Pazite na svojo varnost in premoženje!

2

Št. 31 • 15. april 2014, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Ajdovščina ostaja središče vrhunskih gradbenih znanj

5

Špela in pinela

6

Športno društvo bodybuilding & fitness

20

3

Lepe velikonočne praznike vam želimo! Čestitamo vam ob praznikih – 27. aprilu, dnevu opora proti okupatorju,

1. maju, prazniku dela, 5. maju, prazniku občine Ajdovščina.

5

Nekdanji Gobi je oživel

5

Vabimo vas na

slavnostno sejo ob prazniku

občine Ajdovščinav ponedeljek, 5. maja 2014 ob 18. uri,

v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Pevsko - gledališka predstava Potpuri operetnih melodij

Kulturni program bodo oblikovaliMoški pevski zbor Napev Batuje

pod vodstvom Matjaža Remcainterpreti iz KUD Javorov Hudič

Dobrodošli, vabi vas Občina Ajdovščina!

Govornika:župan Občine Ajdovščina

Marjan Poljšakminister za obrambo

Roman Jakič

Sprejem za najuspešnejše občanke in občane in podelitev listin odličnosti najboljšim vinom iz občinskega ocenjevanja Petek, 18. aprila 2014 ob 19. uri, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Že tradicionalni županov sprejem za najuspešnejše občanke in občane letos dobiva novo vsebino, to bo namreč imenitna priložnost za podelitev prvih listin odličnosti najboljšim vinom iz letošnjega občinskega vin-skega ocenjevanja. Prve listine odličnosti bo domačim vinogradnikom izročila Vinska kraljica Slovenije, Špela Štokelj. Vabljeni!

Raziskovalno središče UNG v Ajdovščini s pomembno novo opremo

Vaško jedro na Cesti

3

Kmečka tržnica v AjdovščiniSobota, 10. maj

Trg 1. slovenske vladeinfo: TIC Ajdovščina 053659140

Bojan Kodelja je podjetnik meseca aprila

9

Vabljeni v Šmarje – na odprtje turistične točke, pa tudi na Šmarenski praznik

6

Št. 31 • 15. april 20142 Občina

Popravek navedb, zapisanih v uvodniku časopisa Latnik z dne 28.03.2014

Urednik časopisa v marčevski šte-vilki časopisa Latnik v svojem uvo-dniku z naslovom »Kapitulacija, leta 2013« v predzadnjem odstavku komentira in navaja podatke o uspe-šnosti Občine Ajdovščina, vezane na črpanje evropskih sredstev. Navedbe in ocene so zavajajoče ter izkrivljajo dejansko sliko. V uvodniku podano mnenje je bilo s strani urednika po-dano že na seji odbora za gospodar-stvo ter na 36. redni seji občinskega sveta 19. in 20. marca 2014. Takrat je bilo pojasnjeno kako se evropska sredstva pridobivajo in knjižijo na različne prihodkovne konte. Evrop-ska sredstva se v občinski proračun stekajo na dva načina in sicer preko nacionalnih organov upravljanja, to sta najpogosteje Ministrstvo za go-spodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Drugi način pa je na način plačil iz tujine, najpogosteje s strani teh-

ničnih sekretariatov posameznih evropskih programov, oziroma tu-jih vodilnih partnerjev posameznih projektov. Izhajajoče iz slednjega se knjigovodsko evropska sredstva knjižijo na dva konta in sicer kon-to 78 – prejeta sredstva iz evropske unije (v letu 2013 je občina pridobila 24.750 eur, tako kot ugotavlja ure-dnik časopisa Latnik) ter na konto 741 – prejeta sredstva iz državne-ga proračuna iz sredstev proraču-na evropske unije (teh je bilo v letu 2013 za 578.363,16 eur). Skupaj je Občina Ajdovščina iz sredstev pro-računa EU pridobila 603.113,16 eur. Podatki o pridobljenih sredstvih iz proračuna EU primorskih občin v letu 2011 in 2012 so na voljo med odgovori na pobude in vprašanja svetnikov 38. redne seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina.

Janez FURLAN

V Velikih Žabljah poteka temeljita prenova kanalizacije

Odkar je do Vrtovč urejena cesta skozi Tevče, se je promet skozi Ža-blje precej umiril. Dodatno pa ga bo še lep čas umirjalo gradbišče, ki se po etapah seli po vsej vasi. V Velikih Žabljah namreč prenavljajo fekalno kanalizacijo, kar je v tako tipično gostem primorskem naselju precej zahteven projekt.

Gradnja kanalizacije je približno na četrtini, investicijo vodi Občina Ajdovščina, dela pa izvaja podjetje Stopar iz Lokavca, z najugodnejšo

ponudbo iz javnega razpisa. Zgra-dilo bo 2461 metrov kanalizacijskih vodov za odpadne vode na obmo-čju naselja Velike Žablje. Pogodbe-na vrednost del je nekaj manj kot 400.000 evrov. Takoj po zaključku teh del se bo pričela gradnja predvi-doma 120 hišnih kanalizacijskih pri-ključkov, ki je sestavni del slabih 950 tisoč evrov vrednega projekta. Kra-jani, ki jim zakonodaja nalaga ob-vezen hišni priključek na javno ka-nalizacijsko omrežje, pa tako lahko

uveljavljajo enotno subvencionirano ceno. Skupni prispevek krajanov je ocenjen na okoli 55 tisoč evrov, pre-ostalo vrednost celotnega projekta pa bo kril občinski proračun.

Vloge za sklenitev pogodb za gra-dnjo hišnih priključkov se zbirajo na Občini Ajdovščina, krajani so seznanjeni in pogodbe se že aktivno sklepajo. Skleniti pa jih bo mogoče vse dotlej, dokler bodo po Žabljah rohneli stroji.

Postopek za izvedbo izgradnje hi-šnih priključkov vodi Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina, v teku je izbor izvajalca del. Podjetje pa bo izkoristilo priložnost in hkrati obnovilo še vodovodno omrežje po vasi, vrednost del ocenjujejo na okoli 60.000 evrov.

Zaključek del v Velikih Žabljah je predviden za september 2015, mesec dni kasneje pa naj bi bilo pridoblje-no tudi uporabno dovoljenje za pre-novljen kanalizacijski sistem.

Obvestilo občinskega redarstva S pomladjo se prometna situacija spreminja. Na cestah je veliko kme-

tovalcev z delovnimi stroji, pa tudi motoristov v lovu za novimi doživetji. Predvsem pa velja še posebna pozornost pri vožnji skozi naselja in po mestnih ulicah, kjer lahko naletite na razposajeno mladež.

Pazite na lasno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu! Občinsko redarstvo opozarja vse voznike na previdno vožnjo. Imejte ra-

zumevanje do kmetovalcev, ki jim delovni načrt odreja narava. Večja po-zornost naj bo namenjena tudi motoristom, kolesarjem, v zadnjem času pa se ob cestah pojavlja tudi vedno več tekačev. Velja pa opozoriti tudi te udeležence v prometu – upoštevajte prometna pravila, predvsem kole-sarji in tekači pa poskrbite, da boste v prometu dovolj vidni. S pomladjo se razigrajo tudi otroci, ob igri jim zmanjka časa za previdnost, zato ne bo odveč dvojna mera pazljivosti pri vožnji skozi naselja.

Pazite na svoje premoženje! Občanke in občane pa želimo še posebej opozoriti na »tujce v stiski«,

ki jim zmanjka goriva ali imajo avto v okvari. Premislite, preden boste priskočili na pomoč. V zadnjem času se namreč tudi na območju naše občine pojavljajo tujci z namišljenimi težavami, ki izkoristijo dobrosrčnost ljudi ter na precej vsiljiv način poskušajo prodajati pretežno lažne artikle brez vrednosti.

Ponovno pa so se pojavile tudi težave s prodajo izrabljenih vozil tujcem, ki nato to vozilo neprimerno razgradijo kar na terenu ter prav tam tudi pustijo vse, česar ne morejo prodati. Opozarjamo vas, da z razstavljanjem avtomobila v domači garaži kršite zakonodajo! Komunalno stanovanjska družba pa opaža, da ostanek takšne »razgradnje« večkrat konča v zaboj-niku ekološkega otoka, kamor seveda ne sodi. KSD je poostrila nadzor eko otokov, prav z namenom iskanja storilcev tovrstnih dejanj, ki jih nato čaka postopek pred ustreznim organom. Dogajanje okoli ekoloških otokov pa bo poostreno kontrolirala tudi občinska redarska služba.

Želimo vam varno in prijetno pomlad!

Ozadja in politične manipulacije Mitje Tripkovića (Odgovor na njegov uvodnik v La-

tniku št. 149 z dne 28.3.2014)Najprej želim volivkam in volivcem

osvetliti politična ozadja oziroma interese Mitje Tripkovića. Vsi, ki ga malo bolj poznamo, smo prepričani, da v političnem predvolilnem boju ne tvega svojega denarja, ampak ga dobiva od drugih. Poglejmo to na primeru volitev za župana 2010, ko je bil Tripković glavni organizator volilne kampanje meni nasprotnega kandidata, tudi glede financ. Nji-hove dejavnosti so pokazale, da so vložili 8 do 10 krat več denarja, kot sem sam vložil. Na Ajdovskem je bil zbran le manjši del tega: od poveza-nih občinskih organizacij strank in list ter drugih podpornikov iz raz-ličnih razlogov, takih, ki so se bali vpliva Tripkovića in njegove mašče-valnosti do takih, ki so od podpore izvolitvi drugega župana pričakovali neke koristi. Večina denarja za volil-no kampanjo pa je prišla »iz Ljublja-ne« od domačih ter tujih političnih oziroma politično-interesnih pove-zav, za katere sem jaz politično mo-teč in si zelo prizadevajo, da bi me onemogočili. Razlog je vsem znana moja politika boja proti plenjenju in sesuvanju slovenskega gospodarstva ter države, za kar obtožujem sloven-ske kolaborantske lobije in mreže tujih interesov, ki so zainteresirani za mojo izločitev. Tuj denar se pred-vsem na prikrite načine posreduje za boj proti meni. Tudi v prihodnje bo v politični propagandi proti meni Tripković uporabljal predvsem slo-venski in tuj denar »iz Ljubljane«.

Najhujša politična manipulacija Tripkovića proti meni je v tem, da mi na način namigovanj poskuša pripisati posledice gospodarske kri-ze na Ajdovskem: propadla podjetja, brezposelnost, izseljevanje mladih. On sam pripada politični povezavi, ki je sokriva za krizo in tudi za posle-dice krize pri nas na ajdovskem. Že večkrat sem ga pozval, naj v zvezi s tem navede, kaj so se on in njegovi

trudili in česa jaz nisem storil, kar bi lahko! Ne da odgovora, ker bi bil zanj bremenilen.

Druga manipulacija je očita-nje neuspešnosti pri pridobivanju evropskih sredstev, za kar naj bi bilo krivo tudi moje nasprotovanje poli-tičnemu sistemu EU, ki je tako kot slovenski, hlapčevski do imperializ-ma mrež svetovnega kapitalizma in kapitala. Za svoje utemeljevanje v uvodnik postavi lažno številko, kar je opisano v zgornjem popravku di-rektorja Občinske uprave Občine Ajdovščina. Običajno Tripković na-tolcuje, da je za pridobivanje evrop-skih sredstev pomembno politično botrstvo, oziroma kimanje Evropski uniji. Posebej sem se zanimal pri bližnjih ustanovah, ki so uspešno pridobila velika sredstva EU ali ima politično botrstvo vpliv. Povedali so: vpliva samo strokovna kvaliteta in upravičenost vloge za sredstva EU. Občinska uprava Občine Ajdovščina je strokovno dobra in zato uspešna tudi pri pridobivanje sredstev EU za investicije Občine Ajdovščina. Kot običajno, na poziv Tripković ne navede primera, ko bi lahko do-bili neka sredstva EU, pa jih po naši krivdi nismo. Namesto tega postreže z njegovo splošno demagoško pro-pagando, obtožbami in diskvalifika-cijami. Moje nestrinjanje z EU je le eno od sredstev Tripkovića za napa-de name.

Tretja manipulacija je, ko Tripko-vić ob prikazovanju, kako nismo izpolnili namere o izgradnji Razvoj-nega centra, napovedani v kampa-nji 2010, meni podtika, da sem in smo neuspešni glede razvoja visoke tehnologije – moje »paradne disci-pline«. 2011 je udarila gospodarska kriza in tedaj odločujoči vladajoči so, kljub najboljši utemeljitvi našega projekta, možna sredstva raje usme-rili v razvojne projekte v njihovih volilnih okrožjih. V Ljubljani se pač odloča bolj politično. Tako nismo mogli graditi Razvojnega centra.

Toda kdor natančneje pogleda sceno razvoja tehnologije pri nas ugotovi, da je, moja in koalicijska občinska politika podpore razvojnim projek-tom ter visoki tehnologiji v preteklih mandatih in tudi v tem mandatu dala uspehe. Ti uspehi blažijo našo sedanjo krizo ter povečujejo naše možnosti za razvoj v prihodnosti. Ker smo podprli prihod dela dejav-nosti Univerze v Novi Gorici v Ajdo-vščino, se je sedaj v Ajdovščini lahko zgodila njihova velika investicija v opremo, in s tem preboj z raziska-vami ter razvojem na področju fizi-ke in materialov tudi v sodelovanju s tehnološkimi podjetji. Ker smo predvsem logistično-strokovno pod-prli InPrime se je v Ajdovščini zgo-dila izgradnja razvojnega centra In-Prime. In potem smo podprli prihod in širjenje razvojne dejavnosti visoke tehnologije v njem. Največji uspeh v tem razvojnem centru je prihod ter delovanje Centra odličnosti za bio-tehnologijo, instrumentacijo in pro-cesno kontrolo COBIK, iz katerega se že razvijajo podjetja visoke tehno-logije. Pa tudi drugim podjetjem vi-soke tehnologije na ajdovskem smo vedno pomagali po svoji moči in možnostih. Tudi za to področje po-zovem Tripkovića, naj navede, v ka-terem primeru nismo naredili, kar bi lahko in ne poda primera! Pred leti je na podelitvi priznanja enemu od teh podjetij novinarka vprašala nji-hovega predstavnika, zakaj so prišli v Ajdovščino. Odgovoril je:...tudi za-radi kooperativnosti občine. To je to, to smo mi, to bomo tudi jutri, brez Tripkovića in njegove demagogije ter manipulacij.

Župan Marjan Poljšak

Št. 31 • 15. april 2014 3Praznično

Upanje in prijateljstvoVoščilo župana Marjana Poljšaka ob 5. maju, prazniku občine Ajdovščina.

Občanke in občani, čestitam vam ob Dnevu upora proti okupatorju in ob Prazniku dela. Posebej vam čestitam ob našem Občinskem prazniku v spomin na ustanovitev Narodne vlade Slovenije 5. maja 1945, prve v naši nekdanji narodni in socialistični republiki.

Smo daleč od delavstvu in delu prijaznih družbenih razmer, ki smo jih imeli v socialistični Sloveniji: če nisi dobil dobre zaposlitve, si dobil vsaj slabšo; če nisi imel dobre plače, si imel vsaj slabšo; če nisi dobil do-brega stanovanja, si dobil vsaj slabše. Praktično vsi mladi ljudje so imeli vsaj minimalne pogoje za osnovanje družin, ob pomoči staršev pa so tudi

večinoma začeli graditi hiše in jih izgradili. Stanje se je v lažno samo-stojni Sloveniji, ob propagandi o bla-gostanju, postopno do danes izredno poslabšalo: mnogi ne dobijo niti sla-bih služb in tako niti slabih plač ter zato mnogi mladi ne morejo kupiti ali najeti stanovanja, kaj šele, da bi gradili hiše. Sloveniji in slovenskemu narodu vladajo družbeno politične mreže ter lobiji, ki kolaborirajo z največjimi svetovnimi imperialistič-nimi silami kapitala in kapitalizma. Njihova politika je zadolževanje in sesuvanje slovenskega gospodarstva, pa tudi povečevanje brezposelnosti, nižanje plač ter socialnih prejem-kov in s tem povečevanje revščine, vse zato, da izgubimo lastništvo nad podjetji, bankami, nazadnje še nad zemljo, vodo in drugimi naravnimi bogastvi ter domovi. To je napad ka-pitalističnih imperialistov in njiho-vih slovenskih kolaborantov za zasu-žnjevanje ter izkoriščanje Slovencev in slovenskega naroda. Napadeni niso samo socialni odnosi, napade-na je materialna osnova za obstoj družin, torej za obstoj slovenskega naroda. Seveda slovenski kolaboran-ti ob plačani medijski podpori na vse mogoče načine prikrivajo svoja in tujih mrež sovražna dejanja. Zato ši-

rimo zavest o resničnih nasprotjih in ozadjih ter upanje, da čim prej dozo-ri volja večine do političnega upora za zrušenje sedanjega izkoriščeval-skega kapitalizma in za vzpostavitev pravičnejšega družbenega reda.

Dokler pa v Sloveniji, vsaj v mini-malni meri, ponovno ne uresničimo parole »Delu čast in oblast«, se mo-ramo občani ter politika ajdovske občine, kolikor moremo in zmo-remo, na občinskem nivoju truditi za solidarnost, blažitev socialnih nasprotij, predvsem pa za spodbu-de podjetnikom ter inovatorjem, da osnujejo nova podjetja in razvijejo izpopolnjene ali nove izdelke ter teh-nologije, kar bo dalo nova delovna mesta in plače sedaj brezposelnim. Do vseh, ki so v večjih ali velikih sti-skah, moramo biti še bolj prijazni, da prispevamo k njihovi zavesti o naši medsebojni solidarnosti in upanju na lepšo prihodnost. Naj njim in nam vsem skupni boj za obstoj obo-gati zavest o solidarnosti skupnosti, duševno ravnovesje in duhovno moč. Tako uporniško ojačani kora-kajmo v prihodnost!

Veselimo se naše odločnosti za boj za preživetje in za boljši jutri ter ob-stoj slovenskega naroda!

Župan Marjan Poljšak

Sprejem za najuspešnejše občanke in občane in podelitev listin odličnosti najboljšim vinom iz občinskega ocenjevanja

V petek, 18. aprila 2014, ob 19. uri, bo v Dvorani prve slovenske vla-de v Ajdovščini potekal sprejem, na katerega župan Občine Ajdovščina povabi vse, ki so v zadnjem letu dni dosegali vidnejše uspehe. Že tradi-cionalni sprejem pa letos prvič dobiva novo vsebino, to bo namreč ime-nitna priložnost za podelitev prvih listin odličnosti najboljšim vinom iz letošnjega občinskega vinskega ocenjevanja. Prve listine odličnosti bo domačim vinogradnikom izročila Vinska kraljica Slovenije, Špela Štokelj.

Letošnja bera uspešnih je izredno bogata, prav tako so pestre tudi de-javnosti, s katerimi se ukvarjajo. Njihovi uspehi so vidni najmanj na dr-žavnem nivoju, veliko Ajdovk in Ajdovcev stoji ob boku mednarodni konkurenci, imamo tudi svetovne prvake. Nekateri uspehi so natančno izmerljivi, drugi s seboj nosijo pomembna poslanstva – inovativnost, do-brodelnost, ustvarjalnost. Vsak po svoje prispeva k prepoznavnosti naših krajev, predvsem pa spodbujajo sokrajane k aktivnejšemu življenju.

Občina Ajdovščina je ponosna na uspehe svojih občank in občanov, s skupnim javnim sprejemom želi počastiti njihove uspehe, se jim zahvaliti za njihov prispevek k bolj pozitivnemu ozračju v družbi.

Družbi najuspešnejših pa se letos pridružujejo tudi vinarji in vinogra-dniki. Prvič bodo podeljene listine odličnosti desetim izbranim vinom v petih kategorijah, iz občinskega ocenjevanja vin. Eno od teh vin pa bo dobilo še naziv protokolarno vino Občine Ajdovščina 2014, ostala pa bodo dobila priložnost promoviranja na občinskih prireditvah.

Vabimo vas, da spoznate naše uspešne občanke in občane ter ob ko-zarčku najboljšega iz domačega podeželja nazdravite z njimi!

Na Cesti urejajo vaško jedro

Lanskega septembra je bil izpol-njen bistveni pogoj za izvedbo pro-jekta Ureditev vaškega jedra Cesta – brezplačno je bilo pridobljeno zemljišče, potrebno za naložbo. S sprejemom investicijskega progra-ma na seji občinskega sveta Ajdo-vščina v marcu pa se projekt lahko začne izvajati.

Želja po urejanju središča vasi Ce-sta ima že dolgo brado. Zato je vese-lje krajevne skupnosti veliko. Potreb-no zemljišče, ki je bilo v lasti države, je že dobilo novega lastnika – Obči-no Ajdovščina, ki bo tudi investitor v urejanje vaškega jedra.

Na območju ob obstoječem otro-škem igrišču in balinišču v središču vasi Cesta bo zrasel večnamenski objekt – Dom krajanov Cesta – z ustrezno zunanjo ureditvijo in par-kiriščem. V okviru zunanjega ureja-nja bo urejeno in ograjeno otroško igrišče, bližnje odprto balinišče bo dobilo streho, vaško jedro pa e-toč-ko. Urejenih bo za 357 m2 notranjih

površin in 614,60 m2 pokritih povr-šin, ki ne bodo v celoti zaprte. Kraja-ni bodo tako pridobili pokrit prostor za izvajanje športno-rekreativnih aktivnosti, za aktivno preživljanje prostega časa, za druženje, prireditve in srečanja. V nadstropju pa bo ure-jena tudi sejna soba za potrebe kra-jevne skupnosti ali drugih sestankov.

Na Cesti deluje veliko različnih aktivnih skupin in društev, tako na kulturnem, kot na športnem po-dročju. Sredi vasi je doma tudi prvi materinski dom v naših krajih, ki je skozi leta delovanja razvil družabne delavnice in pedagoške programe, obiskujejo jih otroci in mladi od vsepovsod. Večnamenski prostor za različna druženja in športne ak-tivnosti pa bo dobrodošel tudi za organizacijo mnogih kulturnih in družabnih prireditev.

Za sedaj je finančno zagotovljena izvedba prve faze projekta – izgra-dnja doma krajanov s parkiriščem. Sredstva so rezervirana v občinskem

proračunu, v letu 2014 je za ta dela namenjenih 232.165 evrov, v letu 2015 pa še 294.320,80 evrov.

Za ureditev otroškega igrišča, po-kritje balinišča in vzpostavitev e-toč-ke pa bo potrebno denar še zagoto-viti. Občina Ajdovščina je namreč ob načrtovanju projekta računala na finančno pomoč iz Evropskega kme-tijskega sklada za razvoj podeželja, vendar pa je bil s sprejetjem državne strategije za razvoj podeželja uki-njen ukrep Obnova in razvoj vasi, od koder bi lahko črpali sredstva. Prav tako trenutno ni odprtih dru-gih državnih ali evropskih razpisov za pomoč tovrstnim projektom. Za zaključek celotne ureditve vaškega jedra Cesta bo potrebno pridobiti še 83 tisoč evrov.

Dokumentacija za izgradnjo doma krajanov na Cesti je zbrana, gradbe-no dovoljenje pridobljeno. Pričela se bodo dela na terenu, nov večnamen-ski objekt v središču vasi bo zaživel spomladi 2015.

Pevsko - gledališka predstava Potpuri operetnih melodij

Vabimo vas na

slavnostno sejo ob prazniku

občine Ajdovščinav ponedeljek, 5. maja 2014 ob 18. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Kulturni program bodo oblikovaliMoški pevski zbor Napev Batuje pod vodstvom Matjaža Remca

interpreti iz KUD Javorov Hudič

Dobrodošli, vabi vas Občina Ajdovščina!

Govornika:župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak

minister za obrambo Roman Jakič

POSTAVITEVMLAJA

POSTAVITEV MLAJA INKRESOVANJE NA PREDVEČER PRAZNIKA DELA

POSTAVITEV MLAJA INKRESOVANJE NA PREDVEČER PRAZNIKA DELA

SINDIKAT PRIMORJE, KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90SINDIKAT MLINOTEST, SINDIKAT KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE INDUSTRIJE ZSSSVSTAJNIŠKA SKUPINA AJDOVŠČINAOBČINA AJDOVŠČINA

VAS VABIMO NA

DELU ČAST IN OBLAST!

KRESOVANJE

ob 18.00

POSTAVITEVMLAJAkrožišče sredi Ajdovščine

ob 20.00

KRESOVANJEgrajski vrt Ajdovščina NAGOVORI PREDSTAVNIKOV ORGANIZATORJEVGLASBA IN PESEM KRAŠKIH OVČARJEV

Št. 31 • 15. april 20144 Podjetno

Center za mikroskopijo in spektroskopijo v Raziskovalnem središču UNG v Ajdovščini

V ajdovskem raziskovalnem središču Univerze v Novi Gorici so 27. marca slovesno svojemu namenu predali vr-hunsko opremo v Centru za mikrosko-pijo in spektroskopijo. Nova oprema je zanimiva za širšo znanstveno javnost, Univerza v Novi Gorici si z novim cen-trom utrjuje mednarodno vlogo na po-dročju raziskav sodobnih materialov.

Dobrih 4,5 milijona evrov potrebnih sredstev je Univerzi v Novi Gorici uspelo pridobili iz dveh evropskih virov – pro-jekt Citius v okviru programa Čezmejne-ga sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013, projekt Sungreen v okviru Evrop-skega 7. okvirnega programa RegPot.

»Poleg raziskovalnih prednosti za naše raziskovalce in druge uporabnike, se mi zdi posebej pomembno to, da smo opremo pridobili zato, ker imamo vrhunske znan-stvenike, ki so konkurenčni v evropskem prostoru,« je uvodoma poudaril rektor Univerze, dr. Danilo Zavrtanik, ki meni

še, da je mogoče tam, kjer je dovolj zna-nja in zdrave pameti, izpeljat marsikateri projekt.

Najpomembnejši kosi nove opreme so najsodobnejši laserski svetlobni vir s pripadajočimi detektorji in dva vrhun-ska elektronska mikroskopa. V posebej za ta namen prirejenih laboratorijih je mogoče z atomsko natančnostjo pre-iskovati strukturne, kemijske in elek-tronske lastnosti organskih, anorganskih in bioloških snovi. Tako imenovana »velika znanstvena infrastruktura« je zanimiva za širšo znanstveno javnost, elektronska mikroskopa pa še en korak

v prizadevanju Univerze v Novi Gori-ci za vzpostavitev koherentnega centra za raziskave materialov. V centru so že opravljali tudi raziskave za lokalno in-dustrijo. Dr. Gvido Bratina še poudari, da je Univerza zmeraj zagovarjala stali-šče, da so samo vrhunski znanstveniki lahko uspešni profesorji: »Pomembno je izpostavit, da so te pridobitve pomembne tudi za pedagoški proces, naši študentje že na dodiplomskem nivoju sodelujejo pri eksperimentih v tovrstnih laboratorijih. Prav gotovo bo to imelo še dodaten čar in privlačnost za študij na Univerzi v Novi Gorici.« Univerza bo tudi v bodoče osre-dotočena na tri osrednja področja zna-nosti: o okolju, materiali in biomedicina.

Dogodka sta se poleg župana Ob-čine Ajdovščina Marjana Poljšaka med drugim udeležila tudi predstav-nik Agencije za raziskovalno dejav-nost RS dr. Primož Prislovšek in dr-žavna sekretarka Tatjana Rener. sh

Obisk ameriških strokovnjakov na Univerzi v Novi Gorici in Pipistrelu

13. in 14. marca 2014 smo na Univerzi v Novi Gorici gosti-li prof. dr. Mark D. Maughmer (Pennsylvania State Universi-ty) in prof. dr. Luigi Martinelli (Princeton University), svetov-no znana strokovnjaka s podro-čja aerodinamike ter načrtova-nja in razvoja letalskih kompo-nent.

Profesor Maughmer je najbolj po-znan po razvoju vertikalnih struktur na koncih kril jadralnih letal (t.i. winglet), ki so bistveno izboljšala njihove letalne lastnosti, profesor Martinelli pa se osredotoča na op-timizacijo aerodinamskih površin s pomočjo naprednih numeričnih metod v dinamiki fluidov in preno-som le-teh v industrijo.

V četrtek, 13. marca, sta gosta v do-poldanskem času obiskala podjetje Pipistrel, nato pa sta imela predava-nji v prostorih Univerze v Novi Go-

rici v Ajdovščini. V petek, 14. marca ob 10. uri sta v dvorcu Lanthieri v Vipavi kot člana komisije za oceno zagovora sodelovala na predstavitvi doktorske disertacije z naslovom “Optimization of aerodynamic sur-faces using pressure based functio-nals” doktorskega študenta fizike na Univerzi v Novi Gorici Mateja An-drejašiča.

Matej Andrejašič je disertacijo pod mentorskim vodstvom prof. dr. Gregorja Vebleta pripravil v okviru svojega raziskovalnega dela v pod-jetju Pipistrel d.o.o., Ajdovščina, ki je vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih motorno-jadralnih le-tal ter jadralnih letal s pomožnim motorjem. Raziskave, opravljene v okviru disertacije Mateja Andreja-šiča, predstavljajo zgledno povezavo med akademsko in poslovno sfero in praktičen prenos najnovejših razi-skovalnih dognanj na tržišče. Sode-lovanje med Univerzo v Novi Gorici in Pipistrel d.o.o., Ajdovščina poteka tudi pri usposabljanju dodiplomskih študentov fizike Fakultete za aplika-tivno naravoslovje ter pri raziskavah burje in drugih atmosferskih poja-vov v Vipavski dolini v povezavi s Centrom za raziskave atmosfere. Andreja Leban

Ajdovski gradbeniki so razvili inovativne fasadne elemente

Ajdovščina je bila dolga leta v širšem prostoru poznana kot sre-dišče vrhunskih gradbenih znanj. Konec meseca marca so domači gradbeni strokovnjaki dokazali, da je to znanje še vedno lahko osnova napredka. Predstavili so nove fasa-dne elemente z vgrajeno toplotno izolacijo, ki so pritegnili pozornost strokovne javnosti in prepričali prve kupce. Mlada razvojno narav-nana podjetja, ki jih je Razvojna agencija ROD povezala v podje-tniško mrežo SIMEGA, so uspešno zaključila svoj pilotni projekt in že razvijajo nove izdelke.

Podjetniško sodelovanje pospe-šuje razvoj

Čezmejna podjetniška mreža SI-MEGA – Inovativni materiali in tehnologije v gradbeništvu deluje v okviru strateškega projekta iCON, ki je sofinanciran iz Programa čez-mejnega sodelovanja Slovenija - Ita-lija 2007-2013 iz sredstev Evrop-

skega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Razvojna agencija ROD, vodilni partner stra-teškega projekta iCON, je v skladu z namenom in cilji tega projekta pod-prla razvojno delo v malih podjetjih in jih spodbudila k čezmejnemu podjetniškemu sodelovanju in po-vezovanju. Pred enim letom je tako nastala podjetniška mreža SIMEGA, ki z raziskovanjem sodobnih materi-alov in uporabo najsodobnejših teh-nologij razvija inovativne gradbene izdelke in druge izdelke iz gradbenih materialov. V čezmejno podjetniško mrežo so se povezala podjetja Su-stinno d.o.o, ki razvija nove grad-bene izdelke in je vodilni partner mreže SIMEGA, projektantsko pod-jetje Acma d.o.o., podjetje Struc-tum d.o.o., ki se ukvarja z razvojem trajnostnega gradbeništva, podjetje za trženje materialov in tehnologij v gradbeništvu Bandelli d.o.o. in italijansko gradbeno podjetje Fran-doli group s.r.l. Podjetja so dobro izkoristila prednosti povezovanja. V okviru prvega skupnega projekta so ustvarila izdelek, ki presega prvotna pričakovanja.

Inovativni fasadni elementi veli-kih dimenzij

Za razvoj novega koncepta fasa-

dnih oblog so se odločili gradbeni strokovnjaki, ki dobro poznajo la-stnosti sodobnega kompozitnega materiala, sestavljenega iz special-nega betona z eno ali več plastmi tekstilne mreže, in hkrati obvladajo tehnologije njegove vgradnje. Prav ta material, poljudno ga imenujejo tekstilni beton, je bil zaradi svojih značilnosti osnova razvoja novih fasadnih plošč z vgrajeno toplotno izolacijo. Od prve zamisli, da bi z nanosom tekstilnega betona na to-plotno izolacijo ustvarili novo, zelo trdno in dovolj togo fasadno ploščo, je bilo potrebno veliko razvojnega dela in preizkusov. Gradbeni inženir Matej Peljhan iz podjetja Sustinno že nekaj let raziskuje tekstilni beton, pa tudi prosojni beton in je med dru-gim izdelal tudi unikatne prosojne betonske kocke, ki ob novem letu krasijo Šturski park v Ajdovščini. Njegovo zamisel o novih fasadnih ploščah je prvi podprl arhitekt in iz-kušen gradbeni strokovnjak Boštjan Furlan iz podjetja Acma. Skupaj sta oblikovala koncept novega izdelka. Podjetje Structum je opravilo razi-skave lastnosti betonskih mešanic in razvilo ustrezne betonske mešanice za nov fasadni element. Preostala dva takratna člana mreže SIMEGA, Bandelli d.o.o. in Frandoli group s.r.l., sta sodelovala s svojimi izku-šnjami in poslovnimi povezavami na nabavnem trgu. Rezultat sku-pnega razvoja so inovativni fasadni elementi za oblogo stavb CASTRA facade, ki omogočajo odlično izo-lacijo, arhitektom in projektantom pa nudijo veliko novih možnosti iz-vedbe fasadnih površin in natančno izvedbo detajlov okrog fasadnih od-

prtin. Pomembno prednost predsta-vlja velikost plošč, saj z novo tehno-logijo lahko odslej izdelujejo plošče dolžine nad 4 m. Fasadni elementi so odlična rešitev tudi za energetsko obnovo starejših stavb, investitorjem pa zagotavljajo hitrejšo gradnjo in ekonomsko učinkovitost. V okvi-ru strateškega projekta iCON in ob podpori Razvojne agencije ROD je podjetniška mreža SIMEGA izvedla tudi vsa potrebna testiranja novega proizvoda (mehanski test, ciklič-ni vremenski test in test odziva na ogenj) ter opravila postopke za pri-dobitev ustrezne klasifikacije odziva na ogenj in CE certifikata kontrole proizvodnje. V začetku marca 2014 je že stekla proizvodnja novih fasa-dnih elementov. Prve serijsko izdela-ne plošče z vgrajeno toplotno izola-cijo so vgradili na nov prizidek vrtca Ribnik v Ajdovščini, iz novih plošč pa bo zgrajen tudi fasadni ovoj nove osnovne šole, ki jo gradijo v Ajdo-vščini.

