ČETRTEK, 14. 9. 2006 • ŠT. 177• oglasna priloga • www.finance-on.net • telefon: (01) 30 91 533 •e-pošta: oglasi@finance-on.net 25

Tibor Šimonka, predsednik uprave SIJ – Slovenske industrije jekla:»Z jasno začrtano vizijo, smelimi odločitvami in z novimi zagnanimi sodelavci smo postali šesta najbolj donosna slovenska skupina. Naše jeklarne so, globalno gledano, majhne, a opremljene z vrhunsko tehnologijo, izjemno fleksibilne in kot take odlične za nišno proizvodnjo, v kateri smo znali prepoznati svojo priložnost. Nismo samo uspešno, temveč tudi zelo družbeno odgovorno podjetje, zato zaupamo našemu lastniku – državi, da bo v postopku privatizacije znal poiskati kupca, ki bo dodatno vla-gal, širil trg, ohranil proizvodnjo in delovna mesta ter bil naklonjen okoljevarstvenim projektom.«

Po sanaciji se je v Acro-niju začelo intenzivno inve-sticijsko obdobje, ki traja že nekaj let. Kakšne naložbe ste izvajali?

Pred približno desetimi leti, ko smo se lotili posodabljanja Acronija, smo ugotovili, da pred tem več kot desetletje ni bilo praktično nobenih večjih vla-ganj. Zato smo morali najprej poravnati dolgove do bank in drugih upnikov, sanacijo podje-tja pa smo nato izvajali z obsto-ječimi napravami. To je, kolikor je meni znano, edini primer, da je sanacija podjetja in tudi optimizacija števila delovnih mest potekala s staro opremo. Šele ko smo to končali, smo s svojim kapitalom - resda smo si ga sposodili pri bankah, vendar smo dali zanj ustrezne garancije - začeli nov investicijski cikel, v okviru katerega so bile naložbe usmerjene na tri glavna podro-čja. Prvo je bilo ekologija, drugo nadomeščanje starih naprav z novimi ter odpravljanje ozkih grl v proizvodnji, tretje pa stra-teška vlaganja, ki omogočajo povečanje proizvodnih količin, še zlasti pa izdelavo specialnih jekel, s katerimi se želimo uve-ljaviti na trgu.

»Naša prednost je v prvi vrsti majhnost in s tem povezana hitra odzivnost, saj lahko praktično vsako naročilo izpolnimo v dveh mesecih,« pravi glavni direktor Acronija

V 15 letih sanacije so v jeseniškem Acroniju, največjem slo-venskem proizvajalcu jekla, za naložbe namenili več kot 20 milijard tolarjev (80 milijonov evrov). To jim je omogočilo, da so se trdno zasidrali tako na domačem kot na tujih trgih. V podjetju ne gledajo samo na strogo poslovne cilje, ampak že štiri leta intenzivno vlagajo tudi v zmanjševanje njihovih vplivov na okolje. Do leta 2010 bodo izpolnjevali vse zahteve, ki jim jih nalaga evropska okoljevarstvena direktiva IPPC. »Vseh devet projektov, ki jih moramo izvesti, nas bo stalo več kot osem milijard tolarjev (35 milijonov evrov),« razlaga prof. dr. Vasilij Prešern, glavni direktor Acronija.

Ladjo smo spravili v pravo smer

Kakšne rezultate so vam te naložbe že prinesle in kam bodo usmerjene v prihodnjih letih?

Naložbe, za katere smo doslej porabili že približno 20 milijard tolarjev (80 milijonov evrov), vedno načrtujemo za nekaj let naprej. Doslej izpe-ljane naložbe so nam omogo-čile, da smo v zadnjih sedmih letih z manj zaposlenimi letno proizvodnjo jeklenih izdelkov s 170 tisoč ton povečali na skoraj 300 tisoč ton. Za ta do-sežek nismo povečevali pro-izvodnih zmogljivosti, ampak smo to dosegli zgolj z izbolj-šanjem organizacije dela in odpravljanjem ozkih grl v pro-izvodnji. Nekajletno načrtova-nje vlaganj pa je pomembno tudi zaradi nadaljnjega razvo-ja proizvodnega programa. V prihodnjih letih namreč veliko pričakujemo od novega pro-grama ploščatih orodnih jekel in bistveno večje proizvodnje debelih nerjavnih pločevin. Na tem področju, ki prinaša veliko dodano vrednost oziro-ma zaslužek, si želimo postati eden pomembnejših igralcev na trgu. Seveda pa je dinami-ka vlaganj odvisna od denar-

nega toka. Za naložbe vsako leto namenimo približno 70 odstotkov denarnega toka.

Kako daleč je že ekolo-ška sanacija, koliko denarja je doslej že zahtevala, koliko ga še bo in kdaj bo dokon-čana?

Ekološke naložbe si podje-tje lahko privošči šele takrat, ko dobro posluje in ima za to tudi denar. Če nima niti za su-rovine in plače, se za ekološke naložbe težko odloči. Tudi v Acroniju je bila ekologija vse do leta 2002 v ‘tretjem planu’, saj denarja za take projekte nismo imeli in ga tudi nismo mogli nikjer dobiti. Ko pa smo začeli poslovati pozitivno, smo se takoj lotili priprave analiz vseh potrebnih sanacijskih ukrepov, saj naša proizvodnja na okolje vpliva s hrupom, prahom, plini, vodo in žlindro. V zadnjih štirih letih smo za ekološka vlaganja porabili že več kot štiri milijarde tolarjev (17 milijonov evrov), po vsto-pu v EU pa smo ekološka pri-zadevanja še okrepili, saj smo postali zavezanci za spoštova-nje vseh okoljskih standar-dov, ki jih določa evropska direktiva IPPC. Do leta 2010 smo tako dolžni dokončati ekološko sanacijo podjetja na vseh področjih, ki sem jih omenil. Sprva smo ocenili, da nas bo celotna ekološka sanacija stala približno 17 milijonov evrov, zdaj pa ka-že, da bo stala vsaj dvakrat toliko. Ravno v teh dneh kon-čujemo eno izmed pomemb-nih naložb v odpraševalno

napravo, junija pa smo pod-pisali pogodbo za naslednjo pet milijonov evrov vredno naložbo za dokončanje zapr-tega sistema hladilnih vod v celotnem Acroniju.

