7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

1/86

I. Organizacija in struktura EU

4. Pravno varstvo v EU pred Sodiem EU

4.1. Postopek predhodnega odloanja po 267. lenu PDEU

4.1.1. Splono

Eden najpomembnejih sodnih postopkov pred SEU je postopek predhodnega odloanja po 267. lenuPDEU (ex. 234 PES, preliminary ruling). Gre za zelo pogost postopek v praksi in je zelo pomembentako za drave lanice (v nadaljevanju d) kot za samo EU. Postopek predhodnega odloanja je

postopek sodelovanja med sodii d in Sodiem EU (v nadaljevanju SEU) glede vpraanj veljavnostiin razlage prava EU. Ob tem je treba dodati, da SEU le razlaga pravo, v sami zadevi pa vedno odloinacionalno sodie. Poroilo SEU za 2011 kae, da je najve vpraanj vloila Nemija, aktivne so tudi

Avstrija, Belgija, Italija, Francija VB in Nizozemska. Slovenija je zahtevo za predhodno vpraanjevloila med zadnjimi v skupini t.i. novih d. Podroja, kjer se vpraanja za predhodno odloanje

postavljajo so bolj ali manj ista. To so okolje, potronike zadeve, davki, socialna politika inkmetijstvo.

Pravna podlaga za odloanje je v 267. lenu PDEU, ki doloa

267. len PDEU

Sodie Eu je pristojno za predhodno odloanje o vpraanjih glede:

- razlage Pogodb

- veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov in agencij Unije

Kadar se takno vpraanje postavi kateremu koli sodiu drave lanice in e to sodie meni, da je trebaglede vpraanja sprejeti odloitev, ki mu bo omogoila izrei sodbo, lahko to vpraanje predloi v odloanjeSodiu.

Kadar je takno vpraanje postavljeno v postopku, ki tee pred sodiem drave lanice, zoper odloitevkaterega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodie dolno predloiti zadevo Sodiu.

Kadar je takno vpraanje postavljeno v postopku, ki tee pred sodiem drave lanice glede osebe, ki ji jeodvzeta prostost, Sodie odloa v najkrajem monem roku.

Kadar se takno vpraanje postavi kateremu koli nacionalnemu sodiu in e to meni, da je treba gledevpraanja sprejeti odloitev, ki bi mu omogoila izrei sodbo, lahko to vpraanje predloi v odloanjuSEU.

Kadar pa je takno vpraanje postavljeno v postopku pred nacionalnim sodiem, zoper kateregaodloitve po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodie dolno predloiti zadevo SEU.

Pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe (v nadaljevanju LP) je veljal takratni 68. len PES, v skladu skaterim so lahko nacionalna sodia postavila tudi vpraanja za predhodno odloanje s podrojanaslova IV PES (azil, vizumi, ...). Takratni 68. len je vseboval tudi omejitev, da je lahko vpraanjazastavilo samo sodie d, zoper odloitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

2/86

Z LP je bil ta len razveljavljen, vzrok za to pa je v dodatnem poenotenju sodne prakse na tempodroju. Z LP je bil prav tako razveljavljen 35. len PEU, ki je predvideval monost predhodnegaodloanja na podroju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.Danes velja, da vpraanja za predhodno odloanje na podroju policijskega in pravosodnegasodelovanja v kazenskih zadevah lahko postavijo vsa sodia v d.

4.1.2 Pojem ''sodie'' v smislu 267. lena PDEU

Vpraanje za predhodno odloanje lahko SEU predloijo samo nacionalna sodia, ki odloajo vkonkretni zadevi v d. PDEU ne opredeli pojma sodie, zato je bil ta pojem e vekrat sporen in ga jev sodni praksi vekrat obravnavalo tudi SEU. Pomembno je poudariti, da opredelitev nekega organakot sodia na podlagi nacionalnega prava ni pomembna za opredelitev nekega organa kot sodia po

pravu EU oz. 267. lenu PDEU. Da bi doloilo, ali je nek organ sodie, kot ga opredeljuje 267. lenPDEU, SEU upoteva ve dejavnikov, npr.:

- ali je organ ustanovljen na podlagi zakona- ali je stalen- ali je njegova pristojnost obvezna- ali postopek pred njim poteka med strankami (je kontradiktoren)- ali uporablja pravna pravila- ali je neodvisen

Ob tem je potrebno dodati, da SEU vsakokrat posebej odloa o obstoju sodia v konkretni zadevi inni nekega splonega pravila, kdaj bi organ lahko teli za sodie in kdaj ne. Ta status se prizna samoorganom, ki dejansko izdajajo odloitve sodne narave.

Nasprotno pa v skladu s sodno prakso SEU sodie po 267. lenu PDEU na primer nista sodni registerali zemljika knjiga, vpraanja za predhodno odloanje pa prav tako ne morejo neposredno postaviti

niti stranke same ali njihovi zagovorniki, odvetnika zbornica ali institucije EU. Tega ne morejo storititudi sodia, ki niso iz d, vendar SEU odloa o vpraanjih, ki jih zastavijo sodia ezmorskihozemelj (seznam teh ozemelj se nahaja v prilogi II k PEU in PDEU).

Sodie novih d z vidika ratione temporis (temporal jurisdiction) SEU ne morejo zastaviti vpraanj zapredhodno odloanje v sporih, ki potekajo pred nacionalnimi sodii in so se zaeli odvijati e predvstopom d k EU. SEU pa obravnava zadeve, v katerih je se dejansko stanje sicer zaelo pred

pristopom, konalo pa se je po njem, vendar je bila sporna odloba, ki se je izpodbijala v postopku vglavni stvari, sprejeta po pristopu k EU, poleg tega pa je ta odloba urejala poloaj za naprej (exnunc).

4.1.3. Monost in dolnost postaviti vpraanje za predhodno odloanje

PDEU v 267. lenu PDEU razlikuje med sodii, ki imajo monost postaviti vpraanje za predhodnoodloanje in tistimi, ki imajo dolnost postaviti vpraanje za predhodno odloanje.

4.1.3.1. Monost postaviti vpraanje za predhodno odloanje

Nacionalno sodie, ki ima monost postaviti vpraanje za predhodno odloanje, ga postavi, e meni,da mu bo odloitev SEU o razlagi ali veljavnosti prava EU omogoila izrei sodbo. Sodie samo

presodi, kdaj je predhodna odloitev SEU potrebna. Stranke v postopku sicer lahko postavitevvpraanja zgolj predlagajo, vendar je konna odloitev o tem vedno v rokah nacionalnega sodia. enacionalno sodie vpraanja ne postavi in odloi v nasprotju s pravom EU, pa lahko stranke to kritev

prava EU na posebnem obrazcu prijavijo Komisiji, ki lahko proti d sproi postopek zaradineizpolnitve obveznosti po 258. lenu PDEU.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

3/86

SEU lahko preveri, ali bo odgovor na vpraanje za predhodno odloanje dejansko pripomoglo kreevanju spora in pri sami odloitvi nacionalnega sodia. Tako lahko zavrne odloanje o vpraanjuza predhodno odloanje, e to nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora oziromae gre za hipotetien problem. Prav tako lahko zavrne odloanje o vpraanju za predhodno odloanje,kadar mu nacionalno sodie ne da na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, za ustrezenodgovor na vpraanje za predhodno odloanje.

V pravu EU ni doloenega roka, do kdaj se v nacionalnem postopku lahko postavi vpraanje zapredhodno odloanje. Vpraanje se lahko postavi kadar koli v teku postopka, pomembno je le, da jepostopek v e teku. V nasprotnem, torej ko bi se tako vpraanje postavilo ko bi bil spor prednacionalnim sodiem e konan, bi sodba SEU izgubila na svojem pomenu, saj je miljena kot pomonacionalnim sodiem, ki se pri odloitvi opirajo na tako sodbo SEU.

Za postavitev vpraanja za predhodno odloanje ni pomembno, za kakno vrsto postopka gre oziromana katerem materialnopravnem podroju se odvija in odloa. Vpraanje se lahko postavi tudi v

postopkih pred ustavnim sodiem d, vendar pa so v praksi ustavna sodia do tega zelo zadrana, saj

bi s tem pokazala, da ne znajo ali ne zmorejo pravilno interpretirati prava EU. Monost nacionalnegasodia, da na SEU naslovi vpraanje za predhodno odloanje ni mogoe omejiti z nacionalnimidolobami procesnega prava. Prav tako z 267. lenom PDEU ni zdruljivo, da nacionalno pravodoloa obvezno predhodno kontrolo ustavnosti, preden nacionalno sodie SEU zastavi vpraanje za

predhodno odloanje, e predhodna narava te kontrole ustavnosti predloitvenemu sodiu onemogoipredloitev vpraanja za predhodno odloanje (zadeva C-188/10 in C-189/10, Melki in Abdeli).

4.1.3.2. Dolnost postaviti vpraanje za predhodno odloanje

Dolnost postaviti vpraanje za predhodno odloanje imajo na podlagi 267/III PDEU sodia, zoperkaterega odloitve po nacionalni zakonodaji ni pravnega sredstva. To se presoja v vsakem primeru

posebej, zato ni nujno, da gre vedno za vrhovna ali ustavna sodia, lahko gre tudi za nija.

Kot primer konkretne presoje lahko navedemo zadevo C-403/09 PPU, Detiek, v katerem je bilo kotsodie, zoper katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, priznano Vije sodie vMariboru.

Za opredelitev pravnega sredstva, kot je doloeno v 267/III PDEU, naeloma ni pomembno, ali gre zaredno ali izredno pravno sredstvo. Pomembno je le, ali lahko sodie, ki odloa o pravnem sredstvu,znova odloi o pravnih vpraanjih v konkretni zadevi. V Sloveniji bi bil primer pravnega sredstva po267/III PDEU npr. revizija. Poleg tega naj bi pri ugotavljanju potrebno upotevati, ali je vloitev

pravnega sredstva v dispoziciji strank ali pa mora pravno sredstvo vloiti dravni organ; e strankepravnega sredstva ne morejo vloiti same, potem praviloma ne moremo govoriti o pravnem sredstvu vsmislu 267/III PDEU. V Sloveniji v tak pojem ne bi sodila zahteva za varstvo zakonitosti. Kot pravnasredstva tudi ne bi mogli teti tista, ki jih je mogoe vloiti le v izjemnih okoliinah ali v primeru

novih dejstev. V Sloveniji bi kot tako lahko izpostavili obnovo postopka, ob tem pa bi lahko dodalitudi ustavno pritobo.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

4/86

4.1.4. Posledice nespotovanja obveznosti predloitve ali napane odloitve nacionalnega sodia

Monosti je ve in poudariti je treba, da veljajo, e je imelo nacionalno sodie le dolnost predloiti

vpraanje za predhodno odloanje, vendar to ni storilo in tudi, e je vpraanje predloilo, nato paodloilo v nasprotju s pravom EU.

Prva monost je, da Komisija proti d sodia, ki bi moralo predloiti vpraanje za predhodnoodloanje ali je odloilo v nasprotju s pravom EU, vloi tobo zaradi neizpolnitve obveznosti. Tolahko Komisiji predlagajo tudi stranke v postopku ali druge osebe, kar pa je v praksi manj verjetno.Poleg tega vloitev take tobe v niemer ne koristi strankam v postopku. Ustrezneja in uinkoviteja

je monost vloitve odkodninske tobe stranke (e je bila okodovana) proti d, sodie katere niizpolnilo svoje dolnosti predloitve vpraanja za predhodno odloanje ali pa je odloilo v nasprotju s

pravom EU. Velja dodati, da je pri tem pomembno upotevati pomen sodbe v zadevi C-224/01,Kbler, v kateri se zastavi vpraanje, ali je d lahko odkodninsko odgovorna, e so za kritev pravaEU odgovorna njena sodia? V sodbi je SEU dne 30.9.2003 v velikem senatu odloilo, da se naelo,

na podlagi katerega morajo d posameznikom povrniti kodo, povzroeno z kritvami prava EU,uporablja tudi, kadar je pravo EU kreno z odlobo sodia, ki odloa na zadnji stopnji, e soizpolnjeni naslednji pogoji:

- kreno pravno pravilo posameznikom podeljuje pravice- kritev je dovolj huda- podana je vzrona zveza med to kritvijo in kodo, ki je nastala okodovancu

4.1.5. Odloanje o razlagi in veljavnosti aktov institucij Unije

4.1.5.1. Odloanje o razlagi aktov Unije

SEU v postopku predhodnega odloanja v veini primerov odloa o razlagi aktov Unije. Za te akteima razlagalni monopol. Predmet razlage je lahko najprej primarno pravo Unije, torej dolobe PEU inPDEU, vkljuno s prilogami, protokoli in drugimi dodatki. Del primarnega prava Unije je pouveljavitvi LP tudi Listina EU o temeljnih pravicah. Med primarno pravo spadajo tudi temeljna naela,kakor jih je v sodni praksi izoblikovalo SEU. Predmet razlage so lahko e akti institucij, organov,uradov ali agencij Unije, torej sekundarno pravo Unije; gre za uredbe, direktive, mnenja, sklepe in

priporoila (zadeva C-489/07, Messner).

