Čebeln'ak

ČEBELN’AK FEBRUAR ‘15

P U B L I K A C I J A K L U B A R A D O V L J I Š K I H Š T U D E N T O V

V mojem srcu je nemir

na jesenski ta večer,

tiho stopim sam čez prag,

grem v moj stari čebelnjak.

(Lojze Slak)

2 ČEBELN'AK

V TEM ČEBELN'AKU SI LAHKO PREBERETE

AKTUALNO >Nov predlog za statut Univerze v Ljubljani (4) >Študentje: »Gospod rektor, obljuba dela dolg!« (6) >Bodo morali tudi ministri - ob neuspešnem delu - vračati denar državi? (7) >Kaj Sloveniji priporoča OECD? (8) >Nova ureditev študentskega dela (9) >Evropska komisija bo predčasno sprostila sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih (10) >ŠOS podpira peticijo: za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela (11) >Finančno podhranjeno visoko šolstvo ne more biti kakovostno (12) >Odločanje za študij oteženo zaradi grožnje šolnin (14) >Zoisove štipendije (16) >Škisopis 2015 (17) PRAZEN ŽELODEC (18) TRENIRAJMO MOŽGANE (20)

www.krs-klub.si

www.facebook.com/klubradovljiskihstudentov

3 KLUB RADOVLJIŠKIH ŠTUDENTOV

NASLOVNICA www.prlekija-on.net AVTORJI PRISPEVKOV Tim Nemeček Saša Rakovec Ana Košir Nik Pogačnik IZDAJATELJ Klub radovljiških študentov ODGOVORNA UREDNICA Eva Omerza

4 ČEBELN'AK - AKTUALNO

NOV PREDLOG ZA STATUT UNIVERZE V LJUBLJANI Statut je temeljni dokument, ki ključno ureja organizacijo naše univerze, zato je za vse študente zelo pomemben. Pred kratkim so na Univerzi v Ljubljani pripravili osnutek novega statuta, ki buri duhove, saj naj bi po mnenju mnogih kršil študentske pravice. V nastajanje osnutka niso vključili študentov, vendar na univerzi zatrjujejo, da se formalen postopek sploh še ni pričel. Kot odgovor študentov, pa na raznih fakultetah potekajo različne okrogle mize na to temo. (Saša Rakovec) Nekatere novosti, ki jih je vredno omeniti, so: zmanjšanje števila brezplačnih in skupnega števila opravljanj izpitov; združevanje izvajanja izrednega in rednega študija in s tem širitev šolnin; centralizacija upravljanja univerze z večanjem pristojnosti rektorja in Upravnega odbora in manjšo vlogo Senata kot najvišjega strokovnega organa; krepitev možnosti za arbitrarne odločitve v habilitacijskih postopkih; prepoved "politične propagande", ki lahko onemogoči tudi sindikalno in študentsko organiziranje na področju politike visokega šolstva … Zelo problematičen je predlog za zmanjšanje števila izpitnih rokov. Trenutni veljavni statut, študentom omogoča šest izpitnih rokov, v novem osnutku pa je predlagano zmanjšanje le-teh na tri ali morebiti štiri po odobritvi pristojne komisije. Novi osnutek pa prav tako ne predvideva več pritožbe na oceno.


Druga problematična točka je prepoved političnih propagand. "Pojem politične propagande je zelo širok in ni definiran, v končni fazi lahko pomeni omejevanje delovanja študentskega organiziranja in v tem sklopu tudi borbe za študentske interese in pravice," je opozoril Žan Bokan, predsednik študentskega sveta fakultete. Do sprememb bi prišlo tudi v upravljanju univerze. Upravljalne pravice, bi v večini padle v roke rektorja, vidno pa bi se zmanjšala strokovna pooblastila senata. Za funkcijo rektorja in dekana pa bi ukinili omejitev števila mandatov.

Izredni študij, bi se po obsegu in zahtevnosti izenačil z rednim študijem in tako posredno omogočal možnost šolnin. Izredni študij bi prav tako kot redni potekal dopoldne in ne več popoldne in ob koncu tedna. Na to lahko gledamo kot promoviranje izrednega študija, ki univerzi prinaša denar. Posredno pa bi lahko padla kvaliteta znanja. Tudi uveljavljanje pravic bo za študente postalo precej zahtevno, saj se bodo nepopolne vloge brez poziva za dopolnitev zavrgle. Medtem, ko bo vloga zavrnjena pa bo študentu že potekel rok za njeno dopolnitev. Vloga pa se zavrne, tudi če je organ ne uspe obravnavati v 30-ih dneh od vložitve, kar pomeni da bo nedelovanje birokracije kaznovalo študente.


