identifikacija, merewe, monitoring i kontrola na rizikot na koj se

odnesuvaat, obezbeduvaat razumna sigurnost deka raboteweto e naso~eno kon

postignuvawe na celite na Bankata i e vo soglasnost so primenlivite pravila

i zakonska regulativa, kako i so odobrenite limiti na izloènost od strana

na Nadzorniot odbor. Limitite na izloènosta na pooddelnite rizici se

predmet na revidirawe, vo zavisnost od vnatre[nite i nadvore[nite uslovi

vo koi raboti Bankata, no najmalku edna[ godi[no. Dopolnitelno, Upravniot

odbor na bankata vospostavuva i sproveduva proceduri za identifikacija,

merewe, monitoring i vnatre[ni kontroli na procesot na upravuvawe so

rizicite. Imaj]i predvid deka procesot na upravuvawe so rizici e vaèn za

sekoj vraboten vo bankata se sproveduvaat obuki so cel da se sozdade

konstruktivna sredina, kade site vraboteni ]e gi razberat svoite zada~i i

obvrski.

Vnatre[nata revizija vr[i redovni i periodi~ni oceni na sproveduvawe na

internite kontroli, politikite i procedurite za prezemawe i upravuvawe so

poedine~ni rizici.

Procesot na upravuvawe so rizici e vo soglasnost so Strategijata za bankata

za prezemawe i upravuvawe so rizici.

Bankata e izloèna na slednite rizici od upotreba na finansiski

instrumenti:

Krediten rizik;

Rizik na likvidnost;

Pazarni rizici (kamaten rizik, valuten rizik).

Ovaa bele[ka pretstavuva informacija za izloènosta na Bankata na sekoj od

ovie rizici, celite, politikite i procesite za upravuvawe i metodite

koristeni za merewe na rizicite na Bankata.

Makedonska banka za poddr[ka na razvojot AD, Skopje 26 26

Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so rizici (prodolùva)

Krediten rizik (prodolùva) Za site ovie rizici Bankata vospostavuva posebni politiki za upravuvawe so

poedine~nite vidovi na rizici, kako i proceduri za identifikacija, ocenka,

monitoring i kontrola na oddelniot rizik.

2.1 Krediten rizik Upravuvaweto so krediten rizik e del od integriran pristap za upravuvawe so

site finansiski rizici na koi e izloèna Bankata. Upravuvaweto so krediten

rizik e proces koj ovozmoùva organite na upravuvawe da go identifikuvaat

kreditniot rizik i pri toa da odberat koi izloènosti da gi namalat, a koi

da gi zgolemat i na koj na~in.

Pred odobruvawe na izloènost na krediten rizik, Bankata gi identifikuva

site zna~ajni faktori koi moè da vlijaat na rizi~nosta na klientot, odnosno

na izloènosta na Bankata kon klientot. Bankata vr[i klasifikacija na sekoja

aktivna bilansna/vonbilansna stavka spored stepenot na krediten rizik na koj

e izloèna na poedine~na osnova vrz osnova na kreditna sposobnost na

klientot, urednost vo izmiruvawe na obvrski i kvalitet na obezbeduvaweto.

Rezultatite od izvr[enata analiza na gorenavedenite kriteriumi rezultira

so klasifikacija na izloènosta na krediten rizik vo edna od slednive

kategorii na rizik A, B, V, G, D.

Bankata vr[i ispravka na vrednosta, odnosno izdvojuva posebna rezerva, vo

ramkite na slednite granici:

Od 0% do 10% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “A”;

Nad 10% do 25% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “B”;

Nad 25% do 50% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “V”;

Nad 50% do 75% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “G”;

Nad 75% do 100% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “D”.

Pri merewe na kreditniot rizik, osnovni indikatori koi[to gi koristi

Bankata se informaciite za izloènosta vo vrska so verojatnosta deka

dol`nikot ]e vleze vo ste~ajna postapka ili vo drug vid na finansiska

reorganizacija, verojatnosta od vlo[uvawe na bonitetot odnosno zna~ajna

finansiska pote[kotija na dol`nikot, fakti~ko prekr[uvawe na dogovorot

od strana na dol`nikot i sl.