Odmevna predstavitev projektaRazvojna agencija ROD je 20.

marca v Ajdovščini organizirala predstavitev delovanja čezmejne podjetniške mreže SIMEGA . Čla-ni mreže so predstavili svoj pilotni projekt, možnosti uporabe novih fasadnih plošč pa sta na zelo krea-tiven način predstavila ugledna pre-davatelja: arhitekt in izredni profe-sor Univerze v Mariboru mag. Aleš Prinčič iz Vidma ter arhitekta in do-centka na ljubljanski Fakulteti za ar-hitekturo Mojca Gregorski. Predsta-vitve so se udeležili številni arhitekti, projektanti in sodelavci oddelkov za investicije primorskih občin. Velike pozornosti pa je bila predstavitev de-

ležna tudi v slovenskih medijih.SIMEGA se širi in razvija nove

izdelkeV začetku leta 2014 sta se v čez-

mejno podjetniško mrežo SIMEGA vključila tudi podjetje Timtec d.o.o. iz Ceste pri Ajdovščini in italijan-ska zadruga Cooperativa Precasa Coop.Soc.a.r.l. Skupaj z njihovimi znanji je mreža razvila nov projekt proizvodnje začasnih in trajnih modulnih nagrobnikov, med kate-rimi bodo tudi sodobni nagrobniki iz litega kamna. Zanimivost tega projekta je, da so bila specialistič-na znanja gradbenih strokovnjakov prvič uporabljena za razvoj izdel-kov zunaj gradbene industrije. Dve novi liniji sodobnih nagrobnikov, ki so jih poimenovali ALBA in SKA-LAS, so člani mreže konec marca predstavili na mednarodnem sejmu pogrebnih storitev in pokopališke opreme TANEXPO v Bologni. Tanja Krapež

Št. 31 • 15. april 2014 5Podjetno

Formula za uspeh = kdo bi vedel? Če poznate kogarkoli, ki z gotovostjo napove uspeh ali neuspeh poslovnih idej, strategij in projektov, ga prosim, napotite k nam. Tudi mi iščemo poti, da bi naše okolje spet postavili na podjetniški in industrijski zemljevid. Regionalni, slovenski, evropski? Meje so tam, kjer si jih sami postavljamo. Kljub visokim ambicijam moramo začeti postopoma in z majhnimi koraki spoznavati sodobni podjetniški svet in se vključevati v kolesje razvoja. Spoznali ga bomo iz svetle in tudi tiste bolj temne strani. Marsikaj lahko naredimo, da bo uspehov več. Opisal bom sodobni pristop, ki ga učimo na Podjetniških delavnicah; v svetu pa predstavlja že standard. Najprej osnova: podjetnik je nekdo, ki rešuje problem. Problem je lahko v tem,

da je storitev predraga in rešitev, ki storitev poceni. Lahko je problem v tem, da se sladoled v poletnih mesecih v kornetu prehitro stopi. Zato oblikujemo otroški kornet s širšim zgornjim delom in luknjicami, ki utekočinjeno sladko maso spravijo v kornet in ne na otroško roko - saj so starši naročili le sladoled in ne še čiščenja obleke.Poslovna priložnost je kombinacija kupcev, rešitve in poslovnega modela –

načina kako ustvarjati dobiček. V velikem odstotku najprej obstajajo izdelki ali storitve - in zanje moramo najti kupce. Izhajajmo torej iz dejstva, da imamo izdelek za katerega predvidevamo, da

ga vsi potrebujejo. Nadaljujmo z otroškim kornetom. Predvidevanje = mati vseh napak. Kornet bodo kupili vsi starši, ki otroku

kupijo sladoled. Kornet bo lepši in otroci si ga bodo zelo želeli. Kornet bo opravil svojo funkcijo dobro, če noben sladoled ne bo padel na tla, a zato bomo prodali nekaj manj kepic. Ker ponoven nakup sladoleda staršem predstavlja nek napor, bodo raje plačali poseben kornet za 3x višjo ceno. To se zdi dobra poslovna priložnost in odločimo se naročiti izdelavo 1000 takšnih kornetov. Ali so predvidevanja pravilna? Nekdo drug morda misli, da takega izdelka za takšno ceno ne bo nihče kupil. Ni razloga zakaj bi predvidevanja nekoga imela večjo težo od predvidevanj drugih. Pri sodobnem pristopu v podjetništvo že tu - pred naročilom ali izdelavo velikega števila izdelkov - preidemo v koncept preverjanja hipotez. Najprej postavimo svojo hipotezo: »Mislim, da bodo kornet kupili vsi starši,

ki bodo otroku kupili sladoled.«. Takšnih hipotez si moramo postaviti več in jih nato preveriti. Opraviti moramo “detektivsko” delo, za kar pa ankete niso dovolj. Z anketami namreč postavimo anketiranca v položaj, ko ima več časa za razmislek, išče »prave odgovore« ali pa povsem človeško, želi »biti boljši«. Tudi znanci in prijatelji nam bodo večkrat potrdili, da je naš produkt dober. Morda je to res, morda pa nam želijo le ustreči. Potrebno je posredno opazovati ljudi in poizvedovati. Mogoče bi pri

sladoledu presedeli dan blizu stojnice s sladoledom in ugotavljali, če smo res prepoznali problem in imamo boljšo rešitev. Glavno pravilo pri tem je… Kupec = kralj. Kupci imajo že izoblikovane nekatere misli. Nekdaj je

veljalo, da je določen avto najboljši. Seveda, ko pa sta bila na voljo le še dva manj trpežna. In še danes nekako velja, da ta proizvajalec izdeluje boljše avtomobile. Pa čeprav dajejo konkurenčni proizvajalci daljšo garancijo za svoja vozila - to pa je merilo kvalitete. Zato moramo izoblikovane misli spreminjati ter prisluhniti željam potencialnih kupcev in produkt razviti tako, da jim bo ustrezal. Le takega bodo pripravljeni kupiti. Če spet uporabimo primer korneta: prepričati starše, da ni lonček boljši, da bo otrok z velikim veseljem pojedel tudi kornet, da bo tako zaužil tudi potrebne vlaknine, da bo s tem manj onesnaženja okolja, da... Pomembna varovalka pred neuspehom poslovne ideje je v izdelavi

prototipov. Z njimi lahko idejo predstavimo na tak način, da več kot le z besedami prikazujemo funkcionalnost in dodano vrednost produktov. To kar pravzaprav počnemo tudi mi z našimi aktivnostmi, da dokažemo, da so naše ideje - kljub mladosti - uspešne ideje.

Tomaž Bizjak

NeUspeh (1.)Ponovni zagon betonarne na nekdanjem Gobiju

Čeprav smo ljudje večinoma na-rejeni tako, da splošno zadovoljstvo merimo po osebnem, pa včasih, kadar so rane prehude, enostavno ne moremo mimo družbenega do-gajanja okrog nas. Zato lahko z go-tovostjo trdim tudi to, da prebivalci ajdovske občine, tudi tisti, ki zado-voljnih obrazov vsak dan (še) lahko odidemo v službo, v zadnjih letih ni-smo mogli ostati brezbrižni ob vseh zaprtih obratih, vseh izgubljenih službah, vseh prevarah, ki so do tega pripeljale. Ko je potonil tudi ajdo-vski gradbeni gigant, se je zdelo, da nižje sploh ne moremo. Ni potrebno biti izjemen filozof za spoznanje, da bi vso množico odpuščenih delav-cev bolj kot besede, da se takrat, ko

se zaprejo ena vrata, gotovo odprejo druga, potolažila vsaj kakšna, pošte-no zaslužena zaostala, neizplačana plača. Včasih pa ne ostane drugega kot zaupati, da se bo vendarle našel nekdo, ki si bo upal odpreti ista za-prta vrata …

Kdor se je v zadnjem tednu vozil po ajdovski obvoznici ob proizvodnih halah bivšega Primorja ABK (nek-danji Gobi), je na zapuščenih dvo-riščih mogoče opazil več življenja, kot smo ga bili vajeni v zadnjih dveh letih. Da je v teh obratih ponovno stekla proizvodnja, pa je potrdil tudi Stojan Stopar, direktor podjetja Stopar PGM d. o. o., ki ima sedež v Lokavcu. »Od stečajnega upravite-lja Primorja smo dobili v najem del

obratov bivšega Primorja ABK. V teh prostorih smo kot primarno de-javnost 'zagnali' betonarno in pričeli z izdelovanjem betonske galanteri-je in armiranobetonskih drogov za elektrodistribucijo. Za začetek smo zaposlili deset ljudi (vsi so nekdanji delavci istega obrata v Primorju), v prihodnje pa, če bo šlo vse po na-črtih, nameravamo zaposliti še več novih delavcev, pri čemer bo seveda pomembno vlogo igral trg. Posledica dveletnega neobratovanja je namreč tudi to, da se je po stečaju Primorja trg preoblikoval, kupci pa so poiska-li nove dobavitelje. To za nas v tem trenutku pomeni, da začenjamo vse tako rekoč znova.«

Poleg omenjenega v betonarni tre-nutno proizvajajo vse vrste svežih betonov, vse vrste peskov in gramo-zov, betonska galanterija pa zajema cevi, robnike, kanalete, drogove itd. Več o njihovi proizvodnji si lahko preberete na njihovi spletni strani www.stopar-pgm.si.

Vsak ponovni zagon ali odprtje novega podjetja je izjemnega pome-na za povrnitev optimizma v našo lokalno skupnost. Zato smo lahko toliko bolj veseli, da se v nekatere obrate, ki so kar nekaj časa samevali, vrača gospodarska dejavnost. Bojana P. Kompara

Učitelji na strokovnem posvetu v Dobravljah

11. in 12. aprila je na Osnovni šoli Dobravlje potekal 14. strokovni posvet Društva podružničnih šol Slovenije. Dobravska osnovna šola, ki ima kar pet živahnih podružnic, je kolegom iz vse Slovenije svoje poslanstvo in rdečo nit svojega dela predstavila skozi delovni posvet na temo LEPOTA IN MOČ BESEDE.

Ravnateljica Mirjam Kalin in orga-nizatorki srečanja Mateja Soban in Nataša Valič, so skupaj s predsedni-co DUPŠ Katjo Bolko v Dobravljah sprejele 76 udeležencev srečanja. Uvodnega dogodka se je kot osre-dnji gost udeležil tudi predsednik šolskega sindikata Branimir Štrukelj in podprl nagovor ajdovskega župa-na Marjana Poljšaka, ki je podpornik ohranjanja majhnih šol tudi zara-di ohranjanja in razvoja podeželja. Občina Ajdovščina, v sodelovanju s predstavniki šole in krajevnih sku-pnosti, temu področju posveča po-

sebno pozornost in skrb. Pomemb-nost srečanja pa so s prisotnostjo na uvodnem dogodku potrdili tudi Stane Okoliš, direktor šolskega mu-zeja, Mariza Skvarč, predstojnica Zavoda za šolstvo OE Nova Gorica, predstavnik šolskega ministrstva in drugi. Pomen osrednje teme posveta

je v slavnostnem govoru zaokroži-la Ivana Slamič, ki je spregovorila o moči besede in njenih mejah.

Udeleženci so v dveh dneh podrob-neje spoznali delo dveh dobravskih podružnic – Črniče in Vipavski Križ, ki sta navdušili s svojimi pred-stavitvami. Lokalni vodniki so jim naše kraje podrobneje predstavili. V  strokovnem delu so sodelovale domače strokovnjakinje, ki so vodile delavnice s področja interpetativne-ga branja (Nataša Konc Lorenzutti), Beseda v gibu (Katja Bucik) in Bese-da v glasbi (Marinka Šuštar). Ob 14. strokovnem srečanju pa sta izšla tudi bilten in zbornik.

Dobravska šola je vodilna po šte-vilu podružnic med slovenskimi osnovnimi šolami. Dobra organiza-cija in zanimive razprave na strokov-nem posvetu so še ena potrditev, da je njena usmeritev pravilna, da dela dobro. O strokovnem posvetu Dru-štva podružničnih šol Slovenije in o pomenu podružnic pripravljamo obširnejši prispevek za naslednjo številko Ajdovskih novic.

Št. 31 • 15. april 20146 Podeželje

V Šmarjah slavnostno ob prvi turistični pridobitvi

V krajevni skupnosti Šmarje smo dolgo čakali na prve korake na področju turističnega razvoja. Z vztrajnostjo in predanostjo smo v štirih letih uspeli uresničiti prvo-bitno željo po turistično-informa-tivni točki, ki obiskovalcem nudi kraj za oddih in seznanitev z našo preteklostjo in sedanjostjo. Ker je njena ureditev ogromen doprinos za naše kraje, jo bomo slavnostno predali namenu v nedeljo, 27. 4. 2014, ob 16. uri.

Nič kaj zgodovinsko se ne sliši dokončanje turistično-informativ-ne točke v nekem kraju, pa vendar za prebivalce krajevne skupnosti Šmarje pomeni ogromen doprinos in obenem naš ponos. Končno ima-mo tudi v naših krajih prostor, kjer se lahko naključni obiskovalec zave, da ti kraji, ki bi jih nekateri označili kar »Bogu za hrbtom«, skrivajo mar-sikatero zanimivost, ki jo je vredno obiskati. Od kipa Matije Vertovca, ki ga je izdelal kipar Mirsad Begić, pa

do prave Grofove kleti, edinstvene gradnje vasi na naših tleh, spomeni-ško zaščitenega jedra Šmarij s sim-patičnimi »gasami«, do doprsnega kipa Elvisa Presleya, pa najboljšega ovčjega sira in domačega meda, da o vinu sploh ne govorimo. Bolj kot se korak izgubi po labirintu vaških ulic, več skrivnosti vam bodo odkri-le in bolj boste spoznavali kraje, ki so deželi Kranjski dali moža takšne veličine kot je bil duhovnik in najpo-membnejši strokovni pisec 19. sto-letja na naših tleh Matija Vertovec. Njegova bogata dediščina pomeni obenem velik dar, hkrati pa tudi od-govornost. Te se izjemno zavedamo članice in člani Turističnega društva Vinoreja Šmarje in Turističnega dru-štva Vrtovče, ki vseskozi stremimo k razvoju naših domačij, posejanih med Vipavske griče.

Ureditev turistično-informativno točke je bila ena prvih želja ob usta-novitvi naših društev, zato smo zanjo še toliko bolj hvaležni občini Ajdo-

vščina, ki je s pomočjo finančnih sredstev programa LEADER lokalne akcijske skupine občin Ajdovščina, Vipava in Komen poskrbela, da smo dobili dve leseni mizi s klopmi, dve informativni tabli z zemljevidom in opisom zanimivosti ter zeleni koti-ček, kjer bomo ob otvoritvi slavno-stno posadili potomke prav posebne trte-vrtovke. Še posebej smo pono-sni, da nam bo pri sajenju vrtovk pomagala slovenska vinska kraljica Špela Štokelj, pobliže pa bomo lah-ko spoznali tudi modrosti Matije Vertovca. Ob vsem tem pa se nam bodo seveda predstavili tudi domači ponudniki, ki sestavljajo pisano dru-ščino pridelovalcev sadja, zelenjave, medu, sira, domačih sadnih sokov in predvsem vina. Spoznajte naše kraje tudi vi in se nam pridružite v nede-ljo, 27. 4. 2014, ob 16. uri na otvori-tvi turistično-informativne točke ob glavni cesti skozi vas.

Dogodek bo obenem povabilo v pisani maj, ko v Šmarjah tradicio-nalno pripravljamo praznik Med šmarenskimi griči, ki se bo začel 10. maja na Vrtovčah z briškolja-do, nadaljeval 24. maja z otvori-tvijo razstave 4. Ekstempore med šmarenskimi griči in vinsko de-gustacijo ter dosegel vrhunec 25. maja s petim pohodom Čez Školj in Tibot in popoldanskimi kmeč-kimi igrami. V Šmarjah pa se bo dogajanje nadaljevalo tudi preko po-letja, zato nikar ne zamudite ene od priložnosti, da nas obiščete. mp

Vinska kraljica Špela izbrala kraljico vipavskih vin pinelo

Zadnji petek v marcu si je za svo-jega izbrala Vinska kraljica Slove-nije, Špela Štokelj in na domačem Posestvu Štokelj priredila sprejem. Osrednja zgodba prireditve je bila predstavitev kraljičinega vina. Špela ni dosti razmišljala, pinela je osrednji pridelek na domačem vinogradniškem posestvu, je do-mača sorta, hkrati pa tudi ena od najbolj prepoznavnih in zanimivih vipavskih vin.

»To je zanimivo naključje - ne samo, da se rimava po imenu, zdi se mi, da se s pinelo tudi drugače dobro razumeva. Ker mi je všeč kot vino, je preprosto, avtohtono, naše domače. Ima zelo nežno sadno aromo, na oku-su pa navduši s svežino. Na našem posestvu jo tudi zmeraj pridelujemo kot svežo, tako da ohranjamo njene sortne značilnosti. Zato mi je pinela všeč, zato sem jo tudi izbrala,« Špela opiše svojo pinelo. Posestvo Štokelj je bilo eno prvih na Vipavskem, ki je začelo tržiti stekleničeno vino iz te domače sorte. Vinograde so začeli saditi pred 15 leti, do pred kratkim so imeli tudi enega najstarejših, star je bil preko 60 let. Preveč trt je manj-kalo, vsa dela so opravljali ročno, zato so ga opustili, vendar so s cepiči iz tega vinograda nasadili nove.

Pinela je zahtevna za pridelavo, pravi Špela: »Rabi vetrovne lege in lapornata tla. Najhujša je vlaga, ki lahko pride tik pred trgatvijo. Grozdje

ima tanko kožico in začne hitro gni-ti. Pazit je treba, sploh pri izbiri leg. Na Planini so idealno zračne, zemlja je skromna lapornata. Mi imamo vse posajeno na terasah pod Ostrim vr-hom, kjer so noči hladnejše, kar po-zitivno vpliva na aromatiko.« Hkrati pa je vino pinela drugačno, da ohra-ni nežne arome je treba potrgati rav-no prav zrelo grozdje in »biti dosle-den v kleti, da ohraniš tisto osnovno značilnost sorte,« pravi Špela.

Tata Damjan je nad pinelo še vedno navdušen, na trgu pa je precejšnje zanimanje, tako da na posestvu raz-mišljajo o širitvi vinogradov pinele, ki jo imajo že sedaj zasajene skoraj 50%.Špela še poudari, da ob vinu vedno predstavi tudi posebnosti pi-nele, ki pomenijo dodano vrednost.

Posebnost Špeline pinele pa je tudi etiketa na steklenici, izpeljana iz blagovne znamke Posestva Štokelj. Oblikovala sta jo Toni Kancilja in Špela Drašlar, ki zadnja tri leta skrbi-ta tudi za vizualno podobo posestva. Skrbniki licence Vinska kraljica iz Pomurskega sejma so bili navduše-ni in prvič v zgodovini izbora vin-ski kraljici dovolili, da na steklenici izbranega kraljičinega vina uporabi svojo lastno etiketo.

Kraljico pripeljali konji Le da jih je bilo nekoliko več, kot

običajno. Sprva je bila vse skupaj družinska šala, ki pa je dala misli-ti – prav na dan Špeline prireditve je na posestvo prišel nov traktor. In Vinska kraljica Slovenije se je pred goste ponosno pripeljala z novo in pomembno pridobitvijo na kme-tiji. Vesela je bila predvsem svojih Planincev, Občino Ajdovščino je na sprejemu zastopal podžupan Igor Česnik, Pomurski sejem pa izvršna direktorica Mateja Jaklič in vodja projekta Vino Slovenija Gornja Rad-gona Andrej Slogovič. V imenu do-mačih vinogradnikov in o pineli je govoril Matjaž Lemut iz vinske kleti Tilia. Med gosti so bili tudi pred-stavniki sponzorjev in stroke. sh

Imamo v Ajdovščini mestno alejo in mestno središče?

Globalna akcija urbanih spreho-dov Jane‘s Walk letos, po vsem svetu, poteka 3. in 4. maja, oziroma do 11. maja 2014, z namenom širši javnosti predstaviti pomen prijaznosti mest za pešačenje. Akciji se v letošnjem letu pridružujemo tudi v Arhitektur-nem društvu Forum. Vabimo vas, da se udeležite vodenega sprehoda po Ajdovščini, z naslovom »Imamo v Ajdovščini mestno alejo in mestno središče?«, ki bo v petek, 9. maja

2014 ob 17.30. Dobili se bomo pred Fontano v Ajdovščini, sprehod pa nadaljevali po Cesti 5. Maja, proti zaključku mestne aleje pri Srednji šoli Vena Pilona. Od tam se bomo odpravili po Ulici Quiliano in Vil-harjevi ulici, mimo sotočja Lokavšč-ka in Hublja, na Lavričev trg. S trga se bomo sprehodili po Prešernovi ulici ter po Goriški cesti prišli nazaj na zbirno mesto. Sprehod bo vodila arhitektki Ana Vidrih.

Urbani sprehodi Jane’s Walk so približno uro in pol dolgi vode-ni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih, in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Spre-hodi odpirajo priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se stanoval-

ci dnevno soočajo, ter omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje.

Na sprehodu bomo skupaj razi-skovali značilnosti prostora, njegove prednosti in pomanjkljivosti. Z opa-zovanjem ureditev, prilagojenosti za potrebe otrok in starejših, pretoč-nosti ter varnosti prostora, bomo poskušali postati kritični opazovalci podrobnosti in oblikovati različne predloge za izboljšanje stanja. Pogo-vorili se bomo o njegovi preteklosti in se zazrli v njegovo prihodnost.

Več informacij o tem, kaj urbani sprehodi so, ter v katerih slovenskih krajih bodo še potekali, najdete na internetni strani ipop.si/urbani--sprehodi-janes-walk.

TIC Ajdovščina v maju prehaja na poletni urnikObveščamo vas, da Turistično informacijski center Ajdovščina 5. maja 2014 prehaja na poletni urnik. V naši

pisarni, v pritličju Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, nas lahko obiščete od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.

Pri nas so vam na voljo informativne turistični zloženke o Ajdovščini in Vipavski dolini, naši turistični destinaciji Smaragdna pot in turistični ponudbi Slovenije. Obiščite nas tudi, če želite svojim gostom, obiskovalcem Vipavske doline, pripraviti organizirano vodenje po številnih naravnih in kulturnih znamenitostih naše doline.

Pri nas se lahko včlanite v Planinsko društvo Ajdovščina ali podaljšate članarino oziroma se prijavite na planinski izlet. Še posebej vabljeni turistični ponudniki naše občine (vinogradniki, turistične kmetije, ponudniki nastanitev ali drugih storitev, ki so zanimive za popotnike) – vašo ponudbo lahko brezplačno objavimo na spletni strani www.tic-ajdovscina.si in na spletnih portalih www.smaragdna-pot.com ter www.slovenia.info. Brezplačno objavimo tudi informacije o dogodkih in prireditvah v Vipavski dolini, pokličite nas na 05 365 91 40 ali nam pišete na tic.ajdo-vscina@siol.net. Dobrodošli!

Št. 31 • 15. april 2014 7Podeželje

Pogovorni večeri v Faladurju – z dr. Bogatajem in dr. Koloinijem o vinski trgovini na Vipavskem skozi čas

Degustacijsko razstavni prostor podeželskih produktov Faladur ob mladinskem hotelu v Palah po-življa družabni utrip Ajdovščine z zanimivimi novimi dogodki. V petek, 28. marca, je tam potekal zanimiv pogovorni večer – etno-log dr. Janez Bogataj in zgodovinar dr. Borut Kolini sta z Matjažem Lemutom iz znane domače vinske kleti Tilia iz Potoč klepetala o vin-ski trgovini skozi čas – od Matije Vertovca naprej. Pomembnemu ro-jaku je bila posvečena priložnostna razstava. Ob klepetu so bila na po-kušini vina starih vipavskih sort, o

katerih je prvi pisal prav Vertovec in ki se jih še najde po vipavskih hramih – poljšakica, pergulin, klarnica …

Matjaž Lemut je etnologa in zgo-dovinarja uvodoma izzval z razmi-šljanjem, kako je preteklost vplivala na današnjo podobo časa? Zakaj, na primer, so primorska posestva tako razdrobljena v primerjavi s štajerski-mi? Predvsem so na to vplivale de-želne meje in različna pravila znotraj posamezne dežele. Na Štajerskem so se velike posesti obdržale zaradi močno ukoreninjene tradicije vini-čarstva, ki mu zelo dolgo niti oblast ni mogla do živega. Vipavski kmet se je relativno hitro  osamosvojil, vendar je zemljiška odveza po letu 1848 prinesla le pravno izenačenje z zemljiškim posestnikom, poudari dr. Koloini. Dejansko je bil kapital v rokah gospode, ki je krojila trg. Kljub temu pa so Vipavci imeli nekaj prednosti pred ostalimi deli Slove-

nije. Odprta so jim bila vrata v širni mediteranski svet in imeli so dobre učitelje – imeli so znanje. Prvi učitelj domačih in slovenskih vinogradni-kov je bil Matija Vertovec, »ki je bil zelo izobražen za svoje čase in je bil pripravljen znanje deliti med sosedi, prijatelji, vinogradniki« je poudaril dr. Koloini. Nekaj desetletij kasne-je je na Slapu zrasla prva slovenska kmetijska šola, ki je svoj sloves do-brega poučevanja obdržala vse do danes, ko velja za dobro prakso v evropskem  prostoru. Zanimive so tudi zgodbe o zadružništvu, ki se je, še posebej na Vipavskem, razcve-telo v prvih desetletjih 19. stoletja. »Zadruge so odigrale izjemno vlogo v poglabljanju, dvigovanju in pre-našanju znanja,« meni dr. Bogataj in dodaja, da je bilo izobraževanje odlično organizirano, neprimerno bolje, kot danes. Vsakovrstno znanje se je širilo preko delavnic in tečajev, vendar pa se je nekje »nit utrgala«, doda. Zgodba se je prekinila in na-mesto preizkušeno dobrih idej naših prednikov vse preradi posegamo po tujih zgledih.

Dr. Bogataj je pohvalil idejo o Ver-tovčevem letu, o oživljanju pomena dela Matije Vertovca, ker so njegovi nasveti in nauki še vedno aktualni. Vipavska dolina ima velike poten-ciale v razvoju turizma in podeželja – privlačne zgodbe, odlično vino, so-

naravna - vzdržno pridelana hrana, privlačne prireditve, kot je na primer Vertovčev pohod – vse to bi lahko zadržalo mimo vozeče se popotni-ke. Še posebej velik pomen pripisuje krajevno lokalni kulinariki in dru-gim posebnostim. Preseči bi morali delitve in Vipavsko dolino povezati v en prostor ter iz nje narediti trženj-sko znamko ter izkoristiti, kar nam ponujajo narava in bogate zgodbe iz preteklosti, nam svetuje priznani etnolog.

V en prostor je bila Vipavska dolina tega večera povezana preko različnih vin, Matej Lavrenčič iz Faladurja je obredel celotno Vipavsko dolino, da

je našel tako pester nabor domačih, že skoraj pozabljenih vinskih sort. Tradicionalni so bili tudi prigrizki – polenta z ocvirki, frtala in gluhi štruklji. Večer torej, namenjen ljubi-teljem dobre kulinarike in vina, do-brih zgodb in prijetnega druženja, ki so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo o Matiji Vertovcu. Tovrstna doživetja postajajo stalna praksa Fa-ladurja, vabljeni! Več informacij po-iščite na  spletnih  ali  facebook  stra-neh Faladurja, ali pa obiščite trgovi-nico z domačimi pridelki Faladur, v stolpu na ajdovski tržnici. sh

Faladur vabi in obvešča Trgovina Faladur na ajdovski tržnici bo od 25. aprila naprej ob četrt-

kih, petkih in sobotah odprta do 23. ure zvečer, takšen urnik bo veljal skozi celo poletje, večeri pa bodo popestreni z degustacijami lokalnih pro-duktov. Poletni mestni sprehodi v večernem hladu bodo tako še prijetnejši – vabljeni na obisk!

Mali festival novih polnitev 9. maja vas Faladur, v sodelovanju z Barom Hiša mladih, vabi na Mali

festival novih polnitev. Predstavilo se bo 15 vinarjev in gostinec, večer bo popestril koncert skupine Balkan Boys.

Vstopnina 3 evre, kavcija za kozarec 2 evra, cena decilitra vina 1 evro. »V maju gremo na Vipavsko« in festival Okusi Vipavske 11. in 12. maja bo na dvorcu Zemono potekal festival Okusi Vipavske,

tudi Faladur bo tam. Obenem pa za prvi festivalski dan, nedeljo, pripravlja dodatno ponudbo avtobusnega prevoza iz Ljubljane ter krajših ali daljših izletov in pokušin pri ponudnikih Vipavske doline. Več informacij najdete na spletni strani Faladurja.

Faladur na obisku je nova ponudba Faladurja – obisk ene izmed vipa-vskih kmetij, degustacija izdelkov in prevoz, 8 prostih mest, cena – 20 evrov. Prvič se Faladur odpravlja na obisk 19. maja.

Informacije: www.faladur.si, 040 232 987, 051 247 035, info@faladur.si

Dota za prihodnje rodove

Dediščina nam je dana, je naša dota, ki jo je vredno negovati prav zaradi te dodane vrednosti. Po-membno je, da vemo, kdo smo, od kod prihajamo, zato, da lahko gre-mo po začrtani poti naprej. Če želi-mo, da so ideje za prihodnost naše, nam pisane na kožo, potem morajo stati na temeljih nam lastne prete-klosti. Na vseh področjih našega življenja.

V prostorih Mladinskega centra Ajdovščina je v okviru Vertovčevega leta konec marca potekal javni se-stanek, pogovor, na temo potenciala

dediščine za razvoj. Namen sestan-ka in povabila, ki še vedno velja, je združiti in povezati različne zgodbe iz področja dediščine na način, da bodo služile svojemu današnjemu namenu – bodisi ciljem društvenih dejavnosti, bodisi gospodarstvu - tako v smislu ustvarjanja novih pro-duktov, kot ohranjanja tradicional-nih navad in tudi vrednot.

Etnologinja Jasna Fakin Bajec, ki se še posebej posveča prav opol-nomočenju dediščine za razvoj, je predstavila pomen ohranjanja tra-dicije za prihodnost. Poleg konkre-

tnih produktov, storitev in zgodb, ki so pomemben prodajni artikel, ohranjanje in/ali nadgrajevanje tra-dicionalnih navad bistveno vpliva tudi na kulturno, socialno, duhovno področje našega življenja. Za to pa je pomembna primerna in pravilna interpretacija dediščine, še bolj pa povezovanje, mreženje – interdisci-plinarno, medsektorsko, medgene-racijsko in vsa druga sodelovanja, ki med različnimi deležniki spodbujajo inovativen in konkurenčen razvoj.

Lahko bi nas več sedelo za mizo, manjkali so prav predstavniki javnih institucij in gospodarstva, ki bi jih morale tovrstne teme prav zaradi na-rave njihovega dela najbolj zanima-ti. Prisotni pa smo bili predstavniki večine najpomembnejših društev v Vipavski dolini, ki se ukvarjamo z interpretacijo dediščine. Pa lokal-ni turistični vodniki, Maja iz znane turistične kmetije v Črničah, Bran-ka iz Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo – pravzaprav obetavna ekipa za začetek. Obljubili smo si sodelovanje in pomoč eden druge-mu, saj bomo le tako lahko gradili velike in privlačne zgodbe, ki bodo dolini prinesle kakšno novo delovno mesto, kakšen nujno potreben soud več, pa tudi novih doživetij. Želja je, da Vipavska dolina vnovič po-stane »Raj dežele Kranjske«, kot je slovela v času življenja Matije Vertovca. S skupnimi močmi, pre-pletom različnih izkušenj, mlado-stno energijo, vztrajnostjo, trdim delom in predvsem preseganjem individualizma nam lahko uspe. mjs

Organizatorji Vertovčevega leta bomo skupaj z etnologinjo Jasno Fakin Bajec in v sodelovanju z Mladinskim hotelom centrom Ajdovščina skozi letošnje Vertovčevo leto priredili več dogodkov, namenjenih pridobivanju novih izkušenj, srečevanju za nove skupne dogovore, ogledu dobrih praks. O vsem vas bomo sproti obveščali, tudi preko spletne strani Vertovčevo leto. Vabljeni, da se nam pridružite – aktivno, z idejami ali produkti, ali pa zgolj kot obiskovalec naših dogodkov, nakupovalec domačih produktov.

Prvi dogodek načrtujemo za zadnjo soboto v mesecu maju, računajte na to!

Vabimo vas na tradicionalni, že osmi festival Okusi Vipavske, ki bo potekal 11. in 12. maja 2014 na dvorcu Zemono, v osrčju Vipavske doline. Na festivalu se bodo ob najboljših domačih vinarjih pred-stavljali gostje iz sosednjih dežel, letos bodo to vinarji in gostinci iz Hrvaške Istre in Kvarnerja.