ŠTUDENTJE: "GOSPOD REKTOR, OBLJUBA DELA DOLG!" Študentski svet Univerze v Ljubljani (ŠSUL) in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) sta vodstvo Univerze v preteklem tednu že pozvala k prekinitvi vseh obstoječih postopkov, ki zadevajo predlog osnutka novega statuta in k oblikovanju konceptualnega izhodiščnega besedila, ki bo služil kot podlaga za ponovno oblikovanje predloga statuta. Tokrat ŠOU v Ljubljani odgovarja na rektorjev poziv iz preteklega tedna: “Študente pozivam – prinesite mi podatek o številu možnosti opravljanja izpita na 200 najboljših univerzah na svetu. Sprejeli bomo najvišje število, ki ga boste našli.“ (dr. Ivan Svetlik, Vroči mikrofon na Valu 202, 29. 1. 2015) (Zveza ŠKIS) Na rektorjev poziv se je med prvimi odzval Jernej Štromajer, doktorski študent na Fakulteti za družbene vede, ki je kaj kmalu naletel na švedsko univerzo Karolinska Institut, ki določa, da lahko študent, če je potrebno, izpit opravlja tudi do šestkrat. "An exam can be retaken up to a maximum of six times, if needed." (Karolinska Institutet 2012) Omenjena švedska univerza se sicer nahaja na zavidljivem 47. mestu na svetovni lestvici ARWU (Academic ranking of world Universities) - tako imenovani Šanghajski lestvici, medtem ko Univerzo v Ljubljani najdemo v skupini med 401. in 500. mestom. Univerzo so torej našli, rektor pa je javno obljubil, da sprejme najvišje izbrskano število. Če bi ga držali za besedo, bi torej lahko pogovore o številu ponavljalnih izpitnih rokov zaključili, a žal to še zdaleč ni najbolj pereča točka novega predloga osnutka Statuta Univerze v Ljubljani. Znižanje števila izpitnih rokov bi namreč še sprejeli, če bi nov predlog statuta zagotavljal tudi reden nadzor nad kakovostjo študija, predvsem pa profesorjev in njihovega dela. Primeri tuje prakse namreč kažejo, da ima večina univerz res nižje število izpitnih rokov, vendar ima tudi temu primeren in učinkovit sistem nadzora kakovosti dela pedagoških delavcev. Številne univerze namreč v svojih pravilnikih jasno opredeljujejo dolžnosti profesorjev, ki morajo študente podrobno seznaniti z načini preverjanja in ocenjevanja znanja v sklopu posamezne učne enote. Jasno opredeljena preverjanja in kriteriji ocenjevanja študentu podajo natančno sliko o profesorjevih zahtevah, ki pa so znotraj neurejenega oziroma nedefiniranega sistema Univerze v Ljubljani pogosto uganka, ki jo moramo študentje rešiti sami, nekateri na žalost tudi z izkoriščanjem ponavljalnih izpitnih rokov. Se pa stvar pri urejanju števila izpitnih rokov in nadzoru kakovosti pedagoških delavcev nikakor še ne zaključi. V spodnji priponki najdete konkreten in celovit komentar oziroma predloge Študentskega sveta Univerze v Ljubljani k posamezni sporni točki novega predloga osnutka Statuta UL. Komentarji so plod sodelovanja ŠSUL in Resorja za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani, dveh organov, ki zastopata interese in pravice tistih, ki jih omenjeni statut najbolj zadeva - študentov. Država in vrhovni veljaki posameznih institucij namreč na njih vse pogosteje pozabljajo.


