UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Pridobivanje informacij z mednarodnih trgov kapitala

Študentka: Marjeta Stegne Naslov: Keršova 3, 3212 Vojnik Številka indeksa: 81565137 Redni študij Program: Univerzitetni Študijska smer: Mednarodna menjava Mentor: dr. Sebastjan Strašek, redni profesor

Vojnik, september 2005

2

PREDGOVOR Cilj investiranja v trg vrednostnih papirjev je doseganje donosa v obliki kapitalskega dobička, dividend ali obresti. Problem se pojavi pri vrednotenju posameznega vrednostnega papirja. Poznavanje in razumevanje zakonitosti trga vrednostnih papirjev je namreč pogoj za sprejemanje pravilnih odločitev in doseganje osebnih finančnih ciljev. Informacije o kapitalskih trgih so vedno bolj dostopne, vendar jih težko strniti v celoto. Namen diplomske naloge je zato predstaviti vse vrste podatkov potrebnih za ovrednotenje določene delnice in usmeriti na pravo mesto, kjer se ti podatki lahko najdejo. Na vrednost delnice močno vpliva gospodarsko okolje. Analiza in primerjava gospodarskih pogojev med državami je podlaga za odločitev o razporeditvi premoženja med države. Analiza narodnega gospodarstva in trga kapitala je prvi korak temeljne analize. S temeljno analizo se poskuša ugotoviti podcenjenost ali precenjenost delnice tako, da se na podlagi analize gospodarstva, trga kapitala, panoge in podjetja oceni notranjo vrednost delnice, ki se v končnem koraku primerja s tržno ceno.

Danes lahko govorimo svetovnem trgu kapitala. K temu je gotovo pripomogel vedno hitrejši pretok informacij. Pa vendar so na svetu tri večja razvita središča kapitala (ameriški trg kapitala, večji zahodnoevropski trgi kapitala in nekateri azijski trgi), medtem ko se posamezni deli šele razvijajo. Razvijajoči se trgi so praviloma tisti iz gospodarsko manj razvitih držav. Zajemajo široko skupino kapitalskih trgov. Med njih sodijo predvsem vzhodnoazijski, južnoameriški in srednjeevropski trgi kapitala (vključno s slovenskim). Od razvitih trgov se razlikujejo po več pomembnih značilnostih. Delnice na razvijajočih se trgih sicer res prinašajo veliko večjo donosnost kot na razvitih kapitalskih trgih, vendar je to le nagrada za precej višje naložbeno tveganje, zato je potrebno biti pri tovrstnem investiranju zelo previden. V primerjavi s temeljno analizo je pri tehnični analizi večji poudarek na psihologiji investitorjev. Tehnična analiza predpostavlja, da so temeljni dejavniki že vsebovani v cenah in jih ni potrebno preučevati. Podatki o gibanju cen in obsegu trgovanja z delnicami naj bi vsebovali vse potrebne informacije. Z grafičnimi metodami in drugimi analitičnimi tehnikami se poskuša najti zakonitosti v gibanju cen delnic in napovedovati večje obrate gibanja cen v prihodnosti. Znanje in potrpežljivost sta najboljši zaščiti pred izgubami na trgu vrednostnih papirjev. Na podlagi informacij, ki jih dobimo iz poročil o poslovanju podjetja, objav o pomembnejših poslovnih dogodkih, objav makroekonomskih kazalcev in nenazadnje tudi spremljave odzivanja tečajev na določene dogodke, lahko dobimo zadovoljivo osnovo za določitev poštene vrednosti vrednostnega papirja.

3

PREDGOVOR .................................................................................................................................2 1 UVOD ...........................................................................................................................................4

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave...........................................4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ..............................................................................................4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .......................................................................................5 1.4 Predvidene metode raziskovanja............................................................................................5

2 PRIDOBIVANJE GLOBALNIH PODATKOV O DRŽAVI IZVORA.......................................6 2.1 Delnica ...................................................................................................................................6

2.1.1 Navadne delnice ..............................................................................................................6 2.1.2 Prednostne delnice...........................................................................................................6 2.1.3 Vrednotenje delnic ..........................................................................................................7

2.2 Globalne informacije o državi................................................................................................7 2.2.1 BDP .................................................................................................................................8 2.2.2 Zaposleni .........................................................................................................................8 2.2.3 Inflacija............................................................................................................................8 2.2.4 Plačilna bilanca ...............................................................................................................9 2.2.5 Javne finance .................................................................................................................10

3 PRIDOBIVANJE FUNDAMENTALNIH PODATKOV O DELNICI......................................14 3.1 Trgi kapitala .........................................................................................................................14

3.1.1 Razviti trgi kapitala .......................................................................................................17 3.1.1.1 ZDA........................................................................................................................17 3.1.1.2 Zahodna Evropa .....................................................................................................21 3.1.1.3 Azija ...................................................................................................................24

3.1.2 Razvijajoči se trgi kapitala ............................................................................................25 3.1.2.1 Vzhodna Evropa in Balkan ....................................................................................25

3.2 Panoge ..................................................................................................................................32 3.3 Podjetje.................................................................................................................................34

3.3.1 Analiza izkazov poslovanja...........................................................................................36 3.3.2 Analiza finančnih kazalnikov........................................................................................36

4 PRIDOBIVANJE PODATKOV O INDIKATORJIH ZA TEHNIČNO ANALIZO..................40 4.1 Indikator razmerja rastočih in padajočih delnic (The Advance-Decline Line) ....................41 4.2 Indikator kratkih prodaj (Short-Interest Ratio) ....................................................................41 4.3 Likvidnost vzajemnih fondov (Mutual Fund Liquidity) ......................................................42 4.4 Pričakovanja investicijskih agencij (The Opinions of Investment Advisory Newsletters)..42 4.5 Indikator opcij (Putt/Call Ratio)...........................................................................................43

5 KONKRETNI PRIMERI PRIDOBIVANJA INFORMACIJ ZA POSAMEZNI VREDNOSTNI PAPIR ..................................................................................................................44

5.1 Delnica Deutsche Telekom na evropskem trgu....................................................................44 6 SKLEP.........................................................................................................................................52 POVZETEK ...................................................................................................................................54 ABSTRACT...................................................................................................................................54 7 SEZNAM LITERATURE...........................................................................................................55 8 SEZNAM VIROV.......................................................................................................................57 SEZNAM SLIK..............................................................................................................................58 SEZNAM TABEL..........................................................................................................................58 SEZNAM SPLETNIH STRANI ....................................................................................................59

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave V današnji družbi sta razvoj in napredek bliskovita. Najrazličnejše možnosti povezav in sodelovanja so premostile časovne in prostorske ovire. Globalizacija v najširšem pomenu spreminja svet v veliko globalno tržišče. Prihaja do političnega, gospodarskega in informacijskega združevanja. Ljudje se vedno bolj zavedamo novih načinov razmišljanja in reševanja problemov. Zato imajo informacije in znanje vedno bolj pomedmbno vlogo na vseh področjih človekovega delovanja. V obdobju iskanja novih možnosti za hiter zaslužek, se je začel hitreje razvijati trg kapitala. Burna dogajanja na finančnih trgih sprožajo polemike o predvidljivosti bodočih cen finančnih inštrumentov. Mednarodni trgi kapitala niso več le domena borzno posredniških hiš in ostalih finančnih inštitucij, temveč tudi vsakega posameznika. Cilj vsakega investitorja, ki nameni del prihrankov za delnice, je poleg dividend, maksimirati razliko med prodajno in nakupno vrednostjo delnice. Gre torej za ustvarjanje čimvečjega kapitalskega dobička. Vlagatelji tvegajo, da ne bodo dobili obljubljenega donosa in ne povrnjenega vloženega kapitala, zato morajo skrbno proučiti vse podatke v zvezi s podjetjem, v katerega nameravajo vložiti svoj kapital. Problem se pojavi, ko se moramo odločiti, katero delnico izbrati, ter določiti trenutek, ki je najprimernejši za nakup in prodajo delnic. Vsak posameznik, ki se odloča za trgovanje z delnicami se mora zavedati velikega tveganja, ki je s tem povezano. Poznavanje in razumevanje zakonitosti trga vrednostnih papirjev je namreč pogoj za sprejemanje pravilnih odločitev in doseganje osebnih finančnih ciljev. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Ves čas študija se nam je zdelo področje trgovanja z vrednostnimi papirji zelo privlačno. Opazili smo, da je trg preplavljen z najrazličnejšimi informacijami, vendar pa se ob malo bolj podrobnem pregledu le teh da hitro ugotoviti, da so zelo komercialno obarvane. Na raznih spletnih straneh namreč lahko najdemo komercialne in zavarovalniško usmerjene informacije podjetij, ki želijo pritegniti komitente in so usmerjeni predvsem v svoj lasten dobiček. Na tem področju dejansko težko najdemo specifično strokovno literaturo in članke. Po drugi strani pa nam hitrejši pretok podatkov omogoča poslovanje iz udobja domačega fotelja. Poplava informacij o vzajemnih skladih in različnih finančnih produktih je povezana z odpiranjem trga vrednostnih papirjev in kapitalizacijo. Neprimerno bolj svoboden trg nam prinaša potrebo po celovitem obvladovanju informacij o gibanju tečajev, obrestnih mer, vrednostnih papirjev… Namen je torej bralcu predstaviti vse vrste podatkov, potrebnih za ovrednotenje določene delnice in ga usmeriti na pravo mesto, kjer bo te podatke lahko našel.

5

Cilji

Pojasniti globalne informacije o državah izvora vrednostnih papirjev in s tem splošno delitev mednarodnih trgov kapitala.

Pojasniti in razčleniti informacije, potrebne za poslovanje na mednarodnih trgih kapitala. Podrobno razčleniti informacije potrebne za tehnično analizo. S konkretnimi primeri prikazati analizo delnic. Zbrane podatke prikazati v obliki ki bo uporabna, kot pripomoček za trgovanje z

vrednostnimi papirji. Osnovne trditve

Mednarodni trg kapitala je vedno bolj svoboden. Trgovanje z vrednostnimi papirji ni več le domena finančnih institucij, temveč tudi

posameznika. Informacije so večinoma dostopne vsem, vendar so zelo razpršene.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Vedno več posameznikov se bo ukvarjalo s trgovanjem na mednarodnih trgih kapitala, zato bo potreba po tovrstnih informacijah vedno večja. Predpostavljam, da mi bodo informacije potrebne za analizo na razpolago in bodo lahko dostopne. Omejitve Trg kapitala se venomer spreminja, informacije so zelo dinamičnega značaja, zato ga je težko spremljati. V ekonomski in ostali strokovni literaturi so podatki bolj teoretični in niso zadovoljivi za reševanje problema, ki ga bomo raziskovali. Zaradi vseh teh razlogov se bomo v veliki meri opirali na informacije, ki jih bomo poiskali na spletu. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri raziskavi problema bomo pričeli z makroekonomskim pristopom, saj imajo kapitalski trgi močne učinke na celotno gospodarstvo. Uporabili bomo statično ekonomsko raziskavo, kjer bomo ugotavljali, katere podatke lahko v določenem trenutku najdemo na spletu in v drugi literaturi. Pri raziskovanju bomo uporabili deskriptiven in analitičen pristop. Na podlagi že znanih dejstev se bomo omejili na opisovanje in predstavitev informacij, ki jih lahko najdemo na spletu in ostali strokovni literaturi. Vse izbrane podatke bomo čim bolje uredili in obdelali ter jih nato tudi zapisali.V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili metodo deskripcije, komparativno metodo, delno pa tudi zgodovinsko metodo, saj je današnje stanje odraz preteklih zgodovinskih dogodkov.

