„Imamo upanje za Fructal!“

V Palah je zrasla hiša z navdihom Mladinski center in hotel Hiša

mladih Ajdovščina je s svojim vide-zom navdušil. Da je nekaj posebne-

ga, so se strinjali vsi obiskovalci slo-vesnosti ob odprtju. Arhitekta Janko Rožič in Gašper Drašler ter njuni

sodelavci Matjaž Suhadolc, Primož Gašperšič, Andrej Čopič in Barbara Souvent Pirc so v svoje delo poleg znanja vložili tudi veliko ustvarjal-nosti ter s spoštljivim odnosom do tradicije nekdaj togemu vojaškemu območju vdahnili mladostne in igri-ve svežine, ki kar vabi k ustvarjanju. Ob vsej svoji povednosti pa je objekt tudi izredno funkcionalen.

Hiša sedaj potrebuje še vsebino, ki bo dopolnila arhitekturno zgodbo. Društva se v teh dneh selijo v nove prostore mladinskega centra, poste-lje v mladinskem hotelo so pripra-vljene na goste. DNEVI ODPRTIH VRAT Mladinskega centra in hotela Hiša mladih Ajdovščina pa bodo po-tekali od 20. maja naprej.

S temi besedami je župan Marjan Poljšak pričel tiskovno konferenco po sestanku z ministrico za gospodarstvo Darjo Radič, ki je potekal v prostorih Občine Ajdovščina, v petek, 13. maja.

Ministrica je obiskala župana in njegovo ekipo predvsem zaradi modela odkupa Fructala. Želela je preveriti „klimo“, razmišljanje de-lavcev, predvsem pa možnosti za aktivno vključitev države v projekt. Način ohranitve domače tovarne v domačih rokah zelo podpira, saj

gre pri nas za enega prvih poskusov delavske kooperative, ki je v tujini zelo uspešna, še posebej v živilsko prehrambeni industriji. „Model, po katerem bi delavci, lokalni dobavi-telji in lokalna skupnost odkupili del podjetja, je zelo zanimiv način, kako lahko lokalna skupnosti in tudi delav-

ci vstopijo v podjetje in prevzamejo odgovornost“, je povedala Radičeva. Značilnosti takšnih delavskih koo-perativ so družbena odgovornost, skrb za okolje, predvsem pa večja vzdržnost podjetja v kriznih časih zaradi večjega razumevanja in inte-resov lokalnih lastnikov.

Ministrica je zagotovila vso podpo-ro projektu, tudi zato, ker od vladnih predstavnikov nihče ne pričakuje „državnega intervencionizma“, pač pa je zastavljen na način, kot je obi-čajen na trgu. „Država lahko pomaga pri tem, da delavci postanejo solastni-ki, ne da bi pri tem morali žrtvova-ti dela plače“, je pojasnil poslanec Franco Juri.

Model, kot ga je lokalni konzorcij izdelal za nakup Fructala, pa pod-pira tudi Zakon o socialnem podje-tništvu. Gre za „idejo iz terena, ki jo podpirajo tudi v Ljubljani“, je bil vla-dne podpore vesel podžupan Drago Vidrih.

Župan Marjan Poljšak se je ta petek že dopoldne mudil tudi pri lastnikih v Laškem. Tudi njim se pobuda zdi zanimiva.

Kris

tina

Pel

icon

Sand

a H

ain

1AJDOVSKE NOVICE datum: 14/04/2011 BARVA CMYK stran

Prijetno je bilo na Mali in na Angelski gori Obema pohodoma je bilo vreme naklonjeno, organizatorji so zadovoljni z obiskom, pohodniki pa navdušeni nad doživetim.

4

Prostovoljno gasilsko društvo Selo ima 100 let 11. junija bo v Selu potekalo osrednje praznovanje 100-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Selo na Vipavskem, ki ga bodo obeležili tudi z odprtjem prizidka gasilskega doma in parado gasilskih vozil.

12

Sem neodvisen. Živim. Venčeslav Petrič nas 4. junija vabi na dobrodelni koncert s skupino Jararaja, za pomoč programu Neodvisno življenje hendikepiranih. Venčko je invalid 1. stopnje, bori se kot pravi borec in živi! Preberite pogovor z njim.

24

Božidar Ted Kramolc Pilonova galerija Ajdovščina je z razstavo Božidar Ted Kramolc, Risarski opus, v petek, 6. maja, zaokrožila niz treh predstavitev opusa kanadskega Slovenca.

10

Počivaj v miru, dragi Iče

11

Praznična priloga

17. maj 2011, št. 2, 6500 izvodov, cena 0 evrov

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske.novice@ajdovscina.si

Pipistrel znova v pripravah na tekmovanje agencije NASA

9

18

Športne počitnicePred vrati so poletne počitnice, zato vam tokrat ponujamo izbor športno rekreativne ponudbe letošnjega poletja za šolarje.

16

Ajdovske osnovnošol-ke državne prvakinje v rokometu, mladinci RK Ajdovščina pa v 1. MNL!

Akcija zbiranja nevarnih odpadkov Konec maja bo tudi vašo krajevno skupnost obiskala ekipa Komunalno stanovanjske družbe, ki zbira zdravju in naravi nevarne odpadke, pridružite se akciji.

13, 14

5, 6, 7, 8

3, 19

Portret – Jože Brecelj Predstavljamo vam prvega portretiranca iz nove stalne rubrike v kateri bo Branko Lavrenčič predstavljal zanimive ljudi iz domačih krajev.