Ali je dinamika ekoloških naložb dovolj intenzivna, da boste leta 2010 že delovali po standardih direktive IPPC?

Dinamika teh naložb je na-tančno določena in jo že tudi malce prehitevamo, saj pričaku-jemo, da bomo zadnjega izmed devetih predvidenih projektov

dokončali konec leta 2009. Pri financiranju dela teh projektov si pomagamo tudi s posebnimi posojili, saj nekatere slovenske banke ponujajo ekološka po-sojila, za katera nam EBRD naknadno povrne obresti.

Ali ekološke naložbe kaj zmanjšujejo vašo cenovno konkurenčnost v boju s tek-meci, predvsem azijskimi?

Nesmiselno bi bilo, če bi se evropske jeklarne spuščale v cenovni boj z jeklarnami z nekaterih drugih delov sveta, še zlasti Azije. Stroški dela in energije ter ekološki standardi bodo namreč v nekaterih delih sveta vedno nižji kot drugje. V Rusiji denimo jeklarne plaču-

jejo za kubični meter zemelj-skega plina po pet do šest cen-tov, mi, v Evropi, pa petkrat več. Če ob tem upoštevamo še to, da cena rude, kroma, niklja, molibdena in vanadija, dosega od 30 do 50 odstotkov tržne cene jekla, lahko deni-mo ruske, kitajske in indijske jeklarne ustvarjajo ogromne dobičke in jim evropske je-klarne pač ne moremo kon-kurirati. Toda velika prednost evropskih jeklarn je znanje, ki ga vgrajujejo v izdelke, in tu je tudi naš zaslužek.

Kateri izdelki so pri vas najbolj donosni oziroma je v njih največ znanja?

Trenutno delamo dva iz-delka, s katerima se uvrščamo med najpomembnejše igralce na trgu. Pri proizvodnji debele nerjavne pločevine smo tretji proizvajalec v Evropi, pri pro-izvodnji elektropločevine za motorje pa sodimo med štiri ali pet največjih v Evropi. Pri tem je še posebno pomembno, da teh pločevin ne izdelujemo na zalogo, ampak izključno po specifikaciji posameznega naročnika. Toda ne glede na prednost, ki jo evropske jeklar-ne še imamo pred azijskimi, bo morala EU poiskati odgo-vore na nekatera zelo aktual-na vprašanja. Eno takšnih je denimo kjotski protokol, ki ga spoštujemo samo v Evropi in nikjer drugje v svetu.

Kako uspešni ste v Acro-niju pri ohranjanju prednosti pred azijskimi konkurenti, ki se zelo hitro učijo?

Na Kitajskem so pred 20 leti proizvedli sto milijonov ton jekla, danes ga proizvedejo šti-rikrat toliko, in to z najsodob-nejšo, v Evropi in ZDA kuplje-no tehnologijo. Dokler bo rast kitajskega gospodarstva tako velika, kot je zdaj, se večjega prodora njihovega jekla v Evro-po ni bati, ker bodo vsega pora-bili sami. Prepričan pa sem, da bo EU prej ali slej morala svoje jeklarne zavarovati tako, kot so jih v ZDA, kjer so uvedli uvozne kvote in carine. Ne glede na to pa menim, da azijski konku-renti vsaj še pet ali deset let ne bodo mogli resneje konkurirati evropskim jeklarnam, pa tudi kasneje ne pričakujem zatona evropskega jeklarstva.

Kakšne so razmere na jeklarskem trgu?

Jeklarstvo še vedno naj-bolj zaznamuje zelo močna konjunktura, saj proizvodnja še vedno hitro narašča. Pred desetimi leti je svetovna pro-izvodnja jekla znašala malo manj kot 700 milijonov ton, letos pa bo po napovedih do-segla že 1,3 milijarde ton. Jeklo se ne izdeluje več na zalogo, ampak se sproti porablja. Dvaj-set odstotkov ga porabimo v gradbeništvu, saj ima denimo najvišja stavba na svetu samo v temelju četrt milijona ton je-kla oziroma skoraj toliko, kot ga mi izdelamo v vsem letu. Veliko jekla se porabi tudi za gradnjo plinovodov in naftovo-dov, pa za gradnjo ladij, ki jih še vedno primanjkuje …

»Doslej izpeljane naložbe so nam omogočile, da smo v za-dnjih sedmih letih z manj za-poslenimi letno proizvodnjo jekla s 170 tisoč ton povečali na skoraj 300 tisoč ton.«

Vasilij Prešern:

»Pri proizvodnji debele nerjavne pločevine smo tretji proizvajalec v Evropi, pri proizvodnji elektropločevine za motorje pa sodimo med štiri ali pet največjih v Evropi,« pravi dr. Vasilij Prešern, glavni direktor jeseniškega Acronija.