Naša dežela že stoletja slovi po tra-dicionalnih žlahtnih pridelkih. Ro-dovitna zemlja in milo podnebje, ki ga sem in tja prepiha značilna burja, nudita ugodne pogoje za rast, doma-či kmetje pa to s pridom izkoriščajo. Njihovi očetje so imeli dobre učite-lje, saj je v teh krajih Matija Verto-vec napisal Vinorejo, ki velja za prvo strokovno delo na področju vino-gradništva pri nas. Nekaj desetletij kasneje pa je na Slapu zaživela prva slovenska kmetijska šola. Današnji rod pomembne izkušnje svojih oče-tov plemeniti z novim znanjem. Še naprej obdeluje na Vipavske griče položene vinograde, sadovnjake in polja, zložena ob reki Vipavi, ki se leno vije skozi dolino. Z vsem spo-štovanjem do tradicije ustvarjajo vedno nove omamne okuse – največ in najboljši bodo zbrani prav na fe-stivalu Okusi Vipavske.

Letošnji festival bo s svojo priso-tnostjo požlahtnila, Špela Štokelj,

Vinska kraljica Slovenije. Špela je doma iz ene najuglednejših domačih vinskih hiš, Posestva Štokelj. Pred-stavila se bo s svojim, Kraljičinim vinom – pinelo iz domače kleti. Ob bok mnogim znanim in preizkuše-nim vinarjem se bodo postavili štu-dentje.

Na pokušini bodo namreč tudi vina Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo, ki ima svoj sedež v Vipa-vi. Festival bo obiskovalcem ponudil nova znanja in izkušnje, ki jih bodo lahko pridobivali na delavnicah. Bo-gata pa bo tudi ponudba kulinarike odličnih slovenskih gostiln, na čelu z restavracijo v dvorcu Zemono, ki sodi v vodilno in vrhunsko sloven-sko kulinarično ponudbo.

Še več okusov pa vam bo ponudila narava: očarljivi razgledi z vrta dvor-ca Zemono segajo po vsej Vipavski dolini, ki bo ravno v času festivala zadišala po prvih vipavskih češnjah. Dobrodošli!

„Na desni pod tvojimi nogami se ti odpre struga Ipavske, vertu enako ob-delane in smejoče doline doli do Go-rice, zavoljo nje žlahtnih pridelkov in drage kapljice imenovana večkrat od zunanjih „Raj dežele Kranjske.“

(Matija Vertovec, 1820)

Št. 31 • 15. april 20148 Pomlad

Anja Korenč, www.visual-dish.com

Diši po pomladi

Narava se je že začela prebujati. Vse okrog nas cveti. Pomladno sonce in

lahkotnejša oblačila nam dajo več energije od zimske turobnosti in težkih

plaščev. Čeprav nas je večina svojo garderobno omaro že preuredila za

pomladno-poletni čas, lahko letos naredimo korak več in prenesemo nekaj

pozitivnosti še v ostale prostore našega doma. Na vidno mesto postavimo

uporaben in ročno izdelan barvni dodatek, zrak in svojo kožo pa zaobjemimo

z vonjem sivke.

V kolikor tudi sami ponujate izdelek, ki bi bil zanimiv za objavo v kateri izmed prihodnjih številk, nam pišite na: ajdovske.novice@ajdovscina.si

keramični podstavek za milo, Jon Hatfull, www.jonhatfull.co.uk, cena za kos 15€

naravno in ročno izdelano mazilo ter milo s sivko, Vila Lavanda,bas.13@hotmail.com, mazilo 8€, milo 4€

Dnevi odprtih vrat Kmetije Kobal v Budanjah

Kmetija Kobal iz Budanj vabi na dneve odprtih vrat. V tednu od 13. do 19. aprila boste pri Kobalovih dobrodošli na pokušini odprtih in ustekleničenih vin, steklenice iz zaloge pa bodo prodajali po akcijskih cenah. V tednu pred veliko nočjo, med 13. in 19. aprilom, vas vinogradniška kmetija Kobal iz Budanj vabi na dneve odprtih vrat. Pričakujejo vas vsak dan med 13. in 19. uro, izven tega časa pa boste dobrodošli po vnaprejšnjem dogovoru. Na pokušini bodo odprta in ustekleničena vina bogatega asortimaja, ki na ocenjevanjih redno prejemajo visoke ocene. Steklenice iz zaloge pa bodo na prodaj po akcijskih cenah. K velikonočnim dobrotam sodi tudi dobro vino, obiščite kmetijo Kobal. Informacije: 041-70 80 92

17. Velikonočni pohod na Malo goro

Planinska sekcija Kamnje organizi-ra letos že sedemnajsti Velikonočni pohod na Malo goro. Tradicionalni pohod, s katerim ohranjamo spomin na košnjo na tej planoti, bo kot vsa-ko leto, tudi letos potekal na Veliko-nočni ponedeljek, tokrat 21. aprila. V sekciji Kamnje stremimo k temu, da bi čim več pohodnikov pričelo z

vzponom na Malo goro prav v vasi Kamnje. Pohodniki si bodo lahko v prostorih šole ogledali stalno razsta-vo »Mala gora, nekoč in danes«, kjer je na ogled postavljeno orodje, ki so ga nekoč uporabljali kosci pri svo-jem opravilu. Fotografije tega orodja pa si bodo lahko ogledali tudi poho-dniki, ki se bodo na Malo goro pov-zpeli po »Poti koscev in grabljic«. Pohod se bo pri koči na Mali gori zaključil ob 11. uri s kratkim kultur-nim programom. Sledilo bo druže-nje ob tradicionalni polenti zabeljeni s košenino in kislim mlekom.

Vabljeni vsi ljubitelji narave in do-bre družbe!

»Iz tvojih jagodic, o draga trtica, se zlate kapljice vina cede,

in vino, narbolj sloveči sad tvoje-ga telesa, oživlja berača pred pra-gom in kralja pred njega pretežko krono …« (Matija Vertovec)

Vinarji s Planine nad Ajdovšči-no vas vabimo na

druženje s pinelo, ponedeljek, 21. aprila na Planini.PROGRAM:ob 15:00 maša v cerkvi sv. Petra

in Pavla (zaselek Koboli)ob 16:00 do 21:00 druženja s

pinelo (stara šola) Ljubitelje avtohtone vipavske

vinske sorte pinela bo nagovori-la Špela Štokelj, vinska kraljica Slovenije.

G. Žarko Gorup nam bo pred-stavil življenje in delo Matije Ver-tovca.

ob 17:00 predvajanje filma o Matiju Vertovcu (farna cerkev na Planini)

ob 17:30 kulinarična delavnica (na kmetiji Vinogradništvo in vi-narstvo Pipan Planina 62)

Prosimo vas, da se za udeležbo na delavnici prijavite na

tel. 041-483-777 (Damjan)Za kulturno popestritev progra-

ma bo poskrbel oktet Simon Gre-gorčič iz Kobarida.

LEPO VABLJENI

Troštovo oljčno olje ponovno z zlato oljčno vejico

V gledališču v Kopru so v četrtek, 3. aprila, podelili priznanja pride-lovalcem najboljšega oljčnega olja. Tekmovanje Zlata oljčna vejica 2014 letos praznuje že 20. obletni-co. Ena od zlatih oljčnih vejic pa bo krasila tudi aktualno letino Trošto-vega oljčnega olja iz Ajdovščine.

Ocenjevanje prireja Društvo olj-

karjev Slovenske Istre, v sodelovanju s KGZS-KSS Koper in Inštitutom za sredozemsko kmetijstvo in oljkar-stvo. Izmed 75 vzorcev je mednaro-dna komisija izbrala deset najboljših olj. Med dobitniki zlate oljčne veji-ce 2014 je tudi Troštovo oljčno olje, pridelano na kmetiji Bojanc v Plačah (Mojca in Iztok pa sta sicer iz Ajdo-vščine).

Domače oljčno olje bo skupaj z drugimi izbranci na pokušini na Fe-stivalu zlate oljčne vejice 12. in 13. aprila v Izoli, 19. aprila v Portorožu ter 17. in 18. maja v Kopru. Čestita-mo Mojci in Iztoku za vrhunski iz-delek!

Šesta razstava ročnih del v Lokavcu

»Vesele smo, da nam uspeva vsako leto izdelati in na ogled postavit naše delo. Čas, ki nam ni naklonjen in brezglavo drvi, pa nas ne more od-vrniti od naših večerov druženja in ustvarjanja. Naša druženja bogatijo medsebojne odnose, pokramljamo o tegobah, se poveselimo ob lepih tre-nutkih, izmenjamo ideje in nasvete. Tako nastajajo čudoviti izdelki, ki bi jih bilo škoda zapreti v skrinje. Pred nami je velikonočni čas, ko vsaka gospodinja še posebej skrbno po-lepša svoj dom. Vedno bolj cenjen je ročno izvezen ali kvačkan prt, pa s čipko obogaten prtiček na košari polni dobrot. Zavese ali posteljnina, kvačkana ali s čipko, ki v dom prine-se domačnost in toplino.«

Tako nas je za uvod na prireditvi ob odprtju razstave pozdravila članica skupine Ročna dela lokavških žena. Razstava je polna lepih izdelkov, od majhnega, iz čipke narejenega nakita, do velikih prtov in postelj-nine. Veliko ur je bilo namenjenih

za vse izdelke, zato je prav vsak kos dragocen. Šopki iz papirja, copatki, kvačkane figurice, prtički, klobučki, gobelin in fotografije, ki prikazujejo , kako je delo ob zimskih večerih po-tekalo. Ob sredah zvečer so pridno vrtele igle, kvačke, kleklje: Mojca Pergar, Lidija Kovač, Amedeja Kom-para, Ingrid Lokar, Ivica Batič, Mar-ta Černigoj, Marija Lokar, Sonja Ba-tagelj, Rožica Troha, Zdenka Trošt, Marjeta Lokar in Nevenka Vidmar.

Za popestritev sta letos poskrbela Viktor Slokar s svojimi lesenimi in kovinskimi izdelki in Vida Posega z miniaturnimi okraski za vse prilo-žnosti.

Preden so si obiskovalci vse to ogledali, so se nasmejali šaljive-mu skeču, ki so ga odigrali člani in prisluhnili petju članic Dramsko pevske skupine Zarja. Večer se je nadaljeval v prijetnem druženju, občudovanju izdelkov in kulinarič-nih dobrotah članic. Nevenka Vidmar

Foto

: Sta

ne L

okar

Povabilo na koncertStar običaj vipavskih vasi je,

da na Velikonočni ponedeljek obiščemo prijatelje, »žlahto« ali znance. Temu obisku pravimo, da gremo v Emavs. Na ta dan popol-dne se je na vaških plesih zbralo veliko ljudi, mladih po srcu, ki so po postnem času zopet zapeli in zaplesali. Da bi se ta običaj ohra-nil, organiziramo vipavski fol-kloristi, že vrsto let tradicionalni koncert, na katerega povabimo zanimive goste.

Otroška folklorna skupina Powštrčki iz Šturij nas bo spo-mnila kako so se nekoč majhni pastirčki igrali na paši in peli pe-smice, gostujoča folklorna skupi-na iz Trnovca pri Varaždinu nam bo prikazala običaje v plesu in pe-smi iz Međimurja, orkester mla-dih harmonikarjev se bo prvič predstavil s šopkom poskočnih melodij, mešani pevski zbor Duri s Cola nam bo s pesmijo obogatil večer. Tudi mi domačini smo pri-pravili nekaj novega za ta devet-najsti koncert, zapeli in zaplesali bomo, da bo res lepo.

Pripravljamo torej, lep in zani-miv program, zato vas vabimo, da se nam pridružite na Velikonočni ponedeljek, ob 19. uri popoldne, v Domu kulture v Vipavi.

Vipavski folkloristi

Št. 31 • 15. april 2014 9Podjetno

Čistilnica, pralnica, bar in sladoledni vrt

Eden od znanilcev pomladi v Ajdo-vščini je tudi sladoledni vrt Bambola, letos smo komaj čakali, da se odpre. Prav tam smo klepetali z Bojanom Kodeljo, ki ga je ustvaril, danes pa je aktivni penzionist, ki se, v spremstvu vnukov sicer, še vedno vmešava v obe poslovni dejavnosti, po novem pa oddaja tudi turistični apartma. Zani-mivo je namreč, da se je Bojan gostin-stva lotil kot varovalke ob grožnji po propadu njegove osnovne dejavnosti – kemične čistilnice in pralnice. Či-ščenje in pranje je preživelo, gostin-stvo zaživelo in oživlja vsako pomlad znova, apartma pa je najprimernejša rešitev za stanovanjce nad barom.

Strojnik po izobrazbi je bil zaposlen po različnih podjetjih, prav nazadnje v Batujah, kjer je opravljal dela tržni-ka. Stalne službene poti so po 15 letih postale moteče, iskal je kaj bolj umir-jenega. Ideja o čistilnici je prišla po na-ključju, bila pa je dovolj zanimiva, da je Bojan Kodelja začel resno razmišljati o tej dejavnosti in iskati informacije. Na kolege iz branže ni mogel računati, kljub vsesplošni popularnosti obrtni-štva niso želeli deliti svojih izkušenj s potencialno »konkurenco«. Je pa našel dobrega mojstra v Trstu, ki je tudi pro-dajal opremo za čistilnice. Za pol leta je šel k njemu v »uk«: »Sem se izredno dosti pri tem človeku navadu, dosti mi je pomagal. Tam smo kupili tudi prve stro-je.« Zagonsko investicijo je pomagala pokriti nonina italijanska penzija.

Še eden, ki je začel v garaži »Delavnico smo dobesedno naredili v

garaži,« pove Bojan. Čistilnico so odpr-li konec osemdesetih, najprej sta oba z ženo Ireno delala kot »pavšalista«. Tako sta uvedla posel, preverila tržišče. Ana-lize o možnostih uspeha, ki so mu jih po prijateljski liniji izdelali študentje, so namreč pokazale le 15% možnosti, med drugim tudi zato, ker je ponudba že bila, poleg tega je takratna čistilnica Bajc imela prostore v središču mesta … Začetki so bili trdi: »Prišla sva iz služ-be, Irena je skuhala, sedla sva k mizi, in pole, ko je zazvonilo, al pa ko sva vidla človeka, ki je šel mimo hiše, sva se gle-dala, kdo bo vstal od krožnika, da ga bo šel postreč …« Po kakšni dveh letih, ko je posel do neke mere stekel, je pa-dla odločitev: Bojan je pustil službo, se vrgel v posel in takoj začel razmišljati o novih možnostih, ki bi dvignile tisti procent uspešnosti. Takoj so zaposlili dekle, kmalu nato še eno. Kemičnemu čiščenju so kmalu dodali tudi novo de-javnost – pranje. Ob tem pa sta lastnika mestne čistilnice opustila posel zaradi upokojitve. Posel kemične čistilnice in

predvsem pralnice Kodelja je zacvetel. Čiščenje in pranje je pretežno moški

posel Od 220 današnjih čistilnic jih je oko-

li 80% v upravljanju moških, mi Bojan Kodelja postreže s podatkom, potem, ko še kar drezam vanj, kako da se je lotil tako »ženskega« posla. (Branko pa ob tem pomenljivo omeni peke.) Zagotovi mi tudi, da zna odlično zlikati moške hlače ali srajco: »Zmerej sem zagovar-jal stališče, da moram znat sam naredit stvar, ki jo počnem.« Nato pa pojasni, da pri dejavnosti čistilnice »en strojnik dejansko pride bolj prav«, sicer je odvi-sna od servisa. V pralnici imajo 30 ki-logramske pralne stroje, velike sušilne komore, ravne površine likajo z valji, oblačila z lutkami in paro. Pravzaprav delavka ročno zlika le rob moških kla-sičnih hlač …

Trendi se spreminjajo … Podjetje se je počasi razvijalo, za hišo

so dogradili delavnico, se preselili … Po osamosvojitvi so iz vipavske vojašnice sami prišli vprašat, če bi prali za njih, to je bil dober posel, kakšnih sedem let so sodelovali. Pralo se je za hotele, samske domove, gostilne … Odprli so poslovalnico v Vipavi, iskali so prostor, celo za nakup, za poslovalnico v Novi Gorici. V najboljših časih so bile poleg zakoncev Kodelja v čistilnici zaposlene še štiri, pet dodatnih delavk.

Leta 1998 pa se je pojavil problem, Bojan ga primerja s trgovci, v času pojava supermarketov: »… pri nas pa so se pojavili veliki pralničarji, ki so z dampinškimi cenami uničevali majhne pralnice … tako smo mi zgubili vse, kar smo imeli dobrih poslov: vojska, samski domovi, hotel …«

Spremenile pa so se tudi navade – le še 5% žensk nosi krila, plaščev skorajda ne nosimo več, gostilniške prte izpodri-vajo papirnati pogrinjki … Spreminjajo se materiali - spogledamo se in ugoto-vimo, da smo vsi trije oblečeni v pralna oblačila, ki niti likanja ne potrebujejo. V čistilnico največkrat nosimo bunde s kakšnimi nadležnimi madeži, ki jih ne moremo sami odpraviti. Bojan opozo-ri, da je velika napaka poskušati madež najprej odpraviti s pranjem doma, nato pa izdelek odnesti v kemično čiščenje. Postopek je namreč obraten – najprej je na vrsti kemično čiščenje, ki razgradi vse mastne, beljakovinske in druge ma-deže, šele potem se pere z vodo.

Nehal pa se je spraševati, zakaj se go-spodinje v večji meri ne poslužujejo možnosti pranja in likanja v pralnici – prihranile bi pri denarju, predvsem pa pri času. To, da mu konkurenca ni sosednja čistilnica, pač pa gospodinja,

mu je povedal uspešen Nemec. Našel je torej način, da je »likanje srajce zanjo ugodnejše, kot če bi likala sama«, pa vendar smo očitno ajdovske gospodinje ohranile tistega tradicionalnega sloven-sko-cankarjanskega duha, češ, »svoje rjuhe bom pa že sama oprala«. Podob-no je z nekaterimi domačimi ustanova-mi, ki pranje v lastni hiši argumentirajo z ohranjenim delovnim mestom, kljub temu, da je to trikrat dražji način za opravljeno storitev, ali pa pranje celo dodatno nalagajo že tako preobreme-njenim delavcem.

Prvi pod EU eko-drobnogledom Kemično čiščenje je bilo ena prvih de-

javnosti, ki je zapadla pod obvezni mo-nitoring, ki ga v čistilnici Kodelja redno opravljajo že 10 let. Zaradi nove zako-nodaje v letu 2007 so morale vse kemič-ne čistilnice zamenjati stroje z ekološko ustreznejšimi. Od 500 čistilničarjev jih je novo zakonodajo preživela polovica, do danes se jih je ohranilo še kakšnih 220.

Bojan Kodelja poudari, da je kemično čiščenje ekološko popolnoma nespor-no. Medij, ki ga uporabljajo, je perklo-retilen. Sodobna tehnologija, visoki standardi in organizirani servisi zago-tavljajo vsestransko okoljsko zaščito.

Vsem pretečim grožnjam navkljub se je Bojan Kodelja trudil obdržati posel nad vodo, uspel je nazaj pridobiti ne-katere pomembne stalne stranke, hkra-ti pa iskal rešitev – ni hotel siliti v isti branži naprej, iskal je dejavnost, ki bi bila neodvisna.

Zimski 012 in poletna Bambola Bojan Kodelja je gostinstvo in go-

stince poslovno poznal, hkrati pa se je pokazala priložnost z barom 012, ki ga je takratni lastnik zaprl in opustil, ker za objekt ni imel pridobljenega uporab-nega dovoljenja. Najprej se je Bojan z Andijem Slokarjem dogovoril za najem spodnjega dela objekta, v naslednjega pol leta uredil vse papirje za pridobitev uporabnega dovoljenja, ter 12. 12. 1998 ponovno odprl bar 012. Že prva poletna sezona je pokazala, da brez letnega vrta ne bo preživetja. » Konec poletja sem za-čel mrzlično iskat, kje bi lahko naredili vrt. Celo k Makselnu sem šel vprašat …, « se Bojan spominja, kaj vse je bil pri-

pravljen storiti za košček prostora pod soncem … Za današnji prostor je moral najprej najti lastnika in ga nato prepri-čati, da je zemljišče na elitni lokaciji sredi mesta res njegovo. Z Mlinotestom se je dogovoril za odkup in Sladoledni vrt Bambola, s ponudbo vrhunskih sla-doledov domačega podjetja Incom, je že prvo sezono prav neverjetno zaži-vel. V tistih časih so skupaj z Incomom nastajale ideje o franšiznih sladolednih vrtovih po Sloveniji, ki bi jih vpeljevala domača ekipa Bambole, vendar je ideja zamrla, ker je Incom »prehitro rasel, je ušel«, se zaveda Bojan. Sladoledar pa še danes zagotavlja vrtu proizvode vrhun-ske kakovosti, doslej se ni izneveril.

Bojan pravi, da se je tistega prvega uspešnega poletja kar ustrašil, da bo mogoče obveljala tista, kar hitro pri-de, hitro mine … Zato se je z ekipo zelo trudil ohraniti nivo. Obiskovalce je vabil tudi z družabnimi koncerti, ki bi jih bilo še več … to pa se že dotika problematike dovoljenega časa obrato-vanja lokalov in prireditev, znotraj ka-tere se krešejo mnenja podjetnikov in stanovalcev ter obiskovalcev/občanov in lokalne politike.

»Izredno so me napeljevali, da bi sla-doledni vrt zaprl, tako da bi funkcioniral tudi pozimi, pa se mi ni zdelo niti pame-tno, niti smotrno. Pravim, da je neko za-devo boljše za nekaj časa odmislit, poza-bit, in dejansko – vsakokrat ko odpiraš, si odprl na novo,« razmišlja podjetnik. Tako vsako pomlad, ko pripravlja vrt za goste, posluša prijazne pripombe mi-moidočih, češ, zdej pa bo vreme, ko se Bambola odpira.

Danes Bojan Kodelja poseduje obsto-ječi sladoledni vrt, ki se širi še na drugi del, ob objekt, v katerem je uredil tudi dostojne sanitarije. Razmišljal je tudi o odkupu nekdanjega balinišča zadaj za lekarno, z zanimivo idejo o ureditvi letnega vrta za neke vrste otroški vrtec, pravzaprav kratko varstvo – za mamice z opravki, ki bi otroka medtem lahko pustile tu v varstvu.

V celoti pa je odkupljena tudi stavba, v kateri je bar 012 – gostinski del se že nekaj časa razteza tudi v drugem nad-stropju. V tretjem nadstropju stavbe pa je prav na novo urejen turistični apart-

ma, ki ima svoj lastni vhod. Po posvetu z računovodskimi mojstri se je Bojan odločil, da ga oddaja kot fizična oseba. Poskusno ga je pričel tržiti preko por-tala booking.com, odziv je neverjetno dober, apartma je za to poletje praktič-no že zaseden.

Ekipa je dodana vrednost pri poslu »Moram rečt, da imamo srečo s perso-

nalom. Personal je jedro ... ti lahko imaš idejo, ma če nimaš v ozadju zaposlenih, ki bi jo podprli, je neizvedljiva,« se za-veda Bojan Kodelja. V čistilnici so naj-boljših deset let zaposlovali štiri delav-ke, potem so počasi prešli na tri, danes delajo z eno, ki obvlada vse postopke dela. V sladolednem vrtu in baru sta še dve redno zaposleni delavki, poleti pa priskoči na pomoč krepka ekipa štu-dentk. »Me jezi, da država, skupnost, ne zna porihtat odnosa do študentov,« se jezi Bojan Kodelja, ki meni, da bi od 35% dajatev, ki jih obrtniki odvajajo na račun študentskega dela, lahko študen-tom plačevali neko pokojninsko dobo, jim zagotovili neko socialno varnost. Njegova ekipa se lahko zanese nanj, plače in honorarji so redni, podjetje pa je lani odplačalo zadnji kredit.

Svoje podjetje je Bojan Kodelja uspe-šno odpeljal mimo mnogih ovir in pre-prek do danes, ko je utečeno in brez večjih težav daje delo kar nekaj ljudem.

Nič ni tako pomembno, kot družina Bojan Kodelja ohranja kondicijo z

redno športno aktivnostjo – že 25 let dvakrat tedensko s prijatelji trenira odbojko, rekreativno pa tudi kolesari – njegova priljubljena športna aktivnost zadnje čase pa je tudi potiskanje otro-škega vozička.

»Zame je največji uspeh, da sem vzgo-jil dva otroka brez večjih problemov v poštena in pridna državljana in da sta mi dala tri vnuke,« poudarja Bojan Ko-delja. »Nič drugega ni tako pomembno, kot to,« meni in doda, da ko človek pride v eno fazo svojega življenja, zna drugače ceniti vrednote. Iz delovne je Bojan prestopil v upokojensko fazo. Po-polnoma brez posla verjetno ne bo šlo, čeprav bi mu privoščili, da bi se lahko v celoti posvetil pravim sadovom svo-jega življenja – družini in vnukom. Branko Lavrenčič in Sanda Hain

Urejanje prostora V času evforije okoli nepremičninskega davka se je na območju naše občine ponovno pokazala problematika vplivnega obmo-

čja plazu Slano blato. Odlok o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Slano Blato v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 23/2004) je z razlogom precej na široko definiral to območje – tako zaradi sanacije, kot zaradi morebitnih hitrih intervencijskih del, ki se jih je mogoče na ta način lotiti brez pridobljenega gradbenega dovoljenja. Vendar pa so lastniki zemljišč na vplivnem območju precej omejeni, njihova lastnina pa izgublja na vrednosti.

Za spremembo vplivnega območja plazu mora Vlada RS sprejeti sklep o pripravi državnega prostorskega načrta z novim vplivnim območjem, ki bo nadomestil odlok. To je dolgotrajen postopek, ki ga vodi država. Občine v teh postopkih nimajo bistvenega vpliva, pripravljavcu pa so dolžne pripraviti vse potrebne podatke iz svojih pristojnosti. Zaradi sprejetja nove za-konodaje Občina Ajdovščina in občani lahko v primeru državnega prostorskega načrta za vplivno območje plazu Slano Blato sodelujejo le v postopku seznanitve občin z osnutkom.

Javne razgrnitve in javne obravnave želijo spodbujati aktivno udeležbo državljanov Državljanke in državljani imajo podobno možnost vplivanja na postopke urejanja prostora v primerih državnih prostor-

skih načrtov, kot občine. Sodelovanje javnosti v svojem 19., 25. In 33. Členu določa Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Na javnih razgrnitvah in javnih obravnavah ima javnost možnost in priložnost podati svoja mnenja, pripombe in predloge. Pripravljavec predloga se je dolžan opredeliti prav do vsakega mnenja občana, ki se nanaša na obravnavano študijo, kasneje pa na osnutek prostorske ureditve. Medtem, ko Občine v državnih prostorskih načrtih preverjajo predvsem, če le-ti sledijo njihovim načrtom in smernicam, so občanke in občani lahko veliko bolj konkretni. Poleg tega lahko dajejo predloge tudi izven zakonsko predpisanega postopka, čeprav jih stalna delovna skupina ni dolžna upoštevati. Medtem ko Občine ne morejo samovoljno izvajati aktivnosti, ki jih zakon ne predpisuje.

Občina Ajdovščina o javnih razgrnitvah in javnih razpravah, vezanih na območje naše občine, redno obvešča preko občinske spletne strani www.ajdovscina.si in preko medijev. Občanke in občani pa ste vabljeni, da se jih v kar največji meri udeležujete ter aktivno sodelujete. Tako si boste povečali možnost, da bodo vaši predlogi upoštevani.

Doslej v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta, ki bi opredeljevalo vplivno območje plazu Slano blato, še ni bilo javne razgrnitve. Takoj ko bo napovedana, pa bomo o njej obveščali preko spletne strani in preko medijev.

Št. 31 • 15. april 201410 Kultura

Uspeh mladih trobilcev glasbene šole Ajdovščina

Tako kot vsako leto, je tudi letos potekalo , najprej v februarju regij-sko, v marcu pa še državno tekmova-nje mladih slovenskih glasbenikov- TEMSIG 2014.

Letos so se učenci nižjih glasbenih šol, dijaki Konservatorijev za glas-bo, ter študenti akademij in drugih glasbenih inštitucij pomirili v disci-plinah: trobenta, rog, pozavna, tuba, evfonij, tolkala, harmonika, tambu-rica, kitarski duo, klavirski duo, ko-morne skupine z godali in klavirjem ter jazz-solo.

Pogoj za uvrstitev na državno tek-movanje v nižjih kategorijah je osvo-jeno zlato priznanje na regijskem tekmovanju. To je uspelo učencema Danijelu Krapežu in Aneju Babiču. Regijsko tekmovanje je bilo 14. fe-bruarja 2014 na Glasbeni šoli Nova Gorica.

Danijel Krapež, doma iz Vrhpolja, je učenec 3. razreda baritona. Da-nijel je tekmoval v 1. b kategoriji, kjer so tekmovali tekmovalci rojeni leta 2001 in 2002, sam pa je rojen leta 2003. Čeprav najmlajši v 1.b. kategoriji, se je enakovredno kosal z ostalimi in prejel zlato priznanje ter se uvrstil na državno tekmovanje v Koper. Danijel je 20. marca še en-krat v svojem tekmovalnem nastopu pokazal znanje in pripravljenost, ter tako osvojil srebrno plaketo.

Pozavnist Anej Babič prihaja iz Lo-kavca. Je učenec 5. razreda pozavne. Na regijskem tekmovanju je nastopil v 1.c. kategoriji, kjer so tekmovali učenci rojeni leta 1999 in 2000. Anej je kot edini tekmovalec v tej katego-riji osvojil zlato priznanje, ki ga je

popeljalo na nadaljnje državno tek-movanje. Državno tekmovanje je le-tos potekalo na Primorskem, tako bo še naslednji dve leti. Anej Babič se je 19. marca na Glasbeni šoli v Kopru ponovno predstavil s svojo pozavno in tekmovalnim programom, dose-gel še višje število točk kot na regij-skem tekmovanju, ter osvojil zlato plaketo in 3.nagrado.

Učenca Glasbene šole Vinka Vo-dopivca Ajdovščina je na regijskem tekmovanju na klavirju spremlja-la prof. Ana Knez, na državnem pa prof. Darja Brcar. S svojo igro in podporo sta prispevali delež k odlič-nemu uspehu.

Seveda pa se je še prav posebno ve-selil uspeha Danijela in Aneja njun učitelj.

Andrej Kobal, akademski glasbe-nik in profesor trobente ju je s svojo strokovnostjo, predanostjo in vztraj-nostjo vodil preko vsake posamezne ure, nastopov, uspehov in porazov, ju navduševal in spodbujal ter pripravil za prav poseben nastop-tekmovanje. Da je Andrej Kobal res predan pou-čevanju in trobenti dodatno potrjuje uspeh njegovega učenca iz Komna, ki je v 1.c. kategoriji , disciplina tro-benta , na državnem tekmovanju osvojil najvišje število točk-100.

Aneju In Danijelu čestitamo in jima želimo še veliko uspehov in veselja pri igranju na njuna instru-menta. Njunemu učitelju prof. An-dreju Kobalu pa še veliko vztraj-nosti pri poučevanju ter razred nadarjenih mladih trobilcev. R.J.

Marko Ferjančič- zmagovalec na pevskem tekmovanju v Italiji

Med 28. in 30 marcem 2014 je v malem srednjeveškem mestu Tor-rita di Siena potekalo VIII. medna-rodno pevsko tekmovanje ‚Giulio Neri‘.V predtekmovanju se je pred-stavilo 86 pevcev iz 15 držav. Med njimi tudi Slovenec Marko Ferjančič doma iz Budanj. Tekmovanje ni bilo razdeljeno na starostne kategorije, ampak so se v njem pomirili pev-ci brez starostne omejitve. Marko, učenec petja na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini, iz razreda prof. Jerice Rudolf, je svoje delo v predtekmovanju odlično opravil, in se uvrstil v družbo 35 pevcev, ki so napredovali v polfinale tekmovanja.

Čudovita sončna sobota in pomla-dno lepa Toskana, so Marku dodali še dodatno energijo, da je suvereno opravil z nastopom v polfinalu in pozno zvečer izvedel, da ga v nede-ljo čaka finalni nastop. Tekmovanju so lahko v vseh dneh prisluhnili tudi zunanji poslušalci, finalni nastop pa je bil zasnovan v formi koncerta. V finalu je nastopilo 20 pevcev. Pozno popoldne je na odru starega gleda-lišča Degli Oscuri ponovno zapel Marko Ferjančič in končno sodbo prepustil žiriji.

Žirijo so sestavljali strokovnjaki iz različnih sfer glasbenega sveta: Riccardo Zanellato-basist, Guido

Barbieri-glasbeni kritik pri časo-pisu La Repubblica, Nemi Bertagi- docentka petja na Konservatoriju v Parmi, Angelo Gabrielli-glasbeni agent, ter predsednik žirije dirigent Roland Böer. Prav maestro Böer je podal utemeljitev žirije za odloči-tev o zmagovalcu. Po mnenju žirije prvo nagrado prejme pevec z odlič-no tehnično pripravljenostjo, izbo-rom ustreznega programa glede na karakter in zrelost glasu , pevcu z izdelano interpretacijo in sproščeno ter suvereno odersko prezenco. In ta pevec, zmagovalec VIII. mednaro-dnega pevskega tekmovanja‘ Giulio Neri‘ 2014, je postal Slovenec, bas baritonist Marko Ferjančič.

V letošnjem šolskem letu je Marko v svoji kategoriji slavil tudi na med-narodnem pevskem tekmovanju »Lazar Jovanovič« v Beogradu.

