GODI[EN IZVE[TAJ ZA 2003 GODINA NA … · Politi~kata situacija vo Republika Makedonija vo 2003...

1

^LEN NA HELSIN[KATA FEDERACIJA ZA ÔVEKOVI PRAVA

Konsultativen status pri Obedinetite nacii i Sovetot na Evropa e-mail: [email protected], Web: http://www.mhc.org.mk

GODI[EN IZVE[TAJ ZA 2003 GODINA NA HELSIN[KIOT KOMITET

ZA SOSTOJBATA SO ÔVEKOVITE PRAVA I SLOBODI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Izve{tajot na Helsin{kiot komitet ne pretendira na seopfat na celokupnata situacija so ~ovekovite prava i slobodi vo Republika Makedonija. Analizite i ocenkite dadeni vo izve{tajot se baziraat na soznanijata so koi raspolaga Komitetot vrz osnova na slu~aite koi bile prijaveni vo Komitetot, odnosno koi bile registrirani od strana na monitoring mreàta na Komitetot.

Osnovni obvrski i osnovni celi koi gi definira{e novata vladeja~ka struktura vo predizborniot period i vo momentot na izborot na krajot od 2002 godina bea: podobruvawe na sigurnosno-bezbednosnata situacija vo dràvata, podobruvawe na ekonomskata situacija i podobruvawe na ìvotniot standard na naselenieto, globalna demokratizacija, po~ituvawe na pravoto i razvoj na pravnata dràva, razvoj na integrativnite nasproti dezintegrativnite procesi vo Republika Makedonija, i takvo nivo na generalnoto po~ituvawe i za{tita na ~ovekovite prava i slobodi koe }e ja pribliì dràvata do evropskite tekovi i }e ovozmoì nejzino zabrzano priklu~uvawe vo evropskite strukturi.

I pokraj golemite o~ekuvawa na gra|anite i golemite predizborni vetuvawa1 dadeni od strana na partiite koi ja osvoija vlasta, vo 2003 godina ne dojde do bitno pomestuvawe vo sferata na promocijata i za{titata na ~ovekovite prava i slobodi. Vo nekoi sferi od ìvotot moè da se indicira duri i retrograden trend vo

1 Golem del od vetuvawata (duri i onie od pomali razmeri) ostanuvaat na nivoto na prazen predizboren marketing. Takvo e na primer vetuvaweto na premierot dadeno na 29 Noemvri 2002 godina deka prioritetna zada~a za novata vlast }e pretstavuva razotkrivaweto na sudbinata na is~eznatite lica; ili ona dadeno od strana na ministerot za vnatre{ni raboti vo vrska so slu~ajot "Ra{tanski lozja" (koga dade to~ni termini vo ramkite na koi }e go rasvetli slu~ajot za koj postojat niza indikacii deka be{e izvr{ena vonsudska egzekucija na 7 dràvjani na Pakistan od strana na pripadnici na istotot ministerstvo).

2

odnos na prethodnata 2002 godina. Prekr{uvawata na ~ovekovite prava i slobodi ja opfa}aat celokupnata op{testvena struktura i se od tolku golemi razmeri {to se postavuva pra{aweto na globalnata demokratska orientacija na aktuelnata vlast. 1 Javni nastani i povredi na demokratskite principi Politi~kata situacija vo Republika Makedonija vo 2003 godina se u{te e determinirana od sproveduvaweto na odredbite od Ohridskiot ramkoven dogovor. I novata Vlada prodolì deklarativno so trendot na "ostvaruvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor" (13.08.2001), iako od pravna gledna to~ka moè da se zboruva edinstveno za zakonska implementacija na Ustavnite amandmani koi neposredno vlegoa vo sila po nivnoto izglasuvawe (16.11.2001). Obrazloùvaweto za donesuvaweto na zakonite i zakonskite promeni so potrebata od implementacija na Ohridskiot dogovor namesto kako implementacija na Ustavnite amandmani moè da se smeta kako drasti~en primer za derogirawe na principot na vladeewe na pravoto.2 Se u{te site odluki, strukturni promeni i globalno deluvawe vo dràvata pretstavuvaat rezultat na neposredno partisko dogovarawe, vo zatvoreni visoki partiski krugovi, so vidlivo zaobikoluvawe na legislativata i devalvirawe na vladeeweto na pravoto. Ova posebno se odnesuva na kadrovskite promeni koi se izveduvaat vo tekot na celata 2003 godina na site nivoa na dràvnata administracija. Zaradi dominantnata primena na partiskiot kriterium vo personalnite promeni koi se sproveduvaat na site nivoa na vlasta, mnogu ~esto, promenite, ne se sfa}aat od strana na naselenieto duri ni kako sproveduvawe na odredbite na dogovorot, tuku kako direktna intervencija na politi~kite partii na vlast vo site segmenti na op{testvoto. Ova doveduva od edna strana (vo redovite na mnozinskata zaednica na Makedoncite) promenite da se percepiraat kako prekumerni, nesoodvetni i nadvor od zakonot, a od druga strana (vo redovite na etni~kite Albanci) tie da se percepiraat kako nedovolni vo smisla na iskoristuvawe na site raspoloìvi ~ove~ki resursi. Pod zakrilieto na "sproveduvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor" vo promenite vo sostavot na administracijata ne se po~ituva Zakonot za dràvni slu`benici (se zaobikoluva Agencijata za dràvna administracija, ne se objavuvaat oglasi, ne se primenuvaat utvrdeni kriteriumi i proceduri; se ignorira Zakonot za rabotni odnosi; se izdavaat re{enija za prestanok na raboten odnos bez

2 Nasproti postojanoto povikuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor, mnogu indikativno za sproveduvaweto na Ustavnite amandmani e konstituiraweto na Komitet za odnosi me|u zaednicite na 18.09.2003 god., edna godina i deset meseci po proglasuvaweto na Amandmanot XII na Ustavot. Iako komitetot e nadleèn da razgleduva pra{awa od odnosite me|u zaednicite, i da dava mislewa i predlozi za nivno re{avawe (Sobranieto e dol`no da donese odluka vo vrska so niv), istiot ne se proiznese vo odnos na nekolkute slu~ai na naru{eni me|uetni~ki odnosi vo esenta 2003 god. (slu~ajot "Brest", slu~ajot "otvorawe/premestuvawe paralelki", itn.).

3

pravna pouka, se raspredeluvaat lica na mesta kade {to ve}e ima raspredeleno drugo lice ili na mesta za koi e poznato deka }e is~eznat so novite sistematizacii, ne se po~ituva pravoto na godi{en odmor pri prestanok na raboten odnos, ne se ispla}aat nadomestoci za tro{oci za odvoen ìvot, zaobikoluvawe na mehanizmot na disciplinska postapka itn.). Vakviot pristap, (koj ja poddrùva dominacijata na politi~kiot faktor nasproti pravniot modus i po~ituvaweto na zakonite), negativno se reflektira vrz natamo{niot razvoj na demokratijata i ~esto pretstavuva zakana za ostvaruvaweto, a ne retko i prekr{uvawe na bazi~nite ~ovekovi prava i slobodi. Od edna strana, fakti~ki binacionalniot pristap vo dogovorot od Ohrid ({to e sosema prifatlivo vo ramkite na dogovor so koj treba da se prekine vooruèn konfikt), se pove}e se sudira so multikulturniot, multietni~kiot i multikonfesionalniot karakter na dràvata3. Od druga strana, predominacijata na etnodimezioniraweto na sekoj problem i sekoj odnos vo dràvata, go spre~uva razvojot na demokratskite institucii, mehanizmi i odnosi, a parlamentarnata demokratija ja pretvora vo etnodemokratija. Praktikata partisko dogovarawe (koja be{e karakteristi~na i za partiite koi ja struktuiraa vlasta vo periodot pred izbivawe na vooruèniot konflikt), vo krajna linija doveduva do potpolna netransparentnost4 na procesite na odlu~uvawe, gi isklu~uva 3 Vo ovoj kontekst od isklu~itelno zna~ewe e analizata i objavuvaweto na podatocite od popisot na naselenieto napraven vo 2002 godina. Spored ovie podatoci Republika Makedonija e etni~ko raznolika so populacija od 2,022,547 ìteli od koi: etni~ki Makedonci 64.18 %, etni~ki Albanci 25.17 %, etni~ki Turci 3.75%, etni~ki Romi 2.66%, etni~ki Srbi 1.7%, i nekoi drugi mali zaednici. Od samiot po~etok ovie podatoci bea videni kako isklu~itelno va`ni vo svetlina na najnovite zakonski promeni: za teritorijalna podelba, za upotrebata na slu`benite jazici, za obrazovanieto i za strukturata na javnata administracija itn. Isto taka, od samiot po~etok na obrabotkata na podatocite, bea iskaàni somneì vo pribraniot materijal, vo vnesot na podatocite i vo samata obrabotka, {to be{e potencirano so marginalizacijata na popisnata komisija od prezemenite aktivnosti. Rezultatite objaveni vo po~etokot na dekemvri 2003 godina, pokaàa zna~ajno zgolemuvawe na prisustvoto na pripadnicite na albanskata etni~ka zaednica vo vkupniot sostav na naselenieto, a namaluvawe na site drugi zaednici. Ova rezultira{e vo otvoreno negirawe na rezultatite od popisot od strana na site ostanati etni~ki zaednici. Na primer, iako spored podatocite objaveni vo 2003 god. vo Republika Makedonija ìveat 53,873 Romi, procenkite na romskite zastapnici dostignaa i do 136.000. Dobienite brojki vedna{ se staveni vo kontekstot na ostvaruvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor, bez da bidat poglednati niz prizmata na ustavnata terminologija. Imeno, vkupniot broj gra|ani na Republika Makedonija ne be{e iznesen vo javnosta iako e klu~en podatok za sproveduvaweto na ustavnite amandmani. Na primer, vo odnos na slu`benite jazici vo Ustavot decidno stoi deka, pokraj makedonskiot jazik, slu`ben jazik e "drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite" (Amandman V) - {to zna~i, relevanten podatok e brojot na gra|anite (dràvjani na Republika Makedonija) a ne brojot na ìtelite {to e broj dobien so izvedeniot popis. 4 Na 24 juni 2003 godina, Sobranieto na Republika Makedonija donesuva Odluka za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija. Odlukata se sostoi od samo dva ~lena: 1) Se pristapuva kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija. 2) Ovaa odluka vleguva vo sila vedna{, a }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

4

gra|anite od ovie procesi (me|u drugoto i so ograni~en pristap kon vitalnite5 informacii)6 i gi pretvora vo objekti na upravuvaweto koi vo obid za ostvaruvawe na sopstvenoto vlijanie moàt edinstveno da manifestiraat neposlu{nost i da gi opstruiraat dràvnite odluki7. Eden od indikatorite na vakvata situacija e otsustvo na institutot javna rasprava za promenite na zakonite koi se od vitalen interes za gra|anite, formalizacija na transparentnosta vo objavuvaweto na promenite8 i neiskoristuvawe na institutite na neposredna demokratija9.

So vakvata ~isto formalna odluka za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija, vo koja ne e navedeno koi delovi od Ustavot se predloèni za izmena, Sobranieto na Republika Makedonija vsu{nost go izigruva principot na transparentnost vo rabotata. So neobjavuvaweto na klu~nite elementi od predlogot za pristapuvawe kon izmena na Ustavot - nasokite za izmenuvawe i dopolnuvawe na Ustavot i obrazloènie za pri~inite poradi koi se predlaga izmenuvawe i dopolnuvawe na Ustavot (soglasno ~l. 200 od sobraniskiot Delovnik) - Odlukata stanuva bezli~na a nejzinoto objavuvawe vo Slu`beniot vesnik besmisleno. Pritoa, vakvata blanko Odluka prakti~no ovozmoùva pokrenuvawe na postapka za izmena na koj bilo ~len od Ustavot ili duri i na celiot Ustav bez obrazloènie na pri~inite. 5 Vlasta e mo{ne revnosna vo objavuvawe na ogromen broj neva`ni odluki, kako na primer onaa objavena vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 51/03: vo koja javnosta se izvestuva deka Vladata na Republika Makedonija na sednicata odràna na 21 juli 2003 godina donela Odluka za davawe soglasnost na Odlukata za nabavka na pravosmukalki za ~istewe vozduhoplovi. 6 Ustavniot sud odlu~uva da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na oddelni ~lenovi od Zakonot za Amnestija, me|u drugoto povikuvaj}i se i na drugo re{enie (U. br. 65/2002) vo koe bilo odlu~eno da ne se povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 8 od Zakonot za amnestija so obrazloènie deka "ovlastuvaweto na ministerot za pravda da donese upatstvo za sproveduvawe na zakonot ne izleguva od ustavnite ramki, kako i od ramkite predvideni vo Zakonot za organizacija i rabota na organite na upravata, a {to e vo ramkite na postavenosta na dràvnata uprava". Od Ministerstvoto za pravda dobivme informacija deka takvo upatstvo za primena na Zakonot za amnestija postoi, no ne e objaveno vo slu`ben vesnik. Za da se dobie toa Upatstvo treba da se podnese pismeno barawe po koe }e se odlu~uva dali dostavata bi se izvr{ila ili ne. 7 Demonstraciite na vrabotenite vo pove}e pretprijatija vo ste~aj; na vrabotenite od dnevniot vesnik "Nova Makedonija" ; demonstraciite na porane{nite vraboteni vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti; demonstraciite na u~enicite i roditelite vo Bitola (vo vrska so otvoraweto na paralelka na albanski nastaven jazik vo gimnazijata) i vo Skopje (vo vrska so premestuvaweto na paralelkite na nastaven albanski jazik vo mati~noto u~ili{te Arseni Jovkov); demonstraciite vo vrska so noviot Zakon za teritorijalna podelba. 8 Na 14.04.2003 godina, Vladata donesuva Odluka za donesuvawe na godi{nata programa za nacionalniot interes vo kulturata za 2003 godina (Sl. vesnik na RM 29/03). ^lenot 1 veli deka "So ovaa odluka se donesuva Godi{nata programa za nacionalniot interes vo kulturata za 2003 godina" koja, spored ~lenot 2, "vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 1.01.2003 godina". Na ovoj na~in odlukata dobiva retroaktivno zna~ewe (deluva skoro 4 meseci nanazad). 9 Referendumite odràni vo vrska so donesuvaweto na noviot zakon za teritorijalna podelba.

5

Povtorno pod zakrilata na Ohridskiot ramkoven dogovor, enormni razmeri dobiva partizacijata na celoto op{testvo i posebno na dràvnite strukturi. Toa neposredno se odrazuva na korpusot ~ovekovi prava vo aktite na otvorena diskriminacija vrz osnova na partiska pripadnost.10 Posebno zagriùva selekcijata na primenata na pravoto koga stanuva zbor za gonewe na prekr{itelite na zakonite koi pripa|aat na vladeja~kite dràvni i partiski strukturi (koga na zakonskite odredbi se gleda niz nivnata sovetodavna i humana dimenzija), odnosno, koga stanuva zbor za pripadnici na opozicionite

10 Partiskata prizma e indicirana vo brzoto razre{uvawe na republi~kiot javen obvinitel (bez soodvetno obrazloènie i vo mnogu kratka procedura); smenata na direktorot na Agencijata za dràvni slu`benici; smenata na site ~lenovi na Republi~kiot sudski sovet (so zakonskite izmeni, za ~ie izglasuvawe e potrebno prosto mnozinstvo, ne samo {to se napravi direkten upad vo ustavno utvrdeniot mandat od 6 godini, tuku se otide dotamu {to "vo funkcija na implementacija na Amandmanot" be{e promenet i celokupniot sostav na sovetot); izborot na sudiite na Ustavniot sud. Krivi~niot progon za korupcija i zloupotreba na slu`benata dol`nost se ograni~uva samo na politi~kite oponenti, vo koi slu~ai po pravilo ili se izleguva nadvor od zakonskite normi ili tie krajno ekstenzivno se tolkuvaat (slu~ajot so pritvorot na porane{niot pratenik Amdi Bajram i pritvorot na viden ~len na VMRO DPMNE g-|ata Slobodanka [ukleva; sudeweto na porane{niot minister za odbrana Quben Paunovski; upadite vo domovite na biv{ite pripadnici na raspu{tenata edinica pri MVR - Lavovi i sl.). Najverojatno vo pra{awe e partiskiot kriterium vo donesuvaweto na re{enieto da ne bidat sru{eni divogradbite izgradeni vo za{titeniot park Vodno (bidej}i opravduvaweto so nastanatite zimski uslovi definitivno e neprifatlivo). Partiskiot kriterium kako klu~en se manifestira i vo rabotata na Postojanata anketna komisija za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi pri Sobranieto na Republika Makedonija {to ima katastrofalni posledici vo odnos na odlu~uvaweto za zazemaweto stav kako po odnos na pretstavkite od strana na gra|anite, taka i po odnos na drugite pra{awa {to gi razgleduva komisijata. Na primer, iako pri rabotata na komisijata po pretstavkata vo odnos na slu~ajot "socijalni stanovi" bea izneseni brojni nepravilnosti od strana na re~isi site ~lenovi od komisijata, glasaweto be{e izvedeno pod vidliva direktiva na partiskite centri i potpolno sprotivno na iznesenite stavovi, argumenti i celokupnata dotoga{na diskusija. Partiskiot kriterium e edinstvenoto obrazloènie vo nizata izvr{eni kadrovski promeni vo rakovodnite strukturi na javnite ustanovi i pretprijatija (celosnata smena na rakovodniot kadar i ~lenovite na upravnite odbori vo site buxetski organizacii vo koi Vladata imenuva ili u~estvuva vo izborot (so obid da se vlijae duri i vo imenuvawe na direktor na ~lenka na Univerzitetot vo Skopje: Institutot za sociolo{ki i politi~ko pravni istraùvawa), pri {to vo donesenite odluki za razre{uvawe nedostasuva elementarna argumentacija za pri~inite za predvremen prestan na mandatot (re{enieto za razre{uvawe od dol`nosta direktor na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe i re{enie za razre{uvawe od dol`nosta direktor na JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija - Skopje; razre{uvaweto na golem broj vr{iteli na dol`nost direktor na organizacija registrirana za vr{ewe na dejnost od poseben op{testven interes vo oblasta na kulturata vrz osnova na ~lenot 100, st. 1 od Zakonot za kultura koj se odnesuva samo na imenuvaweto na direktori, a vo koj ne stanuva zbor za razre{uvawe; razre{uvaweto na golem broj direktori na osnovni u~ili{ta pred prestanokot na nivniot mandat i bez soodvetno obrazloènie; neopravdan prestanok na rabotniot odnos kako posledica na razre{uvaweto od rakovodnata funkcija (kako vo slu~ajot na direktorkata na bibliotekata Bra}a Miladinovci od Skopje).