Predmet razlage v postopku predhodnega odloanja so lahko tudi sodbe SEU in mednarodnisporazumi, ki jih je sklenila Unija, ter sklepi za izvajanje teh mednarodnih sporazumov. Nacionalnosodie se mora, ko mu ni jasen pomen sodbe SEU, izdane pri predhodnem odloanju, obrniti na SEU

z novim predlogom za sprejetje predhodne odlobe. Ob tem je potrebno dodati, da mora nacionalnosodie, ki je zastavilo vpraanje za predhodno odloanje, to razlago upotevati v konkretnem sporu, vkaterem odloa. Pri tem mora bodisi pravo d razlagati v skladu s pravom EU, ne uporabitinacionalnega predpisa, e je ta neskladen s pravom EU, ali pa neposredno uporabiti predpis EU, e jeto v konkretnem primeru mogoe.

4.1.5.2. Odloanje o veljavnosti aktov Unije

SEU lahko v postopku predhodnega odloanja odloa tudi o veljavnosti aktov institucij, organov,uradov ali agencij Unije, torej o veljavnosti sekundarnega prava Unije. Odloa torej o veljavnostiuredb, direktiv, sklepov, priporoil in mnenj. Merilo za presojo veljavnosti so primarno pravo Unije,splona naela prava Unije in mednarodne pogodbe, ki so nadrejene sekundarnemu pravu. Predmet

presoje so lahko tudi predpisi, ki izvajajo sekundarno pravo oziroma so sprejeti na podlagi aktasekundarnega prava.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

5/86

V odnosu med odloanjem o veljavnosti aktov Unije v okviru vpraanja za predhodno odloanje napodlagi 267. lena PDEU in ninostno tobo na podlagi 263. lena PDEU se pojavita dva problemskasklopa, ki ju je potrebno podrobneje omeniti.

Prvi, mogoe je, da je ninostna toba proti doloenemu aktu Unije vloena v istem asovnemobdobju kot vpraanje za predhodno odloanje. e bo o ninostni tobi odloalo Splono sodie EU(v nadaljevanju SpSEU), hkrati pa bo o veljavnosti tega akta SEU predloeno vpraanje za predhodnoodloanje, bo praviloma SpSEU prekinilo postopek in poakalo na odloitev SEU; e so SpSEU inSEU predloene zadeve, v katerih se odloa o veljavnosti istega akta SpSEU postopek prekine doodloitve SEU ali pa se izree za nepristojno. Lahko pa se zgodi tudi, da SEU prekine postopek in

prepusti, da o zadevi odloi SpSEU.

Drugi, v skladu s 263/VI PDEU je treba ninostno tobo vloiti najkasneje v devh mesecih od objaveakta, njegovega uradnega obvestila toniku ali dneva, ko je tonik zanj izvedel. Ker za predloitevvpraanja za predhodno odloanje o veljavnosti akta Unije ni predviden noben rok, bi lahko stranke, ki

so zamudile rok za vloitev ninostne tobe, to oble z vloitvijo tobe pred nacionalnim sodiem, kibi mu predlagale predloitev vpraanja za predhodno odloanje o veljavnosti. To je problematinopredvsem v primeru vloitve tobe s strani fizinih ali pravnih oseb, za katere veljajo zelo strogapravila aktivne legitimacije.

4.1.6. Vsebina in oblikovanje vpraanja za predhodno odloanje

Nacionalno sodie vpraanje za predhodno odloanje postavi v uradnem jeziku, v katerem posluje, tov praksi pomeni, da slovenska sodia vpraanja za predhodno odloanje zastavijo v slovenini.Vpraanja se na SEU prevedejo v francoski jezik, nato pa tudi v druge uradne jezike EU.

V asu, ko naslovijo vpraanje na SEU, sodie prekine odloanje v nacionalnem postopku. Postopka

predhodnega odloanja se udeleijo stranke v postopku pred nacionalnim sodiem, lahko pa se gaudelei tudi d, iz katere je predloitveno sodie, in Komisija kot intervenienta kakor tudi druge d.Evropska centralna banka, Svet in Parlament se ga lahko udeleijo, e gre za vpraanje razlage aliveljavnosti akta te institucije oziroma ECB.

SEU v postopku predhodnega odloanja odloi s sodbo ali s sklepom. Ta dva akta sta obvezna, ne grele za mnenje. Obvezna sta v vseh d, velja torej erga omnes.

4.1.7. Hitri in nujni postopek predhodnega odloanja ter prednostno obravnavanje zadeve

SEU lahko odloi tudi po hitrem postopku ali po nujnem postopku, ki je novost in je mogo le

izjemoma glede zadev iz tretjega dela naslova V PDEU, ki ureja obmoja svobode, varnosti in pravice.4.1.7.1. Hitri postopek predhodnega odloanja

O zadevi lahko odloi sodie po hitrem postopku, e iz dejanskih okoliin izhaja izredna nujnost zasprejetje predhodne odlobe. Odloanje po hitrem postopku mora predlagati predloitveno sodie, outemeljenosti predloga pa odloi predsednik SEU na podlagi predloga sodnika poroevalca in poopredelitvi generalnega pravobranilca. Odloanje po hitrem postopku je lahko dopueno le izjemoma.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

6/86

4.1.7.2. Nujni postopek predhodnega odloanja

Pogoji za uvedbo nujnega postopka predhodnega odloanja (urgent preliminary ruling procedure) sodrugani od pogojev za uvedbo hitrega postopka. Prva razlika je v tem, da se ta postopek uvede samona doloenem podroju (obmoje svobode, varnosti in pravice). Druga razlika je v tem, da se nujni

postopek lahko uvede bodisi na predlog nacionalnega sodia bodisi po uradni dolnosti. SEU lahkotorej samo odloi, da je v neki zadevi treba odloiti po nujnem postopku, kadar je oitno, da je trebauporabiti ta postopek. e je uvedbo nujnega postopka predlagalo nacionalno sodie, mora to v

predloitveno odlobi navesti pravne in dejanske okoliine, ki zahtevajo nujno odloitev inupraviujejo uporabo tega postopka. Odloitev o uvedbi nujnega postopka sprejme pristojni senat, v

praksi pa je to razvidno iz opravilne tevilke zadeve, ki se ji v takem primeru na koncu doda kraticaPPU, npr. C-403/09 PPU, Detiek. Ta zadeva je tudi primer odloanja po nujnem postopku v zadevi,ki jo je predloilo slovensko (nacionalno) sodie.

4.1.7.3. Prednostno obravnavanje zadeve

Razlike med rednim in prednostnim obravnavanjem zadeve so predvsem v krajem roku za prevodedokumentov SEU, hitreji razpis obravnave in da se na splono zadeva obravnava prednostno, hkrati

pa za to ni potrebno izdati posebnega sklepa predsednika SEU. Prednostno obravnavanje se uvedetedaj, kadar to zahtevajo okoliine zadeve, ki pa niso jasno definirane.

4.1.8. Doktrina ''acte clair''

Doktrina acte clair (jasen predpis) pomeni izjemo od obveznosti sodi, zoper odloitev katerih ponacionalnem pravu ni pravnih sredstev, za predloitev vpraanja za predhodno odloanje. Ta doktrina

pomeni, da je pravilna uporaba prava Unije tako oitna, da ne dopua nobene monosti za dvom oodgovoru na vpraanje za predhodno odloanje. e je reitev nekega pravnega problema tako oitna in pod pogojem, da bi bila enako oitna za druga sodia d in za SEU nacionalnemu sodiu torej nitreba predloiti vpraanja za predhodno odloanje.

To doktrino je SEU razvilo v zadevi 283/81, CILFIT: nacionalno sodie, zoper katerega odloitev ponacionalnem pravu ni pravnega sredstva,nima obveznosti predloitve vpraanja za predhodnoodloanje v treh primerih:

- e ugotovi, da postavljeno vpraanje ni bistveno- e je SEU e obravnavano dolobo prava EU e razloilo- e je pravilna uporaba prava EU tako oitna, da ne dopua nobenega dvoma,kar mora nacionalnosodie presoditi glede na posebnosti prava EU

Nacionalno sodie mora pri tej presoji upotevati ve dejavnikov:

- mora upotevati, da so predpisi Unije prevedeni v ve jezikov in da so vse jezikovne razliiceverodostojne- mora upotevati, da je v pravu Unije uporabljena posebna, zanj znailna terminologija in da imajolahko pravni pojmi v pravu Unije drugano vsebino kot v nacionalnih pravnih redih- mora dolobo prava Unije postaviti v njeno sobesedilo in jo razlagati glede na celoto tega prava, nanjegove cilje in glede na stopnjo razvoja v trenutku, v katerem je treba to dolobo uporabiti

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

7/86

4.1.9. Koga zavezuje sodba SEU

4.1.9.1. Nacio0nalno sodie, ki je predloilo vpraanje

Odloitev SEU glede razlage ali veljavnosti prava EU zavezuje v prvi vrsti nacionalno sodie, ki jetako vpraanje zastavilo SEU. To sodie mora slediti odloitvam SEU v okviru vpraanja za

predhodno odloanje in pri odloitvi v konkretni zadevi upotevati razlago, ki jo je v svoji sodbipodalo SEU. Vasih mora nacionalno sodie zagotoviti skladnost s pravom EU tudi na podlagi naelaskladne razlage (glej zadevo C-404/06, Quelle).

4.1.9.2. Drugi organi v dravi lanici, iz katere izhaja vpraanje

Sodba SEU, izdana pri predhodnem odloanju ne zavezuje le nacionalnega sodia, ki odloa okonkretni zadevi, temve tudi vse organe v tej d, zlasti zakonodajalca in upravne organe. e je SEU v

sodbi odloilo, da zakonodaja d ni v skladu s pravom EU, mora zakonodajalec poskrbeti, daspremeni zakonodajo.

4.1.9.3. Uinek sodb: erga omnes in ex tunc

Uinek erga omnes

Uinek erga omnes pomeni, da razlaga prava EU zavezuje vse organe v neki d in tudi vse dravljane,torej velja za prbl. 500 mio. evropskih dravljanov. Pomen sodb je zato velik ne le za d, iz katere je

bilo vpraanje poslano temve tudi za vse druge d. Vpliv uinka erga omnes se vidi na primer takrat,ko nacionalno sodie umakne vpraanje za predhodno odloanje, ker je bilo o njem e odloeno.Vpliv uinka erga omnes se vidi tudi tedaj, ko nacionalno sodie na SEU naslovi vpraanje za

predhodno odloanje, ker SEU v drugi zadevi odloa o istem ali podobnem vpraanju (primer zadevaC-168/00, Leitner v povezavi z tobo slo. Turistov zoper turistino agencijo zaradi neustreznekakovosti izvedbe poitnic)

Uinek ex tunc

Sodbe imajo praviloma uinek ex tunc, ker razlaga nekega pravnega pravila pojasnjuje in natannejedoloa pomen in obseg tega pravila, kot bi se moralo razumeti in uporabljati vse od zaetka njegoveveljave. Uinek ex nunc imajo lahko sodbe glede razlage le izjemoma, e sta izpolnjena dva pogoja:

- dobra vera zainteresiranih

- nevarnost resnih motenj

V skladu z ustaljeno sodno prakso ima sodba SEU, s katero se v postopku za sprejetje predhodneodlobe ugotovi neveljavnost akta Skupnosti, uinek ex tunc, enako kot sodba, izdana na podlagininostne tobe. Vendar pa lahko SEU v postopku predhodnega odloanja glede veljavnosti aktovUnije po analogiji uporabi monost omejitve asovnih uinkov sodbe v skladu z 264/II PDEU. Kadarrazglasi akt za nien, lahko SEU v skladu s tem lenom doloi, e meni, da je potrebno, tiste njegoveuinke, ki jih je potrebno teti za dokonne.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

8/86

4.1.10. Ovire za postavljanje predhodnih vpraanj

Za postavitev vpraanja za predhodno odloanje lahko obstajajo tudi tevilne ovire. Stranke nimajo

interesa, saj zaradi tega postopek traja dlje, kar je lahko tudi morebitna ovira za sodnika, poleg te pa enepoznavanje prava EU, tako pri sodniku kot pri strankah. Ovire za odloitev SEU nastanejo tudi popredloitvi vpraanja za predhodno odloanje, saj je mogoa situacija, ko nacionalno sodie umaknepredlog za predhodno odloanje.