Župan Marjan Poljšak bo Marku osebno čestital na sprejemu za naše najuspešnejše občanke in občane, ki ga prireja v znak zahvale za vse nji-hove uspehe. Sprejem bo potekal v petek, 18. aprila ob 19. uri v Dvora-ni prve slovenske vlade v Ajdovščini in je odprt za javnost. Odlični mla-di pevec bo na sprejemu tudi zapel. Vabljeni! Sh

Pantalonov festival 2014

V sredo, 9. aprila 2014, je v Mladin-skem centru in hotelu v Ajdovščini potekal 3. Pantalonov festival – sre-čanje osnovnošolskih lutkarjev.

Festival organizirata OŠ Šturje Aj-dovščina in Hiša mladih, z njim že-lijo spodbuditi lutkovno ustvarjanje na osnovnih šolah na severnem Pri-morskem.

Letos so se srečanja udeležile tri skupine.

Ob 8.30 so nastopili člani lutkov-nega krožka OŠ Šturje Ajdovščina.

Učenci 1. in 2. razreda so pod vod-stvom mentoric Suzane Gorup in Renate Lemut odigrali Bučo Debelu-čo. To je zgodba o buči, ki je bila pre-težka, da bi jo kmet in kmetica lahko odpeljala z njive. Buča Debeluča pa je bila dovolj velika in prijazna, da je med zimo varovala živali pred mra-zom ter snegom. Spomladi so živali bučo zapustile, buča je počila, a osta-lo je seme, ki bo gotovo vzkalilo … Učenci so igrali z lutkami na palicah, imenitne so bile tudi buče.

Druga skupina lutkarjev je prišla z OŠ Dobravlje, podružnične šole Črniče. Učenci 5. razreda so pod vodstvom mentorice Tjaše Vidmar Kenda uprizorili igrico z naslovom Morska dogodivščina.

Ker so v Pale kar prihajali in pri-hajali gledalci, so mladi lutkarji predstavo odigrali trikrat zapored. Vsakokrat so navdušili z zgodbo o živalih, ki jih na morju ugrabijo gu-sarji, a se jim uspe rešiti. Učenci so sami napisali besedilo, izdelali lutke in sceno, zaigrali in zapeli.

Ob 11.30 so nastopili osmošolci z OŠ Šturje Ajdovščina. Odigrali so Klemenčičevega Fausta, zgodbo o profesorju, ki je svojo dušo prodal hudiču, in premetenem Gašperčku, ki je na videz neumen, a je dovolj pazljiv, da se izogne nevarnostim. Igrali so z lutkami, ki so jih izdelali učitelji na šoli: gospod Erik Černigoj je napravil ogrodje, gospa Petra Ušaj jih je oblekla, gospod Bojan Bole je oblikoval glave in sceno. Mentorica mladih lutkarjev je Silvana Mislej. Ksenija Černigoj

Igrali smo se italijanščino

Pamet je boljša kot žamet, pravi star slovenski pregovor in tega se v lokavškem vrtcu še kako zavedamo. Vključeni smo v slovenski projekt Etika in vrednote in zaključili smo prvi modul Znanje in modrost.

Poleg rednega programa, ki se iz-vaja v vrtcu, so se otroci, ob torkih s profesorico gospo Melito Mislej

igrali italijanščino. V skupino je pri-hajala »mama od Elen«, tako so jo sprva poimenovali. Kasneje, so jo klicali signiora Melita. Preko igre, z glasbo in plesom, je otroke motivi-rala, da so kar hitro ponavljali itali-janske besede. Nekateri so sproščeno in samozavestno takoj ponovili prav vse, drugi so bolj poslušali in opazo-vali. Vsi pa so se veselili pesmic, še posebno tiste o Krokodilu.

Zaključili smo z italijanščino, ki nam je razširila obzorja in morda ka-terega izmed otrok navdušila za uče-nje tujega jezika. Vsako znanje pride prav, če ne danes pa jutri. Hvala go-spa Melita, da ste se igrali z nami! B.D.

Počitniški program v času prvomajskih počitnicOd ponedeljka, 28.4.2014 do sre-

de 30.4.2014 od 8.00. – 15.00 ure.Za otroke stare od 5. do 15. let.V prostorih Karitas Vipavske deka-

nije v Ajdovščini.Igrali se bomo socialne in družab-

ne igre, šli na sprehod, telovadili, iz-delovali različne izdelke, urili ročne spretnosti, pekli in še marsikaj zani-mivega Lahko pa tudi poskrbeli za

kakšno šolsko nalogo, nedokončan projekt. Poskrbljeno bo tudi za hra-no in pijačo v času varstva.

Vaš prispevek 4 € / otroka na dan.V primeru denarne stiske v družini

ali večjega števila otrok, po dogovo-ru. Prijave so mogoče najkasneje do ponedeljka, 22.4.2014.

Prijave oddajte v nabiralnik Ka-ritas vipavske dekanije, na naslov

Dom Karitas Cesta, Cesta 98, 5270 Ajdovščina, podatke pošljete po ele-ktronski pošti, prijavnice potem pri-nesete na program v času počitnic.

Dodatne info: 041 762 029, pnc.ka-ritas@gmail.com (Tatjana)

Št. 31 • 15. april 2014 11Kultura

Potohodčeva pipaV Pilonovi galeriji je od torka, 15.

aprila 2014 na ogled razstava veli-kih platen Bogdana Borčića. Eden izmed še živečih Pilonovih tesnih prijateljev (prav s posredovanjem ajdovskega Parižana se je Borčić izpopolnjeval v znamenitem pa-riškem ateljeju Johnnya G. Frie-dlaenderja), Prešernov nagrajenec za življenjsko delo v letu 2005, že več kot tri desetletja živi v Slovenj Gradcu.

Bogdan Borčić se je ajdovski pu-bliki predstavil že večkrat - prvič je v galeriji (ob boku Božidarju Jakcu, Tonetu Kralju, Francetu Miheliču in drugih) nastopil na skupinski razsta-vi NOB v podobi grafike leta 1974, v drugem letu delovanja galerije. Nje-gova prva samostojna razstava slik in grafik se je v galeriji zgodila leta 1987, sledila ji je samostojna slikar-ska razstava v letu 2000, razstava se-rije grafik Preproste reči leta 2005 ter štiri leta pozneje razstava Vrata (sku-paj z Metko Kavčič). Tako v zbirki Pilonovih prijateljev galerija hrani kar nekaj njegovih del, med drugim tudi barvno akvatinto Horizontalna tendenca/odtis za Pilona iz leta 1998. Seznam njegovih samostojnih ter skupinskih razstav je skozi več kot petdesetletno umetniško ustvar-jalnost dosegel zavidljivo število; v lanskem letu se je predstavil tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu na večji osebni razstavi, poimenovani Sprehodi.

Bogdan Borčić je bil rojen 26. septembra 1926 v Ljubljani, starše-ma, ki sta se ljubiteljsko ukvarjala z umetnostjo, v dom, ki je bil poln umetniških del in knjig. Med vojno je obiskoval slikarsko šolo Mateja Sternena ter risarsko šolo Franceta Goršeta v Ljubljani, še ne osemnaj-stleten pa je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju interniran v koncentracijsko taborišče v Dachau, od koder se je po letu dni vrnil. V povojnih letih, med 1946 in 1951, je študiral slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost (pri profesorjih F. Miheliču, G. A. Kosu, B. Jakcu, R. Debenjaku, N. Pirnatu in S. Pengovu), nato pa tam nadalje-val podiplomski študij slikarstva pri profesorju Gabrijelu Stupici. Svoje umetniško znanje je izpopolnjeval na potovanjih po Benetkah, Am-sterdamu in konec 50. let v Parizu, kjer je, skupaj z Janezom Bernikom, delal v Friedlaenderjevem ateljeju - ustvarjanje v prestolnici umetnosti je močno vplivalo na potek njegove nadaljnje umetniške poti. Najprej kot profesor slikarstva, nato pa še kot profesor grafike je od leta 1969 poučeval na ljubljanski Akademiji, kot gostujoči profesor pa je leta 1979 predaval tudi na grafičnemu oddel-ku likovne akademije v belgijskem Monsu. S slikarstvom se je intenziv-neje ukvarjal v petdesetih in šestde-setih letih, nakar se je za desetletje

posvetil izključno grafiki – s slednjo, ki je bila v njegovem ustvarjanju že od mladostnih let naprej vseskozi prisotna, se je tudi najbolj odločno zapisal v slovenski umetniški pro-stor. Za svoje delo je prejel številne mednarodne in domače nagrade, njegova dela hranijo v svojih zbirkah muzeji po svetu (med drugim dunaj-ska Albertina, zbirke v Parizu, Nür-nbergu, Beogradu, Zagrebu, Krako-vu, Kaliszu in Lodžu na Poljskem, Luxemburgu, Couvinu v Belgiji, Mi-amiju, Tokiu in Pasadeni), doma pa si jih lahko ogledamo v Galeriji Bo-židar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer je urejen Grafični kabinet Bog-dana Borčića ter v Koroški galeriji li-kovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, kjer so njegova slikarska dela zajeta v stalno postavitev.

Skupaj s slikarjem je dr. Irene Mi-slej za svojo zadnjo razstavo kot kustosinja Pilonove galerije izbrala šest velikih slik in dve manjši, vse na temo najnovejšega »preproste-ga« predmeta, ki ga je mojster rešil iz spomina«: pipo. Njihov koncept je zgoščen v sliki z naslovom ceci n'est pas la pipe de Magritte, čeprav se ne navsezadnje vse dogaja okrog same Borčićeve pipe (ta bo na razstavi tudi vidna), ki je »označila njegov prehod v odraslost in ga je spremljala dolgo časa«. Pipe položene na mizah – te, ki so obrnjene à la Braque ter obar-vane v zamolklih tonih kažejo slikar-jevo globoko spoštovanje francoske tradicije – ali lebdeče v zraku na barvno in teksturno bogatih ozad-jih ter naslikane »v najboljši maniri njegovih prvih slik iz poznih 80. let«, so last Borčićevih prijateljev ali pa poosebljajo spomin nanje ter na do-godke, ki so zaznamovali njegovo ži-vljenje. Tako kot naslikane mize niso le posnetki dejanskih miz, tudi pipe presegajo pomen vsakdanje, izgu-bljene ali najdene stvari, ki so nasto-pale kot motivi njegove grafične seri-je iz leta 2005 (serija Preproste reči, ki je bila prvič predstavljena prav v Pi-lonovi galeriji), ampak predstavljajo simboliko predmeta, »najdenega« v slikarjevem lastnem spominu. Pipa, protagonistka njegovega najnovejše-ga slikarstva, postane »simbol pre-hoda iz otroštva v odraslost, ko vsto-pa mlad fant v svet moškosti skozi obred kajenja - prispodoba neke

vrste iniciacije - podobno, kot so v vsaki kulturi zaznavali ta pomemben korak v življenju. Ne gre le za spo-min na lastno, najbrž že dolgo neob-stoječo pipo, gre za idejo o pipi sami, ki v moškem svetu postaja zunanji znak odraslosti, a tudi preudarnosti, premišljenosti in hkrati elegance«, je še zapisala dr. Mislejeva. V izbor raz-stavljenega sta kustosinja in umetnik dodala še dvoje vrat, spomin na nje-govi dve osebni samostojni razstavi v Pilonovi galeriji v preteklih letih, ki sta domačemu občinstvu približali najžlahtnejšo slovensko umetnost. Kustosinja zaključi svojo razpravo s citatom španskega pesnika Antonia Machada (v prevodu Aleša Berger-ja), ki se metaforično navezuje na mojstrovo samosvojo hojo po pre-pleteni poti umetnosti in življenja: Potohodec, tvoja sled / je edina tvoja pot; /potohodec, ni poti, /vsak ko-rak napravi pot. / Pot napravi vsak korak, / in če se ozreš nazaj, / vidiš stezo, ki nikdar /je ne boš prehodil. / Potohodec, ni poti, / samó brazde so na morju.

Dvojezični katalog s spremnim besedilom kustosinje razstave ter zgoščeno Borčićevo biografijo Maje Furlan, ki ga je ob dogodku izdala Pilonova galerija, se je pridružil vrsti razstavnih publikacij o umetniku – njegov plodni opus je bil med dru-gim že zajet tudi v tri obsežne mono-grafije, posvečene grafiki, slikarstvu ter skicam in risbam.

Že v tem mesecu sta tako dve ga-leriji ponovno v Borčićevem duhu; v galeriji gradu Bogenšperk so na-mreč 11. aprila odprli razstavo Bog-dan Borčić, Iz zakladnice slovenske grafike – z njo odpirajo vrata Val-vasorjevim grafičnim dnevom, s katerimi bodo po 325. letih znova oživeli Valvasorjevo bakroreznico in tiskarno. Tokratni likovni do-godek v Pilonovi galeriji bo zaradi umetnikovega zdravstvenega stanja potekal brez odprtja, galerija pa bo med samim trajanjem razstave Bog-dan Borčić, slike - ta bo na ogled do 18. maja - povabila na srečanje s sli-karjem. Razstavo bo spremljala tudi likovna delavnica v sodelovanju z dijaki SŠ Veno Pilon Ajdovščina. tc

V Pilonovi galeriji se je oglasil zbiratelj in ljubitelj umetnosti, ki želi odkupiti katalog Veno Pilon, retrospektivna

razstava, ki ga je Moderna galerija v Ljubljani izdala ob umetnikovi veliki retrospektivi v letu 2002. Če želi kdo

omenjeno publikacijo prodati, prosimo, da se oglasi v galeriji.

Knjižnica Pilonove galerije Ajdovščina odpira svoja vrata

Pilonova galerija od letošnjega aprila ponuja javnosti dostop do svoje bogate knjižnice, ki skupaj s katalogi in zgibankami, knjigami, časopisi in revijami presega 6000 enot. Pilonova galerija Ajdovšči-na se ponaša z bogato knjižnico, v kateri so tudi redkosti, ki jih težko najdemo v splošnih knjižnicah na Goriškem ali drugje po Sloveniji. Knjižnično gradivo izhaja že iz pred-zgodovine same galerije, torej iz za-puščine Vena Pilona, sestavljajo ga publikacije iz časa med obema voj-nama ter obdobja po drugi svetovni vojni. Knjižnica se širi vse od svoje ustanovitve naprej: že štiri desetletja se na njenih policah sistematično zbirajo publikacije, ki orisujejo go-riško (in primorsko) umetnost 20. stoletja. Ob njih so zamejske in ita-lijanske tiskane izdaje, ki se navezu-jejo na naš kulturni krog, med njimi so sodobne monografije o tržaških umetnikih iz Fondazione CRTrieste ter številni katalogi, ki jih je galerija preko razstavnih projektov in izme-njav pridobila iz galerij in muzejev v Italiji.

Znaten del knjižnice pa predsta-vljajo dela iz starejše in sodobne slo-venske umetnosti (na primer Špelca Čopič, Slovensko slikarstvo iz leta

1966 ter knjige v zbirki Ars Sloveni-ae (MK Ljubljana, 1967-1972); Got-sko kiparstvo, arhitektura in stensko slikarstvo, Baročno kiparstvo in ar-hitektura ter Romanska umetnost), evropske zgodovine umetnosti (med drugimi Bernard S. Myers in Trewin Copplestone,The History of Art, Dor-set Press New York, 1990 ter pregledi umetnostno zgodovinskih obdobij zbirke Taschen) ter lokalne zgodovi-ne. Na naših knjižnih policah je več kot 20 raznovrstnih strokovnih revij s področja kulture in umetnosti - nekatere izmed njih še prejemamo -, brskamo pa lahko tudi po ‚starem ti-sku‘, kot smo poimenovali publikaci-je, izdane pred in v prvem desetletju po 2. svetovni vojni (na primer Fran-ce Stele, Slovenski slikarji iz leta 1949 ter Likovni svet iz 1951). Na vpogled so tudi štiri knjige prestižne izdaje prvega celovitega prevoda Valvazor-jeve Slave Vojvodine Kranjske.

Vabimo študente umetnostnih in kulturoloških smeri, dijake in šo-larje, seveda pa tudi ljubitelje ume-tnosti, v knjižnico Pilonove gale-rije! Knjige si je moč izposoditi na dom od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, izven urnika pa po predhodni telefonski najavi. tc

Jakopičevo priznanje 2014 Azadu Karimu

Azad Karim je dobitnik Jakopiče-vega priznanja za leto 2014, najpo-membnejše nagrade na področju likovno–vizualne umetnosti v Slove-niji! Čestitamo dom

Jakopičeva nagrada je najpomemb-nejša nagrada na področju likov-no–vizualne umetnosti v Sloveniji, katere namen je podelitev priznanj za izjemne umetniške dosežke na likovno-vizualnem področju. Jako-pičevo nagrado za leto 2014 je prejel Jože Barši, Jakopičevo priznanje pa je poleg Nike Autor prejel tudi do-mači umetnik Azad Karim.

Azad Karim se je rodil v Arbilu v

Kurdistanu v Iraku. Likovno se je izobraževal v Bagdadu in na Akade-miji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1980 diplomiral iz slikar-stva in leta 1983 končal tudi podi-plomski študij grafike. V slovenskem kulturnem prostoru je s svojimi deli dejavno prisoten že več kot 30 let. Živi in ustvarja v Ajdovščini.

Nagrajeni umetnik bo v petek, 18. aprila 2014, gost na sprejemu za naj-uspešnejše občanke in občane, kjer bo njegovo delo in priznanje po-drobneje predstavljeno. Dogodek je odprt za javnost, vabljeni!

Vabljeni na koncert Dekliškega pevskega zbora Plejade V soboto, 10.5.2014 ob 19. uri bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini koncert ob 10. obletnici Dekliškega pevskega zbora Plejade. Vstop prost. Lepo vabljeni.

Št. 31 • 15. april 201412 Kultura

150 Let Lavričeve knjižnice in 18. srečanje potujočih knjižnic na Vipavskem

V četrtek, 17. aprila 2014 mineva natanko 150 let od prve »besede« v novoustanovljeni ajdovski Čital-nici (oziroma Čitavnici), ki šteje za predhodnico današnje Lavričeve knjižnice Ajdovščina. Ustanovitelj Čitalnice, enajste po vrsti na slo-venskih tleh, je bil pravnik dr. Ka-rel Lavrič, po katerem je knjižnica tudi poimenovana. Obletnico bo knjižnica v Ajdovščini zaznamova-la 16. maja, ko bo v Vipavski dolini gostila tudi 18. Srečanje in festival slovenskih potujočih knjižnic.

Šestdeseta leta 19. stoletja so bila v znamenju prebujenega narodnega duha Slovencev: V čas narodnega vrenja, umeščanja slovenskega je-zika v javno rabo in taborov segajo tudi korenine naše knjižnice, tako v Ajdovščini kot v Vipavi. Tako se je društvo Leseverein, v katerem so dotlej uporabljali nemški jezik, na pobudo znanega narodnega budite-lja dr. Karla Lavriča z znamenitim preobratom in s sklepom občnega zbora v decembru 1863 preimeno-valo v Čitalnico. Potem ko je cesar-sko-kraljevo namestništvo v Trstu potrdilo ustanovitev in pravila, so Čitalnico slovesno odprli 17. aprila 1864 s »prvo besedo« (družabna pri-reditev s poučnim ali zabavnim pro-gramom oziroma kulturno-zabavno srečanje). S kratkim zamikom so v februarju 1864 v Vipavi na podoben način preimenovali dotedanjo »Ka-zino« v »narodno čitavnico v Ipavi«, ki so jo odprli 14. avgusta 1864. Slo-vesnost je trajala kar dva dni. Podro-ben zapis o tem bo prinesel zbornik, ki se pripravlja za tisk, in ki bo zajel izvore javnega knjižničarstva na ob-močju današnjih občin Ajdovščina in Vipava.

Lavričeva knjižnica bo 150-letni-co zaznamovala z več dogodki skozi celo leto. Najprej smo to storili na Dan kulture 8. februarja. ko smo

Lavriča in Čitalnico postavili ob bok Matiji Vrtovcu, prav tako zaslužne-mu za rast in javno rabo slovenske besede. Praznovanje smo prilagodili nekaterim dogodkom, ki bodo s tem bogatejši, obletnica pa bo tako še pridobila na pomenu.

Omenili smo že zbornik, ki bo zajel zgodovinski presek in razvoj od leta 1864 do danes ter prelomne letnice. Poročal bo o delovanju po-sameznih knjižnic na gornjem Vi-pavskem, o oblikah delovanja in združevanju v današnjo sodobno Lavričevo knjižnico, ki kot območ-na splošno-izobraževalna knjižnica skrbi za knjižničarsko dejavnost v občinah soustanoviteljicah s skupno 25 tisoč prebivalci. Pričal bo, kako je knjižnica rasla skozi čas in delovala na različnih lokacijah, kakšni so bili – kot eni najstarejših na Slovenskem – začetki potujočega knjižničarstva. Zbornik prinaša podatke o obsegu nabave in rasti izposoje, o številu prireditev in kulturnih dogodkov in o tem, kaj ponuja uporabnikom in različnim starostnim skupinam so-dobna knjižnica. Seveda spregovori tudi o ljudeh, ki so knjižnico sou-stvarjali in zabeleži misli tistih, ki jo redno uporabljajo.

Zbornik bomo prvič predstavili ob 150-letnici v Ajdovščini, ki bo v petek, 16. maja letos na dvorišču knjižnice. Po načrtu bomo slove-snost začeli ob 18.00 uri, v programu bomo spregovorili o času in vzdušju, ki je botrovalo ustanovitvi ajdovske Čitalnice 17. aprila 1864 – računamo na sodelovanje domačih gledaliških, glasbenih in drugih ustvarjalcev. Na dogodek že zdaj vabimo staro in mlado, saj ga knjižnica – pač v skla-du z njenim poslanstvom – pripra-vlja predvsem za svoje uporabnike.

Istega dne, 16. maja, knjižnica v Ajdovščini pripravlja tudi 18. Sre-čanje in festival potujočih knjižnic

Slovenije – organizacijo nam je ob jubileju zaupala Sekcija potujočih knjižnic pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS). Obsegal bo strokovno posvetovanje (temati-ka on-line povezave na bibliobusih), ki bo v Domu krajanov s pričetkom ob 13. uri, in festival potujočih knji-žnic. Ta je namenjen širši javnosti, ki se jim bo na Lavričevem trgu (ta bo zaprt za promet) predstavilo vseh 13 slovenskih vozil, predvidoma bodo sodelovali tudi kolegi iz Hrvaške. K oblikovanju dobrega vzdušja smo povabili različne skupine naših upo-rabnikov: vrtce, šole, dijake, upoko-jence, varstvene ustanove in seveda vse ostale uporabnike. Zgodbo o »potujočih knjigah« bodo prav za ta namen obudili učenci OŠ Otlica. Zbor »busov« bo prava paša za oči, zato ga ne kaže zamuditi in si jih ogledati v živo, tudi dogajanje bo bogato. Bibliobusi bodo prenočili v Ajdovščini in se v soboto dopoldne v koloni odpeljali v Vipavo, kjer se bodo znova ob vzporednem kultur-nem dogajanju »postavili na ogled«. Festival se bo v Vipavi tudi uradno zaključil.

Dodajmo, da bomo 150-letnico v Vipavi zaznamovali v sklopu vi-pavskega občinskega praznika 26. junija z otvoritvijo razstave o kore-ninah knjižničarstva (manj raziska-ne) na območju občine Vipava, ki jo pripravljamo skupaj s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice.

V knjižnici nameravamo letos za-četi načrt dostave knjige na dom ose-bam, ki takšno oskrbo potrebujejo. Pripravljamo tudi manjše posodobi-tve logotipa in spremljajočih gradiv, v pripravi je nova spletna stran. Upa-mo, da bomo izpeljali še nekaj teh-noloških in drugih posodobitev – če bo za to dovolj sredstev, seveda. Artur Lipovž

Aleksandri Ambrožič v slovo

Aleksandra je bila ena naših naj-zvestejših bralk in obiskovalk. V knjižnico ni hodila samo po knjige, ampak željna znanja in novih spo-znanj kot je bila, je bila reden gost na naših literarnih večerih, predsta-vitvah knjig in drugih dogodkih. Z velikim veseljem se je ustavila tudi po končani prireditvi in poklepetala z gosti in obiskovalci.

Čeprav jo je bolezen v zadnjih letih prikrajšala za obisk daljnih svetov, ji je bližina knjižnice bila nekakšno

okno v svet. Njeno veselje, ko smo ob knjižnici zgradili klančino, je bilo nepopisno, saj je takrat že težje ho-dila in urejen dostop ji je omogočal, da se je z vozičkom pripeljala prav do knjižnih polic in do našega pri-reditvenega prostora. Z veseljem se je aktivno udeleževala naših študij-skih bralnih krožkov in srečanj in z nami delila kar je novega prebrala in slišala in videla na radijskih in televizijskih programih in na spletu. Hvaležna je bila, da smo naše za-

ključne ekskurzije pripravili tako, da si je tudi ona lahko ogledala vse za-nimivosti in znamenitosti in mi smo se ob tem učili strpnosti in pomoči drug drugemu.

Bila je zraven, ko smo v knjižnici sredi devetdesetih let ustanavljali študijske krožke in Univerzo za tre-tje življenjsko obdobje. Spodbujala nas je v začetni negotovosti, ko ni-smo vedeli kako in kaj, in skupaj z nami iskala možne rešitve. Vedno je bila polna optimizma in vedrine, s svojim svetlim zgledom nas je ne-hote prisilila, da smo se zamislili nad našim vsakodnevnim tarnanjem in stokanjem. Bila je čudovita poslušal-ka, svetovalka in prijetna sogovorni-ca.

Hvaležna sem ji, da so se zadnjih dvajset let najine poti tolikokrat pre-pletale, hvaležna za njene nasvete, ki so me marsikdaj rešili iz zagate, in za njen optimizem in voljo do življenja in osvajanja novih znanj, s katerim je obdajala vse okrog sebe.

Zdenka Žigon

Stoletnica prve svetovne vojne

Društvo Most, Univerza za tretje življenjsko obdobje je počastila 100 letnico pričetka prve svetovne voj-ne. Zelo uspešna prireditev je bila v petek 28. marca v Domu krajanov v Vipavskem Križu Projekt z naslo-vom Prva svetovna vojna v besedi in kamnu so pripravili krožek ustvar-jalnega pisanja, kamnoseški krožek Manče in zgodovinski krožek. Raz-stava je bila na ogled do 4. aprila 2014.

Davnega leta 1914 je bil v Saraje-vu ubit Avstrijski prestolonaslednik Ferdinand, nakar je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Kasneje so v to svetovno morijo vstopile države kar tri četrtine svetovnega človeštva.

Vojna ni zaobšla niti naših krajev. Že takoj ob začetku so bili mobilizi-rani vsi fantje in možje med 17 in 42 letom starosti. Veliko tega se je do-gajalo tudi v Ajdovščini in okolici. Na prireditvi je v izredno bogatem

prispevku te dogodke opisala Zden-ka Žigon. Drobec iz tega prispev-ka je informacija, da je bil verjetno prva vojaška žrtev Prve svetovne vojne prav Slovenec, ko je zaradi nesporazuma en stražar ubil druge-ga stražarja. V priložnostni brošuri so, poleg opisa dogajanj med to voj-no na našem širšem področju, tudi dela v verzu in prozi članov in članic krožka ustvarjalnega pisanja ter slike skulptur od kamnitega topa do gra-nat, vojaškega čevlja in vrste podob v reliefu. Zgodovinski krožek je raz-stavo obogatil z originalnimi pred-meti iz tega obdobja, ki so jih našli v družinskih arhivih in pri prijateljih, ki raziskujejo Soško fronto.

Na zelo dobro obiskani prire-ditvi, vodila jo je Ivana Slamič, so nastopili tudi mladi glasbe-niki – vnuki članov MOSTa. Branko Lavrenčič

Dobrodelna prodajna razstava pirhov v Lični hiši

KUID Lična hiša in Škofijska Ka-ritas Koper vabita na prodajno raz-stavo pirhov v galeriji Lična hiša na Prešernovi 7a v Ajdovščini. Pirhe so v dobrodelne namene prispevali priznani umetniki, ki so v zadnjih desetih letih razstavljali v Lični hiši. Izkupiček od prodaje pirhov bo Ka-ritas namenila pomoči DRUŽINAM V STISKI.

Z nakupom pirha, bomo prispevali kamenček v mozaik potreb, saj je na področju Koprske škofije, torej celo-tne Primorske, več kot 3000 družin, ki prejemajo pomoč Karitas v hrani in tudi pri plačilu nujnih položnic. Med prejemniki pomoči prevladu-jejo družine, ki se soočajo z brezpo-selnostjo, nizkimi dohodki, nekatere tudi z boleznijo in drugimi težavami.

Pirhe so prispevali: Aleksandra Ambrožič POC – keramika, Azad Karim – slikar, Ajda Metlikovič – te-

kstilna oblikovalka, Boštjan Debelak – arhitekt, David Ličen – oblikova-lec, Ivan Skubin – keramik, Janja Polanc POC – keramika, Janko Orač – slikar, Katja Sarkič – tekstilna obli-kovalka, Lilijana Ipavec POC – ke-ramika, Matej Metlikovič – slikar, Matej Kunaver – zdravnik, slikar, Marta Jakopič Kunaver – slikarka, Metka Češnovar POC – keramika, Miha Hančič – ilustrator, Miroslava Hrovatin in društvo POC – kerami-ka, Nadja Lešnjak POC – keramika, Nataša Žižmond POC – keramika, Peter Škerl – ilustrator, Polona Ku-naver Ličen – oblikovalka, Silva Ka-rim – keramika, Vesna Bratina POC – keramika, Vid Sark – oblikovalec, Zdenka Gorjan – slikarka, Anamari-ja Štunf – slikarka.

Razstava bo v Lični hiši odprta do 26. aprila 2014.

Št. 31 • 15. april 2014 13Kultura

Glasbena šola vsako leto uspešnejšaPomlad je v glasbenem svetu čas,

ko se vrstijo nastopi, koncerti in tekmovanja. Na njih mladi glasbe-niki predstavijo javnosti, koliko so v preteklih mesecih z vztrajnim vade-njem instrumenta napredovali tako v spretnosti obvladanja tehnike kot v zrelosti pri umetniškem poustvar-janju. To je čas velike psihične obre-menitve za mlade izvajalce, saj je za glasbenika značilna prav enkratnost, neponovljivost njegove izvedbe pred publiko. Prav občudovanja vredno je, kako suvereno celo najmlajši ob-vladajo oder!

Najpomembnejše državno tekmo-vanje mladih slovenskih glasbeni-kov- TEMSIG- se je letos odvijalo v primorski regiji, na glasbenih šolah Idrije, Tolmina, Nove Gorice, Ilirske Bistrice, Kopra, Postojne. Ajdovska glasbena šola edina ni mogla sode-lovati pri tej organizaciji, ker žal ne premore dvorane za take nastope! Tako smo še enkrat zaradi nepri-mernih prostorov ostali izven ak-tualnega glasbenega dogajanja, kar je velika škoda za lokalno okolje. Kot vodja organizacijskega odbora in predsednica Zveze primorskih glasbenih šol sem se namreč udele-žila vseh treh zaključnih koncertov prvonagrajenih tekmovalcev (nji-hova starost je bila od 8 do 22 let!) in doživela pravo glasbeno poslasti-co! Izvedbe teh najboljših mladih glasbenikov so tehnično brezhibne, poleg tega pa iz njih vejeta tolikšna mladostna energija in strast, da se lahko brez zadržkov postavijo ob bok odraslim, že uveljavljenim glas-benikom. Takšen koncert v našem kraju bi zagotovo navdušil vsakogar, ki bi mu prisluhnil.

Kljub temu, da nismo bili med or-

ganizatorji, smo ajdovski glasbeniki sodelovali tudi na tem tekmovanju. Oba naša udeleženca sta se odlično odrezala: Anej Babič, pozavnist , je prejel zlato plaketo in 3. nagrado, Danijel Krapež v disciplini evfo-nij pa srebrno plaketo. Obema je bil mentor profesor Andrej Kobal, klavirsko spremljavo pa je odigrala Darja Brcar.

Vse bolj pa so naši učenci dejavni tudi na mednarodnih tekmovanjih, kjer prav tako posegajo po najviš-jih uvrstitvah. Tako so 1. nagrade prejeli: violončelista Samo Fučka in Rahela Ipavec, oba iz razreda profe-sorice Tine Rejc ( Treviso, Italija), ter Marko Ferjančič iz pevskega razreda profesorice Jerice Rudolf (Torrita di Siena, Italija). Violončelistka Polona Soban je v Trevisu prejela priznanje za udeležbo v najvišji kategoriji. V Štanjelu poteka mednarodno tek-movanje SVIREL, kjer sta dve naši tekmovalki že prejeli zlato (Ema Černe) in srebrno (Aneta Gregorič) priznanje v disciplini kitara. Aneta Gregorič je v Beogradu prejela tudi 3. nagrado na tekmovanju GAF. Tek-movanje SVIREL še poteka, tako da upamo na še nekaj dobrih uvrstitev, pripravljamo pa se tudi na tekmova-nje pianistov v Italiji, pihalcev v Po-žarevcu in Beogradu ( Srbija) in na zelo zahtevno tekmovanje violonče-listov v Lieznu v Avstriji.