Nadaljevanje na strani 26

FI_177_Priloga2.indd Sec1:17FI_177_Priloga2.indd Sec1:17 9/13/06 3:49:40 PM9/13/06 3:49:40 PM

OGLASNA PRILOGA ČETRTEK, 14. SEPTEMBER 2006 • ŠT. 17726

»V okoljevarstvenem smislu se lahko Acronijeva jeklarna z nadgradnjo od-praševalne naprave povsem primerja z evropskimi. Tudi zaradi tega smo na evropskih in svetovnih trgih konkurenčno sposobni, kar v zadnjih letih nenehno dokazujemo,« je povedal Slavko Kanalec, direktor profitnega centra vroča obdelava. Dodatna odpraševalna naprava je po njegovih besedah že zgrajena v skladu s prihajajočo evropsko okoljevarstveno zakonodajo. »Usmerjeni smo v prihodnost in se na prihodnost tudi aktivno pripravljamo. Evropska okoljevarstvena zakonodaja bo veliko podjetij prisilila k zapiranju in selitvi proizvodnje v nerazvite dežele. V Acroniju smo pripravljeni na vse te izzive in naša proizvodnja ostaja trdno zasidrana na Jesenicah,« je zatrdil sogovornik.

V kratkem bo država začela iskati kupca za približno 55 odstotkov holdinga Slovenska industrija jekla in tedaj bo tudi Acroni dobil novega lastnika. »O prihodnosti podjetja je zato trenutno težko govoriti. Dejstvo pa je, da imamo naložbe načrtovane za pet let naprej in te načrte bo novi lastnik verjetno moral upoštevati, če bo želel nadaljevati predvide-ni razvoj podjetja. Lahko pa se seveda odloči tudi za drugačen razvoj,« pravi prof. dr. Vasilij Prešern, glavni direktor Acronija. Poudarja, da si vsi želijo, da se proizvodnja jekla na Jesenicah ohrani, saj je na to industrijo tam vezanih veliko delovnih mest. »Če k temu prištejemo še ekološke projekte, s katerimi zmanjšujemo vplive na okolje, se manevrski prostor novega lastnika bistveno zmanjša,« pravi sogovornik.»Upam, da bodo sedanji lastniki holdinga znali izbrati tistega kupca, ki ne bo imel špekulativnih namenov. To bi bila namreč za vsa podjetja, ki sestavljajo holding, velika škoda,« pravi Prešern in dodaja, da Acroni že danes ustvarja 40 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, v prihodnjih petih letih pa je bodo že 50 tisoč evrov, saj razvijajo izdelke z vedno višjo dodano vrednostjo. »Slabega kupca pa se bojimo tudi zato, ker se zavedamo svoje odgovornosti do vseh, ki jim neposredno ali posredno dajemo zaslužek. Če se kupec tega ne bo zavedal, so posledice za lokalno okolje lahko zelo hude,« opozarja sogovornik, ki ne zanika nevarnosti, da bi slabo izbrani lastnik lahko pokopal sloven-sko jeklarstvo, čeprav mu gre v zadnjem času dobro. »Takšnih zgledov imamo v naši državi že kar nekaj. Pri privatizaciji namreč ni popravnega izpita,« pravi Prešern.

SLABO IZBRAN LASTNIK BI LAHKO POKOPAL SLOVENSKO JEKLARSTVO

Kako gledate na povezo-vanje in posledično rast še obstoječih jeklarn? Vam to gibanje povzroča skrbi ali od-pira nove možnosti?

Proizvodnjo jekla delimo v proizvodnjo navadnega oziro-ma serijskega ter proizvodnjo specialnega jekla. Navadno jeklo se uporablja za ladijsko in avtomobilsko industrijo ter gradbeništvo. Tega se porabi ogromno, zato ga proizvajajo velike jeklarne z zmogljivost-mi tudi več deset milijonov ton na leto. Te jeklarne se v za-dnjem času res intenzivno po-vezujejo, saj si konkurenčnost zagotavljajo z ekonomijo obse-ga. Na drugi strani pa imamo množico manjših jeklarn, ki izdelujejo specialna jekla, in ena takšnih je Acroni. Ena izmed značilnosti majhnih je-klarn je tudi neposredna na-vezanost proizvodnje na trg oziroma izdelava po naročilu. Mi denimo izdelujemo samo tisto, kar je že prodano, in ni-česar več na zalogo.

Katere so vaše najpo-membnejše prednosti pred

konkurenco in kako jih name-ravate ohraniti?

Naša prednost je v prvi vr-sti majhnost in s tem povezana hitra odzivnost na naročila, saj lahko praktično vsako na-

ročilo izpolnimo v največ dveh mesecih. Druga naša prednost je fleksibilnost na področju ka-kovosti in dimenzij jekla, ki ga naročnik potrebuje. Večje je-klarne tega ne zmorejo. Tretja prednost pa je nedvomno tudi lokacija, saj imamo v krogu do tisoč kilometrov velik del Evrope, od koder prihaja 90 odstotkov kupcev.

Kje vidite največ neizkori-ščenih možnosti?