Instrumenti za za[tita i namaluvawe na kreditniot rizik [to gi koristi

Bankata se sistemot na limiti na izloènost, kvalitet na obezbeduvawe,

sistem na rano predupreduvawe, soodvetno vrednuvawe na komponentite na

krediten rizik, koristewe soodvetni informacii, definirawe rizi~ni

pazari i sl.

Jasno definiranata organizaciona struktura e vaèn element na procesot na

upravuvawe so krediten rizik [to obezbeduva izloènosti na krediten rizik

vo ramkite na limitite utvrdeni od Nadzoren odbor.

Nadzorniot odbor odobruva izloènost sprema poedine~no lice od nad 10%

od sopstvenite sredstva na Bankata, kako i izloènost sprema oddelna banka

od nad 25% od sopstvenite sredstva na Bankata. Izloènostite na krediten

rizik pod ovie limiti se odobruvaat od strana na Kreditniot odbor i

Odborot za osiguruvawe.

Makedonska banka za poddr[ka na razvojot AD, Skopje 27 27


Krediten rizik (prodolùva) Sektorite za kreditirawe i garancii, sektorot za kreditno osiguruvawe, kako

i sektorot za sredstva i likvidnost gi sledat site kreditni izloènosti vo

odnos na vospostavenite limiti.

Upravniot odbor na Bankata e odgovoren za vnatre[na kontrola od aspekt na

izloènosta na krediten rizik poradi [to se vospostavuvaat interni akti vo

koi se utvrduvaat limitite na rizicite [to imaat za cel da pomognat pri

kontrola i upravuvawe so rizikot. Imeno, procesot na kontrola ima za cel da

se minimizira vlijanieto na rizikot na kapitalot i na dobivkata soglasno so

strategiskite celi na Bankata.

Vkupna izloènost na krediten rizik pred dobieno obezbeduvawe Vkupnata izloènost na krediten rizik e prikaàna preku evidentiranite

iznosi na finansiskite sredstva vo Bilansot na sostojba prikaàni vo

tabelata podolu (vo iljadi Denari):



Krediten rizik (prodolùva) A. Analiza na vkupnata izloènost na krediten rizik

vo iljadi Denari Krediti na i

pobaruvawa od banki

Krediti na i pobaruvawa od drugi

komitenti

Vloùvawa vo finansiski

sredstva raspolo`livi

za proda`ba


sredstva koi se ~uvaat do

dospevawe

Pari~ni sredstva i

pari~ni ekvivalenti

Pobaruvawa za provizii i nadomesti

Ostanati pobaruvawa

Vonbilansni izloènosti Vkupno

2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 I.Smetkovodstvena vrednost na izloènosti za koi e izdvoena ispravka na vrednosta/posebna rezerva - - - - - - - - - - - - - - - - - - Smetkovodstvena vrednost na poedine~no zna~ajni izloènosti, pred ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na poedine~na osnova

kategorija na rizik A - - - - - - - - - - 1,337 - - - 63,555 10,501 64,892 10,501 kategorija na rizik B - - - - - - - - - - 144 - - - 11,425 10,411 11,569 10,411 kategorija na rizik V - - - - - - - - - - 39 - - - 547 866 586 866 kategorija na rizik G - - - - - - - - - - 5 - - - 1,364 223 1,369 223 kategorija na rizik D 77,828 77,828 51,277 62,491 - - - - - - 2,231 1,086 - - 3,814 559 135,150 141,964 77,828 77,828 51,277 62,491 - - - - - - 3,756 1,086 - - 80,705 22,560 213,566 163,965

(Ispravka na vrednosta i posebna rezerva na poedine~na osnova) (77,828) (77,828) (51,277) (62,491) - - - - - - (2,299) (1,086) - - (7,337) (3,385) (138,741) (144,790) Smetkovodstvena vrednost na poedine~no zna~ajni izloènosti, namalena za ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na poedine~na osnova - - - - - - - - - - 1,457 - - - 73,368 19,175 74,825 19,175 Smetkovodstvena vrednost na izloènosti koi se ocenuvaat na grupna osnova, pred ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na grupna osnova - - - - - - - - - - - - - - - - - -



