Potepanja po domači in tujih deželah

24

Št. 33 • 17. junij 2014, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Moda v MC-ju za vse okuse

17

Vse najboljše za stoti rojstni dan gospa Ivanka

23

Prenova šole v Skriljah za dvojni namen

3

Benjamin Vidmar je uspešen podjetnik iz Predmeje

5

Rekordna udeležba na Igrajmo se za varnost

4 3

21. junija v Ajdovščini premiera Carmine Burane pod taktirko Martine BatičCarmina Burana je najbolj znana scenska kantata nemškega skladatelja Carla Orffa, ki vedno znova navdušuje poslušalce in je izziv mnogim izvajalcem. V Ajdovščini se nam na prvo letošnjo poletno noč obeta nova premiera pod taktirko Martine Batič.

Dogodek bo edinstven, saj bo sim-fonični orkester nadomestila skupi-na tolkal in dva koncertna klavirja, osrednji protagonist dogodka bo Slovenski komorni zbor, ki je del Slovenske filharmonije, ob prizna-nih solistih pa bodo svoje bogato glasbeno znanje v mogočnem pro-jektu pokazali tudi domači pianistki Adnreja Kosmač in Meta Fajdiga, mladinski zbor ajdovske osnovne šole in pevski oddelek domače glas-

bene šole. Glasbo bo spremljala veli-ka videoprojekcija.

Pri projektu izvedbe so združili moči priznana domača dirigentka Martina Batič, Slovenska filharmo-nija z njenim Slovenskim komornim zborom, Krajevna skupnost Ajdo-vščina in Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina. Dogodek, ki bo zagotovo pritegnil pozornost, vstopnice si že lahko zagotovite v predprodaji.

Na svidenje septembra!Dotlej pa spremljajte novice na www.ajdovscina.si.

3. julija vabljeni na odprtje Centra za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniSobota, 13. julij in 10. avgust

Trg 1. slovenske vladeinfo: TIC Ajdovščina 053659140

Vabljeni na slovesno odprtje Centra za 3. življenjsko obdobje Ajdo-vščina, v četrtek, 3. julija 2014 ob 18. uri, pred novozgrajenim objektom na Stritarjevi ulici v Ajdovščini.

Simbolni trak bodo prerezali župan Marjan Poljšak, zunanji minister Ka-rel Erjavec in uporabniki prostorov.

Rekordni Majski tek

19

Št. 33 • 17. junij 20142 Občina

Termo kamere za hitrejše zaznavanje požarov v naravi

Konec maja so bile v sklopu pro-jekta Holistic na Občini Ajdovšči-na podpisane pogodbe za izvajanje strokovnih storitev z zunanjimi iz-vajalci. Eden izmed izbranih izvajal-cev, pokrival bo področje nadzornih sistemov, je ljubljansko podjetje One d.o.o., ki bo pri projektu sodelovalo s svojim predstavnikom Nikolajem Ivom Tršanom, strokovnjakom za termovizijske (oziroma infrardeče ali termo) kamere, kakršne želijo za potrebe zgodnjega zaznavanja poža-rov postaviti v ajdovski občini. Tršan bo določil karakteristike in kraj po-stavitve kamere, sodeloval bo tudi z drugimi partnerji projekta. Poleg Ajdovščine namreč termo kamere načrtujejo tudi v Istrski in Splitsko--Dalmatinski županiji, s čimer bo postavljen enoten sistem nadzornih sistemov vzdolž severovzhodnega dela Jadrana. Tršan je univerzitetni diplomirani inženir fizike z boga-timi izkušnjami in eden redkih ne-spornih strokovnjakov na področju termovizije v Sloveniji. Nemogoče je našteti vse njegove izkušnje. Ome-niti pa velja njegovo delo znotraj Iskrinega centra za elektrooptiko, kjer je kot vodja oddelka imeno-vanega »termovizija« vodil razvoj prve lastne termo kamere za civilne namene, in jo kasneje prilagodil za potrebe slovenske vojske. Poleg tega je sodeloval pri številnih projektih s področja termovizije po vsem svetu.

In zakaj so prav termo kamere naj-bolj primerne za zgodnje odkrivanje požarov? Tršan razloži, da so termo kamere izredno občutljive na toplo-to in delujejo tako, da toplotno sli-ko neke osebe, predmeta ali pojava pretvarjajo v vidno. V zadnjem času so bolj poznane kot pripomoček za merjenje toplotnih izgub stavb in ugotavljanje kvalitete izolacijskih materialov. Prav zaradi svoje obču-tljivosti na temperaturo so primerne za zgodnje zaznavanje požarov, saj se temperatura ognja hitro dviga in jo je lahko zaznati. Pri pojavih v naravi, kjer se temperatura hitro viša in do-seže preko 80°C, lahko z veliko ver-

jetnostjo zaključimo, da je izbruhnil požar. Tršan nadaljuje, da navadne video kamere, ki so najpogosteje uporabljene za potrebe zgodnjega zaznavanja požarov v Sloveniji, za nočno opazovanje niso primerne. Vendar lahko, če so dovolj kvalite-tne, čez dan dobro zaznajo dim. Zato je za zgodnje zaznavanje požarov smiselno kombinirati obe. Prav po-stavitev kombinacije obeh načrtuje tudi Občina Ajdovščina.

Tršan je bil član ekipe, ki je pred 15 leti na Nanosu izvedla eksperiment; postavila termo kamero in 8 km od nje zakurila ogenj velikosti 1m2. Kamera ga je brez težav zaznala in mu izmerila temperaturo. Danes kot najbolj ustrezno lokacijo za po-stavitev stacionarne kamere vidi Si-nji vrh, saj je primerno oddaljen od meja občine. Termo kamera namreč zanesljivo zazna požar velikosti kva-dratnega metra na razdalji 15 km, Si-nji vrh pa je od meja občine oddaljen največ 14 km.

Takratnih odgovornih eksperiment na Nanosu ni prepričal. Tršan pa si želi, da bi projekt Holistic dokazal uporabnost termo kamere in po-stavil nove smernice na področju požarne varnosti v celotni Sloveni-ji. Zgled je lahko tudi Evropi, saj le redke države članice Evropske uni-je izrabljajo prednosti termovizije za potrebe požarne varnosti. Petra Pavšič

Obvestilo o objavi pravil v zvezi z volilno kampanjo za Lokalne volitve 2014

Ajdovske novice bodo v času volilne kampanje za Lokalne volitve 2014, ki bodo predvidoma potekale konec septembra ali v začetku oktobra 2014, organizatorjem volilne kampanje nudile objavo njihovih volilno propa-gandnih sporočil.

Glede na to, da volitve še niso razpisane, bodo pravila za izrabo časo-pisnega prostora za predstavitev političnih strank in kandidatnih list ter njihovih programov najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah objavljena v elektronski obliki na spletni strani www.ajdovscina.si/ajdo-vske-novice .

Uredništvo Ajdovskih novic

Voda, kanalizacija, odpadki Na zadnji seji ajdovskega občin-

skega sveta je bilo predstavljeno poslovno poročilo edinega in zelo pomembnega občinskega javnega podjetja – Komunalno stanovanjske družbe d.o.o.. Ajdovska komunala skrbi za velik del nujnih življenjskih storitev v obeh zgornje-vipavskih občinah ter se pri tem srečuje z vrsto težavami. Ob finančnih težavah, ki v času vsesplošne gospodarske krize niso tako neobičajne, pa se družba srečuje še z zahtevno birokracijo in zakonodajo, ki v praksi ne delu-je. Direktor KSD d.o.o. Ajdovščina Egon Stopar je že pred leti opozarjal, da bodo stroge evropske direktive naše navade postavile na glavo. Če se prvi v verigi ravnanja z odpadki, torej tisti, ki odpadke ustvarjamo, ločevanja kar lepo navajamo, pa tudi nove položnice s kopico fiksnih in variabilnih postavk smo nekako »požrli«, pa naslednji členi v tej ve-rigi niso prav prepričljivi. Zakono-dajo je v nekaterih primerih v praksi zelo težko, če ne nemogoče izvajati, zakonodajalec pa noče razumeti de-janskih problemov na terenu. Direk-tor ajdovske komunale Egon Stopar zaradi vseh teh nakopičenih proble-matik ni v zavidljivem položaju, je pa odločen, da bo skupaj z obema Občinama in gospodarstveniki pre-ko stanovske zbornice komunalnega gospodarstva naredil vse, da se za-deve spremenijo v pozitivno smer. Po njegovi oceni se glavni problemi skrivajo v trenutnem predpisanem načinu amortiziranja javne infra-strukture, v sistemu faktorjev za delitev omrežnin za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpa-dnih voda med uporabniki, ter v ne-realnem in zelo problematičnem ad-ministrativnem določanju oziroma izračunavanju t.i. finančnih jamstev za vzdrževanje odlagališč po njiho-vem zaprtju.

Sestava cen komunalnih storitev – pitna voda, kanalizacija, odpadki – je precej kompleksna, o čemer se je že precej pisalo. Pa vendar – ali lahko porabniki kako vplivamo na znesek na položnici? Ali bo znesek nižji, če bomo racionalno trošili vodo in ločevali odpadke? Kako pridni bi morali biti, da bi se varče-vanje in zbiranje dejansko pozna-lo, da bi dejansko znižali ceno te storitve na občinskem nivoju?

Nove cene oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda so oblikovane podobno kot

cene oskrbe z električno energijo ali cene telefonskih storitev, torej so sestavljene iz fiksnega in variabil-nega dela. Fiksni del – omrežnina – je namenjen kritju vseh stroškov omrežja – amortizacije, zavarovanj, investicijskih vzdrževanj … znesek pa je odvisen od premera vodnega priključka. Variabilni del pa je cena storitve oskrbe s pitno vodo, odvaja-nja in čiščenje odpadnih voda in po-kriva stroške rednega intervencijske-ga vzdrževanja, električne energije, goriva, dela, analiz, taks … To ceno določa dobavljena količina vode.

Na cene omrežnin uporabniki ni-mamo vpliva. Lahko sicer vplivamo na ceno z zmanjšanjem premera našega vodovodnega priključka, vendar velja premisliti o smiselno-sti, podjetja pa so dolžna upoštevati zahteve požarne varnosti, ki omeju-jejo možnosti. Privarčujemo pa lah-ko pri variabilnem delu, z racional-nim trošenjem vode.

Ob vprašanju o ločenem zbiranju odpadkov naj najprej opozorim, da smo uporabniki po zakonu odpadke dolžni ločevati in da neločevanje ni dovoljeno! Ko sem leta 2010 nasto-pil mesto direktorja podjetja, smo na odlagališču pod Dolgo Poljano odložili okrog 10.000 ton odpadkov, v letu 2013 je bilo mešanih komu-nalnih odpadkov bistveno manj, »le še« 4.000 ton, kar je po moji oceni še vedno bistveno preveč. V tem času smo hkrati povečali količine ločeno zbrane odpadne embalaže (rumen zabojnik) za skoraj 400 %. Z vestnim ločevanjem bomo lahko naredili največ, da bodo cene ravnanja z od-padki v nekih normalnih okvirih.

Še vedno pa to lepo sliko motijo posamezniki, ki ne ločujejo odpad-kov. En tak posameznik s svojim ne-vestnim ravnanjem lahko povzroči veliko več škode in vrže zelo slabo luč na celotno skupnost, ki ji je loče-vanje prišlo v navado. Razmišljamo, da bi bilo prav zaradi takih posa-meznikov potrebno uvesti kontrolo na terenu in izvajati predpisane ka-zenske sankcije. Seveda pa naš prvi cilj ostaja čim večja količina ločenih odpadkov. Do uporabnikov želimo biti prijazni, jim pojasniti in razloži-ti pomen ločevanja in odgovornega odnosa do okolja nasploh.

Projekt skupnega, regijskega cen-tra za ravnanje z odpadki, je pro-padel, naše odlagališče pod Dolgo Poljano se sooča s težavami pri pridobivanju okoljskega dovolje-

nja, poleg tega pa je bilo načrto-vano le kot začasno, torej naj bi v naslednjih letih tu nehali odlagati odpadke. Kam Ajdovci odlagamo smeti, kakšni so zadnji načrti z od-lagališčem Dolga Poljana in kako načrtujete ravnanje z zgornjevipa-vskimi odpadki v prihodnosti?

Država očitno meni, da je okoljsko bolj sprejemljivo mešane odpadke iz Ajdovščine odvažati v Lenart na obdelavo, od tam pa naprej v zeleno Avstrijo na sežig. Na odlagališču v Dolgi Poljani imamo vse pogoje za obdelavo mešanih odpadkov, tako bi že sedaj majhne količine še zmanjša-li. Odvoz bi bil v tem primeru zna-tno cenejši, oziroma, zanemarljive količine ostanka mešanih odpadkov bi brez kakršnih koli vplivov na oko-lje lahko še naprej odlagali na našem odlagališču. Intenzivno delamo na pridobitvi okoljskih dovoljenj, stro-kovnih zadržkov ni, kajti vsi moni-toringi emisij kažejo odlično sliko stanja odlagališča in zbirnega centra. Sam ne vidim nobenega razloga, da dovoljenj nebi pridobili, v naspro-tnem primeru bo potrebno doda-tne napore vložiti v ločeno zbiranje in intenzivno zmanjševanje količin mešanih komunalnih odpadkov, saj so prav ti najdražji.

Naše javno podjetje se sooča tudi s težavami z neplačniki, kar sicer v teh časih ni nič neobičajnega, če nebi večji del teh težav izviral iz odnosa z novogoriško občino, ka-mor teče hubeljska voda. Odbora za finance in za gospodarstvo sta direktorju naložila urgentno reše-vanje zadeve, poročilo o rezultatih pričakujejo že na junijski seji ob-činskega sveta. Zgodba ima precej dolgo brado, sega najmanj 20 let nazaj … V katero smer pa tečejo aktualni pogovori?

Pogovori z družbo Vodovodi in kanalizacija d.d. Nova Gorica in ob-činami, lastnicami vodnega dovolje-nja na zajetju Hubelj, so intenzivni, konkretni in korektni. Ocenjujem, da bi se ob pravi volji in pripravlje-nosti vseh strani lahko kmalu dogo-vorili, če pa te pripravljenosti ne bo, bomo lahko zadeve vlekli še dolgo. Na žalost imamo v naši državi veliko primerov slabe prakse nereševanja zadev, kam to pelje, pa lahko jasno vidimo iz trenutnega stanja družbe.

Jaz osebno bom vsekakor zelo vztrajal na tem, da zadeve dogo-vorimo in tako čim prej vso našo energijo vlagamo v nadaljnjo raci-onalizacijo poslovanja ter stalno iz-boljševanje kakovosti storitev. sh

NOVOST V ZBIRNEM CENTRU!

Seznanjamo vas, da je od junija dalje Zbirni center pod Dolgo Po-ljano odprt tudi ob ponedeljkih popoldne, do 17.00 ure. URNIK ZBIRNEGA CENTRA:Ponedeljek 7.00 - 17.00Torek, sreda, četrtek 7.00 - 15.00Petek april – oktober 7.00 - 19.00 november – marec 7.00 - 17.00 Sobota 8.00 - 12.00 Nedelja in prazniki zaprto.

KSD d.o.o. Ajdovščina

Požar na Počku kot ga je zaznala termo kamera.

Ose

bni a

rhiv

Nik

olaj

Ivo

Trša

n.

Št. 33 • 17. junij 2014 3Občina

S projektom RISK do nove ocene ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja

Občina Ajdovščina je, poleg regij Sannio-Irpinio, Wupper, Rethi-mno in Luz Saint-Sauveur z Pi-errefite Gorger, v mednarodnem projektu RISK deležna intenzivnih raziskav na področju civilne zašči-te in naravnih nesreč.

Projekt Risk predvideva v okviru delovne naloge Znanstvena ocena klimatskih sprememb in tveganja za pojav naravnih nesreč raziskati zgo-dovino naravnih nesreč na obravna-vanih območjih. Raziskava za občino Ajdovščino je bila narejena na pod-lagi dostopnega gradiva iz Pokrajin-skega arhiva v Novi Gorici, gradiva iz tujine, ki smo ga prek medknji-žnične izposoje pridobili s pomočjo Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, ter digitaliziranega gradiva, dostopnega na spletu. Viri potrjujejo pojavljanje naravnih nesreč skozi zgodovino ob-močja občine Ajdovščina.

Projekt Risk želi poudariti pomen kakovostne ocene ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja ob po-javu naravnih nesreč na obravnava-

nih območjih partnerjev. Osvetljuje tudi odgovornost institucij pri or-ganizaciji in logistiki, pravočasnem opozarjanju in reševanju v primeru naravnih nesreč. Občina Ajdovščina bo v tem okviru posodobila oceno ogroženosti in pripravila nove načr-te zaščite in reševanja.

Partnerji projekta Risk se intenziv-no pripravljamo na naslednje delov-no srečanje, ki bo potekalo od 23. do 24. junija pri grškem partnerju projekta, Univerzi na Kreti – Speci-al Account for Rerarch. Na srečanju bodo poleg zgoraj omenjenih ak-tivnosti obravnavna še vprašanja o oceni ogroženosti infrastrukture v primeru naravnih nesreč, evalvacije socialno-ekonomskih posledic na-ravnih nesreč in vpliva klimatskih sprememb ter vloga institucij pri oceni ogroženosti in pripravljeno-sti v primeru naravnih nesreč. Od srečanja si obetamo novih izho-dišč za nadaljnje raziskave. Polonca Vodopivec

1

Ajdovski upokojenci se pripravljajo na selitev

V četrtek, 3. julija 2014, pozno popoldne, bo potekala slovesnost ob odprtju Centra za tretje življenj-sko obdobje Ajdovščina. Trak bo-sta skupaj z bodočimi uporabniki – Društvo upokojencev Ajdovšči-na, Društvo MOST – univerza za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina in Rdeči križ Ajdovščina – prerezala župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in Minister za zunanje za-deve RS Karel Erjavec.

Na Stritarjevi ulici 1a, kjer je še dobro leto dni nazaj stal nevaren objekt, ki je grozil, da se bo podrl, je zrasla lepa nova stavba, kamor bodo svoje dejavnosti v kratkem preselili aktivni domači upokojenci. Nazaj na svojo ulico pa se seli tudi Rdeči križ Ajdovščina.

Projekt se je začel uresničevati na pobudo in prošnjo domačih društev, ki združujejo upokojence. Izredno aktivni domači starostniki na svoje lastne prostore čakajo že več dese-tletij. Ob upokojencih pa je veliko pridobilo tudi mestno središče, ki ga bodo poživile nove vsebine. Po raz-širjeni Stritarjevi ulici se zdaj lahko v središče ajdovskih gas zapelje tudi rešilni avtomobil, z zmanjšanjem osnovnega gabarita stavbe je za njo nastal prijeten nov mestni trg, ki ga krasi obnovljen star vodnjak, prej skrit v hiši. Velikega pomena pa je

tudi nova vsebina, ki bo poživila osrednje mestno središče.

Prvo idejno zasnovo prenove objekta je izdelala arhitektka Marica Žen Brecelj iz oddelka za okolje in prostor Občine Ajdovščina, avtorica nadaljnjih projektov pa je arhitektka Urška Mužina Rodman iz projek-tantskega podjetja Acma d.o.o.. No-vogradnja ohranja vse pomembne atribute preteklih časov – to je bil tudi pogoj Zavoda za varstvo kultur-ne dediščine, ki je izdalo dovoljenje za rušenje stare stavbe. Zasnovana je na način, da ohranja urbanizem Ca-stre. Tloris objekta je nekoliko manj-ši, kot stare stavbe, tako je najožja ajdovska »gasa« dobila nekaj pre-potrebnega prostora, za objektom pa je nastal nov manjši trg. Glavni vhod se je iz južne fasade preselil na jugovzhodni vogal, s pogledom na osrednji mestni trg. Izrazito jav-ni značaj ima pritličje, tu so velika vhodna avla, dvorana, razstavno--prodajni prostori, sanitarije, tudi za invalide, in drugi servisni prostori. Stavba ima urejeno dvigalo. V nad-stropju so dve učilnici, dve pisarni in prostori za Rdeči križ (dve pisarni in učilnica). Mansarda je večidel name-njena strojnim inštalacijam ter večji shrambi, tu pa sta urejeni še dve pi-sarni in atelje za različne ustvarjalne dejavnosti.

Vsa dela – tako rušenje starega, kot gradnja in oprema novega objekta – je opravilo podjetje VG5, registri-rano v Ljubljani, lastnika, brata Kra-pež, pa sta po rodu doma iz naših krajev, iz Otlice. Vrednost pogod-benih del je znašala 655.515,59 evra z DDV, investicija bo poplačana s proračunskimi sredstvi Občine Aj-dovščina (46,6%) ter z nepovratnimi sredstvi MGRT v višini 350.000,00 (53,4%). Gradbeno obrtniška dela so zaključena, do selitve manjka le še nekaj lepotnih opravkov. V novem Centru za tretje življenjsko obdobje se bodo srečevali aktivni upokojen-ci, ki bodo tu imeli možnost uresni-čevati svoje želje po vsakovrstnem ustvarjanju in izpopolnjevanju svo-jega znanja. Hkrati pa bo center namenjen tudi medgeneracijskemu povezovanju in izmenjavi izkušenj, s poudarkom na ohranjanju običajev in dediščine, tu bodo lahko poteka-la razna izobraževanja in kulturne prireditve za širšo javnost. Nova stavba naj bi torej postala prostor za srečevanje vseh generacij, le-te pa bodo prebudile osrednji mestni trg in mu vdahnile prepotrebne in vsem dobrodošle živahnosti. sh

Spoštovane občanke in občani, vabimo vas na slovesno odprtje Centra za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina, v četrtek, 3. julija 2014 ob 18. uri, pred novozgra-jenim objektom na Stritarjevi ulici v Ajdovščini.

Simbolni trak bodo prerezali žu-pan Marjan Poljšak, zunanji mi-nister Karel Erjavec in uporabniki prostorov. Kulturni program do-godka pripravljajo Društvo upo-kojencev Ajdovščina in Društvo MOST, univerza za 3. življenjsko obdobje.

Dobrodošli! Občina Ajdovščina

Skrilje – s skupnim projektom rešeni dve težavi

Skrilje bodo vendarle dobile pro-store za delovanje krajevne sku-pnosti in za družabne aktivnosti krajanov, hkrati pa bo podružnič-na šola dobila lepo novo telovadni-co.

Po dolgotrajnem iskanju prosto-ra in večkratnih poskusih gradnje objekta za potrebe krajevne skupno-sti so v Skriljah vendarle našli reši-tev – ob prenovi podružnične šole v Skriljah bo ob obstoječem objektu zrasel prizidek.

Šola za vsako vas pomeni življenje, skriljsko podružnico pa poleg do-mačih otrok obiskujejo še otroci iz Dobravelj, Stomaža, Potoč, Kamenj in Brij. Trenutno jih je vseh skupaj preko 60, statistika za prihodnja leta pa beleži trend naraščanja otrok.

Šolska stavba je že precej dotrajana, zgrajena je bila 1934, odtlej kakšne večje prenove ni doživela. Lesen strop je precej nevaren, sanitarije so potrebne temeljite prenove, v te-lovadnici zamaka, jedilnico zaradi prostorske stiske uporabljajo v izme-nah, poleg tega je v nadstropje težko tovoriti težke posode s hrano …

V okviru investicije Prenova Osnovne šole Skrilje in dozidava prostorov za potrebe krajevne sku-pnosti Skrilje se predvideva rušitev

obstoječe telovadnice, prenova pro-storov šole in novogradnjo prizidka, ki bo večnamenska dvorana z vsemi potrebnimi servisnimi prostori ter prostori za potrebe Krajevne sku-pnosti Skrilje. Hkrati bo na novo urejena komunalna ureditev prizid-ka objekta in okolica na novo ureje-ne podružnične šole.

Z izvedbo projekta bo veliko pri-dobila šola, urejeni in varni prostori ter lastna telovadnica bodo dvignili kakovost vzgojno-izobraževalnih vsebin. Še več pa bo pridobil kraj, Skrilje bodo z novimi prostori za krajevno skupnost in večnamensko telovadnico, ki jo bodo popoldan uporabljali krajani za svoje potrebe, po dolgih letih prizadevanj pridobili točko, kjer se bodo srečevali in dru-žili.

Ocenjena vrednost celotne inve-sticije, vključno z ddv, je 527.31,13 evra in bo v celoti krita iz občin-skega proračuna. Občinski svetni-ki so na svoji aprilski seji potrdili projekt, trenutno je v teku prido-bivanje gradbenega dovoljenja. Sledil bo razpis za izbiro izvajalca, sredi poletja bodo na terenu zako-pali stroji, čez dobro leto pa bodo novi prostori nared za uporabo. sh

Prenovo in dozidavo je projektiral biro Čopič arhitekt d.o.o. iz Ajdovščine.

Pričenja se energetska sanacija vrtca ob Hublju

Slavnostni podpis pogodbe za iz-vedbo energetske sanacije vrtca ob Hublju se je zgodil 12. junija 2014. Podpisala jo bosta župan Obči-ne Ajdovščina Marjan Poljšak in predstavnik podjetja Mlakar Mar-tin d.o.o. iz Domžal. Pogodbena vrednost del je 245.797,74 evra z vključenim DDV. Za izvedbo pro-jekta je Občini uspelo pridobiti precejšen delež evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada. Z obnovo energetsko precej potratne stavbe vrtca si Občina Ajdovščina in Vrtec Ajdovščina obetata izboljšanje bi-valnih pogojev in velik prihranek energije.

Na javni razpis za izbiro izvajalca energetske sanacije vrtca ob Hublju je prispelo sedem ponudb, naju-godnejšo ceno je ponudilo podje-tje Mlakar Martin d.o.o. iz Dom-žal. Predvidena dela bo opravilo za 245.797,74 evra, kar je za 25.789,56 evra več od predvidene ocene vre-dnosti, ta sredstva so že zagotovlje-na, s prerazporeditvijo iz ostalih proračunskih postavk.

Občina Ajdovščina je projekt ener-getske sanacije vrtca Ob Hublju pri-javila na javni razpis »Energetska sanacija osnovnih šol, vrtcev, zdra-vstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti«, ki ga je objavi-lo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter se sredi lanskega poletja veselila odobrene vloge. Za projekt smo tako pridobili kar 155.657,30 evrov nepovratnih sredstev. Hubelj-ski vrtec je ena energetsko najbolj potratnih javnih stavb v Ajdovščini. V sklopu projekta se bo zamenjalo okna, skozi katera uhaja (in priha-ja) največ toplote, dodatno izoliralo

in zamenjalo strešno kritino, ter sa-niralo toplotne mostove na fasadi, ki je bila v času od izgradnje enkrat že sanirana. Po izračunih naj bi po sanaciji prihranili za dobrih 30 % energije. Celotna vrednost projek-ta, vključno z izdelavo projektov, gradbenim nadzorom in drugimi stroški, ki ne spadajo v sklop sofi-nanciranja, ter skupaj z DDV-jem je 259.248,74 evra. Dela na terenu se bodo začela takoj po podpisu pogodbe in bodo do konca šolskih počitnic zaključena. Tako se bo nova sezona programa vrtca septembra začela v novih, energetsko varčnej-ših, predvsem pa delu, igri in poči-vanju prijaznejših prostorih. sh

Št. 33 • 17. junij 20144 Občina

Rekordna udeležba na prireditvi Igrajmo se za varnostSvet za preventivo in vzgojo v ce-

stnem prometu Občine Ajdovščina je na zadnje petkovo dopoldne v maju izvedel tradicionalno prire-ditev Igrajmo se za varnost. Zazna-movali so jo imenitna nova loka-cija v Palah, rekordna udeležba in zadovoljni obrazi otrok, učiteljev ter predstavnikov vseh služb za za-ščito in reševanje, ki so sodelovale. Hvala vsem!

Kar 1200 otrok je bilo vnaprej na-javljenih, prišlo pa jih je še več. Do-godka so se veselili otroci iz vseh enot ajdovskega otroškega vrtca, tudi iz Vipave ter šolarji iz vseh ajdo-vskih šol in podružničnih šol. Preko 60 predstavnikov služb za zaščito in reševanje je predstavljalo svoje de-javnosti in prikazovalo svoje delo. Poučno, zanimivo in tudi atraktiv-no je bilo. Obiskala sta nas župan Marjan Poljšak in predsednik Sveta

za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Borut Vales ter prvošolcem tradicionalno podelila darilca. Prav vsi otroci pa so dobili sladoled.

Svet za preventivno in vzgojo v ce-stnem prometu Občine Ajdovščina se zahvaljuje vsem sodelujočim:- policistom iz PP Ajdovščina, enote za službene pse iz Mirna, policistu motoristu iz enote prometne policije iz Vrtojbe, „schengenbusu“ ... ;- gasilcem iz Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina, Prostovoljnega gasilskega društva Selo in Prosto-voljnega gasilskega društva Col;- reševalcu Zdravstvenega doma Aj-dovščina;- psičkom in njihovim vodnikom iz Društva reševalnih psov Nova Go-rica;- profesorju in dijakom Prometne šole Šolskega centra Nova Gorica;- Rdečemu križu Ajdovščina

- Jamarskemu društvu Danilo Rem-škar – fantje so se resnično nagarali;- Predstavnikom avtošole Stop;- predstavnikom Radiokluba Soča Nova Gorica - Radioamaterjem iz ajdovskega društva;- Tabornikom iz roda Mladi bori- občinskemu redarju Draganu in uslužbencem ajdovske občinske uprave, ki so skrbeli za potek dogod-ka. 

Koordinacijo letošnjega dogodka je imel v rokah Jošt Črnigoj, svetovalec za promet in civilno zaščito na Obči-ni Ajdovščina.

Hvala pa tudi šolam in vrtcem, učiteljem in vzgojiteljem ter ostalim obiskovalcem imenitne prireditve. Fotozgodba iz dogodka je objavljena na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si, oglejte si jo!

Pomoč prebivalcem BiH in Srbije

Rdeči križ Ajdovščina je organi-ziral zbiranje pomoči za prizadete v poplavah v BIH in Srbiji. V obeh državah so bile potrebe podobne, primanjkovalo je predvsem kon-zervirane hrane, vode, higienskih potrebščin, dezinfekcijskih sredstev, spalnih vreč, posteljnine, ležalnih podlog, gumijastih škornjev, žepnih svetilk in podobnega. Pomoč smo zbirali v Regijskem skladišču Ci-vilne zaščite v Ajdovščini. V Vipavi smo pomoč zbirali s pomočjo Hiše sadeži družbe v njihovih prostorih

in v gasilskem domu s pomočjo Tu-rističnega društva Lanthieri Vipava. Veliko zbranih dobrin smo prejeli od Osnovne šole Dobravlje in Košar-karskega kluba Ajdovščina. Občina Ajdovščina je za prizadete darovala 20 spalnih vreč in 20 ležalnih pod-log. Odziv posameznikov, podjetij in organizacij je bil res izjemen. Rdeči križ je na prizadeta območja doslej poslal 17 palet pomoči, in sicer v BIH v Rdeče križe Doboj, Šamac, Modrića in Maglaj. Vsem, ki ste po svojih močeh darovali, se najlep-še zahvaljujemo! Pomagate lahko še naprej, tako da pošljete SMS s ključno besedo »Poplave« ali »Po-polave5« na 1919. Rdečemu križu Slovenije lahko darujete vsi uporab-niki Telekoma, Izimobila, Debite-la, Simobila ter Tušmobila. Irena Žgavc

Kako dolga je minuta?

V obeh naših občinah je name-ščenih že kar nekaj avtomatskih zunanjih defibrilatorjev – AED, ki lahko rešijo življenje. Pa veste kje so nameščeni? Jih znate upora-bljati? Prav za namene večje osve-ščenosti in hitre informacije so v Zdravstvenem domu Ajdovščina posneli film, objavljen je na sple-tnih straneh Zdravstvenega doma, povezave pa tudi na občinskem in drugih spletiščih.

Film je nastal na pobudo reševal-ke Nadje Premrl, v sodelovanju s Petrom Kompare in Fridetom Tra-tnikom ter nekaterih laikov in zane-senjakov. V njem ekipa nujne medi-cinske pomoči na enostaven način prikaže, kako ukrepati, ko se človek zgrudi na tla. Poleg pravilne upora-be AED film odgovarja na številna vprašanja in dileme, ki se pojavljajo ob uporabi aparata. Na koncu pa so prikazane tudi vse lokacije AED-jev na območju zgornje Vipavske doli-ne, njihova dostopnost in kontakti do upraviteljev.

Zdravstveni dom Ajdovščina se je aktivno vključil v širjenje mreže dostopnosti avtomatskih defibri-latorjev – AED baza Slovenije. Na začetku leta je bil takšen avtomatski pomočnik nameščen na vhodu v prostore nujne medicinske pomoči, v kratkem bodo avtomatski defibri-lator, laikom dostopen 24 ur na dan, namestili tudi na Zdravstveni postaji v Vipavi. S ciljem ozaveščanja prebi-

valstva o problematiki prve pomoči in povečanja učinkovitosti očividcev v primerih nezgod in nenadnih obo-lenj je Zdravstveni dom Ajdovščina pripravil tudi dve zloženki – o te-meljnih postopkih oživljanja in o AED – dostopni sta v ajdovskem in vipavskem zdravstvenem domu.

Ko se nam mudi, je minuta vedno zelo kratka. Ko pa čakaš na pomoč, je neskončna! V Sloveniji vsak dan za 5 ljudi prekratka, zadnja. 10 mi-nut življenja ostane, ko se ustavi srce, okvare možganov pa nastanejo že prej. Večina prekratkih minut se izteka izven bolnišnic, ob prisotnosti očividcev, ki so ključnega pomena za preživetje. AED, ki s pomočjo elek-tričnega sunka lahko ponovno pože-ne srce, lahko pomaga rešiti življenje. Naprava je enostavna za uporabo in povsem varna ter jo ob sledenju na-vodil lahko uporablja vsakdo. AED je dobrodošel pripomoček ob masa-ži srca in umetnem dihanju. Celoten postopek oživljanja je prikazan v filmu, ki ga je posnela ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ajdovščina. Vzemite si nekaj spletnih minut tudi za ogled, infor-macije o načinu oživljanja, upora-bi AED-ja in o lokacijah aparatov v Ajdovščini in Vipavi lahko pride prav tudi vam. Zavedajmo se: Z oživljanjem z uporabo AED lahko rešimo življenje! Peter Kompara in Martina Terbižan Rupnik

Št. 33 • 17. junij 2014 5Podjetnik meseca

Iz predmejskega Vibeksa v John Deer, Toyoto …

Naša Gora šteje dobrih dva tisoč prebivalcev. Velika večina se jih dnevno vozi na delo v večje kraje v dolini, nekaj malega je obrtnikov, nekateri zaposlujejo enega, največ dva delavca, še nekaj domačinov je zaposlenih po šolah. Največji zaposlovalec na Gori pa je podjetje Vibeks d.o.o., ki je nasledilo proi-zvodnjo nekdanje Iskre Avtoelek-trike na Predmeji. Kar 30 domači-nov ima tu zanesljivo zaposlitev, od tega kar 22 žensk. V bližnji priho-dnosti pa se obetajo nova delovna mesta.

Z Brankom sva se odpravila na Predmejo, na obisk v podjetje Vi-beks d.o.o., katerega direktor in la-stnik je Benjamin Vidmar. V Ajpes-u pa je kot direktorica navedena tudi njegova žena Ksenija. Podjetje delu-je v prostorih nekdanje Iskre Avto-elektrike. Le-ta je bila ustanovljena leta 1985. Oba, Branko in Benjamin, se spominjata kako slovesno je bilo na otvoritvi. Proizvodnja vojaškega programa je uspešno tekla vse do leta 1991, ko jo je Iskra, tudi zaradi lastnih težav, ukinila in ljudje so iz-gubili delo. Benjamin in Ksenija sta prostor ponovno oživila leta 2005.

Stalna želja, da bi delal na Pred-meji

Benjamin Vidmar je Gorjan. Po

zaključeni srednji elektrotehnični šoli je v vojski v Zagrebu opravil še visoko strojno. Nato se je zaposlil v Iskri Avtoelektriki v Šempetru, kjer je delal v razvojnem oddelku elek-tromotorjev. Na Predmejo ga je gna-la želja, da bi delal doma, zaupal je v svoje znanje in sposobnosti, videl je priložnost v zagonu proizvodnje na Gori. Začel je s popoldanskim sp--jem in tudi do desetimi delavkami, ki so po potrebi, po nekaj mesecev na leto, zanj pogodbeno navijale bakreno žico na statorje: »In pole smo začeli mal belj resno, leta 2005 je » Ellektrika« obnovila objekt, s 15 ljudmi se je začelo delat.« Benjamin Vidmar je junija 2005 ustanovil pod-jetje Vibeks d.o.o., ki je prvi dve leti prostore na Predmeji najemalo, nato pa jih je lastnik želel prodati. Mlado podjetje je bilo tako nekako prisilje-

no k nakupu, k najetju dolgoročnih kreditov. Tu jim je nekdanja Iskra Avtoelektrika, danes Letrika, poma-gala s sklepanjem poslovnih pogodb, ki so pomenile pomembno garancijo – tako bankam, kot tudi Benjaminu Vidmarju. Vibeks za sedaj izdeluje proizvode izključno za šempetrsko podjetje, poslovni odnos je pošten in dober, proizvodnja pa komaj dohaja naročila in se širi. Še v letošnjem letu bo podjetje zaposlilo tri do štiri nove delavce. Razvija pa tudi prvi lastni proizvod – postaja edini slovenski proizvajalec majhnih agregatov!