BODO MORALI TUDI MINISTRI – OB NEUSPEŠNEM DELU – VRAČATI DENAR DRŽAVI? Na študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so včeraj prejeli predlog izhodišč novega visokošolskega zakona (ZViS). Preseneča jih, da je ministrica Setnikar Cankar predlog najprej predstavila medijem in širši javnosti, nato politični javnosti, deležnikom pa na zadnje. (Zveza ŠKIS) Kljub obljubi, da bodo izhodišča najprej predstavljena posameznim deležnikom in šele nato širši javnosti, o predlogu predhodno ni razpravljal niti Svet RS za visoko šolstvo. Na ŠOS izražajo veliko nezadovoljstvo, saj predlogi niso bili predhodno usklajeni z njimi, poleg tega pa se jim zdi širjenje informacij o ukrepih, za katere niti ni nujno, da jih bo končni predlog zakona sploh vseboval, nepotrebno. Gre sicer za izhodiščne predloge, ki medsebojno niso usklajeni, toda v precejšnji meri posegajo v trenutni sistem visokega šolstva. Predlog meddrugim uvaja vavčerje na vseh treh stopnjah študija in nesorazmerno veliko breme vali na študente. Na ŠOS močno nasprotujejo vsakršni obliki šolnin, tudi vavčerjem, kjer se breme stroškov študija vali na študente. V prihodnjih dneh nameravajo pripraviti obrazložitev stališč k posameznim predlaganim ukrepam, pri tem pa - za razliko od ministrstva - upoštevati konkretne podatke o položaju študentov (glede na raziskavo Evroštudent). Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Krovni visokošolski zakon se pripravlja ob neupoštevanju študentov, kar se odraža na več ravneh: Izhodišča smo dobili istočasno kot mediji – v javnost pa se običajno pošlje usklajene predloge, kar ta zagotovo ni. Poleg tega se, kljub več poslanih prošnjam, še vedno nismo imeli možnost sestati z ministrico; prav tako še vedno ne deluje Svet za študentska vprašanja s svojimi delovnimi skupinami, kjer smo navadno v prvem krogu usklajevali izhodišča predlogov predpisov. V analizah, priloženih izhodiščem, niso upoštevani ključni podatki o položaju študentov, ki smo jih z raziskavo Evroštudent, ki jo je naročilo prav MIZŠ, zbrali na ŠOS. Prav tako pa sama izhodišča zakona obetajo velike omejitve za študente – tudi na področju upravljanja visokošolskih zavodov. Ocenjujemo, da želi ministrica sistemsko omejiti moč in možnosti študentov, kot ključnih deležnikov in sooblikovalcev visokošolskega prostora.«


KAJ SLOVENIJI PRIPOROČA OECD?

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) se zavzema za promocijo politik, ki bodo izboljšale ekonomsko in socialno blaginjo ljudi po svetu. Trdijo, da se s sistematičnimi spremembami na področju različnih politik lahko spodbudi trenutno šibko povpraševanje, obudi zdravo ekonomsko rast in ustvarja nova delovna mesta. (Saša Rakovec) OECD letno pripravi poročilo v katerem primerjajo reforme in napredke iz različnih držav. Z pomočjo tega poročila pa iščejo nove načine za gospodarsko rast. Trdijo, da je ključ za reševanje naraščajočih neenakosti in drugih socialnih posledic vpeljevanje strateških reform, ki bi omogočile zaposlitvene možnosti in zaslužke za nizko usposobljeno delovno silo ter pomagale mladim pri zaposlovanju. 9. februarja so na srečanju finančnih ministrov G20 predstavili poročilo »Going for Growth 2015«, kjer so izpostavili priporočila za obujanje ekonomske rasti. Sloveniji svetujejo, naj pospeši umik države iz gospodarstva, omeji dvig minimalne plače in dodatno reformira pokojninski sistem. Opažajo, da se je v državah, ki se šele uveljavljajo, pospešil reformni zagon, v močnih državah pa se je tempo izvajanja strukturnih reform upočasnil. Predstavili so tudi spremembe, ki jih priporočajo Sloveniji: OECD Sloveniji svetuje zmanjšanje vpletenosti države v gospodarstvo. Priporočajo oblikovanje

strogega in transparentnega režima, ki bi opredelil podjetja, ki naj ostanejo v državni lasti. V poročilu pravijo, naj privatiziramo državne banke, kar naj bi okrepilo bančni sektor.

Opozarjajo, da je zaradi zakonsko določene minimalne plače ovirano zaposlovanje mladih in slabše izobraženih. Svetujejo omejitev rasti minimalne plače.

Poleg tega svetujejo tudi reformiranje pokojninske reforme. Sloveniji priporočajo sprejetje ambicioznejše pokojninske reforme, ki bo zagotovila vzdržnost prilagodljivega sistema.

OECD poziva k izboljšanju terciarnega izobraževanja, priporočajo pa uvedbo šolnin v javnem šolstvu.

Trdijo, da bi ljudi lahko k delu spodbudila reforma sistema pomoči za brezposelne, socialnih prejemnikov in drugih transferjev za brezposelne.