4.1.11. Slovenija in vpraanja za predhodno odloanje

Do konca avgusta 2012 so bila iz Slovenije postavljena tiri vpraanja za predhodno odloanje. To so:

- C-403/09, Detiek, posebnost tega postopka je, da je bilo postavljeno kot nujno vpraanje zapredhodno odloanje po 104.b lenu Poslovnika SEU. Taka vpraanja so mogoa glede zadev iznaslova V, tretji del, PDEU ki ureja vpraanja obmoja svobode, varnosti in pravice.

- C-536/09, Omejc- C-603/10, Pelati- C-541/11, Grilc

4.1.12. Druge zadeve, pomembne za Slovenijo

- C-140/05, Valeko- C- 176/11, HIT in HIT LARIX

4.2. Toba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi 258. do 260. lena PDEU

4.2.1. Splono

Toba zaradi neizpolnitve obveznosti (action for failure to filfil an obligation) je mehanizem nadzoranad izpolnjevanjem obveznosti, ki jih imajo d na podlagi prava Unije. Tobo proti d lahko vloi

bodisi Komisija (258. in 260. len PDEU) bodisi druga d (259. len PDEU), ki meni, da druga d neizpolnjuje svojih obveznosti na podlagi prava EU. Do tobe pride ele na podlagi predhodnega

postopka komisije, v katerem ta d opozori na kritev najprej s pisnim opominom, nato pa e zobrazloenim mnenjem.

Postopek s tobo zaradi neizpolnitve ima dve fazi:

- postopek, v katerem SEU (praviloma) izda ugotovitveno sodbo (258. in 259. len PDEU)- postopek, v katerem SEU d naloi finanne sankcije (260. len PDEU)

4.2.2. Toba Komisije proti dravi lanici na podlagi 258. lena PDEU

Pravno podlago za tobo Komisije proti dravi lanici najdemo v 258. lenu PDEU

l. 258 PDEU(ex l. 226 PES)

e Komisija meni, da katera od D ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, poda o zadevi obrazloenomnenje, potem ko je tej dravi omogoila, da predloi svoje pripombe.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

9/86

e zadevna D ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga doloi Komisija, lahko slednja zadevo predloiSodiu

4.2.2.2. Aktivna legitimacija

e d ne izpolni svojih obveznosti na podlagi prava EU, lahko komisija proti njej vloil tobo zaradineizpolnjevanja obveznosti po 258. lenu PDEU. Aktivna legitimacija za vloitev tobe torej pripadaKomisiji, saj ta nadzira d pri njihovem izvajanju prava EU in pri tem deluje v splonem interesu.Toba zaradi neizpolnitve obveznosti varuje sploni interes spotovanja prava EU.

Komisija lahko kritev prava Eu razkrije sama, lahko pa jo nanjo opozori vsaka fizina ali pravnaoseba, pritoba se lahko vloi na Evropski komisiji v Bruslju, lahko pa tudi na predstavnitvoEvropske komisije v Sloveniji. Fizine in pravne osebe kljub temu ne morejo same vloiti tobe protid. Vloitev tobe diskrecijska pravica Komisije.

4.2.2.3. Pasivna legitimacija

Pasivno legitimirana za vloitev tobe na podlagi 258. lena PDEU je vedno doloena d. Taodgovarja za delovanje ali opustitve vseh svojih funkcionalnih in regionalnih delov. Prav takoodgovarja za kritev ali opustitev zakonodajne, izvrilne ali sodne veje oblasti.

4.2.2.4. Postopek pred Komisijo

Postopek pred Komisijo ima ve faz. Najprej mora Komisija d dati monost, da o zadevi poda svojepripombe. Polje ji pisni opomin (letter of formal notice) na katerega lahko d odgovori in pojasni,zakaj neke obveznosti na podlagi prava Eu ni izpolnila. e kritev prava EU ne odpravi, Komisijananjo naslovi obrazloeno mnenje (reasoned opinion), v katerem ji doloi rok za izpolnitevobveznosti. e d tudi v tem roku ne izpolni svojih obveznosti, lahko Komisija proti njej vloi tobo.Komisija sama presodi, ali bo vloila tobo ali ne, in o tem, koliko asa po poteku roka, doloenega vobrazloenem mnenju, bo vloila tobo. Tobe ne sme iriti preko zatrjevane neizpolnitve obveznostiv obrazloenem mnenju.

4.2.2.5. Postopek pred SEU

Pred SEU se d skuajo v odgovoru na tobo braniti z razlinimi strategijami, vendar nekatere od njihSEU sistematino zavraa. Tako se d ne more sklicevati na svoje notranje teave (primer zadeva C-265/95, panske jagode), prav tako ne na ekonomske razloge in na interne institucionalne reforme.

SEU v postopku po 258. lenu PDEU izda ugotovitveno sodbo. Izjema je primer, ko d ni izpolnilaobveznosti o obvestilu glede ukrepov o prenosu direktive. Takrat ji lahko e v tem postopku naloi

finanne sankcije, kar je novost, uvedena z LP. V nobenem primeru pa SEU d ne more naloiti, najna primer razveljavi predpis, ki kri pravo EU. D mora v primeru obsodilne ugotovitvene sodbevzpostaviti stanje, ki je skladno s pravom EU.

Obstoj neizpolnitve obveznosti mora SEU presojati glede na zakonodajo Unije, ki je veljala ob koncuroka za izpolnitev obveznosti, doloenega v obrazloenem mnenju. Dopustno je, da Komisija predlagaugotovitev neizpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz prvotne razliice pozneje spremenjenega alirazveljavljenega akta skupnosti in ki so bile ohranjene v dolobah novega akta. Vendar pa tobe nimogoe raziriti na obveznosti, ki izhajajo iz dolob novega akta in glede katerih prejnji akt nevsebuje ustrezajoe obveznosti.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

10/86

Akt Drava lanicaPredsodni postopek: Komisija Pisni opomin Odgovor na pisni opominPredsodni postopek: Komisija Obrazloeno mnenje Odgovor na obrazloeno

mnenjeSodni postopek: SEU Toba Komisije Odgovor na toboSodni postopek: SEU Ugotovitvena sodba Izvritev sodbe

Faze postopka s tobo zaradi neizpolnitve obveznosti postopek na podlagi 258. lena PDEU

4.2.2.6 Sodna praksa SEU

V tem delu se osredotoamo na tobene razloge za tobo po 258. lenu PDEU. Najbolj klasien primerso tobe za neizpolnitev obveznosti v zvezi z direktivami. Najpogosteji so primeri zaradi neprenosadirektive v nacionalni pravni red v roku, ki ga doloa ta direktiva (npr. c-402/08, Comm. v Slo.).

V zvezi z direktivami lahko Komisija vloi tobo proti d tudi zaradi nepravilnega ali nepopolnegaprenosa direktive v nacionalni pravni red d npr. c-52/00, Comm. v Fra.). poleg tega je v zvezi zdirektivami mogoa tudi toba zaradi neizvajanja direktive v praksi (npr. C-416/07, Comm. v Gre.).

Predmet tobe za neizpolnitev obveznosti je lahko tudi to, da d sprejme zakonodajo, ki je v nasprotjus pravom EU (npr. C-147/03, Comm. v Aus.). predmet tobe zaradi neizpolnitve obveznosti pa jelahko tudi opustitev drave lanice (ne le opustitev prenosa direktive). Kot dober primer opustitvedolnostnega ravnanja lahko izpostavimo zadevo C-265/95, Comm. v Fra., t.i. panske jagode.

Drava lanica pa je lahko odgovorna tudi za ravnanje svojih lokalnih skupnosti oziroma obin(npr. C-20/01 in C-28/01, Comm. v Ger.). v praksi bo morala d sprejeti ukrepe, s katerimi bo

zagotovila skladnost s pravom EU. Tako bo morala npr. spremeniti zakonodajo, razvezati pogodbe, kikrijo predpise o javnih naroilih, ali zagotoviti spotovanje predpisov EU v praksi. e d tega ne bostorila, lahko Komisija proti njej znova vloi tobo, tokrat na podlagi 260. lena PDEU.

4.2.3. Toba komisije proti dravi lanici: postopek na podlagi 260. lena PDEU naloitevfinannih sankcij

4.2.3.1. Splono

e d ne izpolni svojih obveznosti iz prve sodbe, izdane v postopku na podlagi 258. lena PDEU,lahko Komisija proti njej sproi postopek na podlagi 260. lena PDEU, v katerem so lahko dnaloene finanne sankcije zaradi nespotovanja prve sodbe. Komisija ima popolno diskrecijsko

pravico glede odloitve, ali bo vloila drugo tobo.

len 260 PDEU

1. e Sodie ugotovi, da katera od drav lanic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, mora ta dravasprejeti ukrepe, potrebne za izvritev sodbe Sodia.

2. e Komisija meni, da zadevna drava lanica ni sprejela potrebnih ukrepov za izvritev sodbe Sodia,lahko pred Sodiem vloi tobo, potem ko je tej dravi dala monost za predloitev stalia. Pri tem doloiviino pavalnega zneska ali denarne kazni, ki naj jo plaa zadevna drava lanica in ki je po njenem mnenjuprimerna glede na okoliine zadeve.

e Sodie ugotovi, da zadevna drava lanica ni izvrila njegove sodbe, ji lahko naloi plailo povprenineali denarne kazni.Ta postopek ne posega v len 259.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

11/86

3. e Komisija pred Sodiem vloi tobo v skladu s lenom 258, ker zadevna drava lanica ni izpolnilaobveznosti o obvestilu glede ukrepov o prenosu direktive, sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom, lahkoKomisija, kadar meni, da je ustrezno, doloi viino pavalnega zneska ali denarne kazni, ki jo teje zaustrezno v danih okoliinah in katero naj zadevna drava lanica plaa.

e Sodie ugotovi kritev lahko naloi zadevni dravi lanici plailo pavalnega zneska ali denarne kazni, ki

ne presega zneska, ki ga je doloila Komisija. Obveznost plaila uinkuje od dneva, ki ga Sodie doloi vsvoji sodbi.

4.2.3.2. Faze postopka po 260. lenu PDEU

Tudi ta postopek ima ve faz. Komisija najprej, e meni, da neka d ni sprejela potrebnih ukrepov zaizvritev ugotovitvene sodbe SEU, nanjo naslovi pisni opomin in ji da monost, da se izjavi in pojasni,zakaj ugotovitvene sodbe ni izvrila. e obrazloitev, ki jo predloi d, Komisije ne prepria, se lahkoodloi, da vloi tobo na podlagi 260. lena PDEU, v kateri SEU-u e predlaga znesek finannih

sankcij, lahko pa predlaga tudi kumulativne kazni (paval in denarna kazen). SEU na predlog Komisijeo znesku finannih sankcij ni vezano.

Akt Drava lanicaPredsodni postopek: Komisija Pisni opomin Odgovor na pisni opominSodni postopek: SEU Toba Komisije Odgovor na tobo

Monost finannih sankcij:pavalni znesek in/ali denarnakazen

Faze postopka s tobo zaradi neizpolnitve obveznosti postopek po 260. lenu PDEU

4.2.3.3. Vrste in viina sankcij

Poznamo dve razlini vrsti sankcij. V tretjem odstavku 260. lena PDEU je sicer omenjenaalternativna monost naloitve teh dveh vsrt sankcij, vendar ju lahko na podlagi sodne prakse naloitudi kumulativno in sicer:

- pavalni znesek (lump sum)- denarna kazen (penalty payment)

Viina finannih sankcij se doloi po posebni formuli. Denarna kazen je lahko dnevna ali mesena.Denarna kazen se izrauna po formuli, ki upoteva resnost, trajanje in plailno zmonost d:

Dk = (Podk x Kr x Kt) x n

1144

Dk denarna kazen (dnevna, mesena)Podk pavalna osnova denarne kazniKr koef. ResnostiKt koef. Trajanjan faktor plailne zmonosti d (doloen vnaprej, za Slo je npr. 1.01, za Nemijo pa 25,40 in jenajviji)

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

12/86

Tudi viina pavalnega zneska se izrauna po posebni formuli, ki prav tako upoteva resnost in trajanjekritve ter plailno zmonost d.