Neprecenljiva delovna mesta na Gori

Proizvodnja je tekla, nova delov-na mesta so bila dobrodošla. » Je bla prej Alpina na Colu, je propadla, ženske niso imele kej delat. Je propa-dla Ika na Otlici, ženske niso imele kej delat. Tako da smo kar te ženske zaposlovali,« pove Benjamin. Danes se od 30 zaposlenih od najdlje vozi delavka iz Cola. Benjamin se do-bro zaveda odgovornosti do svojih delavcev: »Tu ni enako kot v mestu, ko vzameš ljudi po potrebi. Tle, ko enkrat koga vzameš, moraš vedet, da mu moraš skuzi dajat delo.« V isti sapi pa poudari, da so prav de-lavci tista dodana vrednost, ki gradi uspešen posel. Pridni in predani so, dobre in poštene odnose imajo. Zato so znali razumeti tudi krizno obdo-bje v podjetju. Vibeks se je z gospo-darsko krizo močno spopadel v letih 2009, 2010, takrat je podjetje beleži-lo izgubo. Nekaj delavcev je moralo odpustiti, ostalim skrajšati delavnik in si pomagati z državnimi subven-cijami. Saj vedo, pove Benjamin, vsi so prišli s takih firm, ki so propadle, z Lipe, Alpine, Primorja … Takoj ko

si je podjetje opomoglo, je delavce zaposlilo nazaj. Da mora biti odnos do delavcev pošten, meni podje-tnik. Plače v podjetju so primerljive z branžo v regiji, delo pretežno po-teka v dopoldanski izmeni, pogoji dela so dobri. Delovni čas traja od sedmih do treh, z dvema kratkima odmoroma in daljšim za malico, ki si jo ženske nosijo same, enkrat na štirinajst dni pa jim v bližnjem Pod-kraju pečejo pice. Razmišljajo tudi o organizirani malici, pove Benjamin, ma ugoditi ženskam je nemogoče in so vsi najbolj zadovoljni tako, kot je.

Odziv na vsako razpisano delovno mesto v podjetju je neverjeten – na-zadnje se je za delavca javilo okoli 200 kandidatov, za računovodstvo okoli 150 … Domačini imajo pred-nost pri zaposlovanju tudi, ali pa predvsem iz praktičnih razlogov:

»Če zaposluješ v proizvodnji, veš, da bodo problemi, ker je zima, tle gor je vselih zima …«

Na Predmeji nastajajo prototipi Vibeks na Predmeji je primer

odlične razvojne prakse. Proizvajajo predvsem novosti – prototipe, ki jih sami tudi ustvarjajo ter preizkušajo. Za vse to pa je potrebno imeti pravo znanje, pa tudi izkušnje. V Vibeksu izdelujejo statorje za gospodarska vozila – traktorje, viličarje in po-dobno – ki jih v šempetrski Letriki sestavljajo v elektromotorje in alter-natorje. Veliko razvojnih produktov šempetrske Letrike se začnejo pri njih. Vsi proizvodi z Vibeksovimi produkti gredo nato v izvoz, prete-žno so iz njih izdelani produkti iz kakovostnejših cenovnih razredov in priznanih blagovnih znamk, kot so John Deer, Toyota, Deutz in po-dobno.

Poleg odzivnosti in možnosti »bu-tične« proizvodnje predmejsko pod-jetje odlikujejo tudi dolgoletne izku-šnje, kar se pozna predvsem na ra-zvojnem področju. »Vsaka služba na Letriki če jmt svoje, mi znamo malo potrpet, se prilagodit,« se zasmeje Be-njamin. Večja težava so orodja, ne-katere dele ni moč dobiti v Sloveniji, ali pa je izdelava predraga, zato jih iščejo v tujini.

Zaradi pestrosti produktov – tre-nutno izdelujejo vsaj 100 različnih izdelkov – je težko proizvodnjo v ce-loti avtomatizirati, so pa v obdobju temeljitega posodabljanja in velikega vlaganja v prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Še okoli 10 % statorjev navijejo ročno, ostalo jim navijajo stroji. Skoraj za vsak izdelek je po-treben poseben komplet opreme, zato bo v nekem majhnem deležu ročna proizvodnja vedno prisotna. Vlaganje v drago opremo je namreč smiselno le ob velikih količinah iz-delkov.

Tudi repromaterial jim skorajda v celoti dobavlja šempetrska Letrika, le delež, ki ga uporabljajo za izdela-vo termosenzorjev – termostikal za merjenje temperature statorja, naba-vljajo sami.

Prvi lasten proizvod – agregat – odlično prestal testiranje v živo

Ob tekoči proizvodnji statorjev in termosenzorjev se je podjetje Vibeks odločilo za prvi lasten proizvod, že pred letom dni so prav za namene razvoja novega produkta zaposlili mladega bodočega inženirja. Žled, v katerega je bila pred nekaj meseci ovita Gora, torej ni vplival na po-slovne načrte podjetja, pač pa je bil odlična priložnost za testiranje. Be-njamin ponosno pove, da so njihovi prototipi brez težav zdržali preizkus: »Praktično vemo, da rabiš tam od 3,5 do 4 kilovate, da laufa cela hiša, vključno z indukcijskimi ploščami in podobnim.« Kot edini slovenski proizvajalec bodo na trg ponudili majhne agregate z močjo od 2,6 do 7 kilovatov moči. Trg imajo preverjen, izdelki bodo visoko kakovostni, na-menjeni zahtevnejšemu potrošniku. Agregat bodo v domači hali sestavili iz lastnih in kupljenih proizvodov. Trenutno nabavljajo Hondine ben-cinske motorje in italijanske gene-

ratorje. »Ma cilj je, da bi kupovali motorje in sami delali generatorje,« podjetni direktor razkrije načrte, ki bi potekali v sodelovanju z Letriko. Za prve agregate se že izdelujejo pro-spekti, torej prve promocijske aktiv-nosti za trg že potekajo.

Posel raste, pa še razgled je lep Podjetje Vibeks je v lanskem letu

lepo poslovalo. Branko, ki je brskal po bilanci podjetja, ugotavlja, da je za delovno intenzivno panogo, kjer skoraj polovico odhodkov predsta-vljajo plače delavcev, ostanek zelo lep. »To je na račun delavcev,« naj-prej izstreli Benjamin, vedo, da je treba delat in so vsi pridni. Da gre zdaj počasi gor, doda ter da bodo šele letos »belj lepu zadihali«.

Še v letošnjem letu bodo na račun rasti obstoječe proizvodnje zaposli-li tri do štiri nove delavce, v bližnji prihodnosti pa se nova delovna me-sta obetajo tudi na račun novega proizvoda. So v podpisovanju nove večletne pogodbe s šempetrsko Le-triko, s katero so si zgradili odlične poslovne odnose. Lotevajo pa se tudi nujne zidave – da bi imeli urejeno in tekočo proizvodnjo bi potrebovali vsaj še eno halo v velikosti obstoje-če. Tu pa Benjamin prvič nekoliko potarna nad zapleteno birokracijo in slabo odzivnostjo javnih ustanov – je namreč tik pred zaključkom dol-gotrajnega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Z državo sicer nima dosti opravka. Branko ga pobara, da verjetno se niti inšpektorjem ne ljubi tako visoko. Benjamin se zasmeje, da kar radi pridejo, da pa problemov z njimi nima. Imajo pa oni včasih probleme – pred leti je namreč prišel inšpek-tor za hrup in razpostavil svoje mi-krofone po okolici. En tak lep dan je bil, se smeje spominja, pa so ga pri meritvah motili črički, ki so na vse pretege peli in so bili daleč najbolj glasni v okolici.

Na Gori je treba znati poskrbeti za vse

Družinsko podjetje je z lastnimi

sposobnostmi in znanjem pridobilo certifikat ISO 9001 in je v pridobiva-nju okoljskega certifikata ISO 14001. Poleg tata Benjamina in mame Kse-nije v podjetju dela tudi hči, raču-novodkinja. Za potek proizvodnje, nabavo, kakovost in razvoj skrbita dva mlada bodoča inženirja, eden od njiju je mimogrede uredil še sple-tno stran podjetja, ki nudi dovolj in-formacij o dejavnostih (www.vibeks.si ). Sami opravijo s snegom, pa tudi električni izpadi ne motijo proizvo-dnje, ker imajo lasten velik agregat.

»Rast moraš počasi, ma rast mo-raš,« meni Benjamin, 30 zaposlenih je velika odgovornost in tudi bistve-ni motiv za razvoj podjetja. Druž-bena odgovornost pa je tako v krvi vsakega pravega Gorjana, podjetje Vibeks podpira vsa domača društva ter donira župnišču in šoli. Priho-dnje leto bo podjetje praznovalo 10. obletnico. Benjamin računa, da bo trak pred novo halo prerezal že pred obletnico prihodnjega junija.

Tudi zase »Prosti čas – če si dobro razporediš,

ga je dovolj, greš pa belj ksnu spat,« se zasmeje Benjamin. Z ženo rada hodita, Gora jima sama po sebi po-nuja veliko krasnih sprehodov, rada se udeležujeta tudi organiziranih po-hodov. In tudi počitnice si privošči-ta, s prijatelji in avtodomi se za teden dni v letu odpravita na avanturistič-no potepanje.

Srečanje z Benjaminom Vidmar-jem je bilo posebno in zanimivo, polno presenečenj. Svojevrstno odkritje in krasen dokaz, da ima-mo med seboj dobre podjetnike, z znanjem in izkušnjami, odprte za ideje in sposobne premagovati ovi-re. Jih znamo opaziti, se zavedamo pomena teh 30 in v prihodnosti še kakšen ducat ali več trdnih in var-nih delovnih mest, se zavedamo, kaj pomenijo za ohranjanje življenja na Gori? Uspeha želimo Benjaminu in poguma njemu podobnim! Branko Lavrenčič in Sanda Hain

Ograje domačega podjetja Petrič bodo varovale dirkališče F1 v Sočiju

Po protihrupnih, protiveternih ograjah in naletnih mehovih na naših avtocestah, viaduktih in v predorih, domače podjetje Petrič v sodelova-nju s švicarskim partnerjem izdeluje še varnostne ograje za dirkališče Formule 1 v Sočiju.

V Ajdovščini nastaja jekleno ogrodje za zaščitne pregrade pri tribunah, ob boksih in podobno. Ogrodje nato Švicarji opremijo še z zaščitno mrežo, medtem ko se montaža izvaja direktno na dirkališču v Sočiju. To ni prvo dirkališče, ki ga opremljajo domači strokovnjaki, njihove ograje varujejo že avstrijsko dirkališče. Čeprav je bil direktor podjetja Uroš Petrič še pred kratkim tudi sam uspešen rally voznik, pa je bil posel sklenjen zgolj na podlagi znanja in izkušenj domačih mojstrov.

Št. 33 • 17. junij 20146 Podjetno

Čas je, da zaključimo. Z začetkom, ki je bil več kot odličen. Včasih je bilo naporno, a vsakič po opravljenem delu navdušujoče za prihodnje izzive. V življenju, podjetništvu pa tudi drugih stvareh se vedno srečamo z »življenjskim ciklom«. Med seboj se razlikujejo vsem pa je skupno, da se enkrat končajo. Konec s katerim se je Skupina za razvoj podjetništva srečala, je konec začetka. Čas je, da naredimo korak naprej.Obdobje setve. Kmalu bo minilo leto, ko smo se s prijatelji – sodelavci združili

v Skupino za razvoj podjetništva s preprostim ciljem: organizirati in izpeljati Podjetniške delavnice, s katerimi bomo udeležencem podali sodobne veščine o podjetništvu. Čas smo zapolnili še s pisanjem dokumenta, kaj želimo doseči in zakaj je naše delo pomembno. Obdobje setve je v podjetništvu čas, ko se rodi ideja in ko se odločimo kakšen produkt ali storitev želimo spraviti na trg. Opravimo analizo potreb po tistem, kar lahko ponudimo, se posvetujemo z drugimi in pripravimo osnutek poslovnega modela. Na tej točki podjetja v veliki večini uradno še ne obstajajo, sestanki so neformalni in mnogo dela je opravljenega doma. Nekako tako je bilo tudi z nami, saj smo vse delo opravili pod okriljem Mladinskega sveta Ajdovščine, ko smo zmogli in ob večernih urah na domači prenosnik. Vedeli smo tudi, da nam bodo finančna sredstva zadoščala le za dosego cilja.Nato pa se začne obdobje začetka. Produkt je dokončan in podjetja vstopijo

na trg z lastno blagovno znamko (no, na tem trenutno delamo). Cilj je predstaviti produkt ali storitev ciljni skupini. Mogoče so potrebne manjše spremembe; le-te smo izvajali tudi sami. Vse z namenom našim strankam (mladim potencialnim podjetnikom) omogočiti čim boljšo izkušnjo. Za nas je bilo pomembno testiranje produkta in opazovanje odziva. Naučili smo se mnogo novega in to bomo v prihodnje uporabili.Poleg zanimivega začetka je obdobje rasti eno najlepših. Podjetje pričenja

dozorevati in večino napak v produktih, ki jih ponuja, odpravi. Poslovni model lahko izboljša, pridobi več finančnih sredstev in v svoje vrste vključi nove posameznike, ki ponudbo razširijo in naredijo bolj kvalitetno. Organizacija se izboljša in položaji razdelijo. Vsa ta pozitivna plat s seboj prinese tudi ozaveščanje konkurenčnih podjetij, ki želijo trgu dominirati. To je obdobje, pred katerim smo tudi sami. Zavedamo se šibkih točk, a tudi sposobnosti in predvsem tega, da si želimo rezultate.Pogled v prihodnost in naša želja je, da dosežemo obdobje uveljavljenosti.

Na tej točki podjetniki in sodelavci ugotovijo, da jim je uspelo. Od tu dalje je potrebno negovanje odnosov s strankami, dodatne izboljšave, zniževanje stroškov in ohranjanje položaja na trgu. Obdobje širjenja je stanje, ko uveljavljenost preprosto ni dovolj. Če želimo

ostati v stiku s konkurenco, je potrebno iskati nove poti, ki vodijo na trg. Lahko se pojavijo delitve znotraj podjetja v dobrem smislu – v obliki nastanka novih podjetij. Stranke lahko to obdobje doživijo v obliki novih produktov, dodatnih storitev in celo nižjih cen.Zatem pa sledi odraslo obdobje. Uveljavljeni, dobičkonosni, uspešni. Veliko

pozornosti gre za ohranjanje strateške prednosti. V idealnem svetu je to želeno stanje. Žal so možni tudi padci. Ključ do življenja je v inovacijah; razvoju in dobrih poslovnih odnosih s strankami.Obdobja padca, ko podjetje prične izgubljati strateški položaj in ima manjše

prihodke ter obdobja izhoda, ko želijo lastniki vzeti, kar še lahko preden se podjetje izčrpa, ne bom opisoval.Naša naloga je, da oblikujemo spodbudno klimo in s spodbudnimi besedami

bom zaključil. Pred našo Skupino je nekaj zanimivih obdobij rasti. Upamo, da tudi pred mladimi podjetniki, ki smo jim letos pomagali, da se s svojimi idejami približajo trgu. Želimo si, da nas okolje prepozna kot del podpornega sistema. Delamo na inovativnosti in stremimo k obdobju, ko bomo s to sposobnostjo ohranjali našo organizacijo živo. Korak za korakom ali cikel za ciklom – da bomo uspešni in uveljavljeni.

Tomaž Bizjak

Konec setveBiotehnologije - bližje kot si predstavljamo

Ajdovščina ne čaka. Gospodarski neuspehi so v zadnjem obdobju v naše okolje prinesli veliko težav a tudi priložnosti za ponoven zagon. 5. junija se je v Ajdovščini v prostorih IN PRIME odvilo srečanje na temo podjetništva in ved o življenju (angl. Entrepreneurship in Life Sciences). Dogodek sta organizirala nosilec raziskovalne dejavnosti v Ajdovščini, Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontro-lo, CO BIK in podjetje GENIALIS. 60 udeležencev je imelo priložnost

spoznati odnos med vrhunskimi znanstvenimi in raziskovalnimi re-zultati ter trgom. O svojih izkušnjah so govorili prof. dr. Maja Ravnikar iz Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Sara Cantone iz podjetja SPRIN iz Trsta in dr. Nejc Škoberne iz pod-jetja Genialis. Njihove zgodbe so bile različne že zaradi okolij, v katerih so začeli svojo podjetniško pot. Skupaj pa so izpostavili nekaj zanimivih iz-zivov: pomanjkanje podjetniških ve-ščin ter spretnosti vodenja projektov in skupinskega dela med raziskoval-

ci. Poleg izzivov so na tem področju tudi priložnosti v obliki patentov, ki podjetju dajo dodano vrednost in omogočijo hitrejši razvoj.

V drugem delu predavanja se je razpravi pridružil dr. Matjaž Peterka, vodja Centra za biotehnologijo v CO BIK, ki je predstavil delovanje inšti-tucije. Selitev laboratorijev iz Lju-bljane v Ajdovščino je bila pozitivna poteza saj kaže, da tu obstaja dovolj volje in priložnosti za vzpostavitev vrhunskega podpornega okolja za razvoj inovacij in podjetništva.

Dogodek se je zaključil s pred-stavitvijo brezplačno dosegljivega slovenskega prevoda knjige »Delaj vitko« (najdete jo na spletni strani: delajvitko.si). Razveseljuje poda-tek, da je bilo med udeleženci tudi veliko mladih. Slednje priča o tem, da se povečuje zanimanje tako za biotehnologije kot za podjetništvo. Področje je ocenjeno kot eno iz-med najbolj perspektivnih na glo-balni ravni. In tu je naša priložnost - tako blizu, da obstoječi potenci-al koristimo in ga razvijamo. Tomaž Bizjak

12. maj - mednarodni dan medicinskih sester

Promocija zdravja, preprečevanje bolezni, skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi ter zagovorništvo, promoviranje varnega okolja, raz-iskovanje, sodelovanje pri obliko-vanju zdravstvene politike in ma-nagementa zdravstvenih sistemov, izobraževanje: vse to so temeljne naloge medicinskih sester, ki so 12. maja praznovale mednarodni dan. Na ta dan se je leta 1820 rodila bri-tanska humanistka in medicinska

sestra Florence Nightingale, pobu-dnica ozaveščanja o potrebnosti iz-obraževanja medicinskih sester. S skromnostjo in predanostjo temu poklicu je mednarodno javnost spodbudila k prizadevanju za boljšo skrb in nego bolnikov ter tako velja za utemeljiteljico zdravstvene nege.

Ob praznovanju mednarodnega dne medicinskih sester smo Minka Vrtovec, Špela Črnigoj in Barbara Zadnikar, študentke Fakultete za vede o zdravju Izola iz dislocirane enote v Novi Gorici pod vodstvom profesorice doc.dr. Melite Peršolja Černe, poiskale sponzorje na po-dročju Nove Gorice, Vipave in Aj-dovščine, ki so na ta dan oz. teden nudili različne ugodnosti prav za

medicinske sestre in zdravstvenike. Na njihovih lokacijah so razobesili posebne letake ter tako vse mimoi-doče opominjali na dan medicinskih sester. Kljub zahtevnosti zadane na-loge smo se pri iskanju sponzorjev, dogovarjanju za ugodnosti, obliko-vanju in raznašanju letakov izredno zabavale, menimo pa tudi, da smo dosegle zastavljeni cilj: približati la-ični populaciji dan medicinskih se-ster in njihov poklic. Prisrčno se za-hvaljujemo vsem sodelujočim spon-zorjem za pomoč pri promoviranju našega poklica ter upamo, da smo z majhnimi pozornostmi polepšale dan čim večjemu številu medicin-skih sester in zdravstvenikov. Minka, Špela in Barbara

V letošnji sezoni vrtnarjenja tudi s pomočjo posadi.siPet Primorcev, med njimi tudi Ajdovka,

so to vrtnarsko sezono priskočili na po-moč vrtnarjem. Razvili so mobilno apli-kacijo Posadi.si , ki je pravi mali asistent za vrtnarjenje. Ideja se je porodila lani poleti na Startup vikendu v Ljubljani, luč sveta pa je ugledala letos marca.

Brezplačna aplikacija, ki jo dopolnjuje tudi spletna stran s forumom, je name-njena tako popolnim začetnikom kot izkušenim vrtičkarjem. Nastala v sodelo-vanju z željami uporabnikov in deluje po principu setvenega koledarja Marie Thun, v katerega lahko uporabnik shranjuje tudi lastne opombe. Dopolnjujejo jo še prak-tični nasveti o gojenju zelenjave. V juniju je izšla dopolnjena verzija aplikacije, ki ob naštetem ponuja tudi vremensko napoved Agencije za okolje, prilagojeno lokaciji, kjer se vrt nahaja. Spletna stran ponuja vr-tni planer, na katerem si lahko uporabnik izriše in načrtuje svoj vrt z upoštevanjem dobrih in slabih sosedov med vrtninami, ter forum, na katerem lahko vsak zastavlja vprašanja ali nanja odgovarja, na njem pa

sodelujejo tudi strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe Slovenije.

Del ekipe je bil spomladi izbran za pod-jetniški pospeševalnik TechPeacs v itali-janskem mestu Trento. Tam se v družbi obetavnih mladih podjetnikov iz celega sveta učijo o podjetništvu in nadaljujejo z razvojem aplikacije.

Posadi.si je za enkrat dostopen zgolj uporabnikom Android pametnih telefo-nov, ekipa pa jo želi omogočiti tudi tistim, ki pametnega telefona nimajo. Ekipa je celoten razvoj opravila v prostem času in brez finančne podpore, zato so junija svoje zveste podpornike (aplikacijo uporablja že preko 2000 ljubiteljev domače zelenjave) prosili za pomoč. Za dokončanje aplikaci-je potrebujejo dodatne programerske roke in računajo, da bodo z zbranimi sredstvi aplikacijo še pred koncem leta pripravili še za ostale operacijske sisteme, vse njene funkcije omogočili tudi na spletni strani in aplikacijo nadgradili še z opozorili za zalivanje na podlagi namakalnega mode-la. Če jim želite pomagati tudi vi, obiščite

njihovo spletno stran www.posadi.si.Aplikacijo si lahko uporabniki An-

droid telefonov brezplačno naložite iz Google Play trgovine, ostali vrtičkarji pa lahko delovno vnemo mladih Primor-cev izkoristite na spletni strani posadi.si in na forumu nasvet.posadi.si, ki že predstavlja lepo zbirko znanja strokov-njakov in ljubiteljskih vrtičkarjev. Vanja Blažica

Št. 33 • 17. junij 2014 7Podjetno

Anja Korenč, www.visual-dish.com

Nikoli jih ni preveč

Pri ženskem spolu je navadno tako, da je garderobna omara vedno polna. Ali najrazličnejših oblačil, nerazumnega števila parov čevljev ali tisoč in ene torbice. V moji sicer kraljujejo čevlji, a so jim torbice tesno za petami. In ker vem, da jih je večkrat premalo kot preveč, sem za zadnjo številko v tej sezoni med ustvarjalci iz Vipavske doline poiskala tri ročno izdelane lepotičke. Mogoče pa med njimi najdete takšno, ki jo že dolgo iščete.

V kolikor tudi sami ponujate izdelek, ki bi bil zanimiv za objavo v kateri izmed prihodnjih številk, nam pišite na: ajdovske.novice@ajdovscina.si

bombažna torbica z avtorskim potiskom, Ana Maraž, www.anamaraz.com , cena 12€

ženska torbica, Barbara Perhavec, barbaraperhavec1@

gmail.com, cena 45€

usnjena torbica, Sofia Nogard, www.sofianogard.si, cena 90€

Zaključna predstavitev izdelkov

Študenti predmeta Industrijsko oblikovanje na magistrskem študij-skem programu Gospodarski inže-niring Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici so ob za-ključku študijskega leta v petek, 6. junija 2014, v dvorcu Lanthieri v Vipavi, predstavili svoje izdelke, ki so jih po načelih Natura Design za-snovali pod mentorskim vodstvom vrhunskih oblikovalcev profesorja Oskarja Kogoja in asistenta Tonija

Kancilje.Letos je svoje izdelke predstavilo 16

študentov, videti pa je bilo mogoče tudi delo njihovega mentorja profe-sorja Oskarja Kogoja.

Toni Kancilja, asistent pri predme-tu Industrjsko oblikovanje in tudi sam priznan oblikovalec, je ob pred-stavitvi zapisal:

»Oblikovanje je ustvarjalni pro-ces. Ko enkrat steče, ga nič ne usta-vi. Skrivnost oblikovanja se skriva v

naši ustvarjalni naravi, povezanosti s svetom in materijo, iz katere črpa-mo. Oblikovanje je govorica oblik in materialov. Bogat jezik, poln pome-nov, jasnih misli. Stremi k naravnim principom, popolnosti, redu. Oblika se iz niča porodi, oživi in postane obličje. Govori o naši preteklosti, sedanjosti ter preroško vidi v priho-dnost. Snovanje je kakor stvarjenje. Simbolizira konec kaosa, ki nastopi, ko v univerzumu obveljata red in oblika. V ustvarjanju je moč kreacije in duh sleherne civilizacije.

Ena od tem, ki so jo mladi razisko-valci osvetlili je skrivnostna oblika rezila. Kovaški mojstrer Jože Krmelj pa je na nakovalu oblikoval mojstro-vine in našemu delu dal ostrino.«

Ob že omenjenih nožih je bilo možno videti tudi druge izdelke za vsakodnevno uporabo (nakit, sol-nico in poprnico, milo, svečo in še marsikaj). Velik poudarek je bil na oblikah in vzorcih iz narave. Andreja Leban

Dobrote domačih kmetij z visokimi ocenami iz ptujskega tekmovanja

Sredi maja je na Ptuju potekala že 25. državna razstava in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov Do-brote slovenskih kmetij. Iz leta v leto se na tradicionalni razstavi predsta-vlja več domačih pridelovalcev, ki za svoje izdelke prejemajo odlične oce-ne. Iz letošnje razstave je v Ajdovšči-no prišlo kar šest znakov kakovosti za izdelke, ki so bili trikrat zapore-doma ocenjeni z zlato medaljo. Če-stitamo vsem dobitnikom priznanj in znakov kakovosti!

Dobitniki znakov kakovosti: • grozdni sok, Marta Pipan, Planina, • nektar iz muškatnih buč, Ivan

Stibilj, Ustje 71, • čips iz muškatnih buč, Ivan Stibilj, Ustje 71,• sauvignon, Benedikt in Simon Kobal, Budanje 30,• sir, Božo Koren, Korenovi v Grapi, Budanje 16, • trio rdeče (rdeča zvrs), Stojan Ušaj, Črniče 56

Zlata priznanja: • bel pšenični kruh, Marta Pipan, Planina 62 • marmelada iz kakija o gosho, Ivan Stibilj, Ustje 71• ekstra deviško oljčno olje, Kmetija Bojanc, Iztok Trošt,

• grozdni beli sok, Rok Jež, Planina • nektar iz muškatnih buč, Ivan Stibilj, Ustje 71• grozdni sok, Marta Pipan, Planina • čips iz muškatnih buč, Ivan Stibilj, Ustje 71• sladka rebula, Vinska klet Koron, Brje 73a• breskov sok, Vinska klet Koron, Brje 73a• trio rdeče, Stojan Ušaj, Črniče 56• laški rizling, Benedikt in Simon Kobal, Budanje 30• sauvignon, Benedikt in Simon Kobal, Budanje 30 • sir, Božo Koren, Korenovi v Grapi, Budanje 16

Srebrna priznanja: • marmelada iz kakija tipo, Ivan Stibilj, Ustje 71 • grozdni rdeči sok, Rok Jež, Planina • grozdni sok, Ivan Stibilj, Ustje 72 • sauvignon, Stojan Ušaj, Črniče 56• chardonay, Benedikt in Simon Kobal, Budanje 30 • bela zvrst, Benedikt in Simon Kobal, Budanje 30 • rdeča zvrst, Benedikt in Simon Kobal, Budanje 30 • skuta, Božo Koren, Korenovi v Grapi, Budanje 16

Študentski festival vinVisoka šola za vinogradništvo in

vinarstvo Univerze v Novi Gorici je v četrtek, 29. maja 2014, organizirala že „7. Študentski festival vin, ki je potekal v prostorih Visoke šole za vi-nogradništvo in vinarstvo v dvorcu Lanthieri v Vipavi.

Na letošnjem študentskem festiva-lu so se predstavljali študenti viso-košolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici ter gostujoči študentje strokovnega študija Vinarstvo iz Poreča, Oddelka za kmetijstvo, Politehnike na Reki.

Preko predstavitve domačih vin ali pa vin priznanih vinarjev iz podro-čja od koder prihajajo so študentje predstavljali svoje znanje in spretno-sti pri predstavitvah vina in komuni-ciranju s stranko.

Obiskovalci so lahko preizkusili tudi vini Univerze v Novi Gorici, in sicer Univerzitetni zelen in Univer-zitetni rose, ki sta pridelana v okvi-ru šolskega posestva Visoke šole za vinograništvo in vinarstvo, kot tudi vina strokovnega študija Vinarstva iz Poreča.

S svojo prisotnostjo so nas poča-

stile vinska kraljica Slovenije Špe-la Štokelj, vipavska vinska kraljica Karmen Cizara, kraljica Rebule Teja Erzetič, kraljica Terana Anet Jagodič ter kraljica slovenske Istre Sara Pfe-ifer Pelicon, ki so predstavljala svoja promocijska vina.

V okviru festivala sta rektor Uni-verzea v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik in dekan Politehnike na Reki prof. dr. Dušan Rudić podpisa-la Erasmus + sporazum, ki bo inšti-tucijama omogočal lažjo izmenjavo študentov in profesorjev.

Obiskovalci festivala in strokov-na komisija, sestavljena iz profe-sorjev vinogradništva, vinarstva in

trženja vina študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Uni-verze v Novi Gorici in strokovnega študija Vinarstvo iz Poreča, so med vsemi razstavljalci izbrali tri, ki so vino najboljše predstavili. S svojo predstavitvijo so se najbolje odre-zali Andrej Erzetič, študent viso-košolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo in vinar-

stvo Univerze v Novi Gorici, Luka Rossi študent strokovnega študija Vinarstvo iz Poreča, Politehnike na Reki ter Jani Fornazarič, študent visokošolskega strokovnega študij-skega programa Vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici. Andreja Leban

Št. 33 • 17. junij 20148 Iz naših krajev

Šmarenski griči ujeti v nepozabne trenutke

V soncu so se prijetno kopali šma-renski griči, ko so na dan mladosti pohodniki mednje usmerili svoj korak na 5. Pohodu Čez Školj in Ti-bot, ki je ponudil še atraktivnejšo traso, ozaljšano s sprehodom v sen-ci vodnih tolmunov in slapov poto-ka Rakelč. Šmarenske gase so jih za konec povabile medse s čudovito razstavo slikarskih in fotografskih del, nastalih na 4. Ekstemporu med šmarenskimi griči, letos posveče-nemu Matiji Vertovcu. Pa smeha ni manjkalo na kmečkih igrah, s kate-rimi smo zaključili letošnji praznik Med šmarenskimi griči.

Osliček Sivko je bil že nestrpen, da pohodnike popelje po novi trasi pohoda, ki smo jo člani Turistične-ga društva Vinoreja Šmarje pridno urejali pred letošnjim osrednjim krajevnim praznikom. Z dvema le-senima sodčkoma na hrbtu je ošvr-knil okrog 150 pohodnikov in jim dal vedeti, da bo tudi letos on skrbel za žejo po poti in za vodenje obi-skovalcev, poleg vodiča Dragana, seveda. S strumnim korakom se je karavana prijetnih trenutkov željnih

podala po stari poti od Šmarij pro-ti Rakelču, kjer je največ zanimanja požel nov lesen most, ki ga je skupi-na šmarenskih fantov in možev izde-lala tako, da se človeku zazdi, kot da je zašel v pravljično deželo. Sivko se ni ustrašil niti naravnih stopnic, ki so napovedovale vzpon proti zaselku Hrastje. Tu se je odprl razgled proti Nanosu, na dvorišču stare kmetije Simončič pa so šmarenske gospodi-nje poskrbele za jutranje sladkanje s pecivom in kavo, mlad gospodar Robi pa je bdel nad kalanjem vode iz vodnjaka s častitljivo letnico 1800 in naravnim izvirom. Na mestu kmeti-je je nekoč stal samostan, o katerem pa je le malo znanega, zato pa smo veseli, da se vedno bolj širi glas o velikem domoljubu, duhovniku in enem najpomembnejših strokovnih piscev 19. stoletja na Slovenskem

Matiji Vertovcu, ki se je rodil v so-sednjem zaselku Jakulini. Tam je bila na ogled manjša zbirka njegovih del, poleg tega pa še Vertovčeva več sto-letij stara klet, pohodniki pa so lahko prisluhnili tudi krajšemu odlomku iz Vertovčeve pridige. Tudi za nasle-dnji postanek je poskrbel Vrtovec, le da Stanko, ki je v zaselku Potok v krušni peči po starem receptu svoje babice spekel mamljivo dišeč domač kruh za obiskovalce. Okrepčani so se zlahka podali na 392-metrski Tibot, kjer je ob 11. uri domač župnik Sašo Mugerli vodil nedeljsko sveto mašo na prostem. Danes je vidnih le še nekaj ostankov cerkvice sv. Teobal-da, ki je nekoč stala nad Vrtovčami in zaselkom Lisjaki, v smeri katerih je pohodnike vodila pot. Na Vrtov-čah so gospodinje pripravile sirove kruhke, pohodnike pa je ob dopr-snem kipu Elvisa Presleya pričakal tudi njegov najbolj znan slovenski imitator Oskar Trobec. Navdahnjeni z rock`n`rollom so se že sredi prave poletne pripeke najboljvztrajni po-dali še na 418-metrski Školj in bili nagrajeni s prečudovitim razgledom

na Vipavsko dolino, Kras pa vse do morja. Spust proti Šmarjam je bilo še zadnje dejanje pohoda, ki se je za marsikoga zaključil v šmarenskih gasah z ogledom razstave fotografij in slik, nastalih na 4. Ekstemporu med šmarenskimi griči.

Na letošnjem ekstemporu so ustvarjali Julijana Božič, Primož Brecelj, Franc Golob, Polona Ipavec, Azad Karim, Silva Karim, Tomaž Lunder, Andrej Perko, Claudia Sed-da, Matjaž Slejko in Miha Žorž. Nji-hova dela so polepšala vaške fasade in tradicionalno gaso spremenila v galerijo na prostem. Ob razstavi smo izdali tudi katalog, poleg pa smo razstavili še slike učencev šmarenske podružnične šole, ki so ravno tako ustvarjali na temo Matije Vertovca. Še posebej nas veseli, da se je Azad Karim, letošnji dobitnik Jakopiče-

vega priznanja, ponovno odločil, da Šmarjam pusti trajen spomin. Na ek-stemporu je namreč poslikal polkni, ki visita nad šmarensko osrednjo »kalono« in sta last družine Grun-tar. Ob odprtju razstave smo lahko uživali ob zvokih tamburaškega or-kestra Danica pod vodstvom Uroša Trebižana, uradnemu delu pa je sle-dila vinska degustacija domačih vin.

V nedeljo so si pohodniki lah-ko ogledali še eno razstavo; v vaški šoli smo namreč pripravili razstavo klekljanih izdelkov, ki so nastajali pri krožku, ki ga je kar 20 let vodila Ivana Gerbec (1924-2009), ki smo jo domačini vselej klicali Tetka. Na razstavi je bilo med drugim njeno zadnje nedokončano delo in številni čudoviti izdelki učenk in učencev, ki so črpali bogato znanje Tetke, ki je vse do zadnjega klekljala brez očal.

Čisto drugačna doživetja so obi-skovalce čakala v nedeljo popoldne na kmečkih igrah. Letos so se v treh zabavnih igrah pomerile ekipe iz Šmarij, Vrtovč, Podnanosa in Gabe-rij in slednji so domov odnesli tudi zmagovalni pršut. Pršut sta domov odnesla tudi zmagovalca turnirja v briškoli, ki so ga v prvem sklopu le-tošnjega praznika 10. maja pripravili na Vrtovčah. Turistično društvo Vr-tovče in Turistično društvo Vinoreja Šmarje sta z letošnjim praznikom več kot zadovoljna in če gre rahlo pomanjkanje obiskovalcev pripisa-ti (pre)velikemu številu dogodkov v maju, je edino, kar zares šteje, da vidimo obiskovalce zadovoljne od-hajati domov. Kajti njihovi prija-zni nasmehi takoj poplačajo tedne, dneve in ure prostovoljnega dela, ki so potrebni za organizacijo tako obsežne prireditve. MP

Foto

: Pol

ona

Ipav

ec

Češnjev konec tedna v Lokavcu Prvi junijski konec tedna je v Lo-

kavcu minil v znamenju češenj. Že 2. festival češenj se je pričel s slavno-stnim odprtjem razstave v lokavški dvorani Edmunda Čibeja, ki je na ogled ponudila okoli 60 različnih, starih in novih sort češenj, ter raz-glasitvijo lastnika najdebelejše če-šnje ter najlepših češnjevih nasadov.

Najdebelejše češnje je pridelal An-ton Košuta iz Malih Žabelj, na dru-gem mestu po debelosti sadežev se je uvrstil Bogdan Slokar iz Lokavca, tretje najdebelejše češnje pa so dozo-rele v sadovnjaku Ervina Čermelja na Vrtovčah. Komisija Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je izbirala med 12 vzorci, bistvena kri-terija za tovrstna ocenjevanja pa sta zunanji izgled in meritev najmanj

100 plodov. Več kriterijev je imela komisija, ki je ocenjevala izgled če-šnjevih nasadov. Najlepše ima ure-jenega Bogdan Slokar na Brodu v Lokavcu, ki ima tudi največji češnjik daleč naokoli. Lepo za svoj češnjev sadovnjak skrbijo tudi na kmeti-ji Marjan Terbižana na Planini. Na tretje mesto pa se je uvrstil češnjev nasad Jožeta Černigoja iz Lokavca.