Originalna priporočila OECD po državah si lahko ogledate na povezavi (link). Viri: Delo, OECD

http://www.oecd.org/economy/goingforgrowth.htm


NOVA UREDITEV ŠTUDENTSKEGA DELA

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, predsednik vlade dr. Miro Cerar sta s Študentsko organizacijo Slovenije v četrtek 27.11.2014 podpisala skupni dogovor glede študentskega dela. (Tim Nemeček) Nova ureditev študentskega dela še kar deluje po načelu »vsako delo šteje« v dogovoru pa je zapisano tudi, da je študentsko delo socialni korektiv, ker brez študentskega dela si nekateri sploh ne bi morali privoščiti študija. Zakon, naj bi stopil v veljavo s 1. februarjem 2015. Kaj to pomeni za nas študente? S koncesijsko dajatvijo v višini 16% kar pomeni, da gre 8,4% za proračunski sklad ministrstva, 3,8% se nameni za Študentsko organizacijo Slovenije in vse njene entitete nato pa še dodatna koncesijska dajatev v višini 2%. Novosti pri ureditvi študentskega dela je kar nekaj in sicer: Prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85% Prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5% Prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53% Prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36% Uvedba minimalne urne postavke v višini 4,5 evra bruto oziroma 3,8 eur neto.

Kot zelo pozitivna stvar tega dogovora sta beleženje neformalno pridobljenih izkušenj in pa delovna doba, ki se bo štela z opravljenim študentskim delom. Kot primer za študentsko delo s povprečno plačo 300 eur bruto bi se v enem letu priznalo študentu približno 4 mesece in 14 dni delovne dobe le ta pa v nobenem primeru ne bi morala preseči 12 mesecev delovne dobe v enem letu kar velja za zgornjo mejo. Moramo pa poudariti še to spremembo, da pri zaslužku študenta ta dogovor bremeni tako delodajalca kot delojemalca, se pravi v primeru, da

študent zasluži 100 eur, bo le ta prejel 84,5 eur delodajalec pa bo za to delo moral plačati 137,70 eur s tem se je obremenitev študentskega dela povečala na 63%. Sedaj pa si lahko zastavimo vprašanje, kako bo to vplivalo na obseg študentskega dela? Se bo ta zmanjšal, ostal enak?


EVROPSKA KOMISIJA BO PREDČASNO SPROSTILA SREDSTVA ZA POBUDO ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH Evropska komisija je predlagala, da se iz pobude za zaposlovanje mladih že letos sprostijo sredstva v višini ene milijarde evrov. S tem se bodo sredstva predhodnega financiranja, ki jih države članice prejemajo za spodbujanje zaposlovanja mladih, lahko povišala za 30-krat. (ŠOS) Komisija ocenjuje, da bi pomoč za lažje in hitrejše vključevanje na trg dela tako prejelo od 350.000 do 650.000 mladih. Dvajset držav članic EU, ki prejemajo pomoč v okviru te pobude, bi lahko z novim ukrepom takoj po sprejetju namenskih operativnih programov prejelo tretjino od 3,2 milijarde evrov dodeljenih sredstev. Ta sredstva naj bi države upravičenke, med njimi tudi Slovenija, nemudoma dale na voljo upravičencem v obliki predplačil za projekte, kar se bo pozorno spremljalo. Namesto predvidenih 92,115, bi Slovenija prejela 2,763,461 evrov. Komisija je jamstvo za mlade predlagala decembra 2012, Svet Evropske unije ga je uradno sprejel kot priporočilo državam članicam, Evropski svet pa ga je potrdil junija 2013. Vseh 28 držav članic je predložilo svoje načrte za izvajanje jamstva za mlade in uvajajo konkretne ukrepe. Izvajanje nacionalnih programov jamstva za mlade nadzira Komisija v okviru evropskega semestra. Ključni finančni vir jamstva za mlade na ravni EU je Evropski socialni sklad s skupnim proračunom za obdobje 2014–2020 v višini 86 milijard evrov. Da bi dopolnili sredstva Evropskega socialnega sklada v državah članicah, v katerih je brezposelnost mladih v posameznih regijah več kot 25-odstotna, sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o vzpostavitvi posebne pobude za zaposlovanje mladih. Pobudi za zaposlovanje mladih je namenjenih 3,2 milijarde evrov iz posebne proračunske vrstice EU (težišče financiranja je na začetnem obdobju 2014–2015), ki jih bodo države članice dopolnile z najmanj 3,2 milijarde evrov dodeljenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Pobuda za zaposlovanje mladih dopolnjuje podporo iz Evropskega socialnega sklada za izvajanje priporočila o jamstvu za mlade, saj financira dejavnosti, ki neposredno pomagajo mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v starosti do 25 let oziroma, kadar se državam članicam zdi ustrezno, do 30 let. Sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih se lahko porabijo za podp i ran je de javnost i , kot so prva zaposlitev, pripravništvo, vajeništvo ter nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, podpora mladim podjetnikom za zagon podjetja, izobraževalni programi za mlade z nedokončanim šolanjem ter za ciljno usmerjene subvencije za plače in zaposlovanje. O tem zakonodajnem predlogu bosta zdaj razpravljala Evropski parlament in Svet, ki ga morata sprejeti, preden lahko začne veljati.