Pz = Popz x Kr x n x dn1148

Pz pavalni znesekPopz pavalna osnova pavalnega zneskaKr koef. ResnostiKt koef. Trajanjan faktor plailne zmonosti ddn tevilo dni trajnja kritve

Glede na besedilo PDEU, v skladu s katerim lahko SEU d naloi ''plailo pavalnega zneska alidenarne kazni'', bi na prvi pogled lahko sklepali, da je naloitev ene ali druge sankcije alternativna,vendar temu ni tako, kar SEU potrdi v sodbi v zadevi C-304/02, Comm. v Fra., kjer dopustikumulativno naloitev obeh vrst finannih sankcij. SEU besedo ali razlaga zelo iroko in pravi, da ta

beseda zajema bodisi alternativen bodisi kumulativen pomen in jo je treba brati glede na sobesedilo, vkaterem je uporabljena. SEU je kazen torej doloilo na podlagi razlage, pri kateri je uporabilo vemetod razlage in posebno teo dalo teleoloki razlagi, ko je sledilo namenu oziroma cilju konkretnegalena.

4.2.3.4. Sodna praksa SEU

SEU finannih sankcij ne naloi vedno, vasih izda tudi zavrnilno sodbo, vasih pa celo v postopku po260. lenu PDEU izda samo ugotovitveno sodbo brez finannih sankcij.

4.2.3.5. Novosti, uvedene z Lizbonsko pogodbo

Postopek za naloitev finannih sankcij d je bil z LP deloma poenostavljen oziroma je bila uvedenaizjema, ko lahko SEU d finanne sankcije naloi e v postopku na podlagi 258. lena PDEU v zvezi zneprenosom direktive. Pred uveljavitvijo Lp je morala Komisija za naloitev finannih sankcij vednosproiti drug postopek po 260. lenu PDEU. Veljavni tretji odstavek 260. lena PDEU pa doloa, dalahko Komisija takrat, ko vloi tobo na podlagi 258. lena PDEU, ker je d ni obvestila o prenosudirektive, sprejete po zakonodajnem postopku, takoj zahteva naloitev finannih sankcij. e SEUugotovi kritev, lahko v skladu s tretjim odstavkom 260. lena d naloi plailo take finanne kazni,vendar ta ne sme presegati zneska, ki ga zahteva Komisija. Novost v LP je tudi to, da v postopku na

podlagi 260. lena Komisiji ni ve potrebno podati obrazloenega mnenja. Kljub temu pa moraKomisija d e vedno dati monost, da pred vloitvijo tobe predloi svoje pripombe in da se izjasni ookoliinah zadeve in razlogih za neizvritev prve sodbe SEU.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

13/86

4.2.4. Tobe Komisije proti Sloveniji

Do leta 2012 je bilo vloenih est tob Komisije proti Sloveniji

C-402/08, Comm. v Slo.; vloena septembra 2008, ker Slovenija ni sprejela predpisov zauskladitev z direktivo s podroja okoljske odgovornosti v zvezi s prepreevanjem in sanacijo okoljskekode. C-267/07, Comm. v Slo.; vloena junija 2007, ker Slovenija ni sprejela potrebnih predpisov zauskladitev z direktivo s podroja interoperabilnosti vseevropskega eleznikega sistema za visokehitrost. Postopek je bil zaradi sprejetja potrebnih predpisov ustavljen. C-49/10, Comm. v Slo.; v tobi je Komisija zatrjevala, da Slovenija ni izpolnila svojihobveznosti iz direktive 2008/1/ES o celovitem prepreevanju in nadzorovanju onesnaevanja, saj nisprejela potrebnih ukrepov glede izdaje dovoljenj industrijskim obratom, tako da bi ti delovali vskladu z zahtevami iz te direktive. C-365/10, Comm. v Slo.; toba je bila vloena julija 2010, v njej pa Komisija zatrjuje, daSlovenija ni izpolnila svojih obveznosti iz direktiv, ki urejajo mejne vrednosti trdnih delcev v zrakuoziroma kakovosti zraka, saj so bile mejne vrednosti letne in dnevne koncetracije trdnih delcev v zraku

preseene v ve zaporednih letih. C-627/10, Comm. v Slo.; toba je bila vloena decembra 2010, v njej pa Komisija zatrjuje, daslovenija ni izpolnila svojih obveznosti iz dveh direktiv s podroja eleznic. SEU o zadevi e niodloilo. C-185/11, Comm. v Slo.; Komisija v njej zatrjuje, da Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti stem, ko ni v nacionalni pravni red pravilno in popolno prenesla dve direktivi glede neivljenskegazavarovanja in da kri dolobe primarnega prava o svobodi opravljanja storitev in prostega kapitala.

4.2.5. Toba drave lanice proti dravi lanici (259. len PDEU)

len 259 PDEU

Drava lanica, ki meni, da druga drava lanica ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, lahko zadevopredloi Sodiu.

Preden drava lanica vloi tobo proti drugi dravi lanici zaradi domnevne kritve obveznosti iz Pogodb,mora zadevo predloiti Komisiji.

Komisija poda obrazloeno mnenje, potem ko je bila obema dravama dana monost, da se v kontradiktornempostopku ustno in pisno izreeta.

e Komisija v treh mesecih po datumu vloitve zadeve ne da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bilapredloena Sodiu.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

14/86

4.2.5.1. Aktivna in pasivna legitimacija

Zaradi neizpolnjevanja obveznosti na podlagi prava EU lahko proti d vloi tobo tudi druga d popostopku iz 259. lena PDEU. Vendar pa d tobe ne more vloiti brez predhodnega posredovanjaKomisije, saj mora pred vloitvijo tobe zadevo predloiti Komisiji, ki d najprej da monost, da se vkontradiktornem postopku ustno in pisno izreeta, nato pa poda obrazloeno mnenje v treh mesecih oddne, ko ji je d predloila zadevo, lahko pa s eodloi, da takega mnenja ne poda. To se najpogostejezgodi tedaj, ko gre za politino zelo obutljive zadeve ali ko Komisija zaradi oitne neutemeljenostitobe ne bo elela izdati takega mnenja. Tudi e obrazloeno mnenje ni podano, lahko d vloi tobo.

4.2.5.2. Sodna praksa SEU

Tobe na podalgi 259. lena PDEU so bolj redke, do zdaj jih je bilo vloenih le pet, od tega sta bilidve umaknjeni. Za tobe d proti d na podlagi 259. lena PDEU je pristojno SEU. Treba je e dodati,da ima vsak dravljan Unije, ki prebiva v neki d, nima pa njenega dravljanstva, pravico, da v tej

dravi voli in je voljen na volitvah v Evropski parlament.

4.3. Ninostna toba na podlagi 263. lena PDEU

len 263 PDEU(prejnji len 230 PES)

Sodie nadzira zakonitost zakonodajnih aktov, ter aktov Sveta, Komisije in Evropske centralne banke razenpriporoil in mnenj, pa tudi zakonitost aktov Evropskega parlamenta in Evropskega sveta s pravnim uinkomza tretje osebe . Nadzira tudi zakonitost aktov organov, uradov ali agencij Unije s pravnim uinkom za tretjeosebe.

V ta namen je Sodie pristojno za odloanje o tobah, ki jih vloi drava lanica, Evropski parlament, Svetali Komisija zaradi nepristojnosti, bistvene kritve postopka, kritve Pogodb ali katerega koli pravnegapravila, ki se nanaa na njeno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil.

Sodie je pod enakimi pogoji pristojno za tobe, ki jih zaradi varovanja svojih prerogativ vloijo Raunskosodie, Evropska centralna banka in Odbor regij.

Fizine ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vloijo tobe zoper nanje naslovljeneakte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamino nanaajo, in zoper predpise, ki se nanje neposrednonanaajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov.

V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se lahko doloijo posebni pogoji in podrobnosti gledetob fizinih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov in agencij, ki imajo zanje pravni uinek.

Postopki iz tega lena se glede na posamezni primer sproijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovegauradnega obvestila toniku, e tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel.

4.3.1. Splono

Namen ninostne tobe na podlagi 263. lena PDEU (action for annulment) je nadzor zakonitostiaktov Unije. V okviru tega postopka SEU presoja skladnost aktov institucij Unije s primarnim pravomin s temeljnimi naeli prava Unije. V skladu z ustaljeno sodno prakso so lahko akti, zoper katere jemogoe vloiti ninostno tobo, samo ukrepi z zavezujoimi pravnimi uinki, ki lahko posegajo v

interes toee stranke s tem, da na doloen nain spremenijo njen pravni poloaj.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

15/86

Zavezujoa narava aktov se presoja na podlagi njihove vsebine. Rok za vloitev ninostne tobe je dvameseca od objave akta ali njegovega uradnega obvestila toniku oziroma ko je tonik zanj izvedel.

4.3.2. Aktivna legitimacija

Aktivno legitimacijo za vloitev ninostne tobe po 263. lenu PDEU imajo tri kategorije tonikov:

4.3.2.1. Privilegirani toniki

Glede teh tonikov PDEU ne predpisuje posebnih pogojev za vloitev tobe. Za vloitev jim tako nitreba izkazati pravnega interesa, saj se njihov pravni interes za vloitev tobe domneva. Sem spadajod, Parlament, Svet in Komisija. Za ninostne tobe privilegiranih tonikov je praviloma pristojnoSEU, razen v primeru, ko d vloi tobo proti Komisiji tedaj je pristojno SpSEU.

4.3.2.2. Polprivilegirani toniki

Tudi njim ni potrebno izkazati pravnega interesa, vendar pa lahko vloijo ninostno tobo le zavarovanje svojih pravic. Taki toniki so Raunsko sodie EU, ECB in od uveljavitve Lp tudi Odborregij. Pristojno za tobe polprivilegiranih tonikov je SEU.

4.3.2.3. Neprivilegirani toniki

V to skupino sodijo fizine in pravne osebe, ki ne morejo vloiti ninostne tobe proti splonimnormativnim aktom in morajo za vloitev tobe izkazati pravni interes v skladu s 263/IV PDEU.Fizine in pravne osebe lahko ninostno tobo vloijo le zoper nanj naslovljene akte ali zoper akte, kise nanje neposredno in posamino nanaajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov. Z LP je biladopuena monost tobe zoper akte organov, uradov ali agencij Unije, a je bila hkrati relativizirana zmonostjo omejitve v aktih teh organov. Za ninostne tobe neprivilegiranih tonikov je pristojnoSEU.

LP je deloma spremenila pogoje aktivne legitimacije fizinih in pravnih oseb za vloitev ninostnetobe po 263. lenu. V skladu s etrtim odstavkom lahko pravne in fizine osebe vloijo ninostnotobo zoper tri kategorije aktov:

- zoper nanje naslovljene akte- zoper akte, ki se nanje neposredno in posamino nanaajo- zoper predpise, ki se nanje neposredno nanaajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov

Akti, ki so nanje naslovljeni

LP v primerjavi s prejnjo ureditvijo uporablja sploneji izraz akt (act), medtem ko je bil v PESuporabljen izraz odloba (decision). V primeru pravnih oseb, npr. podjetij, ki imajo herinska podjetja,so za izpodbijanje na materinsko podjetje naslovljenih aktov aktivno legitimirana tudi herinska

podjetja.

Akti, ki se nanje neposredno in posamino nanaajo (niso pa nanje direktno naslovljeni)

Na podlagi sodne prakse je neposredno zadevanje lahko dokazati, teje pa je to pri pojmuposaminega zadevanja, saj ga SEU razlaga zelo restriktivno. To se zlasti pokae v zadevi 25/62,Plaumann, kjer SEU odloi, da:,, osebe, ki niso naslovniki odlobe, lahko trdijo, da jih odloba zadeva

posamino, samo e nanje uinkuje zaradi nekaterih lastnosti, ki so njihova posebnost, ali na podlagi

okoliin, ki jih loujejo od vseh drugih in jih na podlagi tega posamino doloajo na podoben nainkot tiste, na katere je odloba naslovljena.''. Iz te zadeve izhaja tudi t.i. Plaumannov test, s katerim se

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

16/86

ugotovi, ali ima pravna oziroma fizina oseba upravien zahtevek do vloitve ninostne tobe zoperakt, ki se nanje neposredno in posamino nanaajo, niso pa nanje neposredno naslovljeni.Kot primer lahko navedemo e zadevo C-309/89, Cordoniu, T-177/01 ter zadevo Jego-Quere protiKomisiji.

Predpisi, ki se nanje neposredno nanaajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov

Z uveljavitvijo Lp so bili pogoji aktivne legitimacije deloma spremenjeni in razirjeni. Novost je takotudi monost vloitve ninostne tobe zoper predpise, ki se nanje (fizine in pravne osebe) neposrednonanaajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov. Ta novost vsebuje dve spremembi:

- po eni strani v zvezi s ''predpisi'' (regulatory acts) fizinim in pravnim osebam ne bo ve trebaizpolniti teavnega pogoja posaminega zadevanja. Vendar pa se v zvezi s tem zastavlja vpraanje, zakatere akte gre v tem primeru. Ali so lahko ''predpisi'' le zakonodajni ali tudi nezakonodajni akti?