23

Javni razpis za dodelje-vanje kreditov podjetni-kom in obrtnikom

15

Vrtec na obisku v vrtnariji

GT Podgornikpraznuje polnoletnost

9

20

Občina Ajdovščina

Proslava ob letošnjem prazniku občine Ajdovščina, 5. maju, se bo vtisnila v spomin predvsem zaradi pomembnih osebnosti in izrazito domoljubnega duha, ki ga je izžarevala. O prazniku, nagrajencih in gostih pišemo v posebni prilogi.

Št. 2 • 17. maj 20112 Čestitamo

Sprejem najuspešnejših Župan Marjan Poljšak je v sredo, 20. aprila 2011 ob 18. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini gostil najuspešnejše. Zanimivi, predvsem pa uspešni športniki, umetniki, znanstveniki, tehniko, gospodarstveniki so v zadnjem letu dni dosegali lepe uspehe in nosili ime našega kraja daleč po svetu.

Plesni center ADC je v letu 2010 slavil mnoge uspehe doma in v tujini, v marcu 2011 pa je na med-narodnem plesnem tekmovanju v Lignanu mladinska skupina osvojila tretje mesto.

Sport klub Dol že vrsto let vzgaja odlične smučarje, ki si izkušnje zelo uspešno nabirajo na mnogih doma-čih in mednarodnih tekmovanjih.

Manca in Jaka Komac trenirata karate v ŠD Gorica ter se merita na domačih in mednarodnih tekmah – Manca je doslej osvojila 37 medalj, od tega 9 zlatih, Jaka pa ima že 20 zlatih od 65 prejetih odličij.

Urban Koren je uspešen dvigova-lec uteži, lani je dosegel kar pet dr-žavnih rekordov ter med drugim osvojil dvoje pomembnih zmag: na tekmi International powerlifting fe-deration v bench presu ter v triatlo-nu moči.

David Koren se ukvarja s tekmo-valnim fitnesom. Lani je bil vicepr-vak avstijskega prvenstva v svoji ka-tegoriji, na svetovnem prvenstvu pa je dosegel četrto mesto.

Boštjan Čebron je prav tako fitnes tekmovalec z lepimi uspehi iz lan-skega avstrijskega prvenstva, kjer je osvojil prvo mesto v kategoriji bo-dyclassic, prvi pa je bil tudi na odpr-tem prvenstvu v Bihaču, kar na dveh mednarodnih tekmah pa je osvojil drugo mesto.

Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina je skozi tek-movalno leto 2010 osvojilo kar 10 pokalov ter na koncu skupni srebrn pokal Zveze SVS.

Ženski rokometni klub Ajdovšči-na je lani slavil velik uspeh s prebo-jem članic v 1A ligo, v kateri so si letos že zagotovile obstanek, odlično pa so se odrezale tudi vse mlajše ka-tegorije domačih rokometašic.

Kinološko društvo Ajdovščina se udeležuje različnih tekmovanj in do-sega lepe uspehe: na lanski regijski tekmi so člani dosegli 3. mesto v ka-tegoriji IPS-A ter 4. v kategoriji IPS-B-BH. Iz DP v sledenju so se vrnili tudi s kar dvema prvima mestoma, društvena ekipa Cacit pa je osvojila skupno 3. mesto.

Valentina Čufer je znana rekrea-tivna tekačica, ki zadnje čase osvaja

novo športno disciplino – hitro hojo, hode je osvojila tudi 3. mesto Pokal Alpe Adria Race Walking 2010.

Miroslava Hrovatin, članica dru-štva POC, je s svojim umetniškim iz-delkom osvojila 1. nagrado na med-narodnem Ex-tempore za keramiko in slikarstvo v Kostreni (Hrvaška).

Služba nujne pomoči Zdravstve-nega doma Ajdovščina je v letu 2010 prejela bronast znak Civilne zaščite RS.

Boris Šapla, poveljnik Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina pa je prejemnik letošnjega zlatega znaka Civilne zaščite.

Katarina Lipovž je članica Odboj-karskega kluba Hit Nova Gorica, kot nosilka igre je skupaj z ekipo na dr-žavnem prvenstvu prve članske lige dosegla odlično tretje mesto v lanski sezoni.

Uroš Petrič je slavil troje zmag na zadnjih treh relijih DP, dve dirki pa je zaključil na skupnem tretjem mestu.

Erik Petrič je član državne repre-zentance v balinanju, nastopa pa za klub San Daniele. Na evropskem prvenstvu je bil četrti, na državnem prvenstvu Italije pa drugi.

Tomaž Slokar je odličen modelar, na svetovnem pokalu v Zrenjaninu je bil drugi, na tekmi za pokal Slovenije v Vipavi pa je dosegel 1. mesto.

Lucija Krkoč je odlična gorska tekačica in perspektivna dolgopro-gašica. Uspehov je veliko, največja lanska: 5. mesto na EP v gorskem teku v Bolgariji, osvojitev domačega DP v gorskem teku; letos je ponovila uspeh na kraškem maratonu, osvo-jila zmago na posoškem maratonu ter skupaj s kolegico postala državna prvakinja v krosu – trenutno je naj-boljša slovenska tekačica na 5.000 m.

Miša Cigoj je eno najbolj prepo-znavnih imen v svetu standardnih plesov, lani je s soplesalko Olgo Ta-rassovo postal državni podprvak v kombinaciji desetih plesov.

Plesni par Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj se gibljeta v hitrejših ritmih

latinskoameriških plesov, lani sta slavila zmago na odprtem prvenstvu Slovenije.