ŠOS PODPIRA PETICIJO: ZA OHRANITEV KAKOVOSTNEGA JAVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN ODLIČNOSTI RAZISKOVALNEGA DELA

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo v preteklih dneh, ob napovedanih varčevalnih ukrepih v izobraževanju, večkrat opozorili na neustrezno strategijo financiranja javnega šolstva ter posledice, ki jih varčevanje v izobraževanju pušča na kakovosti tega. Ker podobno ugotavljajo tudi drugi deležniki v izobraževanju, med njimi tudi sindikati, smo se odločili podpreti peticijo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture

Slovenije (SVIZ) »Za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela«. (ŠOS) Vse, ki se strinjajo s prizadevanji deležnikov v izobraževanju po ohranitvi kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela ter nasprotujejo varčevanju v izobraževanju in raziskovanju, vabimo k podpisu peticije, ki jo je pripravil SVIZ. Podpise je mogoče oddati tudi na sedežu Študentske organizacije Slovenije (Dunajska 51, Ljubljana), vsak delovnik med 8. in 16. uro. Besedilo peticije najdete na povezavi (link). Podpise bo možno oddati tudi na klubih: Klub jeseniških študentov Študentski klub Kamnik Šaleški študentski klub Klub mariborskih študentov Študentski klub Žalec Klub ptujskih študentov

http://www.sviz.si/novice/media/1396/media/Peticija_SVIZ(1).pdf


FINANČNO PODHRANJENO VISOKO ŠOLSTVO NE MORE BITI KAKOVOSTNO Javne univerze v Sloveniji se že vrsto let soočajo z zakonsko neurejenim in nezadostnim financiranjem. Vseprisotni krizi je sledil upad sredstev, namenjenih javnih univerzam, kar razumemo kot neposreden napad na javno, kakovostno in brezplačno visoko šolstvo. Ker je, kot kažejo tudi izkušnje držav, po katerih se radi zgledujemo, vlaganje v znanje in prihodnost v času krize še toliko pomembnejše, v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pozivamo Vlado Republike Slovenije, da za javne univerze zagotovi ustrezna finančna sredstva za nemoteno in kakovostno izvajanje pedagoškega in raziskovalnega procesa. (ŠOS) Na ŠOS že več let opozarjamo na finančno podhranjenost visokošolske dejavnosti. Upad financiranja, ki je zelo prizadel javne univerze, pa se že kaže tudi v padcu kakovosti študijskih programov, na kar vse pogosteje opozarjajo tudi študentje. Na tem mestu se pridružujemo zahtevam univerz po takojšnji ureditvi in zagotovitvi stabilnega financiranja visokega šolstva, pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pa pozivamo, naj začne spoštovati sklepe Ustavnega sodišča RS in pripravi predlog za zakonsko ureditev financiranja javne službe univerz. Kljub temu, da Ustavno sodišče RS (odločitev: U-I-156/08) že od leta 2011 opozarja na neustavnost določil visokošolskega zakona (ZViS), predvsem v delu, ki se nanaša na vprašanja javne službe univerz in ureditev financiranja, se ta v ključnem delu še ni spremenil. Posledično je v neskladju z Ustavo RS tudi Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, s katero se javnim univerzam vsakoletno dodelijo ocenjena finančna sredstva, potrebna za delovanje, kar pa ne omogoča dolgoročnega načrtovanja in razvojne orientacije. Kljub temu, da je Ustavno sodišče že leta 2011 pozvalo Vlado RS, da neustavno stanje odpravi v roku treh mesecev, zakona o financiranju visokega šolstva do danes še ni, zato se postavlja legitimno vprašanje, v kakšni državi živimo, če lahko pristojni samovoljno ignorirajo pozive Ustavnega sodišča.


Ob vseh podanih dejstvih nas ne čudi, da se vedno več fakultet sooča s finančnimi težavami, ki so plod neurejenega in nezadostnega financiranja. Vsakoletno nižanje sredstev je večino fakultet že prisililo v striktne varčevalne ukrepe, ki zajemajo nižanje materialnih odhodkov, nižanje plač zaposlenih, okrnitev pedagoških dejavnosti preko nižanja kontaktnih ur in odpuščanja. Nižanju finančnih sredstev za javno šolstvo, utemeljenem na logiki varčevanja, pa kljub vsem opozorilom in protestom tako študentov kot akademske skupnosti, še ni videti konca.