- po drugi strani je v skladu s to novostjo mogoe izpodbijati predpis, ki ne potrebuje izvedbenihukrepov. e na nacionalni ravni niso sprejeti nobeni izvedbeni ukrepi, posameznik nima monosti, da

bi pred nacionalnim sodiem izpodbijal take nacionalne ukrepe, zato mu mora biti dana monostizpodbijanja pred SEU.

4.3.3. Pasivna legitimacija

Pasivno legitimacijo v primeru ninostne tobe imajo Svet, Komisija, ECB, Parlament, Evropski svetin organi, uradi ali agencije Unije. LP je uvedla dve novosti glede pasivne legitimacije. Ker jeEvropski svet postal institucija Unije, lahko SEU po novem nadzira tudi zakonitost njegovih aktov, kiimajo pravni uinek za tretje osebe. Poleg tega je mogoe na podlagi nove ureditve ninostno tobovloiti tudi zoper akte organov, uradov ali agencij Unije s pravnim uinkom za tretje osebe, vendar pase lahko skladno z 263/V za to doloijo posebni pogoji in podrobnosti glede tovrstnih tob.

4.3.4. Akti, ki se izpodbijajo z ninostno tobo

V vsakem primeru je ninostno tobo mogoe vloiti zoper zakonodajne akte. To so akti, sprejeti po(rednem ali posebnem) zakonodajnem postopku, ki jih sprejemata Parlament in Svet; sem sodijonaeloma uredbe, direktive in sklepi, mono pa jo je vloiti tudi zoper akte Sveta, Komisije in ECB,razen priporoil in mnenj, saj ti akti niso zavezujoi. Ninostno tobo je mogoe vloiti tudi zoper akteParlamenta in Evropskega sveta s pravnim uinkom za tretje osebe. Prav tako jo je mogoe vloitizoper akte organov, uradov ali agencij Unije s pravnim uinkom za tretje osebe.

4.3.5. Pravne posledice ninostne tobe

Pravne posledice ninostne tobe so opredeljene v 264. lenu PDEU:

- e je toba utemeljena, SEU razglasi izpodbijani akt za nien. Ninost je tako edina mogoa pravnaposledica tobe na podlagi 263. lena PDEU, vendar pa ni nujno, da SEU za nien razglasi celoten akt,to lahko stori tudi za posamezen del akta, vendar mora biti del akta, ki se izpodbija, loljiv od

preostalega akta. Delna ninost pa ni mogoa, e bi bila posledica delne razveljavitve akta spremembanjegovega bistva.- SEU v sodbi doloi tudi asovne uinke razglasitve ninosti. Skladno s sodno prakso ninost veljaretroaktivno (ex tunc), vendar pa lahko SEU na podlagi 264/II PDEU omeji asovne uinke sodbetako, da ninost deluje le ex nunc.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

17/86

4.3.6. Ninostne tobe Slovenije

Slovenija je do zdaj vloila eno ninostno tobo proti odlobi Komisije. Gre za zadevo T-197/09, Slo.v Comm., v zvezi z odhodki iz kmetijskih skladov. V tobi je predlagala, naj se za nino razglasiodloba Komisije, s katero je ta za finanni leti 2005 in 2006 zaradi pomanjkljivega nadzora innepravilne kontrole ter orodij nekatere odhodke Slovenije izkljuila iz financiranja EU, kar bi

pomenilo, da mora Slovenija vrniti del prejetih sredstev. SEU je tobo Slovenije zavrnilo.

4.4. Toba zardi nedelovanja na podlagi 265. lena PDEU

len 265 PDEU(prejnji len 232 PES)

e Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Komisija ali Evropska centralna banka z opustitvijo ukrepanja

kri Pogodbi, lahko drave lanice in druge institucije Unije vloijo pri Sodiu tobo za ugotovitev kritve. Talen se pod enakimi pogoji uporablja tudi za organe, urade in agencije Unije zaradi opustitve ukrepanja.

Toba je dopustna le, e je bila zadevna institucija predhodno pozvana k ukrepanju. e v dveh mesecih po tempozivu zadevna institucija, organ, urad ali agencija ne oblikuje svojega stalia, se lahko toba vloi vnadaljnjih dveh mesecih.

Fizine ali pravne osebe se lahko pod pogoji, doloenimi v prejnjih odstavkih, pritoijo pri Sodiu gledetega, da neka institucija, organ, urad ali agencija Unije nanje ni naslovila nobenega drugega akta razenpriporoila ali mnenja.

4.4.1. Splono

Toba zaradi nedelovanja po 265. lenu PDEU (action for failure to act) je pravna monost, ki joimajo d institucije EU, ko druge institucije ali organi EU opustijo svoje dolno ravnanje. Namentobe zaradi nedelovanja je ugotovitev, ali so institucije ali organi EU s tem, ko so opustili dolnoukrepanje, ravnali v nasprotju s pravom EU. Pravno podlago za tobo zaradi nedelovanja vsebuje 265.len PDEU.

Dopustnost tobe je odvisna od tega, ali so bili zadevna institucija, organ, urad ali agencija predhodnopozvani k ukrepanju. Organ oziroma institucijo, ki bi morala sprejeti neki akt, je torej treba najprejpozvati k ukrepanju. Po pozivu mora ta organ oziroma institucija oblikovati svoje stalie v dvehmesecih. e tega ne storita, je mogoe vloiti tobo v nadaljnjih dveh mesecih. e sta organ aliinstitucija akt sprejela po vloitvi tobe, vendar pred izdajo sodbe, ni ve predmeta spora.

4.4.2. Aktivna legitimacija in pasivna legitimacija

Aktivno legitimirane za vloitev tobe so d, vse institucije Unije in tudi fizine ter pravne osebe. Din institucije Unije razen sodi Unije lahko tobo vloijo v vseh primerih opustitve delovanja inso torej privilegirani toniki, neprivilegirani toniki pa so fizine in pravne osebe, ki lahko tobovloijo le takrat, kadar neka institucija, organ, urad ali agencija Unije nanje niso naslovili nobenegadrugega akta, razen priporoila ali mnenja. Za tobe fizinih in pravnih oseb je pristojno SpSEU, zatobe d in institucij Unije pa SEU.

Pasivno legitimacijo imajo institucije Unije (Parlament, Komisija,Svet, ECB, Evropski svet) in organi,

uradi ali agencije Unije. Med toniki ni posebej omenjeno Raunsko sodie, vendar pa naj bi poteoriji lahko prav tako toeno, saj sodi med organe Unije.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

18/86

4.4.3. Znailnosti sodbe SEU

Sodba SEU v postopku po 265. lenu PDEU je ugotovitvena. e SEU ugotovi, da so institucija, organ,urad ali agencija opustili ukrepanje, mora v skladu s 266/I sprejeti ukrepe, potrebne za izvritev sodbe

tega sodia. Ugotovitvena sodba ne izkljuuje nepogodbene odkodninske odgovornosti Unije napodlagi 340/II PDEU. Nasprotno, je lahko podlaga za odkodninsko tobo proti Uniji na podlagi 268.in 340. lena PDEU.

4.4.4. Razmerje med tobo zaradi nedelovanja in ninostno tobo

Razmerje med tobo zaradi nedelovanja in ninostno tobo je razmerje podrejenosti: tobe zaradinedelovanja ni mogoe vloiti, e sta institucija ali organ sprejela akt, etudi je ta v nasprotju zdrugimi dolobami prava EU. Razlika je tudi v tem, da je sodba, izdana na podlagi tobe zaradinedelovanja, ugotovitvena, medtem ko se s sodbo v primeru ninostne tobe pravni akt lahko razglasiza nien.

4.5. Odkodninska toba na podlagi 268. in 340. lena PDEU

len 268(prejnji len 235 PES)

Sodie je pristojno v sporih glede nadomestila kode, ki ga predvidevata drugi in tretji odstaveklena 340.

len 340(prejnji len 288 PES)

Pogodbeno odgovornost Unije doloa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

V primeru nepogodbene odgovornosti pa Unija v skladu s splonimi naeli, ki so skupna pravnimureditvam drav lanic, nadomesti kakrno koli kodo, ki so jo povzroile njene institucije ali njeniuslubenci pri opravljanju svojih dolnosti.

Z odstopanjem od drugega odstavka Evropska centralna banka v skladu s splonimi naeli, ki soskupna pravnim redom drav lanic, nadomesti kakrno koli kodo, ki jo je povzroila sama ali so jopovzroili njeni uslubenci pri opravljanju svojih dolnosti.

Osebno odgovornost uslubencev do Unije urejajo dolobe njihovih kadrovskih predpisov ali zanjeveljavnih pogojev za zaposlitev.

4.5.1. Splono

Z odkodninsko tobo na podlagi 268. lena in 340. lena PDEU (action for compensation ofdamages) lahko toniki od EU zahtevajo odkodnino za kodo, ki so jo povzroile njene institucije alinjeni uslubenci pri opravljanju svojih dolnosti. Pri tem gre za odkodninsko tobo na podlaginepogodbene odgovornosti Unije (ex delictu), PDEU pa sicer ureja tudi pogodbeno odgovornost,vendar za odloanje o njej ni pristojno SEU. Za odloanje po 268. lenu PDEU pa je pristojnoizkljuno SEU.

Odkodninsko tobo zaradi nepogodbene odgovornosti Unije je treba razlikovati od odkodninsketobe, ki jo je pred sodii d mogoe vloiti proti d, ki so krile pravo Unije. Slednja monost ni

posebej predvidena v nobenem pravnem aktu Unije, temve jo je SEU prvi dopustilo v zdruenihzadevah C-6/90 in C-9/90, Frankocivh in Bonifaci.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

19/86

4.5.2. Aktivna in pasivna legitimacija

Aktivno legitimacijo za vloitev odkodninske tobe po 268. in 340. lenu PDEU ima vsakdo, ki je

zaradi ravnanja institucij Unije ali njenih uslubencev pretrpel kodo. Praviloma so to fizine alipravne osebe, lahko pa tudi javnopravne korporacije (npr. obine).

Pasivno legitimacijo ima Unija, vendar se v praksi odkodninske tobe praviloma vloijo zoperposamezne institucije Unije. Pojma institucija iz tega lena ne smemo razlagati restriktivno, temveiroko.

4.5.3. Pogoji za dodelitev odkodnine

Pogoji za dodelitev odkodnine so na podlagi 340/II PDEU naslednji:

- nezakonitost ravnanja, ki se oita institucijam

- obstoj dejanske kode- obstoj vzrone zveze med zatrjevanim ravnanjem in uveljavljeno kodo.

Ti pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, sicer se toba zavrne v celoti. e so ti pogoji izpolnjeni,SEU okodovani stranki dodeli odkodnino. Ker v Uniji odkodninsko pravo ni enotno urejeno, seodkodnina dodeli v skladu s splonimi naeli, ki so skupna pravnim ureditvam d.

4.6. Pravna sredstva

4.6.1. Pritobeni postopek po 256/I,II,III PDEU

len 256(prejnji len 225 PES)

1. Splono sodie je pristojno za obravnavanje in odloanje na prvi stopnji o tobah ali postopkihiz lenov 263, 265, 268, 270 in 272, razen o tistih, ki so dodeljeni specializiranemu sodiu,ustanovljenemu po lenu 257, in tistih, ki so v statutu pridrani za Sodie. Statut lahko predvidi, daima Splono sodie pristojnost za druge vrste tob ali postopkov.

Zoper odloitev Splonega sodia iz tega odstavka se lahko vloi pritoba na Sodie zgolj gledepravnih vpraanj ter v skladu s pogoji in v mejah, doloenih v statutu.

2. Splono sodie je pristojno za obravnavanje in odloanje o tobah ali postopkih, sproenih protiodloitvam specializiranih sodi.

Sodie lahko izjemoma preverja odloitve Splonega sodia,

sprejete po tem odstavku, pod pogoji in v mejah, doloenih v statutu, e obstaja resno tveganje, dabosta prizadeti enotnost ali doslednost prava Unije.

4.6.1.1. Pritoba proti odloitvi SpSEU

V skladu s prvim in drugim odstavkom 258. lena PDEU se lahko zoper odloitve SpSEU vloipritoba (appeal) na SEU. Vloiti jo je mogoe zgolj glede pravih vpraanj (points of law), karpomeni, da je SpSEU pristojno za ugotavljanje in presojo dejstev ter presojo dokazov. SEU vodloanju o pritobi za to ni pristojno, lahko pa presoja, ali ugotovitve SpSEU pomenijo izkrivljanjedejstev (distortion of the facts).