Krediten rizik (prodolùva) Analiza na vkupnata izloènost na krediten rizik (prodolùva)

vo iljadi Denari

Krediti na i pobaruvawa od

banki Krediti na i

pobaruvawa od drugi komitenti


sredstva raspolo`livi za

proda`ba



dospevawe Pari~ni sredstva

i pari~ni ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 poedine~no nezna~ajni izloènosti (portfolio na mali krediti) - - - - - - - - - - - - - - - - - - poedine~no zna~ajni izloènosti koi ne se o[teteni na poedine~na osnova - - - - - - - - - - - - - - - - - - (Ispravka na vrednosta i posebna rezerva na grupna osnova) - - - - - - - - - - - - - - - - - - Smetkovodstvena vrednost na izloènosti koi se ocenuvaat na grupna osnova, namalena za ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na grupna osnova - - - - - - - - - - - - - - - - - -

II.Smetkovodstvena vrednost na izloènosti za koi ne e izdvoena ispravka na vrednosta/posebna rezerva - - - - - - - - - - - - - - - - - - dostasani pobaruvawa Starosna struktura na dostasani pobaruvawa za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta do 30 dena - - 55,386 - - - - - - - 148 701 - - - - 55,534 701 Smetkovodstvena vrednost na dostasani pobaruvawa za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta - - 55,386 - - - - - - - 148 701 - - - - 55,534 701 nedostasani pobaruvawa restrukturirani pobaruvawa - - - - - - - - - - - - - - - - - - ostanati pobaruvawa 8,886,738 5,750,586 - 10,447 - - - - 1,105,869 1,117,147 6,472 6,188 3,036 3,501 185,770 290,681 10,187,885 7,178,550



Krediten rizik (prodolùva) Analiza na vkupnata izloènost na krediten rizik (prodolùva)

vo iljadi Denari


banki Krediti na i




za proda`ba



dospevawe Pari~ni sredstva i

pari~ni ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Smetkovodstvena vrednost na nedostasani pobaruvawa za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta/posebna rezerva 8,886,738 5,750,586 - 10,447

-

-

-

- 1,105,869 1,117,147 6,472 6,188 3,036 3,501 185,770 290,681 10,187,885 7,178,550

Vkupna smetkovodstvena vrednost na pobaruvawa so krediten rizik pred ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva 8,964,566 5,828,414 106,663 72,938

-

-

-

- 1,105,869 1,117,147 10,376 7,975 3,036 3,501 266,475 313,241 10,456,985 7,343,216

(Vkupna ispravka na vrednosta i posebna rezerva) (77,828) (77,828) (51,277) (62,491)

-

-

-

-

-

- (2,299) (1,086)

-

- (7,337) (3,385) (138,741) (144,790)

Vkupna smetkovodstvena vrednost na pobaruvawa so krediten rizik namalena za ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva 8,886,738 5,750,586 55,386 10,447

-

-

-

- 1,105,869 1,117,147 8,077 6,889 3,036 3,501 259,138 309,856 10,318,244 7,198,426



Krediten rizik (prodolùva) B. Vrednost na obezbeduvaweto (objektivna vrednost) zemena za za[tita na kreditniot rizik

vo iljadi Denari


banki Krediti na i




proda`ba





Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Vrednost na obezbeduvaweto na kreditnata izloènost koja[to se ocenuva za o[tetuvawe na poedine~na osnova - - - - - - - - - - - - - - - - Prvoklasni instrumenti za obezbeduvawe: pari~ni depoziti (vo depo i/ili ograni~eni na smetki vo Bankata) - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

- Dràvni hartii od vrednost - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Dràvni bezuslovni garancii - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

bankarski garancii - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

- Garancii od dru[tva za osiguruvawe i polisi za osiguruvawe - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Korporativni garancii (osven bankarski i od dru[tva za osiguruvawe) - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Garancii od fizi~ki lica - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

- Zalog na nedvièn imot - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

imot za sopstvena upotreba (stanovi, ku]i) - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

imot za vr[ewe dejnost - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

- Zalog na podvièn imot - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Ostanati vidovi na obezbeduvawe - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Vkupna vrednost na obezbeduvaweto na kreditnata izloènost koja [to se ocenuva za o[tetuvawe na poedine~na osnova - -