6

2 PRIDOBIVANJE GLOBALNIH PODATKOV O DRŽAVI IZVORA 2.1 Delnica Delnice so lastniški vrednostni papir, kar za razliko od dolžniških vrednostnih papirjev pomeni za izdajatelja način pridobitve trajnih finančnih sredstev. Gre za pridobitev lastnih sredstev, od katerih se ne izplačuje obresti in jih ni potrebno vrniti, dokler izdajatelj obstaja (Svilan 1990, 72). Na splošno ločimo med navadnimi in prednostnimi delnicami. Obe vrsti predstavljata obliko lastniškega kapitala podjetja, razlike med njimi pa so v pravicah, ki jih imajo eni in drugi delničarji.

2.1.1 Navadne delnice Posamezen delež navadnih delnic daje lastniku volilno pravico na skupščini delničarjev. Včasih podjetje izda več razredov navadnih delnic, od katerih imajo ene volilno pravico, druge pa ne, zato so slednje cenejše. Lastniki navadnih delnic imajo pravico tudi do udeležbe v stečajni masi ob prenehanju podjetja, vendar šele potem, ko so poplačane vse ostale terjatve (Bodie 1999, 46). Obstoječi delničarji imajo predkupno pravico ob povečanju lastniškega kapitala podjetja (Brigham 2002, 141). Lastnikom pripada tudi udeležba v čistem dobičku podjetja. Manager se odloča, koliko čistega dobička bo podjetje reinvestiralo, ostalo pa namenijo za izplačilo dividend. Ponovno investiranje za delničarja pomeni, da vrednost njegove naložbe naraste, prejete dividende pa za vlagatelja pomenijo prejeti denarni tok (Bodie 1999, 46). Delničarji niso osebno odgovorni za poslovanje podjetja in lahko s propadom firme izgubijo le v višini vloženega deleža (Bodie 1999, 46). Od posameznega podjetja je odvisno, koliko bodo znašale dividende, vendar visoke dividendne donosnosti ne pomenijo nujno boljše naložbe, saj je celotna donosnost naložbe v delnice sestavljena iz dividend in kapitalskega dobička. Delnice z nizko dividendno donosnostjo običajno obetajo višji kapitalski donos, saj v nasprotnem primeru investitorji ne bi imeli interesa vlagati v takšno naložbo (Bodie 1999, 47).

2.1.2 Prednostne delnice Prednostne delnice imajo značilnost dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev. Z obveznicami imajo skupno, da lastniku zagotavljajo vsako leto fiksen donos (Bodie 1999, 48). Prednostne delnice imajo določeno dividendo, ki mora biti izplačana vsako leto, zato navadno ne nosijo pravice do glasovanja na skupščini (Lončarski 2001, 52). Običajno so kumulativne, kar pomeni, da če podjetje posamezno leto prednostnim delničarjem ne izplača dividend, jih morajo izplačati v naslednjih letih v celoti za nazaj, preden so izplačane lastnikom navadnih delnic. Prednostne delnice so v različnih oblikah, na primer z odpoklicno klavzulo, zamenljive v navadne delnice, nekatere pa imajo dividende vezane na obrestno mero (Bodie 1999, 48). Prednostna delnica prinaša manjši donos kot navadna, saj je tudi tveganje naložbe manjše, hkrati pa daje večji donos kot obveznica, ki nosi še manjše tveganje in kjer donos ni odvisen od dohodka izdajatelja (Svilan 1990, 78).

7

2.1.3 Vrednotenje delnic Za vrednostne papirje velja, da je njihova vrednost odvisna od pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki jih prinašajo imetniku. Ti so pri delnici sestavljeni iz dividend, ki jih imetnik pričakuje vsako leto, in iz vrednosti, ki jo bo investitor ob prodaji vrednostnega papirja dosegel. V pričakovani končni ceni delnice je vključena povrnitev začetnega vložka in pričakovani kapitalski dobiček. Prodajna cena, ki jo investitor realizira, je odvisna od dividend, ki jih pričakuje naslednji imetnik delnice. Iz tega lahko izpeljemo predpostavko, da je vrednost delnice odvisna le od prihodnjih pričakovanih dividend. Enačba je enaka tudi, če predpostavimo, da investitor delnico kupi in jo obdrži za vedno. Vrednost delnice torej izračunamo tako, da vse pričakovane dividende diskontiramo in izračunamo njihovo sedanjo vrednost (Brigham 2002, 145).

2.2 Globalne informacije o državi Temeljna analiza preučuje dejavnike, ki vplivajo na cene delnic, s ciljem oceniti pravo oz. notranjo vrednost podjetij in njihovih delnic. Po tradicionalni definiciji gre za vrednost, ki temelji na premoženju, dobičku, dividendah, možnostih za prihodnji razvoj in oceni sposobnosti vodstva. Namen temeljne analize je torej oceniti teoretično vrednost delnic in z njeno pomočjo ugotoviti, katere delnice so na trgu kapitala precenjene in katere podcenjene. Kadar je tržna cena delnice nad njeno notranjo vrednostjo, je delnica precenjena, kadar pa je tržna cena pod njeno notranjo vrednostjo, je delnica podcenjena. Ugotovitev o precenjenosti je seveda signal investitorju, da je potrebno to delnico prodati, ugotovitev o podcenjenosti pa, da je racionalno to delnico kupiti. Temeljni cilj je torej napovedovati in ustvariti dobiček iz prihodnjih gibanj cen delnic.

Raziskave so pokazale, da na cene delnic bistveno vpliva gospodarsko okolje. Na primer, King je ugotovil, da je v povprečju približno polovica spreminjanja cen delnic posledica gospodarskih dejavnikov (King 1966, 167). Analiza in primerjava gospodarskih pogojev med državami je podlaga za odločitev o razporeditvi premoženja med države. Analiza narodnega gospodarstva in trga kapitala je prvi korak temeljne analize. Spremembe v gospodarski rasti, oziroma ciklično gospodarsko gibanje vpliva na obrestne mere in donosnosti obveznic. Poleg tega vpliva gospodarska rast na dobičke podjetij ter pričakovanja investitorjev, s tem pa na dolgoročno donosnost delniškega trga. Zato je poznavanje in pravilna interpretacija gospodarskih napovedi pomemben del investicijskega procesa.

Če hočete svoj denar uspešno naložiti v vrednostne papirje, morate biti dobro seznanjeni s stanjem celotnega gospodarstva. Sem sodijo makroekonomski kazalci, med katerimi so najpomembnejši rast bruto družbenega proizvoda, stopnja inflacije, zaposleni, javne finance ter plačilna bilanca. Napovedovanje gospodarske aktivnosti je zelo zapleten proces, zato ga ponavadi ne izvaja sam investitor. Na podlagi kazalcev se s pomočjo različnih metod ugotavlja trenutno stanje v gospodarstvu in napoveduje gospodarski razvoj v prihodnosti. Če je gospodarstvo dobro ocenjeno, bo ta ocena odsevala tudi v tečaju delnic posameznih podjetij. Če je gospodarski položaj slabo ocenjen in je pogled večine na razvoj gospodarstva črnogled, se v takšno državo ne investira.

Ravno tako napovedi vojn in teroristični napadi na splošno ne vplivajo ugodno na tečaje delnic. Podjetja v različnih panogah kot je oborožitvena industrija, t.j. tista, ki se ukvarjajo z varnostnimi sistemi, rudniki plemenitih kovin, predvsem zlata, pa imajo koristi od takšnih razmer in tečaji njihovih delnic običajno rastejo.

8

Statistični urad Evropskih skupnosti (Eurostat) omogoča od 1. oktobra 2004 dalje vsem uporabnikom svoje spletne strani prost in brezplačen dostop do evropskih statističnih podatkov, podatkovnih baz in publikacij. Statistični urad RS je bil v okviru projekta European Statistical Data Support (ESDS) izbran, da kot eden izmed 18 pooblaščenih izvajalcev Eurostata pomaga uporabnikom pri dostopu do teh podatkov. Eurostat vam na svoji spletni strani nudi statistične podatke o državah članicah Evropske unije in posameznih drugih državah. Uporabnikom so na voljo že pripravljene podatkovne tabele, baze statističnih podatkov, publikacije v formatu PDF, metapodatki in številna orodja, s pomočjo katerih lahko dostopate do baz podatkov. Dosegljivo je na: http://europa.eu.int/comm/eurostat, predvsem pod področji (Themes) General and regional statstics in Economy and finance. Pod zavihkom Tables so na voljo že vnaprej pripravljene tabele, pod Data pa si podatke pripravite sami, in sicer z izborom želenega naslova tabele; prikaže se Vam 'maska' orodja Eva light, s pomočjo katere za vsako opcijo na levi strani ekrana izberete želeno spremenljivko na desni strani ekrana in nato nadaljujete s ponujenimi koraki; next in download. Izberete si lahko informacije v angleškem, nemškem ali francoskem jeziku.

Na spletnih straneh Statističnega Urada Republike Slovenije si lahko ogledate statistične podatke tujih držav, predvsem držav članic EU, v Statističnem letopisu 2004: http://www.stat.si/letopis/index_letopis.asp , v poglavju 36 in v publikaciji z naslovom Statistični portret Slovenije v EU: http://www.stat.si/pub_portret.asp.

2.2.1 BDP

Bruto domači proizvod (BDP) je oznaka za celotno denarno vrednost končnih proizvodov in storitev, proizvedenih v državi v danem letu. Je vsota denarnih vrednosti potrošnje, bruto naložb, vladnih nakupov dobrin in storitev ter neto izvoza v državi v danem letu. BDP je najpomembnejši kazalnik in merilo uspešnosti gospodarstva. Tako je na primer bruto domači proizvod ZDA med letoma 1929 in1933 padel s 104 milijard dolarjev na 56 milijard. Tako velik padec dolarske vrednosti dobrin in storitev, proizvedenih v ameriškem gospodarstvu, je povzročil pomanjkanje, bankrote, propade bank, nemire in politično vrenje (Samuelson et al. 2002, 391).

Gospodarska rast, katere kazalnik je BDP, vedno pomeni pozitiven učinek na trge vrednostnih papirjev. Gospodarska rast ima namreč posledice, kot so povečana potrošnja prebivalstva, povečane investicije podjetij ipd.

2.2.2 Zaposleni Makroekonomske variable s med seboj povezane. Visoka stopnja brezposelnosti ima negativen vpliv na kapitalske trge, vendar zmanjšanje stopnje brezposelnosti vpliva predvsem na inflacijo. Pozitiven učinek zmanjšanja brezposelnosti je lahko neprimerno manjši od negativnega, ki ga povzroči povečana inflacija. Višja zaposlenost pa lahko posledično pripelje do višjih davčnih prihodkov države, in s tem do zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Vidimo, da je potrebno spremembo pretehtati, saj je odvisna od posameznega primera.