Pri debeli nerjavni ploče-vini, ki jo zdaj izdelamo pri-bližno 55 tisoč ton na leto, v prihodnjih letih pa namerava-mo proizvodnjo podvojiti. Ker tona takšne pločevine stane tudi do milijon tolarjev ozi-

»Nesmiselno bi bilo, če bi se evropske jeklarne spuščale v cenovni boj z jeklarnami z nekaterih drugih delov sveta, še zlasti Azije.«

Nova jeklarna na Jeseni-cah je začela obratovati leta 1987. Njena ekološka opre-mljenost je bila skladna s tedaj veljavnimi standardi. Odpraše-valna naprava je bila dimen-zionirana za proizvodnjo 200 tisoč ton jekla na leto, pri če-mer sekundarno odpraševanje najvišjih nivojev hale ni bilo urejeno. Prezračevanje hale je bilo preprosto izvedeno skozi odprtine v strehi. Za odpraše-vanje metalurških agregatov sta bila nameščena dva venti-latorja s skupno zmogljivostjo 600 tisoč kubičnih nanome-trov na uro. V minulih letih so jima dodali še enega z zmoglji-vostjo 280 tisoč kubičnih na-nometrov na uro, vgradili pa so tudi hladilec dimnih plinov, v katerem odsesane dimne pli-

Acroni ima eno najodpraševalnih naprBistvo novega koncepta je, da so zaprli prezračevalne odprtine vnajvišjih nivojev hale jeklarne

V Acroniju, največjem sloven-skem proizvajalcu jekla, gresta razvoj novih tehnologij in po-večevanje proizvodnje z roko v roki z najvišjimi okoljevarstve-nimi standardi. Tipičen primer je Acronijeva jeklarna, kjer so z nadgradnjo odpraševalne naprave postali primerljivi z vsemi najbolje opremljenimi evropskimi jeklarnami.

roma tri do štiri tisoč evrov, bomo s tem izdelkom zaslužili tristo milijonov evrov na le-to. Veliko rezerv imamo tudi še na področju optimizacije tehnoloških procesov in pri načrtovanju proizvodnje. Ker pa delavce, ki se upokojuje-jo, nadomeščamo z mladimi šolanimi kadri, se nam bo v prihodnje izboljšala tudi izo-brazbena raven zaposlenih.

Kako ste zadovoljni s po-

slovnimi rezultati v zadnjih letih?

Tako z razvojem kot tudi poslovanjem podjetja v za-dnjih letih sem zadovoljen, saj smo vsako leto poslova-li bolje, in to kljub temu, da smo zelo veliko vlagali. To se v podjetju pozna tudi v večjem optimizmu, ki ga je zdaj čutiti v njem. Seveda pa se zavedam, da se zaradi tega ne smemo prepuščati pretiranemu samo-zadovoljstvu, saj se razmere lahko hitro spremenijo. Sicer pa podjetje rad primerjam z ve-liko ladjo. Mi smo našo ladjo v zadnjem času spravili v pravo smer. Toda če se razmere na trgu poslabšajo, jo bo treba preusmeriti, kar pa pri velikih ladjah ni enostavno početje, saj so zaradi velike vztrajnosti odzivi počasni.

Vodenje tako velikega pod-jetja nedvomno zahteva precej energije - kakšne oblike moti-vacije zaposlenih uporabljate?

Podlaga vsega je dobro pla-čevanje zaposlenih, tako se naša povprečna neto plača že pribli-žuje 200 tisoč tolarjem, poleg tega zaposlene nekajkrat na leto tudi dodatno nagradimo. S tem nam je uspelo ustaviti odhaja-nje zaposlenih v druga podjetja, kar se je pred leti dogajalo. Res pa je, da delamo vse dni v letu razen dveh, vendar so zaposleni tak način dela sprejeli, saj ga ta dejavnost zahteva že od nekdaj. Zaposlene spodbujamo in jim omogočamo tudi dodatno izo-braževanje, nove kadre pa prido-bivamo s štipendiranjem.

»Prepričan sem, da bo EU prej ali slej morala svoje jeklarne zavarovati tako, kot so jih v ZDA, kjer so uvedli uvozne kvote in carine.«

»Podlaga vsega je dobro plačevanje zaposlenih, tako se naša povprečna neto plača že približuje 200 tisoč tolarjem, poleg tega zaposlene nekajkrat na leto tudi dodatno nagradimo.«

Uspešno poslovaje porok za boljšZaveza za prihodnost Acronija je tudi zaveza za zdravo okolje

Acroni je med zavezanci za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po direktivah IPPC iz leta 1996, katerih določbe se v Evropski uniji uveljavljajo z letom 2007. V letu 2003 so za pridobitev triletnega prehodnega obdobja za prilagoditev evropski direktivi pripravili sanacijski program, ki ga je konec leta 2004 z izdajo delnega soglasja k sanacijskemu programu potrdila Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). V tem programu so predvidene vse naložbe, potreb-ne za izboljšanje stanja na področju emisij v zrak in vodo ter hrupa. Ekološka sanacija bo končana leta 2010.

Železarstvo in proizvo-dnja jekla imata na Jesenicah že šestoletno tradicijo. Na rdeč prah, ki je nekoč zazna-moval to mesto, pa so danes ostali le spomini. Po izgubi jugoslovanskega trga v letih 1990 in 1991 se je Acroni zna-šel v povsem spremenjeni si-tuaciji: starih, tradicionalnih trgov čez noč ni bilo več, ime-li pa so zastarelo tehnologijo in izpeljati so morali sanacijo podjetja. Položaj se je na bo-lje obrnil šele leta 1998.

Med podjetji, ki največ vlagajo v okolje

Odkar poslujejo pozitiv-no, so začeli intenzivno vla-gati v varstvo okolja. Danes sodijo med tista slovenska podjetja, ki v varstvo okolja

vlagajo največ. Od leta 2000 so v posodobitev proizvodnje vložili 92 milijonov evrov, od tega 15 milijonov za varstvo okolja. Do leta 2011 pa na-črtujejo še za 120 milijonov evrov vlaganj, od tega v eko-logijo 17 milijonov oziroma več kot 21 odstotkov celo-tnega investicijskega obsega. Pri vseh novih vlaganjih se ravnajo po načelu nabave najboljše razpoložljive teh-nologije (BAT).