DJP KOVK, katerega člana sta brata Urban in Aljaž Valič, je tudi v lanskem letu ostal v ospredju na račun njunih odličnih uspehov. Ur-ban je na SP v hitrostnih preletih z jadralnimi padali v Braziliji dosegel dvojno zmago – tako posamič, kot ekipno z bratom Aljažem, ki je po-samič osvojil bron. Na EP v Avstriji se je njuna ekipa uvrstila na 3. mesto. Aljaž je bil srebrn na SP v Italiji, pa tudi na odprtem državnem prven-stvu Slovenije.

Kolesarski klub Črn Trn v za-dnjem letu dni beleži veliko uspehov: dva člana sta državna viceprvaka v disciplinah 4-kros in down hill, nji-hov je naslov skupnega zmagovalca (pa tudi 2., 3. in 4. mesto) v 4-krosu za slovenski pokal, v kategoriji elite so osvojili 2. in 3. mesto v 4-krosu za slovenski pokal, redno pa se uvrščajo tudi v finale svetovnega pokala.

Polona Batagelj je trenutno naj-boljša slovenska cestna kolesarka, pa tudi ena najboljšim kolesark v klan-cih. Je edina slovenska reprezentant-ka na dirki po Italiji, kjer je bila 5. v svoji kategoriji. Tekmuje za španski klub Bizkaia Durango.

Kristjan Koren je trenutno naj-boljši primorski kolesar, lani se je udeležil Tour de France in zmagal na enodnevni dirki Pro Tour Camaiora. Je član italijanskega kluba Liquigas – Doimo.

Tina Ilc je študentka, članica ekipe slovenskih študentov, ki je zmagala na tekmovanju iz sintezne biologije iGEM ki je potekalo novembra lani v ZDA.

Ivo Boscarol, direktor podjetja Pi-pistrel, je dobitnik zlate medalje na 22. bienalu industrijskega oblikova-nja. Podjetje je bilo na prestižnem tekmovanju European Business Award med več kot 15.000 prija-vljenimi izbrano za najinovativnejše evropsko podjetje. Prav v teh dneh

pa Pipistrel slavi še en odličen uspeh – njegovo letalo Taurus Electro je osvojilo Lindberghovo nagrado za najboljše električno letalo!

Vsem gostom županovega spreje-ma čestitamo ter jim želimo uspehov tudi v prihodnje!

Gostje županovega sprejema v letu 2011

2AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

foto Toni Kodrič in GM Humar

Št. 2 • 17. maj 2011 3Občinske novice

3AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

pa bo umeščen servisni vhod za dostavo opreme, ki bo služil tudi kot izhod v sili.

Objekt bo razdeljen na vadbeni pro-stor in servisni del. Dvorana bo ustre-zala dimenzijam igrišča za košarko (22,0 x 13,0 x 6,0 m). V sklopu dvorane bodo na vzhodni strani urejeni pomo-žni prostori v pritličju: vhodni hodnik, stopnišče, sanitarije in garderobi z umi-valnicami ter prostor za hrambo orodja. V nadstropju bo preko stopnišča dosto-pen prostor krajevne skupnosti. Skupna bruto tlorisna površina objekta je 679 m2.

Pogodba za gradnjo Doma krajanov Črniče bo sklenjena po sistemu »ključ v roke do pridobitve uporabnega do-voljenja« in zajema vsa gradbena, obr-

tniška in elektro instalacijska dela, vključno z zunanjo ureditvijo objekta. Vrednost pogodbe z vključenim DDV je 477.293,30 EUR. Rok izvedbe je 30.12.2011.

Naložba je sofinancirana iz Evrop-

skega kmetijskega sklada za razvoj po-deželja – ukrep Obnova in razvoj vasi ter sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano v deležu 85% neto pogodbene vrednosti. Občina Ajdovščina

Dan po občinskem prazniku, v petek, 6. maja 2011, smo v Ajdovščini slavnostno svojim namenom predali novo stavbo, kjer bodo odslej doma mnoga mladinska društva, predvsem pa bodo tu dobrodošli popotniki. Mladinski center in hotel Hiša mladih Ajdovščina namreč ponuja kar 50 turističnih postelj.

Na slovesnosti ob odprtju je go-ste najprej pozdravil direktor Zavo-da za šport Ajdovščina, Uroš Pintar, kajti mladinski center je notranja or-ganizacijska enota zavoda. Pohvalil je izvajalce, gradbeno podjetje Marc iz Ajdovščine, ki so lično zaključili delo. Hiša je že na prvi pogled po-sebna. Zasnovana je kot tradicional-na vipavska hiša, hkrati pa svetla in zelo moderna. Tudi notranja oprema v vsej svoji modnosti sledi tradicio-nalnim smernicam ter deluje toplo in prijetno. Arhitekturno podobo so hiši vdahnili Janko Rožič (tudi avtor

ljubljanske Celice), Gašper Drašler in domači arhitekti in bo prav zaradi svojega videza privabila marsikatere-ga popotnika.

Župan Marjan Poljšak je mlade pohvalil pri njihovem prizadevanju za nove prostore ter jim zaželel ve-liko inovativnih idej ob druženju in športnih aktivnostih. Aktivnost do-mačih mladih je za zgled ostalim slo-venskim mladinskim organizacijam postavil direktor Urada za mladino mag. Peter Debeljak, ki je opravičil in nadomestil ministra Lukšiča. Ob znanih vsebinah, ki jim želi še novih

navdihov, pa je bil tudi on navdušen nad podobo hiše. Za kulturni pro-gram slovesnosti je poskrbela Vokal-na skupina Šumljak iz Budanj.