2.2.3 Inflacija

Inflacija predstavlja rast ravni cen na splošno, stopnja rasti inflacije pa prikazuje spremembo ravni cen. Investitor mora pri vrednotenju donosnosti naložbe razlikovati med nominalno stopnjo donosa, ki pomeni stopnjo rasti v naložbo vloženega denarja, in realno stopnjo donosa, ki upošteva stopnjo rasti posameznikove kupne moči (Bodie et al.1996, 128). Razlika med njima se kaže v inflaciji. Če je le ta visoka, nas lahko tudi relativno visoki donosi vrednostnih papirjev

http://europa.eu.int/comm/eurostathttp://www.stat.si/letopis/index_letopis.asphttp://www.stat.si/pub_portret.asp

9

zavedejo, da smo tudi realno zaslužili (Čadež 2000, 254). Šele donos, ki je po plačilu davkov večji od inflacije, pomeni realno povečanje naložbe. S tega vidika so naložbe, ki prinašajo fiksen donos, manj privlačne, saj obstaja nevarnost, da bo inflacija izničila celotno donosnost investicije. Prav zaradi te nevarnosti, imajo nekatere naložbe obrestno mero sestavljeno iz variabilnega dela, ki upošteva inflacijo, in nekega vnaprej določenega fiksnega donosa. S tega stališča so v primerjavi z obveznicami bolj privlačna naložba delnice, saj imajo lastniki delnic možnost, da bodo del izgube donosnosti zaradi inflacije pokrili z dividendami ali višjim kapitalskim dobičkom. Po mnenju mnogih finančnikov so obveznice prav zaradi tega na dolgi rok nezaželena oblika investiranja. Če poznamo nominalno donosnost R in inflacijo i, lahko realno donosnost izračunamo po spodnji enačbi (Bodie 1999, 129):

riiR

+−

=1

Če je inflacija nizka, dobimo dober približek, če uporabimo naslednjo enačbo (Bodie 1999, 128): r=R-i Realna donosnost po davkih je približno enaka nominalni donosnosti po davkih r (1 – t) minus stopnja inflacije i (Bodie 1999,131-132): R (1 – t) – i = (r + i) (1 –t) – i = r (1 – t) – i t Če je inflacija zelo visoka, so naložbe, ki prinašajo fiksen donos, manj privlačne, saj obstaja nevarnost, da bo inflacija izničila celotno donosnost investicije (Macrae 1997, 32). Zaradi nevarnosti, da bi inflacija izničila celotni donos, imajo nekatere naložbe obrestno mero sestavljeno iz variabilnega dela, ki upošteva inflacijo, in nekega vnaprej določenega fiksnega donosa.

2.2.4 Plačilna bilanca Vključevanje države v svetovno gospodarstvo vpliva na velikost bruto družbenega proizvoda. Plačilna bilanca nam daje sistematičen vpogled v ekonomske odnose s tujino. Menjava med državami vpliva na spremembe vseh makroekonomskih kazalnikov. Torej tudi sprememba tečaja denarne valute vpliva na razvoj trga vrednostnih papirjev. Če tečaji tujih valut zrastejo v primerjavi z domačo denarno enoto, profitirajo večinoma izvozno usmerjena podjetja. In obratno, če tečaji tujih valut v primerjavi z domačo padejo, se poslabša položaj predvsem izvozno usmerjenim podjetjem. Hkrati pa se poveča zanimanje tujih vlagateljev zaradi možnosti doseganja dodatnega zaslužka ob rasti domače valute. Gledano z vidika celotnega gospodarstva pa je stvar popolnoma enaka. Če se zgodi negativna sprememba v tečaju USD, to ne bo imelo velikega učinka na izvoz, saj ZDA niso dovolj izvozno usmerjene. Ravno nasprotno pa bi se zgodilo v primeru padca Evra. Izvoz bi se povečal, saj je Evropa veliko bolj izvozno usmerjena.

10

2.2.5 Javne finance Razvoj denarnih in kapitalskih trgov je predvsem odvisen od ekonomskega stanja v gospodarstvu. Investitorji so zelo občutljivi na politično in ekonomsko negotovost. Monetarna in fiskalna politika imata tu nedvomno veliko vlogo. Vladna politika ne sme vplivati na alokacijo sredstev na podlagi vladnih direktiv, ampak na temelju tržnih sil in s tem omogočiti podjetjem in podjetnikom,a da odgovarjajo na tržne signale, ki niso popačeni. Nekatere politike oz. elementi, ki najbolj običajno prispevajo k popačenju tržnih signalov in diskriminirajo razvoj trgov kapitala (Veselinovič 1991, 28):

Davčna politika, ki je bolj naklonjena dolžniškemu financiranju kot lastniškemu financiranju,

Kreditna politika, ki daje prioriteto dostopa posameznim vrstam naložb oziroma investicijskim sektorjem,

Politika obrestnih mer, ki zadržuje obrestne mere pod tržno ravnijo, ki sicer s tem znižuje stroške zadolževanja, vendar hkrati vzpodbuja dolžniško financiranje namesto lastniškega.

Vpliv makroekonomskih kazalnikov na trge kapitala se razlikuje med državami. Enaka sprememba določenega kazalnika namreč ne pomenu nujno enakega učinka. Zato je potrebno na tem mestu poudariti, da moramo vedno upoštevati stanje v katerem je trenutno gospodarstvo, analizirati pozitivne in negativne učinke, ter predvideti možne posledice. Kombinacija politične stabilnosti, stabilne ekonomske rasti in nizke inflacije pa so pravi pogoji v katerih je mogoče pospeševati harmoničen razvoj denarnih in kapitalskih trgov.

11

TABELA 1: MEDNARODNE PRIMERJAVE MAKROEKONOMSKIH KAZALNIKOV 1

VIR: Ekonomsko ogledalo

12

TABELA 2: MEDNARODNE PRIMERJAVE MAKROEKONOMSKIH KAZALNIKOV 2

VIR: Ekonomsko ogledalo

Vse podatke o državah sveta zbira ameriška agencija CIA za svoje potrebe in so brezplačno dostopni na spletni strani http://www.odci.gov/cia/publications/factbook/index.html. Podatki so večinoma ažurirani, za skoraj vse države so trenutno (v času pisanja diplomske naloge) podani podatki za leto 2004. Na tej strani lahko najdete opise držav, geografske značilnosti, kulturne značilnosti in kar je najpomembnejše informacije o gospodarskih makroekonomskih kazalnikih, pomembnih za temeljno analizo in vrednotenje delnic. Kazalniki so izraženi v ameriških dolarjih, tako da so medsebojno primerljivi. Poleg tega, da so informacije lepo prikazane na enem mestu, so posamezni kazalniki še dodatno pojasnjeni na način, ki ni pretežek za laičnega bralca.

Statistične podatke za države pripravljajo njihovi statistični uradi. Objavljajo jih enkrat mesečno, bolj obsežno pa v raznih primerjalnih publikacijah. Vsak statistični urad ima svoj koledar objav, da uporabniki vedo, kdaj lahko določene podatke pričakujejo.

http://www.odci.gov/cia/publications/factbook/index.html

13

Nekaj naslovov spletnih strani:

http://www.destatis.de/ (Nemčija– Statistiches Bundesamt) http://www.insee.fr/ (Francija – INSEE, Direction generale) http://www.istat.it/ (Italija – Istituto Nacionale di Statistica) http://www.dzs.hr/defaulte.htm (Hrvaška - CROSTAT) http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index.html (Švica - Bundesamt fur Statistik) http://www.ons.gov.uk/ (Velika Britanija – Office for National Statistic) http://www.statistik.at/ (Avstrija - Statistik Austrija)

Ostali statistični uradi se najdejo tudi na spletni strani povezav: http://unstats.un.org/unsd/methods/inter-natlinks/sd_natstat.htm, lahko pa si ogledate svetovno statistiko v letopisih Združenih narodov in publikacijah drugih institucij.

Ameriški podatki so dostopni na spletni strani United Nations Statistics Division http://unstats.un.org/unsd/.

Čeprav tekočih gospodarskih razmer ne kaže zanemariti, pa je dr. Geoffrey Moore že leta 1961 ugotovil, da so gibanja tečajev delnic najzanesljivejši napovedovalec gospodarskih ciklov izmed vseh tako imenovanih vodilnih gospodarskih kazalcev (leading indicators). Trgi kapitala so pravzaprav vedno pred gospodarstvom. Najbolj razširjeni kazalniki ekonomskih dogajanj, kot sta stopnja rasti bruto domačega proizvoda in stopnja brezposelnosti, niso vodilni, temveč zakasneli kazalci razmer v gospodarstvu. Ker trgi kapitala navadno okrevajo od šest do devet mesecev pred začetkom gospodarskega vzpona, delnice v času gospodarskih recesij niti niso tako slaba naložba kot se zdi – pogosto so celo bolj donosne kot v času ekspanzij (Kleindienst 2002a, 17).

http://www.destatis.de/http://www.insee.fr/http://www.istat.it/http://www.dzs.hr/defaulte.htmhttp://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index.htmlhttp://www.ons.gov.uk/http://www.statistik.at/http://unstats.un.org/unsd/methods/inter-natlinks/sd_natstat.htmhttp://unstats.un.org/unsd/

14

3 PRIDOBIVANJE FUNDAMENTALNIH PODATKOV O DELNICI 3.1 Trgi kapitala

Danes lahko govorimo o svetovnem trgu kapitala. Razlogov za močno povezanost trgov kapitala je več. K temu sta prav gotovo največ pripomogla tehnološki napredek, ki je omogočil, da se nove informacije, ki zadevajo določen trg kapitala, skoraj v trenutku prenesejo po vsem svetu, in odpravljanje kapitalskih omejitev posameznih trgov kapitala. Poleg tega veliki vlagatelji, ki upravljajo nekaj sto milijard dolarjev, danes vlagajo na skoraj vseh pomembnejših trgih kapitala, ki so dostopni za tuje vlagatelje.

Z delnicami podjetij v javni lasti se trguje na organiziranih trgih kapitala, imenovanih borze. To je sekundarni trg, za razliko od primarnega trga, ki je namenjen samo novim izdajam delnic. Trgovanje na borznih trgih poteka v trgovalnem času in po točno določenih pravilih. Delovanje udeležencev na trgu nadzoruje ustrezni nadzorni organ (pri nas Agencija za trg vrednostnih papirjev, dostopna na http://www.a-tvp.si/, v ZDA Securities and Exchange Commision). Dostop do borze ima vsak, ki želi trgovati z vrednostnimi papirji, preko registriranih borznih posrednikov. Največ prometa seveda ustvarijo veliki vlagatelji, kot so vzajemni skladi, banke, zavarovalnice, pokojninski skladi, pa tudi vloga manjših investitorjev ni zanemarljiva.

Skoraj vsaka država na svetu ima vsaj eno domačo borzo. V finančno bolj razvitih državah, kot so Velika Britanija, ZDA, Nemčija in Japonska, poteka trgovanje na več borznih trgih. Zaradi velikega dnevnega prometa na teh borzah in s tem lažjega dostopa do potrebnih finančnih sredstev se tudi tuja podjetja odločajo, da svoje delnice uvrstijo v trgovanje. Tako poleg delnic domačih podjetij kotirajo na teh borzah tudi nekatere delnice tujih podjetij (Jesenek 2003, 19).

Vse svetovne borze in njihove spletne strani so zbrane na http://www.oil-gold.com/, kjer si lahko natančno pregledate dogajanja na njih in njihovih trgih kapitala. Tudi na naslovu naše Agencije za trg vrednostnih papirjev je zbrano ogromno borz in linkov na spletne strani: http://www.a-tvp.si/povezave_nove/borze_linki.htm.

S sprejetjem deviznega zakona in naknadno sprejetimi podzakonskimi akti Banke Slovenije, ki so postali veljavni 1. septembra 1999, je investiranje v tuje delnice postalo dostopno tudi slovenskim rezidentom. Obstoječa zakonodaja slovenskim investitorjem sicer pri odločanju o investiranju v tuje delnice še vedno ne daje povsem prostih rok (razen bank in zavarovalnic, kadar poslujejo v svojem imenu in za svoj račun), saj jim dopušča le investiranje v vrednostne papirje, s katerimi se posluje na borzah članicah Svetovnega združenja borz (FIBV)1. Vendar se na borzah trguje z večino lastniškega kapitala, ki je uvrščen na organizirane trge kapitala po vsem svetu, zato ta omejitev ni pomembnejša ovira pri razporeditvi finančnih presežkov v tuje delnice (Kleindienst 2001, 369).

Na svetu so tri večja središča kapitala: ameriški trg kapitala, večji zahodnoevropski trgi kapitala in nekateri azijski trgi (Japonska, Hongkong, Singapur). Na vseh teh trgih lahko investitorji trgujejo preko večine članov Ljubljanske borze ali pa odprejo svoj trgovalni račun neposredno pri posredniku iz države, s katero želijo trgovati.