6

partii ili partiski neopredeleni gra|ani (koga dominira kaznenata dimenzija).11 Otstapuvawata od deklariranata opredelba za promocija i za{tita na ~ovekovite prava se pro{iruva i na me|unarodnata aktivnost na aktuelnata vlast. Golem udar vrz promocijata i za{titata na ~ovekovite prava vo Republika Makedonija be{e ratifikacijata na bilateralniot dogovor za izzemawe pome|u Makedonija - SAD so koj prakti~no se ovozmoùva nekaznivost za najte{kite krivi~ni dela, a {to e vo najdirektna kolizija so odredbite na Rimskiot statut, inaku ve}e ratifikuvan od strana na Sobranieto. Vo otsustvo na argumentirana javna rasprava i bez soodvetno obrazloènie, so ratifikuvaweto Sobranieto vsu{nost go legitimira{e ne samo pazareweto na "pravo za nepravo" od strana na Vladata tuku i tvrdeweto na premierot deka politi~kiot interes e posilen od pravnite principi. Toa pretstavuva manifestna povreda ne samo na principot na vladeewe na pravoto tuku i na osnovnite principi na me|unarodnoto pravo. 12 Vo op{toto demokratsko struktuirawe zagriùva faktot za otsustvoto ili nefunkcioniraweto na nekoi od bitnite demokratski mehanizmi za kontrola na vlasta i neposredna za{tita na pravata i slobodite na gra|anite. So Zakonot za naroden pravobranitel (Sl. vesnik na RM 60/03), prakti~no be{e implementiran Amandmanot XI od Ustavot so {to zna~itelno se zgolemuvaat kako ingerenciite taka i odgovornosta na narodniot pravobranitel. Helsin{kiot komitet go pozdravi Zakonot kako solidna osnova za kvalitetno postavuvawe na ovaa funkcija na nadzor vrz, pred se', izvr{nata vlast. Za àl, aktuelniot naroden pravobranitel (koj isto taka e nazna~en kako partiski kadar od strana na SDSM vo momentot na konstituiraweto na ovaa institucija), ja propu{ti prilikata na delo da gi pokaè svoite novi ovlastuvawa, {to bi pretstavuvalo i najdobra javna kampawa za novovovedenite mehanizmi za kontrola na vlasta. Javnosta ednostavno nema{e prilika da vidi kako narodniot pravobranitel: a) bez prethodna najava i odobrenie - vleguva vo policiska stanica, zatvor, psihijatrisko oddelenie ili drug dràven organ na uprava; b) kako prezema konkretni merki vo odnos na nekoja dolgotrajna sudska postapka ili vo odnos na neodgovornosta na sudskite slu`bi; v) kako bez odlagawe e primen od strana na pretsedatelot na Vladata ili pretsedatelot na dràvata; g) kako

11 Odlukata za ru{ewe na divogradbata izgradena od strana na porane{niot pratenik Amdi Bajram vo naselbata [uto Orizari (a koja ja koristelo celoto naselenie od naselbata, koe e dominantno Romsko i so mnogu niski primawa, za odrùvawe na privatni ili zaedni~ki proslavi i veselbi bez nadomest) e donesena i izvr{ena ekspresno, za razlika od odlukata za ru{ewe na divogradbite izgradeni vo za{titenata Park-{uma Vodno, ~ie ru{ewe e ostaveno za potopli denovi i so mo`nost del od niv da bidat vklopeni vo generalniot urbanisti~ki plan. 12 Isto taka, bez argumentirana rasprava i obrazloènie, Sobranieto donese odluka za ispra}awe na edinici na Armijata za u~estvo vo sostav na koaliciskite sili vo operacijata "Sloboda za Irak". Vakvata odluka moè prakti~no da se tolkuva kako odluka za vojna, osobeno koga }e se zeme predvid deka vo poslednite izve{tai na ekspertite ne se utvrdeni dovolno pri~ini za voenata intervencija vo Irak, a zagubite na t.n. "antiteroristi~ka koalicija" se pogolemi vo t.n. "post-voeni" fazi otkolku vo "voenite".

7

vr{i uvid vo najdoverlivite informacii (organite se dol`ni da mu gi obezbedat site dokazi, podatoci i informacii, bez ogled na stepenot na doverlivost); d) kako dava inicijativi za zakonski izmeni i dopolnuvawa do ovlastenite predlaga~i; |) kako podnesuva predlog do Ustavniot sud za ocenuvawe na ustavnosta na zakonite i ustavnosta i zakonitosta na drugite propisi ili op{ti akti; e) kako poso~uva konkretna dràvna ustanova kade {to postoi neramnopravna i nepravi~na zastapenost na zaednicite itn.13 Helsin{kiot komitet izrazuva zagriènost deka i sledniot izbor na naroden pravobranitel }e bide od redot na partiskite kadri (so {to i ovoj institut }e stane del od partiskata trgovija i nagoduvawe i so svoeto deluvawe nema da gi zagrozi strukturite na vlasta). Isto tolkav problem pretstavuva i neizvr{uvaweto na vakvite funkcii od strana na strukturite vo ~ija nadle`nost tie se nao|aat14.

13 Namesto toa, vo promotivnata kampawa za novite zakonski ovlastuvawa, narodniot pravobranitel, me|u drugoto, istakna i deka ovaa institucija e "za{titnik na dobrata dràvna administracija" i deka "sekoga{ koga }e bide neosnovano napadnata taa }e bide za{titena". Namesto informativna kampawa za novite zakonski re{enija posebno naso~ena kon site zasegnati lica (vrabotenite vo upravnite organi, vo policiskite stanici, vo obvinitelstvata i sudovite, licata vo organizaciite i ustanovite vo koi slobodata na dvièwe e ograni~ena) bevme svedoci na ne{to {to poskoro nalikuva{e na izborna kampawa. Vo tekot na svojata rabota vo 2003 godina narodniot pravobranitel otvoreno zastana vo odbrana na stavovite i interesite na SDSM (odnosno vlasta) so pravno neizdrànata sugestija za raspi{uvawe nov konkurs za raspredelba na socijalnite stanovi. 14 Nitu vo svojot nov sostav, Sobranieto na Republika Makedonija ne go postavi pra{aweto za gruboto prekr{uvawe na ~ovekovite prava od strana na pretsedatelot na Republika Makedonija vo tekot na krizata od 2001 godina (upotrebata na vojskata na teritorijata na Republika Makedonija bez izglasana voena sostojba od strana na Sobranieto na Republika Makedonija i bombardiraweto na civilni objekti {to rezultira{e vo golem broj civilni `rtvi vo tekot na vooruèniot konflikt. Ova pra{awe be{e neophodno da bide postaveno kako od aspekt na locirawe na odgovornosta na visokite funkcioneri vo organite na vlasta za flagrantni kr{ewa na ~ovekovite prava i slobodi, taka i vo funkcija na prevencija na vakvi dejstvija vo idnina. Aktuelniot pretsedatel na Republikata vo 2003 godina napravi svoeviden "upad vo sistemot" i so negovata odluka za abolicija na porane{nata ministerka za vnatre{ni raboti, g-|ata Dosta Dimovska, bez soodvetno obrazloènie, koe e takva povreda na demokratskite principi {to e direktno naso~ena protiv su{tinata na demokratijata kade gra|aninot e nositel i izvor na suverenitetot na vlasta. So spre~uvaweto na postapkata za dokaùvawe na prekr{uvaweto na ~l 17 od Ustavot (dokument za prislu{uvawe potpi{an od pomiluvanoto lice) pretsedatelot i samiot stana sou~esnik vo prekr{uvaweto na toj ~len. Pretsedatelot ~estopati gi derogira{e i drugite segmenti na vlasta (povtorno na {teta na gra|anite) ignoriraj}i go Zakonot za sklu~uvawe, ratifikacija i izvr{uvawe na me|unarodni dogovori pri odlu~uvaweto za "ira~koto pra{awe". Imeno, pretsedatelot prakti~no bez konsultacii so koe i da e nadle`no telo vo dràvata "re{i" da dade nedvosmislena poddr{ka vo pohodot na SAD i Velika Britanija protiv "oskite na zloto", vle~ej}i ja taa svoja odluka isklu~ivo vrz osnova na toa deka "Makedonija e del od Antiteroristi~kata koalicija". Vklu~uvawe na Makedonija na koj i da e na~in vo voena koalicija protiv Irak vrz osnova na vakva pretsedatelska "odluka", a bez soodvetna odluka na Sobranieto - be{e nesmomneno is~ekoruvawe od ustavnite ovlastuvawa. Duri i Sovetot za nacionalna bezbednost go razgleduva{e ova pra{awe po otvoraweto na diskusiite za negovite postapki.

8

Otslikanite procesi vo Republika Makedonija ne pogoduvaat na zgolemuvawe na promocijata i za{titata na ~ovekovite prava i slobodi. Vladeeweto na pravoto i postoeweto na dostapni i efikasni sredstva za za{tita na pravata i slobodite na gra|anite ostanuvaat na nivo na najlabavo definirana aspiracija, koja ne nao|a svoja potvrda i potpora vo prakti~noto deluvawe na nitu eden segment od vlasta. Vo tekot na 2003 god. Helsin{kiot komitet posebno vnimanie posveti na nekolku oblasti povrzani so promocijata i za{titaa na ~ovekovite prava koi vo tekot na ovaa godina bea od prioriteten interes, odnosno, bea sferi na najgolemi povredi na ~ovekovite prava. 2 Povredi na ekonomskite i socijalnite prava na gra|anite

Nasproti ustavnata opredelba na Republika Makedonija kako "suverena, samostojna, demokratska i socijalna dràva"(~len 1), koja treba "da obezbedi socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i napredok na li~niot i zaedni~kiot ìvot"(Preambula na Ustavot) i sprotivno na prifatenite obvrski soglasno Paktot za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, vo 2003 prodolùva negativniot razvoen trend koj doveduva do direktno zagrozuvawe na elementarnata egzistencija na golem broj lu|e. Vo izminatata godina ne samo {to ne e napraven nikakov pozitiven is~ekor vo nasoka na podobruvawe na ekonomskata i socijalnata polo`ba na gra|anite, tuku se zabele`livi i natamo{ni restrikcii, posebno vo sferata na socijalnata i zdravstvenata za{tita na gra|anite. Proizvodstvoto se u{te pokaùva negativni trendovi (so mali pozitivni pomestuvawa vo kratki periodi). Brojot na nevraboteni dostigna nad 400.000 lica; ne e pu{ten vo rabota nitu eden pokrupen proizvodstven kapacitet, a vloùvawata vo zemjodelieto se minimalni i sosema nedovolni za kakvi bilo pomestuvawa vo ovaa oblast (0,57% od vkupniot buxet za 2003 god.). Nadvore{nite investitori se u{te ja smetaat teritorijata na Republika Makedonija kako rizi~no podra~je i nema pozna~ajni nadvore{ni vloùvawa vo koja bilo oblast. Spored site napraveni istraùvawa i izve{taite na UNDP i Svetskata banka, siroma{tijata stanuva najgolem problem vo Republika Makedonija. Primawata na naselenieto se padnati pod egzistencijalniot minimum za najgolem del od naselenieto

Lo{ata kohabitacija me|u Pretsedatelot, Vladata i Sobranieto ishoduva{e so katastrofalni posledici za funkcioniraweto na dràvata vo oddelni podra~ja (na pr. nepopolnuvaweto na ambasadorskite mesta i nekompletiraweto na sostavot na Ustavniot sud i Republi~kiot sudski sovet, me|utoa i vo odnos na tolku ~uvstvitelni pra{awa kako sudbinata na is~eznatite lica, kade {to pretsedatelot bez koordinacija so Vladata dava{e prazni vetuvawa). Vo svoeto deluvawe pretsedatelot si dozvoli naru{uvawe na Ustavnata odredba za odvoenost na religijata od dràvata. Spored pove}e javni glasila promocijata na generalot Stamboliski e obavena vo crkoven objekt. Helsin{kiot komitet nekolku pati pismeno se obrati do kabinetot na pretsedatelot so cel da dobie informacii za nastanot, me|utoa, ne e dobien nikakov odgovor ({to moè da se protolkuva kako priznavawe na navodite dadeni vo mediumite).

9

(prose~nata plata vo Republika Makedonija vo tekot na 2003 ne nadminuva 200 evra, a socijalnite beneficii od strana na dràvata sekojdnevno se namaluvaat . Maksimalniot iznos na socijalnata pomo{ za eden mesec za ~etvoro~leno semejstvo e 50 evra, {to ne gi zadovoluva ni elementarnite potrebi za ishrana na eden ~ovek za eden mesec. Vo izminatiot period namalena e listata na lekovi koi moàt da se zemat besplatno (odnosno koi se pokrieni so zdravstvenoto osiguruvawe), a e zgolemena participacijata pri sekoja zdravstvena intervencija. Siroma{tijata neposredno i posredno go zagrozuva ostvaruvaweto na niza bazi~ni prava i slobodi. Vo Republika Makedonija taa se reflektira pred se vrz ostvaruvaweto na pravoto na obrazovanie, zdravstvenata za{tita, za{titata na ~uvstvitelnite grupi (stari, deca, èni, lica so hendikep), ostvaruvawata na pravata za zdrava ìvotna sredina, rabotnite prava i za{tita pri rabotata, pravoto na soodveten ìvoten standard i vo krajna linija, dostoinstvoto na ~ovekot. Se povtoruva situacijata od 2002 godina koja se karakterizira so zgolemena socijalna tenzija i naru{uvawe na golem del od rabotnite i socijalnite prava na gra|anite. I vo ovaa godina najgolemiot broj slu~ai na poplaki od strana na gra|anite, koi doa|aat do Helsin{kiot komitet se tokmu od ovaa oblast. Ako se ima predvid deka smenata na vlasta vo golema mera se dolì tokmu na zagrozuvaweto na pravata na gra|anite vo ovaa oblast, toga{ aktuelnata vlast ne odgovorila na eden od glavnite prioriteti zaradi koi e izbrana. So edna od svoite prvi odluki15 Vladata ja zapo~na restriktivnata socijalna politika. Kako rezultat na ovaa politika "so gordost" be{e objaven podatokot deka socijalna pomo{ }e prestanat da primaat nad 20.000 gra|ani na Republika Makedonija. Helsin{kiot komitet ne moè da najde razbirawe za tolkuvawata na

15 Vladata, vo dekemvri 2002 donesuva takva Odluka (Sl. vesnik 91/2002) so koja se zaostruvaat kriteriumite glavno po dva osnova: a) so toa {to baratelite "so podnesuvawe na baraweto dostavuvaat i smetki za potro{ena elektri~na energija koi se vodat na ime na nositelot na pravoto ili ~len na negovoto doma}instvo"; i b) "so podnesuvaweto na baraweto da dostavi i dogovor za zakup za koristewe na soodvetniot stanben prostor". U{te po soop{tuvaweto na "noviot kriterium" - elektri~no broilo, Helsin{kiot komitet upati barawe do Ministerstvoto za trud i socijalna politika, po koe dràvniot sekretar na ova ministerstvo odgovori deka: a) Ministerstvoto upatilo izvestuvawe do centrite za socijalna rabota barawata za socijalna pomo{ zadolìtelno da se primaat bez razlika dali so kompletnata dokumentacija e priloèna i smetka za potro{ena elektri~na energija; b) deka mo`nosta za poseduvawe na broilo, odnosno, pri~inite poradi koi doma}instvoto nema takvo broilo }e se utvrduvaat so neposreden uvid; v) deka so toa "se dava mo`nost za steknuvawe i koristewe na pravo na socijalna pari~na pomo{" i na barateli koi nema da dostavat smetka za elektri~na energija dokolku spa|aat vo edna od 13-te navedeni kategorii lica. Me|utoa, nasproti ova, do Helsin{kiot komitet se obratija pove}e gra|ani so poplaki deka sepak im bila uskratena socijalnata pari~na pomo{, vo najgolem broj slu~ai zatoa {to ne poseduvale smetki za elektri~na energija na ime na baratelot ili ~len na negovoto doma}instvo, a del i zaradi toa {to ne poseduvale dogovor za zakup na stan. Od ovie poplaki proizleguva deka korektivnite kriteriumi navedeni vo odgovorot od Ministerstvoto, fakti~ki ne bile primeneti.

10

Vladata na na~eloto na socijalna pravednost i pravoto na socijalna pari~na pomo{ na licata sposobni za rabota, a socijalno neobezbedeni. Izvesno e deka ima lica {to go izigrale ili }e go izigraat sistemot na za{tita. No, isto tolku izvesno e deka toj broj ne moè nitu slu~ajno da e 20-tina iljadi. Pokraj toa, kako site da zaboravame deka se raboti za pove}e od nedostoinstveni 2.400 denari. Vladata, pak, se ~ini zaborava deka su{tinata na socijalnata solidarnost e deka sekoj gra|anin vo na{ata dràva treba da ima obezbeden socijalen minimum {to bi se sostoel od: finansiski minimum za egzistencija ({to ne bi smeel da bide pomal od 6.200 denari po ~ovek), "pokriv nad glavata" i medicinski "paket". I u{te edna{ da naglasime - toa e minimumot. Mehani~koto namaluvawe na brojot na korisnici na socijalna pomo{ so vnesuvawe na novi ili zaostruvawe na postojnite kriteriumi, vo uslovi na ogromna nevrabotenost, vo nikoj slu~aj ne moè da se percepira kako pozitiven ~ekor vo ostvaruvawe na buxetski za{tedi i pokrivawe na buxetskiot deficit.16 So nekoi svoi merki Vladata intervenira{e vo socijalnata sfera na na~in koj go naru{uva pravniot kontinuitet i pretstavuva otvorena povreda na zakonite i na nepraven na~in ograni~uvawe na pravata na gra|anite ostvareni vo prethodniot period.17

16 Na sednicata odràna na 22 maj 2003 godina Ustavniot sud na Republika Makedonija gi ukina ~len 1 i ~len 2 stav 3 i 4 od Odlukata za izmenuvawe i dopolnuvawe na Odlukata za uslovite, kriteriumite, visinata, na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe na pravoto na socijalna pomo{ donesena na 2.12.2002. Vo odlukata za ukinuvawe (Sl. vesnik br. 37/03) Ustavniot sud smeta deka vaka postavenoto "...ovlastuvawe(to) na Vladata ne e vo operacionalizacija na zakonskata odredba od ~len 29 stav 2 od Zakonot za socijalna za{tita, tuku osnov za utvrduvawe na pravoto na socijalna pari~na pomo{ ...", a {to ne e vo domen na izvr{nata tuku na zakonodavnata vlast. Ottuka, toa se kosi so edna od osnovnite vrednosti na na{iot ustaven poredok - podelbata na dràvnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.