Na slovesnosti ob odprtju razstave so najboljšim pridelovalcem čestitali

predsednik Krajevne skupnost Lo-kavec Stojan Stopar, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, direkto-rica Sadjarskega centra Bilje Nikita Fajt in drugi. Kulturni program slo-vesnosti so imenitno izvedli šolarji iz podružnične šole v Lokavcu in Pev-sko-dramska skupina Zarja DU Aj-dovščina. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo starih tiskov o vipavskih češnjah, ki so segli v čase pred letom 1913.

V soboto dopoldan so se v okvi-ru festivala družili nevladniki, po-poldan je bil posvečen športu. Na lokavškem travnatem igrišču so se pomerile ekipe nogometašev, deklet in fantov iz Lokavca in Ajdovščine. Zanimiva pa je bila tudi tekma med mladimi lokavškimi nogometaši in njihovimi predhodniki- veterani. Za konec so si krajani lahko ogledali tudi predstavitev uporabe defibrila-torja, ki ga je tudi s kratkim filmom prikazal Peter Kompara.

V nedeljo pa je potekal že 3. pohod skozi češnjeve nasade. V Lokavcu je verjetno največ češnjevih dreves, tu je tudi največji nasad v zgornji Vipa-vski dolini, predvsem pa so tu doma gostoljubni domačini, ki so poho-dnikom ponovno pričarali čudovito češnjevo doživetje.

5. festival nevladnih organizacij V sklopu 2. festivala češenj v Lo-

kavcu se je na sobotno dopoldne pred lokavško dvorano Edmunda Čibeja odvil že 5. festival nevladnih organizacij severno Primorske regi-je. Svoje dejavnosti je predstavilo kar okoli 20 društev in zavodov iz naše regije, ki se ukvarjajo z zelo različni-mi dejavnostmi. Od aktivov kmečkih žena, do planincev, od konjeniškega do fotografskega kluba, od ljubiteljev starodobnikov in upokojencev, do mladih, ki želijo aktivno prispevati k razvoju sodobne družbe, od zdru-ženja ledvičnih bolnikov do Šenta, združenja za pomoč osebam z du-ševnimi težavami …

Prijetno (pre)toplo dopoldne so popestrili tudi nastopi, še posebej navdušen aplavz so požele plesalke iz plesne skupine Ajda, ki deluje pri Društvo MOST, univerzi za 3. ži-vljenjsko obdobje Ajdovščina, nasto-pili so domači folkloristi in plesalke iz Nove Gorice. Dramska skupina Zarja je uprizorila aktualen skeč, konjeniški klub Ekstrem je prikazal preskakovanje ovir, oktet Sotočje je

zapel, trnovski furmani iz Društva DOLI pa so za nameček zakurili ogenj in po starem skuhali polento.

Tradicionalna okrogla miza na fe-stivalu nevladnikov je letos potekala na temo razvoja turizma na podeže-lju. Kar živahna razprava je poteka-la, govorniki pa so bili Boris Blažko, predstavnik Društva DOLI, turi-stična novinarka Marjana Grčman, entologinja mag. Inga Brezigar Mi-klavčič, gospodarstvenik Boris Jež, etnologinja in predstavnica društva lokalnih turističnih vodnikov Tanja Rijavec.

Festival je na povabilo fundacije BIT Planota organiziralo lokavško Društvo DOLI, vrhunec dogodka pa je bila razglasitev naj nevladnih or-ganizacij po posameznih upravnih enotah. Naj nevladne organizacije so: v Tolminu Društvo Baška dedi-ščina, v Novi Gorici Društvo žena in deklet Trnovo, v Idriji Športno društvo Pedal Cerkno in v Ajdo-vščini Inštitut za mladinsko po-litiko Ajdovščina. Čestitke! sh in nv

Sprehod po nasadih marelic

Sobota, 5. julij 2014, na Plani-ni nad Ajdovščino.

PROGRAM:- ob 9.00 sprejem gostov in do-

brodošlica pred Domom kraja-nov Planina (bivša šola)

- ob 9.30 sprehod po nasadih in strokovno svetovanje pri tehnolo-giji pridelave marelic. Svetovali vam bodo strokovnjaki iz KGZS zavod Nova Gorica in BF Lju-bljana. Po končanem sprehodu vabljeni, druženje s pogovorom med pridelovalci in strokovnjaki nadaljujete do kosila.

- ob 13.00 domače kosilo; Čla-nice Društva gospodinj Planina pri Ajdovščini vam bodo v po-sebnem ambientu – na balah žita med marelicami – postregle z domačo specialiteto. Dober tek ob mineštri iz repe tropinke in sezonskih njokih z marelicami. Po kosilu vabljeni še na pokušino marelic in marmelad iz različ-nih sort.

Marelično obarvanemu dnevu bosta glasbeni odtenek dodala Ana in Simon Štokelj.

Vabijo vas pridelovalci marelic iz Vipavske doline in KGZS – za-vod Nova Gorica

Št. 33 • 17. junij 2014 9Iz naših krajev

70 let spomina na požig vasi Cesta»Kadar čez gozdove rjovejo vihar-

ji, drevesa se svojih korenin zave-do-…« (M.Bor)

Le nekaj dni preden je Evropa, ob izkrcanju zaveznikov v Normandiji, vztrepetala v upanju, da bo svetovne morije konec, je sovraštvo, ki obi-čajno nima ne vzroka in ne meje, vklenjeno v tako ali drugačno voj-no, upepelilo Cesto, majhno vas pod Čavnom.

Cestnarji že desetletja praznujemo spomin na dan, ko je bilo naselje uničeno življenje poteptano, upanje skrotovičeno pohabljeno do brezu-pa.

Jokala so srca za mrtvimi, odpelja-nimi v taborišča, za skromnimi do-movi..

Nekdo pa jim je stal ob strani. Du-šni pastir, župnik Andrej Simčič. Ta naš Čedermac ni študiral visokih teoloških ved v Rimu, ni gradil mo-gočnih cerkva, nič takega ni delal, da bi ga slavili v zgodovini. Je »samo« učil ljudi lepote njihovega jezika in ljubezni. S čudenjem sem poslušala pripovedovanja o njem, ga kot otrok doživljala njega in drage brate kapu-cine, ki so takrat zelo resno jemali Jezusovo zapoved: Kot jaz vas ljubim

se ljubite.«Sedaj je s skromnim obeležjem

navzoč v tej vasi. Še bolj naš, kot je že bil.

Da je slavje sedemdesetletnice bilo prirejeno vsem okusom, to bi si upa-la trditi. Za pomoč pri organizaciji gre zahvala vsem tistim krajanom Ceste, ki so v izvedbo prireditev vlo-žili svoj čas in znanje, ter vsem spon-zorjem, ki so sodelovali z materialni-mi prispevki.

Za glasbeni del, ki se začel v petek zvečer s skupino Mambo Kingd, je skrbel Damjan Čoha, Damfest.

V soboto popoldne smo v prosto-ru KS Cesta odprli stalno razstavo »Spominski in fotografski drobci o vasi Cesta, Cestnarjih in bližnji oko-lici, med letoma 1918–1960«, ki jo je oblikoval Bogomir Remškar, na novem 4-steznem balinišču pa so se pomerili balinarji vseh generacij. Sobotni večer se je nadaljeval s sre-čanjem starejših občanov in zaključil s sedaj že tradicionalnim ocenjeva-njem vin cestnarskih vinarjev.

Nedeljsko dopoldne in del popol-dneva je bil v znamenju dobrodelne prireditve Mavrični dan za Reneja, okrog poldneva pa so v našo vas

prihrumeli »rdeči konjički«. Shod oziroma mimohod Ferrarijev, ki ga je organiziral naš sovaščan Robert Stopar, je navdušil, moške in ženske, mlade in manj mlade.

Višek krajevnega praznika je bil seveda kulturno obarvan. Vsak od najmlajših, pa do naše veteranke Jožice Pipan, bi zaslužil posebno po-hvalo. Vokalna skupina Fantje s'pod velba je že tako naša, da si brez nje ne moremo zamisliti naše proslave. Na svojo sovaščane sem bila pono-sna, ko so me gostje, tudi iz tujine, spraševali, če so profesionalci, pa sem jim ponosno odgovorila da so vsi amaterji in vaščani Ceste. Prizna-ti moram, da so tudi mene spravili do solz. To niso bile besede vržene v dim in brcanje v meglo. To so bili koščki življenja darovani, v čudovi-tem nastopu učencev Podružnične šole Vipavski Križ, pod vodstvom učiteljice Nataše Valič, v plemeniti melodiji Aljaža in Maje Kalin Kan-te, v besedah recitatorjev, ki ti sežejo naravnost v srce, v razigranem na-stopu »otroške gledališke skupine« in v sporočilih govorcev, ki te pote-gnejo v dogajanje.

Predsednik KS, Erik Štrukelj, nas

je pozdravil s spodbudo, k svetlim in dobrim mislim. Seveda nas je poseb-no navdušil naš slavnostni govornik Alojz Bizjak - Lojze Bezletov, živa priča takratnega dne, partizanski učitelj in velik ljubitelj naše besede. Da je v tistih podivjanih časih učil lepote jezika se mu še sedaj pozna.

Ko nas je pozdravil še župan Mar-jan Poljšak, je zazvenela Primorska himna. Mislim da še nikoli tako pri-srčno in iz tolikih ust, kakor letos. Po proslavi je sledilo druženje in ples za vse generacije.

V ponedeljek, 2. junija, prav na obletnico spomina na požig, je bila

pri vaški kapelici spominska sveta maša, ki sta jo darovala naš župnik, brat Vlado, in brat Placid. Po maši smo v sprevodu odšli do spomenika žrtvam, kjer smo blagoslovili spo-minsko obeležje, posvečeno župniku Andreju Simčiču. Obeležje je izde-lalo in darovalo podjetje Marmor Granit Mužina, Selo, za kar smo jim Cestnarji iskreno hvaležni.

Po blagoslovitvi plošče, smo se pre-selili še v zaselek Otkovše, kjer smo odkrili in blagoslovili leseno spo-minsko tablo, v spomin na pokojno Pavlo Bizjak, ki je tistega nesrečnega dne leta 1944 zgorela v lastni hiši. Jožica Pizzoni

Ferrariji v Vipavskem KrižuZahvala sponzorjem: Občina Ajdovščina, GK Grafika, Elektro stik - Seba-

stjan Štor, Dima center Cerknica, Vipavska d.o.o., Ambrožič Selina - zaseb-na zob. Ordinacija, Škrl d.o.o., Incom d.o.o., Komunala Ajdovščina, Gostil-na Sivi Čaven, Marjan Smrdelj, Ferrari klub iz Tržiča (Italija), Jangus - Peter Bakaršič, Vinarstvo Brataševec Branko, TD Vipavski Križ, KS Vipavski Križ, Vinarstvo Valič Cesta.

Posebna zahvala gre sovaščanom zaselka Otkovše s Ceste, patru br. Placi-du, Kodele Jordanu in miličnikom, vsem varnostnikom in prijateljem, vsem gledalcem ob progi, ki so strpno čakali na prihod avtomobilov.

Mavrični dan za RenejaVedno več je otrok, ki zbolevajo

za raznovrstnimi boleznimi, ali pa se rodijo že z določeno zdravstveno težavo. Starši teh otrok so obupani in iščejo rešitve, kako bi svojim malčk-om lahko pomagali in jim omogočili boljše življenje. Ko ne najdejo rešitve v splošni medicini, poiščejo pomoč v alternativni medicini, ki pa pred-stavlja za družine velik finančni za-logaj. Podoben primer je tudi primer malega Reneja iz Renč za katerega je mamica poiskala pomoč v tujini. Za dečkovo zdravljenje se po Sloveniji organizirajo različni dobrodelni do-godki in eden takih se je odvijal tudi v nedeljo 1.6.2014 na Cesti pri Ajdo-vščini pod imenom Mavrični dan za Reneja.

Sam dogodek je bil vrhunsko iz-peljan in nabit s pozitivno energijo in nasmejanimi obrazi vseh, tako sodelujočih, kot tudi obiskovalcev. Uživali smo ob plesni delavnici pod vodstvom Kidrič Nika, talentiranega mladega plesalca, ki je pokazal svojo strast do plesa in navdušil mlade pa tudi starejšo publiko s svojo energič-nostjo. Sledil je nastop performerja Tomya Mihičinca, ki ga poznamo predvsem iz oddaje Slovenija ima Talent, ki je navdušil s svojimi vrago-

lijami na drogu, za katere je potreb-no predvsem veliko truda in talenta, ki pa ga Tomy definitivno ima. Naj-bolj pa sem bila navdušena tako nad mladimi, kot starejšimi skupinami iz Plesnega centra ADC, ki so se pred-stavile svojimi plesnimi točkami in navdušili s svojo neizmerno ljube-znijo do plesa celotno publiko. Ple-sni center ADC nas je popeljal tudi v učenje osnovnih korakov Zumbe pod taktirko Alice in Mete. Za do-bro voljo in nasmehe na obrazu je poskrbela delavnica Joge smeha, kjer smo se pod vodstvom Suzane in Ma-tija Bolčina dodobra nasmejali in se ogreli za prihod lokalne skupine Ela-banda, Mirana Rudana in skupine Kingston, ki je še dodatno popestrila celotno dogajanje. Ves ta čas je bilo poskrbljeno tudi za naše najmlajše z delavnico kaligrafije z Loredano Zega, poslikavo obraza, delavnico izdelovanja iz starega blaga z Andre-jo Turšič, delavnico Free style učenja pod vodstvom Mojce Stojkovič in Peter Bunc nas je popeljal na vožnjo s konjem.

Presenečena sem bila nad velikim odzivom obiskovalcev, ki so dogo-dek obiskali in bili pripravljeni s svojo srčnostjo prispevati k boljše-

mu življenju malega Reneja. Vesela sem, da se ljudje zavedamo, kako lahko majhen prispevek vsakega posameznika pomaga pri ustvar-janju boljšega življenja nekoga, ki se je znašel v težavah. Zato poz-dravljam tovrstne dogodke, s kate-rimi pomagamo posameznikom, potrebnim naše pomoči, da lahko zaživijo dostojno življenje in hkrati naprošam vse vas, da se začnete za-vedati, da je vsako človeško življenje pomembno in prav tako vsak vaš prispevek. Čas je, da si ljudje zač-nemo pomagati med sabo, namesto da težave drugih ignoriramo. Andreja Turina

Gospod Alojz Bizjak -. Lojze je skozi slavnostni nagovor pripovedoval o svojih doživetjih v najbolj krutem obdobju vasi Cesta, pripovedoval je o svojem odnosu z gospodom Simčičem, ki so mu Cestnarji ob letošnjem prazniku postavili obeležje. Zgodba je slikovito zapisana in vredna objave. Žal je v tej številki Ajdovskih novic zmanjkalo prostora, objavili jo bomo v eni od jesenskih številk, če pa ste spletno vešči, pobrskajte po občinski spletni strani www.ajdovscina.si, kjer je že objavljen.

Št. 33 • 17. junij 201410 Turizem in podeželje

Okusi Vipavske 2014

Letošnji festival vina in kulina-rike je bil že 8. po vrsti. S pestrim programom in raznoliko ponudbo vsako leto pritegne številne obisko-valce tako iz Slovenije kot tujine. Festival tako gradi prepoznavnost Vipavske doline kot turistično za-nimive destinacije in s tem leto za letom dokazuje in utrjuje svoj po-ložaj ene najboljših vinsko kulina-ričnih prireditev pri nas.

V nedeljo, 11. in ponedeljek, 12. maja, je v idiličnem okolju na Dvor-cu Zemono potekal sedaj že tradici-onalni festival Okusi Vipavske na ka-terem je bilo mogoče okušati široko paleto vrhunskih vin in kulinaričnih dobrot. Na letošnjem festivalu oku-sov se je predstavilo 33 vipavskih vinarjev in deseterica vrhunskih ku-linaričnih mojstrov, ki so v okušanje ponujali svoje specialitete. Poskrbeli so za nepozabna doživetja in razva-janje brbončic! Letos je festival gostil hrvaške vinarje in kuharje iz Istre in Kvarnerja.

V sklopu festivala je potekala tudi vipavska tržnica, na kateri so se s

svojimi izdelki predstavili domači proizvajalci sira, medu, mesnin, ze-lišč, olj, pekovskih in drugih doma-čih izdelkov. Festivalsko dogajanje so popestrile številne delavnice z različnimi temami o vipavskih vin-skih sortah, zvrsteh, pivu, čokoladi, tujih vinskih trgih….

Posebnost letošnjega festivala je bil Izbor viteškega vina s strani Zdru-ženja slovenskega reda vitezov vina, viteško omizje Goriška Brda in Vi-pava.

Izjemen dogodek, ki povezuje Vi-pavsko dolino in ponuja priložnost za srečanja in druženje z ljubitelji vrhunskih vin in edinstvenih okusov se je zaključil z željo, da se naslednje leto ponovno srečamo.

Več utrinkov s festivala si lahko ogledate na festivalski spletni strani: http://www.okusi-vipavske.si/. Razvojna agencija ROD

Vipavska dolina v Ljubljani

V soboto, 24. maja 2014, je v sta-rem mestnem jedru Ljubljane pote-kala prva letošnja Ljubljanska vin-ska pot, poimenovana Ljubljanska vinska pot predstavlja Primorsko, na kateri se je uspešno predstavila tudi Vipavska dolina.

Krasen sončen dan je na plano pri-vabil veliko obiskovalcev, med njimi je bilo veliko tujih turistov, tudi iz Turčije in daljne Japonske, ki so bili nad našo ponudbo navdušeni.

Na stojnicah se je predstavilo več kot 20 ponudnikov z vinom, hrano in domačimi izdelki. S svojo priso-tnostjo nas je počastila tudi Vinska kraljica Slovenije Špela Štokelj iz Posestva Štokelj s Planine pri Ajdo-vščini.

Vinorodni okoliš Vipavska dolina so zastopali:

Vina Ferjančič, Vipava 1894, Vina Sončni Škol, Mansus Makovec Bog-dan & Boštjan, Trgovina in degusta-cijski prostor z vipavskimi izdelki Faladur, Vinarstvo Lisjak, Vina Ušaj - USSAI, Kmetija Bizjak Tomaž in Radivoj, Vina Zgonik, Posestvo Što-kelj, Tilia in Vina Poljšak ter Kmetija Černigoj, ki je s slastnimi češnjami vabila na Festival češenj v Lokavcu. Za informacije o turističnih ponud-bi naše prelepe doline pa je poskrbel TIC Ajdovščina.

Vabljeni, da nas obiščete še na naslednjih prireditvah v sklopu Ljubljanske vinske poti. TIC Ajdovščina

Urednica Lonely Planeta na obisku Vipavske doline

V četrtek, 5. junija 2014, je Vi-pavsko dolino obiskala urednica regionalnih izdaj vodnika Lonely Planet, Anna Tyler.

Obisk Ajdovščine in Vipavske doli-ne je del sedemdnevnega potovanja in doživljanja Slovenije. K nam je prišla iz Posočja, nadaljevala pa je v Piranu. Navkljub nepredvidljivi vre-menski napovedi, kratkemu času in zamudam, smo ji pokazali najbolj-še, kar dolina premore. Začeli smo s kratkim obiskom Ajdovščine, kjer je spoznala rimsko zgodovino. Ustavi-li smo se v Faladurju, kjer je Matej Lavrenčič poskrbel za odlično pred-

stavitev vipavskih dobrot, lokalnih pridelkov in predvsem domačih vin.

Nadaljevali smo do domačije Što-kelj na Planini, kjer je vinska kraljica Špela Štokelj postregla hišno vino, kar je bilo posebno doživetje. Nika-kor nismo mogli mimo zrelih češenj, ki so jih nabrali pri Ferjančičevih. Na žalost je bil čas naš najhujši so-vražnik, zato smo odbrzeli še proti dvorcu Zemono. Na odlični lokaciji smo bili deležni čudovitih razgledov na Vipavsko dolino, hribe in vino-grade, ki so sijali v večernem soncu. Za piko na i je poskrbel šef Tomaž iz gostilne Pri Lojzetu.

Kratek čas, ki ga je novinarka Anna Tyler preživela pri nas, je bil prije-tna dopolnitev spoznavanja lepot in doživetij Slovenije. Žal je zmanjkalo časa za mnoge znamenitosti in lepo-te, ki jih ponuja Vipavska dolina, pa vendar smo ponosni, da se je kljub natrpanemu urniku ustavila tudi pri nas. Zasluga gre predvsem Tinetu Murnu iz turistično-informacijske pisarne v Londonu, ki je stopil v kontakt s TIC Ajdovščina in skupaj z lokalnimi vodniki in ponudniki smo novinarki pripravili prijetno izku-šnjo doživetja Vipavske doline.

Lonely planet je nepogrešljiv so-potnik sodobnih turistov in turistu predstavi glavne privlačnosti, zakaj obiskati nek kraj - se že veselimo nove izdaje.

Vsekakor smo angleško novinarko prepričali, da se turistu splača usta-viti v Vipavski dolini, si vzeti čas in jo doživeti v polnosti okusov in do-živetij. Obljubila je, da se vrne, saj je ostalo še toliko vsega: bogata zgo-dovina, manjši kraji, Gora, športne aktivnosti in predvsem možnosti, ki jih ima turist pri nas v vsakem le-tnem času, v vsakem vremenu. TIC in Društvo lokalnih vodnikov Ajdovščina

Člani domačega LAS-a na ekskurziji v Pomurju

Člani Lokalne akcije skupine (LAS) Zgornje Vipavske doline in Komen-skega Krasa so se prvi junijski petek odpravili na strokovno ekskurzijo z ogledom dobrih praks na seve-rovzhod Slovenije, v Pomurje, znano po termalnih zdraviliščih, kmetij-skem sejmu v Gornji Radgoni, vin-skih goricah, štorkljah in odlični kulinariki.

Strokovne ekskurzije se je udeležilo 43 članov našega LAS-a. Prva posto-janka je bila vas Mala Polana, kjer smo si ogledali Podeželsko razvojno jedro – Pomelaj. Pomelaj je zadruga za ra-zvoj podeželja, ki povezuje interese podeželskega prebivalstva in inicia-tive ter možnosti lokalnih skupnosti, razvojnih inštitucij in drugih nosilcev razvoja. Nastala je v okviru progra-ma Samozaposlovanje na podeželju, podprtega s strani lokalnih skupnosti, kmetijskega ministrstva, zavoda za zaposlovanje in JAPTI-ja. Predstavi-tev zadruge, ogled prostorov in prikaz izdelovanja tradicionalnih izdelkov so udeleženci z zanimanjem spremljali, na poti do naslednje postojanke so se že kresale podjetne ideje. Tudi druže-nje in pogovori, skozi katere se zdru-žujejo dobre zamisli, so namen tovr-stnih ekskurzij.

Sledil je obisk dveh sorodnih ustanov v Martjancih, LAS-a Goričko in LAS--a Pri dobrih ljudeh. Upravljavca obeh LAS-ov sta nam podrobneje predsta-vila izvedene projekte, med katerimi je med našimi člani največ zanimanja vzbudil projekt “Fotona - Pilotni foto-voltaični namakalni sistem” Lokalne energetske agencije za Pomurje. Sre-čanje je potekalo v stavbi bivše šole, ki jo je Zavod za raziskovanje in trajno-stni razvoj Martjanci – Smart House (Bistra hiša) odkupil in jo trajnostno ter ob upoštevanju visokih kulturno zgodovinskih kriterijev obnovil. V Bistri hiši je na ogled stalna razstava sistemov obnovljivih virov energije s shematskimi prikazi njihovega delo-vanja ter pisarne različnih ustanov.

Naslednji postanek smo naredili na eko-socialni kmetiji Korenika v vasi Šalovci sredi krajinskega parka Gorič-ko. Kmetijo sta idejno zasnovala Dru-štvo za socialno vključenost Mozaik ter Zavod za usposabljanje in zaposlo-vanje invalidnih oseb Korenika, ki jo tudi upravljata. Ukvarjajo se z ekolo-ško pridelavo in predelavo sadja, zele-njave, žitaric in zelišč, hkrati pa razvi-jajo eko-turistične in druge dejavnosti v povezavi z varovanjem naravne in kulturne dediščine. Obdelujejo pri-

bližno 16 hektarjev njiv, 2 hektarja sadovnjakov in 2 hektarja travnikov. Postregli so nam lokalno-tradicional-ne prigrizke, pravo eko malico. V delo na kmetiji je, poleg 7 strokovnih de-lavcev, vsak dan vključenih od 50 do 60 oseb iz ranljivejših skupin. Vklju-čeni so v različne programe delovnih usposabljanj, nekaj jih dela prek pro-grama javnih del, nekateri so zaposle-ni za stalno.

Pot smo nadaljevali do doživljajske dežele Vulkanija. Na območju, kjer je danes kraj Grad naj bi pred 3 milijoni let bruhal zadnji vulkan na ozemlju današnje Slovenije. Občina Grad je za postavitev objekta, nakup opreme in animacijskega programa za virtu-alno predstavitev geološke zgodovine pridobila sredstva v okviru razpisa Razvoj regij. Poleg Vulkanije pa je na ogled tudi iz Evropskega sklada za ra-zvoj podeželja obnovljena Lednarjeva usnjarna.

Dan smo zaključili na posestvu Ma-rof, ki tradicijo prepleta s sodobnimi trendi. V idiličnem okolju starega obnovljenega dvorca se razprostira sodobna vinska klet ter tipična do-mačija, kjer obiskovalcem ponudijo lokalne kulinarične dobrote. Članom LASa so pripravili voden ogled vinske kleti, okušali pa smo lahko tudi štiri izmed njihovih vin.

Vtisi doživetega so zapolnili vožnjo nazaj v Vipavsko dolino. Želja in cilj tovrstnih strokovnih ekskurzij je se-veda, da bi se ob ogledu dobrih praks utrnila tudi kakšna ideja za prenos dobrih zgledov v lokalno okolje. Prav gotovo tudi naše domače podeželje nudi različne možnosti za razvoj po-dobnih zgodb o uspehu. Več fotogra-fij si je moč ogledati na spletni stra-ni www.las-razvojpodezelja.si. Meta Rustja

Št. 33 • 17. junij 2014 11Iz naših krajev

Pester vikend na Otlici

Gostovanje Študentskega pev-skega zbora Filozofske fakultete in srečanje ljubiteljev starodobnih vozil.

V začetku maja smo imeli na Otli-ci pestro dogajanje. V petek, 9. maja so k nam prišli na tridnevno gosto-vanje člani Študentskega pevskega zbora Filozofske fakultete. Prišli so na priprave za njihov letni koncert. Že ob njihovem prihodu je bilo ču-titi njihovo mladost, razigranost in radovednost. Takoj smo se z njimi dobro ujeli in tudi sami so se dobro vklopili v našo družbo. Po večerji je sledil prvi del pevskih vaj, katerim je sledil še neuradni del, saj se je z vaško mladino prepevalo še pozno v noč. Naslednji dan je bil še bolj pe-ster: pričel se je z zajtrkom, za tem pa se je že pričela priprava na srečanje ljubiteljev starodobnih vozil. Poskr-beti je bilo potrebno za postrežbo vseh sodelujočih na srečanju in pri-praviti prireditveni prostor. Okrog 10h je bilo že vse pripravljeno: do-mači razstavljavci so razstavili svoje

izdelke; članice DPŽ Predmeja so v svojih nošah predstavile izdelke iz čipk, Marijan Černigoj je razstavil svoja umetniška dela, Tončka Čibej pa predstavila čaje in druge domače izdelke.

Okrog 11h so pričela prihajati prva vozila, ki so v strnjeni koloni prihajala na prireditveni prostor in ga zapolnili do zadnjega kotička. Radovedni domačini so si z obču-dovanjem ogledovali prave lepotce, se z njimi slikali in pogovarjali z la-stniki jeklenih konjičkov. Za odlič-no razpoloženje je poskrbel voditelj Franc Vidmar, po domače Kitajc, ki je na svoj način popestril dogajanje. Za glasbene vložke pa sta poskrbela mlada domača harmonikaša Tjaša Božič in Aljaž Prem. Veliko število udeležencev se je z mladima vodič-kama Tamaro in Veroniko sprehodi-lo tudi do naših večjih znamenitosti – Otliškega okna in kamnite spirale ter občudovali razgled nad Vipavsko dolino. Na žalost so tri urice minile kot bi mignil, je pa bilo lepo videti

zadovoljne obraze, ki so nam mahali v slovo in upali na snidenje nasle-dnje leto.

Tako je bil prvi del čudovitega sončnega dne za nami, čakala pa nas je še večerna prireditev – koncert pevskega zbora Filozofske fakultete. Lepo število udeležencev je prisluh-nilo ubranemu petju mladih pevcev, petje in zabava pa sta se tudi ta dan nadaljevala do poznih ur. Sledilo je še zadnje dejanje – priprava zajtrka in pakiranje pevcev ter priprava za odhod.

Vsi so bili navdušeni nad prijazno-stjo domačinov in gostiteljev ter le-poto narave.

Vse dni je za postrežbo skrbela Okrepčevalnica AnGora s pomočjo članov ŠKTD Sinji Vrh, katera sta bila tudi glavna organizatorja teh dogodkov na Otlici.

Za prenočišče zbora je bilo poskr-bljeno kar v dvorani na Otlici. Da tla za spanje niso bila pretrda, nam je civilna zaščita posodila blazine. Vse dogajanje je dokumentirano, za kar gre zahvala podjetju Audea Morris Plesničar s.p. ter domačim fotogra-fom, ki so ovekovečili oba dogodka.

Še enkrat hvala vsem, ki so se od-zvali na naše vabilo za sodelovanje: DPŽ Predmeja, Marijanu in Tončki, KS Otlica – Kovk, OŠ Otlica, Srednji šoli veno Pilon Ajdovščina, Društvu Gozd, TD Okno, ter seveda Tjaši, Aljažu in Francu – Kitajcu. Nenaza-dnje pa hvala vsem našim članom in delavcem Okrepčevalnice AnGora, ki so še enkrat več dokazali, da se s skupnimi močmi zmore veliko.

Ves ta trud je poplačan z zadovolj-nimi obrazi in toplimi stiski rok. Člani ŠKTD Sinji Vrh

Zbiranje pomoči prizadetim v poplavah

V mesecu maju so Srbijo in Bosno prizadele hude poplave. Posnetki, ki so prihajali od tam, pa so prizade-li tudi nas. Po celi Sloveniji pa tudi drugod so se začele akcije zbiranja pomoči in tudi na Gori smo ljudje pričeli spraševati, kam se obrniti, da bi tudi mi pomagali. Na pobudo ŠKTD Sinji Vrh o skupni akciji vseh društev in obeh krajevnih skupno-sti na Gori, smo se vsi predstavniki zbrali na delovnem sestanku, kjer smo se dogovorili vse potrebno za zbiranje pomoči. Odziv ljudi je bil hiter, tako da se je v dvorani na Otli-ci iz dneva v dan nabiralo vedno več različnih uporabnih stvari – od vode, hrane, odej, oblačil ter pripomočkov za osebno higieno ter ostalih stvari.

V ponedeljek, 28.5.2014 so se tako vsi naši prispevki odpravili na pot proti prizadetim območjem. Na za-dnjem sestanku vseh predstavnikov društev in obeh krajevnih skupnosti

z Gore smo se odločili, da te stvari namenimo prebivalcem iz mesta Doboj Jug. Za ureditev dokumentov in dostavo je poskrbela Karitas. V imenu predstavnikov društev: ŠKTD Sinji Vrh, TD Okno, SK POK, Dru-štva Gora, DPŽ Predmeja in obeh krajevnih skupnosti z Gore se zahva-ljujem v prvi vrsti vsem domačinom in ostalim, ki ste se množično od-zvali, Osnovni šoli Otlica in Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina, ki so podprle našo akcijo in zbrale veliko materialnih sredstev ter našemu žu-pniku Mateju Kobalu, ki je poskrbel za odvoz preko Karitasa.

Vsi upamo, da so stvari prišle v prave roke.

Kar je bilo v naši moči smo naredili in še enkrat dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo veliko.

Še enkrat hvala vsem! Izidor Peljhan

3. avgusta vabljeni na 6. Bobarsko noč v Višnje

Letošnja, 6. Bobarska noč se bo odvijala na običajnem mestu, v Vi-

šnjah pri Colu, v nedeljo, 3. avgusta 2014. Kot vsa leta doslej jo bo tudi

letos z največjim veseljem organiziralo domače Športno kulturno dru-

štvo Bob iz Višenj in zopet združilo našo majhno vasico. Za odlično glas-

beno kuliso bo v vročem nedeljskem poletnem večeru poskrbel priznani

slovenski narodnozabavni ansambel Svetlin. Bobarji pa se bomo potru-

dili, da obiskovalci ne boste odšli iz Višenj ne lačni, ne žejni. In verjame-

mo, da tudi zadovoljnih in nasmejanih obrazov ne bo manjkalo. Tudi letos

bomo poskrbeli, da se boste zavrteli na posebej pripravljenem plesišču.

Poleg vseh ostalih dobrot boste poskusili tudi pristno brezplačno bobovo

enolončnico. Zato si le rezervirajte prvo nedeljo v avgustu ter nas obišči-

te. Skupaj se bomo imeli lepše. Lepo vabljeni.

Kmalu v pripravi Strategija lokalnega razvoja 2014-2020

V Lokalni akcijski skupini Zgor-nje Vipavske doline in Komenske-ga Krasa (LAS) potekajo aktivne priprave na novo programsko ob-dobje EU. Takoj po objavi Uredbe o izvajanju ukrepa LEADER 2014-2020, ki jo pripravlja Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje, se bo začela priprava ključnega razvoj-nega dokumenta območja LAS za obdobje 2014-2020.

Uredba o izvajanju ukrepa LEA-DER je trenutno še v procesu uskla-jevanja s socialnimi partnerji, znana pa je že zahtevana strateška usmeri-tev lokalnih razvojnih strategij, ki se glasi »Zelena delovna mesta in skla-den, vzdržen razvoj podeželja, ki te-melji na razvoju endogenih potenci-alov podeželja«. Ministrstvo za kme-tijstvo in okolje predpisuje lokalnim akcijskim skupinam, da v strategijah opredelijo vsa naslednja štiri podro-čja ukrepanja: 1. Ustanavljanje no-

vih delovnih mest, 2. Osnovne sto-ritve na podeželju, 3. Varstvo okolja in ohranjanje narave ter 4. Večja vključenost mladih, žensk in dru-gih ranljivih skupin na podeželju. Člani LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa so doslej kot ključni tematski področji, v kateri bi bilo smotrno vlagati nepovratna sredstva LEADER v obdobju 2014-2020, opredelili razvoj turizma in dodajanje vrednosti lokalnim proi-zvodom. V prihodnjih mesecih tako čaka LAS veliko dela, da bo pripravi-la dokument, ki bo izhajal iz poten-cialov in potreb s terena in obenem zadostil zahtevam ministrstva in EK. LAS bo v prihodnjih mesecih obja-vila javno povabilo k sodelovanju pri pripravi strategije lokalnega razvoja. Vsi zainteresirani povabljeni k spre-mljanju objav na spletni strani LAS www.las-razvojpodezelja.si. Suzana Ž. Ferjančič

Žapuže v juniju Letos obeležujemo 70. obletnico

požiga Žapuž (1944-2014). Pri-

prave, obeleževanja in praznova-

nja potekajo že ves junij, vrhunec

pa je še pred nami.

V petek, 20. junija, bo od 18. ure

naprej pred Domom krajanov po-

tekal turnir v odbojki v dvojicah.

V soboto, 20. junija, pa vas ob

19. uri vabimo na KRAJEVNI

PRAZNIK.

Za uvod vam pripravljamo pe-

ster kulturni program s plesalci,

pevci, glasbeniki, sledilo bo od-

prtje fotografske razstave Žapuže

skozi čas in razstave likovnih iz-

delkov. Po programu pa bo dru-

žabno srečanje stopnjevala glas-

bena skupina Trio Dado, potekal

bo tudi srečelov.

Vabljeni v Žapuže!

Št. 33 • 17. junij 201412 Dediščina

DROBCI PRETEKLOSTIZA DANES IN JUTRI

DUŠAN KREČIČ

AIDUSSINA – Cotonificio Brun-ner

Z »drobci« se vračam k ajdovski pre-dilnici, med najstarejšimi Vipavci in tekstilci znani tudi kot »Brunnerjevi« predilnici.

Zakaj takoj po II. sv. vojni za mnoge tudi »Brunnerjeva« predilnica (še po II. sv. vojni), je posledica tako zadnjega la-stništva, kot dejstva, da je bil že leta 1881 za generalnega direktorja imenovan prvi »ajdovski« Brunner – Leopold Brunner. Po statutu je bil tudi član Upravnega sveta. Leta 1905 je bil Leopold pl. Brun-ner že generalni direktor in predsednik Upravnega sveta predilnice. Skupščino leta 1915 je vodil družbenik in delničar dr. Arminio Brunner, med overovatelja zapisnika pa je bil izvoljen tudi najve-čji delničar Maksimiljan Brunner. Tako ali drugače je bila ajdovska predilnica »Brunnerjeva« do finančnega poloma družbe bratov –družine Brunner, leta 1929.

Vračam se z za večino prvič videno fotografijo – razglednico, danes med novejše zgradbe skrite, toda še vedno ve-ličastne jugozahodne fasade predilnice s stolpoma (original hrani Goriški muzej).