1 Poleg tega pa tudi v vrednostne papirje (obveznice), ki jih izdajajo države članice OECD in mednarodne finančne institucije, ter druge prvovrstne vrednostne papirje z ustrezno boniteto po oceni vsaj dveh mednarodno priznanih agencij za ocenjevanje tveganja.

http://www.a-tvp.si/http://www.oil-gold.com/http://www.a-tvp.si/povezave_nove/borze_linki.htmhttp://www.a-tvp.si/povezave_nove/borze_linki.htm

15

Za razvite trge kapitala je značilno veliko število tržnih udeležencev (tako vlagateljev kot izdajateljev vrednostnih papirjev), odlično razvita tehnološka in regulativna infrastruktura trga, zelo dobra razpoložljivost in pretok informacij, kakor tudi visoka odprtost za tuje tržne udeležence. Za te trge je značilno tudi to, da so vsaj zmerno učinkoviti, kar pomeni, da tečaji delnic na njih večino časa zadovoljivo odražajo njihove dejanske vrednosti (Kleindienst 2001, 409).

Razvijajoči se trgi (Kleindienst jih imenuje porajajoči se trgi kapitala), so praviloma tisti iz gospodarsko manj razvitih držav. Zajemajo široko skupino kapitalskih trgov. Med njih sodijo predvsem vzhodnoazijski, južnoameriški in srednjeevropski trgi kapitala (vključno s slovenskim). Od razvitih trgov se razlikujejo po več pomembnih značilnostih. Medtem, ko so naložbe na razvitih trgih kapitala investitorjem dostopne brez omejitev, za večino razvijajočih se trgov ta trditev ne velja. Oblika omejitev, ki veljajo za tuje investitorje, se razlikuje od primera do primera, za podrobnejše informacije pa se je najbolje obrniti na člane Ljubljanske borze. Po eni strani so zelo podobni razvitim trgom (v državah pristopnicah EU), po drugi strani pa jih najdemo v državah, ki so politično in gospodarsko še zelo nestabilne in zato tvegane za vlagatelje. Takšni so recimo trgi na območju nekdanje Jugoslavije. Tam je potrebna velika stopnja pazljivosti, saj institucije kapitalskega trga ne deluje tako, kot smo jih vajeni v domačem okolju.

Za porajajoče trge kapitala je na splošno značilna manjša operativna in tudi siceršnja učinkovitost. Sodijo med šibko učinkovite, kar pomeni, da lahko tečaj določene delnice občutnejše odstopa od njene dejanske ali notranje vrednosti. Dobro obveščeni investitorji lahko to dejstvo obrnejo sebi v prid in dosežejo presežno donosnost oziroma premagajo trg. Na razvitih trgih kapitala je to precej težje doseči, k čemur v veliki meri pripomore tudi učinkovito kroženje informacij. Osnovni transakcijski stroški (provizije borz in borznih posrednikov) na porajajočih se trgih kapitala, kot so Brazilija, Malezija, Indonezija in Filipini, so lahko do petkrat pa tudi do desetkrat višji od stroškov na razvitih trgih. K večjim transakcijskim stroškom prispeva tudi manjša likvidnost teh trgov, zaradi česar se nakup in prodaja delnic neugodno odrazita v spremembi njihovega tečaja (Kleindienst 2001, 409).

V vseh prebranih člankih, smo zasledili splošno mnenje strokovnjakov, ki odsvetujejo naložbe v delnice na visoko tveganih porajajočih trgih kot temeljne naložbe v vrednostne papirje. Temeljno delniško premoženje naj bi se namreč oblikovalo na osnovi dobro razpršenih naložb v delnice večjih ali vsaj srednjih podjetij na razvitih kapitalskih trgih, naložbe v delnice izdajateljev visoko tveganih trgov pa naj bi bile le dodatek tej glavni naložbi (do 10%, v skrajnem primeru do 20%) Te naložbe so primerne le za poučene posameznike z izrazito dobrimi finančnimi razmerami, ki tveganje lahko prenesejo in ga razumejo. Delnice na razvijajočih se trgih sicer res prinašajo veliko večjo donosnost kot na razvitih kapitalskih trgih, vendar je to le nagrada za precej višje naložbeno tveganje. Znani finančni ponudniki ponujajo – brez plačila stroškov uporabe – poleg tečajev tudi grafe, novice o podjetju, osnovne podatke iz bilance, mnenja analitikov in še kaj. Za začetek ti podatki popolnoma zadoščajo in ni potrebe po plačevanju dodatnih storitev. Res pa je, da je potrebno znanje tujega jezika, ker strani niso prevedene. Novice s kapitalskih trgov lahko spremljate na:

http://www.cnbceurope.com/ CNBC Europe omogoča neposredno povezavo z Wall Street-om, kjer imajo lahko gledalci dostop do novic medtem ko se dogajajo. 24-urno poslovno dogajanje se spremlja tudi iz Evrope, Azije in ZDA.

http://www.cnbceurope.com/

16

http://www.bloomberg.com/ Bloomberg-ovih 11 mednarodnih strani vas oskrbuje z zelo ažurno mešanico informacij, novic in orodij povezanih s finančnimi trgi, ekonomijo, politiko in osebnimi financami. Tukaj lahko preko interneta poslušate in gledate najnovejše novice.

http://www.reuters.com/ Poročajo o svetovnih finančnih trgih.

http://www.traders-mag.com/ Trader's Magazine je objavljena mesečno v nemški in angleški različici. Pokriva dnevno trgovanje, kot tudi vse oblike dolgoročnega investiranja v delnice, opcije in tečaje. Revijo najdete na zgornjem spletnem naslovu.

http://moneycentral.msn.com/scripts/webquote.dll?ipage=qdSimbol=msft http://spiegel.de http://online.wsj.com/home/uk http://de.finance.yahoo.com (za področje Nemčije) http://www.geostrategymap.com/ http://www.forbes.com/bow

Dobro izhodišče za iskanje informacij o tujih borzah je spletna stran revije Forbes. V meniju Departments izberete Investing in prišli boste na stran, kjer objavljajo najboljše spletne strani po njihovem izboru - Best of The Web.

http://www.sem-on.net Skupni portal borz z območja nekdanje Jugoslavije ponuja informacije o borzah, pravilih borz in podatke o trgovanju na njih.

http://finance.yahoo.com Borzne strani spletnega velikana Yahoo ponujajo veliko brezplačnih informacij. Stran s končnico .com je namenjena ameriškim borzam, na dnu strani pa so povezave na strani, ki pokrivajo preostale večje svetovne delniške borze.

http://www.thestreet.com Borzne novice, komentarji in izobraževalni članki. Njihova plačljiva podstran Realmoney.com ponuja zelo dobre borzne komentarje, saj predstavljajo borzo z najrazličnejših vidikov.

http://www.morningstar.com Veliko informacij in analiz, predvsem za ameriške borze. Verjetno najboljša stran za pregled vzajemnih skladov. Večina vsebin je plačljivih.

http://www.comdirect.de Stran nemškega spletnega brokerja, ki ponuja nekaj analitičnih orodij in informacij predvsem za nemške delnice.

http://cbs.marketwatch.com Pregled svetovnih trgov na enem mestu s komentarji in analitičnimi orodji.

http://moneycentral.msn.com Microsoftov portal ponuja med drugim zelo uporaben filter (MSN Stock Screener), s katerim med tisočimi delnicami zelo enostavno poiščemo tiste, ki ustrezajo našim merilom.

http://www.investorwords.com Pri spremljanju borznega dogajanja pogosto slišimo izraze, ki jih ne poznamo. Na zgornjem naslovu najdete slovar angleških izrazov s kratkimi obrazložitvami.

http://www.etfconnect.com Informacije o vedno bolj priljubljenih skladih ETF (kotirajoči skladi) na enem mestu.

http://www.bloomberg.com/http://www.reuters.com/http://www.traders-mag.com/http://moneycentral.msn.com/scripts/webquote.dll?ipage=qdSimbol=msfthttp://spiegel.de/http://online.wsj.com/home/ukhttp://de.finance.yahoo.com/http://www.geostrategymap.com/http://www.forbes.com/bowhttp://www.sem-on.net/http://finance.yahoo.com/http://www.thestreet.com/http://www.morningstar.com/http://www.comdirect.de/http://cbs.marketwatch.com/http://moneycentral.msn.com/http://www.investorwords.com/http://www.etfconnect.com/

17

3.1.1 Razviti trgi kapitala

3.1.1.1 ZDA

Združene Države Amerike imajo od vseh razvitih gospodarstev najširši razpon finančnih sredstev in trgov, ki so na razpolago potencialnim vlagateljem. Največja prednost trga ZDA je zelo velika ponudba vrednostnih papirjev. Na treh največjih ameriških borzah kotira okoli 10.000 delnic. Izbirate lahko delnice podjetij iz mnogih panog in sektorjev, ki jih na slovenski borzi ni. Poleg tega je zelo dobra informacijska predloga. V ZDA obstaja veliko spletnih strani (v nadaljevanju navajamo nekaj koristnih), ki ponujajo številne izvirne in analitske informacije o delnicah na ameriških borzah. Pri tem je sicer potrebna dobra mera pazljivosti, saj se lahko podatki med seboj razlikujejo, to pa lahko vpliva na vaše odločitve.

Preprodaja vrednostnih papirjev - instrumenti trga kapitala (capital market instruments), se opravlja preko sekundarnega trga kapitala. Institucija sekundarnega trga kapitala je borza (stock exchange). Najpomembnejša ameriška borza vrednostnih papirjev je newyorška borza (NYSE – New York Stock Exchange). Za kotacijo na NYSE se zahteva izpolnitev zelo strogih pogojev, ki jih mora podjetje tudi vdrževati. Tu lahko prav zaradi takih pogojev kotirajo le prvorazredni vrednostni papirji, večina ostalih pa kotira na drugih borzah, zlasti na AMEX (American Stock Exchange) in NASDAQ (elektronsko poslovanje na trgu OTC), kjer pogoji niso tako strogi. Iz »drugorazredne« borze lahko kasneje preidejo na NYSE (Svilan 1990, 127). AMEX je borza, na kateri za razliko od newyorške, kotirajo manjša, razvijajoča se podjetja. V ZDA je še veliko drugih borz, med njimi tudi Pacifik borza v Los Angelesu, borza v Chicagu,… Indeks je statistična mera za spremembo v ekonomiji ali na trgu vrednostnih papirjev. V primeru finančnih trgov je indeks v bistvu namišljen portfolio vrednostnih papirjev, ki predstavljajo določen trg ali del trga. Borzni indeks je splošni kazalec naraščanja in upadanja tečajev vrednostnih papirjev. Vsak indeks se izračunava po njemu lastni metodologiji in je običajno izražen v odnosu glede na spremembo od osnovne vrednosti. Potemtakem je bolj pomembna odstotkovna sprememba kot aktualna vrednost številke. Na primer: podatek, da je borza vrednostnih papirjev na 5000, nam ne pove veliko. Več nam pove podatek, da je indeks v zadnjem letu porasel za 30% - na 5000. Indeksov ne izračunavajo samo borze, ampak tudi časopisi, banke in borznoposredniške hiše. Gibanje vrednosti delnic po dejavnostih in podskupinah dejavnosti spremlja na kapitalskih trgih v ZDA obsežno število indeksov. Pravzaprav je teh indeksov toliko, da niti najbolj zagrizeni analitiki ne morejo spremljati vseh (več kot 1.000). Glavni indikatorji ali indeksi gibanja tržišča so trije, in sicer Nasdaq Composite, Dow Jones Industrial Average (DJIA ali Dow) in Standard & Poor's 500. Dajejo osnovni signal o tem, kako se je tržišče obnašalo čez dan. O dogajanju na newyorški borzi objavljajo najpopolnejše informacije »Wall Street Journal« in »Standard Poor's Standard Price Records«. Najbolj znan ameriški indeks je prav gotovo Dow Jones, saj je najstarejši. Že od leta 1896 ga vsak dan izračunavajo na newyorški borzi na Wall Streetu. Sestavljajo ga tečaji 30 delnic poglavitnih ameriških industrijskih podjetij. Z namenom, da bi indeks obdržal aktualnost, se njegova sestava spreminja in prilagaja razmeram v gospodarstvu. Danes indeks DJIA zasleduje ameriške delnice, za katere se smatra, da so liderji gospodarstva in se pojavljajo na NASDAQ in na NYSE. 85,7% borzne kapitalizacije delnic, vključenih v izračun DJIA predstavljajo delnice, ki kotirajo na NYSE, preostalih 14,3% pa delnice, ki kotirajo na NASDAQ. DJIA pokriva 30 podjetij z borzno kapitalizacijo običajno najmanj 5 milijard dolarjev (large-cap podjetja), ki jih