Pomlad je na naši šoli vesela, pestra in dolgčas nam gotovo ni. Veseli smo, da so naši otroci delavni, odgovorni in vztrajni, posebno pa nas veseli, da je njihovo trdo delo nagrajeno s tako lepimi uspehi. Z njimi se jih od srca veselimo tudi njihovi mentorji. Bernarda Paškvan

Razpis za vpis v 2014/2015Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina vabi k vpisu otrok v nasle-

dnje programe glasbenega izobraževanja:• Predšolska glasbena vzgoja: otroci rojeni v letu 2009 (program traja

1 leto)• Glasbena pripravnica: otroci, rojeni v letu 2008 - 1. razred osnovne

šole (program traja 1 leto)• Program glasba- instrument in nauk o glasbi: otroci, rojeni v letih

2005, 2006 in 2007• Program plesne pripravnice: otroci, rojeni v letih 2006, 2007, 2008,

2009 (program traja 3 leta)• Program glasba- petje: priporočljiva starost: dekleta 17 let, fantje 18 letNadstandardni program: • Nauk o glasbi• Solfeggio za kandidate za srednjo glasbeno šoloSprejemne preizkuse opravljajo tisti, ki se vpisujejo na instrument ali v

program petja. V programe Predšolske glasbene vzgoje, Glasbene priprav-nice in Plesne pripravnice vpisujemo brez sprejemnih preizkusov.

Vpis, oziroma prijava k sprejemnemu preizkusu, bo potekal v prostorih glasbene šole in sicer:

• v sredo, 14. 5. 2014 od 18.00 do 20.00 ure• v četrtek, 15. 5. 2014 od 18.00 do 20.00 ure• v petek, 16. 5. 2014 od 10.00 do 12.00 urePOZOR:O datumu sprejemnih preizkusov boste obveščeni v torek, 20. maja

2014 s poimensko objavo na oglasni deski v šoli, zato se morate sami pozanimati, kdaj bo vaš otrok opravljal sprejemni preizkus!!!

O rezultatih sprejemnih preizkusov pa bomo obveščali po pošti, do 11. junija 2014.

Za vse informacije smo vam na voljo na telefonu 368 01 21 in na elek-tronskem naslovu info@gsajdovscina.net.

MPZ OŠ Danila Lokarja z zlatom iz Zagorja

Čestitamo mladim pevkam in pev-cem Mladinskega pevskega zbora OŠ Danila Lokarja ter dirigentki Petri Habjanič za osvojeno zlato priznanje na bienalnem državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov, na 24. reviji Zagorje

ob Savi. Mladinski zbor ajdovske osnov-

ne šole se je v prvih aprilskih dneh udeležil 24. revije Zagorje ob Savi, državnega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov ter z odliko odpel svoj program. Prislužil

si je kar 86,3 točke, kar je več kot za-dostovalo za zlato odličje. To je veli-ko priznanje za novo zborovodkinjo Petro Habjanič, ki je na čelo uvelja-vljenega zbora stopila z letošnjim šolskim letom. Priznanja pa se je veselila tudi Marinka Šuštar, dolgo-letna zborovodkinja šolskega zbora, ki je pravzaprav postavila temelje za vse uspehe. Gospa Marinka je na tekmovanju v Zagorju za naše pevce navijala “v živo”.

Na reviji se je v dveh dneh pred-stavilo preko 1400 mladih pevcev iz izbranih najboljših slovenskih otroških, mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih zborov. Vsak zbor je moral v svoj program obve-zno uvrstiti izvedbo ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi ter izvedbo umetne skladbe slovenskega avtorja. Komisija je imela težko delo, naše pevke in pevci pa so svojega opravili z odliko. Čestitke za zlato!

Mladi so navdušiliV nedeljo, 23. marca, ob 17.00, so

v Dvorani 1. slovenske vlade mladi in otroci iz Velikih Žabelj, Planine in Šmarij pod vodstvom župnika Saše Mugerlija izvedli prireditev ob mate-rinskem dnevu z naslovom Mama je ena sama.

Za režijo je poskrbela Tanja.Več kot enourni program sta spretno po-vezovala Natalja in Patrik, besedilo zanju pa je napisala Jerneja. Celotno prireditev je spremljala glasba: na novo ustanovljen medžupnijski mla-dinski pevski zbor Luč, bend, solisti Sabina, Vlasta, Lea in mladi kitaristi. Vodili so jih Jolanda, Franc in Sašo. Pesmi z narodno-zabavno glasbo so izvajali Kevin, Tine, Simon in Ana. Pevci so pripravili vse obiskovalce k spontanemu sodelovanju. Otroci s Planine so pod mentorstvom Julija-ne peli in deklamirali pesmi o dveh mamah, ki ju imamo, o Mariji in o naši zemeljski mami. Zapeli so tudi otroci iz Šmarij. Pesmi o mami so re-citirale Meta, Katja in Andreja iz Ve-likih Žabelj pod mentorstvom Pavli-ne. Prireditev so popestrili plesalci skupine Funky rockerz,Tim in Elin

sta dokazala, kako sta spretna pri oblikovanju podob iz napihnjenih balonov, otroci so glasbo spremljali z lončki, pa še dva zanimiva videa so vključili v program in nekaj skečev. Da je prireditev potekala tehnično brezhibno, je poskrbel Igor s svojo ekipo, za sceno in celotno podobo pa Sara, Natalja in Igor.

Mladi so nas spomnili, da je 25. marec praznik Gospodovega ozna-njenja, da je takrat Marija, Božja mati, privolila v materinstvo in rodi-la našega Odrešenika, zato je ta dan praznik vseh mater. Skozi celotno

prireditev je vela prisrčna ljubezen do mam, prisrčna zahvala mamam. Ob koncu so mamam podarili sim-bolično darilce, ki so ga mladi izde-lali iz papirja in vse obiskovalce so pogostili s čajem in piškoti, ki so jih spekli sami. Mladi iz Velikih Žabelj, Planine in Šmarij so se prvič spo-prijeli s tako obsežnim projektom, a uspelo jim je medgeneracijsko pove-zati vse tri župnije in se na zanimiv, zabaven in izviren način predstaviti širši javnosti. Nabito polno dvora-no obiskovalcev so navdušili! Pavlina Bizjak

Foto

: Jer

neja

Sam

ec

Društvo podeželskih žena in krajevna skupnost Predmeja počastili dekleta, žene in matere.

Prireditev je bila kot vedno lepo pripravljena. V dvorani krajevne skupnosti so se tokrat zbrale pred-vsem ženske. Predsednik krajevne skupnosti Božo Vidic je poudaril, da

so na Gori ženske vedno spoštovale ta praznik in ga tudi času primer-no praznovale. Kulturni program je povezala Zvonka Blažko. Medse so povabile Dramsko- pevsko skupi-

no Zarja, ki je nasmejala občinstvo z šaljivo igro, pevski del pa je zapel venček narodnih pesmi. Predmejske pevke so tokrat pripravile pesmi o mamah. Alojzija Bratina je prebrala nekaj svojih novih pesmi, ki bodo kmalu izšle, kot je obljubila. Mladi harmonikar Aljaž Prem pa je z svo-jim igranjem dvignil na noge staro in mlado.

Vse pohvale vredno, za Predmejo, da se Društvo podeželskih žena in KS Predmeja vedno potrudijo, da se v vasi vedno nekaj dogaja. Prav-kar se pripravlja razstava čipk ob počastitvi 130 let čipkarske šole na Predmeji. Razstava bo na ogled v prostorih krajevne skupnosti. Nevenka Vidmar

Št. 31 • 15. april 201414 Šolsko

OŠ Danila Lokarja in njena skrb za okolje

»Z roko v roki za lepši svet.«To je naslov Comenius projekta,

v katerega je osnovna šola Danila Lokarja iz Ajdovščine vključena že drugič. Tokratni projekt je več par-tnerski, kar pomeni, da skupaj so-deluje devet držav: poleg Slovenije še Nemčija, Italija, Velika Britanija, Španija, Poljska, Madžarska, Bolga-rija in Turčija. Glavna tema je SKRB ZA OKOLJE. Nosilci projekta spod-bujamo učitelje in učence, da razi-skujejo okoljske probleme in iščejo rešitve, ki jih preizkušajo v praksi. Vsaka država mora izvajati določene naloge in o njih poročati na skupnih srečanjih. Prvo skupno srečanje je bilo oktobra lani na Poljskem. Ude-ležili smo se ga le učitelji. Določili smo smernice, kako bo projekt po-tekal. Januarja so predstavniki šol že potovali v Bristol v Veliki Britaniji, kjer je bilo drugo srečanje.

Od 10. – 14. 3. 2014 pa je bila na vrsti OŠ Danila Lokarja. Gostili smo 40 ljudi: od tega 20 učiteljev in 20 učencev. Goste smo že v ponedeljek zvečer povabili v šolo, kjer jih je pri-čakalo prvo presenečenje: iz vsake države smo spekli tipično sladico. Ob tej priložnosti smo postavili tudi razstavo, na kateri smo prikazali, kaj vse se lahko naredi iz odpadnih ma-terialov. Gostje so občudovali likov-ne izdelke, preproste otroške igre, celo večerne obleke iz vreč za smeti.

V torek je bila na šoli »uradna do-brodošlica«. Mažoretke so goste pri-čakale pred šolo in jih pospremile v stavbo. Skupaj z otroškim pevskim zborom iz Lokavca, slavnostnim pozdravom gospoda ravnatelja in učencev ambasadorjev (to so učen-ci, ki sodelujejo v projektu in so bili v Bristolu) se je zaključila kratka prireditev. Gospod ravnatelj jim je nato razkazal šolo in jim predstavil šolski sistem v Sloveniji. Sledile so predstavitve projektnih nalog: vsa-

ka država je morala izvesti poizkus o onesnaženosti zraka v domačem kraju in predstaviti svoje ugotovitve. Sledilo je kosilo »0 km«, kar pomeni, da so bile vse sestavine doma pride-lane. Kosilo so skupaj z mentorico pripravili učenci kuharskega krožka. V popoldanskem času je sledil ogled mesta Ajdovščine, ki se je zaključil v Dvorani prve slovenske vlade s prireditvijo, na kateri so se predsta-vili posamezniki in skupine šole ter lokalne skupnosti. Po prireditvi so povabljeni v preddverju poizkusili tipične slovenske jedi.

Sreda je bila namenjena ogledu Slo-venije. Udeleženci partnerskih držav so najprej občudovali lepote Po-stojnske jame in Vivarija, popoldan pa še Ljubljano. Dan so zaključili v hotelu Golf club z odlično izpeljano »Pizza party«. Slavyjan, 16-letni uče-nec iz Bolgarije, je povedal: »Obiska-li smo glavno mesto Slovenije – Lju-bljano. Lepa je! Gostitelji se z nami zelo trudijo.«

V četrtek smo z delom nadaljevali na šoli. Dopoldan smo jih naučili hi-mno, ki je bila napisana v ta namen. Nato so se gostujoči učenci pridru-žili ajdovskim šolarjem pri pouku, učitelji pa smo na sestanku preverili, kako projekt poteka, določili naloge za v prihodnje in se zmenili, kaj je potrebno pripraviti do prihodnjega gostovanja, ki bo konec maja v Špa-niji. Sledila je EKO LIKOVNA delav-nica, na kateri so učitelji in učenci v narodno mešanih skupinah spozna-li, kako lahko iz odpadnih materia-lov izdelaš matrico in jo odtisneš. Po zanimivem uvodu so morali uskladi-ti ideje in oblikovati piktogram – sli-kopis, ki bo razkril temo, v povezavi s skrbjo za okolje. Gostje so se prvič srečali s takim načinom dela in bili navdušeni. Med delavnico je zbra-ne obiskala tudi RTV Slovenija in učiteljica Imogen Roberts iz Velike

Britanije je povedala: »Vzljubili smo Slovenijo. Prečudovito je. Slovenski gostitelji so zelo dvignili standard projekta. Uživamo!« Posnetek si lah-ko ogledate na portalu RTV SLO.

Popoldan smo ustregli želji obisko-valcev in jih odpeljali na ogled sme-tišča v Dolgi Poljani. Z zanimanjem so prisluhnili, kako smetišče deluje. Ob zaključku smo učitelje in učen-ce razdelili na dva dela. Gostujoči učenci so se v športnem parku Pale pridružili ajdovskim vrstnikom na raznih športnih dejavnostih: loko-strelstvu, balinanju, plesu, nogome-tu, košarki, rokometu. Za večerjo, pijačo in sladice so poskrbeli starši ambasadorjev. Učitelji so bili pova-bljeni na Goče, kjer so si ogledali vas, klet, v kateri je bila degustacija vin ob svečah, in okušali domačo primorsko hrano na Cejkotovi do-mačiji. Ob zvokih ansambla Nanos so ugotavljali, da bi bilo lepo obisk v Sloveniji podaljšati še za kakšen dan. Gostje so odšli navdušeni in prepri-čani smo, da si bodo zapomnili, kje je Ajdovščina in kakšna je Slovenija. Nobeden od njih je ne bo zamenjal več za Slovaško, kot se je to zgodilo na začetku projekta. Saša Kravos

Iskrena zahvala učiteljicam v projektu Anuši

Blažko, Marjetici Stopar, Emelini Vidrih in po-

močnici Kristini Valič.

HVALA vsem učiteljicam v oddelkih podalj-

šanega bivanja, učiteljem Petru Avbarju, Katji

Leban, Nataši Rupnik, Petri Habjanič, Petri

Terbižan Slejko, Aniti Gaberšček, Tini Vižintin,

Kseniji Benko, Katarini Dolgan, Alenki Fakin,

Nidji Tomažič, Zalki Bolčina, Aleksandru Lapaj-

netu, učencem Tini Bolko, Juliji Štrancar, Mihu

Grmeku Seražinu, MPZ-ju, OPZ iz Lokavca in

OPZ »Višaji«, dramski skupini, ki uprizorila

odlomek iz Harryja Potterja in šolski skupini

ljudskih plesov »Pouštrčki«. Hvala obema hišni-

koma in kuharicama!

NAJLEPŠA HVALA moškemu pevskemu

zboru Srečko Kosovel, folklorni skupini upoko-

jencev iz Vipave, vodički Janji Jazbar, Klavdiju

Blažku, gospe Marjani Remijaš in njeni ekipi

v hotelu Golf club, balinarskemu društvu, Lo-

kostrelskemu klubu iz Budanj, učiteljici plesa

Eleni Mikuž, gospodu Igorju Madonu, gospe in

gospodu Mesesnel na Cejkotovi domačiji, Hiši

Mladih ter Pilonovi in Lokarjevi galeriji.

Prav POSEBNA ZAHVALA gre družinam na-

ših ambasadorjev: Pie Stibilj, Hane Vovk, Žana

Rupnika, Nine Kovšca, Sebastjana Mitrića, Ga-

brijele Kobal in Matica Kravosa. Družine so po-

skrbele za pogostitev v Dvorani prve slovenske

vlade in učencev v Palah. Ves čas so nam stale

ob strani! HVALA, IZJEMNI STE!

Orientacijska tekma

V nedeljo, 16. 3. 2014, smo na OŠ Dobravlje ponovno organizirali ori-entacijsko tekmo. Štela je za zadnjo v zimski ligi.

Čudovito spomladansko vreme je zvabilo v naravo številne tekmovalce iz Slovenije in tudi iz zamejstva. Po-leg treh različnih prog je posebnost naših tekem še družinska, na kate-ro se prijavi vsako leto več družin. Pretečejo ali sprehodijo se po terenu med Dobravljami, Potočami in Ka-mnjami. Mnogi se vsako leto vrača-jo, nekateri pa se v tem športu pre-izkusijo prvič. Otrokom je v najve-čje zadovoljstvo iskanje kontrolnih točk. Prisotnost na točkah dokažejo z elektronskim čipom, ki ga dajo v elektronski čitalec.

Največ naših tekmovalcev se je pre-izkusilo na krajši progi, kjer je tretje mesto zasedla sedmošolka Andreja Peršič. Ivana Mužina je dosegla če-trto mesto, ki jo letos kar pogosto spremlja. Ta tekmovalka je v skupni razvrstitvi vseh tekem zimske lige

drugi v državi. Na srednji progi je bil najhitrejši

Žan Ravnikar iz Orientacijskega klu-ba Komenda,drugi Matic Blaž iz is-tega kluba, tretji pa Mark Bogataj iz Cerknega. Na tej progi so se pomeri-li tudi orientacisti, ki so že zapustili osnovnošolske klopi. Naš najboljši, Dejan Škvarč, je zasedel šesto mesto.

Najdaljša in najzahtevnejša proga je bila dolga približno 5 km Tu je bila tretja ženska predstavnica, Ajda Flašker iz Komende, na drugo mesto se je uvrstil Aljaž Pavšič iz Orienta-cijskega kluba Azimut iz Cerknega, zmagovalec pa Nejc Zorman, tudi iz OK Komenda.

Med družinami je bila najhitrejša družina Rodman, na drugem mestu družina Kavčič, tretja pa družina Za-bukovec.

Verjamemo, da bomo tudi na-slednje leto dobro izpeljali ori-entacijski tek, zato vas že se-daj vabimo, da se ga udeležite. mk

Lipica open

Vsako leto, v začetku marca, Lipi-ca in okoliški kraji pripravijo vsee-vropsko orientacijsko tekmovanje, imenovano Lipica Open. Tudi letos smo se orientacisti OŠ Dobravlje, sekcija PD Ajdovščina, udeležili dveh tekem, v soboto 8. in v nedeljo 9. marca 2014. Tja se nas je odpravi-lo 14 tekmovalcev, od izkušenih do začetnikov.

Vreme nam je bilo naklonjeno, lepo, sončno, pomladno. Teren je kraški, s številnimi naravnimi ele-menti. Tekmovanje je zato zahtevno, pa tudi sama postavitev kontrolnih točk ni enostavna, saj se tu zberejo tekmovalci iz vse Evrope.

Konkurenca je res velika. Najbolje so se izkazali tekmovalci začetniki,

saj sta Aleks Pahor in Sara Fučka prejela medaljo za osvojeno drugo in tretje mesto.

Tekme štejejo za SOL, to je Sloven-ska orientacijska liga, kjer morajo biti tekmovalci kategorizirani, oz. tekmujejo v svoji starostni skupini.

Tekmovalcem je plačilo startnine omogočilo PD Ajdovščina, za kar smo jim hvaležni, saj brez finančne podpore na tekmovanje ne bi mogli.

Mnogim je to bogata izkušnja in trening na zahtevnem terenu, pa tudi paša za oči, ko vidijo ekipe tu-jih držav v orientacijskih dresih in stojnice z rekviziti in dresi za ta šport. mk

Skavtsko zimovanjeVsako leto se skavti odpravljamo na zi-

movanja. Vedno smo bili v kakšni koči, a letos, ker je zima prej odšla, smo kar odkorakali v pomladne dni. Iz Ajdovšči-ne smo najprej odšli proti Planini, tam smo se dobro okrepčali in naredili prvo-

vrsten bivak. Ponoči dvomim, da bi kdo trdil, da je zima zares odšla, saj so imeli nekateri oblečeno vse kar so imeli s sabo in povrh še dve spalki. Kljub temu smo preživeli in nadaljevali svojo pot do Bra-nika. Med pohodniškim vikendom pa nas je spremljala zgodba mladega fanti-ča, ki je zaradi letalske nesreče obtičal v

gozdu in se boril za preživetje. Tako kot je on imel različne težave, so voditelji po-skrbeli da smo jih imeli tudi mi. Morali smo vključiti vse naše čute, možgane in dobro komunikacijo, da smo opravili na-loge. Skavti smo vztrajni in smo opravili vse naloge. Zaslužili smo si spanec v naj-lepšem bivaku kar smo ga imeli do sedaj.

Bilo je zabavno in poučno. Se-daj vemo, da če zliješ v kotel raden-sko, mehurčki niso zaradi vrenja in voda ni segreta. Pa tudi radenska in čajne vrečke niso dobro difuzne. Lara Štefančič

Št. 31 • 15. april 2014 15Mladi

Obvestila MC Hiša mladih

April / Maj 2014 - Sprostitvene urice za najmlajšeV mesecu aprilu in maju se nam v MC Hiša mladih pridružite pri Sprosti-tvenih uricah za najmlajše. Potekajo vsak četrtek, ob 16.30h pod vodstvom Kluba Šport-ani. Primerno za otroke od 3. do 6. let. Vabljeni.Sreda, 16. April / Četrtek 17. april 2014 / 15 - 17h - Velikonočne delav-nice za najmlajšeBližajo se velikonočni prazniki in kot vsako leto smo tudi tokrat v MC Hiša mladih pripravili ustvarjalne delavnice, namenjene tematiki Velike noči. S svojimi najmlajšimi nas obiščite v sredo 16. aprila ali pa v četrtek 17. aprila 2014, med 15h in 17h. Vabljeni.Petek, 18. april 2014 - Galerija Hiša mladih: Sašo DominkoV Galeriji Hiša mladih Ajdovščina radi poskrbimo za to, da dobijo svoj prostor za razstavo tudi umetniki, ki morda niso najbolj prepoznavni, ki so samouki in ki za seboj nimajo še mnogo razstavnih projektov. Imajo pa obilo volje in energije za ustvarjat ter iščejo svoj način izražanja skozi umetnost. Eden izmed takšnih je tudi Sašo Dominko, katerega dela bodo pri nas na ogled od 18. aprila 2014 dalje. Vabljeni.Sobota, 10. maj 2014 - Delavnica za ženske: Dekoriranje izbrane sobe z arhitektko Andrejko L. KofolDelavnica Do spomladansko osvežene sobe v enem dnevu je zasnovana tako, da v kratkem času pridobite veščine, vodenje in potrebne korake, po katerih boste vedno znova lahko vplivale na dobro počutje v vašem domu. 6 urna delavnica je zasnovana je skupinsko, z maksimalno 6 udeležen-kami. Na delavnici boš potrebovala fotografije sobe in vsake posamezne stene sobe (v digitalni obliki), ki ste jo izbrale za osvežitev, ter skico tlorisa in sten z osnovnimi merami (digitalno ali na papirju). Vsa potrebna navo-dila dobite ob prijavi. Cena delavnice znaša 78 EUR. Obvezna je prijava na e-pošto: andrejka@annabella.si.

Teden mode 2014 - trendologijaPomladni čas je v MC Hiša mla-

dih že po tradiciji namenjen modi in modnemu ustvarjanju in tako bo tudi letos, saj napovedujemo že če-trti MC Teden mode, ki bo potekal med 12. in 17. majem 2014, seveda v Mladinskem centru Hiša mladih. Teden, ki bo poln najrazličnejših ak-tivnosti s področja mode bo v leto-šnjem letu malce osvežen in tako še privlačnejši za obisk.

MC Teden mode je vsako leto eden izmed vrhuncev dogajanja v Mladin-skem centru Hiša mladih Ajdovščina in je hkrati tudi prvi večji dogodek, ki se je leta 2010 zgodil v novi stavbi mladinskega centra. Ker se je že ta-

krat med obiskovalci lepo prijel in bil deležen velikega odziva, s tradici-jo nadaljujemo tudi letos, ko bo do-gajanje potekalo med 12. in 17. ma-jem. Z dogodkom želimo predvsem promovirati svet mode, kot svet, ki nudi nešteto možnosti kreativnega ustvarjanja, obenem pa želimo mla-dim iz naše regije, ki se s ukvarjajo z ustvarjanjem v modi in ki jih še zda-leč ni malo, omogočiti predstavitev svojega dela širši javnosti.

Ves program vam bomo izdali že prav v kratkem, namignemo pa lah-ko, da bo rahlo spremenjen ali bolje rečeno osvežen. Tako se v program vrača Vintage piknik, novost je tudi

PechaKucha večer, ki se bo zgodil v četrtek, 15. maja, Modna poizkuše-valnica bo seveda na sporedu tudi tokrat, sprememba pa je na področju modnih revij, ki bo v letošnjem letu potekale le v soboto in ne več tudi v petek, kot je bilo to v navadi prejšnja leta. Seveda pa v programu ostaja-jo modne ustvarjalne delavnice, art market, otvoritev modne razstave v Galeriji Hiša mladih in še marsikaj se bo našlo.

Obiščite nas in se modno navdah-nite preden se začne pravo poletje!

Baw baw festival kratkega filma 2014

Tudi letošnje leto ni minilo brez filmskih vsebin v MC Hiša mla-dih Ajdovščina. Nadaljevali smo s tradicijo organizacije BAW BAW Festivala, ki pa letos ni bil žanrsko opredeljen kot prejšnja leta, ko je bil posvečen horror tematiki. Tokrat je

bil žanrsko zelo širok, saj smo spre-jemali kratke filme vseh tematik. V tekmovalnem delu festivala je slavil film Vsaka kaplja šteje, avtorja Mar-ka Kramarja, za kar mu v imenu MC Hiša mladih tudi iskreno čestitamo.

Program v Baru Hiše mladih

Koncert: NINA PUŠLARPetek, 18. aprila, od 22.00 h daljeV Bar Hiša mladih nas čaka odličen koncertni večer - Nina Pušlar nada-ljuje s svojimi POMLADNIMI koncerti in se po letu dni vrača v Ajdovšči-no! Vstopnina: 5€ v predprodaji / 8€ na dan koncerta. Bar Hiša mladih, v sodelovanju s Klubom ajdovskih študentov, ponuja subvencionirane karte za člane KAŠ-a, in sicer v predprodaji po 2€, na dan dogodka pa po 5€! Impro večer: DŽENNYSobota, 19. aprila 2014, od 21.00 h daljeDženny Improteam je skupina mladih, ki svojo domišljijo sproščajo z ustvarjanjem zabavnih gledaliških prizorov. Na prvem večeru nekje lan-skega leta so nasmejali Ajdovščino do solz. Jim bo uspelo tudi tokrat?! Vstopnine ni, tako da vsekakor vabljeni!KAŠ Koncert: S.A.R.S. Petek, 25. aprila 2014, od 22.00 h daljeSveže amputirana roka Satrianija ali krajše S.A.R.S. je band, ki prihaja iz Beograda in je bil ustanovljen pred slabimi osmimi leti. Glasba skupine S.A.R.S. je svojevrstna kombinacija pop, rock, reggae, hip-hop in blues glasbe, ki se odlično prepleta z elementi tradicionalne srbske folk glasbe. Organizator dogodka: Klub ajdovskih študentov, v sodelovanju z Bar Hiša mladih. Vstopnina: 2€ za člane KAŠ, 5€ za nečlaneVeč o dogodkih na: https://www.facebook.com/bar.hisamladih

Mladi v skupnosti brez ovir

Občina Ajdovščina se je v letu 2013 vključila v projekt »Mladi v sku-pnosti brez ovir«, katerega nosilec je Občina Opatija, Mladinski svet Občine Opatija. Poleg naše občine sta partnerja v projektu še Občina Crikvenica – Mladinski svet Občine Crikvenica in Občina Kidričevo iz Slovenije.

V projektu sodelujejo predstavniki mladih, občinskih uprav in občinski

svetniki. Cilj projekta je izboljšati položaj mladih v njihovih sredinah, vključiti mlade v javno življenje, predvsem v procese odločanja na ni-voju lokalnih skupnosti.

Prvi modul, ki je v mesecu novem-bru 2013 potekal v Crikvenici, je nosil naslov »Proračun za mlade«. Namen delavnic je bil mladim po-sredovati informacije kako nastaja proračun, nabor predlogov in idej

kako izdelati in prikazati podatke zajete v proračunu na način, da bi bil proračun za mlade razumljiv in za-nimiv. Simuliran je bil tudi postopek priprave mladinskih projektov, ki bi dobili svoje mesto v proračunu.

Sredi marca pa je v Ajdovščini po-tekal 2. modul projekta »Predsta-vljanje interesov mladih ter priprava kampanje«. V delavnicah so mladi predstavili najbolj pereče probleme iz posameznih lokalnih okolij in predlagali rešitve. Mentorji so ude-ležencem podali informacije in jih vodili skozi posamezne korake, ki jih zahteva priprava uspešne kampa-nje. Končni cilj celotnega projekta, v okviru katerega sta predvidena še dva modula je, da bi mladi izdelali projekt, ki bi ga uspešno predstavili širši javnosti in ki bi dobil podporo tudi lokalne politike.

Priložnosti za zaposlovanje mladih»Si mlad in iščeš delo? Potem si na pra-

vem mestu. Ponujamo ti vse informacije o zaposlovanju, ki jih potrebuješ ob vstopu na trg dela.« tako piše na spletni strani Zavoda za zaposlovanje, na strani za mlade. Nabor področij, na katerih zavod lahko pomaga, je pester, spletna stran pa pregledna, z dovolj široko ponudbo zgoščenih informacij, tako za tiste, ki ste na začetku svoje poti, kot tiste, ki potrebujete nasvet, informacije ali pomoč. Pobrskajte!

Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja pa pomaga tudi Vlada RS, ki je konec januarja sprejela program Jamstvo za mlade za spod-bujanje zaposlovanja in krepitev zaposljivosti mladih. ''S sprejetjem Jamstva za mlade Slo-venija jamči, da bo vsaki mladi osebi v staro-sti od 15 do 29 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja, v štirih mesecih po prijavi v evi-denco brezposelnih oseb pri Zavodu za zapo-slovanje.'' (Vir: MDDSZEM).

Na strani zavoda za zaposlovanje tako naj-demo tudi nekaj ukrepov pospeševanja zapo-slovanja mladih. Nekateri izmed njih so del programa Jamstva za mlade, ki so namenjeni tako iskalcem zaposlitve, kot tudi delodajal-cem.

Za učinkovito iskanje službe pa vse to ni

dovolj. Zaposlitev si moramo najprej resnič-no želeti in jo nato, tudi s pomočjo ponujenih ukrepov, intenzivno iskati preko različnih kanalov. Poleg spremljanja prostih delovnih mest, tudi ustno sprašujemo znance in prija-telje, (čim več ljudi naj ve, da iščemo službo), pošiljamo ponudbe delodajalcem, ali jh obi-ščemo. Zelo pomembno je, da si pridobimo tudi kakšne delovne izkušnje, vendar kje, če nimamo zaposlitve? Ena od rešitev je sodelo-vanje v mladinskih in drugih organizacijah, društvih, kjer si lahko pridobimo kompeten-ce, ki nam pomagajo pri boljši zaposljivosti.

Tudi Mladinski svet Ajdovščina je ena ta-kih organizacij, ki se nenehno trudi pomagati mladim na vseh področjih, velik poudarek pa daje prav izobraževnju in zaposlovanju mladih. Zato smo v mesecu marcu organizi-rali ZAPOSLITVENI SEJEM, kjer so mladi lahko obiskali stojnice nekaterih zaposloval-cev in zavodov, prejeli informacije o svojih zaposlitvenih možnostih ter spoznali pestro ponudbo izvajalcev vse bolj priznanega ne-formalnega izobraževanja. Z nami so bili Zavod za zaposlovanje Ajdovščina, Eures, Aiesec, Primorski tehnološki park Vrtojba, Ljudska univerza, Nefiks, Stubelj d.o.o. in COBIK center odličnosti ter revija Replika. V sklopu dogodka je potekala tudi OKROGLA MIZA, kjer smo z gosti spregovorili o različ-nih možnostih iskanja zaposlitve ter drugih

priložnostih, ki jih mladi lahko izkoristite med študijem in po njem. V razpravi so pouda-rili pomen pridobivanja različnih znanj in izkušenj, predstavili so možnosti opravljanja delovne prakse in pripravništva ter zaposlo-vanja v tujini. Še posebej so poudarili razvoj inovativnih podjetniških idej in zaposlovanje v lastnih družbah. “Mladim svetujem, naj svo-je podjetniške ideje uresničijo v svojem podje-tju in tako ustvarijo delovno mesto sebi in tudi drugim. Programov podpore je veliko. Številne lahko brezplačno koristijo v Primorskem teh-nološkem parku,” je poudarila direktorica te ustanove Tanja Kožuh.

Obiskovalci zaposlitvenega sejma so bili za-dovoljni z aktualnostjo predstavljenih podje-tij ter nad samo predstavitvijo in idejo zapo-slitvenega sejma. Enotni so si bili pri mnenju, da je bilo kljub veliki brezposelnosti premalo obiskovalcev, saj moramo mladi ostati aktivni tako pri iskanju zaposlitve kot iskanju infor-macij, kako do zaposlitve priti. Zato še enkrat vabim mlade, da izkoristite vsako priložnost, ki se vam ponuja, da pridobite dodatno izo-brazbo, izkušnje, informacije in neformalna znanja, saj so to vaše kompetence, ki vam bodo pri iskanju službe prišle zelo prav. Mladinski svet Ajdovščina

Št. 31 • 15. april 201416 Dediščina

DROBCI PRETEKLOSTIZA DANES IN JUTRI

DUŠAN KREČIČ

FOTO

V Franciscejskem katastru iz leta 1822 so geodeti posebej izrisali stavbne - pozidane parcele v vaseh in zaselkih. V k.o. Šmarje tudi za danes zaselek Jakulini. Na izrisu zaselka, že takrat za župnika in domačine Jakulini, za geodete pa Vortauz, je seveda vrisan tudi tloris rojstne hiše g. Matije Vertovca (parc. št. 200, z dvorišči, parc. št. 199 in 201, saj je bil ta v tej rojen l. 1784, že skoraj štirideset let pred tem). Takrat hiša gotovo ni bila taka, kot jo vidimo danes. Primerjava dobro

ohranjene in še danes mogočne stavbe s katastrom le dokazuje, da se stavba v zadnjih dveh stoletjih po površini (tlorisu) praktično ni spreminjala dograjevala ali rušila (razen na vzhodni strani). Časom in možnostim primerno se je spreminjal predvsem njen zunanji izgled. To dokazujejo v kamnite preklade vrat, vrat v hlev, ohranjene preklade »prtona« na dvorišče (parc. Št. 201), vklesane letnice 1849, 1854 … Trem v eno združenim v 17., 18. Stoletju (?) iz kamna zgrajenim in delno

pritličnim stavbam (dvema s kletjo), so v 19. stoletju vgrajevali kamnite erte, podboje, križe …

V knjigi je priloga tudi vojaški zemljevid zgornje vipavske doline iz leta 1811 z vrisanimi kraji Šmarje, Planina, Š. Vid (Podnanos), Vipava, Log, kraji življenja in dela g. Vrtovca. Vrisane so seveda tudi poti med njimi, poti, ki jih je g. Vrtovec gotovo neštetokrat prehodil ali se po njih vozil.