Celostno obvladova-nje vplivov na okolje

Eden najpomembnejših ci-ljev nadaljnjega razvoja Acro-nija je uravnoteženost med po-slovnim in okoljevarstvenim razvojem. Ohranjanje zdrave-ga okolja in varovanje ekolo-škega ravnotežja sta sestavni

del investicijske dejavnosti v programih razvoja podjetja v sedanjem in tudi v prihodnjih obdobjih. Samo celosten pri-stop omogoča obvladovanje vseh vplivov na okolje.

Najpomembnejši pro-jekti, ki so že končani ali še potekajo, so celostna uredi-tev odpraševanja v jeklarni, čistilna naprava za škajni jami Blooming in Steckel, vzpostavitev zaprtega siste-ma spiralnih vod v PC HP, rekonstrukcija skladišča maziv in končna ureditev protihrupne komore EOP. V prihodnosti pa načrtujejo še naložbe v sanacijo brežine akumulacijskega bazena HE Moste, odlagališče Javornik in odpraševalno napravo Blooming. Trenutna ureditev je namreč začasna, saj bodo v sklopu obnovitve valjavskega ogrodja Blooming poiskali celostno rešitev.

Od leta 2000 je Acroni v po-sodobitev proizvodnje vložil 92 milijonov evrov, od tega 15 milijonov za varstvo okolja.

Nadaljevanje s strani 25

SLAVKO KANALEC: USMERJENI SMO V PRIHODNOST IN SE NANJO TUDI AKTIVNO PRIPRAVLJAMO

FI_177_26_27_AP.indd 2FI_177_26_27_AP.indd 2 9/13/06 3:50:25 PM9/13/06 3:50:25 PM

OGLASNA PRILOGA 27ČETRTEK, 14. SEPTEMBER 2006 • ŠT. 177

»Skrb za okolje je v Acroniju na visoki ravni. Sodobna tehnologija omogoča manj emisij, s tem pa se izboljša kakovost okolja,« poudarja Branko Banko, tehnični direktor Acronija. Po njegovih besedah pri načrtovanju tako ekoloških kot razvojnih naložb uporabljajo enake stan-darde in priporočila EU kot vse druge evropske jeklarske družbe. »Pri načrtovanju naložb spoštujemo najvišje ekološke standarde. S tem se bodo dolgoročne obremenitve okolja nenehno zmanjševale tako v naši okolici kot tudi na območju vse zgornje Gorenjske,« pravi sogovornik in dodaja, da so se odpravljanja dolgoletnega škodljivega vpliva na okolje lotili celostno. »Izbrali smo kompleksen pristop k obvladovanju vplivov proizvodnje na vodo, zrak in zemljo. Vsega tega pa ni mogoče narediti čez noč, zato je okoljevarstvena strategija sestavni del vseh naših poslovnih strategij.«

ne hitro ohladijo in s tem pre-prečijo tvorbo dioksinov.

Rekordna proizvodnja terja dodatno zaščito

V Acroniju so lani proizve-dli rekordnih 335 tisoč ton je-kla. To je bil rezultat uvajanja novih tehnologij, nenehnih izboljšav na vseh področjih ter zelo motiviranih zaposle-nih. Tolikšni proizvodnji so morali prilagoditi tudi okolje-varstveno zaščito, hkrati pa že razmišljajo o nadaljnjem razvoju in možnostih, ki jih imajo. Zato so lani začeli pri-pravljati projekt celostnega obvladovanja emisij prahu v okolico. Pripravili so večfazni projekt in junija letos že kon-čali prvo fazo.

Zadimljena streha le še spomin

Staremu filtru s površino 12 tisoč kvadratnih metrov so dodali novega s površino 10 tisoč kvadratnih metrov, zmo-gljivosti odpraševanja pa so povečali za 400 tisoč kubičnih nanometrov na uro. To so do-segli z namestitvijo dodatnega ventilatorja, ki ga poganja mo-tor z nazivno močjo 1,4 mega-

vata. Bistvo novega koncepta pa je, da so zaprli obstoječe prezračevalne odprtine v stre-hi in začeli aktivno odsesavati prah z najvišjih nivojev hale jeklarne. Tako so večino do-datnih zmogljivosti usmerili v sekundarno odpraševanje hale. V prvi vrsti želijo bistve-no izboljšati mikroklimatske razmere v jeklarni, hkrati pa bo zadimljena streha le še pre-teklost.

Prah pošiljajo na ekološko obdelavo

Na obstoječi odpraševalni napravi v povprečju dnevno zajamejo od 15 do 17 ton pra-hu. Po zagonu dodatne odpra-ševalne naprave pa na novih filtrih dnevno zajamejo le 200 dodatnih kilogramov prahu. To dokazuje, da dosedanje emisije skozi streho niso bile tako velike in da jim je že pred zagonom dodatnega odpraše-vanja uspelo zajeti 98 odstot-kov vsega nastalega prahu. S tem pa izboljševanja ravnanja s prahom še ni konec, saj ves zajeti prah, ki ga vsak mesec zberejo od 500 do 550 ton, pošljejo na ustrezno ekološko predelavo v Nemčijo.

modernejših av na svetuv strehi in začeli aktivno odsesavati prah iz

nje še okolje

BRANKO BANKO: PRI NAČRTOVANJU NALOŽB SPOŠTUJEMO NAJVIŠJE EKOLOŠKE STANDARDE

Od januarja do julija letos so v Acroniju prodali 187.043 ton končnih izdelkov, kar je petino več kot v istem obdobju lani in 17 odstotkov več, kot je bilo predvideno v gospodar-skem načrtu. Prihodki so zna-šali 49,1 milijarde tolarjev (205 milijonov evrov) in so za skoraj 15 odstotkov presegali prihodke v primerljivem obdobju lani.