Namesto rezanja traku so vsi tri-je najuglednejši gostje slovesnosti prijeli za lopato in pred glavni vhod Hiše mladih simbolično, predvsem pa ročno zasadili slovensko lipo. Va-bimo vas, da si novo občinsko prido-bitev ogledate tudi vi, MC in hotel Hiša mladih Ajdovščina pripravlja dneve odprtih vrat od 20. maja na-prej!

Investitor projekta je Občina Aj-dovščina, ki je uspela kar 85 % potreb-nih sredstev pridobiti iz Evropskega

sklada za razvoj podeželja ter MKGP. Šolo bo gradilo ajdovsko podjetje Marc d.o.o.. Črniče so edina ajdovska krajev-na skupnost brez prostorov za druženje krajanov. Nova dvorana pa bo služila tudi bližnji podružnici OŠ Dobravlje za telovadnico. Dom krajanov Črniče bo umeščen neposredno ob osnovni šoli, na vzhodnem delu športnega igrišča. Glavni vhod v objekt bo na severni stra-ni, kjer je predvidena funkcionalna po-vezava s šolsko stavbo. Na južni strani

Društva in popotniki pod streho

Dom krajanov v Črničah Dolgoletna želja krajanov Črnič se končno uresničuje – podpisana je pogodba za izgradnjo Doma krajanov v Črničah.

Seja je potekala 21. aprila 2011 ter preko dnevnega reda napovedovala zanimive razprave. Med drugim sta bila v obravnavi predloga letošnjih dobitnikov občinskih priznanj volil-no mandatne komisije ter za nakup tribune na ajdovskem nogometnem stadionu. Takšni in drugačni predlogi

Zaradi mnogih dogodkov na pred-praznični četrtkov večer so se svetni-ki že vnaprej dogovorili za konstruk-tivnost ter jo tudi spoštovali – lepe praznike so si zaželeli še pred sedmo uro. Tokratna svetniška vprašanja in pobude so se v večji meri tako ali drugače nanašala na promet. Tako je bila predlagana drugačna prometna ureditev na cesti med Dolgo Poljano in Ajdovščino, kjer je zelo nevaren odsek. Krajani Ajdovščine preko svetnikov opozarjajo na nezavaro-vano brv čez Hubelj, domačini iz Batuj opozarjajo na napačno poime-novane vodotoke na tablah na HC, svetnike pa je zanimalo tudi kaj se dogaja s projektom „poligon varne vožnje“. Odgovori na vsa vprašanja

bodo del gradiva za prihodnjo sejo, naslednja točka pa se je nanašala na podelitev letošnjih priznanj ob pra-zniku občine Ajdovščina. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pripravila dva predlo-ga – za imenovanje častnega občana ter za podelitev dveh petomajskih in dveh občinskih priznanj, po razpravi sta bila oba predloga sprejeta. Pri-znanja so bila dobitnikom podeljena na slavnostni seji, 5. maja 2011, pra-zniku občine Ajdovščina je posveče-na priloga Ajdovskih novic. Nogomet da, vendar ne za vsako ceno

Občina Ajdovščina ne bo odkupi-la tribune ajdovskega nogometnega stadiona od podjetja Primorja, tako so odločili svetniki v razpravi po predstavitvi strategije razvoja nogo-meta v Ajdovščini, ki jo je predsta-vil domači nogometni strokovnjak Kristjan Markovič. Dolgovi kluba so preveliki, interes občinskega sveta pa je predvsem razvoj nogometa za otroke, za klub naj poskrbijo spon-zorji. Prav lahko se torej zgodi, da

bo jeseni v Ajdovščini nastal še en nogometni klub, ki bo v začetku na-menjen predvsem mladim.

Svetniki so nato brez razprave so-glašali z izdajo poroštva za kredit domači razvojni agenciji, ter z zago-tovitvijo deleža sredstev za nov bibli-obus – Lavričeva knjižnica namreč računa na sredstva iz javnega razpisa Ministrstva za kulturo, po prvih oce-nah je uspeh zelo realen. Po temeljiti prevetritvi hiše se torej novosti obe-tajo tudi potujoči knjižnici. Direktorji o javnih zavodih

Nato pa so se prav na hitro predsta-vili še preostali direktorji občinskih javnih zavodov – prva polovica je bila na vrsti že na prejšnji seji. Otro-ški vrtec Ajdovščina že nekaj let za-pored beleži povečan vpis, kar so do-slej uspešno reševali tudi s pomočjo občine in v sodelovanju z mestnimi šolami, je povedala direktorica Meri Uršič. Vrtec posluje uspešno in ra-cionalno ter je zabeležil presežek, ki ga želijo nameniti za nakup opreme. Vladimir Bačič, ravnatelj OŠ Dani-lo Lokar iz Ajdovščine, je povedal