Zlati in diamantni pari 2014

Društvo upokojencev Ajdovščina je tudi letos svojim članom, ki letos praznujejo zlato ali diamantno poro-ko, pripravilo slavnostno srečanje v Vipavskem hramu. Kar štirje pari so praznovali 60 let, dvanajst parov pa 50 skupnih let. Zgodbe, ki so se sple-tale v mladih letih teh deklet in fan-tov, so odraz časa v katerem so živeli. Družabno življenje so zaznamovali plesi, ki jih ni manjkalo ter prevozna sredstva kot so vlak, avtobus ali kolo. Niso bila sicer najbolj udobna, a tudi niso predstavljali nobene ovire. Niti za fanta, ki je dvakrat na teden pre-kolesaril pot iz Ajdovščine do Idri-je, da je obiskal svoje dekle. Večina parov je začela tako rekoč iz nič. Z mnogimi odrekanji so si zgradili domove, ustvarili družine, dočakali vnuke, ki jim sedaj na starost lepšajo življenje.

Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju, zapele so ŽPZ Večernica, za popestritev so poskrbeli Vitezi Ga-šperja Lombergerja, zgodbe slavljen-cev so prebrali članici Zarje.

Gospa Lidija Terčelj pa je v svojem in moževem imenu voščila vsem

zbranim slavljencem:»Tudi midva sva današnja slavljen-

ca v pričakovanju najinega maja, ko sva pred 60. leti sklenila zakon v šturski cerkvi. Dočakati katerikoli jubilej je darilo, zakoncem pa dokaz njune vztrajne ljubezni in strpnosti v sprejemanju drug drugega, tudi tedaj, ko je skoraj nemogoče in je med njima zrasel zid. Takrat je nujno trezno presojati, premagati samolju-bje in izreči: Oprosti, rada te imam! Začniva znova. Po tem vse oživi in napravi rodovitne vse človeške pu-ščave. Družinska skupnost je vendar vrednota s tradicijo in kvas za vso družbo, je jamstvo prave odločitve za življenje v dvoje in temelj varnosti prihodnjim generacijam. Danes naju preveva hvaležnost Bogu in ponos, da sva tako blizu temu visokemu ju-bileju najine skupne poti.

Ni modro, da bi sedaj naštevala preživete travme, brezizhodne pre-dore in neuresničene želje, tega bi bilo za celo dramo. V srcu in spo-minu nosiva prenekatera lepa doži-vetja v medsebojni predanosti, ki še vedno bogati najine odnose. Za naju

je najpomembnejše, da sva tukaj oba, čeravno brez spremstva sinov ali vnukov, žal. Sama sva, vendar ni nihče sam, ker imava drug drugega za družbo, v pomoč in zadoščenje dani besedi obljube in zvestobe pred 60. leti. Smiselno se je ozirati naprej v neznana jutra z željo in prošnjo, da bi si bila tudi v času nemoči opora in ne breme.

Vsakemu zakonskemu paru, od srca čestitava za vztrajno skupno pot, za vse uresničene želje in za vse duhovne dobrine, ki so osrečevale vajino družino. V morebitno bolečo praznino, ki je vaju težila, pa pola-gam najino razumevajoče sočutje. Kličeva vama, nadaljujte pogumno naprej in vsak nov dan prinese naj zadoščenje za vložene napore in ve-selje, da se bodo sinovi in vnuki lah-ko greli ob toplini vajinih src.«

S temi besedami je gospa Lidija voščila vsem parom in se zahvalila tudi DU Ajdovščina za lepo pripra-vljeno praznovanje. Zahvaljujemo se te lepe besede in čestitamo vsem zlatim in diamantnim parom. Nevenka Vidmar

40 let Pr’ Zmagi – bar Štrukelj v Selu

8. marec je bil za Zmago Štrukelj iz Sela prav poseben dan, pa ne zato, ker je bil na ta dan praznik žena, ampak zato, ker je ravno na ta dan praznovala 40 let, kar je za »šankom«.

Zmaga in Herman sta se spoznala pri svojih rosnih letih, se zaljubila in poročila ter do leta 1965 živela v Malovšah. Leto kasneje se jima je ro-dil prvi otrok, sin Tomi. Okrog leta 1970 sta v Selu kupila zemljo, na ka-teri sta zgradila svoj skupni dom in se vanj vselila leta 1973. Sklenila sta, da se podata v gostinske vode in 8. marca, leta 1974, otvorila Bar Štru-kelj ali po domače pr’ Zmagi.

Dve leti kasneje se je družina po-večala z novim članom, s sinom Bo-rutom. Zmago je ponovno obiskala

štorklja in povila je deklico Mojco. Tako, družina je bila popolna. Her-man je bil odločen, da svojo gostil-niško dejavnost poveča s prizidkom. Leta 1981 je bila otvoritev. Leta so tekla in gostje so radi zahajali v va-ško gostilno. Ni bilo nedelje, ko se ne bi igralo briškule ali balinalo na vrtu. Zmaga je svoje goste razveseljevala z najboljšim kapučinom v Vipavski dolini in z njeno dobro voljo. Tudi besed ji nikoli ni zmanjkalo, in še danes je tako.

Življenje pač ne prizanaša, leta 2001 je Herman zbolel in nas febru-arja 2002 zavedno zapustil. Istega leta je Zmaga šla v pokoj. Gostilna se je za leto dni zaprla, vendar Zmagin neustavljivi duh po druženju z njeni-mi stalnimi gosti je poskrbel, da prav

nobena usta niso bila žejna. Otroci so se odločili, da bodo na-

daljevali tradicijo svojih staršev, in tako je Borut začel s prenovo gostin-skega lokala. Prenovil ga je v celoti. Otvoritev je bila 2003 in »šank« je prevzela Mojca. Mojca je hotela ime-ti več kot samo gostilno, in tako je leta 2006 odprla še disko. To so bili zlati časi. Letos mineva 11 let, odkar je za šankom » ta mlada«. Vendar Zmaga še vedno vsakodnevno pri-skoči na pomoč in ob nedeljah po-streže svoje kvartopirce.

Veseli smo, da Bar Štrukelj praznu-je 40 let svojega delovanja.

Njeni otroci z družinami ji želijo vse najlepše in jo imajo radi zato, ker si to tudi zasluži.

ZBIRALCI VABLJENI v Ajdovščino ob 20–letnici društva na:Veliko RAZSTAVO zbiralcev v DOMU KRAJANOV – odprtje petek

25.4. ob 20 uri! Ogled bo možen do 11. 5. 2014 od 19.00 do 21.00, ali po dogovoru. Izdana bo spominska ovojnica s priložnostnim poštnim žigom in osebno znamko

40. mednarodno srečanje - SEJEM v avli Dvorane prve slovenske vlade v soboto 26. Aprila 2014 s pričetkom ob 8 uri. Na sejmu boste lahko ku-povali, prodajali, menjali ali zgolj občudovali zanimive poštne znamke, stara pisma, denar, značke, medalje, stare razglednice, telefonske kartice in drugo.

Izdan bo Zbornik Društva o 20. letih dela v besedi, številkah in foto-grafijah.

Informacije: tel.:041/601 205 in el.-naslov: ales.brecelj1@siol.netVabimo vas na redna tedenska srečanja, ki so vsak petek ob 20. uri, ter

mesečna - vsako tretjo nedeljo ob 9 uri na Gregorčičevi ulici 20.

Št. 31 • 15. april 2014 17Društva

Gasilska zveza Ajdovščina skozi leto 2013

V soboto, 22. marca, smo se zbrali v ga-silskem domu v Selu na rednem občnem zboru Gasilske zveze Ajdovščina. Ude-ležili so se ga predstavniki vseh društev naše občine, pa tudi gostje regije, sose-dnje občine Vipave in poveljnik CZ Aj-dovščina g. Igor Benko. V preteklo leto smo vstopili vedoč, da so pred nami vo-litve organov Gasilske zveze Ajdovščina in s tem tudi novi izzivi in veliko dela. Veliko je bilo storjenega tudi v preteklem mandatu, tako da smo se z nastopom no-vih funkcij zavedali, da moramo to delo samo še nadgraditi in nadaljevati.

Leto smo začeli s kongresom Gasilske zveze Slovenija, ki je potekal v mese-cu maju, v Kopru. Sodelovali smo tako na kongresu, kot v popoldanski veliča-stni paradi. Kongres je potekal v lepem vzdušju, saj so nas prišli pozdravit v Ko-per vsi najvišji predstavniki vlade Repu-blike Slovenije. Gasilska zveza Slovenije je tako dobila novo vodstvo in sicer g. Jakšo kot predsednika in g. Petka kot po-veljnika. Oba kandidata je tudi naša zve-za podprla, tako da smo zadovoljni z no-vim vodstvom Gasilske zveze Slovenija.

V minulem letu smo na nivoju zveze izpeljali občinsko gasilsko tekmovanje za vse kategorije, ki je potekalo v Palah v Ajdovščini. Sodelovala so vsa društva, razen PGD Šmarje, zaradi opravičenih razlogov. Tekmovanje in organizacija tekmovanja je bila izpeljana na dobrem nivoju in ekipe, ki so dosegle dobre re-zultate, so se uvrstile na regijsko tekmo-vanje v Novi Gorici. Na državno tekmo-vanje so se tako iz naše zveze uvrstile članice iz PGD Ajdovščina, tako da jim lahko res čestitam za ves izkazan trud in vztrajnost. Tudi na državnem tekmova-nju verjamem, da bodo dekleta dobro zastopala našo zvezo in dosegla dober rezultat. V športnem parku Batuje smo v mesecu septembru izpeljali občinsko tekmovanje v orientacijskem teku za mladino. Sodelovali so predstavniki iz PGD Col in PGD Selo. Zmagovalne eki-pe so se uvrstile na regijsko tekmovanje v Dolenjo Trebušo, kjer je ekipa priprav-

nikov iz PGD Col osvojila 1. mesto in se tako uvrstila na državno tekmovanje, ki je potekalo v Sv. Juriju ob Ščavnici in tam dosegla zelo dobro 12. mesto. Tudi njim vse čestitke. Organizirali smo tudi kviz za mladino v začetku novembra na Colu, kjer so prav tako sodelovali otroci iz PGD Col in PGD Selo. Regijsko tek-movanje je nato potekalo v Dornbergu, od koder so se pionirji iz PGD Selo uvr-stili na državno tekmovanje, ki je pote-kalo v Kidričevem in osvojili 33. mesto. Vsa zahvala gre mentorjem in staršem, ki nam svoje otroke zaupajo . Le tako, da lahko svoje znanje in izkušnje delimo z otroci, bomo v svoje vrste dobili nov in svež kader, ki je nujno potreben za razvoj gasilstva in naše humanitarne dejavnosti nasploh.

Naše poslanstvo pa je gašenje in reše-vanje. Društva so največkrat izvozila na intervencijo požarov v naravi in sicer 27 - krat v naši občini in sodelovali smo tudi pri večjem požaru na pobočju Trstelja. Večji požar naravnega okolja smo imeli tudi pri nas, nad Budanjami. Tokrat je bila pozvana na pomoč sosednja občina Vipava. S skupnimi močmi smo požar pogasili, zaustavili morebitno širjenje na pobočje Kovka in preprečili večjo mate-rialno škodo. Medsebojno sodelovanje se je pokazalo kot zelo učinkovito in uspešno, saj ogenj ne pozna meja, gasilci pa smo si kot bratje, vsi za enega eden za vse. Hvala vsem kolegom iz Gasilske zveze Vipava. Po požaru smo skupaj z vsemi službami iz občine, ki pokrivajo to področje opravili analizo požara, po ka-teri smo odpravili nekatere pomanjklji-vosti, ki smo jih imeli ob vodenju večjih intervencij. Šestkrat smo gasili dimniški požar, petkrat stanovanjsko gospodar-ski objekt, petkrat požar na prometnih sredstvih, devetkrat črpali vodo, trikrat posredovali ob močni burji na področju Gore in enkrat odstranjevali preveliko količino snega s strehe.

Društva so sodelovala tudi pri posta-vitvi obeležja Vstali Primorski na Križni Gori prav tako pa so sodelovala v svojih

krajih z drugimi društvi in na ta način pripomogla pr izpeljavi večjih prireditev. Operativci so se v skladu s programom izobraževali in usposabljali na Igu, opra-vljali zdravniške preglede in se tudi dru-gače izobraževali na področju gasilstva.

V jesenskih mesecih smo naše veterane odpeljali na izlet v vojaški muzej v Pivko in ogled gasilske enote v Postojni. Zveza pa je organizirala tudi posvet članic naše regije, katerega se je udeležilo preko se-demdeset žena in deklet. Navdušene so bile nad našimi znamenitostmi, zaključi-le pa so v Vrtovčevemu hramu v Šmar-jah. Iz prejšnjega mandata smo zaključili s tečajem strojnika in tečajem za nižjega gasilskega častnika, ter osnovnim teča-jem, ki ga je izvajalo PGD Ajdovščina.

Z gasilsko reševalnim centrom Ajdo-vščina je sodelovanje dobro, da ne rečem odlično, saj edino medsebojno sodelova-nje prinaša rezultate. Občina Ajdovščina prav tako dobro sodeluje z GZ Ajdovšči-na in zaenkrat razume in prisluhne na-šim potrebam, seveda pa je, kot povsod, vse odvisno od financ. Zaenkrat bomo tudi znotraj zveze vse načrtovane plane izpolnili v okviru finančnih sredstev , ki jih dobimo za svoje delovanje. V leto-šnjem letu bomo na nivoju zveze izpelja-li regijski orientacijski tek, več poudarka pa bo treba nameniti tudi sodelovanju s sosednjimi zvezami in občinami. S so-sednjo občino Vipava in njihovim po-veljnikom zveze g. Sebastjanom Čukom smo že v dogovorih, da skupaj izpelje-mo enodnevno usposabljanje s sodelo-vanjem vseh sedmih gasilskih društev obeh zvez.

Poveljnik CZ Ajdovščina g. Igor Benko nam je podrobneje predstavil program Holistic. GZ Ajdovščina bo aktivno so-delovala pri tem programu, ki je name-njen nadzoru večjih požarov v naravi. Vsaka novost v gasilstvu nam predstavlja določen izziv, mladi fantje v naših vrstah so »lačni« znanja in usposabljanj na tem področju.

Pozdravil nas je tudi g. Marjan Stres, predsednik severno Primorske regije. Minulo leto smo kot zveza opravili veli-ko dobrega dela, skupaj pa moramo stre-meti k temu, da bomo ne glede na dan in uro vedno pripravljeni pomagati našim občanom pri odpravljanju posledic ne-sreče, ko jih le ta doleti.

Z gasilskim pozdravom » Na po-moč« poveljnik GZ Ajdovščina Polanc Kristjan

Občni zbor Društva upokojencev Ajdovščina 2014

Društvo, ki šteje 1352 članov, je skozi celo leto aktivno na vseh po-dročjih , ki jih pokriva. Skrb za svoje člane je na prvem mestu, saj zajema generacijo v tretjem življenjskem obdobju. Člani imajo na voljo razno-vrstne dejavnosti in prav vsak si lah-ko izbere zase primerno, da zapolni svoj prosti čas.

Na letošnjem srečanju, ki je pote-kalo v Dvorani prve slovenske vlade, so se člani lahko prepričali, da dru-štvo deluje dobro, ohranja vse uteče-ne dejavnosti in si prizadeva utreti pot novim. Za kulturno popestritev sta poskrbeli »Večernica« in »Zarja«. Občni zbor je potekal v sproščenem vzdušju in tudi udeležba je bila so-lidna.

Na področju kulture deluje ŽPZ Večernica, ki bo letos praznovala 20. let delovanja, Dramsko pevska sku-pina Zarja, ki z svojimi nastopi po-pestri mnoga srečanja, fotografska sekcija, ki je uspešna in posega po prvih mestih tudi na državni ravni.

V športu, ki zajema balinanje, pi-kado, rekreacijo, vadbo v bazenu, kolesarjenje in pohodništvo je vklju-čenih veliko članov. V balinanju in pikadu dosegajo ekipno in posame-zno dobre rezultate. Uspešno je bil organiziran »Majski turnir«. Izleti in letovanja ne dosegajo obiska iz pred nekaj let, a so solidno zasedeni. V hotelu Delfin se novo vodstvo trudi, da bi bilo gostom kar se da prijetno. Prvič je bilo organizirano letovanje v Fojnici v Bosni, kjer se nahaja zdra-vilišče predvsem za revmatična obo-lenja, udeležilo se ga je 97 članov iz

različnih društev. Projekt »Starejši za starejše« se

nadaljuje. Sodeluje trideset aktivnih prostovoljcev, ki so opravili 658 obi-skov ljudi starih nad 69 let. Mesečno se srečujejo in izobražujejo na pre-davanjih, ki so organizirana, da se lažje posvečajo starejšim občanom. Ob tej priliki so tri poverjenice dobi-le priznanje za dolgoletno, nesebič-no delo v društvu: DANILA ČERNI-GOJ, MILICA JEJČIČ in MAGDA RIJAVEC. Čestitke !

Organizacija Srečanje zlatih in di-amantnih parov, je tradicionalna in vsako leto požanje vse pohvale. So-delovanje z OŠ Šturje se nadaljuje in zasluži pohvalo in zahvalo.

Večina zastavljenih ciljev je bilo v 2013 letu doseženih, načrti za leto 2014 se že realizirajo in z veseljem in odgovornostjo pričakujemo no-vih prostorov v težko pričakovani skupni zgradbi na Ajdovskem pla-cu. Prav s to novo pridobitvijo se bodo odprle nove možnosti za pro-jekte, ki so že dolgo želja društva, a niso zaživeli:»Hiša sadežev družbe«, »Dan dobrih srečanj« čitalnica, ku-harski tečaji, srečanja dramskih in pevskih skupin, razširitev fotograf-skega krožka …

Da so aktivnosti v društvu tako bo-gate in kvalitetne, gre zahvala pred-sednici društva Metki Marušič, ki se nesebično razdaja, in skupini članov, ki jo podpira in ji pri tem pomaga.

Uspešno in bogato leto Dru-štvu upokojencev Ajdovščina. Nevenka Vidmar

Srečanje občanov občine Ajdovščina, starih 80 in več letObmočno združenje Rdečega

križa Ajdovščina je 5. aprila na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovšči-na organiziralo srečanje občanov občine Ajdovščina, starih 80 in več let. Starostniki so dokazali, da ta-kšna srečanja še kako potrebujejo in si jih želijo, saj se jih je povabilu odzvalo kar 130.

Uvodoma sta jih pozdravila predse-dnica RK Vera Kodrič in podžupan

občine Ajdovščina Drago Vidrih. Sledil je prisrčen zabavni in kulturni program, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole Vinka Vodopivca in Osnovne šole Danila Lokarja. So-botno dopoldne je starostnikom polepšal otroški pevski zbor, ki ga vodi učiteljica Petra Habjanič. Ple-salci folklorne skupine »Povštrčki«, na katere znanje prenašata učiteljici Ksenija Benko in Tina Vižintin, so jim pokazali, da tudi oni vedo, kako se je včasih plesalo. Otroci iz krož-ka »Ker nam ni vseeno – podmla-dek RK« pa so skozi dramsko igrico »Križem Mojca« spregovorili o po-menu solidarnosti in medsebojne pomoči. Za glasbeno popestritev so

poskrbeli harmonikaš Luka Lesko-vic in kitaristi, učenci Glasbene šole Vinka Vodopivca, ki pravi glasbeni mojstri postajajo pod mentorstvom Matjaža Remca in Ante Radnića.

Upamo, da bo srečanje udeležen-cem ostalo v lepem spominu. Še po-sebno g. Jožefu Mikušu, ki je prav ta dan praznoval 80. rojstni dan. Pred-sednica Vera Kodrič mu je ob tej pri-ložnosti čestitala in izročila skromen spominček. Prav tako je podarila nageljne najstarejšim udeležencem, g. Antonu Štrancarju, g. Borisu Čer-melju in ge. Mariji Kandus, ki štejejo 92 let.

Da so se udeleženci na srečanju lepo počutili, so pripomogli številni:

Srednja šola Veno Pilon je odstopila svoje prostore, Zavod za šport Ajdo-vščina je posodil stole, Občina Aj-dovščina je prispevala protokolarno vino, prostovoljci pa so pomagali pri

sami izvedbi. Vsem iskrena hvala!Ob slovesu smo se z udele-

ženci dogovorili, da se priho-dnje leto ponovno srečamo. Irena Žgavc

Predsednica Vera Kodrič s slavljencem Jožefom Mikušem in najstarejšimi udeleženci, Antonom Štrancarjem, Borisom Čermeljem in Marijo Kandus, ki štejejo 92 let.

Št. 31 • 15. april 201418 Šport

Šolsko državno prvenstvo v smučarskih skokih

V Planici je v četrtek, 13. mar-ca, potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih za osnovne šole. Tekmovanja se je udeležilo kar 180 učencev, od prvega do četrtega ra-zreda iz cele Slovenije, in sicer 131 dečkov in 49 deklic.

Osnovno šolo Otlica so na pr-venstvu zastopali trije dečki ter ena deklica. Vsi so člani SK POK (Pred-meja, Otlica, Kovk). Njihov trener Mitja Velikonja jih je kljub nenava-dni zimi brez snega dobro pripravil na tekmovanje. Izvajali so predvsem kondicijske treninge v telovadnici OŠ Otlica. Kljub nenaklonjenosti vremena so se naši mladi športniki odlično odrezali. Doma so izvedli tri treninge na snegu, enkrat pa so se na trening odpeljali na smučišče Javor-nik, en trening so izvedli v Bohinju,

za kar se SK Bohinju zahvaljujemo za gostovanje. Na pozitivne rezulta-te prav gotovo vpliva tudi poveza-nost mladih skakalcev, ki si stojijo ob strani ter se podpirajo v ključnih trenutkih, tako na treningih kot na tekmah. Poleg mladih tekmovalcev je v klubu čutiti močno podporo in pomoč sponzorjev, članov, predse-dnika, trenerja in družine, staršev in starih staršev otrok, ter ostalih posameznikov. Spremljajo jih na tre-ningih in tekmah. Tudi tokrat ni bilo drugače, saj so jim stali ob strani, tudi na njim tako pomembni tekmi. Z glasnim navijanjem so jih spodbu-jali ob skakalnici. Ob doskočišču je mlade skakalce pozdravljal velik pi-san transparent, katerega sta skrbno pripravila stara starša zmagovalca.

V kategoriji deklice 1. in 2. razred

je ELA KRAPEŽ zasedla 11. mesto v konkurenci 22 tekmovalk. V katego-riji dečki 1. razred je TEO KRIVEC zasedel 1. mesto, v konkurenci 37 tekmovalcev in tako postal šolski državni prvak. V kategoriji dečki 1. razred je JAKA LEBAN zasedel 11. mesto, v konkurenci 37 tekmovalcev. V kategoriji dečki 2. razred je MAR-KO POLANC zasedel 28. mesto, v konkurenci 36 tekmovalcev.

Vsi tekmovalci so prejeli praktič-ne nagrade in diplome. Zmagovalec Teo je prejel medaljo, pokal ter čela-do. Skakalnemu klubu je priskakal skakalne smuči. Svoji šoli (50 učen-cem) je omogočil brezplačen prevoz ter ogled skokov v Planici, katerega organizira SZS v pokroviteljstvu za-varovalnice Triglav.

Ob povratku domov so klub ter starši v čast zmagovalca in ostalih pogumnih tekmovalcev pripravil svečan sprejem. V okrepčevalnici Angora so jih bogato pogostili in predvajali fotografije ter posnetke s tekmovanja. Tudi na torto niso po-zabili. Kljub napornem dnevu so se mladi skakalci skupaj s svojimi naj-bližjimi pozabavali pozno v večer.

Ker se zimska sezona bliža koncu, bodo mladi tekmovalci imeli kratek premor, da si odpočijejo saj se že ne-strpno veselijo novih treningov ter tekmovanj v poletni sezoni. Mamice

»Kdu smo mi? Adc!«

»Kdu smo mi? ADC!« so lahko s ponosom glasno kričali ADC tek-movalci v Lignanu.

Leto je naokrog in Plesni klub ADC se je ponovno izkazal na mednaro-dnem tekmovanju 32‘ Friuli Venezia Giulia World dance trophy. Lahko bi se reklo, da so že stari znanci tekmo-vanja, saj ga obiskujejo že vrsto let. Ustanoviteljici Alice Stojko Saliu ter Elena Mikuž, ki sta postavili vizijo, da njune plesalce ne vodijo in mo-tivirajo le rezultati, temveč ljube-zen do plesa, se lahko pohvalita, saj dosegajo odlične rezultate. Svojim plesalcem želita dati nova znanja iz najboljših rok, srčnost, timski duh in veselje do plesa. Alice pravi,da v ver-jame v njih in da na ajdovskih tleh rastejo dobri plesalci, ki kljub majh-nosti konkurirajo ostalim plesalcem iz cele Slovenije.

Najmlajši pionirji so na 32. ple-snem tekmovanju v Lignanu, v kate-goriji Formation mini urban, s točko »Neverland« pod vodstvom Kaje Be-sednjak, osvojili 5. mesto. Nekoliko razočarani nad razvrstitvijo, vendar nikakor ne nad svojim nastopom.

»Tako pač je, nikoli ne veš kako te bodo sodili sodniki,« pravi Kaja, ki si sodniške odločitve ne žene preveč k srcu. Njihov cilj, da otroci odplešejo kot najbolje znajo in pri tem uživajo, je bil dosežen, zato je zmaga, čeprav brez pokala, njihova. Poleg pionirjev so istega dne tekmovali tudi mla-dinci. V kategoriji Formation youth urban, pod vodstvom trenerja Aleša Trdina, so s točko »Who you are«, čisto presenetili s svojim energič-nim nastopom ter osvojili odlično 2. mesto. »Ko vidiš svoje plesalce, ko tako žarijo na odru, dajo res vse od sebe in živijo svoj trenutek na odru, potem ni dvoma za stopničke,« trdi ekipa ADC. Visoka merila pa so postavili ADC člani in opozorili na prihod ajdovskih plesalcev, ki so s svojim močnim ter samozavestnim nastopom v kategoriji Formation youth urban, s točko »It‘s about to go down«, ravno tako pod vodstvom Aleša Trdina, osvojili odlično 1.me-sto. Čestitamo ADC za te rezultate in držimo pesti za naslednje mednaro-dno tekmovanje ki vas čaka.

3 na 3 Košarkarski turnir »3 na 3« bo potekal v soboto, 10. maja, ob 17.30 na centralnem šolskem igrišču pred Občino

Ajdovščina (Cesta 5. Maja). Posamezna ekipa lahko šteje 5 članov, vpisnina je 15 evrov. Najboljši prejmejo nagrade – prva nagrada bo denarna, v višini 80 % prijavnin, druga in tretja nagrada pa bosta praktični.

Več informacij poiščite na facebook profilu Športnega društva Gajbice, ki je organizator tekmovanja, ali pokličite na 040-544-428.

7. kriterij po ulicah Ajdovščine Kolesarski klub Castra Ajdovščina bo v soboto, 3. maja, organiziral 7.

kriterij po ulicah Ajdovščine v okviru tekmovanja za kriterij slovenskih mest. Atraktivne dirke se bodo pričele ob 15. uri. Kolesarji bodo nastopali v več kategorijah, tekmovanje se bo pričelo z mlajšimi. Vozili bodo 1200 metrov dolge kroge po Goriški, delu Župančičeve, Gregorčičeve, preko La-vričevega trga, skozi Prešernovo ulico, nato nazaj na cilj na Goriški cesti. Tekmovanje poteka po predpisih Tehničnega pravilnika KZS in UCI ter določilih razpisa. Rezultati bodo razglašeni 30 minut po končani dirki. Prvi trije v posamezni kategoriji bodo prejeli pokale. V času tekmovanja bo na trasi popolna zapora ceste. Tekmovalci bodo vozili na lastno odgo-vornost, za nujno medicinsko pomoč bo poskrbljeno, a organizator ne bo odgovarjal za nastalo škodo, ki si jo povzročijo tekmovalci med seboj ali proti tretji osebi. Prijave: Do 30. 4. 2014 na naslov: Kolesarski klub Castra Ajdovščina, Župančičeva 8, 5270 Ajdovščina, e-mail: uros.medvedec@gmail.com, GSM: 041 377 446

Tekme v „sušnem“ obdobju

Strokovni svet Košarkarske zveze Slovenije se je odločil, da bo za novo košarkarsko sezono pripravil kore-nito spremembo tekmovanj v vseh starostnih kategorijah. Zaradi tega bodo tekmovanja, sicer obogatena z novo kategorijo U9 (tudi vsa osta-la tekmovanja so se preimenovala v U11 – prej U10 oz. najmlajši pionir-ji, U13 – prej U12 oz. mlajši pionir-ji, U15 – prej U14 oz. pionirji, U17 – prej U16 oz. kadeti in U19 – prej U18 oz. mladinci ter seveda članske kategorije, ki pa ostajajo nespreme-njene), vsa začela šele jeseni, za naj-mlajše celo šele z januarjem. Prav za-radi tega je nastalo „sušno obdobje“ kar se tekem tiče. Edine uradne tek-me čakajo mlajše ajdovske košarkar-je v maju, ko se bodo tako U15, kot tudi U17 pomerili v kvalifikacijah, ki vodijo v 1. slovensko košarkarsko

ligo, katerih začetek je predviden v septembru.

Prav zato v Košarkarskem klubu Ajdovščina v tem obdobju poteka precej različnih projektov, s kateri-mi bodo trenerji poskušali zapolni-ti igralski post. Fantje iz ekipe U17 bodo tako v naslednjih mesecih od-igrali kar nekaj prijateljskih tekem. Ekipi U15 bodo Ajdovci zadostno število igralnih minut zagotovili tako, da bodo fantje igrali v medna-rodni ligi Alpe-Adria, v kateri nasto-pajo slovenske, italijanske in hrvaške ekipe. Nekaj fantov iz te ekipe se bo konec meseca aprila odpravilo celo do Beograda, kjer bodo nastopili na turnirju, ki ga organizira Crvena Zvezda. Igralci iz kategorije U13 se v ponedeljek, 14.4. odpravljajo na celotedenski turnir v avstrijsko pre-stolnico Dunaj. U11 so tisti, ki so za-

dnji končali s tekmovanjem, tako da sedaj uživajo v zasluženem počitku, se bodo pa tudi za njih v maju začele prijateljske tekme.

Seveda pa je stalno poskrbljeno tudi za najmlajše člane kluba, to so fantje od 1. do 4. razreda osnovne šole. Ajdovski košarkarski klub za njih, enkrat mesečno, organizira tur-nir, ki so ga v čast sponzorju dogod-ka poimenovali Pokal Leone. V tem internem tekmovanju so zastopane vse šole, na katerih potekajo košar-karski krožki. Pokal Leone je razde-ljen v dve starostni kategoriji (1. in 2. razred ter 3. in 4. razred), v vsaki kategoriji nastopa po 6 ekip. Tako se vsakič v telovadnici zbere okrog 120 fantov oz. deklet, ki imajo tako mo-žnost pridobivati potrebne igralne izkušnje, ki jim v bodoče, v uradnih tekmovanjih še kako prav pridejo, zadovoljni pa so tudi starši, ki lahko tako redno spremljajo napredek svo-jih otrok.

Skratka, kljub temu, da trenu-tno uradnih tekem skoraj da ni, so pri KK Ajdovščina vsi zelo ak-tivni na vseh frontah in se tru-dijo, da igralcem zagotovijo čim boljše pogoje za njihov napredek. Počitka ni, dela se na polno! KK Ajdovščina

Športno društvo bodybuilding & fitness Ajdovščina se predstavi!

V začetku leta 2014 je bilo usta-novljeno ŠD bodybuilding&fitness Ajdovščina. Ustanovitelji so David Koren, Urban Koren in Boštjan Če-bron. David in Boštjan sta večkratna državna in svetovna prvaka v svojih kategorijah fitnesu in bodybuildingu in imata več letne izkušnje na po-dročju fitnesa, zdravega prehranje-vanja, priprave tekmovalcev. Urban nastopa v juniorskih kategorijah in že posega po visokih uvrstitvah, je pa tudi študent o prehranskem svetovanju.

Namen društva je predvsem v po-pularizaciji fitnesa tako med tekmo-valci, ki jih je Vipavski dolini vsako leto več, kot tudi med rekreativci. Vsi se zavedamo, da je v sodobnem svetu veliko bolezni prav posledica ne gibanja in ne zdravega načina prehranjevanja. Zato poleg vadb,

ki potekajo v naravi, mi svetujemo tudi treninge z utežmi, ki imajo ve-liko pozitivnih učinkov na telo, kot so hitrejša presnova, hitrejše izgu-bljanje maščobnih oblog, zniževanje visokega krvnega tlaka in slabega holesterola, boljše splošno počutje in sproščanje hormonov sreče. Seve-da pa ne smemo tudi pozabiti na čim bolj zdravo prehranjevanje, se pravi pusto meso, čim manj predelanih ogljikovi hidrati, zdrave maščobe, zelenjava in sadje.

Društvo ima v prihodnosti v na-črtu tudi organizacijo mednaro-dnih fitnes tekmovanj. Svetujejo pa tudi glede treningov in jedilnikov za hujšanje in pridobivanje mišične mase ali pa samo za splošno dobro počutje. Več info na 051 385 435 ali fitness.drustvo@gmail.com. David Koren

Št. 31 • 15. april 2014 19Šport

Vzdržljivost, moč in hitrostO koristnosti fizične aktivnosti za

zdravje je bilo napisanega že veliko. Strokovnjaki ugotavljajo, da je tele-sna ne-aktivnost na četrtem mestu med faktorji tveganja za predčasno smrt (za kajenjem, alkoholom in sla-bo prehrano). Nekatere države so že naredile korak naprej. Zdravniki raje kot tablete ali poleg tablet predpisu-jejo tudi obvezna navodila za telesno vadbo. Dober primer take prakse je Finska. Premalo gibanja zmanjša ka-paciteto srca in pljuč, zmanjša se mi-šična masa in pričnemo se pogrezati v spiralo vse večje zamaščenosti.