Predilnica s stolpoma, po katastro-falnem požaru leta 1894 obnovljene, modernizirane in povečane najstarejše predilnice, je bila dograjena leta 1909 in še vedno NI zaščitena kot neprecenljiv

primer industrijske stavbne dediščine. Iz načrtov ureditve proizvodnih prostorov po I. svetovni vojni sem izbrskal, da je bil južni (čebulasta betonska streha, že leta z luknjami) od vsega začetka vodni in vhodni stolp. Na vrhu je še vedno ne-kaj m3 velika betonska cisterna. Ima še vedno impozanten in ohranitve vreden (poškodovan) vhod in kamnito stopni-šče s podesti, s katerih se je skozi sedaj zazidana vrata vstopalo v pritličje in nadstropji predilnice. Po nacionalizaciji 1946 je bil pri delitvi objektov ajdovske predilnice (od leta 1932 v stečaju), poleg med vojnama zgrajene tkalnice s šedasto streho, edini dodeljen tekstilni tovar-ni, praktično vsa ajdovska predilnica, zgrajena od 1826 do 1909, pa destilaciji (Fructal). Destilacijo so začeli urejati že l. 1945, tekstilno tovarno pa šele l.1949. V severnem stolpu (piramidna betonska streha) so bile v pritličju in nadstropjih latrine – stranišča – Wc!

Fotografija je bila gotovo posneta po letu 1909, skoraj gotovo pa po koncu I. sv. vojne, po letu 1918, ko je proizvodnja ponovno stekla, ajdovska predilnica pa je bila že v popolni lasti in upravljanu družbe »Figli di Jakob Brunner« v Trstu. Fotograf je stal na, ali ob Uški poti, poti na Ustje, Dolenje, Planino, Tevče, ki so jo leta 1960 prestavili za gradnjo predilnice.

Vsi objekti, razen dimnika in beton-skega podstavka za ležaj, jermenskega

pogona - transmisije ob vznožju severne stolpa, stojijo še danes. Dimnik so podrli konec petdesetih let, miniranja podstav-ka ležaja pa se še sam dobro spominjam. Nekaj m3 armiranega betona so minerji Primorja navrtali s pnevmatskimi sve-dri, napolnili z eksplozivom, pokrili z nekaj »ceradami« in prižgali! Dopoldne, tovarni Fructal in Tekstina sta normalno obratovali. Danes težko predstavljivo.

Osupljive so zunanje transmisije. Vsi stroji v ogromni predilnici so bili s

pomočjo jeklenih osi – transmisij, dolgih desetine metrov, jermenic in jermenov, gnani z enega mesta. Od parnega stroja (po letu 1854, pred tem od osi vodnih koles in po letu 1837osi Fourneyronove turbine) gnanega od parnega kotla (pod dimnikom) je segala jeklena os ene od mnogih transmisij (običajno pod stro-pom prostorov) skozi steni stolpa (tudi pod stropom »latrine« v pritličju!) na prosto, do ležaja na betonskem podstav-ku, kjer je bila nameščena jermenica. Ploščati jermeni so s te gnali jermeni-ce, nasajene na transmisije v pritličju in obeh nadstropjih predilnice. Ostanki jeklenih konzol za ležaje teh še gledajo iz ometa stene v prvem in drugem nadstro-pju stavbe še danes. Na transmisijah pod stropom v notranjosti nataknjene jerme-nice so z jermeni gnale posamezne stro-je. Danes, ko vsak, tudi najmanjši stroj žene večji ali manjši elektromotor, je to dobesedno nepredstavljivo!

V pritlični stavbi, takrat skladišču, na desni je od leta 1949 uprava, zadaj v ena-ki stavbi je bila po skladišču kaširnica (tekson) in šablonarna. Sedaj je ponov-no skladišče in v večjem delu laboratorij kontrole kvalitete. Nadstrešek skladišča

na levi (bale bombaža se skozi stoletje očitno niso spremenile) je bil po drugo vojni preurejen v stanovanje (Nadižar, Gorjup), po tem v kuhinjo menze in sobo za goste. V za velikost Doma kul-ture skrajšanem skladišču (1946-47) za nadstreškom je bila kosmatilnica (stre-ha s korci) in od 28. novembra 1974 je-dilnica menze. Steklen vetrolov menze je postavljen v ohranjeno odprtino, na fotografiji odprtih vrat. V objektu s pol-krožnimi okni, zadaj med sev. stolpom in nadstreškom, je bil marmeladni odde-

lek Fructala in še danes menza. Voz med skladišči priča kakšen je bil transport. Delavca na vogalu skladišča – uprave »fršolata« zid - temelje nove žične ograje. Betonski stebri, zaključeni v lok, še ležijo na tleh. Starejši se je pred gradnjo pre-dilnice 1960 gotovo še spomnite. Odprto ostaja ali se za krošnjami dreves (desno) že skriva podaljšek skladišča - uprave in šedasta (žagasta) streha med vojnama zgrajene nove tkalnice? Je možakar de-lovodja gradbincev, fotograf (samospro-žilec) ali ? …

Kako se je utrinjala električna luč za Križno Goro in v Mrzlem Logu

V ajdovski občini sta Križna Gora in Križna gora – naselje nad Colom in gora nad Podkrajem. V ljudski rabi se je po-imenovanje Križna Gora razširilo še na Mrzli Log, ki je v idrijski občini. Obe na-selji sta razpotegnjeni levo od Vodnjaka in Kampelca: po tistem razgibanem goz-dnatem svetu čez številne rupe in Špiča-sti vrh do Male Gore nad Zadlogom.

Tod so živele domačije: Kampelc, Renk, Čuk in Tinkovc v dolu Mrzli Log; in soseda Vodnjak in Tič; naprej, pro-ti zahodu, so samevale kmetije: Kališe, Brkovnk, Kobilca, Taduleni in Tagureni Žgavc, Kalar in Košpar, Tagureni in Ta-duleni Zajc – vsi na idrijski strani; Cenc, Bošnar, Smrčk, Jerinovc, Šeničer, Rejc, Mark, Križpotnik, Filčer, Kamnovrščan, Lužar, Pajer, Zavrhar, Škančer, Klatež,

Jošk in Nežen na ajdovski strani. Da so bile tod domačije res žive, nam priča podatek, da je pod Italijo, po podatkih iz popisa leta 1931, za Križno Goro in v Mrzlem Logu živelo 232 prebivalcev. Ob koncu 19. stoletja jih je bilo še več. Da-nes jih skorajda preštejemo na prste ene roke …

Ko že govorimo o teh samotnih krajih in klenih ljudeh v njih, si privoščimo še kratek skok v bogastvo našega jezika …

Tod je doma beseda 'rupa' – kakor iz daljav časa jo občutim. V naš čas sije iz mraka minulih vekov. Kot usedlina se je usidrala na dnu jezikov južnih slovan-skih ljudstev.

V slovenščini je najbolj živa v razgi-banem svetu rovtarskega narečja, kjer je vsaka jama, kotanja, vrtača ali globel

'rupa'; tudi priimek Rupnik je tod po-gost.

Za Križno Goro in v Mrzlem Logu je rup nebroj. Kjerkoli se je svet uleknil ali udrl v votla gozdna tla visokega krasa, se je oblikoval v 'rúpo': s kotanjastim ú-jem v svojem dnu.

Že davno tega je z vseh vetrov v ta ne-prijazno-lepi svet prineslo ljudi. Izkrčili so ga in rupam dali imena, najraje po njih stvariteljih: Pajerska rupa, Kobilška rupa, Bizarjeva rupa, Tinkovcove rupe, Stričeva, Nunčna, Tagloboka rupa … Eno od njih pa je v ime zamrznil sneg, ki se na njenem dnu obdrži še v maj: to je Snežna rupa za Kobilco.

In v ta svet so si njega prebivalci svetili s trskami , v čelešnik pri peči zataknjeni-mi, in faglami – doma narejenimi bakla-mi; s petrolejkami in karbidovkami. Že 1945. leta, takoj po drugi vojski, je svoj dolgi korak, merjen z razdaljo med elek-tričnimi drogovi, za Križno Goro usme-rila tudi elektrika, ki so jo poimenovali kar z njenim prvotnim namenom: luč.

»Ali je že prišla k vam luč?« so se spra-ševali prebivalci gorskih vasi, ko so se srečali …

Franc Rupnik – Kališki, letnik 1933, je bil rojen v Kališeh, za Križno Goro – za-prav v Mrzlem Logu, kakor piše v ura-dnih dokumentih, za katere se ljudska raba kaj malo meni. Francelj Kališki, kot ga kličemo prijatelji in znanci (o njem bomo kaj več napisali v eni prihodnjih številk Ajdovskih novic), mi je o dolgi poti, ki jo je morala prehoditi 'luč', pre-den je prišla za Križno Goro in v Mrzli Log, povedal tole …

»O tem, da bi za Križno Goro in v Mr-zli Log speljali elektriko, so se začeli me-niti že jeseni leta 1945, takoj po vojski. Politika tistega časa je bila: vse elektrifi-cirati, tudi najbolj oddaljene domačije! Štefan Rupnik – Štefuc, predsednik teda-nje ljudske oblasti v Zadlogu, je skliceval sestanke Pri Bizarju, sredi Zadloga, in v Črnem Vrhu. Enkrat je šel oče, enkrat mama – z njo sem šel tudi jaz, jo je bilo strah samo ponoči. Na teh sestankih so se dogovorili, da bodo elektriko spra-vili iz Zadloga na Bukovško Rovno, od tam na Brkovnk in naprej v Kališe in na Kobilco. Vsaka hiša v Zadlogu naj bi prispevala za linijo od Črnega Vrha do Bizarja po eno smreko za drogove. Šest-inštiridesetega leta so Pri Bizarju posta-vili transformator (kabino). Črnovrški župnik Ivan Kobal , iz Sanabora je bil, jo je požegnal. Smreke za drogove z Bukov-ške Rovne (od Rejca) naprej so dali go-spodarji Brkovnka, Kališ in Kobilce: od Rejca do Brkovnka 21 drogov – štang, od tod do Kobilce 15, do Kališ še 7. Vse je bilo že pripravljeno, drogovi 'naštimani', začeli so že kopati jame – ko se je usta-vilo. Zadložani so elektriko dobili in jih Križna Gora jih ni več zanimala. Gospo-darji so že pripravljene drogove stesali v trame …

Tako je elektrika v Mrzli Log in za Kri-žno Goro prišla šele leta 1973, z Lomiča (to je tam med Kamplcom in Vodnja-kom) gor. Tam je bil transformator, kjer so se linije razcepile: v dol Mrzli Log, za Križno Goro, na Strmec in v Kanji Dol. Za Križno Goro je linija peljala elektriko mimo Smrčka do transformatorja nad

Markovo dolino, pod Tadulenim Žgav-cem. Od tod se je razcepila do posame-znih kmetij: v Kranče nad Žagoličem, do Filčerja in Pajerja, k Žgavcem, v Kališe in na Brkovnk; in na Kobilco. Do Zavrha, Joška, Klateža in Škančerja pa ni prišla.

Zdaj, po letošnjem morilskem žledu, ko je vse polomilo in potrgalo – tudi be-tonske drogove, naj bi elektriko na novo speljali iznad Žagoliča – iz Kranč gor …«

Še dve zanimivosti je povedal Francelj Kališki …

V Kališeh so imeli luč že v letih 1941, 1942. Oče je kupil akumulator in je v ku-hinji in dnevni sobi naredil luč. Z enim polnenjem je svetila tri tedne po par ur na dan. Polnili pa so jih v Črnem Vrhu.

V dolu Mrzli Log prvič imeli luč že kmalu po razpadu Italije. Mrzloložani: Čuk, Tinkovc, Renk in Kampelc so ele-ktriko na svojo roko speljali kar po že obstoječih telefonskih žicah. In jim je svetila do konca vojske, ko so jim jo iz-ključili in spet usposobili telefon … Tekst in foto Franc Černigoj

Kališki in Žgavski; Francelj Kališki je četrti z leve, v zadnji vrsti.

Takole so ležali električni drogovi za Križno Goro, ko se je ledena ujma umaknila

Št. 33 • 17. junij 2014 13Knjige

Slovenske potujoče knjižnice na Vipavskem

Lavričeva knjižnica Ajdovščina je v okviru 150-letnice sredi maja izpeljala organizacijsko obsežno in zahtevno Srečanje potujočih knjižnic Slovenije. Na Lavričevem trgu se je postavilo na ogled vseh 12 slovenskih potujočih knjižnic in vozilo iz Karlovca, Hrvaška.

150 Letnica Lavričeve knjižnice

Lavričeva knjižnica Ajdovščina je 16. maja slovesno obeležila 150. obletnico odprtja čitalnice v Aj-dovščini in s tem začetka javnega knjižničarstva na Vipavskem. V kulturnem programu so pomembne mejnike v razvoju knjižnice igralsko interpretirali člani KUD Javorov hu-dič, program je sooblikoval Kvartet Nova.

Slovesnosti so se udeležili minister za kulturo dr. Uroš Grilc, poslan-ka Eva Irgl, ajdovski župan Marjan Poljšak in podžupana Igor Česnik in Drago Vidrih, predsednica Zveze bi-bliotekarskih društev Slovenije mag. Sabina Fras Popović in predsednica Sekcije za potujoče knjižnice pri tej Zvezi Tjaša Mrgole Jukić.

Sabina Fras Popovič je med drugim poudarila, da so (javne) knjižnice najbolj obiskane kulturne ustanove v Sloveniji, s svojim poslanstvom pa so najpomembnejša javna služ-ba. »Vsak cent, ki ga knjižnicam namenijo občine in ministrstvo, se štirikratno povrne«, je izpostavi-la. Pristojni minister dr. Grilc, ki je čestital knjižnici in Ajdovcem, pa je dejal, da so knjižnice odgovorne za neomejeno dostopnost gradiv in za razvoj bralne kulture, kot informa-cijska središča, središča znanja in socialni prostori pa delajo »vednost dostopno in s tem prispevajo k de-mokratizaciji državljanov. »So mor-da najbolj javni prostor, v katerega ima vsakdo dostop brezplačno, brez

pogojevanja s socialnim ali z drugim statusom. Znanje delajo dostopno in nam ne dopuščajo izgovora za ne-dednost«, je zaključil minister, ki je Lavričevo knjižnico pohvalil kot eno tistih, ki jih podatki uvrščajo v vrh. Župan Marjan Poljšak je nekdanjim in zdajšnjim zaposlenim čestital in zaželel, da bi knjižnica v skladu s poslanstvom še naprej prispevala k družbenim spremembam za boljši jutri.

Direktor knjižnice Artur Lipovž se je zahvalil ustanoviteljem za dober odnos do knjižnice, ki se odraža tudi v tem, da gre ta v korak s časom in je po vsem, razen po letih, mlada. Vlaganje ni toliko pomembno za knjižničarje, kot za ljudi, ki storitve uporabljajo. Vloženi evro se vrne na drugačen način. »Tudi zato smo ustanovitelje seznanili s prostorsko stisko v matični knjižnici, ki nas ute-gne v naslednjih letih močno omejiti pri nadaljnji rasti, pa tudi hlevček za bibliobus bi si želeli. Vremenske pro-gnoze niso najboljše, so nam dejali –pa vendar so nam dali na znanje, naj le pripravimo načrte – če se bo le kaj zjasnilo v bližnji prihodnosti. Raču-namo torej na vreme - in to je naša velika želja ob prazniku!«, je dejal Lipovž in zaključil s hudomušnim vprašanjem: »Je prav, če rečem, da se kljub letom držimo še kar dobro?«

Zgodbe in kolumne izpod Čavna

V Lavričevi knjižnici smo pred vročim poletjem predstavili kar dve knjigi domačih avtorjev Tina Ma-mića in Pavla Petra Bratina. Tako kot avtorji je tudi tematika predsta-vljenih knjig izpod Čavna, iz doline pod Čavnom sta doma tudi Ivana Slamič in Jurij Paljk, ki sta knjigi predstavila.

Novinar, zgodovinar in publicist Tino Mamić je v knjigi Protestan-tino, kolumne izpod Čavna zbral svoje najbolj odmevne kolumne iz Bonbona, Primorskih novic, Demo-kracije, Ampak , Ognjišča, Sončne pesmi. Jurij Paljk je poudaril, da »Tino Mamić piše na drugačen na-čin kot drugi novinarji, večkrat pri-poveduje zgodbe, ki jih ne razume-mo. Piše brez dlake na jeziku, pove kar misli, ne glede, če jih dobi po glavi.« Zapisi so vzeti iz vsakdanje-ga življenje slehernika, opisujejo naš razdrobljeni svet, običajni problemi so opisani s ščepcem humorja. Odli-kuje ga neposrednost, iskrenost pa tudi iskrivost in na čase hudomu-šnost, s katero se sooča tako z vsak-danjostmi moža in očeta štirih otrok kot tudi navadnega človeka, občana in ne nazadnje državljana.

Tino Mamić se z veseljem spomi-nja časov, ko je bil reden obiskovalec naše knjižnice takrat še v stavbi stare šole pri kavarni in je zato ponosen, da je prva, krstna predstavitev knji-ge, prav v Lavričevi knjižnici.

Tudi Pavel Peter Bratina iz Ka-menj, teolog po izobrazbi, je delal v katoliškem cerkvenem tisku, urejal in sourejal več revij in časopisov, ne-katere med njimi je pomagal ustano-viti. Kot prevajalec je v slovenščino

prevedel več kot 40 knjižnih enot, v glavnem iz italijanščine, ob brskanju po arhivih in drugih virih pa mu prav pride tudi znanje latinščine in nemščine. Iz »brskanja« po starih arhivih in spominih so tako nasta-le publikacije Cerkve župnije sv. Mihaela v Kamnjah na Vipavskem. Kamnje – 422 let glagolskega napi-sa, Čaven in Mala gora v spominih Alojza in Lenarta Slokarja. Zadnja leta se v večji meri posveča leposlov-ju. Nekakšen prehod je bila že knjiga Pod sedmim križem, njegova zadnja knjiga Pod to goro čavensko pa pri-naša 13 zgodb »iz moje doline«, v katerih je povzemal doživljanje 20. stoletja v kraju pod Čavnom. »Člo-vek je nekje zasidran, to je njegova očetnjava,« pravi Bratina. Seveda imajo zgodbe zasnovo v avtobiograf-skem dogodku, vendar so zgodbe le-poslovno napisane in sam avtor pri-zna, da večkrat ni vedel, kam ga bo pisanje zaneslo in kako se bo zasu-kalo življenje glavnega junaka. Ivana Slamič je še dodala, da so »zbrane novele, pravzaprav kratke zgodbe, prežete s krščanstvom, vendar je tu drugače kot smo ga navajeni.« Oba sta se spominjala svojih profesorjev na tedanji nižji gimnaziji, ki jih je Bratina tudi opisal v svojem delu. Na primer učitelja Pelicona, pa profeso-rico slovenščine Marico Slamič, ki je v učencih znala prebuditi iskanje, razmišljanje in pisanje. Poudarjala je, da mora človek imeti svoje mne-nje in široko znanje.

»Knjiga vas bo pritegnila, ne glede katerega nazora ste,« so bile bese-de, ki so sklenile predstavitev. Zdenka Žigon

Osnovnošolci - arheologi

Z izletom v neznano smo podelili še zadnjo nagrado letošnjega Slo-venskega knjižnično-muzejskega MEGA kviz in s pomočjo Goriške-ga muzeja učencem 7. b iz OŠ Do-bravlje približali poklic arheologa ter restavratorja.

Na zaključni prireditvi Slovenskega knjižnično–muzejskega MEGA kvi-za v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini 24. aprila smo izžrebali nagrajence in razdelili nagrade. Zaradi teme kviza (Rimljani) je bila naša gostja arheologinja Ana Kruh iz Goriškega muzeja, ki nam je s pomočjo najdb približala življenje Rimljanov v na-ših krajih in nam predstavila poklic arheologa. Ob prihodu v knjižni-co so učence pričakali pravi rimski vojaki: s kostumi nam je priskočilo na pomoč Kulturno izobraževalno društvo Teodozij iz Vrhpolja. Ker so njihovi člani v dopoldanskem času v službi, so se v vlogi vojščakov preiz-kusili zaposleni v knjižnici. Ženski del kolektiva se je preoblekel v Ri-mljanke. Pri žrebanju nagrajencev nam je poleg Ane Kruh pomagala tudi Tanja Cigoj iz Pilonove galerije.

Podelili smo 36 knjižnih nagrad, 6

koledarjev, 30 kompletov razglednic in 80 knjižnih kazalk.

Na izlet v neznano pa so morali sedmošolci iz OŠ Dobravlje počakati do 10. junija. Takrat jih je pred šolo čakal avtobus in šele na njem smo jim izdali, kam smo namenjeni in kaj smo zanje pripravili.

Naš cilj je bil Vila Bartolomei v Solkanu, kjer nas je s sodelavci že ča-kala arheologinja Ana Kruh. Zanje so pripravili arheološko in restavra-torsko delavnico, ki je sledila kratki predstavitvi arheološkega izkopa-

vanja. Osnovnošolci so se seznanili z arheološkim delom in restavrira-njem glinenih najdb, kar je predsta-vila Anina kolegica; ogledali smo si tudi restavratorsko razstavo Ohrani-ti preteklost za danes in jutri in raz-stavo Posodje na Goriškem.

Sledil je praktični del - delavnica na vrtu za vilo. Fantje in nekaj deklet so se odločili za arheološko delavnico, ostala dekleta pa za restavratorsko.

V arheološki delavnici so iz pe-skovnika izkopavali okostje, novce, kosti, ključe, dele ogrlice … Vse so morali popisati in spraviti v vrečke. Na koncu je moral vsak najdbo še interpretirati. Izkazalo se je, da mo-raš biti pri popisovanju natančen, ker pride lahko drugače do napačne razlage.

V restavratorski delavnici pa so de-kleta iz koščkov keramike sestavljale posodo, jo zlepile skupaj in dodale manjkajoči del. Restavrirane izdelke so učenke lahko odnesle s seboj do-mov. Kljub vročini vnema učencev ni upadla. Fantje so ob koncu arheo-logom pomagali tudi pospraviti. Martina Zalar

Zadnja novica iz knjižniceSvet občine Vipava je na svoji seji odločil, da prejme najvišje Priznanje obči-

ne Vipava za leto 2014 Lavričeva knjižnica Ajdovščina. Priznanje bo knjižnici izročeno na slovesnosti ob občinskem prazniku 20. junija v Dvorcu Lanthieri v Vipavi.Vzemi, preberi in daj naprej!Takšno je načelo knjig, dvd-jev, kaset … ki jih najdete v lepo poslikani hiški

(ročna poslikava je delo Anje Kranjc) na nabrežju Hublja ob Lavričevi knji-žnici. Hiška je bila postavljena ob 150-letnici kot del projekta Knjiga mimo-bežnica. Knjigo lahko vsakdo vzame brezplačno, jo odnese in prebere, lahko prinese katero drugo … Prve knjige je v hiško namenila knjižnica, vanjo jih je zložil minister Uroš

Grilc – do njega so prešle iz roke v roko, torej v verigi. Sprehajalci so hiško že »posvojili«, knjige torej že krožijo, kar je tudi namen.

Foto

: Pol

ona

Ipav

ec

Št. 33 • 17. junij 201414 Kultura

Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom

Projekt THETRIS – Razvoj med-narodne tematske cerkvene poti s sodelovanjem lokalne skupnosti povezuje mednarodne cerkvene poti po srednji Evropi. Vanj je vključenih enajst partnerjev v osmih državah, poleg Slovenije še Nemčija, Slovaška, Madžarska, Češka, Poljska, Italija in Avstrija. Iz Slovenije sta se v projekt vključili Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica in BSC Regio-nalna razvojna agencija Gorenjske. Namen projekta je s sodelovanjem lokalne skupnosti ohranjanje, pred-stavljanje in vzpostavljanje trajno-stne rabe cerkvene kulturne dedi-ščine za zagotavljanje socialne in ekonomske vitalnosti podeželskih skupnosti. Vodja projekta na Raz-iskovalni postaji v Novi Gorici dr. Špela Ledinek Lozej je predstavila projekt in vključene partnerje. Vanj je vključena cerkvena dediščina raz-ličnih veroizpovedi, odlikuje pa ga tudi raznolikost z umetostnozgodo-vinskem pogledu, kar priča o raz-burkani zgodovini Evrope.

V okviru projekta so na Razisko-valni postaji ZRC SAZU, Nova Go-rica oblikovali regionalno cerkveno pot po slovenskem delu nekdanje goriške nadškofije, v katero so vklju-čena glavna Marijina božjepotna

svetišča med Alpami in Krasom: Cerkev Lavretanske Matere Bož-je v Trenti, Cerkev Device Marije v Bovcu, Cerkev Marijinega imena na Mengorah, Cerkev Marije Sne-žne v Nadavčah, Cerkev Marijinege imena na Marijinem Celju (Lig nad Kanalom), Cerkev Device Marije na Vrhovljah pri Kojskem, Bazilika Matere Božje na Sveti Gori, Cerkev Gospodovega oznanjenja na Kosta-njevici v Novi Gorici, Cerkev Ža-lostne Matere Božje na Mirenskem Gradu, Cerkev Brezmadežne Device Marije na Gradišču nad Prvačino, Cerkev Marijinega vnebovzetja nad Vitovljami, Cerkev Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi, Cerkev Marije Snežne na Obeluncu nad Go-čami in Cerkev Device Marije Obr-šljanske pri Komnu. Pri nekaterih so tudi že postavili napisne table.

Dr Jasna Fakin Bajec je v okvi-ru projekta pripravila publikacijo s predstavitvijo vseh vključenih sve-tišč. Poleg umetnostnozgodovinske vrednosti pa je pri omenjenih sveti-ščih poudarek tudi na nematerialni dediščini, ki da pravzaprav dušo tej stavbni dediščini. To so razne legen-de, pesmi, spomini, ki so povezani s prav vsakim od teh svetišč. Namen projekta je torej prepoznavnost in valorizacija te cerkvene dediščine, hkrati pa tudi ozaveščanje in vklju-čevanje lokalne skupnosti v program njenega ohranjanja. V okviru pro-jekta so si izmenjali kar nekaj pri-merov dobrih praks. V Sloveniji npr. ob samostanu na Kostanjevici deluje skupnost Srečanje, na Sveti gori pa je pravi center različnih delavnic na-menjenih tudi kot psihoterapevtska

pomoč v različnih stiskah. Na Polj-skem so pripravili izobraževanje za lokalne vodnike, v katere so vključili brezposelne osebe in jih usposobili za vodenje in skrb po teh objektih, Italijani so iskali partnerje za obna-vljanje cerkvene dediščine (resta-vriranje slik, obnova objektov…). V Avstriji so za leto in pol zaposlili brezposelne osebe, ki skrbijo za sa-mostanske vrtove, pridelujejo in pre-delujejo zelišča in prodajajo izdelke. Za primorski del želijo pripraviti zemljevid in seveda oživiti stare ro-marske poti do teh središč. Razmi-šljajo tudi o izobraževanju vodnikov, saj so prav oni odraz spomenika in kažejo na zavest lokalne skupnosti o dediščini.

Dr. Neva Makuc pripravlja vsebine in strokovno gradnjo za transnaci-onalno cerkveno pot. Vizualizacija vseh objektov, vključenih v projekt bo konec poletja že zaživela na por-talu www.thetris.eu . Gre torej za transnacionalni značaj povezovanje ljudi v okviru evropske transnacio-nalne poti.

V okviru projekta je potekal tudi natečaj za izbor 3D fotografij za mlade od 15 do 25 let. Zaključek bo septembra na Madžarskem, ko bodo izbrali zmagovalni fotografijo, ki jo bodo pripravili v 3D tehniki. Foto-grafije Marijinih božjepotnih svetišč med Alpami in Krasom nekdanje goriške nadškofije so čez poletje na ogled v Lavričevi knjižnici v Aj-dovščini. Naj vam bodo spodbuda za kakšno poletno potepanje. Zdenka Žigon

Nina Strnad pela dobrodelno, za neodvisno življenje hendikepiranih

Venčko Petrič nas že nekaj let zapored v maju vabi na odlične koncerte, s še lepšim namenom. Z nakupom vstopnice namreč pri-spevamo za osebno asistenco hen-dikepiranim, za kar si prizadeva Društvo YHD.

Na letošnjem dobrodelnem kon-certu za dostojno življenje hendike-piranih je nastopila jazz pevka Nina Strnad, spremljala pa sta jo vrhunska glasbenika  Gregor Ftičar  na klavi-aturah in  Jaka Kopač  z alt saksofo-nom. V uri in pol koncerta smo sli-šali vse najlepše slovenske popevke v jazz izvedbi, glasbeno dopolnjene z imenitnimi solističnimi vložki obeh glasbenikov, da o Nininih vokalnih sposobnostih sploh ne izgubljamo besed. Slovenskim je Nina dodala še nekaj priredb znanih tujih ever-greenov, simpatično prevedenih v slovenščino. Obiskovalci smo bili navdušeni, z veseljem smo skupaj z Nino prepevali znane melodije. Prav za konec so nam pevka in glasbeniki podarili še Majdino Med iskrenimi ljudmi, tako zelo primerno pesem prav za te čase … Glasbenikom smo se iskreno zahvalili s stoječimi ovaci-jami, ki so si jih več kot zaslužili.

Bili smo odlična publika, z nav-dušenjem in glasnim ploskanjem smo nekako poskušali prikriti našo lastno zadrego – v času evforičnega

vsestranskega humanitarnega zbira-nja pomoči je namreč naša dvora-na na večer dobrodelnega koncerta ostala na pol prazna …

Venčko, ki je tudi sam popolnoma odvisen od pomoči, svojemu hendi-kepu navkljub opravi večino organi-zacijskih del. Celoten izkupiček od koncerta je šel za dober namen, Dru-štvu YHD, ki si prizadeva za osebno asistenco. Prisotna je bila tudi pred-sednica društva Klavdija Poropat, ki se je zahvalila Venčku za vso njegovo zavzetost in trud, ki ga vlaga v orga-nizacijo koncertov – letošnji je bil namreč že 5. po vrsti! Veliko je ljudi, ki za dostojno preživetje potrebujejo osebnega asistenta, država pa o tem problemu ne želi razpravljati.

No, kljub nekoliko nelagodne-mu občutku ob pogledu na prazne sedeže pa smo zaključili veselo in družabno. Ne nazadnje je tudi glas, ki se širi, veliko vreden. Še več pa druženje – ob glasbi, nato pa še ob kozarčku najboljšega iz Venčkotove rodne vasi Planine. Planinske go-spodinje pa so tudi letos poskrbele za lepo okrašene in slastno obložene mize v avli dvorane. Venčko ne bo obupal in vas že sedaj prijazno vabi na dobrodelni koncert v maju priho-dnje leto. Sh

Jane‘s Walk Ajdovščina 14‘

9. 5. 2014 je po ulicah Ajdovščine po-tekal prvi urbani sprehod z naslovom »Ali imamo v Ajdovščini mestno alejo in mestno središče?«. Sprehoda se je udeležilo 12 obiskovalcev, ki so izrazili močno željo po spremembah v me-stnem okolju.

Zbrali smo se pri fontani na trgu v C3, za katerega na občini pravkar načr-tujejo novo ureditev. Pogovarjali smo se o značaju trga in zaključili, da je to urban trg, namenjen predvsem sreče-vanju uporabnikov poslovnih in go-stinskih lokalov v kompleksu. Trg naj ostane v podobni funkciji, kot jo ima sedaj, s tem, da se poveča večnamenski prostor za izvajanje manjših prireditev.

Starejši prebivalci se spominjajo, da je bil Ajdovski park lepo urejen, z ribni-kom, cvetočimi gredicami, urejenimi

potkami, … Želeli bi si, da zopet po-stane glavni mestni park, v katerem bi se zadrževale različne generacije. Pre-dlagamo zamenjavo dotrajanih klopi z večnamensko urbano opremo, uredi-tev poti, ki so trenutno mestoma blatne in nepohodne, premišljeno zasaditev, predvsem pa svetlobno ureditev, ki bi ustvarila prijazno vzdušje tudi v večer-nem času.

Sprehod smo nadaljevali proti šol-skemu okolišu, kjer bi izpostavili slabo razporeditev cestišča, stoječega prome-ta in peš cone. Zaradi varnosti bi bilo potrebno šolarjem nameniti več povr-šin, trenutno je ob igriščih zgolj ozek pločnik. Na območju je sicer postavlje-nih nekaj ovir, ki onemogočajo avto-mobilski dostop in parkiranje, vendar je potrebna celovitejša rešitev. Po mo-

žnosti z novo ureditvijo tlaka, različ-nih struktur, ki bi poenotil prostor in hkrati ločil območje na peš cono in dovozno pot do občinskega parkirišča za stavbo. Na ta način bi nastala nova mestna aleja. Ko se bo šola preselila v novo stavbo, bi bilo potrebno ob alejo umestiti primerne vsebine.

Ob Lokavščku smo se sprehodili do rimskega obzidja. Opazili smo, da je pot neurejena, mestoma v zelo slabem stanju in ob padavinah skoraj nepreho-dna, čeprav je to glavna sprehajalna pot ob obzidju, namenjena tudi turistom. Ugotovili smo, da ni povezave med mestom in vodo. Apeliramo za bolj izkoriščeno obrežje z urejenimi do-stopi in pogledi. Celotno območje ob reki je potrebno nove urbane ureditve. Pozdravljamo namero celovite prenove pešpoti ob levem bregu Hublja in pri-čakujemo še več podobnih projektov.

Sprehod smo zaključili na Lavriče-vem trgu, za katerega smo ugotovili, da je izgubil svojo funkcijo trga, kot mestne dnevne sobe, namenjene lju-dem in je zgolj še parkirišče. Potreben je temeljit premislek o tem, kaj naj bo glavna funkcija našega mestnega trga, da bodo zadovoljene potrebe vseh občanov, tudi tistih, ki ne prebivajo v bližini. Trg smo poskusili prečkati po površinah za pešce in ugotovili, da je to praktično nemogoče. Obstoječi pločniki so neprilagojeni za vozič-karje, površin za kolesarje sploh ni, manevriranje med avtomobili pa se je

izkazalo za zelo nevarno. Predstavlja-mo si trg brez avtomobilov, primeren za ljudi, kjer se izvaja veliko različnih dogodkov, z novimi vsebinami v pra-znih okoliških stavbah in razširjenimi terasami lokalov. Prvi korak bi se lahko zgodil z eksperimentom zapiranja trga za nekaj ur, recimo ob nedeljah popol-dne, v poletnem času. Želimo si, da se vsako pobudo dogajanja na trgu pod-pre. Menimo, da lahko le ob aktivnem sodelovanju politike, širše javnosti in stroke, pridemo do uspešnih in trajno-stnih rešitev.

Problematična se nam zdi tudi nova ureditev Prešernove ulice, saj je nedefi-nirana in vlada zakon močnejšega. No-vonastalo površino bi bilo potrebno v celoti nameniti pešcem in to tudi ozna-čiti, saj je trenutna ureditev izredno nevarna, tudi za vrteške otroke, vozič-

karje, ... Bilo je že nekaj manjših nesreč, kjer so jo skupili pešci in kolesarji. Parter pred Pilonovo galerijo bi bilo potrebno razširiti. Celotna Prešernova ulica pa nujno potrebuje novo ureditev za pešce in kolesarje. Razmisliti je po-trebno o fizični preprečitvi parkiranja na pločniku, kjer ta sploh obstaja.

Vsi udeleženci prvega urbanega spre-hoda po Ajdovščini se strinjamo, da je bil sprehod uspešen in poln zanimivih idej in predlogov za izboljšanje prosto-ra v našem mestu. Veselimo se že urba-nega sprehoda naslednje leto, ko bomo ponovno skupaj iskali ideje, takrat morda za kakšen drugi predel mesta.

Želeli smo si, da bi se sprehoda poleg meščanov udeležili tudi predstavniki občine, da bi jim tako lahko neposre-dno predstavili svoje videnje. Društvo FORUM

Št. 33 • 17. junij 2014 15Kultura

FotoBeležka majskih in junijskih večerov v Pilonovi galeriji

Zaključni koncert Polone Soban, učenke Glasbene šole Vinko Vodopivec Ajdovščina iz razreda prof. Tine Rejc, sreda, 14. maja.

Lado Jakša, Slikanje je tvoja resnica, v prepričljivo avtorsko glasbo in multi-vizijo zajete Borčićeve slike, nedelja, 18. maja.

Davide Skerlj – starodavna ribja pot skozi oči sodobnega ustvarjalca, Oči-videc/Il testimone v petek, 23. maja.

Zaključna koncerta OPZ Višaji (zborovodkinja Petra Habjanič, klavir Meta Červ) ter OPZ podružnice Lokavec (zborovodkinja Petra Terbižan Slejko, kla-vir Anja Slejko) OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, četrtek, 5. junija.

Zaključni nastop učencev brenkal Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdo-vščina. Mentorji Matjaž Remec, Ante Radnić (kitare), Marko Prijatelj (tam-burica) in Tea Plesničar (harfe). V petek, 6. junija.

Tanja CigojVse fotografije: Primož Brecelj

Beseda v sliki, slika v besedi

Pilonova galerija je v torek, 3. ju-nija 2014 odprla svoja vrata malim ustvarjalcem - ti so v tednu do 11. junija razstavljali svoje slike, gra-fike ter izdelke iz gline, ki so jih bogatila tudi njihova spremljajoča besedila.

Sedemdeset otrok iz skupin Sonč-ki, Lunice in Zvezdice otroškega vrt-ca na OŠ Danila Lokarja v Ajdovšči-ni je sodelovalo v projektu Beseda v sliki, slika v besedi, katerega idejni vodja in nosilka projekta je bila Nad-ja Likar. Projekt, ki so ga skupno iz-vajale vzgojiteljice Mirjam Černigoj,

Polonca Klemenčič Cizera, Mateja Mikuž Kete, Nataša Ambrožič in Tajana Vitkovič, je združil lokalne umetnike in kulturne delavce: uči-telja slovenskega jezika in zbiralca ljudskega izročila Franca Černigoja, ilustratorko Laro Likar, magistro li-kovne umetnosti Silvo Karim, indu-strijskega in grafičnega oblikovalca Davida Lična, likovno pedagoginjo Silvo Copič ter likovnega pedagoga in ravnatelja OŠ Danila Lokarja Vla-dimirja Bačiča. Ti so jih obiskovali tekom leta in otroke seznanjali s svo-jim delom. Po njihovem zgledu so

otroci pod mentorstvom vzgojiteljic ustvarjali in poustvarjali tako v be-sedi kot v sliki.