Po ukinuvaweto na pravno nezasnovanite odredbi na Vladata, a koi{to bea promovirani so poslednite nepopularni izmeni (smetkite za elektri~na energija i dogovorite za zakup na stan), na koi {to Helsin{kiot komitet nekolku pati ukaùva{e vo svoite izve{tai, se doveduva pod pra{awe celokupnata strategija na Vladata na Republika Makedonija vo domenot na socijalna za{tita. 17 So obrazloènie deka raspredelbata na stanovite izgradeni kako socijalna pomo{ na semejstvata so niski primawa, napravena od prethodniot sostav na Vladata ne e zasnovana vrz soodvetni kriteriumi i deka se napraveni fakti~ki povredi na pravoto vo sostavuvaweto na listite na korisnici, Vladata go poni{ti ve}e zavr{eniot konkurs i ja zapo~na celata postapka od po~etok. Po poni{tuvaweto na oglasite za socijalni stanovi od strana na Vladata, gra|anite koi imaat steknato pravo na zakup upatija tu`ba za upraven spor do Vrhovniot sud na Republika Makedonija protiv Odlukata za poni{tuvawe, kako i inicijativa za ocenuvawe na zakonitosta na istata odluka na Vladata do Ustavniot sud na Republika Makedonija. Vrhovniot sud na 13.02.2003 godina donese Re{enie so koe ja otfla tu`bata so obrazloènie deka e nedozvolena. Imeno, spored Vrhovniot sud, so tu`ba za upraven spor moè da se ospori samo upraven akt, a sudot utvrdil deka "ozna~enata Odluka na Vladata na Republika Makedonija nema karakter na upraven akt vo smisla na ~len 6 od Zakonot za upravni sporovi." Ustavniot sud na 8.04.2003 godina donesuva Re{enie so koe ja otfrla inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na

11

Duri i pozitivnite merki prezemeni so cel reducirawe na korisnicite na socijalna pomo{ so nivno obezbeduvawe na produktiven na~in kako {to e dodeluvaweto na koristewe na neobraboteno zemji{te, ne se ostvaruvaat na na~in koj moè navistina da pretstavuva ~ekor vo nasoka na re{avawe na problemot.18

Povredite na pravata od raboten odnos isto taka zazemaat zna~ajno mesto vo negativnite trendovi na za{tita na ~ovekovite prava. Vo kontinuitet so prethodnata i 2003 godina se okarakterizira so masovni povredi na Zakonot za vrabotuvawe19, pravata koi proizleguvaat od raboten odnos20 i nesovesnata uloga na samite

Odluka na Vladata, so obrazloènie deka Odlukata za poni{tuvawe ne e propis, podoben za ustavno sudska ocenka (Za sudot, koj trgnuva od sodrìnata na osporenata Odluka, "istata ne moè po svojot karakter da pretstavuva propis, vo smisla na ~lenot 110 alineja 2 od Ustavot" zatoa {to "ima pravno dejstvo samo po odnos na licata {to sklu~ile dogovor za zakup vrz osnova na sega poni{tenite oglasi"). Isto taka, vo svoeto obrazloènie, Ustavniot sud konstatira deka "Vo ovoj slu~aj Oglasot, pretstavuva op{t povik za neograni~en broj na zainteresirani lica da sklu~at dogovor i istiot po svojot karakter ne e propis tuku prezemeno dejstvie za realizacija na prethodno regulirana konkretna postapka za davawe na to~no definirani stanovi pod zakup." So ovie re{enija gra|anite se dovedeni vo situacija na praven vakuum i nemo`nost da gi za{titat svoite prava. So cel da i dade pravna validnost, Vladata donese nova Odluka za uslovi i kriteriumi za raspredelba na stanovi izgradeni po "Proektot za izgradba na stanovi koi }e se izdavaat na lica so niski prihodi" (Sl. vesnik na RM 51/03), so koja prakti~no prestana da vaì Odlukata za na~inot i postapkata za raspredeluvawe na stanovite izgradeni po "Proektot za izgradba na stanovi koi }e se izdavaat na licata so niski prihodi" (Sl. vesnik na RM 104/00, 97/01 i 8/02). So novata odluka se primenuva princip na retroaktivno vaèwe negativno za gra|anite neposredno involvirani vo slu~ajot, predvideni se novi kriteriumi, me|utoa ednakvo generalni i neprecizni kako i vo prethodnata, Vladata ednostrano go raskina obligacioniot odnos vospostaven so gra|anite i ne najde na~in za takvo razre{uvawe na problemot koe }e gi zeme predvid specifikite na sekoj individualen slu~aj posebno. Spored poslednite informacii dobieni preku mediumite, Vladata zapo~nala so prenamena na nekoi od socijalnite stanovi (vo Gostivar tri stana se dodeleni nadvor od listite napraveni vrz novite kriteriumi, a za potrebite na Vladata). 18 Vo kontekstot na nepostoewe na razrabotena politika za razvoj na zemjodelieto, maliot broj {iroko definirani kriteriumi moè da go dovede vo pra{awe pravi~noto raspredeluvawe na zemji{teto; ne se vodi grià za pravilno registrirawe na individualnite zemjodelci koi ponatamu bi trebale da gi uìvaat pravata od zdravstveno i socijalno osiguruvawe; idnite korisnici ne se osloboduvaat od administrativni taksi; ne se garantiraat subvencii vo forma na pomo{ vo |ubriva, davawe na povolni krediti za nabavka na mehanizacija i oprema i sli~no. 19 Otpu{taweto na Gabriela Traj~evska od Germanos Telekom poradi otsusto od rabota za vreme na bremenosta; prestanok na rabotniot odnos na grupa gra|ani poradi otsustvo od rabota za vreme na konfliktot vo 2001, nasproti zaklu~ocite i preporakite na Vladata - slu~aite za rabotnicite od ADG Mavrovo, MZT Learnica, Mak-stil Skopje - op{tina Ara~inovo 20 Helsin{kiot komitet apelira{e do Vladata za otkaznite re{enija izdadeni od nejzina strana, da gi po~ituva zakonskite obvrski i procedurite vo slu~aite na razre{uvawe, posebno vo delot na obrazloùvawe i transparentnosta na takvite re{enija. (slu~aite na neobrazloèni i predvremeni re{enija za razre{uvawe na Direktorot na upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe, Direktorot na JP za

12

sindikati koi ja zaboravaat svojata uloga.21 "Kadrovskite, strukturalnite i tehnolo{kite promeni" se naj~esti izgovori zad ~ije apstraktno i neobrazloèno zna~ewe se zasnovaat masovnite22 i pravno nepotkrepeni otpu{tawa na rabotnicite. I vo ovaa godina prodolùva praktikata na otpu{tawe na rabotnicite zaradi u~estvo vo {trajk.23 Kadrovskite pomestuvawa vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na specifi~en na~in se odrazuvaat na uìvaweto na pravata na vrabotenite.24

Dràvniot inspektorat za trud, kako nadle`na istitucija koja vr{i nadzor nad primenata i po~ituvaweto na zakonite vo vrska so rabotnite odnosi i pravata koi proizleguvaat od raboten odnos, ne odgovori na postavenite zada~i i barawata za pogolema aùrnost kako nadleèn organ vo pogled na slu~aite na falsifikuvani dokumenti, po~ituvawe na zakonite i zakonskite proceduri, vo davaweto pomo{ i pravna pouka pri postapuvawe po barawata na rabotnicite za za{tita na nivnite prava25.

Generalen zaklu~ok koj moè da se izvede vo odnos na sostojbata so pravata na gra|anite vo sferata na ekonomskite, socijalnite i rabotnite prava e deka e ova sfera na najgolemo nepo~ituvawe na nacionalnata i me|unarodnata regulativa od strana na site nivoa na vlasta i deka vlasta gradi takva

stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, ja osvedove~uvaat takvata praktika na Vladata). 21 Vo slu~ajot "Kiro ]u~uk" vo me|usebnata borba za vlijanie, dvata razli~ni sindikati sosema zaboravija na za{titata na pravata na rabotnicite. Indikativna e odlukata na Vladata (Sl. vesnik na RM br. 51/2003) da dodeli edna ~etvrtina od vkupnite sredstva nameneti za zdruènija na gra|ani na Sojuzot na sindikatite (koj ne e neprofitna organizacija i ne e registriran kako zdruènie na gra|ani spored Zakonot za zdruènija na gra|ani i fondacii). 22 Otpu{taweto na pogolem broj rabotnici od ESM bez soodvetno pravno izdràna postapka, a vo nekoi od slu~aite so grubo prekr{uvawe na nacionalnite zakoni i prifatenite me|unarodni akti (kako vo dvata slu~ai na otpu{teni rabotni~ki za vreme na koristeweto na porodilnoto otsustvo).; prestanokot na raboten odnos na pogolem broj lica od Fondot za zdravstveno osiguruvawe ; 23 Slu~ajot so AD Kiro ]u~uk - Veles se provlekuva i vo ovaa godina zasilen so 39 novi odluki za prestanok na rabotniot odnos. 24 Pri somnitelnite rasporeduvawa na rabotnici od MVR vo drugi mesta (~estopati na nesoodvetni pozicii) na del od niv im bilo priznaeno pravoto na tro{oci za odvoen ìvot od semejstvoto vo visina od 60% od prose~nata plata na rabotnik isplatena vo stopanstvoto na Republika Makedonija vo poslednite tri meseci, smetano od denot na rasporeduvaweto. Iako licata imaat re{enija potpi{ani od ministerot za vnatre{ni raboti so koi im se priznava spomenatoto pravo (deka gi ispolnile uslovite od ~len 27 i ~len 87 stav 1 alineja 4 od Kolektivniot dogovor na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti) tro{ocite za odvoen ìvot ili ne bile voop{to ispla}ani ili pak isplatata bila soprena so obrazloènie deka nema buxetski sredstva. 25 Mnogu ~esto prekr{uvawe na pravata e otsustvoto na obrazloènie i otsustvoto na pravna pouka vo re{enijata za prestanok na rabotniot odnos.

13

strategija so koja celokupniot tovar na navodnite "reformi" go prefrla na smetkata na i onaka osiroma{enite gra|ani so {to sozdava uslovi na postojani socijalni tenzii i situacija na moèn socijalen konflikt. Moèbi najdobra ilustracija za izbegnuvaweto na obvrskite na aktuelnata vlast e faktot {to Makedonija se u{te ne prezema nikakvi ~ekori za ratifikacija na Revidiranata Evropska socijalna povelba - akt {to na ekonomsko-socijalen plan pretstavuva ona {to Evropskata konvencija za ~ovekovi prava pretstavuva na planot na gra|ansko-politi~kite prava i slobodi na gra|aninot. 3.1 Policijata i ~ovekovite prava Vo tekot na izminatata godina se prodlabo~i procesot na dezavuirawe i degradirawe na ulogata na policijata po dve paralelni linii. Od edna strana, policijata prodolì da go kr{i zakonot ostanuvaj}i nadvor od dosegot na pravdata. Od druga strana, del od naselenieto, posebno pripadnicite na albanskata zaednica, prodolìja da neguvaat otvorena nedoverba kon uniformiranata policija i da se sprotistavuvaat na sekoj oblik na deluvawe na policijata i da protestiraat pri sekoe apsewe izvr{eno vrz pripadnici na ovaa zaednica postavuvaj}i se nadvor i nad zakonot i sozdavaj}i situacija na praven i institucionalen haos. Specifi~nite zada~i koi {to treba{e prioritetno da gi ostvari policijata vo 2003 godina bea: promeni vo etni~kiot sostav na policijata; reformi vo nasoka na podigawe na nejzinata efikasnost kako i vo nasoka na pogolema za{tita na ~ovekovite prava i slobodi; podigawe na nivoto na sevkupnata bezbednost na naselenieto i posebno na bezbednosta vo podra~jata koi bea zafateni od konfliktot vo 2001 godina. Rezultatot na ednogodi{nite deklarirani zalo`bi ni od daleku ne e zadovolitelen:

1. I pokraj evidentnite promeni vo etni~kata struktura na policijata (koi za àl se pred se orientirani kon pogolema zastapenost na pripadnicite na albanskata etni~ka zaednica, a ne i kon vistinski multikulturni promeni vo sostavot), ne se zgolemi senzibilitetot na policijata za kulturnite, religioznite i etni~kite razliki26. Za~uduva {to vo nitu edna od

26 Nesenzibiliziranosta na policijata za specifi~nite aspekti na me|uetni~kite tenzii i konflikti dojde najmnogu do izraz vo akcijata na pretresuvawe na domovi po povod slu~ajot "Sopot". Ocenkata na Helsin{kiot komitet za neprilagodenosta na policiskata akcija vo Sopot kon posebnite potrebi na licata koi bile neposredno zasegnati pri nasilnite pretresi po domovite (jasnite indicii za nepo~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo, privatnosta, li~niot integritet, i nepostapuvaweto vo sklad so najdobriot interes na decata) koincidira{e so rezultatite od neposredniot uvid na ekipata na Narodniot pravobranitel. Rezultatite pokaùvaa "o~igledno nesoodvetno, ne~ove~ko i nehumano odnesuvawe sprema odredeni lica od strana na pripadnicite na policijata koi go vr{ele pretresot, pa i pre~ekoruvawe na slu`benite ovlastuvawa, odnosno postapuvawe sprotivno na Ustavot i zakonot". Me|utoa, za ~elnicite na MVR, rezultatite od rabotata na sedum~lenata "me{ana" komisija pri MVR (so pretstavnik na OBSE)

14

obukite koi se izveduvaat so uniformiraniot del od policijata ne e staven akcent tokmu na ovoj nedostatok na policijata.

2. Etni~ki me{anite policiski patroli koi trebaa da ja vratat doverbata na naselenieto vo policijata, ne ostvarija efektivna kontrola nad podra~jata vo koi se dviàt i nivnoto prisustvo ostana na nivo na formalno prisustvo na terenot. Policijata prodolì da gi koristi "uslugite" na vojskata vo izvr{uvaweto na akciite na teritorijata na Republika Makedonija (slu~ajot Brest) tvrdej}i deka osomni~enite za odredeni kriminalni dejstvija ne se civili i koristej}i voena retorika nepoznata za krivi~noto pravo.27

3. Namesto vo funkcija na odrùvawe na javniot red i mir, i sproveduvaweto na zakonot, ~estopati policijata se javuva{e vo uloga na generator na tenzii kako na planot na me|uetni~kite odnosi taka i na planot na upotreba na sila vrz nevooruèni i gra|ani {to ne pretstavuvaat zakana po nitu edna osnova. Nedoverbata na naselenieto se zgolemuva zaradi toa {to policijata ne apsi tuku kaznuva i ubiva, ne za{tituva tuku se zakanuva i zapla{uva, ne sorabotuva tuku manifestira mo} i vleva strav.

4. Prezumcijata na nevinost se naru{uva mnogu ~esto so izjavi dadeni vo mediumite od strana na oficijalni lica od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, odnosno vo oficijalnite nastapi i pres konferencii na portparolkata na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.28

pokaàle deka policiskata akcija bila "uredno podgotvena" i deka bile napraveni samo "mali" pre~ekoruvawa na slu`benata dol`nost. Za kakvi "mali pre~ekoruvawa" ({to gi utvrdila komisijata) stanuva zbor moè{e da se utvrdi samo od izvestuvaweto na OBSE, nedostapno za po{irokata javnost. Za àl, za pristrasnoto i la`no prikaùvawe na naodite od komisijata, koe ne be{e vo interes na vra}aweto na zagubenata doverba kon policijata od strana na javnosta, nikoj ne snose{e odgovornost. 27Policijata trgna vo akcija za "razbivawe na kriminalni / ekstremisti~ki / teroristi~ki" grupi bez da pokaè soodvetni sudski naredbi i bez da gi navede krivi~nite dela za koi postojat osnovi za somnevawe. Toa dovede do dramati~no opa|awe na doverbata na gra|anite kon sproveduva~ite na javniot red i mir, pa duri i razvivawe na animozitet poradi "nenadejnite apsewa" na me{tani {to nemaat nikakva vidliva vrska so kriminalnite strukturi {to dejstvuvaat vo toj region. 28 Namesto da ja koristi terminologijata od Zakonot za vnatre{ni raboti, od ZKP, i KZ, MVR koristi vokabular koj ja prejudicira vinata na opredeleni lica (koi gi narekuva "osvedo~eni kriminalci") bez da go navede krivi~noto delo za koe postojat osnovi za somnevawe, bez da navede dali se podneseni krivi~ni prijavi i, eventualno, dali se podignati obvinitelni akti od strana na javniot obvinitel. Na primer, vo pismoto objaveno vo Dnevnik (30 oktomvri 2003) potpi{ano od MVR, pokraj demantot na izjavite na edno zdruènie na gra|ani, be{e izneseno tvrdeweto deka liceto G.S., na koe mu prestanal rabotniot odnos, go o{tetilo MVR proneveruvaj}i 17 milioni denari. Vo istoto pismo aktuelnite rakovodni lica vo MVR go iznesoa i tvrdeweto deka {vercot so nafta i cigari bil za{titen znak na nivnite prethodnici koi "vakvite transporti na nafta i nafteni derivati gi pravea so znaewe na Vladata i direktorot na Carinskata uprava i so blagoslov na nivnite toga{ni koaliciski partneri vo vlasta" (Dnevnik 30 oktomvri 2003). Potoa, vo pismoto objaveno vo Dnevnik ("Krokodilskite solzi na Gruevski"), MVR obvinuva{e deka "...najgolemite manipulacii so branitelite (rezervistite i

15

5. Gra|anite upatuvaa brojni poplaki za policiskoto dejstvuvawe koi se odnesuvaat na: nezakonskite pretresi, proizvolnite apsewa (bez nalog za priveduvawe, prosledeni so pove}ednevno zadrùvawe na privedenite i so krajno nesoodveten tretman na privedenite vo policiskite stanici), i drugi dejstvija koi pretstavuvaat pre~ekoruvawe na ovlastuvawata na policijata. Dijapazonot na sistematski povredi e mo{ne {irok: priveduvawe bez sudska odluka i bez da bidat soop{teni pri~inite za priveduvaweto; prisilno doveduvawe vo policijata so izloùvawe na javna qubopitnost; nezapoznavawe so pravata na privedenite lica; neizdavawe pismen dokument vo koj se navedeni osnovot i pri~inite za zadrùvaweto; nepristojno i neslu`beno obra}awe, maltretirawe i poniùvawe pri legitimirawe, nesostavuvawe izve{taj pri legitimiraweto itn.29

pripadnicite na EBI "Lavovi") se pravea od VMRO-DPMNE i od toga{niot minister za finansii". Pritoa, MVR né informira i deka poslednata poternica za liceto Dime Ickovski "za krivi~no delo kra`ba e izdadena tri dena po parlamentarnite izbori, koga se u{te bea aktuelni rakovodnite strukturi na VMRO-DPMNE vo sudstvoto i policijata." Namesto vo uloga na pribira~ na dokazi zaradi podnesuvawe na krivi~na prijava, MVR se javuva{e i vo ulogata na obvinitel i presuduva~.