Največji poraženci varčevanja na račun visokega šolstva smo zagotovo študenti, ki že več let opozarjamo na nevzdržne razmere na slovenskih javnih univerzah. Manjšanje sredstev za delovanje posameznih fakultet namreč negativno vpliva na kakovost študija. Glede na nastalo finančno situacijo in nekatere že predlagane ukrepe pa se študenti bojimo prevzemanja čedalje večjega deleža stroškov študija nase. Prav tako opozarjamo na problematiko vdora in sprejema tržnega diskurza znotraj naše akademske skupnosti. Javne univerze morajo delovati v javnem interesu, ne v interesu finančnih trgov in ekonomskih kazalcev. V javnem interesu je imeti izobražene, kritične in intelektualne kadre, sposobne lastnega razmišljanja, saj lahko le ti generirajo tako družbeni kot ekonomski razvoj. In kako drugače naj bomo slovenski študentje in diplomanti konkurenčni napram tujim, če nam lastna država odreka pravico do kvalitetnega, počasi pa očitno še brezplačnega študija?


ODLOČANJE ZA ŠTUDIJ OTEŽENO ZARADI GROŽNJE ŠOLNIN

Približuje se čas objave Razpisa za vpis v dodiplomske študijske programe za študijsko leto 2015/16. Že danes in jutri pa bodo bodoči študenti lahko spoznavali želene fakultete in študijske programe na sejmu izobraževanja in poklicev – Informativa. Na študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo ob tem zaskrbljeni, da bo na odločitve za študij vplivala tudi vse glasnejša grožnja uvedbe šolnin zaradi podhranjenega financiranja visokega šolstva. Prav tako pa bodo prihodnje generacije študirale na vse manj kakovostnih študijskih programih. Ministrica Setnikar Cankar strategije in rešitev očitno nima in se ob tem skriva pred študenti ter onemogoča dialog. (ŠOS) V zadnjem času vsi visokošolski deležniki opozarjamo na finančno podhranjenost visokega šolstva, ki mu želi ministrica Setnikar Cankar s še dodatnimi varčevalnimi ukrepi zadati poslednji udarec. S strani predstavnikov visokošolskih zavodov in sindikatov smo tudi že slišali, da finančno nevzdržna situacija lahko vodi le v uvedbo šolnin. Te že sedaj plačuje precejšen del študentov – izredni študenti, doktorski študenti, posredno pa še vsi, ki plačujejo za t. i. nadstandard ali posebne oblike dela, predvidene kot obvezni del študijskih programov. Na ŠOS nasprotujemo vsakršnemu prelaganju bremen stroškov študija na študente in imamo jasno oblikovane zahteve glede sistemske ureditve visokošolskega izobraževanja, le da nimamo sogovornika, ki bi mu jih lahko predstavili. Kljub večkratnim pozivom ministrici za izobraževanje, na zadnje pa tudi predsedniku Vlade RS, še vedno ni bil konstituiran Svet Vlade RS za študentska vprašanja, dialog s študenti pa ne poteka tudi po nobeni drugi poti. Ker je delovna skupina za pripravo visokošolskega zakona očitno še ena izmišljotina ministrice (svoje sodelovanje sta zanikala že dva domnevna strokovna člana), na ŠOS pripravljamo svoja izhodišča za prenovljeni ZViS.


Vsak študent mora imeti (ob izpolnjevanju vpisnih pogojev) možnost rednega brezplačnega študija, enkrat na 1. in enkrat na 2. bolonjski stopnji, in sicer v obsegu trajanja programa z enim dodatnim letom za ponavljanje ali t. i. »absolventski staž«; ob tem se upoštevajo tudi izjemne okoliščine (npr. dolga bolezen, invalidnost, starševstvo), na podlagi katerih se lahko študij podaljša. Če potrebuje študent, zaradi posebnih osebnih okoliščin, prilagojeno izvajanje študija, se to lahko omogoči v obliki»delnega« študija, kot ga opredeljuje Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020. Študentom oz. diplomantom, ki so izkazali odlične študijske rezultate in bi želeli svoje znanje nadgraditi tudi horizontalno, se lahko omogoči brezplačen vzporedni ali zaporedni študij. Za to skupno študentov se določi kvota vpisnih mest in enotni kriteriji, ki bodo omogočali študij najodličnejšim kandidatom in preprečevali t. i. navidezne vpise. Prav tako je potrebno sistemsko urediti doktorski študij, ki mora biti namenjen najodličnejšim kandidatom in zato ustrezno kadrovsko in finančno podprt. Kandidatom mora biti omogočeno vključevanje v znanstveno-raziskovalno delo in kakovostno mentorstvo. Zato doktorski študij ne more biti masoven študij. Ob tem pa se ne sme omejevati določenih študijskih ali raziskovalnih področij. Ker je doktorski študij različno finančno zahteven, je potrebno vsem študentom omogočiti enako dostopnost, zato mora biti tudi ustrezno sofinanciran. Glede na to, da ministrstvo ni sposobno koordinirati dialoga z visokošolskimi deležniki, smo to vlogo pripravljeni prevzeti na ŠOS, saj se – za razliko od Vlade, ki to trdi le na papirju – zavedamo pomena kakovostnega in dostopnega javnega izobraževanja ter imamo jasne cilje za njegovo ureditev.