Na otvoritvenem delu razstave, ki se je odvijal v Dvorani Prve sloven-ske vlade so se mali umetniki pred-stavili v besedi, sliki, plesu in glasbi, na odru pa gostili ustvarjalce, ki so jih spoznali med letom in jim skozi otroško umetniško izraznosti poka-zali pridobljeno znanje. Pesem, pri-poved, igra, izrazni ples, slikanje na platno, spremljava tamburic, zače-tni in zaključni recital so prireditev sklenili v popolnost, ki je svoj ume-tniški vrh dosegla v Pilonovi galeriji. Mali ustvarjalci, stari med 4,5 in 6 let, so nas vse navdušili. Otvoritve-ne prireditve se je poleg ravnateljice otroškega vrtca Alenke Močnik in direktorice Pilonove galerije Nataše Kovšca, ki sta bili tudi slavnostni go-vornici, udeležila tudi Marija Sivec, svetovalka Zavoda za šolstvo repu-blike Slovenije za predšolsko vzgojo iz Nove Gorice. Otvoritev razstave so podprli vodstvo vrtca, starši in sponzorji: KD Vipavski tamburaši, Mlinotest, Inkom, Cvetličarna Ja-smin iz Vipave, Grafika Kržič, Vrtni center Kalija, Fructal, BTF pekarski inženiring d.o.o., Elprema, Sadje in zelenjava Šabani ter Pekarna Kukaj.

Foto

: Prim

ož B

rece

lj

Pomembne / Preproste reči

dvaintridesetih dijakov zadnjega letnika predšolske vzgoje SŠ Veno Pilon Ajdovščina so bile v Pilonovi galeriji na ogled v zadnjem maj-skem tednu. V razstavnem gale-rijskem prostoru so se predstavili s skupinskimi ali individualnimi slikarskimi deli.

Dogodek je zaokrožil likovno de-lavnico, ki se je odvijala med slikar-sko razstavo Bogdan Borčić, slike (15. april – 18. maj 2014). Z umetnikom smo načrtovali tudi srečanje, vendar se je Bogdan Borčić, eden zadnjih Pilonovih tesnih prijateljev, vmes poslovil. Dijaki so mu zato posvetili svojo razstavo.

Pod mentorstvom profesorice li-kovne umetnosti Damjane Plešnar ter v sodelovanju s kustosinjo pe-dagoginjo Tanjo Cigoj so dijaki 4. č, 4. d in 4. e »poiskali« predmete, ki simbolizirajo njihov - tudi trenuten - odnos, razmerje ter razumevanje izbranega. Skozi ustvarjanje in pou-stvarjanje so se navezovali predvsem na umetnikov koncept razstavljene-ga, ko je postal objekt simbol ponov-no najdenega predmeta, tako, kot ga je Borčić »prebiral« in našel znotraj lastnega spomina.

Na kolažirani in poslikani podlagi so se tako znašli objekti, naslikani ali stvarni, na videz preprostih, že

uporabljenih stvari, ki pa so s svoji-mi pomenskimi ozadji segali onkraj svoje (navidezne) funkcije. Kot taki so nastopali v vlogi znakovja, em-blemov, prispodob njihovih sanj, želja, potreb, refleksij, navezanosti, vrednot … In tako se nam je zapisal naslov razstavi Pomembne / Prepro-ste reči - delno smo si ga izposodili z Borčićeve razstave grafik, ki se je v letu 2005 zgodila v Pilonovi galeriji.

Naj si bo to v minimalistično kom-pozicijo umeščena cigareta, emba-laže že porabljenih tablet aspirina, travna bilka, ki jo je tja le navidez naključno zanesla roka, trzalica ki-tare, likovno izrazito pričevalna tuba barve; vsi na slikovno podlago postavljeni ali uprizorjeni objekti so bili pomembne, četudi povsem vsakdanje reči. Naslikani prstan je zaznamoval vezi in povezanosti usod, kitajska pismenka je v večnost zapisala simbol prijateljstva. Zarisa-lo se je kolo motorja, pojem svobode in (tudi duhovnih) daljav in širjav, novodobni kelihi / grali s pijačami mladosti, sidro trdnosti, varnosti, zvestobe in stanovitnost v upanju, vozovnica v sicer ne tako daljni svet, ki pa zmore širiti obzorja, boleči-na, ki nas doseže in objame s svo-jimi lovkami, drevesni list, ki smo ga ljudje z nerazumevanjem narave

pretvorili zgolj v senco svoje podobe … po Magrittu interpretiran zapu-ščeni zob, ki ni zob, vse do drobcev ogledala, v katerem se dejansko zr-cali neskončnost podob in komple-ksnost obrazov življenja, ker mi »ni-smo preproste reči« … in ker za sabo puščamo sledi v spominu zanamcev. Mobilni telefon, ta obči objekt brez katerega si večina izmed nas ne more več predstavljati vsakdanjika, so po-stavili na megličast zaslon – ravno v tej motnosti ozadja se je razkrivalo povsem jasno sporočilo o tem, kako nam lahko zgolj predmet zamegli pogled na bistvo pomembnega.

Program, spremljajoč odprtje razstave, so razstavljavke in raz-stavljavci pripravili in vodili sami, glasbeno ozadje pa so izvedli njihovi sošolci, udeleženci izbirnega pred-meta glasbenega izražanja. tc

Foto

: Prim

ož B

rece

lj

Poletje 2014 na Pilonovi do-mačiji

Petek, 13. junija Ob 20.00 odprtje fotografske

razstave Joséja Pedra Cortesa in Bojana Radoviča Japonska z evropskimi očmi/Japonska danes XIV. Razstava se bo zaključila 4. julija.

Sobota, 21. junijaPoletna muzejska noč – ob 19.00

vodstvo po razstavi Japonska z evropskimi očmi /Japonska danes XIV . Po razstavi bo vodil fotograf Bojan Radovič. Galerija bo odpr-ta od 18.00 do 22.00.

Četrtek, 10. julija Ob 20.00 odprtje slikarske raz-

stave Nekje/Somewhere Iva Pran-čiča. Vabljeni k ogledu vse do konca avgusta. Razstavo si bo moč ogledati po poletnem urni-ku; galerija bo odprta od pone-deljka do petka med 8. in 16. uro.

Št. 33 • 17. junij 201416 Kultura

Mladinski zbor OŠ Danila Lokarja v Franciji

Da bomo odšli v Francijo, nam je že lansko leto povedala naša zboro-vodkinja Marinka Šuštar. Čeprav skoraj vsako leto kam odpotujemo, je bila novica o tem potovanju zares fantastična. Vsi smo se zelo veselili »odprave«.

Ljudje smo vedno veseli, če je naše trdo delo poplačano.

Da naši napori niso brez smisla. Da čas, ki ga porabimo, da bi ne-

kaj dosegli, ni vržen stran brez vi-dnih rezultatov.

Tako smo tudi pevci mladinskega pevskega zbora Lokarjeve osnovne šole presrečni, da so dolge ure pri-prav poplačane s petjem v tujini, ki ga čakamo celo leto, tja od prve sep-tembrske vaje dalje.

Tako smo se v torek, 30. aprila, v poznih večernih urah zbrali na av-tobusni postaji v Ajdovščini. Naše navdušenje je bilo na vrhuncu in vsi smo komaj čakali, da se poslovimo od staršev in začnemo dolgo pot do Francije, natančneje vzhodni pre-del Francije, Juro. Med potjo smo se ustavili v Švici, kjer smo si ogle-dali Ženevsko jezero. Ob jezeru, ki je ogromno, smo videli zunanjost gradu Chillon, mesti Lousanne in Montreux, kjer smo ob spomeniku Freddyju Mercuryju zapeli eno ro-kovsko. Bili smo navdušeni nad ure-jenostjo in lepoto Švice. V večernih urah nas je pot pripeljala v Francijo, v Baume les Dames, manjše mesto blizu Besançona. Tam so nas sprejeli odprtih rok. Kot v zboru so nas v slo-venščini pozdravili z dobrodošli, mi pa njih z »bon soir« in družine pri katerih smo stanovali, so nas odpe-ljale domov. Družina kjer sva s pri-jateljico preživeli štiri dni, je bila res najboljša.

V četrtek so nas najprej pozdravi-li organizatorji, zbor Les Enfants de l´Espoir,

Otroci upanja, ki deluje tudi do-brodelno in je ambasador Združenih narodov. In že smo se začeli pripra-vljati na nastop v katedrali Saint--Jean v Besançonu. Takrat smo tudi spoznali pevce iz Francije in pevke iz mesta Tver v Rusiji. Skupaj smo se sprehodili do utrdbe Citadelle, kjer smo si ogledali živalski vrt. Videli smo veliko zanimivih živali, od le-vov do papagajev. Zvečer smo nastop opravili odlično in občinstvo je bilo navdušeno.

V petek zjutraj smo se odpravili na ogled mesta Besançon. Mesto je za-res veliko in videli smo ogromno za-nimivih stavb in znamenitosti, med njimi rojstno hišo pisatelja Victor-ja Hugoja, avtorja Notredamskega zvonarja in Nesrečnikov, ki jih po-znamo tudi kot muzikal. Zahvalju-joč njegovi zgodovinski in kulturni

dediščini ter edinstveni arhitekturi je Besançon leta 1986 dobil oznako »mesto umetnosti in zgodovine«, od leta 2008 je Citadella v sklopu Vau-banovih utrdb tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dedišči-ne. Ogledali smo si še muzej Les Ma-isons Comtoises, ki je nekakšna zbir-ka tradicije in kulturne dediščine.

Pozno popoldne smo se odpravili v »naše« mesto Baume les Dames, kjer smo imeli samostojen koncert pred številnim občinstvom. Na tem nastopu sta nam dirigirali obe diri-gentki, Marinka Šuštar, ki je v fran-coščini tudi napovedovala in Petra Habjanič, ki je zbor začela voditi le-tos. To je bilo njeno prvo potovanje v tujino z našim zborom. Odrezala se je fantastično. Peli smo v cerkvi iz dvanajstega stoletja, ki je spome-niško zaščitena, ima izjemno aku-stiko in je namenjena samo kultur-nim dogodkom. Koncert je bil zares odličen in publika je bila navdušena nad nami. Tudi sami smo bili izre-dno zadovoljni z nastopom. Na vseh nastopih smo prepevali ob klavirski spremljavi vedno nasmejane Mete Červ. S stoječim aplavzom so poslu-šalci izsilili še tri dodatne skladbe, na koncu koncerta pa so z nami tudi za-peli. Bili smo kot pravi profesionalci, saj smo na dvournem koncertu za-peli kar triindvajset skladb.

Peti na takih koncertih je zares mogočno. Kot bi začaral občinstvo in čas za tistih nekaj minut skladbe in ga nato spustil iz čarobnih nitk, da bi skupaj šele po koncu ponovno začela teči naprej. Je kot občutek zadrževanja diha, kot bi se sleherni poslušalec ne želel premakniti, da ne bi zmotil vibracije tona, ki se od-bija ob kamnite stene kake katedra-le ali mestnega trga in prihaja iz ust pevca, zaverovanega v dirigenta.

In potem postane petje pravi uži-tek in ni več le trda vaja, je privile-gij ter čast in ne obveznost. Takrat, se mi zdi, nobeden od navzočih ne misli na nič drugega kot na tone, ki se nežno razlivajo v najrazličnejše glasbene barve in se mehko dotikajo naših ušes, rok, glave, telesa… Do takih občutij in vzdušja lahko pride le na mogočnih koncertih, ko se vsi počutijo resnično majhne v primer-javi z zbori, ki so svoj program že odpeli, a na koncu zapojejo resnič-no ''veliko''. In z ''velikim'' progra-mom ne mislim dolgega, ampak ka-kovosten program, ki vsekakor šteje več od prvega.

V soboto smo jutro preživeli pri družinah. Popoldne pa so se pričele vaje za gala koncert mednarodnega festivala. Katedrala, ki sprejme več kot tisoč ljudi, v kateri je bil koncert, je bila na vseh koncertih polna. Bila

je tudi prava učna ura gotike z dolgo ladjo, rebrastimi stropi, čudovitimi barvnimi vitraji in rozeto. Na vaji se nam je pridružili svetovno znani an-gleški deški pevski zbor iz znanega Oxforda, The Choir of New College Oxford, ki ga vodi slavni dirigent Edward Higginbottom.

Občudovali smo njihove močne in zveneče glasove in bili ponosni, da pojemo skupaj z njimi. To se pevcem iz Ajdovščine ne zgodi vsak dan! Na nastopu smo se znova odlično odre-zali in prejeli burne aplavze. Na kon-cu smo skupaj z ostalimi zbori zapeli še štiri pesmi in zvenele so prekra-sno. Pri klavirju je mednarodni zbor spremljala naša pianistka Meta. Do-bili smo veliko pohval in zahval, a vseeno smo bili žalostni, ker je bil ta koncert zaključek festivala in smo se morali naslednje jutro že posloviti od novih prijateljev.

V nedeljo smo sodelovali še pri slovesni maši, ki jo je daroval besan-sonski nadškof. Poudaril je pomen prijateljstva med ljudmi in pomen glasbe, ki lahko povezuje narode, kar je dokazal tudi festival. Na poti do-mov smo se še enkrat ustavili v Švici, tokrat v Luzernu, kjer smo prepevali po trgih predvsem korejskim turi-stom, nato pa smo se preko Italije odpeljali v Ajdovščino, kamor smo prispeli v ponedeljek zjutraj.

In tako smo se, in se bomo, upam, še dolgo vračali iz gostovanj polni sreče, ki nam jo podari navdušeno občinstvo s svojimi nasmehi, s po-hvalnimi besedami ali pa kar tako, z vzdignjenimi palci. Različni jeziki nas res nekoliko razdvajajo, zato pa toliko bolj združuje pesem.

Potovanje je bilo super in imeli smo se odlično. Bivanje pri družinah je bilo prav posebna izkušnja spozna-vanja francoskega jezika, njihovih izvrstnih sirov in ostalih francoskih dobrot ter navad tega zanimivega evropskega naroda.

V Franciji smo spoznali veliko no-vih prijateljev, ki jih že pogrešamo in upamo, da se bomo znova srečali. S prepevanjem smo navdušili več tisoč poslušalcev,

ki so po naši zaslugi spoznali slo-vensko glasbeno ustvarjalnost in po-ustvarjalnost, vzbudili pa smo tudi zanimanje za našo domovino, za kar imajo zasluge tudi družine Pipan - Planina, Krečič - Planina, Lemut - Tilia in Terbižan – Trta 1949 s svo-jimi pridelki, za katere se jim iz srca zahvaljujemo.

Peti je torej deliti in prejemati ve-selje, Peti pa, spoznavati nove kraje, sprejemati kulture, spletati prija-teljstva in se preprosto sprostiti, to pa je neprecenljivo in čudovito!

Z gostovanjem v Franciji zbor po-časi zaključuje svoje jubilejno, štiri-deseto pevsko sezono. Začela se je v oktobru s čustvenim slavnostnim koncertom, nadaljevala v novembru z nastopom v Italiji, z zlatim držav-nim priznanjem v Zagorju v apri-lu in festivalom v Besançonu. Pred koncem šolskega leta zbor čaka še nekaj nastopov, na katerih se že ve-selimo vseh, ki nas radi poslušajo. Ema Kerkoč, Barbara Kobal

Odprtje razstave grafičnega natečaja »Po čebelah se zgleduj«

15. 5. 2014 je na OŠ Dobravlje po-tekalo odprtje osmega likovnega natečaja »Po čebelah se zgleduj« s podnaslovom »IGRA«. Razstavo iz-branih grafičnih listov smo obogatili s tradicionalno poslikanimi končni-cami društva MOST iz Ajdovščine.

Veselimo se medgeneracijskega sodelovanja, saj je težko živeti pri-hodnost in obenem odklanjati pre-teklost, živeti brez korenin, zunaj zgodovine. Med preteklostjo in pri-hodnostjo je treba iskati ravnotežje. Biti odprt za novo in upoštevati sta-ro. Tudi ni treba starega uničevati, da bi na njegovem pogorišču gradili novo, ampak lahko staro stalno pri-lagajamo novemu. Zakaj ne bi izko-ristili vsega potenciala, ki ga nudi preteklost v vsej svoji širini in v vseh svojih odtenkih? Nepotrebno je na novo odkrivati in ponavljati stvari, ki so jih odkrili že pred nami. Po-trebno je le nadaljevati tam, kjer so

pred nami končali.Kot člane strokovne komisije smo

gostili Silvo Copič, Niko Božič in Davida Lična. Vse prispele grafike so skrbno pregledali, strokovno oce-nili in izbrali dela za razstavo, pri čemer so največ poudarka namenili izvirnosti, starostni stopnji otroka in temu, kaj otrok na določeni stopnji zmore.

Iskrena hvala vsem mentorjem, učencem in kolektivu OŠ Dobravlje. V avli naše šole se bohoti pisan izbor grafičnih listov in kar kliče po toplej-ših dneh.

Uživajte v igri in skupaj s čebelami v opojnih vonjih cvetočih travnikov in zelenih gozdov. Za konec pa še vprašanje: »Ali ste vedeli, da bi mo-rala 1 čebela za 1 kg medu obleteti več milijonov cvetov oz. bi mora-la sedemkrat obleteti svet?« Maja Štefin

Foto

: Pet

er V

alič

Kraj, odtisnjen v spomin

Likovni natečaj Kraj že osemnajst let povezuje zgodbe otrok in krajev Pri-morske. Na likovni natečaj Kraj, odtisnjen v spomin smo letos prejeli 478 likovnih del iz 22 osnovnih šol ter ene šole z nižjim izobrazbenim stan-dardom. Učence je vodilo in usmerjalo 46 mentorjev in mentoric. Vabilu k ocenjevanju prispelih grafičnih listov so se odzvali trije domači umetniki: David Ličen, Tea Curk Sorta in Silva Copič. V izbor za razstavo natečaja se je uvrstilo 108 izdelkov. Med njimi je komisija enakovredno nagradila deset likovnih del. Odprtje razstave v petek, 16. 5. 2014, je bilo v šolski galeriji na stavbi 1. Dela bodo na ogled do konca šolskega leta. Vabljeni.

Št. 33 • 17. junij 2014 17Mladi

MC teden mode 2014Pomladni čas je v MC Hiša mla-

dih že po tradiciji namenjen modi in modnemu ustvarjanju in tako je bilo tudi letos, saj je za nami že če-trti MC Teden mode, ki je potekal med 12. In 17. Majem 2014, seveda

v Mladinskem centru Hiša mladih. Teden, ki je bil poln najrazličnejših aktivnosti s področja mode je v leto-šnjem letu malce osvežen in tako še privlačnejši za obisk. Rdeča nit pa je bila Trendologija.

Foto

: Kar

im S

hala

by, A

na K

ete,

Mat

jaž

Jazb

ar

Razstava »Razglednice iz Evrope«

Mladinski svet Ajdovščina: Na tribunah pred Hišo mladih v Pa-lah stoji razstava Razglednice iz Evrope. Na ogled je 28 fotografij iz držav Evropske unije, ki so jih pri-spevali mladi Ajdovci.

Mladinski svet Ajdovščina izvaja v letošnjem letu projekt S sosedi za skupno prihodnost, ki ga financi-ra zavod Movit v okviru programa Mladi v akciji. Tekom projekta si sle-di več tematskih mesecev, ki vklju-čujejo različne aktivnosti. Tako smo v mesecu maju, ki je mesec Evrope in mesec mobilnosti, postavili razstavo RAZGLEDNICE IZ EVROPE, ki predstavlja različne oblike mobil-nosti mladih. Razstava je sestavljena iz 28 fotografij, vsaka pa je posne-ta v drugi državi članici Evropske unije. Fotografije so prispevali mla-di iz Ajdovščine in okolice, ki so iz različnih razlogov potovali po teh državah. Nekateri so tam študirali,

delali, opravljali prakso, drugi pa so raziskovali in dopustovali ter si tako bogatili in širili obzorje. Z razstavo želimo spodbujati mobilnost med mladimi in predstaviti možnosti, ki jih ponuja EU. Veliko je programov, preko katerih lahko mladi obiščejo različne evropske države. Eden naj-bolj poznanih je Erasmus+, ki je nov program evropskega sodelovanja na področju izobraževanja, usposablja-nja, mladih in športa. Program je za-stavljen zelo široko in skoraj gotovo se za vsakega mladega nekaj najde. Sicer pa se lahko tudi s pomočjo Ai-eseca odpravite na delovno prakso v tujiino. Te možnosti je že izkoristilo kar nekaj mladih iz Ajdovščine, ki so nam poslali tudi najboljše utrinke iz svojega potovanja. Vsem mladim, ki so prispevali fotografije in s tem omogočili razstavo, se najlepše za-hvaljujemo.

Otvoritev razstave RAZGLEDNI-

CE IZ EVROPE je potekala 16. maja 2014, na ogled pa bo celo poletje. Vabimo vas da si jo ogledate! V okviru otvoritve pa je MSA pode-lili tudi priznanja in nagrade naj mladim prostovoljcem in prosto-voljkam ter naj mladinskim pro-stovoljnim projektom, ki jih letos podeljujejo že četrto leto.

Naziv naj mlada prostovoljka ob-čine Ajdovščina v sezoni 2012/2013, v kategoriji do 18 let si je zaslužila Tjaša Tonja. Naziv Naj mlad pro-stovoljec občine Ajdovščina v sezoni 2012/2013, v kategoriji od 19 do 29 let je prejel Jan Likar. Priznanje za sodelovanje na natečaju Naj mlad prostovoljec/ naj mlada prostovolj-ka v kategoriji do 18 let pa je prejela še Ela Kranjc. Naziv Naj mladinski prostovoljski projekt v občini Ajdo-vščina v sezoni 2012/2013 si je pri-služil projekt Pravljična dežela da-ril – novoletna okrasitev in oživitev Šturskega parka, Arhitekturnega društva Forum iz Ajdovščine. Poleg plaket in priznanj Mladinskega sveta Ajdovščina so naši prostovoljci dobili tudi nagrade, ki sta jih podarila pod-jetje Intersport in turistična agencija Marco Polo, ki se jim za sponzorstvo najlepše zahvaljujemo. Vsem pre-jemnikom priznanj in nagrad pa še enkrat iskreno čestitamo in jim že-limo uspešno delo še naprej. MSA

Kašev letni vrt 2014Kašev letni vrt je tradicionalna,

brezplačna prireditev Kluba ajdo-vskih študentov in dijakov, ki bo letos že devetnajstič popestrila poletno do-gajanje na domačih tleh.

Odvijala se bo na lokaciji Mladin-

skega centra in hotela v Ajdovščini, vse petke, sobote in nedelje v mese-cu avgustu. Zaobjemala no umetnost, kulturo, zabavo in šport.

Petkovi večeri bodo namenjeni glas-benim koncertom, namizne in druge

družabne igre bodo krajšale sobotne večere, nedeljske popoldneve bodo bogatili potopisi svetovnih popotni-kov, nedeljski večerni glasbeni kon-certi pa bodo zaključili tedensko do-gajanje. Na priredivi ne bodo manj-kali popoldanski športni turnirji, ki se bodo prirejali na več lokacijah.

Gostje Mladinskega hotela Ajdovščina v mesecu maju

Ekipa Mladinskega hotela Ajdo-vščina se je odločila, da bo po novem kot zanimivost objavljala število in nacionalnost svojih gostov. Po mestu je namreč velikokrat slišati vpraša-nja v stilu: »…ma kej kdu sploh spi tm, u Palh?...«, »Ma ski bi kdurkoli pršu spat u hostl u Wajdušno?« in podobna vprašanja. Tako bodo bral-ci obvestil dobili direkten vpogled v nacionalnost gostov našega mladin-skega hotela.Prebivališče

gosta

Število gostov Število

prenočitev

Bolgarija 4 4

Bosna in

Hercegovina

19 19

Druge azijske

države

6 12

Finska 5 10

Francija 2 2

Hrvaška 18 18

Italija 11 11

Makedonija 1 1

Romunija 4 4

Rusija 1 1

Slovenija 93 133

Skupaj 164 215

Poletni modelarski tabor

Prihaja poletje in Modelarsko dru-štvo Ventus v sodelovanju s Hišo mladih Ajdovščina ponovno pripra-vlja sodelovanje na področju tehnič-nega izobraževanja mladih. Za nami je že uspešno izpeljan poletni tabor ter sobotne modelarske delavnice. Sedaj smo pripravljeni na poletno ustvarjanje. Naše glavno vodilo je spodbujati zavest o tehniki, ročnem delu, oblikovanju in na tak način otroke pripraviti na zahtevnejše na-loge, ki sledijo v šoli, na univerzi ali

pa otrokom omogočiti, da zgolj pri-dobijo nekaj koristnega za življenje.

Vabljeni vsi, ki si želite ustvarjalne-ga preživljanja poletnih dni.

Termin: 7.7. – 11.7.2014Kje: Mladinski center hiša mladih

AjdovščinaNamenjeno: Otrokom 1.-6. razre-

da OŠPrijave ter dodatne

informacije:http://www.md-ventus.si/ ali facebook

Št. 33 • 17. junij 201418 Rekreacija

Sestavite svojo štafetno ekipo (plavalec, kolesar in tekač) in nastopite na triatlonu, katerega glavni namen je zabava in druženje športnikov različnih disciplin

Spremljevalni program z animacijo otrok in odraslih, zabavni program s pogostitvijo, razglasitev rezultatov in podelitev priznanjNIŽJE CENE V PREDPRIJAVI DO 19. JUNIJA 2014

več informacij na www.3atlon.si in na naši FB strani - TRIATLON KLUB AJDOVŠČINA

PRIDRUŽI SE NAM

SOBOTA, 22. JUNIJ 2014 JEZERO VOGRŠČEKKROS TRIATLON ZA VSAKOGAR POSAMIČNO IN ŠTAFETA: 250M PLAVANJE/11KM KOLO/3KM TEK DRŽAVNO PRVENSTVO V SPRINT KROS TRIATLONU: 750M PLAVANJE/17KM KOLO/5KM TEK

ČASTNI POKROVITELJPREDSEDNIK RS

BORUT PAHOR

2. PROACTION KROS TRIATLON VOGRŠČEK

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Letno kopališče AjdovščinaVabljeni na Letno kopališče Ajdovščina! Odprti smo že 21. in 22. junija med 13. in 19. uro, 24. junija pa ste vabljeni na dan odprtih vrat, od 13. ure naprej. Nato pa bo kopališče odprto vsak dan med 9. in 19. uro, v juliju in avgustu pa tudi nočno kopanje ob sredah in petkih med 20. in 23. uro. Cene ostajajo enake lanskim, prav tako tudi popusti za nakup več-ih vsto-pnic hkrati in družinski popusti.Rekreativno plavanje (Novo!)Letno kopališče športnega centra Ajdovščina bo za rekreativne plavalce v mesecu juliju in avgustu odprto ob torkih in četrtkih med 8:00 in 9:00. Za 10 obiskov plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 18 evrov nakup vstopnice za enkratni obisk pa 2 evra. ŠPORTNE POČITNICE 2014Program pričenjamo ob 6:30 z možnostjo jutranjega varstva. Nadaljuje se s plavalnim tečajem oziroma športnimi aktivnostmi posameznega kampa od 9:00 do 12:00 ure. Ob 12:15 do predvidoma 13:00 imajo udeleženci programa čas za kosilo. Sledijo programi poletne športne šole, nogome-tnega, plesnega, košarkarskega, triatlon ter plavalnega kampa vse do 17:00 ure. Plavalni tečaj s športnimi aktivnostmi od 9:00 do 12:00 ter Poletna športna šola od 9:00 17:00 – od ponedeljka do petka, vsak teden v obdo-bju od 30. junija do 8. avgusta. Nogometni kamp (9:00 do 17:00) – od ponedeljka do petka, vsak teden v obdobju od 30. junija do 8. avgusta. Plesni kamp (9:00 do 17:00) – 1. termin od 30. junij do 4. Julij, 2. termin od 7. do 11. julij.Košarkarski kamp (9:00 do 17.00) – od 7. do 11. julij. Triatlon kamp (9:00 do 17:00) - od 7. do 11. julij. Plavalni kamp (9:00 do 17:00) - od 14. do 18. julij. Cena: Plavalni tečaj s športnimi aktivnostmi 35€, poletna športna šola, Nogometni kamp, plesni kamp, Košarkarski kamp, Triatlon kamp, Plaval-ni kamp 55€. Prijave in dodatne informacije www.zs-ajdovscina.si

Obvestilo in vabilo - 38. srečanje športnikov iz obmejnih deželVabimo vas, da se nam v petek, 20. junija, pridružite na otvoritveni slo-

vesnosti 38. Srečanja športnikov iz obmejnih dežel, ki bo ob 19:30 na La-vričevem trgu. Ob tem vas obveščamo, da bo tistega dne delna zapora Lavričevega trga od 13:00 do 21:00 ure. Srečanje športnikov iz obmejnih dežel je potekalo že leta 1979, letos pa bo to srečanje po 35 letih ponovno gostila Ajdovščina. Vabimo vas, da si 21. junija ogledate tekme, ki bodo v športnem centru Ajdovščina. Med seboj se bodo pomirili mladi športniki iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške v odbojki, nogometu, košarki in namiznem tenisu.

Organizacijski odbor Športne zveze Ajdovščina

AKTIVNE POČITNICE V VODI

NOGOMETNI KAMP

TEČAJ ROLANJA

TEČAJ PLAVANJA

TEČAJ TENISA

MIX AEROBIKA NA PROSTEM

INFO: ŠD Rekreativček 041-472-128 rekreativcek@gmail.com hhtp://rekreativcek.gmajna.eu

Akvatlon za šolarje prvič tudi v AjdovščiniV ponedeljek, 2. junija 2014, je v

Ajdovščini potekalo prvo področno tekmovanje v akvatlonu za Notranj-sko in Severno Primorsko regijo. Čeprav še neizkušeni, so se mladi tekmovalci odločno pognali v boj za mesta v finalu, ki bo potekal 11. juni-ja na Kodeljevem v Ljubljani. 

Tekmovanje je minilo v prijetnem vzdušju in lepem, sočnem vremenu. Večina učenk in učencev se je pr-vič spoprijela s to disciplino in več kot uspešno opravila z razdaljami v plavanju in teku. Tekmovalci so bili razdeljeni v šest kategorij, glede na spol in letnik. Plavali so v pokritem bazenu, v razdaljah od 20 do 100

metrov, iz bazena so se pognali na tek okoli ajdovskega kampa – prete-či so morali od 200 do 1500 metrov. Osnovnošolcem so se pridružili tudi tekmovalci iz vipavskega CIRIUSA, kjer zadnje leto dni aktivno trenira-jo triatlon pod vodstvom trenerjev iz Triatlon kluba Ajdovščina. Vsi so uspešno opravili prvo tovrstno pre-izkušnjo v Ajdovščini.

Odrasle triatlonce pa čaka zani-miva in atraktivna preizkušnja 22. junija, ko bo ob in na jezeru Vogr-šček potekalo 1. državno prvenstvo v sprint kros triatlonu in 2. proaction kros triatlon Vogršček 2014.

Foto

: Maj

Bla

tnik

21. Rally Vipavska dolina 2014

Letošnjega tradicionalnega, že 21. Rallya Vipavska dolina se je udeležilo 65 posadk, tudi

iz zamejstva. Trasa dolga 35 ki-lometrov je udeležence popeljala po obronkih Vipavske doline, kjer so si v prijetni družbi domačinov ogledali tudi številne zanimivosti. Častitljivi »starci« so skupaj s svo-jimi vozniki srečno premagovali vzpone in ovire na poti in srečno prispeli v vsej svoji lepoti in ele-ganci na cilj..

Na čudovit pomladanski dan, so-bota 10. maja, smo se ljubitelji staro-dobnih vozil tradicionalno

zbrali v Vipavski dolini. Zbirno mesto je bilo v Ajdovščini za starim mlinom. Po ureditvi vseh formalno-sti, smo si ogledali grajsko obzidje, zatem smo se odpravili na Lavričev trg, kjer nas je že čakal jutranji pri-grizek.

Točno ob 10. uri smo s štartnega mesta krenili na 35 km dolgo pot. Proga nas je vodila po obrobju Vi-pavske doline do Cola, naprej proti

Gozdu, Kovku do Otlice. Na Otlici so nas domačini »Gorjani« prijazno sprejeli. Za prijetno počutje so po-skrbeli mladi harmonikaši in pev-ke. Članice aktiva Podeželskih žena, oblečene v narodne noše, so nam postregle z domačimi dobrotami. V spremstvu dveh prijaznih mladih deklet smo si ogledali tamkajšnje naravne zanimivosti, tudi najbolj znano in zanimivo Otliško okno in kamnitega polža v bližini. Predsta-vili sta nam zgodovino Gore, nas opozorili še na druge naravne zani-mivosti, katerih na Gori res ni malo. Po tem prijetnem sprehodu smo vožnjo nadaljevali proti Predmeji. Krajši postanek smo si vzeli tudi pri spomeniku Materi gorjanki. Večina udeležencev do tega dne ni vedela kaj pomeni voda in koliko sploh po-meni tistim, ki jim ne priteče iz pipe. Zadovoljni in dobre volje smo se od-pravili v Ajdovščino ter uspešno za-ključili že 21. Rally Vipavska dolina.

Letošnje srečanje ljubiteljev staro-dobnikov je s svojo 21. zaporedno prireditvijo postalo »polnoletno« v vseh pogledih. Tradicionalni rally Vipavska dolina pa se je trdno usi-dral tako v koledarju tovrstnih prire-ditev, kot v srcih udeležencev. Mnogi prihajajo leto za letom, kar daje or-ganizatorju potrditev za požrtvoval-no delo. Srečanja se je letos udeležilo

65 posadk, 32 posadk našega dru-štva in 33 posadk od drugod, med njimi tudi 8 posadk prijateljskega GASS CLUBA iz sosednje Gorice. Starodobni lepotci so v čudovitem vremenu resnično blesteli v vsej svoji lepoti. Pa ne samo to, bili so odlični, kljub častitljivi starost so naporno in dokaj strmo pot prevozili brez vsa-kih težav. Tudi tisti, ki sodijo med naj starejše, kot so, če omenimo le nekatera: DODGE RADSTER le-tnik 1924, FIAT BALILLA letnik 1932 in še ena BALILLA tudi letnik 1932, motorno kolo z bočno priko-lico BINELLI letnik 1939, motorno kolo ARIEL letnik 1930 in še bi lah-ko naštevali strokovno in zahtevno obnovljene starodobnike. Zanimiva so bila tudi mlajša vozila, FIAT 1100, letnik 1951, ALFA ROMEO letnik 1975, pa FERRARI 348 TS, letnik 1992. V družbi lastnikov starodob-nih vozil in ob dobrem kosilu smo prijeten dan zaključili s podelitvijo zasluženih pokalov in željo na po-novno snidenje ob letu obsorej. Miro Štrancar

Št. 33 • 17. junij 2014 19Šport

Rekordni Majski tek 2014Na Ajdovskem Majskem teku

beležili največje število tekačev doslej, organizator pa je zabeležil tudi najhitrejši čas, ki je za dobro minuto boljši od aktualnega rekor-da proge.

Zavod za šport Ajdovščina je tako v okviru akcije Slovenija teče 2014 priredil Majski tek, na kate-rem so se lahko preizkusili tako otroci kot člani in članice. Tek so odprli otroci, ki so se pomerili na razdaljah med 300 in 2.000 metri.

Ob 11.00 pa je sledil osrednji tek.  Teka se je udeležilo 222 otrok ter 175 tekačev članov in članic kar je za absolutno udeležbo 108 tekačev več kot v lanskem letu. Zmagova-lec in novi rekorder proge je postal Jošt Lapajne (KGT Papež) s časom 37min 21sek kar je za minuto ter 7 sek boljši od aktualnega rekorda. V ženski kategoriji je absolutno zma-go slavila Petra Tratnik (ŠD Nanos Podnanos) s časom 44 min 21sek.

Organizator se za pomoč zahvaljuje sponzorjem; Občini Ajdovščina, Mlinotest, d.d., Fruc-

tal d.d., Art optika Ajdovščina, Zavarovalnica Triglav d.d. Nova Gorica, Red Bull Ljubljana,

Optika Ibis, Debitel Ljubljana, Restavracija Mama, Pizzerija in špagaterija Zmaj, Automa-

tic servis, Pigal Ajdovščina, Vita d.o.o., Bazeni Stotinka d.o.o., Tobačna Grosist d.o.o., Fama

d.o.o. Vipava, Haglitner Hygiene d.o.o. Incom d.o.o. Ajdovščina, Taurus sport, Bar 10 Col,

Avtoprevozništvo Lampe Jožko, Net Ajdovščina, AM sport-športna prehrana, Iris Batista-

-Photography.

Posebna zahvala pa gre tudi tekačem Vipavske doline za pomoč pri izpeljavi priprav na

Majski tek ter pomoč pri zagotavljanju redarske službe, Krajevni skupnosti Batuje za pomoč

pri zagotavljanju redarske službe ter lastnikom zemljišč po katerih je potekala prireditev.

Teka se je udeležilo največ mladih tekačev doslej!

… in največ članov doslej!

Absolutni zmagovalec in rekorder proge

Zmagovit prihod prostovoljnih redark iz Društva Vipavskih tekačev.