Dobiček presegel načrte

Tudi ustvarjeni dobiček, ki ga je bilo za dobre 1,4 mili-jarde tolarjev (šest milijonov evrov), presega načrtovanega za 354 milijonov, vendar je za-radi bistveno slabših razmer za poslovanje – bistveno višje cene energentov in storitev ter

Neustavljiva rast se nadaljuje tudi letosV Acroniju pripravljajo nov paket strateških vlaganj, vreden skoraj 29 milijard tolarjev oziroma 120 milijonov evrov

»Usmeritev Acronija v proizvo-dnjo jeklenih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ki se ne proizvajajo in tržijo množično, zagotavlja uspešen razvoj tudi v prihodnje. Rast na trgu tako imenovanih nišnih jeklenih iz-delkov, kjer je Acroni že zdaj močno tržno umeščen, je še večja od splošne globalne rasti trga jeklenih izdelkov,« poudar-ja Ljubo Osovnikar, pomočnik glavnega direktorja v Acroniju. Dodaja, da jim bodo nove na-čr tovane naložbe omogočale povečevanje obsega proizvo-dnje in nadaljnje izboljševanje njene sestave. Povečevali bodo obseg izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so debela ner-javna pločevina, visoko legira-na trdnostna, obraboodporna in ognjevzdržna pločevina ter gotova dinamo elektropločevi-na. »Razvoj na temelju lastnega znanja in rast produktivnosti na podlagi novih vlaganj sta tudi bistvena dejavnika, ki zagotavljata dolgoročnejšo ohranitev konkurenčnega položaja na trgu ter zmanjševanje trenutnega zaostanka pri določenih kazalcih poslovanja za primerljivimi evropskimi in svetovnimi jeklarskimi podjetji,« pravi Osovnikar.

LJUBO OSOVNIKAR: DELEŽ IZDELKOV Z VIŠJO DODANO VREDNOSTJO SE BO POVEČEVAL

Vlaganja v posodobitev tehnologije, odpravo ozkih grl v proizvo-dnji in ekologijo pa tudi rast globalnega trga jeklenih izdelkov omogočajo Acroniju nadaljnjo fizično rast obsega proizvodnje in prodaje. V letošnjih prvih sedmih mesecih je bilo odlitega 216.215 ton tekočega jekla, kar je 6,4 odstotka oziroma 13.017 ton več kot v prejšnjem letu. Pri tem je treba upoštevati, da jeklarna zaradi letnega remonta in naložbe v odpraševalno napravo 17 dni ni obratovala, česar lani ni bilo. Proizvedenih je bilo 179.897 ton končnih izdelkov, kar je 18 odstotkov več kot v istem obdobju minulega leta.

višjega stroška dela – vseeno za 293 milijonov tolarjev (1,2 milijona evrov) nižji od dobič-ka, doseženega v prvih sedmih mesecih lani.

Novi paket strateških vlaganj

Za naložbe so letos v Acro-niju porabili 3,4 milijarde to-larjev (14,3 milijona evrov), od tega 1,3 milijarde tolarjev (5,7 milijona evrov) iz lastnih sredstev. V jesenskih mesecih pa bo nadzorni svet Slovenske industrije jekla (SIJ) obravna-val še en večji paket strateških vlaganj, vreden 28,7 milijarde tolarjev (120 milijonov evrov). Na Jesenicah pričakujejo, da bo prva faza teh vlaganj, ki naj bi bila vredna 7,1 milijarde tolar-

jev (30 milijonov evrov), dokon-čana v letih 2007 in 2008.

Tradicija železarstva ne bo zamrla

Tradicija v povezavi z neneh-nimi vlaganji v posodobitev teh-nologije, vlaganji v ekološko ne-sporen način proizvodnje in ne nazadnje v izobraževanje zapo-slenih, še bolj pa v kadre, ki šele prihajajo v Acroni, v prihodnjih desetih letih Acroniju zagotavlja-jo dolgoročen razvoj in obstoj že-lezarske in jeklarske tradicije na območju Jesenic, Zgornjesavske doline in Slovenije v celoti.

ACRONI Z MANJ ZAPOSLENIMI PROIZVEDE VEČ JEKLA IN USTVARI VEČ DOBIČKA

V Acroniju pravijo, da je ena naj-bolj opaznih značilnosti tega leta velikanska rast cene niklja. To je ključna kovina za proizvodnjo ner-javnih jekel. Doplačilo, ki pokriva rast cen surovin, v prodajni ceni sledi s trimesečnim zamikom. Zato se je razmerje med konč-nimi cenami izdelkov in cenami surovin letos v primerjavi z letom 2005 bistveno poslabšalo.

NIKELJ SE VRTOGLAVO DRAŽI

V letošnjih prvih sedmih mesecih so v Acroniju odlili 216.215 ton tekočega jekla.

FI_177_26_27_AP.indd 3FI_177_26_27_AP.indd 3 9/13/06 3:50:29 PM9/13/06 3:50:29 PM

ČETRTEK, 14. SEPTEMBER 2006 • ŠT. 177OGLASNA PRILOGA28

23. december 1992: ustanovitev Acronija, podjetja za proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov, d. o. o.