Koliko telesne aktivnosti pa je do-volj? Odvisno od tega kaj želimo doseči. Želimo preprečiti nastanek osteoporoze? Želimo izboljšati ae-robno kapaciteto in preteči mara-ton? Želimo biti močnejši, izgubiti čim več podkožne maščobe, samo razbremeniti misli, premagati stres, izboljšati splošno počutje? V no-benem primeru to ni 5 minut 3 x tedensko. In tudi ni 60 minut 1 x tedensko. Prav tako ne govorimo o urah in urah dnevne vadbe, ne go-vorimo o super-intenzivni vadbi z utežmi, o dolgotrajnem vsakodnev-nem kolesarjenju, teku ipd., razen, če so cilji tekmovalne narave. Go-vorimo pa o večkrat tedenski 30 do 60 minut trajajoči telesni aktivnosti, dovolj intenzivni, da požene srce, pospeši dihanje, zahteva nekaj na-prezanja in tako telo opomni, da še

ni čas, da bi lahko pričelo zmanjše-vati funkcionalne sposobnosti, da še ni čas, da se telo iz čudovite naprave za gibanje začne spreminjati v žalo-stno tihožitje. 

Današnji članek namenjam trem med seboj povezanim elementom, ki nam telesno aktivnost omogoča-jo. Če se odpravimo na malo daljši sprehod potrebujemo vsaj nekaj vzdržljivosti. Takoj ko naša pot kre-ne v klanec se nam poveča potreba po moči naših mišic. Rezultat naše aktivnosti seveda ni enak, če dolo-čeno pot opravimo v eni uri ali po-spešimo korak. In tu pride do izraza naša hitrost. Ob tem ne moremo in smemo zanemariti gibljivosti (gibč-nosti) in koordinacije.

Vzdržljivost je sposobnost dalj časa opravljati telesne aktivnosti. Definiramo jo tudi kot odpornost proti utrujenosti. Od česa je vzdr-žljivost odvisna? Ob kakršnemkoli gibanju naše mišice opravljajo delo za kar potrebujejo energijo. Energi-jo proizvajamo s procesi izgorevanja »goriva« in kisika. Gorivo je seveda naša hrana in zaloge v telesu (ma-ščobe), ki jih telo spreminja v gluko-zo, za kisik pa so zadolžena pljuča. Vzdržljivost tako lahko imenujemo tudi sposobnost telesa, da daljše obdobje zadovoljivo oskrbuje naše mišice z glukozo in kisikom. V prvi fazi koristimo zaloge v krvi in jetrih, kasneje pa prične telo uporablja-ti maščobe, ki jih predeluje nazaj v

ogljikove hidrate oziroma v glukozo. Ob povečani porabi se poveča utrip srca in pospeši dihanje. Dokler po-stopek poteka v tako imenovanem aerobnem območju, je naše telo spo-sobno premagovati napore brez ve-čje utrujenosti. Teoretično postopki v aerobnem področju potekajo brez kopičenja odpadnih snovi (laktoze). Praktično pa ne. Zato se nam ostan-ki izgorevanja kopičijo v mišicah in od tu tudi utrujenost oziroma boleče mišice. Stvar se dodatno zaostri, če napore povečujemo in naše telo ni več sposobno dovajati dovolj kisika. Preidemo v anaerobno področje. Tu se srčni utrip poveča, postanemo za-dihani in kmalu se moramo ustaviti.

Kako izboljšati našo vzdržljivost? Edini recept je redna in dalj časa tra-jajoča aktivnost. Tu ne govorimo o dnevih. Vzdržljivost pridobivamo v več mesecev trajajoči redni aktivno-sti, ki naj traja vsaj pol ure dnevno ali eno uro na primer trikrat tedensko. Aktivnost naj bo tako intenzivna, da se še lahko normalno pogovarjamo. To je tudi dovolj zanesljivo merilo za področje aerobne obremenitve oziroma aktivnosti, ki največ pri-pomore k naši vitalnosti, zdravju in »kurjenju« maščob. Zgrešeno je razmišljanje, da bomo lahko nekaj naredili hitro. Morda vsake toliko te-kli nekaj kilometrov na vso moč. To zanesljivo ne bo prispevek k izbolj-šanju vzdržljivosti. Prej bo bližnjica za poškodbe.

Moč naših mišic predstavlja spo-sobnost mišice ali skupin mišic premagovati bremena (napore). Poznamo nekaj oblik moči mišic. Dinamična moč opravlja delo ob gibu to je krčenju mišic. Na primer dviganje bremena. Statična moč

premaguje napor z napeto mišico – držanje bremena v zraku. Maksi-malna moč je seveda največja moč, ki jo mišica ali skupina mišic lahko proizvede. Hitra ali eksplozivna moč je sposobnost mišice, da v čim kraj-šem času razvije čim večjo silo. Do izraza pride pri skokih, metu diska, hitrih šprintih, nogometu,… Re-kreativni športniki od pohodnikov do planincev, tekačev ali kolesarjev seveda tudi potrebujemo močne mi-šice. Vendar je tu važna naša vzdr-žljivostna moč. Kako pridobiti in povečevati to obliko moči. Napačno je razmišljanje, da potrebujemo te-kači ali planinci samo močne mišice nog. Zelo pomembne so na primer hrbtne in trebušne mišice, ki nas dr-žijo pokonci, mišice vratu itd. Zato je ob vadbi za vzdržljivost potrebno izvajati tudi vaje za moč. Pri teku so to vaje tekaška abecede, ki sem jih v teh sestavkih že podrobno opisal. Potem so tu počepi in sklece. Trebu-šne mišice krepimo s«trebušnjaki« – leže na hrbtu dvigujemo noge in trup. Hrbtne mišice krepimo z obra-tno vajo pri kateri ležimo na trebuhu in dvigamo zgornji del trupa ter ob tem držimo roke sklenjene na glavi ali vratu. Vaj je seveda še cela vrsta in zelo veliko jih lahko delamo doma ali v naravi. Če želimo jih lahko obo-gatimo z dodatnim bremenom. Po-membno je, da ne pretiravamo.

Hitrost za večino ljudi ni tako po-membna kot je vzdržljivost in moč. Pomembneje je, da smo sposobni preteči 5 km kot to v kolikem času bomo zmogli to razdaljo. Vendar z redno aktivnostjo se pojavi želja po preizkusu sposobnosti in kar veliko ljudi vseh starosti se udeležuje mno-žičnih prireditev. Ko nekdo prvič

preteče 10 km v dobri uri se pojavi želja tekmovati vsaj s samim seboj. Ali sem sposoben to razdaljo preteči v manj kot eni uri, morda v 55 mi-nutah. Tu nastopi potreba po vajah za izboljšanje hitrosti kot so inter-valni teki, tempo teki in teki navkre-ber. Seveda niso vsi načini primerni za vsakogar in lahko naredimo več škode kot koristi. Zelo dobrodošel je posvet z izkušenim tekačem ali tre-nerjem. Intervalni tek je tek z zelo hitrimi fazami in vmesnimi počitki. Na primer 100 m hitrega teka in 50 m hoje (ali 200/100…). Bistvo je, da bo naše srce reagiralo na spremem-bo obremenitve. Ob hitrem inter-valu se bo utrip hitro povečal ter se nato ob počasnem delu zopet umi-ril. Na ta način srce in organizem navajamo na večje obremenite in sposobnost razvijanja večjih hitrosti. Tempo tek je tek, ki je že nad mejo udobja. Dihanje je pospešeno in pogovor otežen. Pri teh vajah pa se nikakor ne pozabite predhodno do-bro ogreti z vajami za ogrevanje ter z hojo in tekom, po vajah za hitrost pa še posebno pozornost namenite izteku, umirjanju pulza in vajam za raztezanje.

Omenil sem gibljivost in koordi-nacijo. Ali se še lahko se s prsti do-taknete tal tako, da imate nogi sku-paj in seveda ravna kolena? Morda to lahko naredite celo z dlanjo? Ali lahko sklenete roki na hrbtu tako, da eno roko potisnete preko rame? Lahko to naredite tudi z drugo roko? Potem ste še gibčni. Če ne – pričnite vaditi.

BRANKO

FOTOČUDEŽNO ZDRAVILO -GIBANJE

Majski tek 2014

Prireditev bo potekala pred Špor-tnim centrom Ajdovščina. Prijave in vpisi potekajo od 8. ure dalje . Ob 9. uri pričnemo z nastopi mlaj-ših kategorij na razdaljah od 300m do 2000m. V nadaljevanju bo na programu tek članov s pričetkom ob 11. uri. Proga poteka  po poljski poti mimo ranča »Dobre volje« proti naselju Lokavec. Nadaljuje se sko-zi zaselka Brith in Paljk ter  se nato vrne  na prvotno cesto do gostišča Alba . Tekače nato čaka vzpon mimo zaselka Čohi in Gorenje, od tu na-prej pa spust do izvira Hublja. Za-dnji del trase poteka po gozdni poti v zaselek Grivče po cesti IV. preko-morske mimo vrtca Ob Hublju, čez Lavričev trg, po Gregorčičevi cesti na ulico Quiliano in ponovno v cilj pred Športnim centrom.

Osvežitev in regeneracijaPo končanem teku se pred razglasi-

tvijo rezultatov lahko osvežite v po-

kritem bazenu športnega centra Aj-dovščina. Zato poleg tekaške in dru-ge opreme ne pozabite na kopalke!!

Otroški park Rado-Živa (dodatna aktivnost za otroke v času priredi-tve)

V času prireditve bo odprt otroški park Rado-Živa, kjer bodo poleg igral na voljo še proga z avtomobil-čki ter napihljiva igrala.

Praktične nagrade za prvih 50 prijav

V letošnjem letu ne bomo obdarili zgolj najhitrejših tekačev. Dodatna darila imamo tudi za najhitrejše pri prijavah. Preko spletne prijave bomo namreč prvim petdesetim vpisanim tako pri članskih kot mladinskih ka-tegorijah zagotovili dodatno praktič-no darilo ob vpisu.

NamestitevUdeležencem teka, ki boste prišli

od nekoliko oddaljenih krajev nu-dimo možnost namestitve v avto-

kampu ter mladinskem hotelu, ki se nahajata v bližini tekaške prireditve. Tako si lahko že dan prej ogledate progo in se pripravite na tek. Vablje-ni na obisk v Vipavsko dolino že dan pred prireditvijo

NATEČAJ ZA PROMOCIJO ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJE-NJA

Prireditev Majski tek 2014 bo tudi letos 17. maja 2014 gostila veliko število tekačev, športnih navdušencev, spremljevalcev ter navijačev. V želji promocije zdra-vega življenjskega sloga ter med-sebojnega sodelovanja vabimo vse ponudnike športnih artiklov ter ponudnike artiklov zdravega načina k promociji svojih izdel-kov.

Organizator prireditve  Zavod za šport Ajdovščina zagotavlja promotorjem brezplačen prostor na kraju dogodka. Kot promo-tor lahko nastopi pravna oseba z športnimi izdelki ali drugimi iz-delki za promocijo zdravega nači-na življenja.

Zbiranje prijavPrijave zbiramo do ponedelj-

ka 12. maja na e-naslov  primoz.sulic@zs-ajdovscina.si  ali info@zs-ajdovscina.si. Dodatne infor-macije 05-364-47-21 (22)

Andrej in Tanja v pripravah na DOS DOS je ena najtežjih ultramaraton-

skih dirk na svetu, saj je zelo hribovi-ta z nešteto klanci. Na to ekstremno preizkušnjo se bo že šestič odpravil tudi ajdovski kolesar Andrej Zaman. Tretjič v paru s Tanjo Kavčič iz Sol-kana, s katero sta na preteklih dveh preizkušnjah zmagala v kategoriji mešanih parov, lani pa celo postavi-la rekord v povprečni hitrosti v svoji kategoriji, s čimer sta postala konku-renčna mnogim moškim parom.

Dirka okoli Slovenije se bo letos odvijala od 8. do 11. maja. Trasa bo najdaljša doslej, dolga preko 1232 km in začinjena z dodatnimi klanci po Krasu. V kategoriji mešanih dvo-

jic so za zdaj prijavljeni trije pari, tudi en avstrijski. »Obeta se hud boj s slovensko dvojico,« pravi Andrej, ki avstrijskih tekmovalcev ne pozna. S Tanjo upata na dober rezultat, saj so priprave kakovostne. Ne napove-dujeta sicer zmage, vendar pa upata na izboljšanje lanskega časa in pov-prečja, kar bo zagotovo vplivalo tudi na končno uvrstitev.

To pa ne bo edina majska ekstre-mna preizkušnja, saj se Andrej Za-man že 25. Maja odpravlja na 2200 km dolg brevet v Italijo. Spremljajte njegove kolesarske dogodivščine na facebooko, Andrej pa redno piše tudi blog.

Ali lahko izboljšamo zdravje srca? Vabljeni na pogovorni večer z dr. Dorjanom Marušičem, potekal bo v

četrtek, 17. aprila 2014 ob 19. uri v Baru Hiše mladih v Palah. Dorjan Marušič, dr.med.spec.int.med. - zdravnik internist, je bil od apri-

la 2010 do februarja 2012 minister za zdravje. Ukvarja se z zdravljenjem srčno-žilnih bolnikov na štirih lokacijah, sodeluje s Koronarnim klubom Slovenske Istre in Krasa, piše za spletne strani o varni vadbi.

Projekt kardio fitnes klub - dr. Marušič in Triatlon klub Ajdovščina sta našla sinergije: kako povečati število navdušencev za aerobne aktivnosti, izobraževanja, vadbeni programi ( hoja, tek, plavanje, kolesarjenje ... ) za preventivo srčno-žilnih bolezni, izboljšanje aero kondicije …

Organizator dogodka: Triatlon klub Ajdovščina

BRANKO.LAVRENCIC@SIOL.NET

Št. 31 • 15. april 201420 Narava in družba

Stopnja samooskrbe s hrano se v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje. Podatki Statističnega urada za leto 2011 tako pričajo predvsem o nizki stopnji samooskrbe z zelenjavo (37 odstotkov) in krompirjem (63 odstotkov), medtem ko je ta pri mesu in jajcih v povprečju več kot 80 odstotna. Osnovne šole v Sloveniji porabijo letno 80 mio evrov za nakup živil za malice. Zakaj ne bi čim več teh sredstev porabili za nakup pridelkov in izdelkov z bližnjih kmetij in tako prispevali k ohranjanju narave in lokalne kmetijske pridelave? Potrebna je le dobra volja na obeh straneh, da bi našim otrokom nudili res zdrave malice. Pomembno je, da se na vseh ravneh trudimo povečevati samooskrbo, saj pogoje v Sloveniji imamo, pridelovalce pa tudi. Ključno vlogo pri spodbujanju lokalne pridelave imamo zagotovo potrošniki sami, ki se moramo začeti zavedati, da je lokalna hrana veliko bolj zdrava ter da s kupovanjem le-te prispevamo k ohranjanju domačih delovnih mest in slovenskega podeželja. Raziskave so sicer pokazale, da se nakupovalni in prehranjevalni trendi v Sloveniji spreminjajo, vendar večina slovenskih kupcev še vedno najprej pogleda na ceno proizvoda ali izdelka, podatek o njegovem izvoru pa kar malo zanemarijo.Katere so najpomembnejše prednosti lokalno pridelane hrane?1. Boljši okus in aroma ter višja biološka in hranilna vrednostUvoženo sadje in zelenjava se obira in pobira, ko še ni dozorelo, nato pa

do prodajnih polic prepotuje več tisoč kilometrov. Proces zorenja poteka umetno kar med prevozom in skladiščenjem v zaprtih transportnih zabojnikih. Pri tem je običajno še obdelano s kemikalijami, ki preprečujejo zorenje ali na koncu na policah ali skladiščih tudi s pospeševalci zorenja. Lokalni pridelki pa so pobrani in obrani v času zrelosti zgolj v dnevu ali dveh pred prodajo in v hitrem času dostavljeni do prodajnih polic. Zaradi primerne dozorelosti ima hrana lokalnega izvora višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa imajo taka živila tudi višjo hranilno vrednost. Hranilna vrednost plodu namreč začne padati, ko je plod odrezan od svojega vira hrane in vode ter mora zaradi tega začeti uporabljati lastne zaloge. Raziskave so pokazale, da se z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika drastično zmanjša vsebnost vitamina C, prav tako se zmanjšajo tudi vrednosti vitaminov A, B in E. Številne države hrano tudi obsevajo, da jo razkužijo ali preprečijo kaljenje (česen, čebula), pri čemer se izgubljajo hranljive in tvorijo strupene snovi.2. Vsebuje manj pesticidovPrednost lokalne hrane je tudi v tem, da vsebuje manj zdravju škodljivih

snovi kot uvoženi pridelki, ki so dodatno obdelani z različnimi kemičnimi sredstvi, ki ohranjajo njihovo kakovost in svežino. Slovenska zelenjava je podvržena celo strožjim pravilom pridelave kot zelenjava iz EU, zato ustreza tudi nekoliko višjim standardom kakovosti.Ena izmed poglavitnih prednosti slovenske pridelave (ki se je mnogi ne

zavedajo) je, da v Sloveniji skoraj vse pridelke vzgojimo v zemlji. Če se vam to zdi samoumevno, ste v zmoti, saj večina zelenjave v globalni trgovini prihaja iz rastlinjakov, kjer rastlina nima možnosti, da se poveže z zemljo, sama izbere in predela svoja hranila, začuti sonce in veter ter zraste v naravnem ritmu.Kaj pa eko živila, ki so uvožena? Verjetno se vsak izmed nas vpraša, kaj

lahko pričakujemo od belušev, ki morajo do nas pripotovati iz Južne Amerike. Že letalski prevoz zagotovo traja nekaj dni, nato morajo vse skupaj prevažati do veletrgovcev, od tam pa do prodajnih mest. Stroški prevoza in hladilnic zagotovo daleč presegajo stroške pridelave, kakovost takšnega živila pa iz dneva v dan kopni. Kaj pri tem pomeni dejstvo, da ima eko zelenjava za tretjino več vitaminov, če jih že na poti izgubi večji del? V kolikšni meri bo naše zdravje zares podprl paradižnik, ki ga še zelenega obirajo, ali korenček, ki so ga tako močno gnojili (četudi z organskimi gnojili), da je ves voden ter že po nekaj dneh gumijast in plesniv? Res je, da smo pri eko sadju in zelenjavi varni pred ostanki pesticidov, ki so pri ostalih izdelkih prisotni, vendar pa je tudi res, da so masovni načini pridelave eko vrtnin močno načeli njihovo kakovost.Lokalna živila rastejo v enakem okolju kot mi, zato tudi morajo razviti

varovalne snovi, s katerimi shajajo z enakimi težavami, ki smo jim izpostavljeni tudi mi. Kaj o naših težavah vesta kitajski česen ali danski krompir? Zato bodo naše zdravje vedno najbolj podpirala živila, ki so nam tudi ozemeljsko najbližja.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Lokalno – sezonsko – kakovostno

LUA na konferenci Andragoškega centra Slovenije

Konec meseca marca je v Ljubljani potekala zaključna konferenca pro-jekta Razvoj pismenosti ter ugotav-ljanje in priznavanje neformalnega učenja od 2011 do 2014. Na konfe-renci je bilo predstavljeno triletno raziskovalno delo strokovnih delav-cev Andragoškega centra Slovenije in manjše skupine praktikov iz iz-branih institucij izobraževanja odra-slih v Sloveniji.

Ljudsko univerzo Ajdovščina je v vlogi praktika zastopala Alenka Ma-gajne. V okviru raziskovalnega dela je skupina izobraževalcev odraslih prenavljala izobraževalne programe za dvig ravni pismenosti odraslih. Najprej so identificirali pomanjklji-vosti vsebin obstoječih programov,

nato oblikovali prenovljene vsebine programov in opredelili nivo zna-nja, ki ga morajo udeleženci doseči po končanem programu. Prenovlje-ne vsebine so nato preverili v praksi in jih strnili v lično izdelane priroč-nike, ki so lahko pripomoček tako mentorjem programov dvigovanja ravni pismenosti, kakor tudi udele-žencem programov. Obenem pa so lahko tudi v pomoč svetovalcem, ki usmerjajo udeležence v omenjene programe.

Na konferenci je bila predstavljena tudi serija izobraževalnih filmov in učnih gradiv za odrasle in strokovne delavce, nastalih v okviru projekta. Posneli so 4 filme, namenjene pred-stavitvi ključnih kompetenc Spora-

zumevanje v maternem jeziku, Sa-moiniciativnost in podjetnost, Mate-matična kompetenca in kompetenca v znanosti in tehnologiji ter Učenje učenja. Pri slednjem filmu je bil glavna filmska zvezda ajdovec Simon Vidmar. V filmu zelo samozavestno in vzpodbudno prikaže svojo učno pot. Po stečaju Lipe je ostal brezpo-seln. Na Ljudski univerzi Ajdovščina smo mu svetovali naj se vključi v izobraževalni program Usposablja-nje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe. Zelo hitro se je učil in vse ga je zanimalo. V filmu je Simon predstavil kako se je ponovno vrnil k učenju po 20-letnem premoru. Zelo samozavestno je predstavil svojo zgodbo, kako se je začel učiti in kaj ga je k temu spodbudilo. Njegovo navdušenje za učenje je nalezljivo in je spodbuda tudi za ostale. Izo-braževanje odraslih namreč poteka v sproščenem in kreativnem delov-nem okolju. Marsikdo pridobi poleg novih znanj tudi socialne spretnosti, nove stike, pa tudi samozavest za vključitev na nova delovna področja.

Film o našem Simonu si lahko ogledate na spletni strani http://mm.acs.si/pismenost/2012/, ostale tri filme pa na http://mm.acs.si/pi-smenost/2013/. Vabljeni k ogledu. Eva Mermolja

Vsako leto več je med nami otrok, ki jim ni dano videti modrine neba nad morjem. Ne poznajo svobo-de belega galeba. Zaradi omejenih sredstev bi počitnice preživeli doma, prepuščeni sami sebi in ulici, pri-krajšani za počitniške dogodivščine s prijatelji ...

Skupaj lahko poskrbimo, da bi bilo takih otrok čim manj! Po svojih mo-čeh prispevajmo za njihovo letova-nje in sončne morske spomine, ki jih bodo v sebi nosili vse življenje!

V Medobčinskem društvu prijate-

ljev mladine Ajdovščina želimo ob pričetku letošnje dobrodelne akcije POMEŽIK SONCU povabiti k sode-lovanju kar največ podpornikov in s tem omogočiti brezplačno letova-nje na morju kar največjemu številu otrok, katerim starši zaradi socialnih in finančnih stisk v družinah, poči-tnic ne bi mogli omogočiti.

S pridružitvijo pobudi ZPM Slove-nije želimo tako tudi letos zagotoviti dovolj sredstev, da bi omogočili čim večjemu številu otrok brezplačno le-tovanje.

Vabimo vas, da z naklonjenostjo sprejmete naše vabilo in prispevate po svojih močeh, saj šteje čisto vsak, tudi najmanjši, prispevek!

Vaš cenjeni prispevek lahko na-kažete na transakcijski račun SI56 0475 1000 1446 563, sklic SI12 0000000000019 in namen Pomežik soncu.

Na voljo so vam tudi delno izpol-njeni UPN obrazci za nakazilo, ki ste jih morda že prejeli v poštni nabiral-nik, med potekom akcije pa bodo na voljo tudi na plačilnih okencih bank in hranilnic.

Skupaj z vami lahko omogočimo počitnice vsem otrokom!

Najlepša hvala! MDPM Ajdovščina

Teden vseživljenjskega učenja na MDPM Ajdovščina

Ob letošnjem Tednu vseživljenj-skega učenja na MDPM Ajdovščina pripravljamo pester program, na ka-terega vas vljudno vabimo. Pridruži-te se nam na naslednjih prireditvah, ki bodo potekale v MC Hiša mladih v Ajdovščini:

6. maj 2014 od 19:00 – 21:00: Predstavitev ŠK Nazaj k naravi - »Kaj je ponovna povezava v člove-

ški naravi?« Izkušena naravna zdra-viteljica Vidijana Vrenjak bo pomen predstavila tako, da bo lahko vsakdo začutil in razumel.

7. maj 2014 od 19:00 – 21:00: Predstavitev ŠK Learn greek - Na-učimo se grško: EVS prostovoljec Aleksandar Blaževski nas bo v mini tečaju naučil nekaj osnovnih fraz in povabil k sodelovanju v študijskem krožku.

9. maj 2014 od 19:00 – 21:00: »Za-plešimo pajduško oro in sirtaki«. Na plesni delavnici za odrasle nas bo EVS prostovoljec Aleksandar Blaže-vski popeljal v svet makedonskih in grških plesnih korakov.

10. maj 2014 od 10:00 – 13:00: »Zaplešimo pajduško oro in sir-taki«: Na plesni delavnici bo EVS prostovoljec Aleksandar Blaževski otroke naučil plesati makedonski in

grški ples.V zainteresiranih šolah in kra-

jevnih skupnostih bodo v organi-zaciji MDPM Ajdovščina in pod vodstvom Aleksandra potekale še turistična delavnica »Destinacija: Makedonija«, kulinarična delavni-ca »Okusna Makedonija« in plesna delavnica »Zaplešimo pajduško oro in sirtaki«

Za vse informacije in prijave smo vam na voljo na MDPM Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 61a,  Ajdo-vščina, na telefonu 05 368 91 40 ali 041 490 360 in po e-pošti info@mdpm--ajdovscina.si. Prisrčno vabljeni! MDPM Ajdovščina

Vabilo na brezplačno predavanje o trženjuKratko predavanje bo izvajal marketinški strokovnjak Lisac & Lisac.

Govoril bo o prodajnih prebojih za večjo prodajo in dobičku novih in starih podjetij.

Predavanje bo v petek 9. maja ob 17.00 uri v prostorih Območno obr-tne – podjetniške zbornice Ajdovščina.

Dogodek organizira Mladinski svet Ajdovščina, Skupina za razvoj pod-jetništva. Predavanje je del sklopa Podjetniških delavnic in je namenjeno širjenju znanja o podjetništvu kot tudi samega podjetništva.

Za udeležbo se prosim prijavite do 6. maja. Pošljite nam Vaše ime in priimek na e-naslov: podjetnistvo@msa.si

LEPO VABLJENI!

Št. 31 • 15. april 2014 21Narava in družba

ŽIVI SVET PRED DOMAČIM PRAGOM

IRENA KODELE KRAŠNA

FOTO

Kako je tej roži, ptici, žabi … ime?Vprašanje 'Kako je tej rožici ime?' je znano vsem, ki so kdaj peljali otroka

na cvetoči travnik. Marsikdo bi si želel otroku poznavalsko naštevati, tako kot je Kosobrin Mojci: »Tole, vidiš, je češmin, to je arnika, to je pa materina dušica …« Imena rastlin in živali pa ne zanimajo samo otrok. Ko smo prvič spoznali, da ima vsaka rastlinska in živalska vrsta svoje ime in da lahko s pomočjo njenega imena izvemo vse o tej vrsti, nam ni več dovolj le njihovo opazovanje. Imena hočemo poznati. Tu pa se vsakemu prej ali slej zatakne in zato so razni priročniki o rastlinah, pticah, metuljih itd. med zelo prodajanimi knjigami. A s priročnikom v rokah težava največkrat še ni rešena. Poljudni priročniki obravnavajo le omejeno število vrst in velika verjetnost je, da tiste, ki jo iščemo, ni med njimi. Naključno prelistavanje in primerjanje fotografij ali risb je zamudno, in ko končno najdemo najbolj podobno, nas nemalokrat čaka hladen tuš – opomba, da vrste ni v Sloveniji. Kaj sedaj? Večina tu odneha, najbolj vztrajni pa posežejo po strokovnih priročnikih, ki jih imenujemo tudi določevalni ključi. Kdor je skušal določiti rastlino ob pomoči Male flore Slovenije, ve, da to ni tako enostavno. Potrebnega je kar veliko predznanja, da znamo ločiti med nadr aslo in podraslo plodnico, dvomočnimi in četveromočnimi prašniki, suličastimi in kopjastimi listi, puhasto in polsteno dlakavostjo … in ko se prebijemo do imena rastline, še vedno ne vemo, ali je ta prava, saj nimamo na voljo nobene risbe ali fotografije. Ta pripomoček je za strokovnjake sicer odličen, za laike in učitelje s kopico učencev na naravoslovnem dnevu pa neuporaben.

V zadnjih letih je v okviru različnih projektov nastalo kar nekaj določevalnih ključev, ki so namenjeni ljubiteljem narave, dostopni pa so kot aplikacije za računalnike, tablične računalnike, dlančnike in mobilne telefone, lahko pa se jih tudi natisne na papir. V slovenščini jih je preko sedemdeset, dostop do nekaterih najbolj zanimivih za širšo javnost pa je preko spletne strani www.siit.eu v zavihku 'Seznam določevalnih ključev'.

Ljubitelje ptic bo verjetno najbolj zanimal Ključ za določanje pogostih vrtnih ptic. Z njim si boste pomagali pri določanju ptic, ki pojejo ali kako drugače proizvajajo zvok (npr. tolčejo s kljunom ob deblo). Ključ ne zajema vseh vrst, ki gnezdijo v Sloveniji, temveč 46 najpogostejših gnezdilk vrtov in mestnih parkov. To je prvi tovrstni pripomoček, ki vam poleg fotografij ptic nudi še posnetke njihovega oglašanja.

Če imate na vrtu mlako in bi radi vedeli, katere žabe se zadržujejo ob njej, boste to najlažje ugotovili z vodnikom Katera dvoživka je to? Z njim boste prepoznali naše žabe, pupke, močerade in druge dvoživke ter njihove ličinke, ki jim po domače rečemo paglavci. Če ste žabo slišali regljati, boste s tem vodnikom zlahka ugotovili za katero vrsto gre. Lahko pa najprej prisluhnete posnetkom oglašanja žab in ko boste naslednjič na sprehodu zaslišali regljanje, boste prepoznali vrsto, tudi če je ne boste videli.

Vsem ljubiteljem narave, ki bi radi odkrivali zanimivi svet lišajev, je namenjen Ključ za določanje epifitskih lišajev Slovenije. Z njegovo pomočjo se boste naučili prepoznavati preko 200 naših najpogostejših vrst lišajev. Ker pa so lišaji organizmi, katerim se le redko posvečamo in nam je njihova telesna zgradba precej nepoznana, bomo za pravilno določitev lišajev potrebovali nekaj spretnosti in precej potrpežljivosti.

Kaj pa ljubitelji rastlin? Če vas zanimajo rastline z eteričnimi olji, boste veseli določevalnega ključa Aromatične rastline Krasa. Izbirate pa lahko tudi med številnimi ključi za prepoznavanje lesnatih, travniških ali alpskih rastlin.

Verjetno vas zanima, zakaj sem nad določevalnimi ključi tako navdušena. Vsi ti določevalni ključi so narejeni tako, da nam na vsakem koraku dajejo dve možnosti, med katerima se moramo odločiti. Če hočemo izbrati pravo možnost, moramo žival oziroma rastlino natančno opazovati. Prav v tem vidim neprecenljivo vrednost določevalnih ključev. Ne pomagajo nam samo izvedeti imena rastline ali živali, ampak nas naučijo organizme natančno opazovati. Opazovanje narave pa je prvi korak k spoznavanju pestrosti življenja, ki nas obdaja, in k njegovem varovanju. »Brez rastljinja bi ne bile mogle živali obstati, brez živali in rastljinja pa tudi človek ne živeti,« je napisal Matija Vertovec v Kmetijski kemiji leta 1847. Kljub tehnološkemu napredku zadnjih stoletij to še vedno velja! v okolici vašega doma ali šole in poskušajte jih določiti s pomočjo določevalnih ključev!

Državno tekmovanje iz fizike za Stefanova priznanja na OŠ Šturje

V sobot, 5. aprila 2014, je na Osnovni šoli Šturje v Ajdovščini po-tekalo državno tekmovanje iz fizike za Stefanova priznanja. Gostili smo 32 najboljših učencev in učenk iz osmega in devetega razreda iz zaho-dne Slovenije. Tekmovanje je bilo se-stavljeno iz dveh sklopov. Učenci so reševali teoretične naloge, nato pa je sledil še eksperimentalni sklop tek-movanja. Tekmovanje je na državni

ravni zelo zahtevno, saj od učencev pričakujejo veliko teoretičnega zna-nja ter spretnosti in kreativnosti pri reševanju eksperimentalnega dela. Pokazati pa morajo tudi veliko mero vztrajnosti, saj tekmovanje traja tri ure.

Projekt Uporaba obnovljivih vi-rov energije

Ob tej priložnosti smo tekmoval-cem in njihovim mentorjem pred-

stavili projekt o uporabi obnovljivih virov energije. Raziskovali smo ele-ktrična vozila in sončne elektrarne. Na šoli poskušamo spodbujati rabo obnovljivih virov, predvsem energijo sonca. Na pročelje šole smo namesti-li sončno elektrarno, ki nam bo slu-žila predvsem za prikaz delovanja. V naslednjem šolskem letu bomo učenci pod mentorstvom Erika Čer-nigoja spremljali njeno delovanje in izračunali oceno izkoristka in smo-trnosti postavitve večje elektrarne na streho šole. Predstavili pa smo tudi šolski prototip električnega vozila, ki smo ga načrtovali in izdelali s po-močjo Davida Jamška iz Šentjerneja. Gre za edinstven in unikaten izdelek – električni avtomobil je namenjen osnovnošolcem, da bodo spoznava-li lastnosti električnih vozil in vozili avtomobil na električni pogon. Ce-loten projekt bomo javnosti pred-stavili v naslednjih mesecih. Erik Černigoj

Aprilski naravoslovni izzivOpazujte ptice, dvoživke ali rastline, ki živijo v okolici vašega doma ali

šole in poskušajte jih določiti s pomočjo določevalnih ključev!