- -

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-



Krediten rizik (prodolùva) B. Vrednost na obezbeduvaweto (objektivna vrednost) zemena za za[tita na kreditniot rizik (prodolùva)

vo iljadi Denari

Krediti na i pobaruvawa od banki


drugi komitenti



proda`ba





Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Vrednost na obezbeduvaweto na kreditnata izloènost koja[to se ocenuva za o[tetuvawe na grupna osnova - - - - - - - - - - - - - - - - Prvoklasni instrumenti za obezbeduvawe: - - - - - - - - - - - - - - - - pari~ni depoziti (vo depo i/ili ograni~eni na smetki vo Bankata) - - - - - - - - - - - - - - - - Dràvni hartii od vrednost - - - - - - - - - - - - - - - - Dràvni bezuslovni garancii - - - - - - - - - - - - - - - - bankarski garancii - - - - - - - - - - - - - - - - Garancii od dru[tva za osiguruvawe i polisi za osiguruvawe - - - - - - - - - - - - - - - - Korporativni garancii (osven bankarski i od dru[tva za osiguruvawe) - - - - - - - - - - - - - - - - Garancii od fizi~ki lica - - - - - - - - - - - - - - - - Zalog na nedvièn imot - - - - - - - - - - - - - - - - Imot za sopstvena upotreba (stanovi, ku]i) - - - - - - - - - - - - - - - - Imot za vr[ewe dejnost - - - - - - - - - - - - - - - - Zalog na podvièn imot - - - - - - - - - - - - - - - - Ostanati vidovi na obezbeduvawe 8,894,565 5,800,405 - - - - - - - - - - - - 8,894,565 5,800,405 Vkupna vrednost na obezbeduvaweto na kreditnata izloènost koja [to se ocenuva za o[tetuvawe na grupna osnova 8,894,565 5,800,405 - - - - - - - - - - - - 8,894,565 5,800,405

Makedonska banka za poddr[ka na razvojot AD, Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so rizici (prodolùva)

33

Krediten rizik (prodolùva) V. Koncentracija na kreditniot rizik po sektori i dejnosti Slednata tabela dava pregled na izloènosta na Bankata na krediten rizik spored evidentiranite iznosi, kategorizirani po

industriski sektori so sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina:


pobaruvawa od banki


drugi komitenti



proda`ba



dospevawe

Pari~ni sredstva i

pari~ni ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Nerezidenti - - - - - - - - 446,883 693,689 6,974 3,233 - - 240,475 279,282 694,332 976,204 Zemjodelstvo, [umarstvo i ribarstvo - - - - - - - - - - - - - - 11 - 11 - Rudarstvo i vadewe na kamen - - - - - - - - - - - - - - - - - - Prehrambena industrija - - - - - - - - - - - - - - - - - - Tekstilna industrija i proizvodstvo na obleka i obuvki - - - - - - - - - - - - - - 418 - 418 - Hemiska industrija, proizvodstvo na grade`ni materijali, proizvodstvo i prerabotka na goriva, farmacevtska industrija - - - - - - - - - - - - - - - - - - Proizvodstvo na metali, ma[ini, alati i oprema - - - - - - - - - - - - - - - - - - Ostanata prerabotuva~ka industrija - - - - - - - - - - 363 230 - - 301 12,652 664 12,882 Snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija - - - - - - - - - - - - - - - - - - Snabduvawe so voda, otstranuvawe na otpadni vodi, upravuvawe so otpad i dejnosti za sanacija na okolinata - - - - - - - - - - - - - - - - - - Grade`ni[tvo - - - - - - - - - - - 2 - - 3 - 3 2