18

subjektivno izberejo uredniki Wall Street Journala. Imajo širok pogled o tem, kaj pomeni industrija (vse, kar ne deluje na področju transporta ali javno-storitvenih dejavnosti). Pri izbiri novega podjetja iščejo med močnimi industrijskimi podjetji z uspešno rastjo in s širokim interesom med investitorji. Da bi bil indeks pravi odraz ameriške ekonomije, so se podjetja, vključena v indeks, skozi leta menjavala. V bistvu je od prvotnih podjetij, vključenih v indeks, ostal samo General Electric kot del sodobnega povprečja. To so delnice zelo znanih, velikih podjetij s stabilno rastjo in visokimi dividendnimi donosi. DJIA se izračunava kot cenovno tehtano povprečje, zato imajo dražje delnice v povprečju večjo težo, kot cenejše. To pomeni, da ima lahko podjetje z relativno majhno tržno kapitalizacijo tako velik vpliv na gibanje indeksa kot velika korporacija, kar rešujejo s tem, da v indeks vključujejo le velika podjetja. Indeksu Dow Jones očitajo slabo reprezentativnost splošnega stanja trga delnic, saj združuje majhno število delnic dokaj uspešnih podjetij (Jones 2000, 87). Da je še zdaj indeks Dow Jones najznamenitejši, gre zasluga predvsem pomenu Wall Streeta in njegovi tradiciji. Njegov pomen se je ohranil kljub kritiki strokovnjakov, da je na njem zastopanih le 30 podjetij in da zato ne more odsevati dejanskega stanja na trgu vrednostnih papirjev. SLIKA 1: GIBANJE INDEKSA DOW JONES V ZADNJEM LETU

VIR: www.bigcharts.com

http://www.bigcharts.com/

19

Trgovanje na prvi elektronski svetovni borzi Nasdaq se je začelo leta1971.Danes je Nasdaq drugi največji svetovni trg v trgovanju z vrednostnimi papirji (po vrednosti) in najhitreje rastoče tržišče v Ameriki. Vsak dan zamenja lastnika v povprečju več kot milijarda delnic. Uspeh pripisujejo inovativni tehnologiji in cenovni konkurenčnosti borznih posrednikov. Nalog za prodajo ali nakup delnic pošlje naš borzni posrednik v izvedbo neposredno v Nasdaqov trgovalni sistem, če ima dostop do njega, na regionalno borzo, elektronsko omrežje (electronic communications network – ECN), alternativni trgovalni sistem (alternative trading sistem – ATS) ali tako imenovanemu »market makerju«2. Vsak od teh udeležencev sam zase določa tečaje, ki so v celoti zbrani in prikazani v Nasdaqovem sistemu. Sistem je narejen tako, da so vsi udeleženci medsebojno povezani in lahko trgujejo med seboj ter sprejemajo naročila tudi zunaj sistema. Običajno je tako, da naš borzni posrednik sam izbira, komu bo poslal naročilo. Pri borznih posrednikih z direktnim dostopom pa se lahko stranka sama odloči, komu bo usmerila svoj nalog.

Nasdaq je eden največjih trgov vrednostnih papirjev na svetu, njegov glavni indeks pa je Nasdaq Composite. Indeks Nasdaq predstavlja gibanje 100-tih delnic z največjo tržno kapitalizacijo na tem trgu. NASDAQ je znan kot high-tech tržišče, saj privablja številne družbe, ki se ukvarjajo z internetom in elektroniko. Za delnice na tej borzi se smatra, da so bolj nestanovitne oz. spremenljive, obenem pa se pričakuje njihova rast. NASDAQ ni prostor, je stanje uma. No, ni čisto tako, je pa res, da je borza NASDAQ trg »brez parketa«, in da posluje s približno 3300 družbami na elektronski način. NASDAQ je ponudil možnost elektronskega sporočanja informacij o ponudbah in povpraševanju po vrednostnih papirjih, ter na tej podlagi tudi možnost trgovanja z velikim številom vrednostnih papirjev, s katerimi se je prej trgovalo na klasičnem telefonskem OTC trgu. Približno 30% družb spada med t.i. small-cups, približno 10% družb je tujih. Kljub temu ne moremo trditi, da je OTC tržišče namenjeno malim družbam, ki upajo, da bodo toliko zrasle, da bodo lahko uvrščene na eno od centraliziranih borz. Temu v prid govori dejstvo, da se na NASDAQ-u pojavljajo Apple Computer, Intel, Lotus Development, MCI Communications in Microsoft, kar je očiten dokaz, da centralizirane borze nimajo več bistvenih prednosti v primerjavi z manj formalnimi poslovnimi dogovori na OTC trgu (Houthakker, Williamson 1996, 123-124).

Gibanje in sestavo vseh ameriških indeksov lahko spremljate na skoraj vseh spletnih straneh omenjenih v diplomski nalogi. Od spletni strani ameriških in tujih borz do strani analitikov, kot so www.bigcharts.com, www.freecharts.com,…

2 »Market makerji« so podjetja, katerih uslužbenci kupujejo in prodajajo delnice na zalog, za svoj lasten profit, pri čemer tvegajo lastna sredstva. Ta podjetja so dolžna vzdrževati potrebno likvidnost pri delnicah, za katere so zadolžene. V povprečju ima vsaka delnica vsaj deset »market makerjev«, ki se potegujejo za posel.

http://www.bigcharts.com/http://www.freecharts.com/

20

SLIKA 2: GIBANJE INDEKSA NASDAQ V ZADNJEM LETU

VIR: www.bigcharts.com

Profitna marža ameriškega podjetniškega sektorja, izračunana kot razmerje med neto dobičkom in nominalno dodano vrednostjo, se trenutno giblje pod 50-letnim in nad 25-letnim povprečjem. Analitiki Deutsche Bank ugotavljajo, da so bile v 50. in 60. letih dvajsetega stoletja makroekonomske razmere podobne današnjim, saj sta bili za to obdobje značilni nizka inflacija in visoka stopnja rasti BDP ter produktivnosti, profitna marža pa je bila po drugi strani bistveno višja kot danes. Omenjeno dejstvo lahko torej razumemo kot znak, da se lahko profitna marža v srednjeročnem obdobju še poveča. Glede na pričakovano znižanje stopnje rasti dobičkov podjetij pa lahko nižje profitne marže pojasnimo tudi kot posledico naraščajoče globalne konkurence, ki je postala v zadnjih letih bistveno bolj intenzivna kot v preteklosti. Zanimivo je, da po višini profitne marže izstopa finančni sektor, saj je ta tam skoraj 3-krat tako visoka kot v nefinančnih panogah, vendar še vedno bistveno nižja kot v 50. in 60. letih (Grum 2005, 27).

Trenutno kljub na prvi pogled dobremu položaju ameriškega gospodarstva pogled na vodilne ameriške indekse pokaže drugačno sliko, saj se vrednosti indeksov nahajajo na letošnjih izhodiščnih vrednostih. Dow Jones se uvršča med redke indekse, katerih vrednost se nahaja pod letošnjo izhodiščno vrednostjo. Tehnološki indeks je v letošnjem letu izgubil dober odstotek vrednosti, gonilna sila so družbe, danes nekaj deset milijard težke družbe, s področja računalništva in interneta, ki so preživele leta selekcije in čiščenja trga v obdobju 2001-2004 (Lorenčič 2005, 16).

http://www.bigcharts.com/

21

3.1.1.2 Zahodna Evropa Poleg ameriških borz so za investitorje pomembne tudi evropske borze. Najpomembnejši sta borza v Londonu in Frankfurtu. Njihov način poslovanja je precej podoben tistemu na The New York Stock Exchange. Xetra in techMark sta elektronski verziji, podobni Nasdaqu, prva je v Nemčiji in druga v Angliji. V Belgiji je pred časom nekdanji Easdaq prevzel ameriški Nasdaq in tako se nova elektronska borza sedaj imenuje Nasdaq Europe.

Evropski trgi so vlagateljem iz Slovenije najlažje dostopni, saj poteka trgovanje na njih v bolj ali manj enakem času kakor na domačem trgu (dopoldan ali zgodaj popoldan). Večino družb, ki kotirajo na večjih Evropskih borzah prepoznajo tudi po imenih (Adidas, BMW, Bayern Munchen in podobne). Trgovanje z vrednostnimi papirji na vseh evropskih borzah poteka v evrih, tako da je za Slovence valutno tveganje na teh borzah zanemarljivo. Večji problem se pojavi pri komunikaciji sami. Internetno se za zdaj ponudniki informacij z vseh evropskih borz še niso dovolj razvili, tako da je iskanje informacij o podjetjih in borzah precej zamudno. Poleg tega, da je treba velikokrat poznati lokalni jezik, so podatki razpršeni in jih je potrebno kombinirati z več spletnih strani, kar je večkrat težavno.

Nemčija

Nemški trg kapitala je v svetovnem merilu zagotovo eden večjih in svetlejših zvezd na tem področju. Čeprav brez večjih težav ugotovimo, da še zdaleč ne dosega učinkovitosti ameriškega in da je v nekaterih kvalitetah šibkejši, v drugih spet močnejši od japonskega in britanskega, je na evropskem področju v marsičem krojač nadaljnjega razvoja finančnih instrumentov ter dogajanja okrog njih.

Nemški trg delnic je prikrojen anglo-ameriški strukturi. Zaradi povečanega pomena sektorskih indeksov ter ustanovitve tržnih segmentov za visoko tehnologijo in inovativna podjetja je močno naraslo število nemških delnic v tujini in tujih delnic v Nemčiji, ki kotirajo na borzi. V letu 1997 je bilo na nemško borzo vrednostnih papirjev uvrščenih 700 domačih in 2.784 tujih podjetij; avgusta preteklo leto pa je to število naraslo na 1.080 domačih in 9.964 tujih podjetij. Nemčija znotraj evro območja izstopa v smislu števila na borzo uvrščenih podjetij, novih izdaj delnic in tržne kapitalizacije. Najvidnejša lastnost je vsekakor neustavljiva rast trgov kapitala in potencial za še nadaljnjo rast. Rast tržne kapitalizacije domačih delnic v zadnji dekadi je znašala 17% letno. Razmerje tržne kapitalizacije in BDP-ja je 60%, kar odraža močno bančno orientiran finančni sistem. Prav tako rastoči prihodki na nemških lastniških trgih se kažejo v rastočem pomenu investicijskih skladov in njihovih sredstvih. V Nemčiji okrog 6.800 skladov upravlja s sredstvi v vrednosti več kot 800 milijard evrov, njihova rast v zadnjem desetletju je bila 18%, medtem ko se je v tem obdobju število skladov potrojilo. (Ernst Welteke: Germany as a Financial Centre–European Perspectives for Japanese Markets. Deutsche Bundesbank. [URL: http://www.bundesbank. de / de / presse /reden /pdf /welt 291101.pdf], 14.1.2002.) Nemčijo odlikuje visoka stopnja mednarodne privlačnosti njenega trga kapitala. Število tujih podjetij, ki imajo svoje delnice uvrščene na nemških borzah, presegata le še ZDA in Velika Britanija. Vsekakor Nemčija predstavlja enega vodilnih poslovnih centrov za Srednjo in Vzhodno Evropo. V primerjavi z vodilnimi lastniškimi trgi drugih industrijskih držav ima nemški največji in zelo obetaven potencial za svojo rast. Od treh milijonov podjetij v Nemčiji jih je le petina