Soo~eno od strana na mediumite so brojnite indicii za prekr{uvawe na ~ovekovite prava vo istra`nata postapka vodena protiv osomni~enata Slobodanka [ukleva, MVR na konferencija za pe~at, pred "sudot na javnosta", iznese "fakturi" koi bi trebalo da posluàt kako krunski dokaz vo sudskata postapka protiv obvinetata. I vo ovoj kako i vo mnogu prethodni slu~ai be{e zazemen stavot deka prekr{uvaweto na ~ovekovite prava moè da se opravda koga se poseduvaat "sigurni dokazi" za vinata na osomni~eniot i deka "sigurnite dokazi" go pravat nepotrebno postoeweto na celokupniot pravosuden sistem. 29 Ukaùvame samo na nekolku ilustrativni primeri: Vo Sveti Nikole, namesto sudska naredba, policajcite pokaùvale par~e hartija na koja so penkalo bile napi{ani desetina imiwa na mladinci koi trebalo da bidat privedeni.

Jov~e Lazoroski (voza~ vo Okta) bil raspra{uvan vo policiskata stanica vo Kumanovo od strana na policajci vo civil koi ne se legitimirale, ne go izvestile za pri~inite na priveduvawe, nitu go izvestile za negovite prava. Dve sedmici podocna (06.08.2003 god.) Lazoroski bil povtorno priveden od strana na ovlasteni slu`beni lica, povtorno bez nikakvo obrazloènie.

Snimatelot na TV "Tera" Toni Petru{evski bil na nasilni~ki na~in spre~en da snima od grupa specijalci na MVR po "zalo`ni~kata drama" vo Bitola. Petru{evski, od strana na policajcite, bil grubo navreduvan, lentata so snimeniot materijal mu bila odzemena i bil priveden vo policiskata stanica bez da bide zapoznaen so pri~inite i so negovite prava.

Petre Nikoloski, porane{en pripadnik na edinicata "Lavovi" na 06.11.2003 godina okolu 02.00 ~asot nautro bil prisilno priveden od strana na policiski slu`benici bez sudski nalog i bil odnesen vo PS Prilep bez da bide informiran za pri~inite za priveduvaweto. Proizvolnite apsewa prodolìja i vo 2003 godina i nivna cel bea pred se pripadnici so poinakvo politi~ko (partisko) ubeduvawe. @rtvi na nezakoniti priveduvawa, no i na policisko nasilstvo, bea i odredeni porane{ni pripadnici na MVR (od biv{ata kontroverzna edinica "Lavovi"). Se u{te prodolùva praksata na neevidentirawe na provedenite vo policiskite stanici, so {to se izbegnuva odgovornosta za priveduvaweto bez nalog. Se u{te se koristi i institutot "priveduvawe zaradi obavuvawe informativen razgovor" ({to e ukinato ve}e podolgo vreme so odluka na Ustavniot sud). Vo [tip, pokana za "informativen razgovor" so naznaka da se javi "vedna{" ima dobieno devedgodi{niot sin na porane{niot komandant na edinicata "Lavovi"! Monitor na Helsin{kiot komitet

16

be{e svedok kako na lice koe prethodno bilo pove}epati povikuvano da se javi vo policijata, mu se vra~uva pokana so naznaka da se javi "vedna{" otkako samoto dobrovolno se javilo vo policiskata stanica. Vo golem broj slu~ai "informativnite razgovori" se koristat kako pritisok vrz gra|anite za da dadat iskaz pred policijata. Po pu{taweto na sloboda, na gra|anite ne im se izdava potvrda za osnovot i prestojot vo policiskata stanica, {to im onevozmoùva da se àlat na osnovanosta i zakonitosta na zadrùvaweto, da se opravdaat na rabota i sl. Koga Helsin{kiot komitet pobara objasnuvawe za priveduvaweto na Ana Kunovska (bez nalog, bez da bide informirana za pri~inite, i bez da bide izvedena pred istraèn sudija) dobivme odgovor od PS Kisela Voda, vo koj e navedeno deka A.K. bila vo policiskata stanica "zadràna vo 21.15 ~asot vrz osnova na Slu`bena bele{ka za zadrùvawe na lice so pouka za pravata izdadena od strana na inspektorite od ONT pri SVR - Skopje". Istite inspektori prvo go prekr{ile pravoto na nepovredlivost na nejziniot dom, pa duri potoa pribavile nalog za pretres, bez da izdadat zapisnik za istiot.

Helsin{kiot komitet ukaùva na brojni propusti pri pretresuvawe: pretres bez sudski nalog; pretresi vo koi ne se znae {to vsu{nost se bara; pretres vo prostorii koi ne se navedeni vo sudskiot nalog (na primer, pri kontroverznite pretresi vo [tip vo naredbata e dadena adresata Vera Cirivi Trena br. 29 vo [tip a pretresot e izvr{en, soglasno ona {to e navedeno vo zapisnikot na m.v. Suitlak, vikend ku}a); pretresuvawe samo so pokaùvawe na nalogot (bez istiot da mu se dostavi na gra|aninot, kako vo slu~ajot pri pretresot na domot na komandantot na "Lavovite" Stojkov, vo ve~erni ~asovi); pretres bez svedoci (bez nikakvo obrazloènie); neizdavawe zapisnik za pretres; vnesuvawe nevistiniti podatoci vo zapisnikot; neizdavawe potvrdi za odzemeni predmeti (slu~aj "Sopot") itn.

Neinformiranosta na gra|anite za nivnite prava policijata ja koristi i so povikuvawe na ve}e nepostoe~ki propisi. Vo edno izvestuvawe potpi{ano od Na~alnikot na OVR-Kisela Voda stoi deka bilo izvr{eno priveduvawe na lica soglasno Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na slu`bite za javna bezbednost. Me|utoa, ovoj Pravilnik od 1985 godina e ukinat u{te vo fevruari 1998 godina so vleguvaweto vo sila na noviot Pravilnik za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti! I pokraj toa {to Ustavniot sud vo period od nekolku godini uporno donesuva odluki so koi {to se obiduva da ja prekine praktikata na bespravno priveduvawe na makedonskata policija, MVR uporno gi ignorira odlukite na Ustavniot sud. Ustavniot sud vo 1999 g. ukina nekolku odredbi od Pravilnikot na MVR od 1998 godina (~l. 21 stav 1 to~ka 3, ~l. 29 i ~l. 31). Me|utoa, namesto da gi informira pripadnicite na policijata za spomenatite izmeni, MVR vo 2003 godina pe~ati policiski prira~nik vo koj e objaven i "Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na ministerstvoto za vnatre{ni raboti" (onoj od fevruari 1998 god.) zaedno so ukinatite ~lenovi. Na advokatite ne im se dava prilika da kontaktiraat nasamo so osomni~enite za da moè da se sovetuvaat, a i toga{ koga prisustvuvaat na ispituvaweto moè samo pasivno da nabquduvaat. Po priveduvaweto na Jov~e Lazoroski ne mu bilo dozvoleno da razgovara so negovata advokatka koja ve}e se nao|ala vo policiskata stanica i koja tvrdi deka uporno barala da prisustvuva na ispituvaweto na nejziniot klient na {to i bilo odgovoreno deka }e bide uapsena dokolku ne izleze od stanicata. Lazoroski bil pu{ten naredniot den vo 09:00 ~asot, otkako bil primoran da go potpi{e zapisnikot vo koj se veli deka ne baral advokat. Uslovite za zadrùvawe vo policiskite stanici se lo{i i nehumani, osobeno vo zimskiot period bidej}i prostoriite za zadrùvawe po pravilo se podrumski i bez zatopluvawe. Na licata zadràni podolgo ne im se obezbeduva ishrana iako toa e predvideno so pravilnik na Ministerstvoto. Ne postojat standardi za poseben tretman na ranlivi grupi, kako maloletnici, lica so hendikep i sl. Vo tekot na pritvorot sredbite so semejstvoto se mnogu restriktivni, a vo nekoi slu~ai i potpolno otsustvuvaat. Policijata prodolùva so nekontroliranata upotreba na ogneno oru`je pri apseweto na osomni~enite. Vo tekot na 2003 godina toa dovede do smrt na pove}e osomni~eni za krivi~ni dela pri nivnoto apsewe. Vo slu~ajot na Dim~e Ickovski semejstvoto na ubieniot izrazi otvoreno somnenie deka e izvr{ena vonsudska

17

6. Metodite na tortura i poniùva~ko odnesuvawe se u{te pretstavuvaat sekojdnevie na policiskoto deluvawe i ne se predmet na posebna kontrola, gonewe i soodvetno sankcionirawe. Licata li{eni od sloboda i privedenite vo policiska stanica nemaat redoven pristap do lekar a za lekar po svoj izbor ne stanuva nitu zbor. Pravoto na medicinski tretman ne e uredeno nitu so zakonski nitu so interni propisi i e ostaveno da se re{ava od slu~aj do slu~aj. Vo odredeni slu~ai, koga ekipite na brza pomo{ bile prinudeni da interveniraat vo policiskata stanica, licata koi dobile medicinski tretman ne moèle da ja podignat medicinskata potvrda od stanicata. Vo pogolem broj slu~ai podatocite vo medicinskite potvrdi ne ukaùvaat na koj na~in se nastanati povredite.30 Godinava zabeleàvme i dva slu~ai na policisko maltretirawe na vraboteni vo mediumite.31 Nitu sudovite nitu Javnoto obvinitelstvo ne samo {to ne gi koristat svoite zakonski ovlastuvawa vo funkcija na spre~uvawe na policiskite zloupotrebi tuku i nema nitu volja da se prezeme kakov i da e poteg vo taa nasoka.32

egzekucija (okolnostite na slu~ajot se dovolno somnitelni, a kontradiktornosta na izjavite vo vrska so obdukcijata go nadopolnuvaat ovoj vpe~atok), me|utoa, komisijata formirana za ispituvawe na slu~ajot (vo koja ~lenuva{e i pretstavnik na OBSE) utvrdi opravdana primena na sila. 30 Drasti~en primer pretstavuva smrtta na Blagoj Stojanovski, na 5.12.2003 vo Bitolskiot istraèn zatvor "Crn Most" koj po~inal zaradi nepruàwe lekarska pomo{ vo sostojba na O~igledno naru{uvawe na zdravjeto. 31 Snimatelot na TV "Tera" Toni Petru{evski i snimatelot na TELMA televizija, g. Mitko Zatkovski. 32 Za razlika od 2001-ta, a delumno i od 2002-ta, koga be{e karakteristi~no teritorijalno i personalno fokusirawe na slu~aite na tortura ili na ne~ove~no ili poniùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe, zna~i rasprostranetost na podra~jata pogodeni so krizata i ra{irenost so relativno jasen etni~ki predznak, vo 2003-ta godina dojde do teritorijalna disperzija, zna~i slu~aite se ra{irija na celata teritorija, a etni~kiot predznak se pro{iri i kon mnozinskata populacija. Imeno, najgolemiot broj `rtvi vo slu~aite kade Helsin{kiot komitet be{e involviran na ovoj ili onoj na~in bea etni~ki Makedonci (okolu 20-tina slu~ai), duri potoa Romi (4 procesirani i 2 neprocesirani slu~ai), kako i 4 etni~ki Albanci. Najserioznite slu~ai se Albanec od Kosovo (drèn vo pritvor bez da mu bidat izvadeni kur{umite dobieni vo presmetka so makedonskata Policija) i etni~ki Makedonec koj po~ina vo pritvorot vo Bitola (najnov slu~aj - elementite se u{te se utvrduvaat).

U{te edna va`na karakteristika e deka be{e "pokrien" prakti~no celiot dijapazon na tipski slu~ai: od slu~ai na tortura pri priveduvawe i ispituvawe vo policiska stanica (na primer, slu~ajot so obvinetiot za terorizam Avni Ajeti, dràn ~etiri dena na "policiska obrabotka" pred da dade sebeinkriminira~ki iskaz pred istraèn sudija; slu~ajot na Jo{ko i Dalibor Vja~oski brutalno pretepani vo policiskite garaì; slu~ajot na porane{niot "lav" Petre Nikolovski), do ne~ove~no ili poniùva~ko odnesuvawe pri pretres na dom i lica, pa se' do zloupotreba na pravni instituti kako {to e pritvorot vo funkcija na iznuduvawe priznanie (posebno slu~ajot [ukleva). Policijata ne se obiduva{e da iznudi priznanie samo za te{ki krivi~ni dela (kako pri obvinetite za "terorizam", ili duri i svedocite - na primer, klu~niot svedok za slu~ajot "Sopot" koj ne be{e obvinet) tuku i vo slu~ai na obi~ni kra`bi. Vo Helsin{kiot komitet kako slu~ai na tortura bea registrirani slu~aite na: Skender Sadikovi} bil pretepan vo sopstveniot dvor pred negovite tri

18

Helsin{kiot komitet u{te edna{ istaknuva deka ~ovekovite prava ne moàt da bidat za{titeni bez postoewe na efikasna, obu~ena, organizirana i odgovorna policija.. U{te edna{ potsetuvame na ~lenot. 1 od Zakonot za vnatre{ni raboti, spored koj, glavna zada~a na policijata e "za{tita na ìvotot, li~nata sigurnost i imotot na gra|anite" i "

maloletni deca i pove}emina sosedi, a potoa bil priveden vo policiskata stanica kade {to bil podloèn na èstoko tepawe vo koe aktivno u~estvuvale 6 policajci, so namera da se iznudi priznanie za izvr{ena kra`ba vo "Sv Petka" vo Bediwe kade is~eznala kasata so parite od prodadeni sve}i. Pri tepaweto policajcite se koristele so dr{ka za sekira i udirale vo predelot na 'rbetot i bubrezite. Senad Rustemovski i Ejvas [erifovski od Prilep i Ja{ar Ramadan od Bitola na 8.02.2003 bile privedeni vo policiskata stanica vo Prilep (zaradi identifikacija) kade {to bile navreduvani, tepani i maltretirani od strana na petnaesetina policajci. Po 4 ~asa bile prinudeni da potpi{at izjava deka nemaat nikakvi zabele{ki na odnesuvaweto na policijata i potoa bile oslobodeni. Forumot za pravata na Romite "ARKA" od Kumanovo izvesti deka na den 02.04.2003 godina okolu 16.30 ~asot kaj Spomen Kosturnicata vo Kumanovo dve lica od Romska etni~ka pripadnost bile tepani od strana na policijata. Spored soznanijata na "ARKA", na ovoj nastan mu prethodela raspravija pome|u o{tetenite lica i ~uvarot na Spomen Kosturnicata, koj se obiduval da gi izbrka zatoa {to igrale ko{arka. Otkako ne uspeal, ~uvarot povikal policija koja do{la i vedna{ zapo~nala da gi tepa. Kako posledica na tepaweto ednoto lice se zdobilo so vidlivi povredi na predelot na grbot, racete i nozete. Toa pobaralo lekarska pomo{ i nabavilo lekarsko uverenie. Drugoto lice, maloletno, bilo tepano so boksovi no nemalo vidlivi znaci na povredi, no isto taka se obratilo na lekar. Dalibor Vja~ovski e bez pismen dokument i obrazloènie priveden vo PS Kru{evo preku garaìte, a ne od glavniot vlez "za da ne gleda celiot grad kako go nosat vo stanica". Kon garaìte se upatil i negoviot tatko, za da vidi {to se slu~uva so sinot. Po izleguvaweto od policija, kaj Dalibor e konstatirano te{ko o{tetuvawe na desnoto oko, po {to toj bil hospitaliziran i ostanal 9 dena na bolni~ko lekuvawe na o~nata klinika, a kaj negoviot tatko bila konstatirana fraktura na 3 rebra (od 6-to do 8-mo rebro) od desnata strana na gradniot ko{. Mitko Zatkovski na 28.05.2003 god. vo ranite utrinski ~asovi bil poseten od trojca policajci koi go izvestile deka imaat naredba za prisilno doveduvawe kako svedok vo sudot - dokument ne bil pokaàn. Otkako bil fizi~ki sovladan, pri {to se zdobil so telesna povreda, po dolna maica Mitko Zatkovski bil odnesen vo policiskata stanica \or~e Petrov no, namesto ottamu da bide odnesen vo sudot vo Vinica, bil pu{ten doma. Ona {to najseriozno zagriùva e deka dràvata, i pokraj brojnite reakcii (kako na mediumite taka i na nevladinite organizacii) ne prezede soodvetni aktivnosti za nadminuvawe na sostojbite. Naprotiv, se dobiva vpe~atok deka posebno Policijata uporno go zgolemuva brojot na takvite slu~ai, deka nema duri ni vnatre{no sankcionirawe na policajcite (za sudsko sankcionirawe ne stanuva zbor), pa duri Policijata pristapuva kon svesno zatskrivawe na takvite policajci ({to se odnesuva na site spomnati slu~ai). Vnatre{nata kontrola vo Ministerstvoto za vakvi i sli~ni pre~ekoruvawa e bez u~estvo na gra|anite, nedosledna i se karakterizira so kolegijalna solidarnost. Edinicata za profesionalni standardi po pravilo im "poklonuva verba" samo na izjavite na involviranite policajci, bez voop{to da gi vklu~i o{tetenite vo istragata. Vo eden slu~aj Policijata uporno nudi na prepoznavawe drugi policajci (samo ne involviranite). Vo drug slu~aj i pismeno negira{e postoewe na slu~aj na tortura i pokraj postoeweto dokumentacija i od Ministerstvoto za odbrana i od Narodniot pravobranitel za slu~ajot. Mnogu ~esta reakcija na policijata, koga se povikani da dadat informacii pri postoewe na somnenie deka e izvr{en ~in na fizi~ko maltretirawe (obi~no koga povredite se vidlivi, ili postoi medicinska dokumentacija) e deka do{lo do samopovreduvawe na osomni~eniot. Sozdavaweto na efikasno telo za borba protiv pre~ekoruvaweto na policiskite nadle`nosti se nametnuva kako prioritet.