Krediten rizik (prodolùva) V. Koncentracija na kreditniot rizik po sektori i dejnosti (prodolùva)

vo iljadi Denari


banki Krediti na i




za proda`ba






Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Trgovija na golemo i trgovija na malo; popravka na motorni vozila i motorcikli - - - - - - - - - - 264 - - - 17,893 - 18,157 - Transport i skladirawe - - - - - - - - - - - 3 - - 37 35 37 38 Objekti za smestuvawe i servisni dejnosti so hrana - - - - - - - - - - - 355 - - - 14,387 - 14,742 Informacii i komunikacii - - - - - - - - - - - - - - - - - - Finansiski dejnosti i dejnosti na osiguruvawe 8,886,738 5,750,586 - 10,447 - - - - 658,986 423,458 17 1,191 - - - - 9,545,741 6,185,682 Dejnosti vo vrska so nedvièn imot - - - - - - - - - - 102 - - - - 3,500 102 3,500 Stru~ni, nau~ni i tehni~ki dejnosti - - - - - - - - - - - - - - - - - - Administrativni i pomo[ni uslu`ni dejnosti - - - - - - - - - - - - - - - - - - Javna uprava i odbrana; zadolìtelno socijalno osiguruvawe - - 55,386 - - - - - - - 353 1,875 - - - - 55,739 1,875 Obrazovanie - - - - - - - - - - - - - - - - - - Dejnosti na zdravstvena i socijalna za[tita - - - - - - - - - - - - - - - - - - Umetnost, zabava i rekreacija - - - - - - - - - - - - - - - - - - Drugi uslu`ni dejnosti - - - - - - - - - - 4 - - - - - 4 - Dejnosti na doma]instvata kako rabotodava~i; dejnosti na doma]instvata koi proizveduvaat raznovidna stoka i vr[at razli~ni uslugi za sopstveni potrebi - - - - - - - - - - - - - - - - - -



Krediten rizik (prodolùva) V. Koncentracija na kreditniot rizik po sektori i dejnosti (prodolùva)

vo iljadi Denari


banki Krediti na i


Vloùvawa vo

finansiski sredstva

raspolo`li-vi za

proda`ba






Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010

Dejnosti na eksteritorijalni organizacii i tela - - - - - - - - - - - - - - - - - - Fizi~ki lica - - - - - - - - - - - - 3,036 3,501 - - 3,036 3,501 Trgovci poedinci i fizi~ki lica koi ne se smetaat za trgovci - - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno 8,886,738 5,750,586 55,386 10,447 - - - - 1,105,869 1,117,147 8,077 6,889 3,036 3,501 259,138 309,856 10,318,244 7,198,426


36

Krediten rizik (prodolùva) G. Koncentracija na kreditniot rizik po geografska lokacija Slednata tabela dava pregled na izloènosta na Bankata na krediten rizik spored evidentiranite iznosi, kategorizirani po

geografski regioni so sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010:


pobaruvawa od banki


drugi komitenti



za proda`ba

Vloùvawa vo

finansiski sredstva koi se ~uvaat do




Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Geografska lokacija Republika Makedonija 8,886,738 5,750,586 55,386 10,447 - - - - 658,986 423,458 1,103 3,606 3,036 3,501 18,663 7,118 9,623,912 6,198,716 Zemji-~lenki na Evropskata unija - - - - - - - - 446,883 693,689 6,974 3,277 - - 227,551 285,314 681,408 982,280 Evropa (ostanato) - - - - - - - - - - - 6 - - 12,044 14,979 12,044 14,985 Zemji-~lenki na OECD (bez evropskite zemji-~lenki na OECD) - - - - - - - - - - - - - - 880 2,445 880 2,445 Ostanato - - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno 8,886,738 5,750,586 55,386 10,447 - - - - 1,105,869 1,117,147 8,077 6,889 3,036 3,501 259,138 309,856 10,318,244 7,198,426


37

2.2 Rizik na likvidnost Likvidnosniot rizik pretstavuva verojatnost Bankata da ne mo`e da obezbedi

dovolno sredstva za izmiruvawe na svoite kratkoro~ni obvrski vo momentot na

nivnoto dostasuvawe ili potrebnite sredstva da gi obezbedi so mnogu povisoki

tro[oci. Likvidnosniot rizik proizleguva od nemo`nosta Bankata navremeno i

· Grant Thornton DOO M.H.Jasmin 52 v-1/7 1000 Skopje Macedonia Do Rakovodstvoto T +389 (2) 3214...

Documents

Transcript of · Grant Thornton DOO M.H.Jasmin 52 v-1/7 1000 Skopje Macedonia Do Rakovodstvoto T +389 (2) 3214...