le, da so prav vsi – šolarji, starši in zaposleni – vpeti v dogajanje okoli nove šole, ob tem pa pedagoško delo nemoteno teče. Tudi na OŠ Dobra-vlje teče vse normalno, konflikte rešujejo sproti, učenci so uspešni, šola tudi v številkah pozitivno po-sluje. Ravnateljica Mirjam Kalin je še izrazila hvaležnost, ker so se sve-tniki odločili za obstoj šole v Šmar-jah ter se tudi za naprej priporočila za podporo. Na OŠ Col ni bistvenih odstopanj od prejšnjih let, želeli bi si le še obnove zunanjega stopnišča, je povedal ravnatelj Ivan Irgl. Prvič pa se je občinskim svetnikom predstavil nov ravnatelj OŠ Otlica, Aleksander Popit. Nad šolo in predvsem njeno opremo je navdušen, prav tako kot mnogi obiskovalci šole. Nov ravna-telj, ki prihaja iz Goriškega, je tudi prijetno presenečen nad skrbnostjo občine za šolo, česar doslej ni bil va-jen. Ravnateljica OŠ Šturje Ava Curk je nekoliko potarnala nad prostorsko stisko, predvsem pa nad prometno (ne)varnostjo v bližnji okolici šole. Glasbena šola Vinko Vodopivec Aj-

dovščina je začasno rešila res velike prostorske težave, kot je povedala ravnateljica Nada Paškvan pa upa, da bo po zadnji osnovni vendarle prišla na vrsto tudi gradnja nove glasbene šole. Slabe pogoje za delo ima tudi ajdovska Ljudska univerza, čeprav je prav za to ustanovo učno okolje zelo pomembno. Direktorica Boža Bolčina apelira na občinski svet, da pristopi k reševanju te težave, saj sicer Ljudska univerza posluje zelo uspešno, direktorica je še posebej ponosna na mnoge uspešne prijave na razpise in pridobitev zanimivih pedagoških programov za vse ge-neracije. Za 15 % večje prihodke od leta prej je uspelo pridelati Zavodu za šport, ki je lani izpeljal tudi nekaj pomembnih drobnih in tudi veliko investicijo – o mladinskem centru in hotelu pišemo v posebnem zapisu.

Prihodnja seja ajdovskih občinskih svetnikov bo konec maja, napovedi sej in zapisnike si lahko ogledate na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si. Občina Ajdovščina

Iz 7. redne seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina

Razpis za neprofitna stanovanjaObčina Ajdovščina obvešča, da bo v začetku meseca junija na svojih

spletnih straneh www.ajdovscina.si, pod rubriko razpisi, objavila Javni razpis za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem. Obrazci za prijavo na razpis bodo na voljo od dneva objave razpisa na spletni strani občine in vložišču.

Obvestilo

Ajdovska dvorana poleti dobi novo streho Občina Ajdovščina je z uspešno

prijavo na javni razpis Ministrstva za kulturo uspela pridobiti sredstva za sofinanciranje obnove strehe Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini. Obnova bo potekala v času poletnih počitnic. V času zadnje temeljite prenove,

v letu 2005, je bila obnovljena ravna streha nad avlo dvorane, korčna kritina pa je bila le delno pokrpana. Korci so stari in dotrajani, zato streha na več mestih pušča, medtem ko so konstrukcija strehe in opečne planete na letvah še dobre. Ob tokratni prenovi bo zamenjana kritina ter opravljena vsa ostala

povezana dela – zamenjava vseh kleparskih izdelkov (žlebovi, odtočne cevi, obrobe, …), namestitev nove hidroizolacije pod korčno kritino ter izvedba toplotne izolacije z oblogo na podstrešju dvorane. Ocena prenove je 29.994,60

evra, večji del stroškov bodo krila sredstva, pridobljena preko razpisa Ministrstva za kulturo, slabih 10.000 evrov pa občinski proračun. Dela se bodo izvajala v poletnem času, ko dvorana tudi sicer »počiva« ter bodo zaključena še pred prihodnjo kulturno sezono, do konca avgusta 2011. Občina AjdovščinaObčina Ajdovščina

Sand

a H

ain

Ale

nka

Kobo

l Čad

ež

Št. 2 • 17. maj 20114 Krajevne skupnosti

4AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Člani TD Okno

Prvi pohodniki so se začeli zbirati že pred 7. uro zjutraj, vseh skupaj pa nas je bilo kar okoli 150.

Pot po Angelski gori, ima sedem-najst postaj na območju Otlice in Kovka. Na pot se je smiselno podati iz središča, od cerkve, jo prehoditi v celoti, lahko pa tudi po delih. Letos smo se člani TD Okno odločili, da svoj pohod začnemo tam, kjer smo ga v preteklosti zaključevali. Izkaza-lo se je, da je tudi na glavo obrnjena kombinacija lahko dobitna. Naš cilj je bil gostom, še posebej tistim, ki so se pohoda udeležili prvič, pokazati vsaj delček lepot, ki jih naša Gora ponuja.

Na pot smo se odpravili mimo Lovskega doma proti Ojstrici, kjer po mnenju mnogih stoji domačija z najlepšim pogledom na Otlico in Kovk, Vipavsko dolino in morje. Od tam smo se podali do Boštnar-ce, mimo Loga in se dvignili na vrh Binčušča, kjer ležijo lepo izobliko-vane škraplje. Po Gori je še veliko drugih kraških značilnosti, morda še bolj slikovitih, toda kovške škra-plje so na izjemno opaznem mestu in tudi zato predstavljajo naravni spomenik državnega pomena.

Sledil je najzahtevnejši del naše poti, »vzpon« na vrh Sinjega vrha. Za nekatere mala malica, za druge mogoče malo trši zalogaj, a uspe-lo je prav vsem. In zaslužili smo si prvi postanek ter se v prostorih si-njevrške kmetije okrepčali. Posta-nek nam je še kako prav prišel, saj nas je kasneje pot vodila po Robu in zdelo se nam je, da sonce iz minute v minuto močneje greje. Tisti, ki jo poznate, se verjetno strinjate, da so le redki kraji na našem območju, ki ponujajo takšen veličasten pogled na Vipavsko dolino, kraško planoto

in morje ter nazaj do naših najvišjih vrhov – tokrat je bil razgled še pose-bej veličasten.