19

za{tita na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot" , kako i na toa, deka osomni~enite, obvinetite i osudenite se isto taka gra|ani.... Helsin{kiot komitet gi poddrùva promenite na sostavot na policijata vo nasoka na porealno otslikuvawe na multikulturniot karakter na op{testvoto, kako isklu~itelno zna~ajni za soodvetnoto obavuvawe na zada~ite i osnova za vra}awe na doverbata na gra|anite.. Me|utoa, ovie promeni vo nikoj slu~aj ne smee da se obavuvaat na na~in koj zna~i zaobikoluvawe na procedurite, pravilata i kriteriumite. Posebno, obrnuvame vnimanie na otustvoto na soodvetna vnatre{na i nadvore{na kontrola na rabotata na policijata i blagata i mnogu ograni~ena primena na sankciite vo slu~aj na prekr{uvawe na zakonskite odredbi i zloupotreba na slu`benata dol`nost. 3.2 Sudstvoto i ~ovekovite prava I vo izminatata godina prodolì procesot na erozija na dignitetot na sudstvoto kako treta nezavisna vlast. Iako bea napraveni izvesni ~ekori napred vo pogled na samostojnosta (so stapuvaweto vo sila na noviot zakon za samostoen sudski buxet), vo pogled na nezavisnosta i nepristrasnosta na sudstvoto ne bea napraveni zna~itelni pozitivni pomestuvawa. Vakvite konstatacii koreliraat so sopstvenite viduvawa na sudiite. Imeno, Od Soop{tenieto do sredstvata za javnoto informirawe, a vo vrska so zaedni~kata sredba na Vrhovniot sud so pretsedatelite na apelacionite i osnovnite sudovi na Makedonija, odràna na 04 septemvri, jasno proizleguva deka tie se potpolno svesni, pa i samokriti~ni vo odnos na sostojbite vo sudstvoto. Vo Soop{tenieto tie naveduvaat deka osnovna bolka na na{eto sudstvo e neaùrnosta, deka redica sudii bile "...vovle~eni vo izbornite komisii..." pa duri i "...nekoi od niv bea duri i mo{ne dobro nagradeni...". Ponatamu, deka se onevozmoèni pouspe{no da funkcioniraat poradi nedonesuvaweto zakoni vo sudskata oblast, a so toa se onevozmoùvaat i reformskite promeni kon poednostavni proceduri i efikasni postapki i tn. Ne negiraj}i "...deka vo sudstvoto ima niza negativnosti, slabosti, pa duri i anomalii...", ovoj najvisok sobir na sudiite na Makedonija, smeta deka "...za lo{ata sostojba vo sudstvoto, del od vinata snosime nie, no ne sme samo nie odgovorni...". Soglasuvaj}i se so ovie aspekti na navedenoto Soop{tenie, izvesno e deka izborot na sudiite i javnite obviniteli e se u{te pod neposredno vlijanie na politi~kite partii na vlast (izborot go vr{i Sobranieto na Makedonija) i na izvr{nata vlast (posebno Ministerstvoto za pravda i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti). Sekoja nova vlast se obiduva da go instrumentalizira sudstvoto preku "instalirawe" na provereni partiski kadri vo sudstvoto, a osobeno na klu~ni mesta kako {to se Republi~kiot sudski sovet, Vrhovniot sud, Ustavniot sud i pretsedatelskite i drugite rakovodni mesta vo drugite sudovi, kako i vo Javnoto obvinitelstvo. I vo tekot na 2003 godina sudovite i sudiite bea izloèni na postojan pritisok od strana na drugite segmenti na vlasta (posebno

20

izvr{nata) i vo pove}e navrati i na razli~ni na~ini be{e izvr{en direkten atak vrz nivnata organizaciona i funkcionalna nezavisnost.33 Nezavisno od idealite za podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska, sudiite se pove}e ili pomalku kvazi-dràvni slu`benici i na dolgi pateki retko koga navistina i oponiraat na vlasta. Izmenite {to se podgotvuvaat vo kaznenata postapka kako odgovor na zakanite na organiziraniot kriminalitet i korupcijata (specijalni istra`ni merki, za{tita na svedoci i sl.) se vo funkcija na poefikasna kontrola na kriminalot, no ne vodat dovolno grià za pravata na obvinetiot i pravoto na privatnost. Posebno zagriùva i najnoviot Akcionen plan za borbata protiv organiziraniot kriminal, dokument vo koj{to se insistira na tesna sorabotka na policijata, obvinitelstvoto i sudovite ({to e sprotivno na me|unarodnite standardi so koi se obezbeduva fer i nepristrasno sudewe). Vo niza slu~ai sudiite pokaàa mnogu slabo poznavawe na me|unarodnata i nacionalnata regulativa povrzana so ~ovekovite prava i slobodi i, ne samo {to ne uspeaja da ja ostvarat svojata uloga na najvisoka za{tita na ovie prava, tuku se pojavija i kako neposredni prekr{iteli na pravata na gra|anite.34

33 ]e go spomneme slu~ajot so sudot vo Gostivar, koga ministerot za vnatre{ni raboti otvoreno se vme{a vo odlukata na sudijata da ne opredeli merka pritvor za osomni~eniot {to rezultira{e vo smenuvawe na sudijata i donesuvawe na sprotivna na negovata odluka. 34 Indikativno za nepostoeweto svest za ~ovekovite prava kaj sudiite e i nivnoto oglu{uvawe na tvrdewata za tortura i ne~ove~en tretman, i prenebregnuvaweto na praktikata zasnovana vrz EK^P, deka tovarot za obezbeduvawe na prifatlivo objasnuvawe za pri~inata na povredata pa|a na vlastite, a ne na odbranata (vo slu~aj koga nekoe lice e odvedeno vo policiski pritvor vo zdrava sostojba, no pri pu{taweto }e se utvrdi deka e povredeno). Najeklatanten primer be{e oglu{uvaweto na sudot vo procesot protiv Selam Selami, koj "is~eznuva" otkako se upatuva kon sudot za da go pobara nalogot za pretres na negoviot dom. Odbranata poseduva{e izobilstvo medicinski dokazi, vklu~itelno i izvestuvawe potpi{ano od direktorot na Biroto za javna bezbednost (od 29.08.2002 god.) deka "Selam Selami se nao|a vo Klini~kiot centar vo Skopje, poradi dobien izliv na krv vo mozokot, nastanat kako rezultat na hipertenzija, predizvikana od psihosomatski pri~ini". Nitu obvinitelstvoto, nitu sudot ne prezedoa nikakvi merki koi bi dovele do pronao|awe i kaznuvawe na odgovornite lica. Na nekolku drugi sudski procesi, protiv lica koi bea obvineti za krivi~no delo terorizam, odbranata iznese tvrdewe deka klu~nite dokazi na koi se temeli obvinitelniot akt se izjavi koi se iznudeni so policiska prisila. U{te pove}e, izjavata na obvinetiot Avni Ajeti (iznesena kako dokaz protiv komandantite "âkala" i "Xejmi [ej") kako i na svedokot Ramadan Bajrami (slu~aj "Sopot") bea negirani na glavniot pretres so obrazloènie deka se dadeni pod policiska prisila. Iako na sudot mu bea predo~uvani soodvetni medicinski dokazi za nastanatite povredi za vreme na pritvorot, pa duri i tragi od zadobienite povredi predo~eni na glavniot pretres (vo slu~ajot na Avni Ajeti), kako i indicii za nezakonito priveduvawe i nedozvoleno zadrùvawe od strana na policijata, sudovite se oglu{ija na tvrdewata za tortura i ne~ove~no i poniùva~ko postapuvawe. Osnovnite sudovi ne pobaraa sproveduvawe na efikasna oficijalna istraga koja bi trebalo da dovede do utvrduvawe na fakti~kata sostojba vo odnos na indiciite deka dokazite (izjavite) se pribaveni so kr{ewe na ~ovekovite prava, i donesoa osuditelni presudi (vo slu~ajot "Sopot" i slu~ajot "Ajeti, 'âkala', '[ej'...") poklonuvaj}i verba samo na prvi~nite iskazi dadeni pred istraèn sudija.

21

Prekr{uvawata na ~ovekovite prava i slobodi, vo vrska so ostvaruvaweto na minimalnite standardi i garancii predvideni vo ~len 5 i ~len 6 od Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot, moè da gi locirame vo site oblasti i na site nivoa na ostvaruvaweto na sudskata vlast.

1. Sudovite i vo 2003 godina generalno potfrlija vo za{titata na neprikosnovenoto pravo na sloboda i sigurnost na li~nosta kako vo pogled na osporuvaweto na zakonitosta na li{uvawata od sloboda, taka i vo pogled na opredeluvaweto na merkata pritvor i osporuvaweto na negovata zakonitost.35

2. Sudovite ne odgovorija na baraweto za zavr{uvawe na postapkite vo razumen rok. 36

35 Sudiite ja ignoriraat presumpcijata na slobodata kako i faktot deka tovarot na dokaùvaweto na zasnovanosta na pri~inite e na onie koi ja odzele slobodata. Sudiite opredeluvaat maksimalen pritvor (30 dena) i vo slu~ai koga takva stroga merka ne e neophodna, bez pritoa da dadat soodvetno obrazloènie za su{tinskite pravni i fakti~ki pri~ini za li{uvawe od sloboda, koi ponatamu bi mu ovozmoìle na liceto da ja ospori zakonitosta na pritvorot. Obi~no sudot samo se povikuva na formalna odredba bez pritoa da se navedat i dobro zasnovanite fakti~ki pri~ini. Sudiite mnogu ~esto go prodolùvaat pritvorot avtomatski, doslovno prepi{uvaj}i gi navodite od prethodnoto re{enie, bez da ispitaat dali pri~inite za pritvor seu{te fakti~ki postojat. Na primer, obrazloènieto na re{enieto za prodolùvawe na merkata pritvor za u{te 30 dena protiv Milenkovski Orce, Bajdevski Tome, Zdravkovski Dragan i Stojanovski Sa{a od 10.10.2003 god. od zbor do zbor e prepi{ano vo re{enieto od 07.11.2003 god. Vo fakti~ki neobrazloènoto re{enie, sudskiot sovet oti{ol dotamu {to visinata na propi{anata kazna za krivi~noto delo za koe se osomni~eni, sama po sebe, ja navel kako osnov za prodolùvawe na merkata pritvor. Vo izminatata godina bea zabeleàni pove}e slu~ai na ekstenziven pritvor, vo odredeni slu~ai i selektiven, kon opozicioneri ili porane{ni pripadnici na ONA/ANA. [ukleva S., viden ~len na opozicionata partija VMRO-DPMNE be{e pritvorena 4 meseci bez argumentacija od koja bi proizlegla neophodnosta na pritvorot. Porane{niot pratenik Amdi Bajram, be{e zadràn vo pritvor 9 meseci (otkako krivi~niot sovet ja ukina odlukata na istra`niot sudija za osloboduvawe od pritvor), nezavisno od toa {to be{e ponudena kaucija {to ja nadminuva{e sumata za koja Bajram be{e obvinet. Osmani Krenar be{e 11 meseci vo pritvor (na kraj i po osnov na prvi~no izre~enata kazna od 6 godini koja podocna be{e ukinata) za najposle obvinitelstvoto da se otkaè od slu~ajot poradi nedostatok od dokazi. Obvinetiot, i potencijalen svedok, Safet Beluli be{e dràn vo pritvor 12 meseci, a postapkata be{e prekinata poradi nedostatok na dokazi. Sudot donese osloboditelna presuda poradi nedostatok na dokazi vo slu~ajot na Vulnet ]azimi, izmenuvaj}i ja prvi~nata presuda so koja ]azimi be{e oglasen za vinoven i kaznet na uslovna kazna zatvor, so koja se saka{e da se "pokrijat" sedumte meseci {to ]azimi gi pominal vo pritvor. 36 Predolgoto traewe na postapkite e povrzano so dolgite periodi na neaktivnost vo postapkite {to se dolàt na: neaùrnost, neregulirani pobaruvawa na ve{tacite, neurednata dostava i sl. Dolìnata na postapkite e povrzana i so pripremite napraveni vo predistra`nata postapka. Imeno, del od obvinenijata se podigaat bez dovolno sobran prethoden materijal, {to podrazbira potreba od negovo sobirawe vo tekot na traeweto na samata postapka. Na primer, Osnovniot sud Skopje I - Skopje se u{te ne re{ava{e po baraweto za utvrduvawe na zakonitosta za li{uvawe od sloboda na g. Beqa zaradi mol~ewe na Policijata u{te od 9.07.2002 godina. I koga od MVR kone~no stigna odgovor ("deka Kriminalisti~kata policija pri MVR na RM - Skopje nema izvr{eno li{uvawe od sloboda na liceto Muhaedin Beqa... nitu ima prevzemeno merki i aktivnosti kon navedenoto lice"?!) sudot prodolì da go odolgovlekuva slu~ajot i pokraj toa {to g-

22

3. Ednakvosta na odbranata i obvinenieto i ednakvosta na orudijata koi tie moàt da gi koristat vo sudskata procedura bea povredeni vo pove}e slu~ai.37

4. Povredeno e pravoto na odbrana i branitel po sopstven izbor,38 kako i pravoto na javnosta na sudeweto,39 i sudewe vo otsustvo samo vo posebni okolnosti i po isklu~ok.40

not Muhaedin Beqa poseduva izvestuvawe do narodniot pravobranitel, prateno od strana na toga{niot Minister za odbrana - prof. d-r Vlado Popovski, vo koe e navedeno deka liceto Muhaedin Beqa, inaku kapetan vo ARM, bilo privedeno vo Policiskata stanica Avtokomanda. Isto taka, Osnovniot sud Kumanovo se u{te nema doneseno re{enie po baraweto za ispituvawe na zakonitosta na li{uvawe od sloboda na liceto Jovan~e Lazorovski, podneseno na 7.08.2003 god. I urgencijata upatena do Pretsedatelot na Osnoven sud Kumanovo (na 26.09.2003 god.) ostana bez odgovor.

Posebno eklatanten e primerot so postapkata za pravi~en nadomest vo sudskiot spor na Jadranka Ivanovska od Skopje {to se vodi ve}e 16 godini i seu{te ne e zavr{ena, {to samo po sebe pretstavuva osnov za aplikacija do Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur. 37 Vo pove}e slu~ai (na pr. slu~ajot na Quben Paunovski, na odbranata i e onevozmoèno da povika sopstveni svedoci, nasproti golemiot broj svedoci povikani od strana na obvinenieto. Neednakvata postavenost na odbranata vo odnos na obvinenieto (koga zad nego stoi Javniot obvinitel) se visokite taksi, naplatata za pregled na dokumentacijata sobrana vo istra`nata postapka i podigaweto na oddelni dokumenti.

Pravoto na ednakvost na sredstvata, kako i pravoto na prezumpcija na nevinost bea povreduvani i vo postapkite protiv nekoga{nite pripadnici na ONA i ANA, kade {to obvinitelstvoto vo otsustvo na dokazi se povikuva{e na "notorni fakti". Na primer, na sudeweto protiv obvinetite za terorizam vo Kumanovo, sudot ne samo {to ne reagira{e na zavr{nite zborovi na obvinitelite spored koi e "notoren fakt" deka obvinetite "âkala" i "Xejmi [ej" se "osvedo~eni teroristi" (i pokraj ukaùvawata na odbranata za povreda na pravoto na prezumpcija na nevinost), tuku i gi potvrdi osuduvaj}i gi site obvineti na po sedum godini zatvor. Sudovite gi prifa}aat re~isi site dokazi na obvinitelstvoto, bez razlika dali istite se pribaveni na nelegelen na~in ili so kr{ewe na ~ovekovite prava i slobodi. 38 Vo slu~ajot na Quben Paunovski sudijkata go povredi i pravoto na odbranata odreduvaj}i branitel po slu`bena dol`nost (iako obvinetiot ima{e sopstven branitel) koj pak nema{e dovolno vreme za podgotvuvawe na odbranata so ogled na kompleksnosta na slu~ajot. Od druga strana, branitelite po slu`bena dol`nost restriktivno se dodeluvaat kaj siroma{nite lica. Duri i vo akcijata za otvorawe na posebni kancelarii za pruàwe besplatni advokatski uslugi, organizirana od strana na Advokatskata komora na Republika Makedonija, a finansiski poddràna od Amerikanskata vlada, neverojatno te{ko e da se dojde do adresite na ovie kancelarii i imiwata na angaìranite advokati. 39 Vo pomalite mesta mnogu ~esto se naru{uva principot na javnosta na sudeweto so opravduvawe deka prostorot vo sudnicite e mal. Sudewata se izveduvaat vo tolku mal prostor {to nema mesto nitu za najbliski ~lenovi na semejstvoto na obvinetiot. Za àl, seu{te ne e iskoreneta praktikata da se odrùvaat sudewa i vo kancelariite na sudiite. Sudovite se naj~esto netransparentni vo pogled na informaciite za mestoto i vremeto na odrùvawe na sudeweto. 40 Vo krivi~nite postapki mnogu ~esto se koristi sudeweto vo otsustvo (posebno za krivi~ni dela terorizam i zagrozuvawe na bezbednosta). Obvinetite se proglasuvaat za nedostapni ({to za nekoi od slu~aite isto taka ne e to~no, bidej}i

23

5. Me|u po~estite prekr{uvawa na ~l. 6 od Evropskata konvencija e otsustvoto na kompetenten i stru~en preveduva~ vo slu~aite koga edna od strankite (posebno obvinetiot) ne go poznava jazikot na koj se izveduva sudeweto. Sudot mnogu ~esto poa|a od pretpostavkata deka razbiraweto na jazikot e dovolno.41

Poseben aspekt na sudstvoto poglednato niz prizmata na ~ovekovite prava i slobodi e negovata kontrola i zakonitosta vo raboteweto. Vrz osnova na nekoi istapuvawa na pretstavnicite na zdruènieto na sudiite, vo vrska so kritikite upateni od strana na javnosta, se stekna vpe~atok deka nezavisnosta na sudovite vsu{nost se tolkuva kako neodogovornost, neot~etnost, netransparentnost i nedopirlivost na sudiite.42 O~igledno, treba u{te mnogu da se raboti na jakneweto na svesta za odgovornosta na sudiite, {to e neophoden uslov za obezbeduvawe na pravi~no sudewe.43 Me|utoa, ednovremeno, a moèbi duri i pova`no e da se raboti na planot na menuvawe na sostojbite, a ne samo na konstatirawe na prisutnite "... negativnosti, slabosti, pa duri i anomalii...).

del od niv se nao|aat i vo samata sudska sala kako del od javnosta prisutna na sudeweto). 41 Ova se slu~uva koga kako obvineti se pojavuvaat pripadnici na albanskata zaednica koi go zboruvaat makedonskiot jazik, me|utoa sosema nedovolno za da gi razberat site obvinenija i ramnopravno da u~estvuvaat vo site proceduri). 42 Vo ovoj kontekst, spomenatoto soop{tenie na Vrhovniot sud po povod branot javni kritiki upateni za rabotata i funkcioniraweto na sudstvoto ima i druga dimenzija. Imeno, "kremot" na makedonskoto sudstvo (vrhovnite sudii, pretsedatelite na apelacionite sudovi i pretsedatelite na osnovnite sudovi) do{ol do zaklu~ok deka podednakvi "raznebituva~i" na sudstvoto se i onie koi nudat "koncept za re{avawe na aktuelni sude~ki predmeti" i onie koi "ja bombardiraat so bombi sudskata vlast". 43 Izbegnuvawe na odgovornosta so proglasuvawe na sudot za nenadleèn imavme koga Vrhovniot sud i Ustavniot sud se proglasija za nenadle`ni vo slu~ajot "socijalni stanovi" ostavaj}i gi gra|anite bez pravna pouka kako da go ostvarat ustavno zagarantiranoto pravo na àlba, vo odnos na odlukata na Vladata za poni{tuvawe na oglasite za "socijalni stanovi". Izbegnuvawe na li~nata odgovornost vo odnos na posledicite od sudskite naredbi, na primer, koga istraèn sudija od Osnovniot sud [tip izdava naredba za pretres na dom vo koja ne e navedeno za koe krivi~no delo stanuva zbor nitu pak koi predmeti se va`ni za krivi~nata postapka, a pretresot se izvr{uva na sosema druga adresa. Ukaùvaweto od na{a strana be{e ignorirano od pretsedatelot na Osnovniot sud, a od strana na istra`niot sudija be{e arogantno komentirano kako "bespredmetno", bez pritoa da se ponudat soodvetni argumenti. Osobeno zagriùva izbegnuvaweto na odgovornosta vo odnos na izvr{uvaweto na sudskite odluki. Sudiite kako da zaboravaat deka ovaa zada~a mu ostanuva na sudijata vo slu~aite koga nikoj drug dràven organ ne prezema merki za izvr{uvaweto na odlukata. Na primer, vo Zakonot za upravni sporovi (~l. 75) jasno e predvidena obvrskata na Vrhovniot sud da gi prezeme site dejstvija neophodni za "vospostavuvawe na zakonitata sostojba". Me|utoa, o~igledno obeshrabren od praktikata, Vrhovniot sud "dignal race" od ovaa obvrska pa duri i vo svojot Delovnik za rabota ne predvidel nikakov mehanizam preku koj{to bi se grièl za realizacijata na sopstvenite re{enija. Na toj na~in pravoto stanuva "golo" (jus nudum), se sozdavaat uslovi dràvata selektivno da gi primenuva sudskite odluki, odnosno namesto vladeewe na pravoto da se sozdava - pravna anarhija