Jacques Cartier – vrtnica z dvema imenoma

Jacques Cartier je bil slavni franco-ski raziskovalec, ki je v 16. stoletju iskal »dežele polne zlata in drugega bogastva« ter zahodno pot do Azi-je. Našel ni ničesar od tega, je pa na svojih potovanjih odkrival takrat še nepoznano ozemlje, ki ga je poime-noval Kanada.

Njemu v čast sta leta 1868 franco-ska žlahtnitelja Robert in Moreau poimenovala vrtnico, za katero še danes marsikateri ljubitelj rož meni, da je ena najboljših zgodovinskih sort vrtnic.

Okrogli, temno rdeči popki se raz-prejo v svetlo rožnat cvet, ki spo-minja po obliki, barvi in vonju na cvetove damaščank. Cvetovi merijo v premeru manj kot deset centime-trov, a so tako polni cvetnih lističev, da vsakemu vzbudijo pozornost. Lep cvet se ponaša tudi z močnim vo-njem, zato je to vrtnica, ki vsekakor ne sme manjkati v zbirki dišečih vr-tnih rastlin.

'Jacques Cartier' zraste nekaj čez meter v višino, lahko pa tudi več, če se ga ne obrezuje. Oblikuje gost po-končen grm z velikimi, svetlo zeleni-mi listi, ki obraščajo stebla prav do cvetov. Te vrtnice se ne obrezuje na

kratko, kot hibridne čajevke, ampak se odstranjuje le poškodovane po-ganjke in starejše veje. Z odstranje-vanjem starejših, več let cvetočih vej vrtnico vzpodbudimo k tvorbi novih poganjkov, ki bodo bogatejše cveteli.

Ker je 'Jacques Cartier' na bolezni odporna in nezahtevna vrtnica, je primerna izbira za začetnike. Pre-nese naše najhujše zime, zato jo brez skrbi lahko posadite tudi na Gori. Lepo se bo znašla v vsaki situaciji, pa naj bo posajena v posodo na te-

rasi ali v družbi drugih grmovnic in trajnic na cvetlični gredi. Zaradi svoje goste in pokončne rasti je zelo primerna za žive meje. Če jo boste kombinirali z 'Jacques Cartier Whi-te', boste dobili belo-rožnato cvetočo in omamno dišečo živo mejo, ki bo privlačila poglede in nosove od po-mladi do jeseni.

Pred par leti so člani Ameriškega

društva ljubiteljev vrtnic ugotovi-li, da je vrtnica, ki jo poznamo pod imenom 'Jacques Cartier', v resnici 'Marchesa Boccella', ki jo je leta 1842 vzgojil ljubiteljski francoski žlahtni-telj Jean Desprez. Nekateri strokov-njaki trdijo, da sta to različni vrtnici in da naj bi 'Jacques Cartier' bil višji in bolj cvetoč kot 'Marchesa Boccel-la', drugi trdijo nasprotno. Mogoče gre res za isto vrtnico v Ameriki, ne pa tudi v Evropi. Odgovor na to vprašanje bodo dale šele genetske raziskave, a do takrat bo ta vrtnica imela dve imeni.

'Jacquies Cartier' ter preko 300 drugih sort zgodovinskih in moder-nih sort vrtnic lahko kupite v spletni trgovini www.vrtnicekodele.si ali pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

Št. 31 • 15. april 201422 Podjetno

Ekosubvencije in ekokreditiNepovratne finančne spodbude

in ugodno kreditiranje občanom in pravnim osebam za različne okolj-ske naložbe tudi letos

Na podlagi letošnje objave javnih pozivov za dodeljevanje nepovratnih sredstev Ekosklada povzemamo, da je v letu 2014 razpisanih skupaj 21,5 milijonov evrov nepovratnih sred-stev, od tega 21 milijonov evrov za nove naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih vi-rov energije na stanovanjskih stav-bah in 0,5 milijona evrov za elek-trična vozila, ki manj obremenjujejo okolje.

V letošnjem letu so se, v primerjavi z lanskim javnim pozivom, nekoli-ko spremenile tehnične zahteve pri vgradnji kurilne naprave za central-no ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Z namenom spodbu-janja energijsko učinkovite obnove starejših stanovanjskih stavb bodo višje spodbude za ta ukrep, nepo-vratne finančne spodbude za gra-dnjo novih stanovanjskih stavb pa bodo na voljo samo za tiste stavbe, ki bodo grajene v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem standardu. Poleg tega bodo v primerjavi z lan-skim javnim pozivom nižje spodbu-de za vgradnjo centralnega sistema prezračevanja ali lokalnih naprav za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka z rekuperacijo, pa tudi na nakup stanovanja v tri in večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oz. skoraj nič energijskem razredu.

Nepovratne finančne spodbude za nakup okolju prijaznih vozil ostajajo nespremenjene.

Javni poziv za kreditiranje okolj-skih naložb občanov bo odprt do 30.4.2014, za pravne osebe, samo-stojne podjetnike posameznike in zasebnike pa do 30.6.2014. Vsi javni

pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev bodo odprti do navedenih datumov oziroma do objave zaključ-ka in objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada, kjer je na voljo tudi dokumentacija za prijavo.

Tudi letos gre poudariti, da nalož-be občanov, za katere želijo pridobiti nepovratna sredstva, pred oddajo vloge ne smejo biti izvedena.

Dodatna ugodnost, ki jo Eko sklad ponuja investitorjem občanom je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe občanov, ki lah-ko združujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinancira. Pri tem velja, da višina nepovratne finančne spodbude in kredita skupaj praviloma ne sme presegati prizna-nih stroškov kreditirane naložbe.

Več informacij o razpisih za prido-bitev nepovratnih sredstev in o kre-ditih lahko dobite na spletni strani Eko sklada: http://www.ekosklad.si oz. na njihovi tel.št.: 01/ 241 48 20, občani pa se za brezplačno energet-sko svetovanje lahko obrnete tudi na svetovalne pisarne, združene v sve-tovalno mrežo ENSVET: http://gcs.gi-zrmk.si oz. na njihovi brezplačni tel. št.: 080 1669.

Agencija GOLEA tudi letos izvaja delavnice v primorskih občinah, kjer lahko pridobite natančnejše infor-macije o javnih razpisih Eko skla-da ter ostalih aktualnih razpisih za pridobitev nepovratnih spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije.

Vljudno vabljeni na delavnico, ki jo bomo v sodelovanju z občino Aj-dovščina, organizirali 14.5.2014 ob 20. uri na Obrtni zbornici v Ajdo-vščini. Ekipa GOLEA

Čistilna akcija v Ajdovščini

Krajevna skupnost Ajdovščina je v soboto 22. marca organizirala čistil-no akcijo. Namen akcije je bil oči-stiti naš kraj in okolico. Povabljeni ali zaprošeni smo bili vsi, ki nam ni vseeno, kako izgleda okolica v kate-ri živimo. Poleg posameznikov tudi podjetja, ustanove, šole in društva. Na žalost je bil odziv zelo slab.

Člani Športnega društva tekači Vi-pavske doline smo tudi povabili naše člane k čiščenju prog po katerih te-kamo. Sicer je bila tudi naša udelež-

ba skromna, vendar smo bili edini, ki smo čistili progo okoli Ajdovskega polja ter pobrali kar 25 velikih vreč plastike, papirja in stekla.

Ne more in ne sme nam biti vse-eno v kakšnem okolju živimo. Po-gled na grmovje ob Vipavi in Hu-blju je res neprijeten. Po vejah visijo ostanki vrečk in plastike. Tudi me-lioracijski jarki so polni odpadkov od starih gum do pločevink. Branko Lavrenčič

Šahovski kotičekŠahovski ciklusi turnirjev ŠD Ča-

ven se počasi bližajo koncu in zma-govalci posameznih kategorij »teče-jo zadnji krog« Med člani dva kroga pred koncem vodi izjemen, nepre-magljiv David Trebižan pred ne-predvidljivim Vladimirjem L. Bratu-žem. Med mladimi prepričljivo vodi Sebastjan Bizjak, ki je vse dosedanje turnirje prepričljivo zmagal. Za dru-go mesto se bije ogorčen boj med vedno boljšim Denisom Lozarjem, Eleno Koradin in Teom Stuparjem .

V letošnjem letu so se naši mladi šahisti redno udeleževali turnirjev mladih, ki so potekali enkrat meseč-no v Ljubljani. Kljub hudi konkuren-

ci so naši najboljši, med 160 šahisti iz cele Slovenije, uvrščeni v zgornji del razvrstitve. Tako je Lozar Denis na skupnem 33. mestu, Kobal Silvester na 37. mestu, Elena Koradin na 40. mestu .

Na tem mestu vabimo vse ljubite-lje šahovske igre, da si ogledajo ša-hovske dvoboje najmlajših severno

primorske regije, ki bo 19. aprila ob 9.00 v avli Prve slovenske vlade .

Dne 11. maja 2014 bo prav tako v avli Prve slovenske vlade potekal 11. tradicionalni turnir »Ajdovščina v maju«, kjer pričakujemo šahiste iz cele Slovenije.

Šahisti in ljubitelji šaha, vljudno vabljeni.

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 7.4.2014)(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Slovenski podjetniški sklad

P2A - Subvencije za zagon podjetij

podjetje mora biti ustanovljeno v času od 1.1.2013 do 28.2.2014 in imeti vsaj 1 zaposlenega za polni delovni čas, najkasneje ob podpisu pogodbe s SPS (skupina P2A/14)

25.4.2014

http://www.podjetniskisklad.si/78/2014/p2a---subvencije-za-zagon-inovativnih-podjetij.html

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

Mikro, mala in srednje velika podjetja 22.4.2014 in 20.5.2014

http://www.podjetniskisklad.si/80/2014/p1-tip-2014---garancije-sklada-za-bancne-kredite-za-tehnolosko-inovativne-projekte.html

Slovenski podjetniški sklad

P1 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Mikro, mala in srednje velika podjetja

15.4.2014 in 15.5.2014

http://www.podjetniskisklad.si/79/2014/p1-2014---garancije-sklada-za-bancne-kredite-s-subvencijo-obrestne-mere.html

Zavod za zaposlovanje

Delovni preizkus za mlade delodajalci do 1. 9. 2014 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=808

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalcido porabe sredstev oz. najpozneje do 1.7.2014

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje

Zaposli me plus delodajalci30. 6. 2014 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=786

Zavod RS za zaposlovanje

Zaposli me delodajalci29. 8. 2014 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=817

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.6.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.4.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 24SUB-OB14Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 25SUB-OB14Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energijein večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv 26SUB-EVOB14Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2014

http://www.ekosklad.si/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Tehnična pomoč čebelarjem 2014

čebelarji

od 2.4. do 31.8.2014 oz. do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1144

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP 2013-2014 - Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstev

http://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

Spirit Slovenija

Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini

gospodarske družbe in samostojni podjetniki, registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah, ki prvič vstopajo na tuji trg ali pa širijo in diverzificirajo poslovanje na tujem trgu

do vključno 30.4.2014, do 13.00 ure

http://www.spiritslovenia.si/razpisi/2014-03-28-Javni-razpis-za-sofinanciranje-individualnih-nastopov-podjetij-na-mednarodnih-sejmih-v-tujini

Spirit SlovenijaJavni razpis za sofinanciranje tržnih raziskav na novih tujih trgih v letu 2014

gospodarske družbe in samostojni podjetniki, registrirani po Zakonu o gospodarskih družbahpodjetje mora imeti zaposlenih vsaj 5 oseb za polni delovni čas

do vključno 7. 5. 2014, do 12.00 ure

http://www.spiritslovenia.si/razpisi/2014-03-28-Javni-razpis-za-sofinanciranje-trznih-raziskav-na-novih-tujih-trgih-v-letu-2014

Št. 31 • 15. april 2014 23Napovedujemo

Napovedi za koledar sproti pošiljaj-te na TIC Ajdovščina, 05/36 59 155, tic.ajdovscina@siol.net. Ostale pri-spevke za Ajdovske novice zbiramo do 10. dne v tekočem mesecu, na na-slov ajdovske.novice@ajdovscina.si. Info: 05/36 59 155.

Blagoslov obeležja na Kovku (961 m)V nedeljo, 30.marca 2014, je nekaj

metrov pod vrhom Kovka, Budanjski župnik g. Andrej Vovk, blagoslovil nov križ.

Obeležje, ki je bilo prvič postavljeno že v oktobru leta 1996, je že dodobra načel zob časa, pa tudi vandalom je bilo očitno všeč, saj so ga dvakrat oskrunili. Križ, ki ga je takrat postavil Rafael Praček iz

Budanj, in ga je v avgustu 1997 blagoslo-vil takratni župnik v Budanjah g. Boris Čibej, je bil postavljen iz dveh razlogov: najprej v zahvalo, pa tudi zaradi dejstva, da je bilo od Nove Gorice do Nano-sa 52 označenih stez, od katerih je bila ta edina, ki na poti od lovske koče nad Budanjami pa do vrha Kovka, ni imela nobenega obeležja. Izbral je prostor čisto

pot vrhom te strme pešpoti, ko se poho-dniku odpre pogled na ravninsko pobo-čje Kovka in celotno Vipavsko dolino, je pa še toliko pod vrhom, da je ob slabem vremenu in burji tu zadnje zavetje. S ča-som so poleg obeležja postavili še klopco ter kovinsko skrinjico z vpisno knjigo, kamor se vpisujejo pohodniki.

Križ jebil obnovljen že v septembru 2013 na pobudo Rafaela Pračka in je roč-no delo Marka Kobala iz Cola, pri sami izvedbi in postavitvi pa sta pomagala še Jože Tratnik in Jernej Mikuž.

Pri blagoslovu obnovljenega križa so prisostvovali poleg izvajalcev in župnika g. Andreja Vovka tudi upokojeni župnik g. Boris Čibej in več krajanov Budanj, ki so se na lepo nedeljsko popoldne po-dali na to strmo pot, pridružili pa so se nam tudi krajani Cola in Kovka. bm

Koledar prireditev za APRIL 2014

torek, 15. april ob 7:30 Dvorana prve slovenske vlade

Regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin VizijeVstopnine ni! Info: 031 711 289, volk.katarina@siol.net

torek, 15. april ob 17:00 Vila Lavanda, Lokavec 202d

Predavanje Aloa ArborescensPredavanje je brezplačno!Prijave: 031 843 890, 031 526 362

od torka, 15., do srede, 16. aprila

ob 18:00 Kulturni dom Vipava

Naša pomlad 2014 - Revija otroških in mladinskih pevskih zborovInfo: 031 711 289, volk.katarina@siol.net

od srede, 16. do četrtka, 17. aprila

od 15:00 do 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Velikonočne delavnice za najmlajšeUdeležba je brezplačna.Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si, www.mc-hisamladih.si

sreda, 16. april ob 16:00 ŠC Tura na Gradišču pri Vipavi

Vpis v šolo tenisaBrezplačni uvajalni dan!Prijave in info: kristina.kobal@gmail.com, 031 777 862

sreda, 16. april ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost. Info: 031 58 48 98, www.bruno-groening.org

sreda, 16. april ob 19:00 Dvorec Zemono

Koncert učiteljev GŠ Vinka VodopivcaVstop prost! Info: 05 368 01 20, info@gsajdovscina.net

sreda, 16. aprilob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Predstava: Harry Potter in Dvorana skrivnostiPredstava je v angleškem jeziku. Vstop prost!

sreda, 16. april ob 19:00 Dvorec Lanthieri Vipava

Predavanje: Napredne tehnike rudarjenja podatkov z aplikacijami v biomediciniInfo: 05 331 53 97 (Andreja Leban), andreja.leban@ung.si

četrtek, 17. april ob 19:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Ali lahko izboljšamo zdravje srca?Pogovorni večer z dr. Dorjanom Marušičemorganizira Triatlon klub Ajdovščina

petek, 18. aprilob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Sprejem za najuspešnejše občanke in občaneInfo: Občina Ajdovščina, 05 36 59 110

petek, 18. april ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Nina PušlarVstopnina v predprodaji 5 €, na dan dogodka 8 €; člani KAŠ 5 € Info: barhisamladih@gmail.com

sobota, 19. april ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

ImproLiga – DžennyVstop prost.

ponedeljek, 21. april

ob 7:30 Izhodišče v vasi Kamnje

Velikonočni pohod na Malo goroInfo: 031 507 251 (Gregor Vodopivec), www.kamnje.si, www.pd-ajdovscina.si

ponedeljek, 21. april

ob 15:00 različne lokacije na Planini

9. druženje s pinelo na Planini pri AjdovščiniInfo: Damjan 041 483 777, pinela.info@gmail.com,www.vas-planina.si

četrtek, 24. april

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Naša pomlad - Revija otroških in mladinskih pevskih zborovInfo: 031 711 289, volk.katarina@siol.net

od petka, 25. aprila do nedelje, 4. maja

Lokavec 76 b Osmica na kmetiji Černigoj - pri LovrinčkovihInfo: 040 217 192, kmetija.cernigoj@gmail.com

petek, 25. aprilob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Plesni utrinki – plesna revija Severne PrimorskeInfo: 031 711 289, volk.katarina@siol.net

petek, 25. april ob 20:00 Dom krajanov Ajdovščina

Odprtje velike razstave zbiralcevInfo: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

petek, 25. april ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: S.A.R.S.Vstopnina člani KAŠ 2 €, nečlani 5 €.Info: 059 014 291, 051 654 002, 041 654 002, info@kas.si

sobota, 26. april ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

161. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 26. aprilob 8:00 avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

40. mednarodno srečanje zbiralcevInfo: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

sobota, 26. april ob 10:00 Zadružni dom Col

10. Bubin spominski tekInfo: www.trillek.si

sobota, 26. april ob 11:30 Nanos

Tradicionalna spominska slovesnost na NanosuInfo: 05 366 10 71

sobota, 26. aprilob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr - Razredni sovražnikVstop prost!

sobota, 26. april ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Hawaii cocktail večer v Baru Hiša mladihVstop prost.

nedelja, 27. aprilob 7:00 odhod avtobusa z Tihe doline na Predmeji

Pohod po ČičarijiInfo: 041 424 770 (Franc Filipič), 041 617 607 (Dušan Brus)

nedelja, 27. april ob 11:00 pred cerkvico sv. Martina v Žapužah

Blagoslov konjInfo: www.kdsvetistefan.com, 041 462 292

nedelja, 27. april ob 16:00 Šmarje, ob glavni cesti

Otvoritev turistično-informativne točke v Šmarjah

Koledar prireditev za MAJ 2014

sobota, 3. maj ob 15:00 Pred Pizzerijo Fontana

Kolesarska dirka - 7. kriterij slovenskih mestInfo: 041 352 607 (Klavdij), kobrasport@siol.net

sobota, 3. majob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr – ŠanghajVstop prost!

ponedeljek, 5. maj

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Slavnostna seja ob prazniku občine AjdovščinaInfo: 05 36 59 111, obcina@ajdovscina.si, www.ajdovscina.si

od petka, 9. do sobote, 10. maja

Šolsko igrišče AjdovščinaAjdovščina v maju: Malonogometni turnir in Turnir v košarkiInfo: 040 232 987, info@faladur.si

sobota, 10. maj ob 8:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniCena najema stojnice je 6 € z DDV-jem.Info: 05 365 91 40 tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 10. majob 10:00Start na Lavričevem trgu v Ajdovščini

21. rally starodobnih vozil Vipavska dolina 2014Info: 031 857 526 (Igor Trošt), info@starodobnavozila.si, www.starodobnavozila.si

sobota, 10. majob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Koncert ob 10. obletnici Dekliškega pevskega zbora Plejade

nedelja, 11. majob 8:30 Izhodišče pohoda pred Dvorano na Otlici

7. pohod po Angelski goriStartnina 5 € (otroki mlajši od 10 let 3 €),Info: 040 238 688 (Matej Bolčina), td.okno@gmail.com, www.td-okno.si

od nedelje, 11. do ponedeljka, 12. maja

Dvorec Zemono Okusi Vipavske 2014

od ponedeljka, 12. do sobote, 17. maja

MC Hiša mladih AjdovščinaMC Teden mode 2014Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si, www.mc-hisamladih.si

torek, 13. maj od 17:00 do 19:00 Športni park Ribnik - Ajdovščina

Test hoje na 2 km – 2014Info: 05 369 31 23, zdravstvena.vzgoja@zd-ajdovščina.si

sreda, 14. majob 20:00 Obrtni dom Ajdovščina (Vipavska cesta 4)

Delavnica učinkovite rabe energije z ekoSpodbudami

petek, 16.maj od 9:00 do 15:00 Lavričev trg Ajdovščina

18. srečanje in festival potujočih knjižnic SlovenijeInfo: 05/3661 328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

petek, 16.maj ob 18:00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Slovesnost ob 150-letnici Lavričeve knjižnice AjdovščinaInfo: 05/3661 328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

sobota, 17. maj ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

162. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 17. majob 9:00 Izhodišče in cilj pred Športnim centrom Ajdovščina

Majski tekInfo: Zavod za šport Ajdovščina, 05 364 47 22, www.zs-ajdovscina.si

sobota, 17. maj ob 9:00 Glavni trg Vipava

18. srečanje in festival potujočih knjižnic SlovenijeInfo: 05/366 13 28, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

sobota, 17. maj ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost.Info: 031 58 48 98,www.bruno-groening.org

sobota, 17. maj ob 21:00 Bivša Hiša mladih Ajdovščina

Ajdovščina v maju: Koncert Siddharta in SkalpVstopnina 5 €.Info: 040 232 987, info@faladur.si

nedelja, 18. maj ob 17:00 Bivša Hiša mladih Ajdovščina

Ajdovščina v maju: Nastop Klapa Opatija in skupina AmorVstopnina 3 €.Info: 040 232 987, info@faladur.si

nedelja, 18. maj Avtobusna postaja AjdovščinaDobrča: pohod in izlet PD AjdovščinaInfo: 041 891 368 (Mirko), 031 853 405 (Bogdan), www.pd-ajdovscina.si

sobota, 24. maj ob 19:00 Stari del vasi Šmarje

Otvoritev razstave 4. Extempore med šmarenskemi gričiInfo: 041 275 267 (Darko Poljšak)

sobota, 24. majob 20:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Dobrodelni koncert: Nina Strnad s kvintetomVstopnina 12 €.Info: 031 551 405 (Venčko Petrič), venceslav.petric@siol.net,yhol-drustvo@yhol-drustvo.si

nedelja, 25. maj ob 8:00 Gasilski dom Šmarje

5. pohod Čez Školj in TibotStartnina 3 €Info: 041 275 267 (Darko Poljšak)

od petka, 30. do sobote, 31. maja

ob 7:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Krvodajalska akcijaInfo: 05 366 49 30, 051 430 722 ajdovscina.ozrk@ozrks.si

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64

Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:Slikarska razstava avtorja Bogdana Borčića Od torka, 15. aprila do nedelje, 18. maja - Pilonova galerija Ajdovščina Kustosinja Pilonove galerije dr. Irene Mislej je pripravila razstavo Borčićevih najnovejših slik. Info: 05 368 91 77, pilonova.galerija@siol.netSlikarska razstava avtorja Saša Dominka Od petka, 18. aprila do sredine maja - MC Hiša mladih Ajdovščina Sašo Dominko je domačin iz Ajdovščine, ki za seboj še nima velikega števila razstavnih projektov, nosi pa v sebi obilo energije in volje do likovnega ustvarjanja. Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si, www.mc-hisamladih.siFotografska razstava - Mlečne ceste Do petka, 18. aprila - Mercator center Ajdovščina Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina vabi na ogled razstave Mlečne ceste fotografa Kevina Lozarja. Info: 031 613 808, fotovenopilon@gmail.com, www.fotovenopilon.siRazstava pirhov Do sobote, 26. aprila - Galerija Lična hiša Ajdovščina KUID Lična hiša in Škofijska Karitas Koper vabita na ogled prodajne razstave pirhov. Pirhe bodo v dobrodelne namene prispevali priznani umetniki, ki so v zadnjih desetih letih razstavljali v Lični hiši. Izkupiček od prodaje pirhov bo Karitas namenila pomoči družinam v stiski. Info: 05 368 19 29Pregledna razstava učencev OŠ Otlica Do petka, 9. maja - Lokarjeva galerija Ajdovščina Pregledna razstava učencev OŠ Otlica bo na ogled do 9. maja.Info: 051 377 490 (DLUSP Ajdovščina)

Velika razstava zbiralcev Od sobote, 26. aprila do nedelje, 11. maja - Dom krajanov Ajdovščina Ob 20–letnici društva bo v Domu krajanov potekala velika razstava zbiralcev. Ogled bo možen do 11. maja od 19:00 do 21:00 ali po dogovoru. Info: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.netDU AJDOVŠČINA:- sobota, 10. maj: popoldansko kopanje v Izoli- nedelja, 11. maj: enodnevni izlet na Golico- DU Trnovo-Lokve, organizira v soboto, 10. maja pohod za upokojence severno-primorskih društev,- DU Gaberje na Dolenjske organizira v soboto, 17. maja pohod za upokojence na Trdinov vrh;Prijave za oba pohoda sprejema DU Ajdovščina.Društvo upokojencev Ajdovščina oživlja kolesarjenje in hojo:- Kolesarjenje se prične 6. maja vsak torek ob 17:00- Hoja se prične 8. maja vsak četrtek ob 17:00Prvo srečanje pod nakupovalnim središčem Mercator Ajdovščina.Vabljeni vsi, ne glede na članstvo v društvu - pridite z vašimi družinskimi člani (031 362 839 Stojan, 041 882 366 Branko)Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net, (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)PD AJDOVŠČINA:Paklenica: dvodnevni izlet in tabor PD na Hrvaškem - od sobote, 24. do nedelje, 25. majaInfo: 041 891 368 (Mirko), 031 853 405 (Bogdan), www.pd-ajdovscina.siDRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINAPohod po Kraškem robu – Pot narcis; sobota, 26. april 2014 ob 7:00 - odhod izpred avtobusne postaje v Ajdovščini. Pot je nezahtevna, hoje je za okrog 3 do 3,5 ur. Cena je 14 € in vključuje topel obrok. Prijave od 18. aprila do vključno srede pred odhodom oz. do zasedbe mest na avtobusu. Pohod je na lastno odgovornost! V primeru napovedi slabega vremena bo pohod preložen na 10. maj. Info: 051 231 702 (Silvester Čotar), 041 485 081 (Jožica Nusdorfer)ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB AJDOŠČINA - VIPAVA- NANOS, pri Abramu, sobota, 26. april ob 11:30 – proslava v spomin na 72. obletnico eno prvih bitk primorskih partizanov ter v počastitev ustanovitve OF Slovenije. Prijave do srede 23. aprila, cena prevoza je 10 €. - LJUBLJANA , sobota, 26. april ob 18:00; Koncert je posvečen dnevu upora proti okupatorju . Prijave do srede, 16. aprila; cena vstopnice 12 €; prevoza 12 €.- POSTOJNA, Postojnska jama, sobota, 27. april ob 8:30, proslava ob 70 obletnici požiga nemškega letalskega goriva; vstopnice na blagajni pred Postojnsko jamo 1 €.- MALA GORA (Ribnica), sobota, 10. maj ob 11:00, polaganje vencev in cvetja na kraju prvega spopada TIGR; prijave do srede, 7. maja; cena prevoza in golažem je cca 15 €. Prijave sprejemamo po telefonu 05 366 10 71. Stroške je potrebno poravnati pred odhodom!Info: 041 679 211 (Božo Novak)

Št. 31 • 15. april 201424 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdo-vščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovsci-na.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Naslovnica Anja Ko-renč. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: SET Vevče. E-uredni-štvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Enostavno in pregledno!

EOM = 0%Enostavno in pregledno!

EOM = 0%že za 139 EUR

POPOLNOMA NOVI

Dinamičen, športen in temperamenten.

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

0 EUR pologa0% obresti

0 EUR stroškov

EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM = 0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste in prihranke, ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja 17.10.-17.11.2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva, na prod. mestu ali www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 109 - 145 g/km CO2.www.facebook.com/KIASlovenija

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si

Delo je lahko tudi užitek

Iris Batista je ime, ki se v zadnjem letu dni vedno bolj pogosto poja-vlja – ob fotografijah, ali pa v zvezi z animacijo in športno vadbo. Vedno nasmejano dekle je zapisano športu, zaljubljeno v fotografijo, predvsem pa željno novih izzivov.

Iris Batista je tik pred zaključkom magistrskega študija. Po ajdovski vzgojiteljski šoli, kjer je bolj kot ne pri-stala po naključju, je nadaljevala študij predšolske vzgoje v Kopru. Na fakul-teti je naletela na odlično profesorico metodike športne vzgoje: »Takrat sem videla, kaj lahko športni pedagog dose-že z otroci.« Ob študiju je izkoristila veliko možnosti dodatnega izobraže-vanja, ki ga je ponujala fakulteta, tako je poleg diplomirane vzgojiteljice tudi vaditeljica plavanja in učiteljica smu-čanja. V prihodnosti si želi še več, li-cenco za vaditeljico rolanja in še kaj … Že osem let sodeluje z ajdovskim Zavodom za šport, v zadnjem času

predvsem preko društva animatorjev Kluba Šport-ani. Kot plavalna učitelji-ca pa sodeluje tudi s Triatlon klubom Ajdovščina.

Mobilni in fleksibilni animatorji Iris Batista nikoli ni razmišljala o

poklicu vzgojiteljice, morebiti bo sicer nekoč imela svoj vrtec. Se pa z otroci kar naprej srečuje preko raznih teča-jev, šol, animacijskih dogodkov. Strast do športa in želja po novih izzivih sta jo peljali svojo pot. Skupaj s kolegi so lani avgusta ustanovili Športno ani-macijski in kulturni Klub Šport-ani, ki ponuja vse vrste animacij – rojstno--dnevne zabave, skrb za otroke na porokah, piknikih, team buildinge za kolektive … v zadnjem času otrokom redno prirejajo sprostitvene urice v MC Hiši mladih, s katero tudi sicer dobro sodelujejo. Sedem animatorjev si prizadeva za kakovostno delo, na dogodek se vedno pripravijo naprej in ga profesionalno odpeljejo. Od po-

dobnih profilov se ločijo po mobilno-sti – pridejo kamor stranke želijo, in po fleksibilnosti – ob osnovni dejav-nosti mimogrede poskrbijo še za vrsto pomembnih malenkosti, tudi za foto-grafije. Iris razmišlja o profesionalni prihodnosti: »Delamo na tem, da bi ustvarili neko mrežo, tržili bi se lahko tudi preko turističnih agencij.« Pozicijo na trgu si utrjujejo preko facebooka in preko svoje spletne strani, kjer zelo re-dno objavljajo dogodke in fotografije, pa tudi v živo predstavljajo svoje delo s predstavitvami po različnih krajih.

Fotografija - ljubezen in posel Ob vseh njenih aktivnost pa Iris ver-

jetno najbolj pridobiva prepoznavnost na področju fotografije. Vanjo je za-ljubljena od majhnega, odkar je v dru-gem predalu omare v spalnici svojih staršev odkrila rožnati družinski foto-aparat … Pred kakšnimi petimi leti pa jo je fotografija posrkala vase - verje-tno je bila »kriva« Amerika, oziroma nekajmesečno avanturistično potova-nje, ki si ga je privoščila po opravljeni diplomi, in kjer je vneto beležila vtise. Fotografiranje raziskuje sama, ogro-mno pa se je naučila pri znani fotogra-finji konj Sibil Slejko: »Ob sodelovanju z njo se je moje področje fotografije razvijalo, zato sem se kasneje odločila, da grem svojo pot. Moram pa priznat, da mi je dala dosti.« V svoje fotografije najrajši lovi zanimive trenutke, živah-nost, razgibanost. Tudi žanri so pestri, od športa, živali, ulične fotografije, do mode in portretiranja: »Fotografiram vse, kar mi je izziv.« Za seboj ima že devet razstav, prav nazadnje se je sa-mostojno priložnostno predstavila na razglasitvi naj športnikov v Dvorani prve slovenske vlade z naslovom Od-pleši in odteči častni krog.

Prvič je samostojno razstavljala lani. Razstava Moj štirinožni prijatelj pa namiguje še na eno področje Iris Ba-tista. Ljubezen do psov. Njen Oli je ve-lik in prijazen mešanec med nemškim ovčarjem in aljaškim malamutom, ki osvaja vse, še posebej pa otroke, ki ho-dijo mimo njihovega vrta. Tudi pasje vzgoje se je Iris lotila tako, kot je tre-ba – je namreč pasja inštruktorica. Je pa vzgajanje psa in znanje, ki ga je pri tem pridobivala, veliko pripomoglo k njenemu razumevanju dela z otroci, saj ima vzgoja enih ali drugih veliko

stičnih točk. Najbolj pomembno je vztrajati pri svojih odločitvah.

Vse je užitek in vse je delo, pravi Iris. Zaradi vseh aktivnosti si mora zelo natančno načrtovati dan, ki je razgiban, stalno se nekaj dogaja … Pravi, da bo še naprej »miksala« pisa-na področja svojega dela – vsaj dokler bo mami ob vsakem času imela pri-pravljeno kosilo (hvala mame). In še naprej raziskovala nove možnosti in priložnosti – pri delu z otroci, v po-vezavi s športom in fotografijo. Ima zanimiv, inovativen in očitno dovolj

privlačen pristop, predvsem pa željo po raziskovanju in kopico zanimivih idej. Še bomo slišali o Iris Batista. Sh