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

20/86

Pritobeni razlogi so:

- nepristojnost SpSEU- kritev postopka pred SpSEU, ki koduje interesom tonika- kritev zakonodaje Unije s strani SpSEU

Pritobe pa ni mogoe vloiti glede odloitve o tem, katera stranka naj nosi stroke postopka in gledeviine strokov. S pritobo se lahko predlaga, da se odloba SpSEU v celoti ali deloma razveljavi alida se v celoti ali deloma ugodi predlogom, postavljenim na prvi stopnji, vendar z njo ni dopustnospremeniti predmeta postopka pred SpSEU.

Predmet pritobe so lahko:

- konne odloitve (sodbe ali sklepi) SpSEU- delne odloitve tega sodia o vsebinskih vpraanjih- odloitve tega sodia o procesnih vpraanjih glede nepristojnosti ali nedopustnosti

Teorija poudarja, da je treba pojem odloitve razlagati iroko. Sem ne spadajo le dokonne odloitve omaterialnopravnih vpraanjih, temve npr. tudi zamudne sodbe, pod pojem delne odloitve pa spadajonpr. vmesne sodbe.

Aktivno legitimacijo za vloitev pritobe ima katerakoli stranka, ki v celoti ali delno ni uspela ssvojimi predlogi. Tudi d in institucije Unije, ki so bile udeleene v postopku ter tudi tiste, ki to niso

bile, lahko vlagajo pritobe. Drugi udeleenci v postopku lahko vloijo pritobo samo tedaj, ko jihodloitev SpSEU neposredno prizadeva.

Rok za vloitev pritobe je dva meseca po uradnem obvestilu o odlobi, proti kateri je bila pritobavloena. Jezik pritobenega postopka je tisti, ki je bil jezik postopka pred SpSEU.

4.6.1.2. Pritoba proti odloitvam Sodia za uslubence po 257/III PDEU

Pritobo je mogoe vloiti samo glede pravnih vpraanj in sicer zaradi nepristojnosti Sodia zauslubence EU (SUEU), zaradi kritve postopka pred tem sodiem, ki koduje interesom pritonika,

pa tudi zaradi kritve zakonodaje Unije s strani SUEU. S pritobo lahko pritonik predlagarazveljavitev (v celoti ali deloma) odlobe SUEU ali pa ugoditev (v celoti ali deloma) predlogom,

postavljenim na prvi stopnji.

Rok za vloitev pritobe je dva meseca po uradnem obvestilu o odlobi, proti kateri je pritobavloena. Jezik pritobenega postopka je isti kot jezik postopka pred SEUE.

4.6.2. Izredna pravna sredstva

4.6.2.1. Ugovor tretjega

Pravna podlaga za ugovor tretjega (third-party proceedings) je v 42. lenu Statuta SEU, podrobneje paje urejen v 97. lenu Poslovnika SEU oz. v 123. do 134. lenu Poslovnika SPSEU. Tretja oseba, vpravice katere posega sodba SEU ali SpSEU, lahko proti tej sodbi vloi ugovor. Ta se lahko vloi vdveh mesecih od objave sodbe v UL EU. e se ugovoru ugodi, se izpodbijana sodba spremeni v delu,ki se mu ugodi. Prav tako lahko SEU oz. SpSEU, preden sprejme konno odloitev o ugovoru,izvritev sodbe preloi ( zadeva T-284/08 TO).

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

21/86

4.6.2.2. Obnova postopka

Obnova postopka (revision) je urejena v 44. lenu Statuta SEU in 98. do 100. lenu Poslovnika SEU.Obnova se lahko zahteva samo, e s odkrije novo dejstvo odloilnega pomena, ki je bilo pred izrekomsodbe SEU in stranki, ki zahteva obnovo, neznano. e ugotovi obstoj novega dejstva in meni, da je todejstvo lahko podlaga za obnovo postopka, izda odlobo, s katero odloi, da je zahteva za obnovo

postopka dopustna. V postopku obnove SEU odloi s sodbo. Zastaralni rok za vloitev zahteve zaobnovo postopka je 10 let od izreka sodbe.

4.7. Mnenje na podlagi 218/XI PDEU

len 218(prejnji len 300 PES)

11.Drava lanica, Evropski parlament, Svet ali Komisija lahko pridobijo mnenje Sodia glede zdruljivostipredvidenega sporazuma s Pogodbama. Kadar je mnenje Sodia odklonilno, lahko predvideni sporazumzane veljati le, e se spremeni ali e se spremenita Pogodbi.

4.7.1. Splono

Mnenje (opinion) je poseben postopek, na podlagi katerega SEU preverja, ali je mednarodnisporazum, ki ga namerava skleniti Unija, v skladu s PEU in PDEU. Namen tega postopka je prepreiti,da bi bil v nasprotju s Pogodbama, s imer bi bile krene njune dolobe. Pravna podlaga za izdajomnenja je urejena v enajstem odstavku 218. lena PDEU.

4.7.2. Kdo je upravien zahtevati izdajo mnenja

Lahko ga zahtevajo d, Parlament, Svet ali Komisija. Parlamentu je bila ta monost zagotovljena eleS Pogodbo iz Nice. Posamezniki nimajo pravice vloiti zahteve za izdajo mnenja.

4.7.3. Odloanje o mnenju in zavezujoa narava

SEU mora pri presoji skladnosti upotevati vse dolobe PEU in PDEU, torej ne le dolob, ki urejjaopristojnosti Unije. Pomembno je tudi, da lahko SEU presoja skladnost mednarodnega sporazuma zdolobami PEU in PDEU, dokler sporazum e ne zane veljati, torej tudi po njegovem podpisu. eSEU presodi, da predvideni sporazum ni v skladu s PEU ali PDEU, je treba za veljavnost tegasporazuma spremeniti Pogodbi. Mnenje zato nikakor ni le svetovalno, temve zavezujoe.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

22/86

4.8. Drugi postopki

4.8.1. Zaasne odredbe

SEU lahko izda tudi zaasno odredbo (interm measure). Predlog za izdajo zaasne odredbe moravloiti stranka v zadevi pred SEU in nanaati se mora na to zadevo. O predlogu za izdajo zaasneodredbe odloi praviloma predsednik SEU, lahko pa ga tudi predloi v odloanje SEU-u. o predloguse odloi z obrazloenim sklepom, proti kateremu ni mogoe vloiti pravnega sredstva. Sklep pa selahko zaradi spremenjenih okoliin kadar koli spremeni ali razveljavi.

4.8.2. Revizija

SEU lahko odloa tudi v postopku revizije (review); Poslovnik SEU ta postopek imenuje ponovnipreizkus odlob SpSEU. Postopek revizije je namenjen kontroli enotnosti sodne prakse, ko SpSEU

odloa o pritobah specializiranih sodi.

Revizijo sodbe SpSEU lahko predlaga prvi generalni pravobranilec (AG), e meni, da obstaja resnotveganje za enotnost ali doslednost prava Unije. SEU o reviziji odloa po hitrem postopku. e ugotovi,da odloitev SpSEU koduje enotnosti ali doslednosti prava Unije, zadevo vrne v odloanje SpSEU; to

je glede pravnih vpraanj vezano na odloitev SEU.

4.8.3. Razlaga sodbe

Na SEU se lahko vloi tudi predlog za razlago sodbe (application for interpretation of a judgement). Vpredlogu za razlago sodbe je potrebno poleg klasinih sestavin pisne vloge navesti e zadevno sodnoin besedilo, katerega razlaga se predlaga. Predlog za razlago je treba vloiti zoper vse stranke v zadevi,v kateri je bila izdana sodba, razlaga katere se predlaga. SEU mora strankam omogoiti, da glede tega

predloijo svoja stalia, do tega pa se mora opredeliti tudi AG.

4.8.4. Ugovor nezakonitosti

SEU lahko odloa tudi o ugovoru o nezakonitosti (exception of illegality) na podlagi 277. lena PDEU

len 277(prejnji len 241 PES)

Ne glede na iztek roka iz petega odstavka lena 263 lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za

pravni akt, ki se splono uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije, predSodiem Evropske unije uveljavlja, da se ta akt iz razlogov, navedenih v drugem pododstavkulena 263, ne uporablja.

V skladu s tem lenom lahko tudi po izteku dvomesenega roka za vloitev ninostne tobe vsakastranka v sporu, v katerem gre za pravni akt, ki se splono uporablja in so ga sprejeli institucija, organ,urad ali agencija Unije, pred SEU uveljavlja, da se ta akt iz istih tobenih razlogov kot v primeruninostne tobe ne uporablja. Bistvo ugovora nezakonitosti je torej v tem, da preprei, da bi bila sodbasprejeta na podlagi protipravnega akta. Ugovora nezakonitosti ne more vloiti stranka, ki je bilaaktivno legitimirana za vloitev ninostne tobe proti doloenemu aktu, vendar tega ni storila ali pa jezamudila rok (primer zadeva C-188/92, Textilwerke Deggendorf).

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

23/86

4.9 Razmejitev pristojnosti med SEU in SpSEU

Tabela je na strani 355 v knjigi

4.10. Metode razlage, znailne za pravo Unije

4.10.1. Naelo skladne razlage

Naelo skladne razlage (principle of consistent interpretation) se nanaa na razlago prava d inpomeni, da je nacionalno pravo treba razlagati v skladu s pravom EU. e je neko pravno normonacionalnega prava mogoe razlagati na ve nainov, je treba zaradi naela skladne razlage izbratitisto razlago, ki je v skladu s pravom EU. e nacionalno sodie ugotovi, da je besedilo nekega

predpisa v nasprotju s pravom Unije, mora najprej skuati razlagati ta predpis v skladu s pravomUnije. Seveda pa se naelo skladne razlage ne more uporabiti kot podlaga za razlago nacionalnega

prava contra legem ( primer: zadeva C-404/06, Quelle).

4.10.2. Samostojna (avtonomna) razlaga

Samostojna (avtonomna) razlaga (autonomous interpretation) pomeni, da je treba pojme v pravu Unijerazlagati samostojno in neodvisno od prava d. V skladu z ustaljeno sodno prakso tako iz zahtev poenotni uporabi prava kot iz naela enakosti izhaja, da je treba izraze dolobe prava Unije, ki se zaopredelitev svojega smisla in pomena ne sklicuje na pravo d, obiajno razlagati samostojno in enotnov celotni EU in sicer ob upotevanju okvira, v katerega je doloba umeena ter cilja, ki mu sledizadevna ureditev (npr. zadeva C-536/09, Omejc)

4.10.3. Razlaga prava EU s stalia jezikovnih razliic

4.10.3.1. Upotevanje jezikovnih razliic predpisov EU

Vse jezikovne razliice predpisov EU, torej jezikovne razliice vseh uradnih jezikov Unije, soverodostojne. Prvi sklop vpraanj o razlagi in jezikovnih razliicah prava Unije se zastavlja v povezavis tem, katero jezikovno razliico je treba upotevati pri razlagi predpisa Unije. Tu je pomembnazadeva 283/81, CLIFIT, v kateri je SEU poudarilo, da je treba pri razlagi predpisov Unije upotevati,da so prevedeni v ve jezikov in da so vse jezikovne razliice verodostojne, zato razlaga dolobe pravaUnije vkljuuje primerjavo jezikovnih razliic. Poleg tega je v tej sodbi poudarilo da je v pravu Unijeuporabljena posebna, zanj znailna terminologija in da imajo lahko pravni pojmi v pravu Unijedrugano vsebino kot v nacionalnih pravnih redih.

4.10.3.2. Problematika uinkov neprevedenih predpisov EU

Pogosto, zlasti po pristopu novih d v letih 2004 in 2007, pa se glede razlage prava EU postavljavpraanje, ali je predpis prava EU v neki d zavezujo, e ni preveden v jezik te d. Za razlago glejknjigo str 360, zadevi C-161/06, Skomna-Lux in zadevo C-410/09, Polska Telefonia Cyfrowa.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

24/86

4.10.4. Druge metode razlage

SEU v sodni praksi poudarja, da je treba dolobo prava Unije postaviti v njeno sobesedilo in jo

razlagati glede na celoto tega prava, njegove cilje in stopnjo razvoja v trenutku, v katerem je treba todolobo uporabiti. SEU pri razlagi uporablja tudi druge metode razlage, na primer jezikovno metodorazlage, teleoloko metodo razlage, sistematino metodo razlage in zgodovinsko metodo razlage.

Kot prvo in izhodino uporablja jezikovno, v okviru katere skua poiskati obiajni pomen besed, priemer je seveda treba upotevati, da pojme iz prava EU razlaga samostojno (avtonomno). e

jezikovna razlaga ne vodi do jasnega rezultata, se SEU opre na teleoloko in sistematino razlago. Prisistematini razlagi skua najti pomen norme iz njene sistematike, pri teleoloki razlagi pa skua najtinamen, ki ga je imel zakonodajalec ob sprejetju norme. Primer, kjer je SEU uporabilo ve vrst razlag,

je zadeva C-404/06, Quelle.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

25/86

II. Notranji trg

1. Skupni in notranji trg

Razvoj in obstoj notranjega trga je temelj EU in ostaja njena poglavitna naloga. Najprej je potrebnopojasniti pojme skupni trg (common market), notranji trg (internal market) in enotni trg (singlemarket).