24

Vo 2003 godina Javnoto obvinitelstvo isto taka ne uspea vo svojata rabota da gi implementira me|unarodnite standardi za ~ovekovite prava i slobodi. Vo pove}e slu~ai toa se pojavi kako neposreden prekr{itel na ovie prava ili kako pasiven nabquduva~ na vakvite prekr{uvawa od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, dràvnite organi i sudovite. Javnoto obvinitelstvo ne zavzede aktivna uloga vo pridviùvaweto na postapki protiv pripadnicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo slu~aite na o~igledno kr{ewe na zakonot44 i vo slu~aite na indicirano pre~ekoruvawe na ovlastuvawata (a vo funkcija na za{titata na pravata i slobodite na gra|anite).45

Vo vospostavenite odnosi na sorabotka i razbirawe me|u Javnoto obvinitelstvo i sudovite se provlekuvaat ne mal broj obvinitelni akti koi ne gi ispolnuvaat elementarnite proceduralni barawa i nikako ne moàt da se smetaat za dovolni za poveduvawe na sudska postapka.46

44 I pokraj o~iglednite i ukaàni osnovi za pokrenuvawe na krivi~ni prijavi (~l. 377 st. 3 od KZ - Neizvr{uvawe na sudska odluka44) protiv site onie lica koi prodolùvaat da gi primenuvaat vo praktikata ukinatite ~lenovi od Zakonot za vnatre{ni raboti i od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Javnoto obvinitelstvo ne prevzede nikakvi dejstvija. Javnoto obvinitelstvo ne pokaà pogolem interes nitu za slu~ajot "Ra{tanski lozja" i ulogata na pretstavnicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo egzekucijata na sedumte pakistanski dràvjani, nitu za slu{ajot na Muhaedin Beqa i indiciranite pre~ekoruvawa vo vr{eweto na slu`benata dol`nost na pripadnici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. 45 Vo ostvaruvaweto na za{titnata uloga vo odnos na policijata, Javnoto obvinitelstvo si dozvoluva i upotreba na dvojni standardi (po celi osum meseci sudewe pred Osnovniot sud vo Veles, kade liceto Spase Dimovski se javuva vo svojstvo na o{teten, obvinitelstvoto vo zavr{nite zborovi se otkaùva od natamo{noto gonewe na obvinetite policajci povikuvaj}i se tokmu na Zakonot za amnestija. Vo slu~ajov, amnestirani se ~etiri pripadnici na policijata koi na 11.08.2001 god. na lokalniot pat s. Ra{tani - s. Buzalkovo ispukale na nevideno 54 kur{umi vo traktorot vo koj se nao|al o{teteniot, koj samo po igra na sudbinata uspeal da preìvee (za {to se sobrani site neophodni dokazi), nasproti upornoto istrajuvawe vo postapkata za Krenar Osmani kade {to do kraj ne se primenuva Zakonot za Amnestija i pokraj toa {to nema nitu eden validen dokaz protiv obvinetiot; Na zamenik osnovniot javen obvinitel od Veles mu bile potrebni re~isi dve godini za da podnese Predlog za prezemawe na opredeleni istra`ni dejstvija (30.07.2003), vrz osnova na koi doprva treba da se odlu~i dali }e se podnese obvinitelen predlog za slu~ajot koga na 9.08.2001 godina bila napadnata ku}ata na Sabir Vejselov vo s. Ra{tani pri {to bil pogoden negoviot sin Tafik Vejselov koj po~inal na lice mesto. Prethodno spomenatite policajci vo slu~ajot so Spase Dimovski, dobile zada~a da bidat vklu~eni vo obezbeduvaweto na punktot vospostaven po ubistvoto na maloletniot Tafik. 46 Obvinitelniot akt protiv Quben Paunovski, na primer, ima Dispozitiv i Obrazloènie koi se prakti~no od zbor do zbor isti {to trebalo da bide konstatirano od strana na Sudot ve}e vo ispituvaweto na Obvinitelniot akt i da go odbie zaradi nedostatok na argumenti koi }e go objasnat Dispozitivot i nedostatok na poso~eni dokazi vrz osnova na koi se do{lo do zaklu~ocite izneseni vo Dispozitivot; sli~na e situacijata so obvinitelniot akt vo slu~ajot protiv Selam Selami kade jasno se vide deka Obvinitelstvoto nemaj}i {to da navede vo Obrazloènieto - pokraj povtoruvaweto na zaklu~ocite od Dispozitivot, gi be{e navelo i generaliite za Selami (kade e roden, adresa na ìveewe i sl.).

25

Helsin{kiot komitet smeta deka vo Republika Makedonija ni vo 2003 godina ne se obezbedija uslovi za soodvetna za{tita na ~ovekovite prava i slobodi vo ramkite na pravosudniot sistem. Vo rabotata na sudovite i ponatamu ne se impementiraat ni minimalnite ( garantirani so Evropskata konvencija za ~ovekovi prava) standardi.Sudovite ne se nezavisni, ne se neprostrasni i ne obezbeduvaat fer i pravi~na postapka pod ednakvi uslovi za sekoj gra|anin Vlijanieto na izvr{nata vlast i ponatamu e dominantno i go promovira partisko-politi~kiot modus, za smetka na zakonsko-pravniot.Na ovoj na~in se devalvira eden od bazi~nite stoèri na konceptot na ~ovekovite prava. 4 Vnatre{no raseleni lica i begalci

Dve godini po zavr{uvaweto na konfliktot se u{te ne e re{en problemot so vnatre{no raselenite lica. Momentalno na teritorijata na Republika Makedonija ima nad 1.500 oficijalno registrirani vnatre{no raseleni lica (smesteni vo kolektivni centri) i neevidentiran broj na raseleni koi se smesteni kaj rodnini ili sami go re{ile svojot status.

Aktivnositite na Vladata i Ministerstvoto za trud i socijalna politika se naso~eni direktno kon ednata i edinstvena opcija, prisilna repatrijacija.47

Spored reakciite na vnatre{no raselenite lica nezavisno od nivnoto etni~ko poteklo, pretrpenite traumi, zakanite, gubeweto na rabotnite mesta, nemo`nosta da se obezbedi egzistencija poradi uni{tenite i ograbeni domovi i du}ani, nemaweto uslovi da se posetuva nastava vo u~ili{tata, nerekonstruirani ku}i, (a i onie {to se rekonstruirani ne ovozomoùvaat elemntarni uslovi za ìvot {to e potvrdeno od monitorite na Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava koi bea vo regionite od kade poteknuvaat VRL), nemaweto nikakva garancija za ìvotot, imotot i nivnata bezbednost se tokmu pri~inite koi navodite na Vladata gi pravat neosnovani i pri~ini zo{to ovie lu|e nemaat namera da se vratat duri i ako se obnovat nivnite domovi. Vo svoite aktivnosti na prostorite kade {to se odviva{e konfliktot vo 2001 godina, Vladata, ne samo {to ne gi po~ituva nacionalnite zakoni,48 tuku ne gi po~ituva nitu prifatenite

47 Toa se potvrdi so Zaklu~okot na Vladata (17.02.2003) za repatrijacija na vnatre{no raselenite lica od Tetovo i tetovskite sela, kako i so izvestuvawata na Ministerstvoto za trud i socijalna politika od mesec Juni 2003, so koi "prestanuvaat uslovite za koristewe na uslugite vo kolektivnite centri" so istovremeno prekinuvawe na pomo{ta vo hrana. Site ovie aktivnosti se bazirani na uslovot (po viduvawe na Vladata) deka ne postojat pove}e pri~inite koi bile osnov ovie lica da steknat status na vnatre{no raseleni lica. Nasproti na ova ne se obezbeduvaat minimalni uslovi za vra}awe na lu|eto vo mestoto na nivnoto prethodno ìveewe. Ne se rekonstruiraat vo celost uni{tenite ku}i, ne se garantira bezbednost vo mestoto na ìveewe, ne se reagira na nasilstva nad vratenoto naselenie, ne se obezbeduva materijalna i finansiska pomo{ na povratnicite. 48 (spored koi postoi odgovornost na dràvata da gi nadomesti site {teti predizvikani od nejzini dejstvija - ~len 166 st. 1, Zakon za obligacioni odnosi)

26

me|unarodni standardi49 i se obiduva so prezemawe na restriktivni merki, preku ukinuvawe na socijalnata pomo{ na ovie lica, preku lo{ite uslovi za ìvot vo koelektivnite centri, da gi "motivira" da se vratat vo svoite domovi.

I vo slu~ajot so "zaboraveniot i zanemaren" del od begalcite od Kosovo, koi vo Makedonija dojdoa u{te vo 1999 godina, za Vladata najposakuvano re{enie e repatrijacija. Godinata {to izmina se karakterizira{e so aktivnosti koi naveduvaat deka me|unarodnata zaednica, a pred se Vladata, ja izbegnuvaat odgovornosta koja ja imaat vo odnos na begalcite a koja proizleguva od me|unarodnite dokumenti koi dràvata gi ratifikuvala i za koi kako da se zaborava deka pretstavuvaat del od nacionalnoto zakonodavstvo.50

Vladata i UNHCR gi stavija ovie lica vo situacija na edinstvena opcija za re{avawe na nivnata sudbina-ili da podnesat barawe za dobivawe azil ili da se vratat na Kosovo.51

Ovoj ultimatum e vo kolizija so dobrovolnosta pri apliciraweto za azil i dobrovolnosta za vra}awe/repatrijacija vo zemjata na poteklo. Vra}aweto na Kosovo e potpolno neprifatlivo re{enie bidej}i situacijata vo zemjata na poteklo za ovie lica ne e

49 Ne se po~ituva principot na nevra}awe (non-refoulment), ne se ovozmoùva u~estvoto na vnatre{no raselenite lica vo donesuvaweto na odlukite koi se odnesuvaat na repatrijacijata, raseluvaweto i voop{to donesuvaweto na odluki za nivniot ìvot i idnina (Vode~ki na~ela za vnatre{no raseluvawe, t. 28. st. 2). 50 Vo Republika Makedonija prestojuvaat okolu 2700 privremeno humanitarno zgrièni lica (Romi, A{kali i Egip}ani od Kosovo-Srbija i Crna Gora) od koi polovinata bea smesteni vo kolektivni centri, a najgolemiot broj vo kampot vo [uto Orizari dodeka ostanatite vo privatno smestuvawe. Sudbinata na ovie lica be{e promenta vo momentot koga so ednostrana odluka Vladata vo sorabotka so UNHCR go zatvorija kampot i pokraj izrazeniot revolt na pretstavnicite na lokalnata samouprava [uto Orizari i pretstavni~koto telo na begalcite. Prakti~no ovie lica so vakvata vladina akcija prestojuvaa ilegalno vo dràvata bidej}i pove}e nemaa adresa na ìveewe ili prestojuvawe koja be{e uslov za prodolùvawe na predhodno postoe~kiot status na preivremeno humanitarno zgrièni lica. So ova ovie lica ne moèa da se preregistriraat. Revoltot be{e izrazen so samoorganiziranoto preseluvawe na okolu 700 Romi, A{kali i Egip}ani na grani~niot premin Mexitlija na Makedonsko-Gr~kata granica na 19.05.2003 godina. Sagata za podobar ìvot prodolì so barawata Republika Makedonija da gi pu{ti ovie lica da baraat azil vo nekoja od zapadno evropskite dràvi koga taa i posle tolku godini ne im obezbedi mo`nosti za dostoinstven i normlen ìvot. Vo potpolno nesoodvetni uslovi na ìvot, bez elementarna pomo{, begalcite me|u koi ima{e i golem broj èni, deca i postari lu|e, se obiduvaa da go svrtat vnimanieto na me|unarodnata javnost kon svojata polo`ba. Me|unarodnata javnost potpolno se oglu{i na humanitarnata kriza koja trae{e tri meseci (se do 9.08.2003 godina). Vo o~iglednoto otsutvo na interes na me|unarodnata zaednica dali ovie lu|e }e preìveat ili ne, tie se soglasija povtorno da bidat smesteni vo kolektivniot centar Katlanovo, hotelot Jug turist i privatnite ku}i, Helsin{kiot komitet appelira{e do Vladata i do UNHCR za obezbeduvawe posoodvetni uslovi za ìvot od dadenite, bidej}i naporite i vetuvawata za podobruvawe na situatcijata voop{to ne bea napraveni i ostvareni. 51 Spored poslednite podatoci za azil aplicirale 2200 od begalcite vo Republika Makedonija. Pomal broj ve}e se soglasil dobrovolno da se vrati na teritorijata na Srbija i Crna Gora.

27

promeneta i bezbednosta ne e garantirana. Prvata opcija - podnesuvawe barawa za azil e prakti~no neostvarliva so ogled na kratkata praktika koja Republika Makedonija ja ima vo pogled re{avaweto slu~ai na ova pole, osobeno poradi zakonskata odredba koja naveduva na skepti~nost vo pozitivnoto re{avawe na barawata za azil.52 Drug aspekt koj isto taka ne vleva verba vo pozitivnoto odlu~uvawe e evidentno niskiot broj na pozitivno re{eni slu~ai po barawata za dobivawe azil. Na ova se nadovrzuva i nemo`nosta da se razgledaat opciite na primarna odgovornost na vlastite na Srbija i Crna Gora za raseluvawe na nejzinoto naselenie (vo slu~ajov Romi, A{kali Egip}ani - RAE) na teritoriite koi ne bea opfateni so krizata, nepo~ituvawe na principot na solidarnost od strana na me|unarodnata zaednica vo slu~aite na masovni proteruvawa koi se predvideni so Deklaracijata za teritorijalen azil na OON od 1967 godina, a i so odlukata na Evropskata unija od 2001 za lica pod privremena za{tita. Helsin{kiot komitet ja potsetuva vlasta deka vnatre{no raselenite lica i begalcite pretstavuvaat posebna ~uvstvitelna grupa ~ii prava se po pravilo ve}e prekr{eni ili mnogu lesno moàt da bidat povredeni. Odgovornosta na dràvata vo za{titata na ovie grupi e potencirana, posebno vo uslovi na golemo vremensko prodolùvawe na situacijata koja dovela do raseluvawe. Odgovornosta na dràvata e posebno golema vo uslovi koga taa se pojavuva kako osnoven pri~initel za raseluvaweto na lu|eto. Nitu edno re{enie koe se odnesuva na vnatre{no raselenite lica ne smee da bide napraveno bez nivna soodvetna .i aktivna sorabotka i primena na principite na dogovarawe i na dobrovolnost.Sekoj akt na prisila pretstavuva akt na natamo{no kr{ewe na ~ovekovite prava i slobodi.

5 Slobodata na izrazuvaweto i mediumi Op{ta ocenka e deka i vo 2003 godina ima trend na podobruvawe na sostojbata vo mediumite sporedeno so konfliktniot period vo tekot na 2001 godina koga ima{e drasti~en pad na novinarskite standardi kaj najgolemiot broj mediumi vo Republika Makedonija. Vo tekot na 2003 godina mediumite se obiduvaat da stanat aktiven ~initel vo odbranata na ~ovekovite prava i slobodi. Vo niza emisii se poveduvaat razgovori za naru{uvawata na pravata i problemite so nivnata za{tita, se obrabotuvaat specifi~ni slu~ai na bitni povredi na ~ovekovite prava, i, duri se zapo~nuvaat akcii na "otvoreni telefoni" do redakciite, preku koi gra|anite moàt da izvestuvaat za sopstvenite slu~ai i iskustva. Vo golem broj slu~ai javnosta dobi soodvetni informacii i taa be{e mobilizirana vo funkcija na vr{ewe pritisok vrz dràvnite organi da prezemat

52 Spored noviot Zakon za azil i privremena za{tita, ~len 29/1-3, pri procenuvawe na baraweto za azil dokolku se utvrdi deka liceto moè da pobara za{tita vo drug del na dràvata ~ij dràvjanin e "progonot e ograni~en samo na del od teritorijata na dràvata ~ij dràvjanin e baratelot, ili dokolku e bez dràvjanstvo vo koja imal voobi~aeno mesto na ìveewe i postoi mo`nost za efikasna za{tita vo drug del na dràvata, osven ako so ogled na site okolnosti ne moè da se o~ekuva liceto tamu da pobara za{tita" negovoto barawe }e bide odbieno.