22

organiziranih kot korporacija. Le kakšen odstotek od teh so delniške družbe, nekaj več kot desetina od teh s svojimi delnicami kotira na borzi. Kot rezultat vsega tega zelo hitro nastaja in se razvija kultura delničarjev. V primerjavi z ZDA in Veliko Britanijo je delež delničarjev v celotni populaciji zelo nizek v Nemčiji, prav tako na Japonskem. V ZDA in Veliki Britaniji predstavljajo kar dobro četrtino, medtem ko jih je v Nemčiji nekaj manj kot 10%. Razlog za tako nizek delež najdemo v zgodovinskem razvoju. Od leta 1997 se je število ljudi, ki vlagajo v delnice, podvojilo in še vedno narašča. Enakega pomena je tudi dejstvo, da se spreminja struktura delničarstva v Nemčiji. Narašča delež investicijskih skladov, privatnih in tujih investitorjev, medtem ko upada dosedanja dominanca podjetij kot delničarjev. Vse se razvija v tržno usmerjeno kulturo. Ta proces bo še dodatno pospešil neobdavčenje kapitalskih dobičkov od prodaje deležev podjetij in stopa v veljavo z letošnjim letom. Nemška borza izračunava indekse delnic, ki so poleg drugih stvari merilo transparentnosti in primerljivosti. Vedno pomembnejša je tudi njihova uporaba kot osnova finančnih produktov (futuresov, opcij, garancij, skladov). Cenovni indeksi merijo dejansko gibanje cen. »Dnevna poravnalna cena« je izračunana enkrat dnevno za vsak indeks (razen sektorski indeks NEMAX) na podlagi dnevnih avkcijskih cen. Za izračun vseh indeksov delnic se uporablja Laspeyeresova formula. Razen indeksa delnic Neuer Markt, ki je bil uveden šele leta 1997, imajo vsi nemški borzni indeksi isti bazni datum, 30.12.1987, kar omogoča neposredno primerljivost različnih indeksov. DAX: DAX odraža nemški »blue - chip segment«, ki prikazuje cenovne premike tridesetih največjih in za trgovanje najatraktivnejših delnic nemških podjetij na FWB Frankfurt Wertpapierboerse. Vključuje 30 delnic, ki so bile sprejete v trgovanje na uradnem ali regularnem tržnem segmentu. MDAX: Osnovo temu indeksu predstavlja 70 srednjih delnic, ki rangirajo neposredno za DAX delnicami. Tudi v tem primeru so izbrana podjetja, ki kotirajo na uradnem ali regularnem segmentu nemške borze. DAX 100: 30 delnic indeksa DAX in 70 delnic indeksa MDAX skupaj predstavljajo podlago indeksa DAX 100. Poleg tega je potrebno omeniti še devet sektorskih indeksov. Tukaj so na razpolago naslednji sektorji: avtomobilizem in transport, bančne in finančne storitve, kemijski sektor in farmacija, gradbeništvo, zavarovalništvo, strojništvo in industrija, maloprodaja, tehnologija, telekomunikacije in javni sektor. CDAX: Sestavljeni indeks CDAX vsebuje vse nemške delnice vseh treh segmentov: uradnega, regularnega in Neuer Markt-a, zato tudi zasleduje obnašanje celotnega nemškega lastniškega trga in je tako tudi idealen za analitične namene. Zaradi velikega števila delnic, ki jih vsebuje, omogoča natančne sektorske analize in je razdeljen v 19 sektorskih indeksov.

23

Daleč najboljša spletna po našem izboru z vidika dostopnosti informacij je prav gotovo www.deutsche-boerse.com. Tam lahko najdete podatke o gibanju vseh nemških indeksov, zgodovinske podatke, članke o analizah ipd. Lahko se naročite na spletni časopis, da boste najnovejše članke dobivali v vaš poštni predal. Poleg grafov, ki so na voljo (slika x) lahko posamezne primerjave oblikujete tudi sami. Ažurni podatki so tudi o vrednostih posameznih delnic, najbolj rastočih delnic, največjih vzponov in padcev v tekočem dnevu in podobno. SLIKA 3: GIBANJE INDEKSA DAX V ZADNJEM LETU

VIR: www.deutsche-boerze.com

Velika Britanija Spletna stran londonske borze (London Stock Exchange), dostopna na http://www.londonstockexchange.com/en-gb/ je bila prenovljena in ponovno lansirana v juniju 2004. Kmalu se je izkazala za zelo popularno med majhnimi zasebnimi investitorji. Nudi novice, informacije, različna orodja, vse pa je ponujeno v zanimivi obliki in enostavno za uporabnike. Poleg brezplačnih osnovnih storitev, nudi tudi plačljive za malo zahtevnejše iskalce informacij.

Najbolj priljubljen časopis za Veliko Britanijo je poleg že omenjenih Investor's Chronicle. To je tednik, ki izhaja v ogromni nakladi in je zanesljiv vir analiz in namigov za britanski trg. Dosegljiv je na spletu na http://investorschronicle.ft.com/IC/home.

Financial Times Stock Exchange 100 Index – FTSE je borzni indeks, ki ga izračunava FT-SE International Limited in vsebuje 100 največjih britanskih delnic po tržni kapitalizaciji.

http://www.deutsche-boerse.com/http://www.deutsche-boerze.com/http://www.londonstockexchange.com/en-gb/http://investorschronicle.ft.com/IC/home

24

3.1.1.3 Azija V Aziji ustvarijo največ prometa borze v Tokiu in borzi na Kitajskem v Hong Kongu ter v Shanghai-ju. Japonci imajo svojo verzijo Nasdaqa, ki se pri njih imenuje Jasdaq). Pri nakupu delnic nekega tujega, na primer japonskega podjetja, ni potrebe, da bi iskali nekoga, ki nam bo izvršil transakcijo na borzi v Tokiu. Večina delnic namreč kotira v obliki globalnih potrdil na borzah v Londonu, Frankfurtu ali New Yorku. Še bolj enostavno je, če poslujemo z borznim posrednikom, ki ima dostop do več finančnih trgov in nam iz enega računa omogoča trgovanje z različnimi vrednostnimi papirji.

Japonska http://www.tse.or.jp/english/index.shtml

SLIKA 4: GIBANJE JAPONSKEGA INDEKSA TOPIX V ZADNJIH TREH MESECIH

VIR: Tokio Stock Exchange

http://www.tse.or.jp/english/index.shtml

25

Kitajska Večina podatkov je dostopnih na spletni strani China Stock Markets Web, ki ponuja investitorjem priročni dostop do zadnjih informacij povezanih z podjetji in gibanji kapitalskih trgov. Skratka, tu se najde vse kar se dogaja na borzah v Honk Kongu, Shangahai-u in Shenzhen-u. Dostopno na http://www.hkex.com.hk/csm/homepage.asp?LangCode=en. Kar zadeva poslovanje in pogoje poslovanja borze, je najbolje prebrskati strani posameznih borz, ki so dostopne v angleškem jeziku.

http://www.comnex.com/stock/stocks.htm - Shanghai Stock Market Data http://www.hkex.com.hk - Hong Kong Exchange

3.1.2 Razvijajoči se trgi kapitala

3.1.2.1 Vzhodna Evropa in Balkan

Razvoj borz je v večini teh držav potekal v tesni zvezi z načinom privatizacije, zato se je med državami precej razlikoval. V Slovaški, Češki, Makedoniji, Romuniji, Bolgariji, Litvi in Moldaviji so borze nastale predvsem kot podpora prenašanju lastninskih pravic pri množični privatizaciji. Na začetki ji bilo na borzo uvrščenih veliko število delnic, ki pa so bile večinoma nelikvidne. Sčasoma je število delničarjev upadlo in lastništvo je postalo bolj koncentrirano. Ker je bil namen borz predvsem hitro lastninsko preoblikovanje, trg kapitala ni bil strogo reguliran. Veliko podjetij ni bilo zainteresirano za zbiranje kapitala preko borze in so se sčasoma preoblikovali in umaknili z borze. Tako število na borzo uvrščenih podjetij v teh državah upada, delnice pa postajajo likvidnejše.

V drugo skupino držav spadajo Hrvaška, Estonija, Madžarska, Latvija, Slovenija in Poljska. Na teh trgih se je na začetku trgovalo predvsem z državnimi vrednostnimi papirji, delnic pa je bilo malo. V nasprotju z borzami predhodnih držav so bile te delnice precej likvidne, sčasoma pa je njihovo število naraščalo (Claessens, Djankov, Klingebiel 2000,1).

Borze so v preučevanih državah nastale tudi kot prelom s socialističnim sistemom, saj si je težko predstavljati kaj bolj tržnega kot prav borzo. Za vse te borze pa je značilno tudi, da so majhne v primerjavi z zahodnimi borzami. Le varšavska borza dosega po tržni kapitalizaciji najmanjšo zahodnoevropsko borzo na Dunaju. Razmerje med tržno kapitalizacijo in BDP je podobno drugim državam v razvoju samo v Estoniji, Češki in Madžarski. V povprečju pa je tržna kapitalizacija le 16% BDP, kar je precej pod povprečjem primerljivih razvijajočih se držav.

Predvsem v letu 2004 smo bili priča neustavljivi rasti na kapitalskih trgih nekdanjih jugoslovanskih republik, pa tudi Bolgarije in Romunije. Zgodba se je začela v Sarajevu, sledila ji je Banjaluka, konec poletja pa je bilo mogoče opaziti pospešeno rast tudi na Hrvaškem. Po enoletnem dremežu je eksplodirala Srbija, gibanje se je nadaljevalo v Črni Gori, zadnje čase pa se ogreva tudi Makedonija.

http://www.hkex.com.hk/csm/homepage.asp?LangCode=enhttp://www.comnex.com/stock/stocks.htmhttp://www.hkex.com.hk/

26

Slovenija Slovenski trg kapitala se je začel razvijati skupaj z reformami ekonomskega sistema v letih 1988/89. Za Slovenijo je bil, poleg psiholoških razlogov, tehnično dobro delujoč trg potreben instrument celotnega procesa privatizacije (Mramor 2003, 1). TABELA 3: INDEKSI LJUBLJANSKE BORZE

N

Tip indeksa

Sestava in

Indeks

Dolgo ime deksa inamen

deksov Izvr

SBI 20 Slovenski b ks S anja tedeo ana osn

i in v

obtoku

ice 15 izdajateljev z borznega trga, maksimalni delež delnice 10 %

3orzni inde

b

plošna giblnic na Ljubljanrzi (teht

čajev ski ova)

Cenovns tržno kaprostem

deks, tehtanpitalizacijo

Redne deln 11.

PIX Indeks investicijskih skladov

Splošna gibanja tečajev de esticijsklnic inv ih skladov

Cenovni indeks, tehtan s tržno kapitalizacijo

Redne delnice vseh investicijskih skladov, maksimalni delež delnice 15%

311.