1993: prodanih je 155.712 ton izdelkov, podjetje posluje z izgubo 2,4 milijarde tolarjev

1994: sprejet je zakon o sanaciji Slovenskih železarn (SŽ) za izvedbo rekonstrukcije štekla in ponovčne peči

1995: pridobljen je certifikat kakovosti po standardu ISO 9001

1997: proti Acroniju je uveden protidumpinški postopek za program lužene nerjavne debele pločevine

2000: prvo leto s pozitivnim poslovnim rezultatom 265 milijonov tolarjev, prodanih je 213.948 ton izdelkov

2001: država se umakne kot garant, pridobitev certifikata kakovosti po standardu ISO 9001:2000

2002: Gorenjska banka umakne globalno hipoteko, prido-bljen je ekološki certifikat ISO 14001

2004: prodanih je 265.024 ton izdelkov, dobiček znaša 814,3 milijona tolarjev

2005: pridobljen je certifikat OHSAS 18001 za varnost in zdravje pri delu, prodanih je 267.196 ton izdelkov, dobiček pred davki znaša 2,56 milijarde tolarjev

Acroni skozi čas

1996: • nova ponovčna peč, 2,6 milijona evrov• rekonstrukcija vroče valjarne Blooming Steckel, 10

milijonov evrov

2001: • peskalna linija, milijon evrov

2004: • rekonstrukcija linije za razogljičenje in rekristalizacijsko

žarjenje (CRNO), 11,2 milijona evrov • modernizacija naprave VOD v jeklarni, 8,5 milijona evrov • prva faza rekonstrukcije škajnih jam, 0,7 milijona evrov

2005: • modernizacija predogrodja vroče valjarne, 8,1 milijona evrov • zvonaste peči Hicon – peči za rekristalizacijsko žarjenje,

2,3 milijona evrov• zmanjšanje porabe hladilne vode, 2,7 milijona evrov

2006: • celostna ureditev odpraševanja v jeklarni, 4,2 milijona evrov• nova linija za toplotno obdelavo debele pločevine, 18

milijonov evrov• čistilna naprava za škajni jami Blooming in Štekel (2.

faza v izvajanju), 5 milijonov evrov

Naložbe zagotavljajo rast

Kakšne tehnološke spre-membe je jeklarstvo doživelo v zadnjih desetih letih?

Na splošno je razvoj v je-klarski industriji v zadnjih desetih letih potekal v dveh smereh. Na eni strani je pote-kala globalizacije industrije, kjer sta bila bistvenega po-mena povečevanje količine množičnih jekel in zniževanje stroškov. Po drugi strani pa je prišlo do specializacije v tržnih nišah, kamor velika globalna podjetja niso posega-la. Vendar tudi specializirana podjetja niso ušla globaliza-ciji, zato se je število podjetij na trgu zelo zmanjšalo. Na področju tehnologije pa je šel razvoj v glavnem v smeri reinženiringa procesov. Naj-pomembnejše je združeva-nje posameznih tehnoloških procesov med seboj, denimo vročega valjanja, toplotne obdelave in vročega ravna-nja pločevine ali pa hladnega valjanja, žarjenja in luženja. Izrednega pomena je tudi av-tomatizacija procesov, saj se tako izognemo neposredne-mu stiku zaposlenih z vročim jeklom.

Kakšne spremembe pa se napovedujejo za prihodnje desetletje?

Razvijale se bodo pred-vsem tiste tehnologije, ki bo-do zmanjšale število tehnolo-ških operacij. Najverjetneje se bo spremenil tudi položaj specializiranih podjetij, saj bodo njihovi proizvodi izgu-bljali ekskluzivnost. Proizvo-di, ki jih danes ocenjujemo kot specialne ali nišne, bodo ta status izgubili, zato bo tre-ba nujno poiskati in razviti nove z visoko dodano vre-dnostjo.

V čem se današnje vrste jekla najbolj razlikujejo od je-kel izpred desetih let?

Jeklarska industrija je vedno veljala za nekaj zasta-relega. Vendar naj bi bilo po nekaterih podatkih kar 70 od-stotkov jekel, ki se proizvajajo danes, razvitih v zadnjih 15 letih. Razvoj novih in izbolj-šanih vrst jekel so omogočile boljše proizvodne tehnologi-je. Tako imajo današnja jekla predvsem manjši delež posa-meznih nezaželenih kemijskih elementov, kot sta ogljik in žveplo. Nasprotno pa se v je-klo namerno dodajajo velike količine kemijskih elementov, kar je zelo zahteven tehnolo-ški postopek. Tako denimo v jeklo dodajamo šest odstotkov aluminija, dva odstotka titana in redke zemlje.

Kakšna pa bodo jekla v prihodnje?

Razvoj jekel je vedno bolj usmerjen k posameznim uporabnikom, zato se njihove lastnosti prilagajajo specifični uporabi in željam. Na speci-aliziranem trgu, kjer deluje Acroni, je izjemno pomembno upoštevanje posebnih zahtev kupca. Velikokrat se zgodi, da niti dve plošči debele plo-čevine za isto naročilo nista enaki.

Koliko strokovnjakov je zaposlenih v razvojnem oddel-ku in kako pridobivate nove?

Metalurgija je bila v za-dnjih 15 letih v Sloveniji iz-redno nepriljubljena, zato se mladi niso odločali za ta štu-dij. Veseli smo bili vsakogar, ki se je zaposlil pri nas. V za-dnjem času pa se razmere ven-darle izboljšujejo. Trenutno nas je v razvoju zaposlenih 11 z univerzitetno izobrazbo, ve-činoma s področja metalurgije in materialov. Z usmeritvijo v nišno proizvodnjo bomo po-trebovali še več kadra, ki bo imel dobro strokovno znanje, bo pripravljen na učenje in bo odprt za nove ideje. Doslej smo strokovni kader vzgajali sami, pri čemer je bil razvojni oddelek nekakšna šola in ka-sneje tudi odskočna deska za večino današnjega vodstvene-ga kadra v Acroniju. Naš cilj

so zaposleni, ki strokovno do-bro obvladajo svoje področje, so samostojni in naravnani k doseganju vedno boljših re-zultatov.