28

soodvetni ~ekori zaradi za{tita na pravata na gra|anite. Posebno pozitivna uloga vo izminatata godina, mediumite imaa vo iznesuvaweto na podatoci za naru{uvawata na pravoto za zdrava ìvotna sredina.53 Dominantnata svrtenost kon me|uetni~kite odnosi se zamenuva so mnogu po{irok opfat na razli~ni sferi od oblasta na ~ovekovite prava (pravata na decata, na ènite, na seksualnite malcinstva i sl.). Zabeleìtelno e deka se poretko sre}avame govor na omraza, iako moè da se zabeleì deka se u{te postoi podelba po etni~ka linija koga se izvestuva za kriti~ni nastani.54 Gra|anite se izloèni na ednostrani informacii, ~esto neprovereni i vo funkcija na interesite na edna politi~ka partija. Karakteristika (posebno na mediumite na albanski jazik) e otsustvoto na kakva bilo kritika na pretstavnicite na sopstvenata etni~ka zaednica vo smisla na povredi na pravata na pripadnicite na drugite etni~ki zaednici. êsto, vo ovie mediumi (posebno vo dnevniot vesnik Fakti) pripadnicite na sopstvenata etni~ka zaednica koi projavuvaat minimum samokriti~nost ili problematiziraat nekoi pra{awa, vedna{ se etiketiraat kako "kauri" (pogrdno ime za hristijanite). Eden od golemite problemi vo izminatiot period e povredata na prezumcijata na nevinost od strana na mediumite. Osomni~enite za krivi~ni dela se obvinuvaat i osuduvaat pred ili vo tekot na sudskite proceduri, a vo slu~aite na nivnoto osloboduvawe javnosta ne dobiva soodvetni informacii.55 53 Slu~ajot so topilnicata za olovo od Veles; slu~ajot na lizgawe na zemji{teto vo naselbata Ramina - Veles; izlevaweto na jalovinata od zletovskite rudnici; naru{uvaweto na ekolo{kata ramnoteà i na sigurnosta na gra|anite so nesoodvetnata izgradba vo Skopje (vo slu~ajot Trnodol). 54 Ova be{e zabeleìtelno koga mediumite izvestuvaa za problemite vo srednoto obrazovanie, kade novinarite naj~esto zemaa strana - se stavaa vo uloga na za{titinici na makedonskata ili na albanskata kauza. Isto taka, vo po~etokot na godinata, vo nedostig na oficijalni rezultati od popisot za etni~kata struktura na naselenieto, vo site mediumi zedoa ogromen zamav {pekulaciite vo vrska so broj~anata zastapenost na razli~nite etni~ki zaednici, {to predizvika zgolemena nedoverba i me|uetni~ki tenzii. Nekoi mediumi na makedonski jazik prodolìja so ednostranoto i pristrasno informirawe za ~uvstvitelni temi kako {to se slu~ajot [em{evo, problemite na sredno{kolcite vo Kumanovo, u~eni~koto nasilstvo vo Skopje, ; ili, prodolùvaweto na {pekulaciite za masovnoto zaboluvawe na kumanovskite u~enici vo tekstot "Od kade doa|a otrovot?"itn.

Ne pomalku {pekulacii i ednostranost bea prisutni i vo odredeni mediumi na albanski jazik {to se odnesuva do temi kako {to se protestite okolu nepo~ituvaweto na Zakonot za amnestija, tekovnite sudski procesi {to se vodat kon etni~ki Albanci, a osobeno za raspravata okolu Zakonot za posebni prava na bezbednosnite sili i nivnite semejstva. O~eviden primer za selektivno informirawe pretstavuva vesnikot "Fakti" koj go objavi soop{tenieto na Helsin{kiot komitet za slu~ajot "Ra{tanski lozja", no ne go objavi Soop{tenieto za nasilstvoto kako presedan {to ne smee da se povtori. No, slu~ajot "komandant âkala" frli nova svetlina - za razlika od 2001 godina, ovoj pat i mediumite na makedonski jazik i tie na albanski bea edinstveni - tie go osudija aktot na kidnapirawe policajci od strana na "komandant âkala". 55 Izvestuvawata povrzani so slu~ajot na Selam Selami (obvinet za ubistvo na dvajca policajci), ne bea prosledeni i so soodvetno izvestuvawe za negovoto osloboduvawe.

29

Vo 2003 godina bea kupeni dvata najvlijatelni nezavisni dnevni vesnici (Dnevnik i Utrinski vesnik) od strana na germanskiot koncern VAC. Vladata ne reagira{e na ova (iako moè da se postavi pra{aweto za sozdavawe medumski monopol od strana na VAC). Od druga strana, {to treba da se pozdravi, e potpi{uvaweto na Povelbata na OBSE za po~ituvawe na slobodata na govorot od strana na VAC. Pra{aweto na monopolskata postavenost i specifi~nata poddr{ka od strana na dràvata be{e postaveno vo odnos na Makedonskata informativna agencija (MIA). Slu~ajot se nao|a pred ustavniot sud na Republika Makedonija. Partizacijata na se {to se nao|a pod vlijanie na izvr{nata vlast, se reflektira{e i vo promenite napraveni vo MRTV, kako dràven medium. Kadrovskite i organizaciskite promeni vo golema mera ja sledat partiskata direktiva i sozdavaat situacija na nedoverba na gra|anite kon informaciite dobieni od ovaa mediumska ku}a, odnosno nejzino pretvorawe vo medium zadolèn za partiska propaganda. Me|utoa, posebna specifika na ovaa godina e golemiot broj tu`bi podneseni protiv novinari.56 Pet slu~ai na sudski proceduri protiv novinarite go privlekoa vnimanieto na Helsin{kiot komitet:

1. Sowa Kramarska vo noemvri 2003 godina be{e osudena vo Osnovniot sud 1vo Skopje na pari~na kazna od 20.000 denari zaradi eden nejzin komentar (upotreba na zborot "laè" za iskaz na pratenikot Stojan Andov). Obrazloùvaj}i ja presudata Sudot naveduva deka kaznata e izre~ena za da se prevospita novinarkata.

2. Zoran Markozanov - urednik vo nedelnikot "Zum" e kaznet za istoto delo kleveta na zatvorska kazna od 3 meseci, uslovno 2 godini.

3. Bobi Siljanovski - novinar vo Radio Bitola i dopisnik na MRTV i na nedelnikot "Start" za kleveta dobi zatvorska kazna od 5 meseci, uslovno na 1godina i pari~na kazna od 21.000 denari.

4. Dragan Antonovski, novinar na privatnata TV A1, za kleveta be{e osuden so pari~na kazna od 100.000 denari..

5. Mende Petkovski - novinar na Radio Bitola i dopisnik na "Dnevnik" i TV Sitel vo momentov mu se sudi za kleveta na sudija na Apelacioniot sud vo Bitola. Novinarot ja prenesol vesta deka policijata vo Bitola na ednakov na~in go primenuva zakonot (soobra}ajnite propisi) vo odnos na site, {to jasno se gleda vo slu~ajot na sudijata na Apelacioniot sud, ~ie vozilo bilo otstraneto od soobra}aj bidej}i vozelo bez registerski tabli~ki. Vesta se odnesuva na nastan koj e nadvor od slu`benoto deluvawe na sudijata na Apelacioniot sud, i istata

56 Spored soznanijata na Helsin{kiot komitet vo izminative 3 godini se podneseni 125 krvi~ni tu`bi protiv novinari. Ova moè dvozna~no da se tolkuva. od edna strana moè da zna~i deka prodolùva trendot vlasta da nastojuva da gi disciplinira novinarite, no od druga strana go postavuva i pra{aweto za novinarskata etika i navredite i klevetite kako del od novinarskoto izvestuvawe.

30

e prenesena vo nekolku mediumi. Tu`ba (od javniot obvinitel) e podnesena samo protiv ovoj novinar, vo nenadleèn sud koj ~ii sudii bile predmet na kritika vo prethodni napisi na istiot novinar.57

Za pra{aweto za krivi~nata odgovornost na novinarite za delata kleveta i navreda neodamna se razvi javna debata pri {to Zdruènieto na novinarite obvini deka izmenite vo Krivi~niot zakonik se preostri i ne soodvetstvuvaat na preporakite na Sovetot na Evropa i posebno deka tie se predlagaat bez u~estvo na novinarite. Vsu{nost stanuva zbor za zadrùvawe i precizirawe na krivi~nata odgovornost za delata kleveta i navreda so izmenite na Zakonot za krivi~na postapka, i barawe od strana na novinarite na niven privelegiran status vo odnos na drugite gra|ani koga stanuva zbor za ova krivi~no delo. Helsin{kiot komitet ja poddrùva idejata za otstranuvawe na zatvorskata kazna za bilo koj gra|anin po osnov na ovie dela, no ne i otfrlawe na krivi~nata odgovornost i pari~nata kazna (koja treba da bide drasti~no zgolemena). Poseben problem vo mediumskoto izvestuvawe pretstavuvaat "kolumnistite". Toa se voobi~aeno vidni li~nosti od akademskite ili politi~ki krugovi koi imaat redovni napisi vo pe~atenite mediumi. Vo ovie napisi se mnogu ~esti jazikot na omrazata i otvoreni navredi i vulgarnosti naso~eni kon konkretni li~nosti.58 Helsin{kiot komitet so zadovolstvo konstatira ogromen napredok vo mediumite i mediumskoto izvestuvawe vo nasoka na promocija i za{tita na pravata na gra|anite. Natamo{nata obuka, i senzibiliziraw,e i pred se , zgolemuvaweto na znaewata od oblasta na ~ovekovite prava, moàt u{te pove}e da ja zasilat ulogata na mediumite vo animiraweto i mobiliziraweto na javnosta vo nasoka na za{tita na ovie prava. Mediumite moraat da posvetat seriozni napori vo natamo{noto nadminuvawe na etno-oboenosta na sopstvenite informacii i na osloboduvaweto od partiskite vlijanija vo selekcijata i na~inot na iznesuvawe na informaciite. 6 Me|uetni~ki odnosi Nasproti deklariranite integrativni procesi, vo tekot na 2003 godina e vidliva otvorena dezintegracija na naselenieto i na teritorijata na Republika Makedonija vrz etni~ka osnova. Pra{awata na pravata na malcinskite zaednici i ostvaruvaweto na takva demokratska sredina vo koja site gra|ani na Republika Makedonija }e se ~uvstvuvaat ednakvo i udobno, postepeno se pretvorija vo pra{awa povrzani so ostvaruvaweto na mo}ta na odredeni partii, delewe na privilegii i redefinirawe na prioritetite na dràvata. Vo ovie procesi i aktivnosti, Republika Makedonija postepeno go gubi

57 Vo noemvri 2003 godina, Javnoto obvinitelstvo se povle~e od vodewe na slu~ajot i go prepu{ti goneweto na privaten tuìtel. 58 Posebno drasti~ni vo ova se napisite na profesorite na pravniot fakultet Qubomir Fr~kovski i \or|i Marjanovi} koi se pojavuvaat kako redovni kolumnisti vo vesnikot "Dnevnik".

31

karakterot na multietni~ka dràva i fakti~ki se pretvora vo bietni~ka. Ekskluzivitetot na etnoidentifikacijata vo sekoj segment na konstituiraweto na vlasta vo golema mera gi zagrozuva globalnite transformaciski procesi i go onevozmoùva zacvrstuvaweto na gra|anskata demokratija. Ovie procesi posebno negativno se odrazuvaat na podigaweto na zna~eweto na individuata, kako stoèr na konceptot za ~ovekovite prava i slobodi. Odnosite me|u pripadnicite na razli~nite etni~ki zaednici ne uspevaat da go nadminat nivoto na odnosi na kolektivitetite i ja onevozmoùvaat fleksibilnosta vo site drugi oblici na interesno zdruùvawe na gra|anite. Paralelizmot na zaednicite se izdignuva na nivo na pravilo i politi~kite partii na vlast ne samo {to ne go destimuliraat ova tuku ja poddrùvaat sekoja aktivnost naso~ena kon formirawe na paralelni institucii (duri do nivo na paralelizam na osnovnite infrastrukturni objekti: ambulanti, avtobuski stanici, prodavnici, sportski igrali{ta), strukturi i prostor na ìveewe na pripadnicite na razli~ni etni~ki zaednici. Vo uslovi na sveduvawe na interakcijata na etni~kite zaednici edinstveno na nivo na kolektiviteti, bri{eweto na se {to e zaedni~ko i povrzo~no, smaluvaweto na mo`nostite za neposredna komunikacija i spodeluvawe na problemite, mnogu o~ekuvano doa|a do povtorno zgolemuvawe na tenziite me|u pripadnicite na razli~nite etni~ki zaednici. Me|usebnoto netrpenie se manifestira vo sekojdnevnoto ìveewe na nivo na tivko negirawe i nepriznavawe, no i vo otvoreni demonstracii na omraza i vo negirawe i povreduvawe na bazi~nite ~ovekovi prava i slobodi vo odredeni konfliktni momenti. Toa {to sudirite se odvivaat pred se na relacija na mnozinskata makedonska etni~ka zaednica i najgolemata malcinska zaednica, albanskata, ne gi isklu~uva ostanatite etni~ki zaednici, kako od direktnata involviranost, taka i od trpeweto na neposrednite posledici po sopstvenite prava i interesi.

1. Etni~koto ~istewe i etni~koto razgrani~uvawe e najopasniot proces koj zede zamav vo tekot na 2003 godina. Procesot zapo~na na prostorite kade {to se odviva{e vooruèniot konflikt vo 2001 godina i od koj se isseli pogolemiot del od nealbanskoto naselenie. So ogled na toa deka ni vo tekot na 2003 godina ne bea ostvareni uslovite za vra}awe na raselenite lica, situacijata dobiva razmeri na trajno re{enie.59 Paralelno so ova se odviva i proces na vnatre{na migracija na naselenieto vo samite naseleni mesta (posebno gradovite), so {to se iscrtuvaat jasni etni~ki granici.

59 Ovoj proces e vo golema mera poddràn i od mesnoto naselenie od albanskata zaednica {to se manifestira vo o{tetuvawe na ve}e rekonstruirani ku}i vo sopstvenost na nealbanska populacija (na pr. vo s. Matej~e i vo s. Ara~inovo), nasilni~ko odnesuvawe i zapla{uvawe na pripadnicite na makedonskata zaednica i onevozmoùvawe da se izvr{uvaat selskite raboti (vo s. Quboten), kamenuvawe i o{tetuvawe na verski objekti (manastirot Sv. Nikola vo s. Quboten).

32

2. Procesot e ponatamu potenciran so etni~koto ~istewe vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie. Vo tekot na 2003 godina zna~ajno e namalen brojot na u~ili{tata vo koi nastavata se izveduva na pove}e jazici. Duri i toga{ koga pod ist pokriv se nao|aat deca od razli~ni etni~ki zaednici, voobi~aeno e tie da u~at vo razli~ni smeni i da nemaat nikakov dopir bilo vo u~ili{nite bilo vo vonu~ili{nite aktivnosti.60 Golem broj od me|uetni~kite tenzii vo izminatata godina bea povrzani tokmu so obrazovanieto, kade {to aktuelnata vlast se pokaà kako mnogu kruta i nesenzibila i se obide so dekretski merki da napravi promeni koi na ovoj ili onoj na~in gi dopiraa me|uetni~kite odnosi.61

60 Eden od retkite primeri na gimnazija vo koja u~enicite od razli~ni etni~ki zaednici posetuvaat nastava vo isto vreme e gostivarskata gimnazija "Pan~e Popovski" (iako i tuka e ve}e vidliv dezintegrativniot proces vo postoeweto na tri razli~ni tabloa na maturanti, na u~enicite koi nastavat ja posetuvale na makedonski, albanski ili na turski jazik). 61 Vo Kumanovo po neuspe{niot obid na Ministerstvoto za obrazovanie za re{avawe na problemot so u~enicite sredno{kolci od albanskata zaednica koi ne sakaa da se vratat vo mati~nata zgrada na gimnazijata "Goce Del~ev" po principot "~ekor po ~ekor" i po obidot za vra}awe na del od u~enicite sredno{kolci vo mati~noto sredno u~ili{te "Nace Bu|oni" (otkako bea spre~eni od grupa u~enici i roditeli od nealbanskite zaednici) i po nivnata reakcija (blokirawe na vlezot na Kumanovo i {trajk so glad na del od roditelite) Ministerstvoto za obrazovanie i nauka se odlu~i za "privremeno re{enie dodeka ne se smirat strastite" - 800 u~enici etni~ki Albanci da ja dovr{at u~ebnata godina vo prostoriite na ZIK "Kumanovo", a 910 u~enici da u~at vo "Rabotni~kiot dom".

Ministerstvoto za obrazovanie donese odluka za formirawe na gimnaziska paralaleka na albanski nastaven jazik vo Bitola (a koja prostorno }e bide smestena vo OU "Goce Del~ev." Odlukata e pravno i obrazovono izdràna, me|utoa e donesena krajno netransparentno, bez prethodni konsultacii so upravata na gimnazijata, na osnovnoto u~ili{te, na roditelite i na u~enicite, i bez soodvetno obrazloènie i argumentacija pred javnosta {to dade povod na etni~ki oboeni protesti od strana na roditelite i u~enicite od makedonskata zaednica (no i od po{irokata javnost vo Bitola), naru{uvawa na nastavniot proces, i povlekuvawe na baraweto za otvorawe na paralelka, odnosno povlekuvawe na paralelkata vo "ilegala". Povtorno problemot ne e re{en, tuku e zatskrien i kako takov pretstavuva moèn izvor za idni konflikti.

Vo po~etokot na u~ebnata 2003 godina Ministerstvoto za obrazovanie donese i odluka za priklu~uvawe na prostorno dislociranite paralelki na albanski nastaven jazik kon mati~noto sredno u~ili{te "Arseni Jovkov" vo Skopje. Spored dobienite informacii i ovaa odluka e donesena bez prethodna analiza na sostojbata, bez informirawe i konsultacii so upravata, nastavnicite, u~enicite i roditelite vo mati~noto u~ili{te i vo dislociranite paralelki, kako i bez soodvetno obrazloènie za samata odluka, za posledicite od odlukata i za re{enijata koi se nudat. Kako rezultata na netransparentnosta, nizata od dezinformacii i manipulacii, sozdadena e atmosfera na nedoverba {to rezultira vo konflikt. Golem broj od u~enicite otsustvuvaa od nastava i bea involvirani vo protesti i manifestacii so vo golema mera nacionalisti~ka oboenost. Kompromisnata odluka (namesto 11, vo mati~noto u~ili{te da se smestat 7 paralelki na albanski nastaven jazik) ovozmoì vra}awe na u~enicite na nastava, me|utoa vo nikoj slu~aj ne gi namali tenziite koi se zakanuvaat vo blisko vreme povtorno da eskaliraat vo otvoren konflikt. Involviranite ne prifatija da razmisluvaat za drugi alternativni re{enija (kako na primer: smestuvawe na trite godini na makedonski i na albanski jazik vo mati~noto u~ili{te, a dislocirawe na

33

3. Kako posebno problemati~no se pojavi i izglasuvaweto na Zakonot za osnovawe na tret univerzitet vo Republika Makedonija (vo koj nastavata bi se izveduvala na albanski jazik).62 I vo re{avaweto na ovoj problem e mnogu vidlivo otsustvoto na alternativi, po{iroka rasprava, jasno definirawe na namerite i procedurite.63 Ustavnite amandmani davaat mo`nost za formirawe na Univerzitet na koj na stavata }e se izveduva na albanski jazik, me|utoa se postavuva pra{aweto zo{to Predlogot na zakonot za formirawe na ovoj univerzitet e staven vo itna procedura, kako i pra{aweto, kako najdobro eden vakov proekt moè da se vklopi vo deklariranite integrativni procesi. Raspravite vo Sobranieto ukaùvaat na toa deka bezalternativnost na predlogot moè da go zagrozi vistinskoto re{avawe na problemite povrzani so ova pra{awe.