BIO s obve teobvezni

i indeks, tehtan metom

Izdaje obveznic, ki dosegajo predpisano minimalno likvidnost, maksimalni delež posamezne obveznice

3Indek znic Splošna gibanja c

čajev Cenovns pro

50%

0

VIR: Ljubljanska borza

Nas, potencialne vlagatelje v delnice seveda najbolj a Slovenski borzni indeks SBI 20, v katerega so uvrščene največje in najprometnejše deln jo na Ljubljanski borzi. Indeks

cenovni, kar pomeni, da z njim merimo spremembitalizacijo delnic v prostem obtoku. Udeležba posameznega indeksa deset odstotkov. Ta omejitev je potrebna, saj je kapitalizacija

lovenskega trga precej skoncentrirana, kar lahko povzroči prevelik vpliv nekaterih delnic

d.d.

zanimice, ki kotirae v ceni vključenih delnic. Sestava indeksa je

SBI 20 je tehtana s tržno kapje omejena na maksimalnosoziroma panog na gibanje vrednosti indeksa. Sestava indeksa se glede na merila seveda spreminja, katere delnice pa trenutno sestavljajo, si lahko ogledate na spletni strani http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=728&sid=Ii7gzuNJ8XrNfkSX.

http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=728&sid=Ii7gzuNJ8XrNfkSX

27

Poleg omenjenih indeksov pa na Ljubljanski borzi sodelujejo še pri izračunu dveh regionalnih indeksov: v sodelovanju s poljsko, češko, slovaško in madžarsko borzo izračunavajo indeks srednjeevropskih borz (CESI); v sodelovanju z varaždinsko, banjaluško, sarajevsko, beograjsko, NEX in makedonsko borzo pa indeks južnovzhodnih borz (SEMI).

Tečaje vrednostnih papirjev in gibanje indeksov lahko uporabniki spremljate v živo prek pooblaščenih ponudnikov informacij (vendorji), ki jim Ljubljanska borza posreduje podatke o trgovanju. Tečaje delnic lahko vsak trenutek preverite na spletni verziji časopisa Delo, v rubriki borza: http://borza.delo.si/?src=ls. Tečajnica se osveži vsakih 10 min, največje pozitivne in negativne spremembe pa vsako minuto.

Ostali spletni časopisi, ki so vir informacij za investiranje v slovenske delnice:

http://www.dnevnik.si/ http://www.gvrevija.com/ (Gospodarski vestnik) http://www.vecer.si/ http://www.revijakapital.com/kapital/

Največ informacij pa boste sigurno našli na http://www.finance-on.net/ in spletni strani Ljubljanske borze http://www.ljse.si.

Hrvaška Leto 2004 je bilo je bilo rekordno za hrvaški trg kapitala. Njegova vrednost trgovanja v primerjavi z letom prej pa se je povečala za skoraj 80 odstotkov. Leto so zaznamovala številna rušenja rekordov na zagrebški in varaždinski borzi. Še pomembnejši pokazatelj razvoja na trgu v lanskem letu je rekordna rast (v povprečju za približno 70 odstotkov) tržne kapitalizacije na obeh borzah.

Oba osrednja hrvaška indeksa sta v letu dni nepričakovano hitro zrasla in presenetila tudi največje optimiste. Indeks zagrebške borze CROBEX se je od začetka leta 2004 do sredine februarja letos okrepil za 68 odstotkov, indeks varaždinske borze VIN pa kar za 220 odstotkov. Kljub dosedanji eksplozivni rasti je prav gotovo še dovolj prostora za rast (Mencinger 2005, 30)

Analitiki napovedujejo nadaljevanje živahnosti na hrvaškem kapitalskem trgu tudi za letos. Velika pričakovanja izhajajo tudi iz intenziviranja privatizacijskega procesa preko borz. Pričakuje se tudi usmerjanje privatizacijskega procesa najpomembnejših državnih podjetij (npr. INA, HT in Croatia osiguranje) na borzo. Če sodimo po zelo dobrem letošnjem začetku trgovanja na obeh borzah, bi moralo biti leto 2005 vsaj tako uspešno kot lansko.

Vse podatke o zagrebški borzi, sestavi indeksa CROBEX, revizijah in o njegovem gibanju, lahko najdete na spletni strani Zagrebačke burze : www.zse.hr.

Prav tako je lepo pregledno urejena stran varaždinske borze, kjer lahko v hrvaškem ali angleškem jeziku spremljate tekoče dogajanje na borzi, vrednosti indeksov, ter razne komentarje analitikov (www.vse.hr).

http://borza.delo.si/?src=lshttp://www.dnevnik.si/http://www.gvrevija.com/http://www.vecer.si/http://www.revijakapital.com/kapital/http://www.finance-on.net/http://www.ljse.si/http://www.zse.hr/http://www.vse.hr/

28

SLIKA 5: GIBANJE INDEKSA CROBEX OD 1.9.2004 DO 2.9.2005

VIR: Zagrebačka burza

Bosna in Hercegovina Rast delniških tečajev se je začela v Bosni, natančneje v Sarajevu. Ne glede na gospodarske razmere, ki so značilne za to državo (30 odstotna brezposelnost, tretjina gospodarstva je siva ekonomija, plačilna disciplina je le termin iz ekonomskih učbenikov…), se je večina slovenskih vlagateljev sprva odločila za naložbe v bosanska podjetja in pife3. Delnice pifov še vedno kotirajo na nekaj odstotkih svoje nominalne vrednosti. Tudi »poštene knjigovodske vrednosti« so dosti višje od trenutnih tržnih cen. Poleg diskontov, ki nam jih ponujajo tržne cene, so se pri večjih pifih v preteklosti že dogajale bitke za nadzor nad upravljanjem in gnale tečaje kvišku. Bitk bo še veliko, saj so lastništva pri večini še zelo razpršena, in lahko se razrastejo v pravo pravcato vojno. Poleg pifov so bile lani zaželene predvsem delnice bosanskih »blue chipov«. Te iste delnice bodo tudi v prihodnosti glavne tarče vlagateljev. Vedno bolj pa bodo gibanje tečajev zaznamovali poslovni rezultati podjetij (Železnik, Žigon 2005a, 31).

Bosnian Investment Fund index (BIFX) je indeks, ki sledi gibanju rasti pifov, ki kotirajo na sarajevski borzi. Indeks je tehtano povprečje delnic fondov, temelji pa na tržni kapitalizaciji. Vse o indeksu sarajevske borze lahko najdete na spletni strani www.sase.ba.

3 Pif je okrajšava za privatizacijski fond (sklad). Gre za zaprti sklad, ki ima kapital razdeljen na delnice, s katerimi se trguje na borzi. Sredstva ima naložena delnice drugih podjetij. Če vrednost vsega premoženja pifa delimo s številom izdanih delnic, dobimo njegovo knjigovodsko vrednost

http://www.sase.ba/

29

SLIKA 6: GIBANJE INDEKSA BIFX OD 2.8.2005 DO 7.9.2005

VIR: The Sarajevo Stock Exchange

Srbija Srbski kapitalski trg je tako po številu podjetij, uvrščenih na borzo, kot po tržni kapitalizaciji največji izmed držav bivše Jugoslavije. Trenutno kotira na beograjski borzi 455 podjetij. Po rasti je lani srbski kapitalski trg rahlo zaostajal za sarajevskim. Tudi slovenskega kapitala se je prelilo v Srbijo precej manj kot v Bosno in Hercegovino. Za to so bile krive predvsem neurejene gospodarske razmere, visoka inflacija (lani 13,7 odstotka) ter devalvacija dinarja. Za letos ekonomisti napovedujejo od 15 do 20 odstotno inflacijo, vlada pa prvič obljublja eno-mestno, in sicer 7,5 odstotno inflacijo. Kljub za zdaj neugodnim gospodarskim razmeram, nam srbski kapitalski trg ponuja precej zanimivih naložb. Kot v drugih državah nekdanje SFRJ je največ zanimanja za farmacevtska in gradbena podjetja, za holdinge, ki v svojo dejavnost vključujejo gradbeništvo in gradnjo infrastrukture, za telekomunikacijska podjetja, živilsko industrijo in banke. Opozorili bi na Granexport, Metalac, Bambi, Alfa plam, kot na dolgoročne naložbe, še vedno je zanimiv tudi holding Energoprojekt (Žigon, Železnik 2005b, 33).

Indeks beograjske borze se imenuje Kompozitni indeks slobodnog berzanskog tržišta Beogradske Berze (BELEXfm). Gre za indeks, katerega sestavljajo vse delnice na prostem trgu, ki zadovoljujejo pogojem. Ponderiran je glede na tržno kapitalizacijo, maksimalni delež posamezne delnice pa znaša 10 odstotkov. Podatke o gibanju indeksa lahko najdete na spletni strani borze www.belex.co.yu. V Srbiji so z namenom, da javnosti na najboljši način prikažejo tržna pričakovanja investitorjev in analitikov, uvedli indikator BELEXsentiment. Indikator se oblikuje na podlagi glasovanja in anketiranja članov borze, pomembnih institucij (fakultete in inštituti) in tretje skupine, ki jo sestavlja širša javnost oz. uporabniki portala Belex.info. Indikator ima bazno vrednost 100, zavzema pa lahko vrednosti od 0 do 200. Vrednost, manjša od 100 kaže na negativna, medtem ko vrednost nad 100 kaže na pozitivna pričakovanja investitorjev (Beogradska berza).

http://www.belex.co.yu/

30

SLIKA 7: INDIKATOR PRIČAKOVANJ BELEX

VIR: Beogradska berza d.d.

Makedonija

Na makedonski borzi kotira nekaj dobro stoječih podjetij, ki jih vlagatelji za zdaj še niso uvrstili v svoje portfelje. V ospredju so Alkaloid (generični proizvajalec zdravil), Makpetrol (prodaja goriv), Toplifikacija (ogrevanje) in Komercialna banka. Vsa našteta podjetja zato kotirajo na zelo nizkih ravneh. Razlogi za dosedanje skromno zanimanje vlagateljev za makedonske delnice se poleg nestabilnega gospodarstva skrivajo predvsem v relativno visokih posredniških provizijah. Makedonija brani tečaj tudi z mehanizmi skrbniških računov. Ti pa tujim vlagateljem prepovedujejo prodajo prej kot v letu dni, razen če so ob nakupu plačali posebne pravice.

Kljub temu so makedonske delnice zanimive, saj praviloma dosegajo 30 do 50 odstotkov knjigovodske vrednosti. Gre torej za diskonte, ki presegajo premije za tveganje, ki ga prinaša makedonsko makrookolje, ter tveganje, povezano s poslovanjem podjetij (Žigon 2005c, 35).

31

Dogajanje na makedonski borzi je dosegljivo na spletnem naslovu www.mse.org.mk.

Slovenski vlagatelji, ki želijo kupiti delnice na trgih nekdanje Jugoslavije, lahko to storijo na dva načina:

Neposredno prek posrednikov v državah, kjer so borze. Posredno prek slovenskih posrednikov, ki urejajo posredovanje na teh borzah.

Posrednike za borze na ozemlju nekdanje Jugoslavije so si poiskali predvsem bolj izkušeni vlagatelji. Odprtje računov je nekoliko bolj zamudno, saj se je večinoma treba odpeljati v tujino in tam urediti postopke. Nekateri posredniki omogočajo tudi ureditev papirjev po pošti in faksu, pogosto je treba odpreti tudi bančni račun. V zadnjem času se vlagatelji množično odločajo za odprtje računa prek domačih posrednikov, ki omogočajo nakup papirjev na Balkanu prek pogodbenih partnerjev. Odprtje računa je preprostejše, so pa provizije za trgovanje praviloma nekoliko višje, kot pri posrednikih v tujini. Prednost domačih posrednikov je tudi, da ponujajo posredovanje na več borzah na enem kraju. Večji domači posredniki na balkanskih trgih so poteza, GBD, Ilirika in KD BPD.