Skupni trg je prvi omenjen v prvi razliici Pogodbe EGS, vendar pa v njej ni bil opredeljen. Je pamogoe razbrati, da ta pojem vkljuuje poleg tirih temeljnih ekonomskih svoboin tudi druga

podroja, npr. kmetijsko politiko, jedrski skupni trg ali konkurenno politiko. Po spremembi z

Enotnim evropskim aktom je Pogodba EGS uporabljala pojem notranji trg, ki je v PDEU uporabljen edanes in je opredeljen kot ,, obmoje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z dolobami Pogodbzagotovljen prost pretok blaga, storitev, oseb in kapitala.'' Pojma skupni in notranji trg se konceptualnodeloma razlikujeta. Pojem skupni trg je iri od pojma notranji trg, saj prvi vkljuuje tudi skupnotrgovinsko politiko in konkurenno politiko, vendar SEU konceptualno med tema dvema pojmoma nerazlikuje.

Skupni trg naj bi bil vzpostavljen do 1.1.1970. v prvih letih so bili na nekaterih podrojih zaradi velikegospodarske rasti rezultati vidni zelo hitro, saj je bila carinska unija uvedena pred rokom. Za nadaljnjirazvoj notranjega trga je bilo na zasedanju Evropskega sveta v Kbenhavnu leta 1982 odloeno, da

bodo sprejeti dodatni ukrepi za ustvarjanje notranjega trga. Leta 1985 je komisija sprejela belo knjigoz naslovom dokonanje notranjega trga. V njej je Komisija opredelila program, na podlagi katerega

naj bi se odstranile vse ovire za delovanje notranjega trga do konca leta 1992. v beli knjigi so bileovire prostega pretoka blaga razdeljene v tri kategorije:

- fizine ovire- tehnine ovire- davne ovire

Notranji trg se v EU dosega na tri naine:

- z negativno integracijo- s pozitivno integracijo- z zagotavljanjem svobodne konkurence

Negativna integracija pomeni odpravo carin in drugih dajatev ter odpravo ovir za prost pretoktemeljnih ekonomskih dejavnikov (blaga, oseb, storitev, kapitala). Pozitivna integracija vkljuuje

predvsem sprejetje direktiv, s katerimi se spodbuja delovanje notranjega trga. Ti ukrepi se sprejemajopredvsem na podlagi 115. lena PDEU. Zagotavljanje proste konkurence kot element notranjega trgapomeni, da podjetja delujejo tako, da ne pride do izkrivljanja konkurence.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

26/86

2. Temeljne svoboine

PDEU v drugem odstavku 26. lena doloa, da notranji trg zajema obmoje brez notranjih meja, na

katerem je skladno z dolobami PEU in PDEU zagotovljen prost pretok blaga, storitev, oseb inkapitala. Gre za tiri temeljne svoboine, ki so temelj notranjega trga in s tem tudi temelj prava EU.Bistvo skupnega trga je torej, da v primeru teh tirih svoboin ni meja med dravami lanicamioziroma ni ovir pri njihovem svobodnem pretoku. Med vsemi temeljnimi svoboinami ima poseben

pomen prost pretok blaga.

3. Prosti pretok blaga

3.1. Pojem

Prosti pretok blaga (free movement of goods) je ena od tirih temeljnih svoboin prava EU, hkrati patudi eden od temeljnih instrumentov vzpostavitve notranjega trga. Bistvo je v tem, da d odstranijokakrne koli trgovinske ovire v Uniji. Te ovire so lahko tarifne (npr. obvezno plailo carine ob uvozu

blaga) ali netarifne (npr. dopustitev uvoza ali izvoza samo doloene koliine blaga).

PDEU svoboino prostega pretoka blaga ureja v 28. do 37. lenu. Prosti pretok blaga se v Unijizagotavlja s tremi instrumenti:

- vzpostavitev carinske unije (30.-32. len PDEU)- prepoved koliinskih omejitev in ukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam (34.37. lenPDEU)- prilagoditev dravnih monopolov trne narave (37. len PDEU)

3.2. Pojem blaga v smislu dolob PDEU o prostem pretoku blaga

Blago v smislu 34. lena PDEU so v skladu sodno prakso SEU ,,proizvodi, ki se jih lahko oceni vdenarju in ki so lahko kot taki predmet poslovnih transakcij''. Tako so blago tudi odpadki in elektrika,

po mnenju teorije tudi voda in plin ter blago, ki ima kulturno, zgodovinsko, arheoloko ali etnografskovrednost, celo kri za transfuzijo, ne pa npr. plailna sredstva, razen e gre za (npr.) kovance, ki nisove uradno plailno sredstvo oz. niso ve v plailnem prometu.

Poudariti je treba, da opredelitve pojma blaga v smislu 34. lena PDEU ni mogoe nujno prenesti naprimere, ko se ta pojem uporablja v sekundarni zakonodaji, temve je treba pri razlagi sekundarnezakonodaje upotevati njen poseben namen in sistematiko dolobe, ki se razlaga. Problem se lahko

pojavi npr. pri elektriki in plinu, ki so v okviru prostega pretoka blaga tejeta za blago, v okvirusekundarne zakonodaje pa je to lahko sporno.

Dolobe o carinski uniji in prepovedi koliinskih omejitev med d se uporabljajo tako za izdelke sporeklom iz d kot tudi za izdelke, ki so v d v prostem prometu. Poreklo blaga za uporabo dolobPDEU o prostem pretoku blaga torej ni pomembno; bistveno je, da se blago na notranjem trgu nahajav prostem prometu. A contrario, e blago nima porekla iz d in ni v prostem prometu, ne gre za blagov smislu prava Unije. To blago se obravnava kot blago iz tretje drave.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

27/86

3.3. Carinska unija

len 28(prejnji len 23 PES)

1. Unija vkljuuje carinsko unijo, ki zajema vso blagovno menjavo in med dravami lanicami prepovedujecarine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim uinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifo vodnosih s tretjimi dravami.

2. Dolobe lena 30 in poglavja 3 tega naslova se uporabljajo za izdelke s poreklom iz drav lanic in zaizdelke, ki prihajajo iz tretjih drav in so v dravah lanicah v prostem prometu.

Carinska unija jev EU vzpostavljena s tremi instrumenti:

- prepoved carin pri uvozu in izvozu (30. len PDEU)- prepoved dajatev z enakim uinkom kot carine pri izvozu in uvozu (30. len PDEU)- uvedba skupne carinske tarife (31. len PDEU)

Prepoved carin in dajatev z enakim uinkom iz 30. lena PDEU ima neposreden uinek; posameznikse lahko na to dolobo sklicuje pred sodii. Naslovnik prepoved so d oziroma vsi oblastni organi.

Zunanji in notranji uinki carinske unije so:

- navzven je obmoje carinske unije enako obmoju z enako carinsko stopnjo- navznoter gre za obmoje brez carin oz. ekvivalentnih dajatev

Carinska unija ima enotno carinsko obmoje, urejeno v Carinskem zakoniku EU. Carinsko obmojeUnije obsega ozemlje d z nekaterimi izjemami ( knjiga, str 372/opomba 1467).

3.3.1. Odprava notranjih carin in dajatev z enakim uinkom

Prvi in najbolj klasien instrument vzpostavitve carinske unije je odprava notranjih carin med d; temuje dodan e drugi instrument prepoved dajatev z enakim uinkom kot carine.

30. len PDEU

Carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim uinkom kot carine so med dravami lanicami

prepovedane. Te prepovedi se uporablja tudi za carine fiskalne narave.

Iz sodne prakse SEU izhaja, da so carine in dajatve z enakim uinkom prepovedane, ne glede nanamen, zaradi katerega so bile uvedene, in ne glede na namembnost prihodkov, ki iz njih izvirajo. Gretorej za absolutno in nepogojno prepoved carin in dajatev z enakim uinkom. Carine ali dajatve zenakim uinkom pa niso prepovedane le pri uvozu in izvozu blaga, temve tudi pri njegovem tranzituznotraj Unije. Prav tako so prepovedane dajatve znotraj d.

Carina je vsaka dajatev, ki jo d uvede zaradi uvoza ali izvoza blaga, ne da bi obstajala ustreznadajatev za istovrstno blago, ki ne preka meje.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

28/86

Dajatev z enakim uinkom kot carina je vsaka denarna dajatev, e tako majhna, ki se enostranskonaloi, ne glede na njeno poimenovanje oz. nain uporabe, in s katero je obremenjeno domae ali tuje

blago zaradi prehoda meje in ni carina v ojem smislu pomenu, npr. pristojbine za kontrolo kvaliteteblaga ali stroki sanitarne inpekcije.

Pri carinah in dajatvah z enakim uinkom gre za denarne dajatve, ki jih je treba plaati zato, ker blagopreka mejo, pri koliinskih omejitvah in ukrepih z enakim uinkom kot koliinske omejitve pa gre zadruge omejitve prostega pretoka blaga. Pri odpravi carin in dajatev z enakim uinkom gre torej zaodpravo kakrnih koli tarifnih omejitev prostega pretoka blaga (koliinske omejitve in ukrepi z enakimuinkom pa so netarifne omejitve)

Vseeno pa je treba dodati, da so nekatere tarifne dajatve tudi dopustne. Kot dajatve z enakim uinkomkot carine ne morejo biti opredeljeni davki, ki jih drava lanica naloi v okviru splonega sistemanotranjega obdavenja in so enaki za domae blago in blago drugih d. Tak primer je lahko DDV.

Davki se presojajo na podlagi 110. lena PDEU, ki prepoveduje se neposredno ali posredno uvedbo

notranjih davkov na izdelke drugih drav lanic, ki bi bili viji kod davkov na enakovrstne domaeizdelke; prav tako se prepoveduje uvedbo takih davkov na izdelke drugih d, s katerimi bi neposrednozaitila druge izdelke. Poleg tega dajatve z enakim uinkom kot carine ne morejo biti dajatve, ki

pomenijo plailo za dejansko opravljeno storitev, v znesku, ki je sorazmeren s storitvijo. To izjemoSEU v sodni praksi razlaga zelo ozko in strogo. Seveda pa dajatev z enakim uinkom kot carina nemore biti dajatev, katere plailo se zahteva na podlagi prava Unije.

Pravna posledica za nedopustno pobrane carine ali dajatve z enakim uinkom je vrnitev plaanedajatve.

3.3.2. Uvedba in uporaba skupne carinske tarife

Skupno carinsko tarifo doloi Svet na predlog Komisije in poudariti je treba, da ima Unija izkljunopristojnost za doloitev carinske tarife. Carine, ki jih Unija pobere pri uvozu blaga v EU, so del njenihlastnih sredstev in so namenjene za proraun EU. Komisija mora vsako leto z uredbo sprejeti carinskonomenklaturo (ki se prilagaja vsako leto) in v njej doloiti carinske stopnje. Skupna carinska tarifa jerazlikovalni element med obmojem proste trgovine in carinsko unijo.

3.4. Uvodno o prepovedi koliinskih omejitev in ukrepov z enakim uinkomkoliinskim omejitvam med dravami lanicami

3.4.1. Prepoved koliinskih omejitev

Prostega pretoka blaga ne omejuje zgolj tarifne ovire temve tudi netarifne, ki so lahko bodisikoliinske omejitve bodisi omejitve z enakim uinkom koliinskim omejitvam. Koliinske omejitve

pri uvozu ali izvozu so ukrepi, ki popolnoma ali deloma omejujejo uvoz, izvoz ali tranzit blaga.Prepoved koliinskih omejitev pri uvozu in izvozu PDEU ureja v 34. in 35. lenu PDEU, zadevanetarifne omejitve prostega pretoka blaga.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

29/86

len 34(prejnji len 28 PES)

Med dravami lanicami so prepovedane koliinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakimuinkom.

len 35(prejnji len 29 PES)

Koliinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim uinkom so med dravami lanicamiprepovedani.

Primeri koliinskih omejitev so npr. kvote ali kontingenti na uvoz ali izvoz blaga.

V sodni praksi SEU se vpraanja koliinskih omejitev ne pojavljajo pogosto, saj je veina koliinskihomejitev odpravljena e v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Primer sodbe, v kateri je SEU obravnavalo koliinsko omejitev pri uvozu je zadeva 34/79, Henn &Darby, pri kateri je sicer lo za koliinsko omejitev pri uvozu, ki pa je bila upraviena na podlagi javnemorale.