Za faks


ZOISOVE ŠTIPENDIJE Zoisove štipendije se že trideset let podeljujejo nadpovprečnim ter nadarjenim dijakom in študentom, ki naj bi s to spodbudo družbi zagotavljali najboljši kadrovski potencial. Ti mladi, ki naj bi bili prihodnost Slovenije, njen izhod iz krize in največje upanje za trajnostni razvoj se vse pogosteje srečujejo s slovensko stalnico – varčevanjem. (Tim Nemeček) Poleg varčevanja na izobraževalnem sistemu in institucijah se je za namene aktualizacije spremenil Zakon o štipendiranju, ki zajema tudi Zoisove štipendije. Namen je sicer bil dober, namreč iz sistema, ki je začel nagrajevati najbolj marljive preko povprečij ocen preiti na sistem, ki predvideva nagrajevanje na podlagi ocen in dosežkov. Ti izjemni dosežki niso samo težko dosegljivi ampak na večino visokošolskih smereh sploh niso na razpolago. Za posebne dosežke sicer štejejo: 1.) najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev; 2.) prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,3.) priznanja za najboljše raziskovalne naloge, 4.) udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti, 5.) nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni, 6.) objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku,7.) umetniško delo ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na območju celotne Slovenije, oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu, 8.) najvišja mesta na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Če omenjenih izjemnih dosežkov posameznik nima, izgubi pravico do prejemanja Zoisove štipendije ob prehodu na višjo stopnjo izobraževanja ne glede na povprečno oceno. Tako lahko zlati ali celo briljantni maturant izgubi Zoisovo štipendijo ob prenehanju srednješolskega izobraževanja. Izredna zahtevnost pridobitve pogojev za pridobivanje Zoisove štipendije in avtomatsko prenehanje ob prenehanju določene stopnje izobraževanja sta privedli do upadanja števila štipendistov. V letu 2014 je tako bilo podeljenih 11.115 Zoisovih štipendij, letos pa zgolj 7.991. V letu 2015 je tako Zoisovo štipendijo pridobilo zgolj 73 študentov višjih letnikov višješolskega ali dodiplomskega študija ter študentov magistrskega študija Moramo se vprašati, če je res smiselno varčevati na dijakih in študentih oziroma na celotnem izobraževalnem sistemu in izobraževalnih institucijah? Mladi so najboljša naložba za v prihodnost a se očitno MDDSZEM s tem ne strinja in izvaja hude varčevalne ukrepe predvsem pri štipendijah študentov in dijakov. Varčevanje je tudi pri ministrstvu za visoko šolstvo doseglo že tako stopnjo, da predvsem fakultete ne morejo normalno opravljati študijskega procesa in plačevati zaposlenih, ki opravljajo svoje delo. Z zaostritvami pogojev zoisove štipendije, ki jih je poostrilo MDDSZEM se z vsakim letom število štipendistov manjša. Nov pravilnik, ki je bil sprejet uvaja ostrejše pogoje za pridobitev zoisovih štipendij na kar je posledično upadlo število prejemnikov štipendije tako pri dijakih kot pri študentih. Iz leta 2010 in do danes je število prejemnikov štipendije upadlo tako pri dijakih kot pri študentih za več kot 3000 štipendistov. Pri dijakih je potrebna skupna ocena najmanj 4,10 ali naziv zlatega maturanta s tem smo prišli na številko prejemnikov zoisove štipendije na samo 450 dijakov. Pri študentih pa je meja za pridobitev štipendija skupna povprečna ocena 8,5 ali pa doseženo povprečje med pet odstotkov najboljših študentov v višjem ali visokošolskem zavodu.