Pot po robu nas je pripeljala še do ene naravne znamenitosti, Otliškega okna. Za nas »Wtlčane« ni to le ska-la z luknjo, pač pa pravi spomenik, po katerem je naša vas dobila ime. Tu so se nam pridružili tudi člani Društva za opazovanje in proučeva-nje ptic Slovenije ter nas seznanili s pticami, ki živijo na našem območju ali ga zgolj preletajo med selitvijo, spoznali smo tudi ogrožene ptice, ki jih skoraj ni več.

Kljub temu, da je bilo za nami že dobre štiri ure hoda, smo se odpra-vili še na zadnjo postajo - Penkleri-jo. Pred 400 leti so tu začele nasta-jati manjše njive, travniške in pašne površine, ki so jih prvotni prebivalci območja zaokrožili s kamnitimi ogradami in podpornimi zidovi. Kamenje so namreč zlagali v kupe - grublje in suhozide - ki razmejujejo posamezne posesti in obdajajo poti ter se kot pajkova mreža razpredajo po deželi.

Letos smo pohod zaključili pri Lovskem domu, kjer sta nam do-mačina Tomaž in Miran pripravila fotografsko razstavo na temo ptic. Po odzivih sodeč nam je imenitno uspelo.

Na roko nam je šlo vreme, pa tudi pohodniki, ki so se zbrali v tako ve-likem številu, dobrodošli so bili tudi predstavniki DOPPS-a, hvala Lojzki za nadvse okusen golaž, zadnjo piko na i pa je dodala dobra volja vseh članov našega društva. Hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo se tisto nedeljo imeli na Gori tako lepo. Člani društva, pa se že veselimo po-hoda 2012.

Pravzaprav je tja gor letos še posebej lepo vabilo tudi vreme, ki je tudi sicer prisrčno dobrodošlico naredilo še prijetnejšo. Posebno pri-znanje za pomoč pri promociji po-hoda je tokrat prejel TIC Ajdovščina.

Tudi letos je bil pohod organiza-cijsko odlično izpeljan. Kamnje so vsako leto lepše, pot skozi vas je do-bro organizirana, parkirišča zagoto-vljena. V prostorih nekdanje šole je bila na ogled zanimiva razstava o ko-šnji na Mali gori, tu je bilo mogoče dobiti tudi turistično informativno gradivo. Še kratek turistični sprehod preko stoletnega mostu, nato se zač-ne zares.

Od vasi do Male gore popotnika čaka dobri ali pa slabi dve uri hoje in za okoli 600 metrov višinskega dvi-ga. Do vrha vodita dve poti – strma je sicer krajša, se pa zato resnično strmo vzpenja, položna pa je neko-liko daljša in lažja za hojo, ni pa za-nemarljiv niti podatek, da ima „vme-sno postojanko“, lovsko zavetišče. Na Malo goro pa vodijo poti tudi od drugod: Od sv. Pavla nad Vrtovinom, iz Čavna, Gore, Lokavca, Stomažev, … Po različnih poteh so pohodniki

prihajali tudi tokrat, nabralo se jih je preko tisoč! Poletna s kislim mlekom in „košenino“ je tradicionalna jed, še iz časov, ko so fantje iz vasi pod Malo goro hodili kosit visokogorske travnike, dekleta pa so jim kuhala. Za današnje čase, ko živina izginja iz domačih hlevov in ni več smiselnih razlogov za takšno početje, pa velja, da na Mali gori še vedno pasejo en primerek prave krave – in da imamo vsi nekaj od nje, mleko hranijo za pohod, tačas se pa skisa …

V programu, ki je stalnica pohoda, je prvo dobrodošlico prisotnim iz-rekel Anton Kreševec, pobudnik in glavni organizator iz kamenjske sek-cije ajdovskih planincev. Spregovoril je župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, tudi tokrat je svoje besede navezal na aktualno politično doga-janje ter za svoje misli požel bučne aplavze. Pohodnike je pozdravil še

predsednik Planinskega društva Aj-dovščina Dušan Kompara, zahvalo pa so organizatorjem izrekli mnogi predstavniki domačih in zamejskih planinskih društev. V kulturnem programu je poleg harmonikarja na-stopil Oktet Castrum.

Prijetno presenečenje za TIC Ajdo-vščina je priznanje, ki ga je prejel za pomoč pri prepoznavnosti in pro-mociji pohoda. Priznanje je lepa po-trditev pravilno usmerjenega dela, hkrati pa velja poudariti, da je pohod odličen turistični proizvod, ki ga je vredno, smiselno in nujno promovi-rati na vseh nivojih predvsem zaradi dobre organizacije in zanesljivih lju-di, ki stojijo za njo.

Tako, pa smo z odliko opravili še eno veliko delo. Vi pa nikar ne čaka-je do prihodnjega velikonočnega po-nedeljka, na Mali gori ste dobrodošli kadarkoli, poti so dobro označene, ob koncih tedna so običajno tam gor domačini, če pa želite zanesljivo od-prto zavetišče, najavite svoj prihod.