Foto

: Iris

Bat

ista

Foto

: Iris

Bat

ista

Foto

: Iris

Bat

ista

Foto

: Iris

Bat

ista

Ajdovci med najboljšimi na mivki

V finalu prvega državnega prven-stva v rokometu na mivki, ki se bo 21. in 22. junija odvijalo v Termah Čatež, bodo kar tri ajdovske ekipe. Rokometni klub Mivka in Wajdu-ski pokemoni se bodo borili v žen-ski konkurenci, 7 majhnih jagrov pa se bo za državni naslov potegovalo med moškimi ekipami. Ajdovščina je tako zibelka slovenskega roko-meta na mivki, športa, ki je s svojo atraktivnostjo navdušil igralce in gledalce.

Rokomet na mivki si s prvim dr-žavnim prvenstvom utira pot v slo-venski športni prostor. Rokometna

zveza Slovenije je organizacijo tek-movanja zaupala RK Mivka, ki že nekaj let goji ta šport. To se kaže tudi v rezultatih, saj so dekleta ajdovske-ga kluba slavila na obeh kvalifika-cijskih turnirjih. Njihov uspeh so z zmago na kvalifikacijah v Mozirju dopolnili še fantje iz ekipe 7 majhnih jagrov, medtem ko so si nastop na fi-nalnem turnirju s tretjim mestom na kvalifikacijah v Ajdovščini zagotovili še Wajduski pokemoni.

Ajdovski kvalifikacijski turnir, ki se je konec maja odvijal na novem peščenem igrišču na nekdanjih te-niških igriščih ob Lokavščku, je si-

cer osvojila državna reprezentanca Omana. Gre za ekipo, ki bo skušala na letošnjem svetovnem prvenstvu v rokometu na mivki v Braziliji obra-niti osmo mesto. »V Ajdovščini so Omanci pokazali, kako lepa in pri-vlačna je plažna različica rokometa, tako da so gledalci lahko uživali v atraktivnih akcijah in zadetkih. S po-tekom turnirja in obiskom smo za-dovoljni,« so poudarili Mateja Kav-čič, Ana Žigon in Marko Cencič, ki skupaj delujejo v okviru RK Mivka.

Na igrišču z mivko se bo lahko vsakdo tudi preizkusil. Tako kot lani bodo v RK Mivka pripravili kar ne-kaj aktivnosti. Med drugim se bo vsak ponedeljek in sredo v juniju in juliju odvijala zumba, skupaj z Med-občinskim društvom prijateljev mla-dine in Hišo mladih pripravljajo po-čitniške delavnice za otroke, zvrstile se bodo različne športne dejavnosti. Seveda je igrišče mogoče tudi najeti za poletno miganje ali praznovanja. Ura najema čez dan stane 10 eur, v večernih urah pa pod reflektorji 12 eur. Rezervacije sprejemajo na te-lefonsko številko 030 421 449. Za podrobnejše informacije spremljaje facebook stran Rokometnega kluba Mivka.

Foto

: Uro

š Pi

hner

Šahovski kotiček

Sivolasi mentorji Šahovskega dru-štva Čaven so se oddahnili:v soboto , dne 1.6. se je namreč v prostorih ŠD Čaven zaključila šahovska sezona 2013/14 za mlade šahiste Vipavske doline . Mladi iz osnovnih šol Do-bravlje , Danila Lokarja Ajdovščina , Lokavca in Vipave so se so se v tem

šolskem letu srečali na petih šaho-vskih turnirjih , a vedno na drugi šoli, da komu ne bi pomagal domači teren . Čeprav je na zadnjem turnirju prepričljivo slavil mladi šahovski up Miha Kopatin iz OŠ Draga Bajca iz Vipave , je skupni zmagovalec vseh turnirjev postal Sebastijan Bizjak iz

OŠ Danila Lokarja , ki je razen na zadnjem, zmagal na vseh ostalih tur-nirjih . Drugo mesto je zasedel Denis Lozar , tretje pa Elena Koradin, oba iz OŠ Dobravlje . Najboljša šola je tudi letos že tretjič zapored postala OŠ Danila Lokarja , Ajdovščina .

Letos so se naši najmlajši člani ŠD Čaven udeležili tudi vrsto tekmovanj v Ljubljani , kjer so se pomerili s ša-histi iz cele Slovenije . Med doma-čimi se je med oseminštiridesetimi šolami najbolje uvrstila OŠ Danila Lokarja in to na 10 . mesto . ŠD Ča-ven , ki je sodelovanje na omenjenih turnirjih omogočilo, se je uvrstilo na četrto mesto . Med posamezniki , do 16. leta starosti, je bil najbolje uvrščen Silvester Kobal in to na 41. mesto .

Tudi med člani vre . Zadnje tek-movanje bo v sredo , dne 25.6.2014 ob 17.00 uri v prostorih ŠD Čaven , kjer bo tekel zagrizen boj za drugo in tretje mesto ; prvo mesto je že oddano Davidu Trebižanu . DVJ

Veteranski rokometni turnir » čista desetka«!Ajdovke smo letos organizirale že

tretji, tradicionalni Mednarodni tur-nir rokometnih veteranov in veterank. Turnir se je odvijal na ajdovskih po-licah, dne 26.4.2014, potekal je od 9h do 20h. Udeležilo se ga je šest ženskih in osem moških ekip iz Slovenije, Hr-vaške in Italije. Ajdovke smo si z bor-beno igro priborile drugo mesto. Po odigranih tekmah je sledila podelitev priznanj in pokalov najboljšim ekipam in posameznikom. Z govorom nas je počastil tudi sam župan Ajdovske ob-čine, gospod Marjan Poljšak.

Gostje so imeli priložnost obiskati več vinskih kleti. Skupaj s posame-znimi ekipami smo obiskali tri vinske

kleti v Dobravljah, Velikih Žabljah in Vipavskem Križu. Gostje so bili navdu-šeni nad naravnimi lepotami, dobrim vinom in prijaznimi gostitelji. Izkori-stile bi priložnost in se zahvalile našim vinarjem za odlične predstavitve vin in pogostitev naših gostov.

Za popestritev turnirja smo pripra-vile tudi srečelov z bogatimi nagrada-mi, ki so jih prispevali posamezniki in podjetja. Tudi njim se najlepše zahva-ljujemo, kajti brez njih nam ne bi uspe-lo izpeljati turnirja na tako visokem nivoju in na gostom prijazen način.

Vtisi naših gostov so bili izredno dobri. Več ekip nam je tudi čestitalo za izvedbo in poklonili so nam »čisto

desetko«. Nad prireditvijo smo izredno zadovoljne. Uspelo nam je pripraviti in izpeljati turnir brez poškodb, z veliko dobre volje in z zelo pozitivnimi odzivi naših gostov. Prav tako pričakujemo, da se bodo naši gosti naslednja leta vračali v našo »Dolinco« in da bodo odhajali iz nje vedno z dobrimi vtisi.

Št. 33 • 17. junij 201420 Šport

Ajdovščina (spet) dihala z nogometom

Kar 99 ekip mladih nogometnimi upov je v treh turnirskih dneh (17., 24. in 25. maja) množici gledalcev na mestnem stadionu v Ajdovščini prikazovalo svoje na treningih pri-dobljeno znanje. Nogometna šola Ajdovščina, ki je vzniknila na pogo-rišču Primorja, je namreč uspešno izpeljala že tretji turnir za pokal me-sta.

Mladi nogometaši so prišli iz štirih držav, ocenjujejo, da je bilo v turnir vpetih kar 1500 udeležencev. Na tri-bunah se je v tem času zvrstilo naj-manj 4000 (glasnih) gledalcev, tako da je vse skupaj spominjalo na zlate čase ajdovskega nogometa. Le da so bili tokrat v glavni vlogi mladi nade-budneži, ki šele vstopajo v svet no-gometa. Ob teh številkah je tudi ne-poznavalcem jasno, kako zahtevna je organizacija tako obsežnega dogaja-nja, če naj vse teče gladko in da so na koncu (skoraj) vsi zadovoljni. Za or-ganizacijo so v tem primeru skrbeli

trenerji in starši otrok, ki delujejo v nogometni šoli, pa posamezniki iz Zavoda za šport, ŠD Škou, ŠD Slano blato, veterani NK Primorja in dru-gi ... In zagotovo so udeleženci od drugod, ne glede na svoje tekmoval-ne rezultate, odnesli iz Ajdovščine ugoden vtis ne samo o tribunah in zelenici, pač pa tudi o vedno ureje-nih slačilnicah, okrepčilih, bogatem spremljevalnem programu, ne naza-dnje tudi vremenu, ki je dodalo splo-šnemu vtisu pikico na i.

Zagnanim prostovoljcem iz do-mačih vrst pa so zadoščenje za ure vloženega truda povrnili kar krat-kohlačniki sami, saj so nekatere selekcije zabeležile odmevne izide ali vsaj pripravile obetavne pred-stave. Kakorkoli – turnirski utrip majske Ajdovščine je nakazal, da se zgornja Vipavska dolina iz kri-ze in vsesplošne apatije lahko izvije vsaj v nogometnem smislu. Tekst in foto Primož Brecelj

Nova generacija alpinističnih pripravnikov

Alpinistična sekcija PD Ajdovšči-na redno izvaja alpinistične šole, ki predstavljajo vstop v zahtevnejše obiskovanje gora, plezanje in turno smučanje.

Letošnja alpinistična šola je obse-gala 8 blokov teoretičnih predavanja ter 8 sklopov celodnevnih praktič-nih vsebin. Osnovni cilj in poudarek je namenjen varnosti in suverene-

mu obvladovanju vrvnih manevrov. Dobro delo prejšnjih let je v šolo 2013/14 pripeljalo rekordnih 22 te-čajnic in tečajnikov, ki so od oktobra prejšnjega leta pa vse do prvih dni maja pridno nabirali znanje. Poleg domačinov so bili tečajniki doma od Kanala do Cerknice. Organiza-cija šole s toliko udeleženci je orga-nizacijsko zahtevna. Šola temelji na

prostovoljnem delu inštruktorjev in alpinistov. Velika udeležba je pri-nesla več dodatnih dni namenjenih utrjevanju znanj. Sredi maja so pote-kali končni izpiti, ki so sestavljeni iz teoretičnega dela in obsežnega prak-tičnega dela, kjer mora vsak tečajnik pokazati suvereno znanje. Na po-ligonu gradiške ture, kjer tudi sicer potekajo državni izpiti za alpinista je šolo uspešno končalo 14 tečajnikov, ki so s tem postali mlajši alpinistični pripravniki.

Pravo plezanje se za pripravnike s tem šele pričenja, najprej na skupnih turah potem pa bo načrtnem sto-pnjevanju v vse zahtevnejših smereh. Dejavnost alpinistične sekcije je zelo pestra. V avgustu odhajamo na dru-go odpravo, kar 7 članov se avgusta odpravlja v Kirgizijo. O tem pa več v eni od prihodnjih številk. Ožbej Marc

12. Teniški turnir Odprto prvenstvo Ajdovščine

V soboto 17. maja se je na teniških igriščih v Ajdovščini in Vipavi odvi-jal že 12. turnir rekreativnih teniških igralcev. Kar 24 igralk in igralcev se je letos prijavilo na turnir. Poleg standardnih rekreativcev iz Ajdo-vščine, Vipave, Nove Gorice in Tol-mina, so na turnir prišli tudi igralci iz Sežane in Ljubljane.

Že prvi dvoboji so napovedali, da bomo spremljali vrhunski tenis. Eden glavnih domačih favoritov An-drej Vanceta, je že v drugem kolu na-

letel na kasnejšega zmagovalca Bora Zorzuta in na žalost izpadel. Pred-sedniku TK Vipava Slavku Uršiču je poškodba preprečila boljši rezultat v dvoboju z Sašom Živkovičem. Do-mačo čast je v polfinalu reševal Jurij Vidrih, vendar je bil tudi tokrat Zor-zut premočan. V drugem polfinalu je bil Ambrož Kodelja boljši od Tol-minca Zorka Zlatoperja. V finalu pa poslastica! Tekma med Ambrožem in Borom je številnim gledalcem na tribuni pokazala, zakaj je tenis eden

najbolj popularnih športov na svetu. V vrhunskem dvoboju, kjer so od-ločale malenkosti, je bil zmagovalec Zorzut. Domačin „Djuro“ Vidrih je bil tretji.

V tolažilni skupini je v finalu Robi Rodman premagal Veljka Blažiča, tretji je bil Matej Brilj.

Nagrado za najstarejšega udeležen-ca turnirja je prejel Zdenko Ostrov-ška, starosta ajdovskega tenisa.

Tekmovalni del se je končal, dru-ženje pa šele začelo. Kristjan „Kiko“ pa je poskrbel, da smo ob teniških debatah in komentarjih, uživali vr-hunske dobrote z žara.

Vsem, ki so pomagali pri organi-zaciji pohvale in zahvala. Posebej pa zahvala sponzorjem : NKBM d.d, Triglav d.d, VBS d.o.o., Mlinotest d.d., Cronocar d.o.o., in Okrepče-valnica Pika. In za konec : Vidimo se 2015 ! Miloš Žvanut

Čestitke Polona, državna prvakinja!Ajdovka Polona Batagelj na elitni

uvodni dirki na čas v letošnji kole-sarski maraton Franja osvojila na-slov državne prvakinje!

Uvod v letošnjo Franjo je bil petkov kronometer za državni pokal članov. Prepričljivo najboljši je bil Gregor Gazvoda, ki je tako ubranil že peti

naslov državnega prvaka. V elitni ženski konkurenci pa je državni pokal osvojila naša Polona Batagelj, pred svojima klubskima kolegicama. To je bilo krasno darilo za 25 pomla-di, ki jih je dopolnila dan kasneje in dober obet za prihodnje kolesarske nastope. Čestitamo!

6 dni in 9 ur težka preizkušnja Znani domači iskalec ekstremnih

kolesarskih podvigov Andrej Zaman se je konec maja udeležil breveta Obmorskih republik v Italiji. »Tako težke preizkušnje še nisem vozil, DOS je proti temu mala malica,« je Andrej komentiral slabe vremenske, pa tudi organizacijske razmere na kar 2200 kilometrov dolgem brevetu s kar 2.000 višinskimi metri razlike.

25. maja ob 10. uri je v Mestrah pri Benetkah štartalo 53 udeležencev, pretežno Italijanov, med redkimi tujci pa tudi trije Slovenci. Do cilja

je uspelo priti 47 kolesarjem, dvema Slovencema, poleg Andreja Zamana še Boris Pupič iz Črnomlja, medtem ko je Edi Vovk iz Lesc odstopil. Pro-ga je bila zaradi dolžine in višinskih razlik zahtevna že sama po sebi, ko-lesarjem pa so delo oteževale tudi druge razmere. Spremstvo kolesar-jev je bilo prepovedano, za okvare, poškodbe, bolezni in podobno so morali poskrbeti sami, zato je bilo Andrejevo kolo otovorjeno s 17 do-datnimi kilogrami prtljage . Slabo so delovale kontrolne točke, pa še

vreme se je spridilo, zaradi česar je domači kolesar celo zbolel. Andrej in Boris sta vozila skupaj in v cilj pri-šla po 6 dneh in 9 urah, oziroma 151 urah, hitrejši od njiju so bili le trije Italijani. Težka preizkušnja pa ju ni odvrnila, saj je Andrej že odločen, da se breveta udeleži tudi prihodnje leto.

Št. 33 • 17. junij 2014 21Rekreacija

Kaj pa mi?Pred vami je zadnji prispevek iz

serije mojih člankov o gibanju. V desetih številkah Ajdovskih novic sem vas želel spodbuditi k rednemu ukvarjanju s športnorekreativnimi dejavnostmi. Seveda nisem obdelal vseh možnosti s katerimi lahko ve-liko naredimo za svoje počutje in seveda za svoje zdravje. Zelo malo sem pisal na primer o planinarjenju, kolesarjenju ali plavanju in seveda še o marsičem. Vendar imajo vse te ak-tivnosti nekaj skupnih osnov s hojo, nordijsko hojo ali s tekom, na kate-re sem polagal večjo pozornost. Od zelo priporočljivega predhodnega segrevanja in raztezanja po konča-ni aktivnosti do postopnosti vadbe ter do bolj intenzivnega dihanja in povečanega srčnega utripa in s tem boljše prekrvavitve celotnega telesa.

Velikokrat so me (ste me) posame-zniki ogovorili ter mi povedali, da preberejo vse kar napišem ter da so nasveti in pojasnila koristni. To me seveda zelo veseli. Pred kratkim pa sem se pogovarja s starejšo gospo, ki mi je dala tudi upravičeno kritiko. Rekla mi je: »Pišeš za mlade in zdra-ve ljudi. Kaj pa mi?« Koga je mislila s tem »mi«?

V vseh svojih prispevkih sem ne-kako predpostavljal, da to velja tudi za starejše, za invalide, za bolnike, za ljudi s posebnimi potrebami itd. Vendar je res, da vsega ne moremo kar enostavno prenašati na vsakogar.

Sicer načeloma velja, da smo fizično aktivni lahko vsi, ob tem, da upošte-vamo objektivne omejitve. Temati-ka, ki ji namenjam ta članek, je izre-dno obširna ter tudi strokovno zelo zahtevna. Nimam namena niti pro-stora in še manj znanja, da bi kolikor toliko zadovoljivo obdelal celotno področje. Omejil se bom na nekaj skupin ljudi ter poizkusil utemeljiti svojo trditev, da je prav vsak lahko aktiven, oziroma da lahko prav vsak dnevno skrbi za svojo odpornost, počutje in zdravje.

V katero skupino spada posame-znik je včasih kar težko izbrati. Pa še uradne definicije se med seboj prekrivajo. Veliko starejših je tudi bolnih in invalidov. Veliko je tudi ta-kih, ki so opredeljeni kot ljudje s po-sebnimi potrebami. O teh skupinah bom pisal v nadaljevanju.

Starost. Starost ni bolezen. To je samo obdobje v našem življenju. Uradno naj bi bili ljudje po 65 letu starosti razporejeni v kategorijo »sta-rejši«. Na smučiščih dobijo cenejše karte, dobijo popust na vstopnice v muzej in marsikje tudi na vozovnice itd. Seveda pa starost prinaša tudi ali predvsem nevšečnosti. Človeško telo se s starostjo spreminja. Vzrok za te spremembe je predvsem izguba tele-snih sposobnosti ter seveda bolezni, ki so povezane s staranjem: osteo-poroza, artritis, diabetes, težave s hrbtenico, težave s srcem in krvnim obtokom,… S staranjem postopoma usihata mišična moč in srčno dihal-

na sposobnost. Zmanjšuje se delež mišične mase v telesu in na žalost velikokrat povečuje delež maščob v telesu. Usihanje moči in srčno-di-halnih sposobnosti lahko učinkovito upočasnimo ali celo zavremo, če re-dno vadimo. Z redno vadbo je mo-goče te funkcije izboljšati dobesedno v vsaki starosti. Zadostna vsako-dnevna aktivnost je za nekatere lah-ko že 30 minutna hoja. Če ne zmore niti tega, si lahko aktivnost razdeli na 3 x po 10 minut. Poznani pa so ne tako redki posamezniki, ki pri visoki starosti še lahko pretečejo 10 kilo-metrske razdalje, smučajo, plavajo ali rekreativno igrajo nogomet. Bolj izjemni so seveda tisti 90 letniki, ki še lahko pretečejo maraton (42km). S treningom (redno aktivnostjo) je mogoče napredovati v katerikoli ži-vljenjski dobi. Sedaj bo nekdo rekel: »saj bi tekel, pa imam obrabljena ko-lena«. Dobro – poizkusi s kolesarje-njem, plavanjem,…

Invalidi. Invalidnost lahko pome-ni telesno prizadetost, prizadetost čutil, umsko ali psihično prizadetost ali težavo z duševnim zdravjem (de-finicija). V tem delu prispevka bom obravnaval samo telesno prizadetost. Druge oblike so zajete v naslednjih dveh skupinah. Invalidi s telesno okvaro so seveda lahko polno špor-tno aktivni. Poznamo paraplegike, plavalce brez roke ali noge, tekače in druge invalide itd, ki so izredni špor-tniki ter udeleženci para-olimpijskih iger. Na cesti na primer srečujemo našega uspešnega ročnega kolesarja, ki vsakodnevno trenira, čeprav je in-valid. Za invalida je pravzaprav ome-jitev samo njegova invalidnost. Lju-dje brez nog igrajo košarko, balinajo in še kaj. Bistvo je »hoteti«. Kaj ovi-ra invalida paraplegika, da ne bi šel

vsak dan po Ajdovščini s »pogonom na roke«. Ob tem bo fizično aktiven ter na svežem zraku in med ljudmi. Prav slednje je zelo pomembno za občutek samostojnosti. Za invalide je še posebej pomembno, da so fi-zično aktivni. V domovih starejših in negovalnih bolnišnicah posvečajo posebno pozornost vsakodnevni fi-zični aktivnosti.

Bolniki. Ali sme nekdo, ki ima umetno srčno zaklopko ali je pre-bolel infarkt, redno trenirati, teka-ti, kolesariti,..? Seveda sme. Še več. Pravzaprav mora. Vendar v skladu z navodili zdravnika. Če je kardiolog dal napotek, da srce ne sme obreme-niti z več kot 120 utripov na minu-to, potem se mora tega pač držati. Priporočam nabavo športne ure, ki meri srčni utrip in ima možnost na-stavitve opozorila. Cena take ure je že od 30€ naprej. Enako vprašanje bi lahko postavil za dializne bolnike ali večino drugih bolnikov. Seveda mo-rajo biti aktivni. Redna telesna vadba izboljšuje delovanje organizma. Za-nimiva je izjava znanega kardiolo-ga, ki pravi, »da je prebivalstvo tako nedejavno, da je dobrodošlo vsako gibanje, ki ni ravno menjavanje te-levizijskega kanala ali odpiranje ste-klenice piva«.

Raziskovalci so ugotovili, da gremo ljudje ne glede na vrsto kronične bo-lezni po tej ugotovitvi skozi tri sto-pnje: najprej se srečamo z diagnozo bolezni, nato v drugi fazi se jo učimo obvladati in v tretji fazi se učimo z boleznijo živeti. Te ugotovitve so vsesplošne in veljajo ne glede na dia-gnozo. Reakcije, ki spremljajo vsako fazo pa so zelo različne. Vsekakor se moramo naučiti z boleznijo živeti. Bolniki naj se vsekakor posvetujejo z zdravnikom kakšna vadba je za njih

primerna in priporočljiva. Pri bolniku, ki ima en teden čiste-

ga mirovanja se moč mišic zmanjša za 10 do 15 odstotkov. Zdravniki bi morali zato zelo pazljivo in pred-vsem izjemoma predpisovati miro-vanje. Še posebej starejšim ljudem kjer je obnavljanje mišic zelo oteže-no. Stvari se na srečo hitro spremi-njajo. Sedaj mora bolnik po opera-ciji, na primer kolka , takoj pričeti s hojo in gibanjem.

Ljudje s posebnimi potrebami. To skupino sem pravzaprav najteže opredelil. Po definicijo so to osebe z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, ose-be z govorno jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane osebe, dolgotrajno bolne osebe, osebe s čustvenimi in vedenjskimi motnjami itd. Tudi ti ljudje, odrasli in še bolj otroci, se lahko normalno vključijo v rekrea-tivno življenje. Potrebno je strokov-no vodstvo in morda malo drugačen način dela. Važno je, da se nekdo z njimi ukvarja. In na srečo se to do-gaja. Prav poseben pristop imajo v nekaterih Centrih za usposabljanje kot tudi v domovih starejših in v ne-govalnih centrih. Morda ne dovolj. Premiki pa so vsekakor pozitivni.

ZaključekKot sem napisal že v uvodu – 10

mesecev smo se družili in v nadalje-vanjih sem vam poizkusil predstaviti potrebo po gibanju ter dati napotke za pravilno in varno izvajanje aktiv-nosti. Upam, da so bili moji nasveti koristni ter uporabni. Upam tudi, da sem vas vsaj nekaj premaknil od te-levizije in kavča v naravo ter na sveži zrak. Če sem uspel, potem moj trud ni bil zaman. Zahvaljujem se vsem, ki ste moje članke redno ali vsaj ob-časno prebirali.

BRANKO.LAVRENCIC@SIOL.NET

ČUDEŽNO ZDRAVILO -GIBANJE

Društvo vipavskih tekačev je neumorno

Športno društvo Tekači Vipavske doline ima za seboj zopet tri zelo uspešne nastope.

Tradicionalno se udeležuje Teka trojk v Ljubljani, ki je organiziran v sklopu več dnevnih prireditev ob dnevu zmage. Letos je ta najzahtev-nejša disciplina padla na nedeljo 10. maja. V teku na 12,5 km je društvo prijavilo 13 trojk z 39 tekači in teka-čicami. Tek trojk je posebnost zato, ker morajo vsi trije člani trojke prite-či v cilj skupaj. S tem se neguje izro-čilo tovarištva in pripadnost ekipi. V nasprotnem primeru se kot rezultat upošteva čas najslabšega.

Na Majskem teku v Ajdovščini je v tekmovalnem programu sodelovalo 34 članov društva. Pomembna pa je bila tudi vloga 10 redarjev oziroma redark, ki so pomagale na progi. V Ajdovskih novicah smo že poročali

o pripravah na Majski tek, kjer je z dvema skupinama sodelovalo tudi Društvo tekačev vipavske doline. V začetniški skupini je redno vadilo 20 do 25 tekačic, v nadaljevalni skupini pa do 35 tekačic. Seveda večina teh tekačic sedaj nadaljuje redno vadbo v okviru društva.

Tretji nastop je bil DM tek v Ljublja-ni, kjer lahko nastopijo samo ženske. Moški smo lahko šoferji in spremlje-valci, dobrodošli so naši fotoaparati in nahrbtniki, kamor se odloži od-večna obleka tekmovalk itd.. Dru-štvo je prijavilo 38 svojih članic, sku-paj s prijateljicami pa jih je bilo 48. Skupaj je bilo prijavljenih kar 8.500 žensk, ki so se pomerile na 5 in 10 km dolgi progi. Poleg samega teka je DM tek za ženske tudi družabna pri-reditev s celo vrsto spremljevalnih programov. Za zabavo igrajo Čuki,

prisotna je velika ponudba športne opreme in drugih ponudnikov. Ob startnini dobijo tekmovalke, poleg majic s startno številko, tudi polno vrečko kozmetičnih in podobnih proizvodov. Za otroke udeleženk je organiziran Oskarjev tek v več staro-stnih kategorijah. Tudi tu smo imeli male tekmovalce, ki so tekli sami, najmlajši pa v spremstvu mamic.

Tekači in tekačice društva bodo aktivne tudi preko poletja. Trening bo redno vsak torek in četrtek. Za točno uro in kraj treninga lahko pokličete na telefon 041 290 970 (Jana) ali 041 335 679 (Tea). Glede na veliko popularnost teka pa v dru-štvu razmišljajo, da bi septembra pričeli z vadbo nove skupine zače-tnikov. O tej odločitvi bomo v Aj-dovskih novicah še poročali. Branko Lavrenčič

Pešpot ob Hublju bo varnejša Mestna sprehajalna pot ob Hublju

gre v prenovo. Za začetek bo obno-vljen 166 m dolg odsek poti med mostom pod vrtcem ob Hublju in glavnim mostom pri starem mlinu.

2 metra široka pot ob reki nujno potrebuje prenovo. Varovalna živa meja je v slabem stanju in ne opravlja več svoje funkcije, korenine rastja ob vodi pa so že načele pot. S prenovo bo pešpot dobila novo asfaltno pre-vleko in betonske robnike. Po celo-tni dolžini bo ob brežini nameščena kovinska varnostna ograja, živa meja pa bo odstranjena, namesto nje bo vsajenih sedem listnatih dreves – tako bo sprehajalcem omogočen po-gled na reko. V okviru naložbe bodo

na najbolj kritičnih mestih ob poti zgrajene kamnite zložbe, ki bodo reki preprečevale spodjedanje breži-ne in odnašanja zemlje. Na območju ob Lavričevi knjižnici pa bodo na-meščene nove klopi in smetnjaki.

Ocenjena vrednost investicije je 40.000 evrov, postopek izbire izva-jalca del je že v teku, delo pa naj bi bilo opravljeno še v letošnjem juliju.

Dobrodelna Zvezdnata noč21. junij 2014 ob 19. Uri, Taborniška koča, Kovk nad Ajdovščino »Koliko zvezd nas obdaja? Od kod se je vzela naša luna? Kako majhni smo

v resnici? Ali lahko ob pogledu v zvezdnato nebo izpolnim željo?« Pridružite se nam na astronomsko obarvani noči, kjer bomo ob igrah,

druženju in opazovanju neba skupaj izpolnili željo otrokom družine v fi-nančni stiski iz Logatca.

Na Kovk se z nami lahko podate tudi peš. Vzpon (približno 2 uri) bomo pričeli ob 17. Uri v Ajdovščini.

Dobrodelni prispevek: 15 evrov (vključuje: popoldanske igre, predavanje astronomov, opazovanje s teleskopi, večerjo, brezalkoholno pijačo, prigriz-ke, nočitev in zajtrk). Predhodne prijave na prijave@rotaract-ajdovscina--logatec.si. Vabi vas Rotaract klub Ajdovščina – Logatec.

Št. 33 • 17. junij 201422 Vrtec

O umetnosti z ravnateljem Vladimirjem Bačičem

Učenje bogati človeka. Pomembno je, da mladi ljudje doživljajo učenje kot igro in ustvarjalni izziv. Otroci iz vrtca na OŠ Danilo Lokar v Ajdo-vščini so umetnost spoznavali na is-kustven način, spoznavali so likovne umetnike in pedagoge.

Poseben vtis nanje je naredil rav-natelj šole, gospod Vladimir Bačič, uglajen gospod, ki ga otroci srečujejo v šoli in njeni okolici. S projekcijo na platnu jim je predstavil svoja likovna

dela ter jim z očetovsko potrpežlji-vostjo razložil kako potek šolanja, učenja slikarskih tehnik in risanja. V času šolanja je slikal tudi tihožitja. Njegova začetna dela so bolj temnih barv, v katere pronica svetloba, luč, ogenj skozi odprto okno – tako so abstrakcije doživeli otroci. Danes pa slikar Bačič ustvarja le še svetle sli-ke. Podrobno je otrokom opisal tudi kiparjenje, postopek ulivanja mavč-ne mase, oblikovanje in izdelovanje

skulpture – glave. Otroci so bili še posebej navdušeni, ko jim je slikar pokazal eno svojih slik velikega for-mata in jim dovolil, da jo potipajo. Poleg slikanja Vladimir Bačič rad potuje, jadrnice so njegova druga ljubezen, in fotografira.

Otroci, ki so si pred obiskom ogle-dali razstavo likovnih del učencev OŠ Col v Lokarjevi galeriji, so rav-natelju hiteli pripovedovati svoje ob-čutke iz galerije. Pohvalili so se mu, da poznajo umetnike – Silvo Karim, Davida Lična, Silvo Copič. Pa jih je ravnatelj ponovno presenetil, ko jim je povedal, da je »ta glavni« tudi v Lokarjevi galeriji, pa da se z umetni-ki pozna tudi zato, ker je predsednik Društva likovnih umetnikov severne Primorske.

Doživetje je bilo nepopisno, otroci so do ravnatelja izrazili navdušenje in občudovanje. Spo-ročamo vam: Ponosni smo na na-šega ravnatelja! Hvala vam. Otroci in vzgojiteljica Tatjana

Od sviloprejke do svile

V vrtcu na Ribniku smo v leto-šnjem šolskem letu imeli kar nekaj zanimivih projektov. Enega zadnjih sta izvedli skupini Modrih in Ru-menih pik. Naslov projekta je bil Od sviloprejke do svile.

Na lep dopoldan v začetku aprila sta se skupini odpravili na sprehod v gozd. Na mali jasi smo zagledali majhno leseno hišico, pred njo stol, na njem pa škatlo z napisom ZA MODRE IN RUMENE PIKE. V njej je bilo pismo Muce Copatarice, ki nas je prosila za pomoč pri raziskovanju materiala, iz katerega je narejen šal, ki smo ga našli poleg pisma. Odne-sli smo ga v vrtec. Otroci so teden dni doma s starši otipavali različno blago in ugotavljali, katero bi bila

najbolj podobno šalu Muce Copa-tarice. Vzorčke so prinašali v vrtec, kjer smo ugotovili, da je šal narejen iz svile. Pričeli smo z raziskovanjem kaj je svila, kako nastane, kaj vse se iz svile izdeluje. Otroci so navduše-no prinašali članke o izdelavi svile in slikovni material, iz katerega smo izdelovali različne plakate. Odpravili smo se v Lavričevo knjižnico, kjer so nam prijazne knjižničarke poiskale vse knjige o svili in njeni pridelavi. Pred blokom na Ribniku smo odkrili murvo, a smo ugotovili, da ni bela murva s katero se hranijo gosenice sviloprejke, temveč rdeča. Smo pa spoznali murvo. Izvedeli smo, da je sviloprejka metulj, da se gosenice zabubijo v svilen kokon, kako dol-

ge so lahko svilene nitke, ko kokone razpredejo. Pa tudi to, da je svila k nam prišla iz Kitajske. Otroci so bili ves čas zelo aktivni. Nazadnje smo iz valovite lepenke izdelali veliko drevo – murvo. Pritrdili smo ga na steno v našem tretjem traktu, izdelali metu-lje iz papirja, gosenice iz Das mase in zobotrebcev ter kokone iz bele vol-ne. Vse izdelke otrok smo postavili na naše drevo.

Pogovor pa je nanesel tudi na dru-gačne vrste blaga, volno, sukanec in podobno. Zato nas je pot zanesla na obisk v podjetje TIMO, obiskali pa smo tudi našo TEKSTINO. Gostili smo nono Bojano, ki nam je pred-stavila kvačko ter osnove kvačkanja. Obiskala nas je tudi študentka pred-šolske vzgoje Maja, ki nam je prine-sla »bulo« in kleklje ter nam pokaza-la kako se kleklja, kar je večina otrok tudi poizkusila.

Pa je za nami še en zanimiv pro-jekt, iz katerega smo se veliko na-učili. Naše otroke bomo peljali na sladoled, staršem in vsem ostalim, ki ste nam priskočili na pomoč, pa se iskreno zahvaljujemo za sodelo-vanje. Otroci in vzgojiteljice Modrih in Rumenih pik

Izlet v e-hišo poskusov v Novi Gorici

Ob zaključku letošnjega Tekmova-nja za čiste zobe ob zdravi prehrani smo se odločili, da s pomočjo spon-zorjev najboljše učence odpeljemo na izlet. To tekmovanje v občinah Ajdovščina in Vipava poteka že 27. leto. Namen tekmovanja je izboljša-ti ustno higieno in krepitev ustnega

zdravja pri šolarjih. Izvaja ga medi-cinska sestra zaposlena v Zdravstve-nem domu Ajdovščina. V tekmova-nju sodelujejo vse osnovne šole ter CIRIUS Vipava. Prilagojeno tekmo-vanje poteka tudi v VDC Ajdovščina in Vipava.

Ob zaključku tekmovanja učence,

ki imajo ob vsaki nenapovedani kon-troli vedno čiste zobe nagradimo. Letos so tako najbolj pridni dobili zobno ščetko. Najboljši razredi dobi-jo posebna priznanja Stomatološke sekcije Slovenije. Slovenski general-ni sponzor Tekmovanja za čiste zobe podeli tudi praktične nagrade. Naj-boljše in najbolj prizadevne učence smo ob letošnjem zaključku odpelja-li na izlet v e-Hišo poskusov v Novi Gorici. Bilo nam je lepo in tudi zelo poučno.

Zahvala Petrič d.o.o., Zavarovalnici Maribor, Zasebni zobni ambulanti dr. Dušanke Čolović, Delavski hra-nilnici Vipava in Lekarni Sonček, ki so nam omogočili, da smo otroke lahko še dodatno razveselili. Damjana Marc

Mali otroci – veliko srce

V maju smo v vrtcu na SŠ Vena Pi-lona skrbeli za pomoč in solidarnost. V sklopu te dejavnosti smo organi-zirali prihod gasilcev iz gasilskega doma Ajdovščina. Ti so se prijazno odzvali. Predstavili so nam svoj po-klic, delovno obleko in gasilsko vo-zilo. Otroke smo poučili o pomemb-nosti in odgovornosti dela gasilcev in kako lahko tudi sami pomagamo

s prostovoljnim delom. Poleg tega smo na naši enoti zbirali tudi sred-stva za pomoč družinam, ki so ob-čutile posledice poplav. Starši so se skupaj z otroki prijazno odzvali. Zbrali smo veliko donacij. Naš moto je SKUPAJ V BOLJŠI JUTRI in v tem duhu bomo nadaljevali še naprej. Dolores, Adrijana, Doroteja Jakob

Šli smo obiskat „Perkmandelca“

Vsega lepega je enkrat konec, je pa tudi konec lahko lep. V soboto 24. maja smo se z vsemi otroki iz pro-grama Popoldan na Cesti odpravili na končni izlet.

Program izvajamo v osmih kra-jih: Cesta pri Ajdovščini, Ajdovšči-na, Kamnje, Pivka, Ilirska Bistrica, Vrhpolje pri Vipavi, v Vipavi in na Slapu pri Vipavi. Izleta se je zato udeležilo kar 72 otrok, staršev in prostovoljcev, ki so skozi celo šolsko leto pomagali pri pripravi in izvedbi programa. Zjutraj smo se vsi dobili na avtobusni postaji v Ajdovščini in se odpravili proti Idriji, kjer so nas prijazno sprejeli vodiči pred vho-dom v Antonijev rov. Najprej smo si ogledali kratki film, kjer nam je škrat „Perkmandelc“ predstavil zgo-dovino živega srebra in ostale rude. Nato pa smo se v manjših skupi-nah odpravili v rov. Skozi zgodovi-no rudnika smo spoznali različne vloge rudarjev. Predstavitev rova je naredila velik vtis na otroke, bila je doživeto izpeljana, z učinkovitimi zvočnimi in svetlobnimi efekti, in tr-kanjem škrata. Za nekatere otroke je bil to malce strašljiv občutek, bali so se, da bodo škrata srečali kje na poti. Po vrnitvi iz rova smo se odpravili še na ogled naravnega kraškega Divje-ga jezera. Največje veselje pa je bilo na kopališču ob Beli, kjer so se skoraj vsi vrgli v ledeno mrzlo Belo, vsi brez kopalk in brisač. Dan je hitro minil,

odzivi otrok in staršev pa so ob vseh zanimivih doživetjih prav veseli. Mi pa smo se oddahnili, da je dan minil brez zapletov, za kar smo se vsi sku-paj zahvalili našemu edinemu Vodji, ki nam je pomagal, da smo se srečno in varno pripeljali nazaj domov.