Rusija Ruski kapitalski trg trenutno odlikujejo privlačni finančni kazalniki podjetij, velika likvidnost ter doseganje rekordnih vrednosti indeksa RTS 1. Če se bo svetovno povpraševanje po surovinah še krepilo, bo to še naprej ugodno vplivalo na rusko borzo. Ruska podjetja imajo glede na poslovanje precej zanimive vrednosti nekaterih finančnih kazalnikov. Rusija je 16. svetovno gospodarstvo in največji svetovni proizvajalec nafte ter drugi največji izvoznik nafte. Tako je energetski sektor prispeval 45 odstotkov k doseženi gospodarski rasti v zadnjih treh letih. Vsa naftna podjetja pa naj bi imela v prihodnje precejšnjo korist od spremembe davčne zakonodaje, ki jo je že napovedal gospodarski minister German Gref. Trenutno pri ceni nafte prek 25 dolarjev za sod podjetjem namreč ostane le 14 odstotkov, vse drugo pa pobere država. Cilj, ki si ga je Rusija zastavila v tem desetletju, je doseči povprečno letno realno gospodarsko rast pri sedmih odstotkih. Vendar Rusija še vedno kaže dva obraza, to so na eni strani dobri makroekonomski podatki, dobro poslovanje podjetij ter velik potencial zaradi energetskega sektorja, velikega trga in nizkih finančnih kazalnikov. Ustvarja se višji življenjski standard prebivalcev in s tem povezano povečano povpraševanje prebivalcev. Če se temu doda razvoj novih svetovnih velesil, kjer sta mišljeni predvsem Indija in Kitajska, ter njihovo potrebo po surovinah v prihodnosti, potem bi lahko bilo ob stabilnem vodenju države nekaj naslednjih let za ruski kapitalski trg zelo pozitivnih. Tako bi se tudi lahko nadaljevala rast po obdobju ruske gospodarske krize leta 1998 z vmesnimi pomembnejšimi negativnimi popravki. Po drugi strani pa vlada negotovost glede prihodnjih ukrepov države, povezanih s poslovanjem podjetij, prepočasne reforme, velika birokracija, korupcija, zelo negativen demografski trend in podobno. Kratkoročno so največje nevarnosti morebitni močan padec cen nafte, visok dvig obrestnih mer v ZDA, nadaljevanje apreciacije rublja v primerjavi z dolarjem in spet višja stopnja inflacije zaradi premajhne sterilizacije (Žilavec 2005).

http://www.mse.org.mk/

32

SLIKA 8: RAST RUSKIH DELNIC V ZADNJIH LETIH

VIR: www.finance.on.net

Moscow Stock Exchange ima sicer svojo spletno stran, vendar je dostopna le v ruskem jeziku. Glede na trenutno privlačnost ruskega kapitalskega trga, se je za dodatne informacije potrebno obrniti na domače svetovalce ali pobrskati po arhivih člankov finančnih časopisov.

Pri trgovanju s tujimi vrednostnimi papirji moramo nujno upoštevati tveganja, ki jih prinašajo spreminjajoča se valutna razmerja. Sprememba vrednosti valute, v kateri so nominirani vrednostni papirji, lahko pomembno vpliva na donosnost naših naložb. Če vrednost valute pade, lahko naredimo izgubo, tudi če se tečaj vrednostnega papirja ni spremenil oziroma je celo rasel. Seveda obstaja tudi druga plat – rast vrednosti valute nam lahko precej poveča dobiček ali zmanjša izgubo. Pa vendar je treba tu dodati, da povprečni vlagatelj praktično nima možnosti, da bi se zavaroval proti valutnim nihanjem na razvijajočih se trgih.

3.2 Panoge

Panožna analiza se uporablja za odkrivanje panog, ki bi utegnile biti zanimive za investiranje. Med panogami se iščejo možnosti za doseganje višje stopnje donosa. Stopnje donosa se razlikujejo med panogami in se skozi čas spreminjajo glede na dogajanje v celotnem gospodarstvu. Čeprav vsa podjetja znotraj panoge ne dosegajo enako dobrih rezultatov, bodo podjetja v bolj uspešnih panogah verjetno dosegala boljše rezultate, kot podjetja v manj uspešnih panogah (Fisher 1987, 302). Z analizo panoge se skuša ugotoviti, kako bodo predvidene

http://www.finance.on.net/

33

spremembe v gospodarstvu vplivale na posamezne panoge ter na podlagi tega izbrati panoge, na katere imajo te spremembe pozitiven vpliv.

Panoge se različno odzivajo na spremembe v gospodarstvu. Iste spremembe lahko za posamezne panoge pomenijo zagon, za druge pa zaton. Glede na odzivnost na spremembe v gospodarstvu lahko panoge razdelimo na ciklične, defenzivne in rastoče panoge. Ciklične panoge se gibljejo vzporedno z gospodarskimi cikli (bela tehnika, investicijska oprema in podobno), medtem ko so defenzivne panoge manj občutljive na spremembe v gospodarstvu ali pa je gibanje ciklu ravno nasprotno. Za rastoče panoge se pričakuje visoka stopnja rasti dobičkov, ki je pogojena s tehnološkimi spremembami in je pogosto neodvisna od stanja v gospodarstvu (farmacija, računalništvo, komunikacija). V obdobjih gospodarske rasti imajo največ koristi ciklične panoge, ki pa so obratno najbolj prizadete v obdobjih recesije. Iz tega sledi, da je smiselna izbira cikličnih panog, kadar vlada optimizem glede prihodnjega razvoja gospodarstva, in defenzivnih panog, kadar vlada pesimizem (Bodie et al.1996, 512).

Panoge se razvijajo in prehajajo skozi posamezne faze. Teorija razvojnega cikla panoge se uporablja za ocenjevanje donosnosti in tveganja, ki je povezano z investiranjem v posamezno panogo. Fisher in Jordan (1987, 171) cikel panoge delita na štiri faze.

Investiranje v mlade panoge je povezano z najvišjim tveganjem. V začetni fazi razvoja panoge povpraševanje po proizvodih hitro narašča in možnost nadpovprečnih dobičkov privabi v panogo nove konkurente. Položaj in tržni delež podjetij v panogi se spreminjata, šibka podjetja propadajo. Cene delnic v panogi sicer hitro rastejo, vendar je tveganje res veliko. V tem obdobju dividend običajno ni, saj je potreba po financiranju rasti. Težko je identificirati podjetja, ki bodo preživela konkurenčni boj, zato je smiselno spremljati nadaljnji razvoj panoge in investirati v naslednji fazi.

Tveganje v fazi rasti je manjše kot v začetni fazi.V panogi ostajajo finančno močna podjetja, ki rastejo po zmernih stopnjah, še vedno višjih od stopnje rasti gospodarstva. Poleg tega začne veliko podjetij v tej fazi izplačevati dividende. Delnice postanejo tako manj tvegane, še vedno pa zanimive, saj podjetja rastejo z nadpovprečno stopnjo.

V zreli fazi se rast v panogi upočasni in izenači s stopnjo rasti gospodarstva. Ko prevlada mnenje, da je panoga prešla v svojo zrelo fazo, cene delnic običajno padejo. Panoga lahko kljub temu doživi ponovni razvoj, ki je lahko posledica tehnoloških inovacij, novih proizvodov ali kakih drugih dejavnikov. Če ne, sledi faza stagnacije in propada. Če se obeta ohranitev panoge, je lahko za investitorje še vedno zanimiva zaradi visokih dividend.

Z vidika investiranja je smiseln nakup delnic podjetij v panogah, ki se nahajajo v fazi rasti, in prodaja delnic na prehodu v zrelo fazo, še predenj cene delnic začnejo upadati. Še vedno pa je smotrno spremljati razvoj panoge, faza stagnacije je včasih zgolj začasna. Analiza panoge je zahtevna naloga, ki presega znanje in čas povprečnega zasebnega investitorja. Zato je najbolje pri izbiri panoge še posebej prisluhniti nasvetu borznemu posredniku.

Na gibanje tečajev delnic vplivajo torej tudi dejavniki, ki so povezani s posameznim podjetjem in s posamezno panogo. Ker na podjetja znotraj določene panoge vplivajo zelo podobni dejavniki, je smiselno pričakovati, da bodo gibanja tečajev njihovih delnic v povprečju med seboj močneje povezana, kot bodo povezana z gibanji tečajev delnic podjetij iz drugih panog. Celotno tveganje premoženja bo zato najučinkoviteje zmanjšal investitor, ki bo prihranke razporedil v delnice podjetij različnih panog. Osnovni portfelj naj bi sestavili z delnicami podjetij, ki delujejo v

34

najpomembnejših gospodarskih panogah, hkrati pa naj bi poskrbel, da bodo te panoge med seboj dovolj raznolike (Kleindienst 2001, 256).

Ljubljanska borza je s prvim julijem 2000 začela izračunavati šest panožnih indeksov, katerih temeljni namen je zagotoviti osnovne informacije o gibanju tečajev delnic znotraj posameznih panog. Panožni indeksi se izračunavajo kot kombinacija tehtanega in netehtanega borznega indeksa. Podjetja se razvrščajo v panoge po ekonomskih načelih, odločitve o tem pa sprejema Odbor za indekse. V posamezni panožni indeks se lahko vključijo redne delnice z borznega in prostega trga, ki izpolnjujejo določena merila.

TABELA 4: PANOŽNI INDEKSI LJUBLJANSKE BORZE

VIR: Ljubljanska borza d.d. Analitiki s pomočjo raznih kazalnikov, kot so rast BDP, rast cen na drobno, stopnja brezposelnosti ipd., ugotavljajo, v kateri fazi gospodarskega ciklusa se nahaja gospodarstvo. Glede na te ugotovitve se kasneje odločajo, v delnice katerih podjetij je smiselno vlagati. 3.3 Podjetje

V naslednjem koraku se analitiki lotijo analize posameznih podjetij. Ugotavljajo, kakšen je položaj posameznega podjetja v primerjavi s konkurenčnimi podjetji, kakšne so njegove možnosti za nadaljnjo rast in razvoj ter kakšno je njegovo finančno zdravje. Zanima jih tudi vodstvo podjetja, t.j. v smislu zmožnosti uresničevanja zastavljenih ciljev in reševanja problemov, ki se pojavljajo. Vse podatke, ki jih zberejo, nato primerjajo s podatki iz prejšnjih let, s podatki konkurenčnih podjetij v isti panogi. Dopolnijo jih z informacijami, ki so jih pridobili na terenu pri kupcih in dobaviteljih. To jim zadošča, da si ustvarijo dovolj natančno sliko o podjetju. Če so z ugotovitvami zadovoljni, potem se tudi odločijo za nakup delnic tega podjetja (Jesenek 2003, 143).

35

Za pripravo takšnih analiz je potrebno dobro poznavanje računovodskih standardov in metod vrednotenj podjetij, to pa je znanje, ki ga povprečen investitor nima. Poleg tega so analitiki v stalnih kontaktih z upravo podjetja ter se udeležujejo skupščin in drugih dogodkov, ki jih sklicuje uprava. Analitiki so ljudje, ki jih zaposlujejo borzne hiše, upravljalci skladov, banke in investicijske hiše ter za svoje delo prejemajo plačilo.

Investitorju, ki takih znanj nima pa preostanejo tri možnosti:

da naroči poročila pri enem od številnih izdajateljev, da se potrudi in po internetu sam zbere ustrezne podatke, da si izbere takšno borzno hišo, ki mu bo posredovala podatke.

Glede na to, da je namen diplomske naloge ravno v pomoči pri iskanju vseh vrst informacij potrebnih za investiranje, bomo tudi na tem mestu navedli nekaj koristnih napotkov.

Na spletnih straneh najdemo veliko ponudnikov, ki za plačilo ponujajo analitske storitve. Zelo pomembno je, da preverimo, če so to neodvisna poročila. V preteklosti je bila stalna praksa velikih analitskih hiš, da so krojile tečaje delnic z objavljanjem »doma« prikrojenih analiz. Analize niso izražale dejanskega stanja v podjetju, niti resničnega mnenja analitika o njem, ampak so bile podrejene izključno cilju, ki ga je imel izdajatelj poročila. Včasih so imeli na zalogi veliko delnic, ki so jih želeli ugodno prodati, pa so zato izdali zelo ugodno analizo. Spet drugič so imeli interes, da bi delnice poceni kupili, zato so jih v analizi slabo ocenili. Na račun zavajajočih analiz so investitorji po vsem svetu