4. Upotrebata na jazicite se pojavi kako zna~aen segment vo ostvaruvaweto na pravata na pripadnicite na etni~kite zaednici, no i kako izvor na tenzii i konflikti vo tekot na celata 2003 godina.64 Ostvaruvaweto na ova pravo so primenata isklu~ivo na principot na procentualna zastapenost, pretstavuva u{te eden udar na multikulturnosta na Republika Makedonija, imeno celata rasprava za upotrebata na jazicite se vodi vo vrska so upotrebata na makedonskiot i na albanskiot jazik, dodeka drugite jazici postepeno potpolno se povlekuvaat od sferata na javna upotreba.65 Od drugata strana poglednoto, ova

site paralelki od ~etvrta godina vo prostor koj gi zadovoluva potrebite za prakti~na obuka). 62 So ogled na toa deka so ova vsu{nost treba da se ovozmoì legalizacija na del od fakultetite koi postojat vo ramkite na nelegalniot univerzitet od Mala re~ica, problemot dobiva specifi~no zna~ewe i izleguva nadvor od obrazovnata sfera. Posebno uslo`nuvawe pretstavuva pra{aweto za priznavaweto na diplomite koi se izdadeni na ovie fakulteti do momentot na nivnoto pravno etablirawe vo ramkite na sistemot. 63 Ova vo nikoj slu~aj ne moè da bide opravduvawe za masovnite nacionalisti~ki oboeni demonstracii na studentite od skopskiot i od bitolskiot univerzitet, poddràni od pretsedatelot na Senatot na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" od Skopje i golem broj profesori i dekani na fakultetite od ovie univerziteti. Posebno zagriùva podatokot deka I vo sobraniskata rasprava i vo poddr{kata na studentskite protesti, opozicionata partija VMRO-DPMNE zavzede otvoreno negativen stav kon ideata za formirawe na Univerzitet na albanski jazik. 64 Po postignata soglasnost za upotrebata na jazicite (makedonskiot i albanskiot) vo sobraniskata rasprava se razvi spor za toa na koj jazik treba da se vodat sednicite na sobraniskite komisii na koi pretsedavaat pripadnici na albanskata zaednica. Sporot e razre{en po ednomese~ni raspravi i nagoduvawa. 65 Na ova pogoduva i dolgogodi{noto odbivawe na Republika Makedonija da se ratifikuva Povelbata za regionalnite ili malcinski jazici.

Vo kontekstot na upotrebata na turskiot jazik voo~eni se slu~ai na zaobikoluvawe na pravoto na osnovno obrazovanie na sopstveniot maj~in jazik. Na primer, u{te vo 1993 godina Ministerstvoto za obrazovanie odlu~uva 300 osnovci koi posetuvale nastava na turski jazik da se prefrlat od "Jordan Konstantinov - Xinot" - Dolno Koli~ani vo "Tefejuz" - Gazi Baba, oddale~eno okolu 20 km od nivnite domovi. Vo januari 2003 godina, po barawe na roditelite, donesena e odluka 129 u~enici od 1-4 oddelenie da se vratat na nastava vo "Jordan Konstantinov -

34

pra{awe posebno zagriùva poradi pojavata ili barem intencijata vtoriot slu`ben jazik da se upotrebuva monojazi~no pri vr{eweto na javni funkcii. Ova se nadovrzuva na o~iglednoto nesfa}awe na zna~eweto na dvojazi~nosta (posebno vo deluvaweto na lokalnata administracija i lokalnite vlasti), koe podrazbira odli~no poznavawe na jazicite koi se vo slu`bena upotreba vo dadenata op{tina.66

5. Od aspekt na pravata na drugite etni~ki zaednici, i ponatamu posebno zagriùva polo`bata na pripadnicite na romskata populacija. Vo 2003 godina ne e napraveno ni{to vo nasoka na podobruvawe na standardot i uslovite na ìveewe na pripadnicite na ovaa etni~ka zaednica.67 Getoizacijata na romskite naselbi prodolùva i ovozmoùva diskriminacija vo odnos na davaweto na komunalnite uslugi, infrastrukturnite promeni i izgradbata na objekti od zna~ewe za razvojot na zaednicata. Poradi substandardnite uslovi na ìveewe ovie naselbi se ~esto izloèni na elementarnite nepogodi i pretrpuvaat golemi materijalni {teti ili pretstavuvaat direktna zakana za ìvotot i zdravjeto na svoite ìteli. Vo takvite slu~ai politi~arite mnogu lesno davaat vetuvawa za pomo{, me|utoa ovie vetuvawa voobi~aeno ne se ispolnuvaat.68 Romite se se u{te i predmet na otvorena rasna diskriminacija i marginalizacija. 69

Xinot". Roditelite se nadevaat deka }e bide ispolneto i nivnoto barawe za vra}awe i na drugite osnovci od 5-8 oddelenie. Vo isto vreme zabele`liva e tendencija na 'zaboravawe" na makedonskiot jazik tokmu od strana na pretstavnici na turskata zaednica ({to e posebno vidlivo vo zapadna Makedonija). 66 Imaj}i gi predvid kako sloènosta na jazi~koto pra{awe taka i redicata pogre{ni ~ekori vo negovata primena od osamostojuvaweto pa se' do denes, Helsin{kiot komitet ja poddrùva inicijativata na Vladata, vodej}i smetka za sega vaè~kiot Zakon za upotrebata na makedonskiot jazik, da se donese poseben zakon za upotreba na jazicite. No, toa ne bi trebalo da bide Zakon za upotreba na jazicite na nacionalnostite nitu pak etni~kite zaednici, so ogled na toa {to upotrebata na nekoj jazik ne e, nitu moè da bide edinstven kriterium za pripadnost kon odredena etni~ka zaednica i ne e ne smee da bide "izgovor" za nepoznavawe na makedonskiot kako dràven jazik. Ottuka, neophodno e da se sozdavaat od zakonski do fakti~ki uslovi za vistinska dvojazi~nost na jazi~ki diferenciranite zaednici, no ednovremeno da se potttiknuva nivnata socijalna inkluzija na site drugi poliwa. 67 Se u{te romskata populacija e na dnoto na obrazovnite skalila, na dnoto na skalata na vrabotuvawe, a na vrvot na primateli na socijalna pomo{. Procentot na nevrabotenite èni Romki e tri pati pogolem od vkupniot procent na nevraboteni èni vo Republika Makedonija. 68 Kako vo slu~ajot so sanacijata na posledicite od lizgaweto na zemji{teto vo naselbata Ramina kaj Veles. 69 Apelacioniot sud Skopje, vo slu~ajot na X.E. ja ukinal prvostepenata presuda na Osnovniot sud vo Kriva Palanka zaradi toa {to utvrdil deka "...socijalen slu~aj nevraboteno lice ... e o~igledno deka negovite materijalni primawa nitu pak negovite pridonese moèle da si dopu{ti da kupi za svoi potrebi 10 kompleta postelnini, 13 maici, 20 marami kako i 4 spava}i..". (Od pri~ini na avtenti~nost, vo citatot ne interveniravme nitu jazi~ki nitu smislovno.)

35

6. Vo 2003 godina, vo pove}e navrati se oglasija pripadnicite na turskata zaednica so otvoreni zabele{ki vo odnos na namaluvaweto na nivnite prava, odnosno akti na diskriminacija. Do Helsin{kiot komitet bea prosledeni pove}e soznanija koi indiciraat deka maliot procent na zastapenost na etni~kite Turci vo javniot sektor, me|u drugoto, se dolì i na nedostig na kadri, {to e rezultat i od nesoodvetnata zastapenost na turskiot jazik vo osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie vo Republika Makedonija.70

Helsin{kiot komitet smeta deka vo 2003 godina ne e napraven pozitiven is~ekor vo podobruvaweto na me|uetni~kite odnosi. Etni~kiot paralelizam go zagrozuva vistinskoto uìvawe i za{tita na bazi~nite i ~ovekovi prava vo nivnata sevkupnost. Poseben atak e izvr{en vrz multikulturnosta na makedonskoto op{testvo i kako osnova na razvoj na gra|anskata demokratija. Vidlivo e natamo{noto marginalizirawe na vlijanieto na nealbanskite malcinski zaednici i otsustvoto na interes na dràvata da gi po~ituva pogolem del od odredbite na Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva, odnosno da ja ratifikuva Povelbata za regionalnite ili malcinski jazici..

7 Pravoto na sloboda na uveruvaweto i religioznata opredelba Generalen stav na Helsin{kiot komitet vo odnos na ostvaruvaweto na slobodata na uveruvawe e deka Republika Makedonija treba da gi prevzeme site merki so cel ostvaruvawe na potpolna sekularizacija na dràvata, a promenite koi se odnesuvaat na verskite zaednici da se odvivaat vo pravno validna forma. Posle poni{tuvaweto na desetina ~lenovi od Zakonot za verskite zaednici i religiozni grupi od strana na Ustavniot sud, napraveni se nekolku obidi za draftirawe na nov zakon koi zavr{uvaat neuspe{no. Vo nitu edno od ovie draftirawa ne se vklu~eni pretstavnici na site (25) religiozni zaednici vo Republika Makedonija. So ustavnite promeni, napraveni vrz osnova na preporakite sodràni vo Ramkovniot dogovor od Ohrid, vo ~l. 19 od Ustavot poimeni~no se spomnuvaat pet verski zaednici, a na drugite im se

70 Zdruènieto za prosveta, kultura i umetnost "Adeksam" iznese barawe za otvorawe novi paralelki na turski jazik vo osnovnite i srednite u~ili{ta soglasno potrebite i postojnite zakoni i inicijativa za formirawe na posebni grupi so nastava na turski jazik na "[tuloviot" univerzitet, imaj}i gi predvid podatocite deka za toa ima ne samo potreba (pritisokot vrz stotinata studenti etni~ki Turci da sledat nastava na Albanski jazik, iako ne go razbiraat), tuku i raspoloìvi kapaciteti. Zdruènieto za razvoj na mediumite na turski jazik upati povik do javnosta da reagira na pomestuvaweto i krateweto na terminite za emituvawe na programata na turski jazik pri Makedonskata televizija. Tie ukaùvaat i na opasniot presedan koj se slu~i na 13.12.2003g. koga po 35 godini, programata na turski jazik ne emituva{e vesti na turski jazik. Ova zdruènie predupreduva deka vo Makedonija nema drugi elektronski mediumi na turski jazik, a zgasna i edinstveniot pe~aten medium na turski jazik "Birlik".

36

garantira ramnopraven status.71 So ovoj kompromis definitivno se pokaùva deka ne postoi elementarno sfa}awe na zna~eweto na slobodata na uveruvaweto i se pravi poimna zbrka koja }e ima dalekuse`ni posledici vo golem del zakonski i drugi re{enija.72

Vo Ustavot e garantirana oddvoenosta na dràvata od religijata (crkvata), me|utoa vo praksa, se dozvoluva i stimulira, posebnoto mesto na Makedonskata pravoslavna crkva i vo golem broj od slu~aite se prekr{uva podelbata me|u crkvata i dràvata.73

71 Na ovoj na~in vo samiot Ustav e zadràn eden od bitnite elementi na diskriminacija po osnov na veroispoved i na uveruvawe. Vrz osnova na ova ponatamu se izveduva zaklu~okot (koj neodamna i jasno be{e iskaàn od strana na pretsedatelot na VMRO DPMNE, Nikola Gruevski), deka crkvata e ustavna kategorija i od tamu treba da proizlezat site ostanati zakonski re{enija). Na ovoj na~in, vo oddelot za ~ovekovite prava i slobodi vo Ustavot na Republika Makedonija, namesto da stane zbor za slobodata na uveruvaweto, stanuva zbor za vospostavuvawe na privelegirana pozicija na oddelna religija, odnosno oddelno uveruvawe. 72 Vo posledno vreme posebno e izrazen progonot na pretstavnicite na Srpskata pravoslavna crkva, na koi im se zabranuva vlez na teritorijata na Republika Makedonija, a nivnite sledbenici (makedonski dràvjani) se izloèni na postojani pritisoci (pretresi na domovite, povikuvawe na razgovor od strana na policijata, zaplenuvawe na materijali na srpski jazik i mediumsko klevetewe). Ovie postapki se pravdaat so sporot me|u Makedonskata i Srpskata pravoslavna crkva vo koj intenzivno se vme{ani i vlastite na dvete dràvi. Spored poslednite informcii vo vladina procedura e vlezena promena na Zakonot za verskite zaednici i religiozni grupi, so koi zakonski }e se onevozmoì deluvaweto na ovie grupi. Interesno e deka mnogu ~esto vo ocenkata na deluvaweto na drugite verski zaednici se upotrebuva terminologija karakteristi~na za prethodniot period (kako {to e na primer izrazot: neprijatelska dejnost i neprijatelska propaganda). 73 Vo svoite barawa za posebna i povlasatena pozicija vo odnos na site razli~ni uveruvawa i vo odnos na ostanatite verski zaednici, Pravoslavnata crkva gi koristi, pred se kanalite na minatoto ( istoriskoto prisustvo vo klu~nite razvojni fazi na kulturata na makedonskiot narod) i se obiduva da vospostavi vrska so sekoj biten nastan od istorijata na narodot i dràvata. Osnovna karta na koja {to igra Pravoslavnata crkva, e identitetot na Makedoncite, postavuvaj}i se vo uloga na neizostaven parametar na porane{noto, sega{noto i sekoe idno identifikuvawe. Pravoslavnata crkva gi postavuva problemite na sopstvenoto priznavawe i samostojnost vo direktna vrska so priznavaweto i postoeweto na dràvata kako vo minatoto taka i vo sega{niot moment i bara (i dobiva) direkten anga`man na dràvnite strukturi vo re{avaweto na sopstvenite problemi. Vo ovaa cel se iskoristuvaat duri i takvi formalni momenti kako {to e mestotot na odrùvawe na odreden nastan (kako vo slu~ajot na zasedanieto na ASNOM), za da se vopsostavi la`na vrska me|u formalnoto vospostavuvawe na dràvnosta na Makedonija vo 1944 godina i pravoslavnata crkva. Konkretnata vrska pretstavuva i apsurd, no i navreda na delegatite na ova zasedanie koi vo najgolema mera go poddrùvale stavot ne samo za oddeluvawe na crkvata od dràvata, tuku i za potpolno otstranuvawe na bilo kakvi crkovni obele`ja i aktivnosti od javniot ìvot.Tesnata povrzanost na Makedonskata pravoslavna crkva so dràvata vospostaveno vo mandatot na prethodnata vladea~ka struktura, prodolùva i vo novata vlast. Toa se manifestira vo postojano prisustvo na pretstavnicite na makedonskata pravoslavna crkva na odbeleùvawata i nastanite od dràven karakter, golemoto prisustvo vo dràvnite mediumi i prisustvoto vo me|unarodnite aktivnosti na dràvniot vrv.

37

Pomalite religiozni zaednici se àlat deka se izloèni na postojani pritisoci, zakani i deka ~esto im se onevozmoùva normalno odvivawe na aktivnostite.74

Momentalnata sostojba vo Republika Makedonija mnogu malku pogoduva na slobodata na izrazuvawe na uveruvaweto i religioznata opredelba na lu|eto. Vo praksa, lu|eto vo Republika Makedonija, imaat mnogu mala sloboda na izbor na sopstvenoto uveruvawe. Pritisocite se dviàt od onie najfundamentalnite, (pra{aweto na identitetot), do onie najsekojdnevnite, no ne pomalku va`ni (vrabotuvawe, politi~ka orientacija, obrazovanie). Na individuata i se onevozmoùva da deluva individualno, tuku se turka kon nejzinoto specifi~no “stado” vo koe edinstveno moè da bide soodvetno vrednuvana i priznaena.

Vo postojniot kontekst na odnosi, slobodata na veroispovesta se pretvora vo sloboda na crkvata, {to samo po sebe e ograni~uvawe na mo`nosta za izbor, na fleksibilnosta na sopstveniot identitet i pretstavuva anahronizam od koj ve}e uspevaat da se oslobodat najgolem del od zemjite na razvienata demokratija (a nie doprva go prifa}ame). Zaklu~ok Sostojbata so ~ovekovite prava vo Republika Makedonija vo 2003 godina ne se promeni bitno vo odnos na prethodniot period. Vo oddelni sferi (posebno socijalnite, zdravstvenite i pravata od raboten odnos) vidlivi se i retrogradni pomestuvawa. Dràvata ne samo {to ne uspea da izgradi takov sistem na institucii i mehanizmi koi }e ovozmoàt promocija i za{tita na pravata na gra|anite, tuku taa se u{te se pojavuva kako najgolem prekr{uva~ na ovie prava. Karakteristi~no za 2003 godina e zaokruùvaweto na potpolnata partizacija na dràvnata struktura, razvoj na etnodemokratijata za smetka na gra|anskata demokratija i natamo{na erozija na pravoto kako osnoven garant na za{titata na ~ovekot. Vo izminatata godina ne e ostvarena nitu edna od deklariranite zalo`bi na novoizbranata struktura na vlast 74 Najgolemi problemi moàt da se lociraat vo: reguliraweto na sopstveni~kite odnosi (Bekte{kata zaednica ne moè da gi ostvari sopstveni~kite prava nad objektot Arabati Baba Te}e, koj e uzurpiran od strana na islamskata zaednica i e prenamenet so izgradba na xamija); gradeweto na novi objekti (vo urbanisti~kite planovi ne se predvideni dovolno lokacii za izgradba na verski objekti); nedovolniot prostor za obavuvawe na verski aktivnosti (spored zakonot verskite aktivnosti na site verski zaednici osven na Pravoslavnata crkva i na Islamskata zednica, se ograni~eni na prostorot na zaednicata specijalno registriran i predviden za toa); otvoreni napadi vrz lica i objekti (vo Strumica e onevozmoèno od strana na sve{tenici na Pravoslavnata crkva i nivni sledbenici stavawe na kamen temelnik i izgradba na Katoli~ka crkva; vo Prilep na istiot na~in e onevozmoèna izgradbata na prostor na Jehovinite svedoci); pre~ki vo obavuvawe na bogoslu`bi i predavawa od strana na pokaneti gosti od stranstvo (spored zakonot potrebna e posebna dozvola za bilo koe religiozno predavawe ili slu`ba od strana na stranec); zabrana na otvorawe na pravoslavni crkvi vo koi bogoslu`bata }e se vr{i na drug jazik (vla{ki, srpski, gr~ki).

38

(podobruvawe na sigurnosno-bezbednosnata situacija vo dràvata, podobruvawe na ekonomskata situacija i podobruvawe na ìvotniot standard na naselenieto, globalna demokratizacija, po~ituvawe na pravoto i razvoj na pravnata dràva, razvoj na integrativnite nasproti dezintegrativnite procesi vo Republika Makedonija, i takvo nivo na generalnoto po~ituvawe i za{tita na ~ovekovite prava i slobodi koe }e ja pribliì dràvata do evropskite tekovi i }e ovozmoì nejzino zabrzano priklu~uvawe vo evropskite strukturi). (15.01.2004 g.)

GODI[EN IZVE[TAJ ZA 2003 GODINA NA … · Politi~kata situacija vo Republika Makedonija vo 2003...

Documents

Transcript of GODI[EN IZVE[TAJ ZA 2003 GODINA NA … · Politi~kata situacija vo Republika Makedonija vo 2003...