Ob tej priliki bi se rada zahvalila našim zvestim donatorjem, ki nam vsako leto pomagajo pri pripravi izleta. To sta Fructal iz Ajdovščine in pekarna Brumat iz Nove Gorice. Hvala za vašo nesebično pomoč.

Verjamemo, da bomo z enakim ve-seljem in enakim zadovoljstvom iz-peljali tudi poletni tabor v Soči, ki je pred nami. V dobro otrok in v zado-voljstvo njihovim staršem se bomo tudi naprej trudili, da otrokom omo-gočimo lepo otroštvo brez skrbi in polno lepih doživetij.

Veliko lepega nas še čaka.

Št. 33 • 17. junij 2014 23Družba

Ko pride poletje in so temperature vse višje, nas večina opazi, da se apetit čez dan kar nekje izgubi. Zjutraj in zvečer, ko vročina pojenja in zapiha tisti prijetni vetrič (po možnosti z vonjem po morju in sivki), pa se vrneta tudi lakota in apetit, a to še ne pomeni, da je za telo dobro vse, kar nam takrat pride pod roke. Hrana, ki jo zaužijemo v vročih poletnih dneh, naj ima čim več lastnosti tekočine – naj bo bogata z vodo, lahka in osvežilna. Telesa tako ne bomo po nepotrebnem obremenjevali s prebavo in razreševanjem zapletenih kombinacij hrane, hkrati pa mu bomo ponudili dovolj vode, ki jo v teh dneh še kako potrebuje.Idealna izbira sta sadje in zelenjava. Tisto bolj vodnato, kot so češnje,

lubenice in melone, nas učinkovito hidrira od znotraj, hkrati pa prijetno osveži in ohladi. Zelo pomembno je tudi jagodičevje – borovnice, maline, robide, jagode,… – prvak v vsebnosti antioksidantov. Z uživanjem sveže hrane, bogate z antioksidanti, oskrbimo naše celice, predvsem tiste v koži, z varovalnimi snovmi, ki preprečujejo njihovo staranje in propadanje. Ljudje, ki poleti pojejo velike količine raznobarvnega sezonskega sadja, so bolj odporni na posledice, ki jih lahko povzroči pretirana izpostavljenost soncu. Seveda ne pozabimo na dovoljšne količine zelenjave, pridelane na domačih vrtovih in njivah.Pozorni bodite na to, da boste jedli takšno meso, ki ima veliko kakovostnih

beljakovin in malo maščob in ki je lahko prebavljivo. Raje kot rdeče meso si privoščite belo meso ter ribe. Zaradi z maščobami bogatih živil, ki jih naše telo težje prebavi, se namreč naša pripravljenost za telesno dejavnost zmanjša, mi pa imamo za razna opravila še manj energije kot sicer. Veliko gurmanov, ki imajo radi take ali drugačne zapletene specialitete,

bi se ob takšnem jedilniku zgražalo in trpelo, ampak dejstvo je, da je sezonsko prehranjevanje najbolj zdravo za organizem. Seveda se lahko kdaj pregrešimo, vendar ne vsak dan.Prav tako ne smemo pozabiti tudi na tekočino. Najbolj primerna je zagotovo

voda. Starejši ljudje so v vročih poletnih dneh zelo dovzetni za slabost, v tem času so rizična populacija, zato je to, da zaužijejo dovolj tekočine, še toliko bolj pomembno. Dobro je, da se k starostnikom, ki jesen svojega življenja preživljajo v domovih starejših občanov in bolnišnicah večkrat pristopi in se jim ponudi kozarec tekočine. Prav tako je to zelo pomembno tudi pri otrocih.Vsi, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, se morajo zavedati, da telo,

zlasti v vročih poletnih dneh, med vadbo izgubi od 0,5 do 2,5 litra tekočine (odvisno od vrste športa). Posamezniki, ki niso dovolj natrenirani, se pri tem še bolj znojijo in izgubljajo še več elektrolitov od tistih, ki so dobro trenirani in ki, denimo, tudi veliko bolje prenašajo te izgube. Dobro je vedeti, da se že pri izgubi dveh odstotkov tekočine iz organizma športni rezultati poslabšajo za 20 odstotkov. Pri napornih dejavnostih, ki trajajo dlje kot eno uro, je treba nujno piti ne le po vadbi, temveč tudi med samo vadbo – osnovno priporočilo je okoli dva decilitra vsakih 20 minut. Pri treningih, ki trajajo dlje kot dve uri, pa je treba imeti pri roki tudi ogljikove hidrate, ki jih je mogoče na hitro zaužiti. Če se poletnemu vremenu prilagodimo s primerno hrano, začudeni

ugotovimo, kako dobro prenašamo vročino: manj se znojimo, vročina pa je znosnejša ali celo prijetna. Skratka, če v sebi nosimo klimatsko napravo, jo je bolje izkoristiti, kot pa nalagati na lastno peč in biti odvisen od «pravih» klimatskih naprav. Seveda hrana še zdaleč ni edini dejavnik dobrega počutja v vročini, saj pri tem sodelujejo tudi telesna zgradba, izbira pravega časa za dejavnosti ter počitek in še marsikaj. Toda ko s poletno vročino vzpostavimo dinamično ravnovesje, se to odraža kot čisti užitek, tako bivanja kot okusa.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Prehrana v vročih poletnih dneh

Gospa Ivanka Čoha iz Lokavca ima 100 let! Čestitamo! Gospa Ivanka Čoha je 3. junija prazno-

vala visok okrogli jubilej – 100. rojstni dan. Ob tem častitljivem jubileju jo je obiskal tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak ter ji osebno voščil. Go-spa Ivanka Čoha je doma v zaselku Čohi v Lokavcu. Po rodu je Ketetova iz Dolenj, izhaja iz revne družine. Ker ni imela mo-žnosti šolanja, se je učila iz knjig, ki jih je rada prebirala. Je priučena »žnidarica«, bila je praktična in delovna žena in mati. Pet sinov ima, enega je žal pokopala. Pred leti ji je umrl tudi mož. Gospa Ivan-ka je kljub visoki starosti zelo živahna, ima odličen spomin in rada pripoveduje zgodbe svojega življenja. Ob tem viso-kem jubileju vam iskreno voščimo, gospa Ivanka, želimo vam predvsem zdravja in da bi še naprej ostali tako živahni.

Izlet v Vipavski Križ in Štanjel

Ena izmed skupin, ki deluje pod okriljem Medgeneracijskega društva 4 letni časi, je tudi naša skupina Bur-ja. Srečujemo se vsak ponedeljek, kjer se pogovarjamo, obujamo spo-mine… beseda da besedo in pogovor steče v zelo zanimive teme. Odličen govornik in sogovornik je 90-letni g. Jakob Novak, ki je kot živi leksikon – njegov spomin je odličen, saj se v

svojih spominih vrača dolga leta na-zaj. Mi ga zelo radi poslušamo.

Na sestanku so člani skupine izra-zili željo, da bi se popeljali na izlet proti Štanjelu. Reče-storjeno! V po-nedeljek, 19. Maja smo se s kombi-jem DSO Ajdovščina in voznikom Bojanom, odpeljali na izlet. Bil je čudovito lep sončen dan, ko smo se najprej ustavili v Plačah, pri Lurški

votlini in se tudi fotografirali. Pot smo nadaljevali v Vipavski Križ, kjer nas je pozdravil pater Gregor, popi-li smo sok in prigriznili piškotke – nato pa smo si ogledali Samostansko knjižnico, kapelo in cerkev. Daljši postanek smo imeli pri Mariji na Vrtovčah in se podkrepili z malico, ki so jo pripravili v domu. Marija je skuhala tudi kavico in na mizo smo dobili sveže nabrane češnje. Za to se moramo zahvaliti Almi, ki jih je na-birala in Joži, ki jih je prinesla.

V Štanjelu je Bojan zapeljal kom-bi prav do Ferrarijevega vrta, ker so naši člani starejši in slabše gibljivi. Tam nas je pričakal tudi vodič, ki nam je povedal marsikaj zanimivega o tem prelepem vrtu.

Polni vtisov prelepega dneva smo se zadovoljni in veseli vračali proti Ajdovščini.

Ob tej priliki bi se rada zahvalili Mariji Vrtovec za odlično izvedbo tega izleta. Istočasno se lahko v ime-nu skupine Burja zahvalim Mariji Vrtovec in Hildi Koren za požrtvo-valno vodenje naše skupine. Vlasta Ferjančič

Brezskrbno v počitniške dniŠe malo in zadnjič bo zazvonil šol-

ski zvonec v letošnjem šolskem letu. Naše šolarje in šolarke čakata dva meseca oddiha in brezskrbnih po-čitnic. Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina se že spogledujemo s poletnimi poči-tnicami in pripravljamo pester pro-gram – otroci bodo lahko sodelovali v vrsti aktivnosti, uživali in se družili s sovrstniki, ob tem pa se naučili še marsikaj novega. Na vsakoletnih po-čitniških delavnicah in letovanjih bo letos sodeloval tudi Aleksandar, EVS prostovoljec iz Makedonije, dodobra vpet v utrip dogajanja v naših krajih.

Otroci, vabimo vas, da se nam pri-družite na različnih ustvarjalnih in gibalnih delavnicah, ki bodo po-tekale v Ajdovščini, Malovšah in Vrhpolju, od ponedeljka do petka med 10:00 in 13:00. Vse delavnice so brezplačne.

V Ajdovščini se bomo srečevali 30. junija - 4. julija, 7. - 11. julija in 18. - 22. avgusta 2014, ob zadostnem številu prijav pa tudi 14. - 18. julija

2014 v prostorih MC Hiša mladih v Palah, odpravili pa se bomo tudi na mivko – del aktivnosti bo potekal na peščenem igrišču RK Mivka ob Lo-kavščku. Obiskali bomo tudi ranč na Brjah, kjer bo skupina otrok lahko opazovala in negovala konja, najpo-gumnejši pa se bodo lahko povzpeli tudi na njegov hrbet.

V Malovšah se bomo srečevali, dru-žili, zabavali in ustvarjali v prostorih KS Malovše – Gojače 30. junija - 4. julija, 7. - 11. julija, v Vrhpolju pa v prostorih podružnične osnovne šole Vrhpolje 30. junija - 4. julija 2014.

Že kar tradicionalno vas v avgustu vabimo na tečaj rolanja, ki bo po-tekal med 9:00 in 12:00 od 4. – 8. avgusta 2014 ob MC Hiša mladih v Palah. Otroci, ki so že bili z nami, vedo: poleg rolerjev morajo imeti s sabo tudi čelade in ščitnike. V prime-ru slabega vremena bodo v tem času potekale različne delavnice.

K počitnicam sodijo tudi letovanja. Prijave že sprejemamo, letovali pa bomo v Nerezinah na Malem Loši-

nju in v Piranu. Mali Lošinj z njegovo značilno ugodno klimo, primerno za astmatike in alergike bomo obiska-li dvakrat in v počitniškem naselju ZPM Krško Bučanje letovali 29. juni-ja – 8. julija in 8. – 18. julija 2014. Dvakrat bomo letovali tudi v Piranu in sicer v počitniškem domu Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok Lju-bljana 19. – 27. julija ter 27. julija – 4. avgusta 2014.

In ker akcija zbiranja sredstev za letovanje socialno ogroženih otrok, Pomežik soncu, še poteka, še prijazen opomnik. Še nam lahko pomagate in s svojim prispevkom, ne glede na višino, pripomorete, da bo kakšen otrok več preživel nekaj nepozabnih dni ob morju. Položnice so še vedno na voljo na poštnih in bančnih oken-cih, vaša pomoč pa še vedno zelo do-brodošla.

Prijavnice za vse dejavnosti so na vo-ljo v pisarni MDPM Ajdovščina v MC Hiša mladih v Ajdovščini, informaci-je pa dobite na 05 368 91 40, 041 490 360 in info@mdpm-ajdovscina.si. Gordana Maroh Črv

Zdravstveno letovanje otrok na Debelem RtičuPoletje je končno tu in z njim čas za razigrane počitnice. V Rdečem križu

Ajdovščina vas vabimo, da jih preživite z nami in se nam pridružite na zdravstvenem letovanju otrok na Debelem rtiču od 21. do 28. julija 2014. Nastanjeni bomo v počitniškem domu Mladinskega zdravilišča in letovi-šča Rdečega križa Slovenije. Imeli bomo zagotovljeno bivanje, polni pen-zion z dvema malicama in napitki med obroki, 24 urno spremstvo vzgoji-telja in 24 urno zdravstveno pomoč. Skrbniki nam bodo pripravili bogat animacijski in zabavni program. Otroci se bodo lahko kopali v morju in notranjem bazenu hotela Arija ali Bor ali v zunanjem bazenu z morsko vodo. Poleg plavanja jim bodo na voljo različne druge športne aktivnosti, ki se bodo odvijale na športnih površinah in igriščih (novem nogometnem igrišču, odbojkarskem in košarkarskem igrišču, trim stezi itd.). Skozi cel teden bodo lahko sodelovali pri različnih ustvarjalnih delavnicah, se ude-leževali zabavnih večerov ali se v spremstvu odpravili na izlet. Za otroke bo organiziran avtobusni prevoz do in iz Debelega rtiča, prav tako bodo imeli urejeno nezgodno zavarovanje.

Cena letovanja znaša 80 oz. 90 evrov, odvisno od socialnih razmer v dru-žini. Potrdilo starši pridobite pri otrokovem zdravniku. Letovanje subven-cioniramo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Občini Ajdovšči-na oz. Vipava in OZRK Ajdovščina. Za kakršna koli vprašanja smo vam vedno na voljo na telefonski številki 05 366 4930 ali 051 430 722 oziroma nam lahko pišete na ajdovscina.ozrk@ozrks.si. Lepo vabljeni!

Irena Žgavc

Št. 33 • 17. junij 201424 Potepanja

Škol – naš pomladanji … 1

Zadnji aprilski dnevi so zrasli v maj in maj se je stekel v junij …

V letošnjem aprilu in maju sva šla z ženo skoraj vsak dan na Škol: s Pu-trhov mimo ajdovskega žegna, po Lokavški cesti do lesenega mostiča čez Lokavšček; po makadamski ce-sti mimo orjaškega topola in Fantov dobre volje; in naprej mimo Skalc do lokavške pohodne poti; in desno gor proti Gradišču; skozi vasico proti Školu, mimo Žalostne Matere Božje naprej: po robu Škola, mimo ugasle-ga kresišča: o svetem Jevanu bo spet zažarelo njega žarno oko; čez kraško gmajno dol po kamenitem kolovo-zu mimo vodohrana na Vilharjevo; med šolami in mladimi ljudmi skozi park domov, na Putrhe. Uro in nekaj čez, brez postankov; s postanki – to-liko več. Kako primerna vsakodnev-na pot: za slehernika; za vsako uro dneva in noči, v vsakem vremenu ...

V bujnem poznem aprilskem času, že skoraj v maju, je ta pot polna pre-lesti: za oko in uho, za vonjave in s kožo zaznave; za telo, za misel in za dušo.

Že ob Lokavški cesti – polži. Vrtni – s hišico. Nebroj jih leze in lazi ob robu cestišča, iz bogato poraščenega ograjenega krlišča bivše Lipe. ('Lipa zelenela je …')

'Polž, polž, pokaži roge, če ne ubi-jem tvojo hiško …' se spomnim pesmice iz otroštva, ko smo, mulci nevedni, grozili polžu, ki se je pred našo radovednostjo povlekel v svojo hiško.

Potlej pa – takoj čez mostič lese-ni: slavčki! Več kot pol ducata jih po njih polnem žgolenju, ki diši po daljnem Orientu in Šeherezadi, na-štejem od mostiča čez Lokavšček do pod Gradišča. Vsak dan na istih mestih, očem skriti, s svojimi čisti-mi pesmimi mnogih zvonkih nape-vov jutro in dan in noč napolnjujoč. Vmes srebrna hitra pesem naše do-mače ptice penice črnoglavke: kot bi v sluh lovil poskočno gorsko vodo, pretakajočo se iz tolmuna v tolmun.

Tik pod robom: kapelica, vklesana v krušljivi kamen Škola ...

Najprej da je bil tu le križ. Povejmo, kako je bilo …

Gradišče se je z zidavo novih hiš povečalo in Gradiščani so že v času župnikovanja Ivana Albrehta želeli postaviti znamenje, kapelico. Po-stavili naj bi jo spodaj, kjer se cesta dvigne v klanec, a do uresničitve na-

mere ni prišlo. Potlej se je na mestu, kjer je sedanja kapelica, pojavil lesen križ – tam so ga pustili katehistinja Tadeja Mozetič (zdaj je v Paragvaju) in otroci iz njene veroučne skupine.

In zgodilo se, da je Marjan Vidmar, zadnji gospodar domačije Pr Malki, pol lučaja pod robom, z gmajne pe-ljal drva, z lahkim traktorjem. Pred spustom je morebiti narobe zavrl in traktor s tovorom je zaplesal po svoje. Na srečo ga je ustavilo drevo. In Marjan je, v zahvalo ka-li?, da se je nesreča srečno iztekla, postavil kapelico. Vanjo je del Marijo Solze. Zelo malo kapelic je posvečeno tej Materibožji. Marjanu je ostala v duši in v spominu še iz otroštva: pri hiši je bila njena črnobela podobica.

Od takrat kapelica pod robom Ško-la živi svoje tiho življenje. Ob njej mimohodniki puščajo cvetje in kri-že, v času posta se tu začne in konča

križev pot .2

Na robu Škola kaže svoj spremi-njavi svet skritih in odkritih barv metulj lastovičar: še napol otrpel od noči pije sonce, da poleti lahkotno in frfravo, v čisto dopoldanjo luč.

Po potki dol z gmajne prideta Ba-tičeva. Zmerom z mirom nasme-jani Tomaž in njegova žena, starša priznane dirigentke Martine Batič. Izmenjamo besedo, dve – tudi o pticah. Povprašam ga o smrdokavri – usran petelin mu rečemo po naše – po tej pravljično lepi ptici s perja-nico na glavi. »Spominjam se jih iz otroštva,« mi pravi, »dosti jih je bilo. Tudi za gnezdo sem vedel.«

'Up-up-up …' mi v spominu od-zvanja smrdokavrino oglašanje. Od tod tedaj njeno latinsko ime: Upupa epops …

Spodaj hrumi mesto …In rastje, rastje! Kipi v luč, nabre-

klo od sokov, v srebrnem poprhu polnočnega dežja, ki ga je letos v izobilju. Drobni cveti ruja, skoraj neopazni, v grozdih bodejo na kon-cih letošnjih poganjkov v mladi dan. Kmalu se razrastejo v kuštrave čope

semen. In jeseni grmi zagorijo med belimi kamni … (Ko rečeš ruj, je vse rudeče – kot s krvjo pokropljeno kamenje … je pred desetletji v boli zapel pesnik …).

Polkrožni grmi toploljubnih kr-hlik. Cvetoči in opojno vonjavi glog (za srce da je dober čaj iz njega cve-tov). Po vejah razvejane rešeljike se že črnijo plodovi: seveda, cvela je zgodaj; kdor le enkrat okusi med iz njih cvetov, ga ne zabi – prvobi-ten sladko-grenkuljast okus ima in diši po opojni kraški gmajni. In črni bor: med njih krošnjami na modrem nebu Čaven! (Bori, bori, preko ka-menite gmajne … težko, trudno še-petajo … je dihal nesrečni Srečko.)

Pod nama hrumi mesto …

Temno in bledo vijolične kukavičje orhideje se v gručah grejejo v jutra-nji luči. In grele se bodo še ves maj in globoko v junij. Piramidasti pi-lovec je to. Rumeni 'pouštrčki' dru-žabnih metuljastih cvetov iz velike družine detelj, ob robovih osamelih kamnov! Šopi kokoševca z drobnimi belimi cvetovi na vejnatih steblih, tu in tam. Belocvetne mrtve koprive z velikimi ustnatimi cvetovi se kažejo vmes. V nizkem jutranjem soncu se srebri pahljačasta košatorepa trava – peresasta bodalica so jo poime-novali botri iz stroke botanika. Do čudenja lepe čipke kobulnice vehri-ce se v gručah nastavljajo soncu; kot bi hitele po robu Škola! Pirenejsko ptičje mleko – kot kapljice mleka, nanizane krog stebla so na vrhu še neodprte: kot solze se zde; v sredi zvezdasto razcvetele; proti dnu so že varno spravljena še nedozorela se-mena. In nageljčki rožnatega nadiha so že razcveteni – tržaški nageljček je to. In bledo zeleni grmiči zdravilne in hkrati strupene vinske rutice: ko vejico odlomiš, opojno diši – kot da v glavi bol budi …). In jesenčki – te

1 V tem sestavku sem namerno uporabil tudi več ne-

vsakdanjih besed: narečnih in poimenovanja rož, da se znova

in znova zavemo, kako bogat je naš jezik. Ni nujno, da vsi

poznamo vsa strokovno poimenovana bitja: tudi sam sem pri

razpoznavanju zaprosil za pomoč: Elvico Velikonja in Anko

Vončina. Dovolj je, da začutimo zven besed; in po njih: njih

pomen …

2 Po pripovedovanju Tomaža Batiča in Janje ter Lojzeta

Medveščka.

O svetem Jevanu bo spet zažarelo njega žarno oko ...

Nesreča se je srečno iztekla …

Ruj ni lep le jeseni ...

Temno vijolične kukavičje orhideje se v gručah grejejo v jutranji luči …

Do čudenja lepe čipke kobulnice vehrice…

mini cvetoče drevescaste rože! Po-glej, poglej – ali niso to cvetni popki zdravilnega srhkodlakavega omana! Astra montana mu pravijo v Trebuši in na Vojskem, kjer trdno verjejo v zdravilno moč te rože. Res: namoče-na v drnuljevcu pozdravi vse tegobe tega sveta …

Spodaj hrumi mesto …Na dnu bogato kamnitega kolovo-

za, že skoraj ob vodohranu, drob-nocveta črnobina – komaj komaj so opazni nje drobni temno vijolični cvetovi. In visokostebelni zdravilni gabez.

In že sva na asfaltu Vilharjeve uli-ce – Partijska so ji rekli včasih. Tudi to je del zgodovine ... Lične hiše, ob-delani vrtovi, negovano grmičje in drevje …

In še – mimo vrvenja šol in pod dišanjem lip v parku, mimo bara Vo-gal: domov …

Okoli in okoli hrumi mesto … Tekst in foto Franc Černigoj

Potepanje po deželi vrtnic

Da vrtnice niso samo lepe, ampak imajo tudi zdravilne lastnosti, se ve že tisočletja. Vonj vrtnic lajša glavo-bole, odganja skrbi in žalost, razoča-ranje, potrtost, duševno utrujenost in občutek izčrpanosti. Verjetno je prav to razlog, zakaj so vrtnice po-stale tako priljubljena rastlina, da je razglašena za kraljico rož. Izdelke iz vrtnic se uporablja tudi v kozmetiki: za čiščenje kože, krčenje razširjenih kapilar, hlajenje kože pri pikih žu-želk ali opeklinah, povečanje nape-tosti kože, po prečuti noči pa naj bi rožna voda pomagala tudi zmanjšati podočnjake. Najdragocenejša se-stavina parfumov, krem in drugih kozmetičnih izdelkov je rožno olje. Najbolj dišeče vrtnice, iz katerih pri-dobivajo rožno olje, so damaščanke, največ rožnega olja pa se proizvede v Bolgariji. Damaščanska vrtnica cve-ti maja in v začetku junija, zato je to najprimernejši čas za obisk te dežele.

Verjetno si vsak ljubitelj vrtnic in rožnih vonjav želi vsaj enkrat videti bolgarska rožna polja. Meni se je ta želja uresničila letos z Goriškim dru-štvom ljubiteljev vrtnic. Odpravili smo se v samo srce Bolgarije, v doli-no Kazanlak, ki ji pravijo tudi Doli-na vrtnic. Letos je v Bolgarijo prišla pomlad prej kot običajno, zato so vrtnice začele cveteti že konec aprila in v času našega obiska se je obiranje cvetov že skoraj končalo. Kljub temu

smo se nagledali rožnih cvetov in naužili njihovega vonja.

Sorta, ki jo najbolj masovno goji-jo na rožnih poljih v Dolini vrtnic, je damaščanska vrtnica 'Kazanlik'. Zanjo so značilni srednje močno polnjeni svetlo rožnati cvetovi, rožni grm pa zraste do 120 cm v višino. Ker je bila letošnja pomlad zelo de-ževna, je bila večina grmov okužena s šipkovo rjo – boleznijo, ki pri nas vrtnice redkeje napada. Poleg sorte 'Kazanlik' smo na poljih videli nekaj grmov neznane sorte s temnejšimi in bolj polnjenimi cvetovi. Pozor-nost nam je vzbudila predvsem za-radi večje odpornosti na bolezni, od sorte 'Kazanlik' pa se je ločila tudi po vonju cvetov. Za pridobivanje rožnega olja gojijo v Dolini vrtnic še belo cvetoče vrtnice albe, ki se od damaščank ločijo po sivozelenih li-stih. Tudi te so odporne na bolezni, a cvetovi dajo manj rožnega olja, zato jih redkeje uporabljajo.

V Dolini vrtnic smo videli številna rožna polja, dve destilarni rožnega olja, ki sodita med prve zasebne de-stilarne v Bolgariji, etnološko zbirko s predmeti iz stare destilarne ter pri-reditev v sklopu Festivala vrtnic. Na-brali smo si rožne cvetove, domov pa smo prinesli še potaknjence in cepi-če, da bodo vrtnice iz Doline vrtnic zacvetele tudi v Vipavski dolini. Irena Kodele Krašna

Št. 33 • 17. junij 2014 25Narava in družba

ŽIVI SVET PRED DOMAČIM PRAGOM

IRENA KODELE KRAŠNAOsovraženi plašnežiPoletne počitnice so pred nami in lažje bomo našli čas za sprehode v naravo. Narava

zaposluje vsa naša čutila: ušesa so polna melodičnega prepevanja ptic, z globokimi vdihi vase srkamo opojne vonjave, oči skačejo od barvitih cvetov k metuljem in prav sredi tega raja nas naenkrat prizemlji nenaden šum v grmovju… Kača! Le komu ob tem zvoku ne poskoči srce? Še dobro se spomnim tistega dne iz mojega ranega otroštva, ko sem se s svojo teto peš vračala proti domu in je v bršljanovem grmu ob poti zašumelo. Bila sem še premlada, da bi vedela, za kaj gre. Moji teti pa ni poskočilo samo srce, ampak tudi noge in vreščeč je stekla proti domu. Jaz pa seveda za njo. Doletelo me je to, kar doleti večino otrok – od starejših sem podedovala predsodek do kač. Od takrat sem vedno pospešila korak, če je v grmu zašumelo. Kasneje sem kot mlada biologinja ob pomoči izkušenejših kolegov premagala predsodek do kač in danes z zanimanjem pogledam v grm, če v njem nekaj zašumi. Na žalost pa je še vedno veliko ljudi, ki meni, da je najboljša kača mrtva kača in to tudi vestno udejanjajo.

Vzrokov za tako negativen odnos ljudi do kač je več, a ni bilo vedno tako. Kar nekaj ljudskih pripovedk govori o dobri kači, ki je ljudem pomagala. Kdor pozna kače ve, da imajo v okolju zelo pomembno vlogo in ljudem še vedno pomagajo – a ne s čarobno zlato krono na glavi, ampak s tem, da plenijo miši, voluharice in druge male sesalce ter tako prispevajo k ravnovesju v naravi. V Sloveniji živi 11 vrst kač in le tri od njih so za človeka strupene. Prestrašen človek si verjetno ne bo vzel časa, da bi kačo natančno pogledal, vsekakor pa boste strupeno kačo od nestrupene najlažje ločili po obliki njenega telesa. Vitko dolgo telo je značilno za nestrupene kače, medtem ko imajo naše strupenjače bolj čokato telo s kratkim repom. Med najlažje prepoznavnimi kačami je prav gotovo modras (Vipera ammodytes),

saj je edina naša kača z rožičkom na nosu. Po hrbtu ima temen vzorec iz povezanih rombov, ki lahko preidejo v široko cikcakasto črto. Samci so bolj sivih tonov, samice pa so bolj rjavkaste. Modras je naša največja in najpogostejša strupenjača. V dolžino lahko meri tudi en meter, najdemo pa ga po skoraj celi Sloveniji, le v Prekmurju ga ni. Ugajajo mu prisojna, delno zaraščena, suha, kamnita mesta, kot so jase, poseke, rob gozda, kamnolomi, železniški nasipi, pa tudi vinogradi in druge kmetijske površine, če je v njih dovolj golih kamnitih površin ali suhozidov. Ker je njegova telesna temperatura odvisna od temperature okolja, se zjutraj in v hladnejših dneh nastavlja soncu, pred poletno vročino pa se umakne v senco. Hrani se predvsem z malimi sesalci in tako igra pomembno vlogo pri uravnavanju gostote mišjih populacij, teknejo pa mu tudi kuščarji, ptice, slepci... Zaradi raztegljivih vezi med lobanjskimi kostmi pogoltne kar cel plen, ki ga potem več dni ali celo tednov prebavlja. Kljub svojemu slovesu je to mirna nenapadalna kača in ugrizne le, če ga presenetimo ali mu ne omogočimo umika. Poleg modrasa živita v Sloveniji še dve vrsti strupenjač. Gad (Vipera berus) je manjši

od modrasa, nima rožička na nosu, na hrbtu pa ima sklenjen cikcakast vzorec. Pogosto najdemo tudi povsem črne primerke. Ustrezajo mu vlažna in hladnejša območja z velikimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo. Zato ga najdemo predvsem na višjih nadmorskih višinah, planinskih meliščih in pašnikih, v nižinah pa na bolj vlažnih mestih kot so rob močvirja in barja. Le v gorskem svetu zahodno od Soče (Breginjski Stol, Korada, Sabotin) pa boste z veliko mero sreče lahko uzrli laškega gada (Vipera aspis), ki mu pravimo tudi rilčasti gad zaradi razločno navzgor zavihanega roba gobca. Tako kot modrasu tudi njemu ustrezajo suha in topla prisojna mesta. Njegova hrbtna risba je sestavljena iz dveh vrst izmenično razporejenih temnih pravokotnikov, ki so lahko delno povezani v cikcakast vzorec. Glede na to, da so kače sorazmerno redke in da živijo pri nas le tri strupene vrste, je

verjetnost, da boste naleteli nanjo, zelo majhna. Veliko večja verjetnost je, da boste naleteli na katero od nestrupenih vrst. Že večkrat so me očividci poskušali prepričati, da so videli ob vodi ali v njej »vodnega modrasa«, pa je bila to po vsej verjetnosti nestrupena kobranka, katere hrbtni vzorec v obliki šahovnice lahko nepoznavalca zavede, da ima pred seboj modrasa ali gada. Svojo podobnost z gadom ali modrasom zaradi hrbtnega vzorca iz dveh vrst temnih lis pogosto plača z življenjem tudi smokulja. Prestrašena, še posebno če je moškega spola, sika in poskuša ugrizniti. Ker pa nima strupnikov, je najhujše kar vas lahko doleti, vnetje ranice zaradi bakterijske okužbe. Zadnje čase v naravi vse redkeje naletimo na kačo. Po ocenah strokovnjakov naj bi se

njihovo število v zadnjih petdesetih letih prepolovilo, nekateri pa menijo, da je stanje še slabše. Najpomembnejši razlog za upad njihovega števila je gotovo izginjanje njihovih življenjskih okolij bodisi zaradi pozidave bodisi zaradi širjenja površin na katerih se intenzivno kmetuje in uporablja pesticide. Vedno težje najdejo okolje, ki jim nudi dovolj hrane in primerna mesta za razmnoževanje. Veliko kač konča pod kolesi avtomobilov in tudi število tistih, ki so končale svojo življenjsko pot le zato, ker so se jih ljudje prestrašili, ni zanemarljivo. Naj ob tem poudarim, da so vse kače v Sloveniji zavarovane in jih je prepovedano ubijati ali kako drugače ogrožati. Če vam kača prekriža pot, ji dovolite, da se umakne na varno. Brez strahu, ne bo vam skočila v obraz, saj tega njeno telo ni sposobno. Če bo izgledalo, da gre naravnost proti vam, je to verjetno zato, ker ji stojite na poti do zatočišča in ne zato, ker bi vas hotela napasti. V kolikor pa se zgodi, da kača zaide v vaš dom, pokličite Kačofon (040/322-449) in strokovnjaki vam bodo priskočili na pomoč.

JUNIJSKI NARAVOSLOVNI IZZIVČe boste tople poletne dni izkoristili za namakanje na obali, poiščite med

prodniki različne lupine školjk in polžev. Iz njih lahko naredite zanimive okraske, bolj radovedni pa vzemite v roke knjižico »Moji prvi morski polži in školjke«, s katero boste zlahka ugotovili imena teh zanimivih živali.

Dan krvodajalcevRdeči križ Ajdovščina se ob Dnevu

slovenskih krvodajalcev, 4. juniju, in Svetovnem dnevu krvodajalcev, 14. juniju, iskreno zahvaljuje vsem anonimnim darovalcem, ki dnevno rešujete življenja in vračate zdrav-je. Za kri ni umetnega nadomestila, zato so bolniki odvisni od pomoči dobrotnikov, ki so pripravljeni daro-vati svojo življenjsko tekočino zato, da bi pomagali sočloveku. Vse kar krvodajalci prejmejo v zameno za svoje izjemno plemenito dejanje, je notranji občutek zadovoljstva, ker so nekomu pomagali. Rdeči križ Ajdo-vščina se najlepše zahvaljuje vsem, ki darujete kri, in tudi tistim, ki na kakršen koli način podpirate to naj-večje solidarnostno gibanje.

V RK Ajdovščina smo veseli, da v občinah Ajdovščina in Vipava kr-vodajalci pomembno prispevajo k ustrezni preskrbi z varno krvjo v slovenskih bolnišnicah. Na teren-ski krvodajalci akciji, ki je potekala 26. in 27. maja v Mladinskem cen-tru Hiša mladih v Ajdovščini, je kri darovalo 240 prostovoljcev. Povabilu na akcijo v Vojašnici Janka Premrla Vojka Vipava v sredo, 28. maja, pa sta se odzvala 102 krvodajalca. MC Hiša mladih Ajdovščina in Vojašnici Vipava se iskreno zahvaljujemo, ker sta nam za namen akcije odstopila svoje krasne prostore, v katerih smo se tako krvodajalci kot organizatorji zelo prijetno počutili. Prav tako smo v RK Ajdovščina veseli, da se je sre-dine akcije udeležilo tudi okrog 30

pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Pri tokratni akciji RK prvič ni poslal tiskanih vabil, saj ta zahtevajo daljšo pripravo. Prešli smo na vablje-nje preko sms sporočil, saj se lahko tako hitreje odzovemo na potrebe po določeni krvni skupini in zagotavlja-mo bolj optimalne zaloge krvi.

Vse zveste krvodajalce in priza-devne prostovoljce smo v soboto, 31. maja, povabili na srečanje na Osnovno šolo Šturje Ajdovščina. Na njem smo izrekli zahvalo našim pro-stovoljcem in podelili priznanja kr-vodajalcem jubilantom. Za 50-krat darovano kri je priznanje prejela Jasna Zorč, za 60-krat darovano kri sta priznanje prejela Danijela Birsa in Bogdan Kodele, za 70-to in več darovanje smo čestitke izrekli Vi-ljemu Vugi, Jožefu Kalcu, Edvardu Leonardu Krašni in Jožici Jazbar, za 80-krat Dušanu Rijavcu, Francu Krašni, Igorju Kobalu in Jožetu Co-piču, najvišja priznanja za 90-krat darovano kri pa so prejeli: Damjan

Fabčič, Jožko Bučinel, Božidar No-vak in Bogomir Trošt. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, ki so ga popestrili nastopajoči: otroški pevski zbor OŠ Šturje, nadarjeni harmonikaš, učenec Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina, Teo Gaberšček in člani krožka »Ker nam ni vseeno – podmladek RK« OŠ Da-nila Lokarja s predstavo »Križem Mojca«. Vsem nastopajočim se naj-lepše zahvaljujemo, zahvaljujemo pa se tudi OŠ Šturje, ki nam je odstopila svoje prostore, Pekarni Ježek in Sla-ščičarni Šturje za donirano pecivo ter prostovoljcem za pomoč pri iz-vedbi prireditve. Upamo, da se pri-hodnje leto ponovno srečamo. Irena Žgavc

Aleksander se predstavi

V čast in veselje mi je, da sem bil v mesecu maju del »Tednov vseživl-jenjskega učenja 2014«.

Skozi različne dogodke v tem ob-dobju sem imel priložnost pokazati znanja in sposobnosti, ki sem si jih nabral na svoji življenjski poti.

Ena pomembnejših priložnosti je bila zame vrnitev v učiteljske vode. Čeprav sem diplomiran profesor geografije, sem se tokrat preizkusil kot učitelj makedonskega in grškega jezika in kulture. S to delavnico sem dosegel ene svojih sanj in sem hvale-žen Medobčinskemu društvu prija-

teljev mladine Ajdovščina, da mi je omogočilo to izkušnjo.