Obvestilo o priključevanju na kanalizacijsko omrežjeObčina Ajdovščina je od Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila sredstva za izgradnjo kanalizacijskega

sistema v Budanjah, Dolenjah, Ustju, Dolenjah in Lokavcu. Pogodba za izvedbo del je bila podpisana v aprilu. Krajane omenjenih vasi, ki še niso oddali vloge za izgradnjo kanalizacijskega priključka, opozarjamo, naj to storijo čim prej ter si s tem zagotovijo možnost uveljavljanja subvencionirane cene. Kanalizacijski priključki niso del javne infrastrukture, za katero mora poskrbeti Občina. Odlok o odvajanju in čiščenju

komunalnih in padavinskih voda pa nalaga obvezno priključitev vseh objektov, ki so od javnega omrežja oddaljeni manj kot 100 metrov. Ker je cena izgradnje dobršen finančni zalogaj za uporabnike, je Občinski svet Občine Ajdovščina v maju 2007 sprejel sklep o subvencioniranju cene priključkov na javno kanalizacijsko omrežje, v primerih, ko Občina na svojo pobudo vodi investicijo v izgradnjo le-teh, ki za celotno območje občine znaša 400 evrov za priključek. Aktualna revalorizirana cena se giblje okoli 440 evrov, preostanek do polne cene pa krije občinski proračun. Opozoriti velja na dejstvo, da takšna cena velja le v času gradnje omrežja v posameznem kraju. Podpis pogodbe ter

plačilo prispevka nista obvezna. Kdor pogodbe ne bo podpisal v pravem času, pa se bo dolžan skladno z Odlokom na javno kanalizacijsko omrežje priključiti v lastni režiji, v roku 6 mesecev po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja in ceno izgradnje kanalizacijskega priključka pokriti v celoti. Več informacij zainteresirani najdejo na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si, pri predstavnikih svoje

krajevne skupnosti, na Občini Ajdovščina pri Mojci Božič ali Petru Keteju ali pa na Komunalno stanovanjski družbi Ajdovščina. Vlogo za izvedbo kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijsko omrežje lahko krajani Budanj, Dolenj, Ustij in Lokavca najdejo na spletni strani oz. v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina, kjer izpolnjeno vlogo tudi oddajo.

Zimska služba po naših krajevnih skupnostih

Velikonočni ponedeljek na Mali gori Na velikonočni ponedeljek smo mnogi izkoristili povabilo Kamenjcev in se odpravili na že 14. pohod na Malo goro.

Po Angelski gori Člani Turističnega društva Okno iz Otlice smo tudi letos pripravili tradicionalni pohod po Angelski gori, ki je potekal drugo majsko nedeljo.

Pomlad je, sneg in težave, ki jih pov-zroča, so že zdavnaj pozabljeni, stro-ški, ki smo jih imeli v pravkar minuli sezoni s čiščenjem snega iz cest in jav-nih poti, pa izračunani.

Delijo si jih država, ki skrbi za iz-vajanje zimske službe na državnih cestah, KSD čisti lokalne ceste, da so prevozne tudi javne poti znotraj naših krajev pa skrbijo krajevne skupnosti. Akcija zimske službe se prične pri

15 centimetrih snega na cestišču in ko promet ni mogoč niti z uporabo zimske opreme. V Ajdovščini imajo največ snežnih radosti ter zagotovlje-na proračunska sredstva za izvajanje zimske službe na Colu, v Podkraju, na Predmeji, Otlici in na Kovku. Le-to opravlja 12 izvajalcev, ki imajo na skr-bi kar 42278 km javnih poti (18.211 na Colu, 10.587 na Otlici in Kovku, 7185 na Predmeji in 6295 v Podkra-

ju). V pravkar minuli zimi je bilo za čiščenje javnih poti porabljenih 1729 ur. Cena pluženja in posipanja, vključno s posipnim materialom, je znesla 73.622,85 evra, kar je za dobrih 26 tisoč evrov manj od stroškov prej-šnje sezone, ki pa je bila precej bolj zasnežena in dolga. Največja zimska težava pri čiščenju cest na Vipavskem pravzaprav ni sneg, pač pa burja, ki med ostalimi nevšečnostmi povzroča

tudi zamete. Vendar se prav lokalna zimska služba dobro spopada s temi težavami, Gorjani pa, vajeni muhavo-sti svoje lepe dežele, raje poprimejo za lopato, kot negodujejo, očistijo dvo-rišča in dovozne poti, velikokrat pa svoja vozila pustijo proč od hiš in ga-raž ter se zjutraj za pravočasen prihod v službo v dolini podajo peš do njih oz. do očiščenih in prevoznih poti. Mojca Božič

Sand

a H

ain

Sand

a H

ain

arhi

v TD

Okn

oM

ojca

Bož

ič

Št. 2 • 17. maj 2011 5Priloga ob občinskem prazniku

5AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Občinski praznik zaznamovale pomembne osebnosti

Slavnostni govor župana Občine Ajdovščina, Marjana Poljšaka

5. MAJA, si vsako leto, kot v evangelijih, povemo iste besede o slavnem dogodku, v spomin na katerega imamo občinski praznik.