3.4.2. Ukrepi z enakim uinkom koliinskim omejitvam

Pojem ukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam je bil prvi uporabljen v Pogodbi ESPJ zato,ker so d poleg koliinskih omejitev za omejitev uvoza uporabljale tudi druge ukrepe. Prepoved tehukrepov je urejena v 34. in 35. lenu PDEU. V skladu s sodno prakso SEU imata tako 34. kot 35. lenneposredni uinek.

Razlika med koliinskimi omejitvami in ukrepi z enakim uinkom kot koliinske omejitve:

Koliinske omejitve uvoz in izvoz blaga deloma ali povsem onemogoajo, ukrepi z enakim uinkomkot koliinske omejitve pa ga le oteujejo. V vsakem primeru je prost pretok blaga oviran. Prost pretok

blaga pa ne zadeva le monosti, da blago prosto preka mejo, temve tudi monost, da mejo prekapotronik in v drugi d kupuje pod enakimi pogoji kot potronik iz tiste d.

Za zagotovitev uinkovitosti dolob o ukrepih z enakim uinkom kot koliinske omejitve ne skrbi leSEU, temve tudi nacionalna sodia; e morajo odloati na podlagi dolobe nacionalnega prava, kinasprotuje predpisom EU, take dolobe ne smejo uporabiti.

Prepoved ukrepov z enakim uinkom kot koliinske omejitve pri uvozu in izvozu naeloma zadevaukrepe d, dejanja podjetij pa urejajo dolobe o konkurenci. Pri tem ni pomembno, ali gre zaneposredno dravno oblast, temve so zajeti tudi ukrepi ''posredne'' dravne oblasti (npr. javnopravneustanove). Ni pomembno, ali so ukrepi sprejeti na dravni, regionalni ali lokalni ravni ter ali sozakonodajne ali upravne narave.Tudi dejanja posameznikov lahko ovirajo prost pretok blaga. V tem primeru je lahko d odgovorna,ker je opustila dolno ukrepanje oz. ni prepreila ovir prostega pretoka blaga, ki so jo povzroili

posamezniki (primer zadeva C-265/95, Comm. v Fra.; panske jagode).

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

30/86

Pomembno je poudariti tudi, da se dolobe o koliinskih omejitvah in ukrepih z enakim uinkomuporabljajo naeloma samo v zadevah s ezmejnim elementom. Vendar pa obstaja razprava, ali jemogoe te dolobe uporabiti tudi v primerih, ko zadeva ne vsebuje ezmejnega elementa. Ena prvihtakih sodb SEU v zdruenih zadevah C-321/94, C-322/94 in C-323/94 in C-324, Pistre in drugi, vkateri je SEU dolobe o prostem pretoku blaga uporabilo kljub povsem interni situaciji, eprav je AGSEU svetoval drugae. Vendar pa ob tem poudarjamo, da SEU te dolobe uporabi le tedaj, ko gre za

pozitivno diskriminacijo, torej ko d blago iz drugih d obravnava ugodneje od domaega blaga.

Poudariti je treba e razmerje med primarnim pravom in sekundarno harmonizacijo. e na doloenempodroju obstaja predpis sekundarnega prava (npr. direktiva), ki to podroje harmonizira, potem naharmoniziranem podroju ni ve mogoe uporabiti primarnega prava, torej dolob o prostem pretoku

blaga, zlasti izjem to je v sodni praksi vekrat poudarilo tudi SEU. To velja samo v primeru popolneharmonizacije. V primeru minimalne harmonizacije morajo biti ukrepi d, ki presegajo ravenminimalne harmonizacije, v skladu s primarnim pravom.

3.5. Prepoved ukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam pri uvozu.

3.5.1. Opredelitev: sodna praksa SEU

Ukrepe z enakim uinkom koliinskim omejitvam pri uvozu je SEU prvi opredelilo v zadevi 8/74,Dassonville, v kateri je odloilo, da te ukrepe vkljuujejo '' vsi trgovinski predpisi d, ki lahkoneposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirajo trgovino znotraj Skupnosti (Unije) ''. S tem

je prilo do nastanka t.i. formule Dassonville. Res pa je, da je SEU s to opredelitvijo odstopilo odopredelitve, ki jo je pred tem predlagala Komisija; ta je namre zajemala predvsem ukrepe, ki soloevali med domaimi in uvoenimi proizvodi.

Razlaga ukrepov z enakim ukrepom koliinskim omejitvam, ki jo je SEU podalo v zadevi Dassonville,

je zelo iroka in zajema vse ukrepe, ki kakor koli ovirajo trgovino znotraj Unije. Merilo torej ni, daukrep razlikuje med domaimi in uvoenimi proizvodi (distinctly applicable measure), temve lahkospadajo pod to opredelitev tudi ukrepi, ki med domaimi in uvoenimi proizvodi ne razlikujejo(indistinctly applicable measure). Slednji ukrepi torej ne razlikujejo med domaimi in uvoenimi

proizvodi, vendar za uvoene proizvode vseeno vsebujejo omejitev za uvoz iz drugih d. Kot primernaj slui belgijski ukrep (zadeva 261/81, Rau), ki je doloal, da se lahko margarina prodaja le v vobliki kocke, s imer naj bi se prepreilo zamenjevanje proizvoda z maslom. Za uvoznika, kimargarino ne proizvaja v taki obliki, je taka zahteva velika ovira pri uvozu velika ovira.

Poleg tega iz formule Dassonville izhaja, da ni treba, da je oviranje trgovine znotraj Unije dejansko,dovolj je e, da lahko ukrepi trgovino v uniji ovirajo zgolj potencialno. Prav tako ni upotevan namenomejevanja pretoka blaga in poleg tega za uporabo te formule ni treba, da je omejitev obutna. SEU se

torej ni odloilo za pravilo de minimis, temve je v opredelitev zajelo tudi ukrepe, ki imajo povsemmajhen uinek na trgovino v Uniji.

Navedimo nekaj primerov, ki kaejo na to, kako iroka je opredelitev po formuli Dassonville:

a.) e omenjena zadeva 261/81, Rau, kjer gre za obliko embalaeb.) sestava hrane in pijae (odstotek sestavin, aditivi,) zadevi 298/87, Smanor in 178/84,

Comm. v Ger., Rhein heitsgebot fr Bier, kjer je SEU obravnavalo skladnost z dolobami oprostem pretoku nemkega predpisa, ki je v pivu prepovedoval kakrne koli aditive.

c.) Promocija domaih izdelkov s strani d; velja omeniti zadevo 249/81, Comm. v Ire., Buy Irish

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

31/86

d.) monost omejitev prostega pretoka blaga z ukrepi, ki prenaajo direktive EU; zadeva C-28/09,Comm. v Aus., v kateri je Komisija v tobi zatrjevala, da Avstrija ni izpolnila svojihobveznosti iz lenov 34. in 35. PDEU s tem, da je za del avtoceste A12 doloila prepovedvonje za tovorna vozila, katerih skupna tea presega 7,5 t in ki prevaajo doloeno blago.Komisija je trdila, da gre za ukrep z enakim uinkom koliinskim omejitvam, eprav se z njim

prenaajo direktive EU s podroja varstva okolja. Avstrija je torej uvedla prepoved vonje zadoloeno blago, ki ga prevaajo tovorna vozila s skupno teo preko 7,5 t, na enem odsekuavtoceste A12. ukrep je sporen in tako gre za ukrep z enakim uinkom koliinskim omejitvam,eprav ga je sicer mogoe utemeljiti z nujnimi okoljevarstvenimi razlogi, vendar pa ti niso vskladu z naelom sorazmernosti. Glede presoje skladnosti z naelom sorazmernosti je SEUugotovilo, da je sektorska prepoved vonje sicer primerna, vendar pa presega to, kar je

potrebno za dosego tega cilja, saj bi bilo mogoe ta cilj dosei e s stalno omejitvijo hitrosti na100 km/h.

e.) zahteva, da se ivilo prodaja kot zdravilo; zadeva C-319/05, Comm. v Ger., esen (str. 386)

3.5.2. Omejitve ''formule Dassonville'' v sodni praksi SEU: izvzetje nekaterih nainov prodaje( Keck)

Obdobje negotovosti (do 1993) . opredelitev ukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam izformule Dassonville pri uvozu je bila zelo iroka, saj je lahko zajela katero koli nacionalno pravilo, kise je navezovalo na prodajo. SEU je bilo dolgo asa negotovo glede vpraanja, ali bo iz opredelitveukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam pri uvozu izvzelo nain prodaje ali ne. V temobdobju negotovosti je izdalo precej spornih in nasprotujoih si sodb, npr. primer glede omejitve

prodaje videokaset ali glede prepovedi prodaje v nedeljo (zadeve Sunday-trading).

Tu omenimo dve zadevi in sicer zaedvo 60 in 61/84, Cinetheque ter zadevo 145/88, Torfaen, kjer sopristojni britanski organi denarno kazen naloili prodajalcu, ki je imel trgovino odprto v nedeljo (str.

388,389).

Odloitev (1993). Izvzetje nekaterih nainov prodaje; v tem sklopu je prelomna zadeva C-267/91 in C-268/91, Keck in Mithouard. V teh zadevah je SEU dokonno odloilo, da bo iz opredelitve ukrepov zenakim uinkom koliinskim omejitvam pri uvozu izvzelo nain prodaje. V nasprotju s dotedanjosodno prakso je odloilo, da '' uporaba nacionalnih dolob za izdelke iz drugih drav lanic, kiomejujejo ali prepovedujejo doloene naine prodaje, ne ovira, neposredno ali posredno, dejanskoali potencialno trgovine med dravami lanicami v smislu sodbe Dassonville, pod pogojem, da seuporabljajo za vse zadevne trgovce, ki delujejo na nacionalnem ozemlju in da vplivajo na enaknain, pravno ali dejansko, na trenje domaih in uvoenih izdelkov ''.

Med naine prodaje spadajo na primer ukrepi glede doloitve cen, oglaevanja, odpiralnega asa alikrajev prodaje. Taki ukrepi ne pomenijo ukrepov z enakim uinkom kot koliinske omejitve, eizpolnjujejo dva pogoja:

a. uporabljajo se za vse trgovce, ki delujejo na nacionalnem ozemljub. enako vplivajo, pravno ali dejansko, na trenje drugih izdelkov in tistih iz drugih drav lanic

med zahteve glede proizvodov spadajo na primer predpisi glede oznabe, oblike, velikosti, tee,sestave, ukrepi, ki vsebujejo zahteve glede proizvodov, so torej ukrepi z enakim uinkom kotkoliinske omejitve, razen e ih je mogoe utemeljiti z javnim interesom, ki ima prednost pred prostim

pretokom blaga.

eprav je ''formula Keck'' zoila iroko definicijo ukrepov z enakim uinkom kot koliinske omejitveiz formule Dassonville, je v teoriji e vedno ostala predmet burnih teoretinih razprav. Eden izmedglavnih pomislekov je povezan s tem, da e ni jasno opredeljeno, kaj tono pomenijo ''naini prodaje''.

7/29/2019 fd9ba4c443f691c134e055a85c0d893c

32/86

3.5.3. Za notranji trg omejujoa dejanja posameznikov

Ukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam pri uvozu ali izvozu pa ne pomenijo le ukrepi d,

temve so lahko d odgovorne tudi za ukrepe posameznikov, zaradi katerih je oviran prost pretokblaga, e ne spotujejo svojega dolnega ravnanja za prepreitev takega ravnanja posameznikov.

V tem delu velja izpostaviti zadevo C-265/95, Comm. v Fra., panske jagode. Tu je SEU odloilo, daje drava lanica lahko odgovorna tudi za dejanja posameznikov, ki ovirajo prost pretok blaga, e nisprejela vseh potrebnih in sorazmernih ukrepov za prepreitev teh dejanj posameznikov (dejanskostanje na str. 392). Ob tem velja dodati e zadevo C-112/00, Schmidberger (dejansko stanje na str.394).

3.6. Prepoved ukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam pri izvozu

3.6.1. Uvodno o pojmuPrepoved ukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam pri izvozu je antipod (nasprotje)tovrstnim ukrepom pri uvozu. Prepoved teh ukrepov PDEU ureja v 35. lenu.

35. len PDEU

Koliinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim uinkom koliinskim omejitvam so meddravami lanicami prepovedani.

3.6.2. Opredelitev: sodna praksa SEU

Logino bi bilo priakovati, da bo SEU pojem ukrepov z enakim uinkom koliinskim omejitvam priizvozu razlagalo enako kot pri ukrepih pri uvozu. V zgodnjih sodbah so se kazale te usmeritve, vendar

pa je SEU kasneje to opredelitev zoilo v zadevi C-15/79, Groenveld, v kateri je vpraanje zapredhodno odloanje zastavilo nizozemsko sodie College van Bedrijfsleven (konjsk