Poleg jezikovnih delavnic, so se za dobro idejo izkazale tudi delavnice balkanskih plesov. Makedonsko paj-duško kolo in grški sirtaki sta požela velik odziv in popularnost v lokalni skupnosti. Tudi ta aktivnost je raz-širila moje učiteljske izkušnje, saj je zahtevala povsem drugačen pristop k vodenju skupine. Upam, da bo ta izkušnja pozitivno vplivala na mojo prihodnjo kariero.

Turistična predstavitev Makedoni-je je bila skoraj vsakodnevna aktiv-nost Tednov vseživljenjskega učenja 2014. Zame, kot turističnega teh-nika – vodiča, je bila to priložnost pokazati sebe in lepote moje dežele v najboljši možni luči. Kot del pred-stavitve sem pripravljal makedonsko sladico imenovano »oblandi«, ki so jo obiskovalci pozdravili z navdušen-

jem, hkrati pa sem jim lahko dokazal tudi svoje kuharske sposobnosti.

Čeprav sem na začetku gledal na Tedne vseživljenjskega učenja s skepticizmom in dvomom, lahko povem, da je bil zame to velik izziv in priložnost, da naredim nekaj za lokalno skupnost, za prijazne in sprejemajoče Ajdovce, ter tako laž-je razumem razlike med Slovenci in Makedonci.

Z velikim vznemirjenjem pričaku-jem nadaljevanje aktivnosti Tednov vseživjenjskega učenja tudi v mesecu juniju.

Za zaključek naj povem, da je moja naloga EVS prostovoljca in naloga MDPM Ajdovščina, kot mojega gostitelja, dosežena, ko mi uspe vsaj za nekaj uric osrečiti tis-te, ki se udeležijo mojih predsta-vitev in predavanj in mi tako po-magajo skupaj razkrivati razlike med našima dvema državama. Aleksandar Blaževski

I z v i r v o d a i n g l a s s r c a

Poletneprireditve

ww

w.M

ARK

AC

IJA

.si

VOKALNA SKUPINA SEGNO - Pozdrav poletjuVipava, cerkev sv. Štefana, 14.6.2014 ob 19.30

GLEDALIŠKA SKUPINA KD BRCE - Češpe na �giSlap, 26.7.2014 ob 20.30

KOMORNI ZBOR IPAVSKA - KoncertVipava, cerkev sv. Štefana, 16.8.2014 ob 20.00

GODALNI KVARTET PODOKNIČARJI - KoncertLozice, 24.8.2014 ob 18.30

TRIJE TENORJI - Od višine se zvrti

VIPAVSKI TAMBURAŠI S TANJO ŽAGAR - KoncertVipava, Trg Pavla Rušta, 27.6.2014 ob 20.30

Vipava, Trg Pavla Rušta, 30.8.2014 ob 20.00

HARMONIKAŠKA SKUPINA ŠEMPETER PRI GORICI - KoncertNanos, pred cerkvijo sv. Hieronima, 20.7.2014 ob13.00

NECA FALK - Maček Muri Vipava, Trg Pavla Rušta, 6.7.2014 ob 19.30

STEFAN MILENKOVICH IN MARKO HATLAK Z GOSTI - Tango compásVipava, Trg Pavla Rušta, 12.7.2014 ob 20.30vstopnina 10€, v predprodaji 8€, prodajna mesta vstopnic: TIC Vipava, Eventim.

www.izvirna-vipavska.si Zavod za turizem TRG Vipava , TIC Vipava | Vinoteka Vipava, Glavni trg 1 | 5271 Vipava

vstop prost!

Na vse ostale prireditve je vstop prost.

Poti miru na Soški fronti od Jadrana do AlpV petek, 27. junija 2014, ob 21. uri, na predvečer 100. obletnice Saraje-

vskega atentata, vabljeni na projekcijo fotografij s kulturnim programom. Potekala bo na Kmečkem turizmu Birsa na Brjah na Vipavskem. Predavatelj – Oskar Birsa, planinski vodnik in ljubiteljski fotograf.

Vstop prost, prostovoljni prispevki bodo namenjeni nakupu srčnega defi-brilatorja, ki bo nameščen na Brjah.

Št. 33 • 17. junij 201426 Podjetno, pismo

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 10.6.2014)(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

5. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 5. JP UIZ (175. JP)

delodajalci, ki registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah oz. opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki ali so zadruge, ustanovljene skladno z Zakonom o zadrugah.

od 5. 5. 2014 do porabe razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. 10. 2014

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/5-javno-povabilo-za-zbiranje-ponudb-v-okviru-programa-usposabljanje-in-izobrazevanje-zaposlenih/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

2. javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Mentorstvo za mlade« (176. JP)

delodajalci, ki registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah oz. opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki

od 16. 5. 2014 do porabe sredstev oz. do 30. 9. 2014

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/2-javno-povabilo-za-zbiranje-ponudb-v-okviru-programa-mentorstvo-za-mlade-176-jp/

Slovenski podjetniški sklad

P1 B 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

mikro, mala in srednje velika podjetja

16.06., 15.07., 15.09., 15.10., 17.11. in 15.12.2014

http://www.podjetniskisklad.si/81/2014/p1-b-2014---garancije-sklada-za-bancne-kredite-s-subvencijo-obrestne-mere.html

Slovenski podjetniški sklad

P1 B TIP 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja 20.06., 21.07. in 05.09.2014

http://www.podjetniskisklad.si/82/2014/p1-b-tip-2014---garancije-sklada-za-bancne-kredite-za-tehnolosko-inovativne-projekte.html

Zavod za zaposlovanje Delovni preizkus za mlade delodajalci do 1. 9. 2014 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=808

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz. najpozneje

do 1.7.2014

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje

Subvencioniranje zaposlovanja za odpravo posledic žleda

delodajalci, ki bodo izvajali dela pri odpravi posledic žleda in poplav na prizadetih območjih

30.9.2014 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=833

Zavod RS za zaposlovanje

Javno povabilo za javna dela »Pomoč v primeru elementarnih nesreč«

Neprofitni delodajalci 4.9.2014 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=838

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.6.2014 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 51OB14 občani do porabe sredstev oziroma

najkasneje do 31.1.2015 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 24SUB-OB14Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2014 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 25SUB-OB14Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energijein večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2014 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv 26SUB-EVOB14Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2014 http://www.ekosklad.si/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Tehnična pomoč čebelarjem 2014 čebelarji

od 2.4. do 31.8.2014 oz. do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1144

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2014

mladi prevzemniki kmetij do porabe sredstev

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1167

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

NAJAVAUkrep 125 – izboljšanje in razvoj infrastrukture povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – agromelioracije

PREDVIDENA OBJAVA: JUNIJ 2014 http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP 2013-2014 - Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstevhttp://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

Evropska Komisija

Program OBZORJE 2020 (HORIZON 2020)»MSP Instrument« (SME Instrument) - H2020-SMEINST-1-2014

Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) (program za raziskave in inovacije)

18.6.2014, 24.9.2014 in 17.12.2014

http://www.podjetniskisklad.si/evropska-komisija-v-okviru-programa-horizon-2020-objavila-ze-prve-razpise.html;http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/h2020/calls/h2020-smeinst-1-2014.html#tab http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en

Evropska KomisijaNAJAVALIFE+ 2014

Predvidena objava: 18.6.2014; Predviden rok prijave: RAZLIČNO (sept./oktober 2014)

http://ec.europa.eu/environment/life/funding/life.htm

SPIRIT Slovenija

Javno povabilo k sodelovanju v naboru inovacij za celovito slovensko predstavitev izumov, invencij in inovacij v okviru 9. Slovenskega foruma inovacij

avtorji izumov, invencij in inovacij

do prejema prvih 200 prijav oziroma najkasneje do 18. septembra 2014 do 24.00 ureSPLETNA PRIJAVA!

http://www.spiritslovenia.si/razpisi/2014-05-21-Javno-povabilo-k-sodelovanju-v-naboru-inovacij-za-celovito-slovensko-predstavitev-izumov-invencij-in-inovacij-v-okviru-9-Slovenskega-foruma

SPIRIT Slovenija

Povabilo osnovnim šolam k sodelovanju v okviru programa spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi

osnovne šole 27.6.2014 do 13.00 ure

http://www.spiritslovenia.si/razpisi/2014-05-30-Povabilo-osnovnim-solam-k-sodelovanju-v-okviru-programa-spodbujanje-ustvarjalnosti-podjetnosti-in-inovativnosti-med-mladimi

Sklada Si.vodaRazpis Sklada Si.voda za sofinanciranje projektov s področja ohranjanja voda

zasebne ali javne organizacije s projekti, ki učinkovito in trajnostno rešujejo problematiko pitne vode v lokalnem okolju ali dvigujejo ozaveščenost javnosti

30.6.2014http://www.skladsivoda.si/press/news/news10.html

Odgovor Marijanu Božiču na zapis Slavnostna seja na dan občinskega praznika 5. maja, objavljen v 151 številki Latnika, ki je izšel 30. maja 2014

»Stopite naprej vi veljaki! – tukaj spoznajte, de bi je ne imeli nobene

oblasti čez ljudstvo, ko bi vam od zgorej dana ne bila; prisežite pri

novim altarji, de jo hočete le k pridu vaši skerbi zročenih obračati.«

(odlomek iz pridige Matije Vertovca po

Veliki noči v Logu 1822)

Mnenje Marjana Božiča, objavljeno v 151. številki časopisa Latnik, potrebuje pojasnilo. Ne bom se spuščala v prvi del zapisa, v katerem Božič komenti-ra govor župana Marjana Poljšaka na letošnji proslavi ob občinskem govoru. Kot občinsko uslužbenko, zadolženo za odnose z javnostjo (tudi odgovorno urednico Ajdovskih novic) in organi-zacijo programa proslave, ter kot ak-tivno članico Društva Matija Vertovec, pa me je prizadel odstavek o kultur-nem programu.

Iz dolgoletnih izkušenj dobro vem, da je nemogoče ustreči vsem željam

in okusom in to brez težav sprejmem. Vendar pa mi doslej še nihče ni očital, da naj bi kulturni program »dišal po predvolilnem dobrikanju«. Pravzaprav sem neprijetno presenečena, da se Marijanu Božiču zdi Matija Vertovec napačna izbira. Namen pobude treh društev (Društvo Matija Vertovec, TD Vinoreja Šmarje in TD Podnanos) je namreč v letu, ko praznujemo kar dve pomembni Vertovčevi obletnici opozoriti na pomembno vlogo Ver-tovca za slovensko kmetijstvo, bogato tradicijo kmetijstva na Vipavskem ter spodbuditi razmišljanje in ideje kako oživiti »Raj dežele Kranjske« (M. Ver-tovec). Idejo o Vertovčevem letu ni podprla zgolj Občina Ajdovščina, pač pa tudi občina Vipava in mnoge dru-ge pomembne ustanove in društva, ki so v letošnjem letu v svojem delovanju in dogodkih posebno mesto namenile domačemu v svojem času izredno spo-

35 let domače obrtne zbornice

29. maja 1970 je bilo iz Društva obrtnikov ustanovljeno Obrtno združenje. Nastalo je na pobudo obrtnikov, z namenom združeva-nja za doseganja boljših pogojev za obrtništvo.

Združeni v obrtni zbornici so bili močnejši in skupaj so lahko preživeli tudi v najhujših časih in krizah.

Medtem pa se zbornica širila in razvijala. Združevala je vedno več pogumnih ljudi, ki so se odločili za samostojno podjetniško pot. Siste-mi, valute in državni vodje so se je menjavali, a obrtništvo je obstalo, ker je bilo enotno in ker so obrtniki vedno znali stopiti skupaj, ko je bilo to potrebno. Še posebno ob aktualni

gospodarski krizi bomo le združeni zmogli premagati nastalo situacijo, se prilagoditi in si poiskati nove trge.

Po uveljavitvi prostovoljnega član-stva v zbornici pred dobrim letom dni je situacija po Sloveniji zelo raz-lična. Odstotek izstopov iz članstva pri nekaterih obrtno-podjetniških zbornicah presega 50 %, povpreč-no osip pa znaša 36%. Območna obrtno-podjetniška zbornica Aj-dovščina ima med zbornicami, ki združujejo več kot 500 članov, najnižji odstotek izstopov. Izsto-pilo je 20 % naših članov, oziroma 165 podjetij. Žal nam je za vsak iz-stop in za to, da nismo uspeli čla-nom pokazati, da je združevanje v zbornici koristno in nujno. Res pa je, da te izstope že nadomeščajo novi člani. V tem obdobju se nam jih je že pridružilo 56 novih. Po številu novih članov je naša zbornica naj-boljša v Sloveniji. Drznem si reči, da je to posledica, dobrega dela v preteklosti, za kar gre zahvala vod-stvu zbornice. Brez aktivnih članov v skupščini in upravnem odboru, ki podpirajo nove ideje in spodbujajo nove storitve za člane, temu ne bi bilo tako. Tudi v prihodnje se bomo v največji meri trudili nuditi take storitve, ki jih kot člani potrebujete in z racionalnim delom dokazovati, da si zaslužimo vaše zaupanje. Marko Rondič

štovanemu rojaku. V preteklih letih je Občina na podoben način podprla Pi-lonovo, Klemenčičevo, Lokarjevo leto … Kot soavtorica (ob Petru Avbarju) letošnje kulturne proslave zanikam kakršnokoli povezavo s politiko, svo-je delo že vrsto let opravljam profesi-onalno, moj namen je obiskovalcem občinskih dogodkov ponuditi kakovo-stno kulturno vsebino, župan običajno z detajli niti ni seznanjen.

Ob tem je treba dodati, da župan Marjan Poljšak ne vodi pohoda po Vertovčevih poteh, pač pa se ga udele-žuje, tako kot mnogih ostalih lokalnih pohodov, ter s svojo prisotnostjo in

nastopom doda k prepoznavnosti in priljubljenosti pohodništva. Vertovčev pohod je najbolj obiskan turistično-re-kreativni dogodek v regiji in drugi naj-večji v Sloveniji, kar je dodaten razlog za primernost nagovora kateregakoli župana naše občine, trenutno je pač to Marjan Poljšak.

O Božičevem zapisu pa je na svo-ji zadnji seji 3. junija razpravljal tudi upravni odbor Društva Matija Verto-vec, ki odločno zanika namigovanje o podpori županu v volilni kampanji. Člani društva prostovoljno delujemo v dobrobit domačega podeželja, dru-štvo je nepolitično in neprofitno ter v

odnosu z občino enako z vsemi ostali-mi društvi v občini in člani vsako leto vložimo ogromno prostovoljnega časa in energije v organizacijo tako zahtev-nega dogodka kot je pohod po Vertov-čevih poteh. Žalostno je, da uspešno delo civilne iniciative politika tako ali drugače izkorišča za lastne promocij-ske namene. Ne dovolimo si nobenih tovrstnih manipulacij! Zapisanemu se pridružuje tudi prijateljsko društvo TD Vinoreja Šmarje, ki je soorganiza-tor pohoda po Vertovčevih poteh in sokreator letošnjega Vertovčevega leta.

Sanda Hain

Št. 33 • 17. junij 2014 27Napovednik

Koledar prireditev za JUNIJ 2014

Toretorek, 17. junij

ob 20:00 Dvorana Edmunda Čibeja - Lokavec

Predstavitev: Okusna MakedonijaInfo: 041 424 215 (Nada), nada.blazko@gmail.com, 041 490 360 (Gordana), info@mdpm-ajdovscina.si

sreda, 18. junij

ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 031 58 48 98, slovenia@bruno-groening.org

sreda, 18. junij

ob 20:00 Dom krajanov Črniče

Predavanje: Bolečina, zdravljenje in zdravilaInfo: 041 485 044 (Alenka Kompara), kompara.alenka@gmail.com

petek, 20. in sobota 21. junij

Športni center Lipov gaj Col

Colska nedelja - tradicionalni turnir v malem nogometuInfo: 041 621 669 (Sandi Škvarč), www.trillek.si

petek, 20. in sobota 21. junij

Lavričev trg Ajdovščina in ŠC Ajdovščina

38. Srečanje športnikov iz obmejnih deželInfo: 051 419 870 (Primož Sulič), primoz.sulic@zs-ajdovscina.si, 05 364 47 21, sportnazveza@zs-ajdovscina.si

petek, 20. junij

ob 14:30 Ljudska univerza Ajdovščina, Cesta 5. maja 14

Prosti programi na LinuxuPrijave in info: 041 219 244 (Mitja Jež), mitja.jez@duh-casa.si

petek, 20. junij

ob 18:00 Dom krajanov Žapuže

Turnir v odbojki – dvojiceInfo: 040 800 106 (Janja Blažič), janja.blazic@gmail.com

petek, 20. junij

ob 20:00 Dom krajanov Ajdovščina

Predavanje: Samopomoč z refleksoterapijo na rokiInfo: 041 424 215 (Nada Blažko), nada.blazko@gmail.com

petek, 20. junij

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Blues večer: Hill s TrinityVstop je prost.

sobota, 21. junij

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

163. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 21. junij

ob 19:00 Žapuže

Krajevni praznik v ŽapužahInfo: 040 800 106 (Janja Blažič), janja.blazic@gmail.com

sobota, 21. junij

ob 19:00 Taborniška koča na Kovku nad Ajdovščino

Dobrodelna Zvezdnata nočDobrodelni prispevek 15 evrov.Prijave na: prijave@rotaract-ajdovscina-logatec.si

sobota, 21. junij

ob 21:00 Grajsko obzidje, Ajdovščina

Carmina Burana, glasbeno scenski spektakel

nedelja, 22. junij Grajsko dvorišče Vipavski Križ Kriški semanji dnevi

Info: 041 421 924 (Hari Bat)

nedelja, 22. junij Avtobusna postaja Ajdovščina

Lepa glava: izlet in pohod PD Ajdovščina v ItalijoInfo: 041 275 542 (Vladimir), 051 245 159 (Ožbej), www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 22. junij

ob 11:00 jezero Vogršček iz smeri Črniče

2. Proaction kros triatlon Vogršček 2014 in 1. državno prvenstvo v kros triatlonuInfo: 041 377 446 Uroš Medvedec, www.3atlon.si, 3atlon.klub@gmail.com

nedelja, 22. junij

ob 12:00 Cerkvica sv. Hieronima na Nanosu

Pohod k cerkvi sv. HieronimaInfo: 041 961 598 (Sandi Nabergoj), 031 615 036 (Stojan Vitežnik)

torek, 24. junij

ob 20:00 Dvorana Edmunda Čibeja - Lokavec

Zaplešimo pajduško oro in sirtakiInfo: 041 424 215 (Nada), nada.blazko@gmail.com, 05 368 91 40, 041 490 360 (Gordana),info@mdpm-ajdovscina.si

sreda, 25. junij

ob 16:00 Zbirno mesto pred gostilno na Brodu v Lokavcu

Predavanje: Naučimo se dihatiInfo: 041 424 215 (Nada Blažko), nada.blazko@gmail.com

sreda, 25. junij

ob 17:00 Koča Edmunda Čibeja Tiha dolina - Predmeja

Otvoritev planinske koče Edmunda Čibeja v Tihi doliniInfo: 031 644 386 (Damjan), info@drustvo-gora.si, www.drustvo-gora.si

petek, 27. junij

od 14:30 do 16:00 Ljudska univerza Ajdovščina, Cesta 5. maja 14

Triki v WorduRačunalniška delavnica.Info: 05 366 47 50, 041 43 77 85, info@lu-ajdovscina.si

petek, 27. junij

ob 20:00 Dom krajanov Ajdovščina

Okusna MakedonijaInfo: 041 424 215 (Nada), nada.blazko@gmail.com, 05 368 91 40,041 490 360 (Gordana),info@mdpm-ajdovscina.si

petek, 27. junij

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Praznovanje rojstnega dne Hiše mladih s koncertom skupine BLOW UPVstop prost!

sobota, 28. junij

- turnir v nogometu in košarki cel dan- ob 21:00 - Rock WtlcaŠportni parki Tiha dolina

Dnevi Gore 2014 - Rock Wtlca in nogometni turnirInfo: 031 644 386 (Damjan), info@drustvo-gora.si, www.drustvo-gora.si

sobota, 28. in nedelja, 29. junij

ob 10:00 Vila Lavanda, Lokavec 202 d

Žetev Sivke in delavniceInfo: 031 843 890 (Urška), 031 526 362 (Sebastijan), bas.13@hotmail.com

sobota, 28. in nedelja, 29. junij

ob 6:00 Odhod avtobusa iz Tihe doline na Predmeji

Pohod po Mariborskem PohorjuInfo: 051 362 729 (Ivo Brecelj)

sobota, 28. junij

ob 21:00 Dolga Poljana - igrišče

Dobra stara šola - zadnjič – pod zvezdami!Vstopnine ni!

nedelja, 29. junij Dobravlje Dobravski tek

Info: 041 834 015 (Silvester)od ponedeljka, 30. junija do petka, 4. julija

od 9:00 do 16:00Letno kopališče Ajdovščina

Aktivne počitnice v vodi (5-12 let)Cena: 65 € (za prijave do 23.6.2014), kasneje 70 €Prijave: 041 472 128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin), rekreativcek@gmail.com

od ponedeljka, 30. junija do petka, 4. julija

od 17:00 do 19:00Letno kopališče Ajdovščina

Tečaj plavanja za otroke (5-12 let)Cena:35 €Prijave in info:rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

od ponedeljka, 30. junija do petka, 4. julija

od 17:00 do 19:00igrišče pred OŠ Danila Lokarja

Tečaj rolanja za otroke (5-12 let)Cena: 35 €Info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin)

od ponedeljka, 30. junija do petka, 4. julija

od 17:00 do 19:00teniško igrišče OŠ Dobravlje

Tečaj tenisa (6-12 let)Cena: 35 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

Koledar prireditev za JULIJ 2014

od torka, 1. do sobote, 5. julija

Nanos - pri lovski kočiza učence od 3. do 9. razreda osnovne šole

Planinski tabor na Nanosu – VojkovoPrispevek 50 €.Info: 031 853 405 in 041 573 319,www.pd-ajdovscina.si

vsak torek in četrtek v juliju in avgustu

od 19:30 do 20:30 večnamensko igrišče ŠC Ajdovščina

Mix aerobika na prostemCena: 50 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

nedelja, 6. julij Avtobusna postaja Ajdovščina

Monte Coglians: izlet in pohod PD Ajdovščina v ItalijoInfo: 041 275 542 (Vladimir), 051 245 159 (Ožbej), www.pd-ajdovscina.si

sreda, 9. julij ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaInfo: 031 58 48 98,www.bruno-groening.org

sobota, 12. julij

ob 8:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniCena najema stojnice je 6 €.Info: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 12. julij ob 19:30

Predmeja - Tiha dolina

Dnevi Gore 2014 - Klapa KampelVstopnina: 12 €, v predprodaji: 8 €Predprodaja kart: Planinska koča v Tihi dolini, Okrepčevalnica Angora, Gostilna na Brodu, TIC Ajdovščina, Gostilna Tratnik , Okrepčevalnica Likar in Bar Darja Dobravlje.Info: 031 644 386 (Damjan), info@drustvo-gora.si, www.drustvo-gora.si

od ponedeljka, 14. do petka, 18. julija

od 9:00 do 16:00Letno kopališče Ajdovščina

Aktivne počitnice v vodi (5-12 let)Cena: 65 € (do 23.6.2014), kasneje 70 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

od ponedeljka, 14. do petka, 18. julija

od 17:00 do 19:00Letno kopališče Ajdovščina

Tečaj plavanja za otroke (5-12 let)Cena:35 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

od ponedeljka, 14. do petka, 18. julija

od 17:00 do 19:00igrišče pred OŠ Danila Lokarja

Tečaj rolanja za otroke (5-12 let)Cena: 35 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128 (Tomaž), 040 348 264(Martin)

sobota, 19. julij

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

164. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

nedelja, 20. junij Avtobusna postaja Ajdovščina

Male Bele špice - izlet in pohod PD v ItalijoInfo: 031 507 251 (Gregor Vodopivec), www.pd-ajdovscina.si

petek, 25. julij ob 19:00 Športni park Batuje

ROCK Batuje - Uriah HeepCene vstopnic v predprodaji do 15. junija - 20 €; od 16. junija do 24.julija - 25 €; na dan koncerta - 29 €. Info: 040 888 889 (Jan Zelinšček), www.rockbatuje.com

sobota, 26. julij

ob 5:00 Vodice pri Colu

Vodiška nočInfo: 05 366 84 65, 041 423 782, (Miklavž Sajevic)

od ponedeljka, 28. julija do petka, 1. avgusta

od 8:30 do 15:30Nogometno igrišče Police in Letno kopališče Ajdovščina

Nogometni kamp (6-12 let)Cena: 65 € (do 23.6.2014), kasneje 70 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

od ponedeljka, 28. julija do petka, 1. avgusta

od 9:00 do 16:00Letno kopališče Ajdovščina

Aktivne počitnice v vodi (5-12 let)Cena: 65 € (do 23.6.2014), kasneje 70 €Prijave: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264 (Martin)

od ponedeljka, 28. julija do petka, 1. avgusta

od 17:00 do 19:00 Letno kopališče Ajdovščina

Tečaj plavanja za otroke (5-12 let)Cena:35 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

od ponedeljka, 28. julija do petka, 1. avgusta

od 17:00 do 19:00igrišče pred OŠ Danila Lokarja

Tečaj rolanja za otroke (5-12 let)Cena: 35 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264 (Martin)

od ponedeljka, 28. julija do petka, 1. avgusta

od 17:00 do 19:00teniško igrišče OŠ Dobravlje

Tečaj tenisa (6-12 let)Cena: 35 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

Koledar prireditev za AVGUST 2014nedelja, 3. avgust Višnje pri Colu 6. Bobarska noč v Višnjah pri Colu

nedelja, 3. avgust

tradicionalen pohod iz različnih smeri

21. letni pohod na ČavenInfo: 031 613 805 (Anton Kreševec), www.pd-ajdovscina.si

sobota, 9. avgust

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniInfo: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 16. avgust

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

165. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota,16. in nedelja, 17. avgust

Odhod predvidoma iz Nove Gorice z vlakom

Greben Peči, od Tolminskega Kuka do Črne prsti - dvodnevni pohodInfo: 051 245 159 (Ožbej Marc), 031 853 405 (Bogdan Kodele)

od ponedeljka, 18. do petka, 22.avgusta

od 17:00 do 19:00teniško igrišče OŠ Dobravlje

Tečaj tenisa (6-12 let)Cena: 35 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

od ponedeljka, 18. do petka, 22. avgusta

od 17:00 do 19:00igrišče pred OŠ Danila Lokarja

Tečaj rolanja za otroke (5-12 let)Cena: 35 €Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

od ponedeljka, 18. do petka, 22. avgusta

od 17:00 do 19:00Letno kopališče Ajdovščina

Tečaj plavanja za otroke (5-12 let)Prijave in info: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128(Tomaž), 040 348 264(Martin)

sreda, 20. avgust

ob 17:00Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaInfo: 031 58 48 98,www.bruno-groening.org

nedelja, 24. avgust

izhodišče Športni park nad Budanjami

28. pohod na KovkInfo: 040 855 585 (Matej Žen), ksbudanje@gmail.com

nedelja, 31. avgust Avtobusna postaja Ajdovščina

Hochstadel: izlet in pohod PD v AvstrijoInfo: 041 275 542 (Vladimir), 041 486 843 (Srečko), www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 31. avgust

start ob 9:30 pri izviru Hublja, cilj pred Okrepčevalnico AnGora na Otlici

Tek na Angelsko goroInfo: ŠKTD Sinji vrh, 041 708 134

nedelja, 31. avgust

Start na Lavričevem trgu v Ajdovščini, cilj v Tihi dolini na Predmeji

Rekreativna kolesarska dirka na PredmejoInfo: KK Castra, 041 352 607 (Klavdij)

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

RAZSTAVE:RAZSTAVE:Razstava - zgodovina češnje v Vipavski dolini Do ponedeljka, 30. junija - Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec 20Info: 051 345 314 (Boris Blažko), boris.blazko@goriskimuzej.siRazstava izdelkov udeležencev programa PUM Do četrtka, 19. junija - Mercator center Ajdovščina Info: 05 366 47 50, 041 43 77 85, info@lu-ajdovscina.si11. pregledna razstava fotografij članov Fotografskega društva Veno Pilon Ajdovščina Do četrtka, 19. junija - Mercator center Ajdovščina Info: 041 853 369 (Erna Furlan)Razstava - Japonska z evropskimi očmi / Japonska danes XIV Do petka, 4. julija - Pilonova galerija Ajdovščina Obsežen mednarodni fotografski projekt, ki ga Zavod EU – Japan Fest organizira v sodelovanju z evropskimi prestolnicami kulture od leta 1999. K sodelovanju so povabili prvega Slovenca Novomeščana Bojana Radoviča in portugalskega fotografa Joséja Pedra Cortesa. Kustosinja razstave je Nataša Kovšca. Info: 05 368 91 77, pilonova.galerija@siol.net

OBVESTILA:DU AJDOVŠČINA:- v torek, 17. junija - ob 20:00 nastop dramske skupine Zarja - večeri pri vodnjaku (Stritarjeva ulica)- v sredo, 18. junija - ob 20:00 koncert Ženskega pevskega zbora Večernica- večeri pri vodnjaku (Stritarjeva ulica) - sobota, 21. junij - srečanje upokojencev Primorske v Dutovljah- od 23. do 30. junija - sedemdnevno letovanje v hotelu Delfin v Izoli - v soboto, 5. julija - enodnevni izlet s piknikom na Veliki Planini- sobota, 12. julij - popoldansko kopanje v Izoli- nedelja, 20 julij - vabilo v gledališče Studenec pri Domžalah - na domačo predstavo Veselica v dolini tihi. Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net, (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)PD AJDOVŠČINA:Planinsko društvo Ajdovščina organizira planinski tabor na Nanosu pri lovski koči od torka, 1. do sobote, 5. julija 2014. Udeležijo se ga lahko učenci od 3. do 9. razreda osnovne šole. Prispevek znaša 50 € na udeleženca. Plačilo je možno v dveh obrokih. Ob prijavi na tabor morate imeti plačano članarino za tekoče leto, ki znaša 6 €. Info: 031 853 405, 041 573 319, www.pd-ajdovscina.si.DRUŠTVO MOST:- V avgustu bo na Braču potekala delavnica s kamnoseki iz Manč, nekaj nastopov bodo tam imeli člani tudi Folklorne skupine MOST. - 28. avgusta bo v Krminu postavitev skupne razstave likovnih, kamnoseških, klekljanih in rezbarskih izdelkov, 29. avgusta pa otvoritev. Razstava bo na ogled do 8. septembra.- 20. septembra bo v Vipavskem Križu skupna razstava MOST in UNITRE. Ob 11. uri bo otvoritev, ob 13. uri pa skupno druženje pri Abramu na Nanosu. - V soboto, 27. septembra bo praznovanja 5-letnico delovanja Folklorne skupine MOST z osrednjo prireditvijo v Dvorani prve slovenske vlade.

Št. 33 • 17. junij 201428 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdo-vščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovsci-na.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Naslovnica Anja Ko-renč. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: SET Vevče. E-uredni-štvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

GEODELAUGODNE geodetske�storitve

kontakt:BREŠČAK�Marko

pisarna:�Goriška�c.�25a,5270 Ajdovščina

e-mail:internet:

tel.�(041)�28-38-29

info@geodela.si

www.geodela.si

-

*�GEODETSKI�NAČRTza ADAPTACIJO,�NOVOGRADNJO

*�UREDITEV�MEJE

*�DELITEV�PARCELE

*�ZAKOLIČBA

*�VRIS�OBJEKTA V�KATASTER

*�HIŠNA ŠTEVILKA...

O Hublju, vidri na Otlici in zakladu sredi AjdovščineV sobotni izdaji časopisa Edinost, z dne

26. julija 1884 je bil objavljen podlistek z naslovom Hubelj-rečica. Pod prispevkom je podpisan je Jaromir Volkov, Lokavčan po rodu. Piše o Hublju in življenju ob tej bistri rečici, kot jo imenuje. S skrbnostjo in kancem hudomušnosti so opisane tudi ajdovske starine in odnos ljudi do njih, ve-dno aktualna tema.

Nekaj izbranih odlomkov:

Hubelj-rečica prav veselo hahlja iz strme gore «Gora» imenovane, in sicer dobre pol ure nad Ajdovščino, oziroma Šturijo. Stari Rimljani so jo zvali «Fluvius Frigidus (Mrzla voda).

Hubelj-rečica nikdar ne presahne. V tej rečici živi šestero vrst rib: v zgorenjem kraji, dokler bistro dere, nahajamo naj-bolj: postrvi, jegulje in male kapeljne, a nižej, kder teče bolj utrujena po ravni pa: lipane, mrene in sklene. Čestokrat se pri-tihotapi tudi vidra iz reke Vipave. To vam

je prava ribja tatica! Jednoč je ena ovih tatic romala iz Hublja čez Otlico, name-nivši se štiri ure daleč skozi gozd v idrijske vode po rib, a domačin, lovec Otličan jo zapazi ter ubije. Tatvina se čestokrat tako kaznuje.

Hubeljska voda je navadno čista, kakor kristal; pa tudi izborna za pijačo; osobito dobro de človeku, če se je nekoliko pome-ša med vipavsko rujno kapljico.

Rimljani so imenovali svojo prvo, četu-di majhno naselbino, kder stoji denašnja Ajdovščina —«Ad Frigidum«. Pozneje so tam zgradili vojaško trdnjavo imenom «Kastra*. Dan danes se vidi od teh le še jedini na severnej strani od grajščine. To staro ostalino pa zob časa prav res počasi liže, kajti še zdaj je stolp 19 metrov visok ter z nekim čemernim obrazom gleda poleg sebe šumečo Hubelj-rečico, kakor bi jej hotel tiboma reči: Jaz sem vendar le vedno starejši in vedno bolj grd po vsej

postavi. Ljudem se zdim kakor nepotreb-na stvar. Samo sove in čuki me obiskujejo; ti Hubeljca pa si vedno jednako mlada in lepih cvetočih lic..

Tudi se čestokrat vdobi iz rimskih časov kaj zanimljivega: bodisi denarjev, orodja, napisov itd. Najbrže je vsa Poličeva njiva iz Gorenj polna rimskih grobov. G. dr. Bizari iz Gorice da gospodarju one njive za vsak najden grob po 5 forintov samo da mu pusti brbat po njej ; in brbati mu bode najbrže še dovoljeval, kajti kdo li ve, kaj vse zanimljivega se s tem brbanjem in prekopanjem tu še najde.

Ljudska pripovedka govori o nekej ne malo imenitnej stvari. Leta 452 je prišel grozni Atila, kralj hunski, z svojo vojaško silo tudi v naše kraje. O njem se pripove-duje, da je najprvo zalajal, potem šele go-voril. Huni so bili ostudnega pogleda, ter pol človeka pol psa, zato jih je imenoval naš narod: »pesjeglavce«. Kamor so prišli, razdrli in razrušili so vse. Atila se privali z svojo grozno vojsko tudi doli od Cola k Hublju. V strašnej stiski pred sovražni-kom zbero »Kastrančani« vse zlate novce, posode, uhane, prstane, mej drugimi dra-gocenostmi je b‘la tudi krona, ter v naglici vse to zmečejo v globoko »štirno«, ki je bila narejena v ta namen, da ljudstvu vode ne primanjka, ako bi sovražnik trdnjavo obkolil. Po vrhu nametanega zlatega blaga nasujejo zemlje ter jo gladko poravnajo, da ni bilo čisto nič znati, kde je bila «Štir-na» ali vodnjak. Tla so bila enako gladko poravnana. Jedva so to delo dovršili, mo-rali so zbežati v gore, da se otmo gotove smrti; kajti vse, kar je prišlo v Atilove roke, palo je navadno tudi pod njegovim mečem. Kako pa se je tudi hotela peščica Rimljanov ustavljati toli strašnej premoči divje hunske drhali? Ko Atila čez nekoliko časa odide iz teh krajev dalje proti Italiji, vrnejo se stari ajdovski prebivalci zopet s hribov domu; ali žalosten prizori Atila je «Kastro» do tal razrušil in tako razdrl, da se celo onega kraja ni moglo več najti, kder je bilo toliko zlata v «štirno» nametanega in zasutega. Marsikdo je uže omedleval po svitlem «šaci», ali do denašnega dne ni onega zlatega vodnjaka še nobeden našel. Vse upanje pa vendar ni po vodi splavalo. Kdo ve. po kakšnem čudnem slučaju se zakrito bogastvo na dan pokaže! O, jejde-ta! o, jejdeta, da bi jaz znal, kde je to! nekaj vzamem sebi, drugo dam Ajdovcem; tako da vendar vsak nekaj milijonov vdobimo.

(Konec prihodnjič) Vesna Tratnik

Vabljeni na Dan Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica

Četrtek, 19. Junij 2014, med 10.00 in 17. uro, Drevesnica in sadjarski center Bilje

Program: 10.00: uvodni nagovori direktorja

KGZ NG in vabljenih gostov, pred-stavitve oddelkov in aktivnosti ter podjetij, ki bodo razstavljala in de-monstrirala uporabo kmetijske me-hanizacije;

11.30: vodeni ogledi drevesnice in sadjarskega centra v Biljah:

12.00: Dan polja – predstavitev po-

skusov ozimnih žit; 13.00: predavanja – Predstavitev

sort češenj, doc. dr. Valetnina Use-nik, Podlaga breskve – rezultati več-letnega preizkušanja, prof. dr. Metka Hudina;

14.00: ogledi posestva v Biljah in vodena demonstracija kmetijske mehanizacije

17.00: zaključek prireditve