ŠKISOPIS 2015 Zveza ŠKIS je vedno bila in vedno bo mama študentskih klubov. (Zveza ŠKIS) Po eni strani ima res tisto »sitno« materinsko vlogo, zaradi katere mora klube ves čas spremljati z budnim očesom. A kot vsaka mama tudi ŠKIS poskrbi, da imajo njeni »otroci« vsega dovolj – informacij, izobrazbe in zabave. Ima pa še eno vlogo – klubom je vedno, in to res VEDNO, na voljo za nasvet, pomoč in tudi podporo. Tudi v tokratnem Škisopisu se vam bo Zveza ŠKIS predstavila skozi odbore, ki na njej delujejo. Pa ne samo zato, da izveste, kaj delajo, kdo so in zakaj so tu, temveč tudi, kako lahko pridete z njimi v navezo. Ker tudi za info mailom ne stoji bav bav. Saj vemo, da veste, pa vseeno … Smo na vezi! ;) Letošnji Škisopis najdete na povezavi (link). Vabljeni k branju!

http://issuu.com/eva.omerza/docs/azkisopis2015_16_2_15

18 ČEBELN'AK - PRAZEN ŽELODEC

MESNA LAZANJA SESTAVINE:

21 listov testenin za lazanjo (mi uporabljamo tiste, ki jih je potrebno predhodno skuhati) 30 dag naribanega sira

Mesni nadev: 500 g mletega mešanega mesa olje 1 čebula sol poper 2 lovorjeva lista timijan rožmarin cca. 100 g pasiranega paradižnika

Bešamel omaka: 2 žlici olja 2 žlici moke 2 stroka česna 7 dl mleka sol žlička vegete muškatni orešček 2 žlici kisle smetane jajce

POSTOPEK: Mesni nadev: na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo mleto meso in vse začimbe ter vse skupaj dušimo 15 minut. Na koncu mesni omaki dodamo še pasiran paradižnik in pustimo, da se malce ohladi (tik preden damo mesni nadev na testenine, iz njega odvzamemo lovorjeva lista). Bešamel omaka: iz olja, moke in česna naredimo prežganje, ki ga zalijemo s hladnim mlekom, dodamo vegeto, sol in muškatni orešček. Ko omaka zavre, dodamo še kislo smetano in jajce ter ob nenehnem mešanju z metlico, omako pustimo vreti 3 minute.


NUTELINA ZVEZDA SESTAVINE:

Testo: 400 g gladke moke 1 celo jajce 50 g stopljenega masla 1 vrečka suhega kvasa 1 kavna žlička soli 2 jušni žlici sladkorja 2 dl mlačnega mleka

rumenjak za mazanje pred peko 0,5 dl vode in 1 žlica sladkorja (raztopina za mazanje po peki)

Namaz: 1 jušna žlica Nutele

POSTOPEK: Vse sestavine za testo damo v posodo in zamesimo gladko testo, ki lepo odstopa od posode. Testo pokrijemo s plastično folijo (da se ne naredi suha skorja) in ga na toplem pustimo vzhajati približno pol ure. Testo bi moralo v tem času narasti. Po tem času testo še malo pomesimo in ga razdelimo na dva enaka kosa. En kos položimo nazaj v skledo, drugega pa razvaljamo na 1 cm debel krog - iz te količine bo to naneslo približno 30 cm premera. Položimo testen krog na papir za peko in ga namažemo z Nutelo. Pazimo, da na zunanjem obodu pustimo cca. 2 cm širok nenamazan obod. Vzamemo drugi kos testa in ga razvaljamo na 1 cm debel krog približno enake velikosti. Položimo ga na prvi kos testa, ki je namazan z Nutelo in s pritiskom zlepimo oboda obeh krogov (na mestu, kjer nista namazana). Vzamemo eno kavno skodelico in jo obrnjeno navzdol narahlo pritisnemo natanko v sredino testenega kroga. Tako si najenostavneje označimo, kje bomo začeli rezati krake. Vzamemo oster nož in krog razrežemo na četrtine, začenši pri obodu zarisanega kroga na sredini testa. Vsako četrtino prerežemo na dva dela. Dobimo osmine. Vsako osmino spet prerežemo na pol. Tako dobimo 16 približno enakih krakov. S prsti primemo po dva kraka in ju 3-4 krat zasukamo navznoter in ju dobro zlepimo med sabo, da se med peko ne razideta. Nadaljujemo, dokler nismo dobili 8 krakov, zlepljenih med sabo. Pripravljeno zvezdo pokrijemo s folijo in jo pustimo počivati kakih 20 minut. Med tem časom prižgemo pečico in jo naravnamo na 180 stopinj Celzija. Preden položimo pecivo v pečico, razžvrkljamo rumenjak in zvezdo namažemo z njim. Pečemo približno 20 minut oz. dokler zvezda lepo ne porjavi. Po peki jo vzamemo iz pečice in namažemo z raztopino vode in sladkorja, da se bo lepo svetila. Ponudimo ohlajeno. Pa prijetno sladkanje!

20 ČEBELN'AK - TRENIRAJMO MOŽGANE

Čebeln'ak

Documents

Transcript of Čebeln'ak