Na kateri dosežek vaše-ga razvojnega oddelka ste najbolj ponosni in kaj vam je prinesel?

Inovativnost razvojnega oddelka se najbolj izraža z no-vimi izdelki, ki jih uspešno prodajamo na trgih EU. Prav v zadnjem obdobju smo bili izredno uspešni v razvoju več novih izdelkov na področjih, ki so za Acroni ključnega po-mena. Izključno z lastnim zna-njem smo razvili visokoperme-abilne elektropločevine, ki se uporabljajo za izdelavo jeder majhnih in srednje velikih mo-torjev. Z njihovim razvojem smo sledili zahtevam trga, saj proizvajalci električnih naprav zahtevajo manjšo porabo ener-gije, večji izkoristek, manjšo velikost in težo ter večjo zane-sljivost obratovanja.

Na področju nerjavnih jekel smo ponosni na razvoj visokotemperaturno obstojnih nerjavnih jekel za navitja ka-talizatorjev dizelskih motorjev. Na tem področju trenutno ne moremo zadostiti povpraševa-nju, saj se v EU uveljavlja no-va zakonodaja, ki predpisuje obvezno uporabo katalizator-jev tudi pri vseh dizelskih mo-torjih, vključno s tovornjaki in avtobusi. Lani smo zelo uspeš-no začeli industrijsko proizvod-njo dupleksnih nerjavnih je-

kel, ki imajo izredno visoko dodano vrednost. Odlikujejo se po dobri korozijski odpor-nosti in odličnih mehanskih lastnostih. Primerna so za upo-rabo v morski vodi oziroma v vseh okoljih, kjer je povečana koncentracija kloridnih ionov – denimo v industriji celuloze in papirja, kemični in petro-kemični industriji, industriji nafte in zemeljskega plina. V Evropi sodimo med tri najpo-membnejše proizvajalce teh jekel.

Kako spodbujate in na-grajujete inovativnost zapo-slenih?

Uvedli smo koncept stal-nih izboljšav, ki ustvarja kon-struktivno socialno okolje za večje spremembe in inovacije. K stalnim izboljšavam spod-bujamo vse zaposlene, saj želi-mo ustvariti ugodno ozračje za spodbujanje inovacijske dejav-nosti. Letošnji kazalci kažejo, da imamo 11,8 odstotka ino-vativnih delavcev in 23 uve-denih izboljšav na sto zaposle-nih. V sistemu stalnih izbolj-šav se najdejo tako zahtevne profesionalne kot preprostejše spontane inovacije, inovatorji pa svojo ustvarjalnost lahko izražajo individualno ali kot člani timov. Od leta 2004 smo za inovacijsko dejavnost pri območni zbornici GZS prejeli skupaj šest zlatih in šest sre-brnih medalj. Lani smo zlato priznanje GZS prejeli za mo-dernizacijo naprave VOD za predelavo jekla.

POGOVOR Z ALENKO KOSMAČ, VODJO RAZISKAV IN RAZVOJA V ACRONIJU

Domača pamet za visokokakovostne in konkurenčne izdelkeAcronijev razvojni oddelek je bil izredno uspešen v razvoju več novih izdelkov na področjih, ki so ključnega pomena za podjetje »Z usmeritvijo v nišno proi-zvodnjo bomo potrebovali še več kadra, ki bo imel dobro strokovno znanje, bo pripra-vljen na učenje in bo odprt za nove ideje,« pravi Alenka Kosmač, vodja raziskav in razvoja v Acroniju. Z njo smo se pogovarjali o delu Acro-nijevega razvojnega oddelka ter smernicah na področju razvoja jekel in njihove pro-izvodnje.

»Jeklarstvo je moderna industrija, saj je bilo 70 odstotkov jekel, ki se proizvajajo danes, razvitih v zadnjih 15 letih,« pravi Alenka Kosmač, vodja raziskav in razvoja v Acroniju.

Acroni je družbeno odgovorno podjetje, ki se zaveda, da je zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lokalnega okolja ključ-nega pomena za uspeh. Njihovo zaupanje si pridobivajo z odgovornim poslovanjem, uravnoteženim odnosom med poslovnim in okoljevarstvenim razvojem ter s skrbnim od-nosom do družbe in okolja, v katerem delujejo.Od leta 1998 do avgusta letos je Acroni lokalnemu okolju namenil 465 milijonov tolarjev donatorskih in sponzor-skih sredstev. So glavni sponzor hokejskega kluba Acro-ni Jesenice, aktualnega državnega hokejskega prvaka. Podpirajo tudi druge športne panoge in športna društva, v katerih so aktivni mnogi njihovi zaposleni. Poleg tega sredstva stalno namenjajo tudi v dobrodelne, znanstve-ne, kulturne in vzgojno-izobraževalne namene.

Urednik oglasnega uredništva: Branko ŽnidaršičFotografije: Robert SeljakRačunalniški prelom: Tina MalovrhLektoriranje: Julija Klančišar

FINANCE PLUS ACRONI JE OGLASNA PRILOGA ČASNIKA FINANCE

Vpetosti v lokalno okolje se dobro zavedajo

FI_177_28_XP.indd Sec3:28FI_177_28_XP.indd Sec3:28 9/13/06 3:51:08 PM9/13/06 3:51:08 PM