Občina Ajdovščina si je po drugi svetovni vojni za dan svoje-ga občinskega praznika izbrala 5. maj, to je dan, ko je bila leta 1945 v osvobojeni Ajdovščini ustanovlje-na Narodna vlada Slovenije in je za nas najpomembnejši zgodovinski dogodek, ki se je zgodil na našem ozemlju. Temeljno vsebino tega do-godka in našega praznovanja opi-suje določilo v Statutu naše občine: »V spomin na osvoboditev izpod fašizma in priključitev Primorske Sloveniji praznuje občina 5. maja, ko je bila ustanovljena Narodna vlada Slovenije, svoj praznik.« To Narodno vlado Slovenije so po drugi svetov-ni vojni imenovali Prva slovenska vlada, kakor je bilo pred letom 1995 tudi navedeno v aktih naše obči-ne: »Občina Ajdovščina praznuje 5. maja občinski praznik v spomin na ustanovitev prve slovenske vlade«. Zaradi zgodovinske simbolike in na-šega ponosa smo obdržali ime Prva slovenska vlada pri imenu Dvorana prve slovenske vlade in pri imenu Trg prve slovenske vlade. Ponosni smo na ustanovitev Narodne vlade Slovenije v Ajdovščini 5. maja 1945, ker to razumemo, kot enega najpo-membnejših dejanj boja za obstoj in razvoj Slovenskega naroda, še pose-bej na Primorskem.

Vsako leto si na praznik občine ponovimo tudi slavnostne besede o duhovni vsebini naših rodov. Na občinski praznik občanke in občani ajdovske občine praznujemo tisto, kar smo in imamo zapisano v sebi, bistvo vsakega izmed nas, naših ro-dov, naših malih in velikih skupno-sti; od pradavnine do danes zbrane izkušnje, spoznanja in sposobnosti, zapisane v našem nezavednem, v naši zavesti, neizbrisno zapisane v naših genih, v naši krvi. Spominja-mo se naših prednikov in njihove-ga boja za obstanek ter razvoj sko-zi zgodovino. Slavimo njihovo ter našo voljo do preživetja in polnega življenja, njihovo ter našo pridnost in zagrizenost za delo, njihovo ter naše poštenje, bratsko sodelovanje in medsebojno pomoč. Kljubovali so vseh vrst okupatorjem, režimom in izdajalcem. Kot so oni zmogli ob-stati, bomo tudi mi. Vsako leto se na občinski praznik veselimo naših uspehov z novimi OBČINSKIMI NALOŽBAMI.

Glavne naložbe, zaključene v letu dni od prejšnjega občinskega pra-znika do današnjega so: - Vodarna Hubelj,- vodovod od izvira Hublja do Pal,- Regijsko skladišče civilne zaščite,- Mladinski center in hotel v Palah, - nov vrtec v Selu, - Nogometni stadion Ajdovščina, - Poslovilni objekt na pokopališču Ajdovščina, - cesta Tevče – Vrtovče, - interventna cesta nad plazom Sto-govce,- dokončanje pločnika Batuje – Selo, - 2. faza komunalnega opremljanja Poslovne cone Gojače, - kanalizacija na Colu,- čistilna naprava v Velikih Žabljah, ki je v poskusnem obratovanju,- ureditev mladinskega oddelka v Lavričevi knjižnici, - igrišče in balinišče na Planini, - športno igrišče Vipavski Križ,

- prizidek k dvorani v Lokavcu, - obnova mrliške vežice na pokopa-lišču v Šmarjah,- ureditev nadomestnih prostorov za glasbeno šolo,- namestitev igral na desetih otro-ških igriščih po vaseh.Pričete naložbe in naložbe v teku so:- nova Osnovna šola Ajdovščina,- cesta proti Izviru Hublja,- izgradnja kanalizacijskih priključ-kov za naselja Ustje, Dolenje, Buda-nje, Žapuže in Lokavec,- nadaljevanje obnove glavne vodo-vodne linije od Batuj do Lokavca, - nadaljevanje komunalnega opre-mljanja soseske v Grivčah,- večnamenski objekt na Ustjah,- spremljajoči objekt pri športnem igrišču Batuje.

V tem mesecu bomo pričeli graditi dom krajanov Črniče, za katerega bo podpisana pogodba z izvajalcem pri-hodnji teden.

Ponovno bomo poskusili pridobiti evropska sredstva za Razvojni cen-ter, ker na pred kratkim zaključenem razpisu nismo bili izbrani. Prav tako si bomo ponovno prizadevali prido-biti evropska sredstva za izgradnjo novega Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina.

Za pomoč in sodelovanje pri fi-nanciranju občinskih naložb se za-hvaljujemo Službi vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ministrstvom vlade Republike Slovenije, Fundaci-ji za šport in evropskim ustanovam ter skladom. Zahvaljujemo se Mini-strstvu za okolje in prostor za nada-ljevanje sanacije plazu Slano blato in začetek sanacije plazu Stogovce. Za-hvaljujemo se Ministrstvu za promet za nadaljevanje izgradnje interven-tne ceste nad plazom Stogovce.Glavne ZNAČILNOSTI TER CILJI STARE IN NOVE AJDOVSKE OB-ČINSKE POLITIKE.

Volivci so na lanskih občinskih vo-litvah večinsko podprli nadaljevanje

dosedanje občinske politike, ki jo opredeljujem takole: - socialistična politika, - ker se za gospodarstvo in delovna mesta enako močno trudimo, kot za občinsko infrastrukturo in ostale ti-pične občinske zadeve; - da bi pridobili nova delovna mesta, podpiramo razvoj novih podjetij, programov in tehnologij, - kolikor občina lahko in zmore se trudimo za ohranitev delovnih mest v obstoječih podjetjih,- razumemo, da je le z delom in zna-njem ustvarjena dodana vrednost – to so uporabni izdelki ter uporabne storitve - resnična osnova za prežive-tje posameznika in skupnosti; - podjetniška politika, ker razumemo in podpiramo podje-tništvo ter podjetnike kot tvorce dela in uporabnega znanja, ne pa špeku-lacij, tudi ne špekulacij kapitala ozi-roma kapitalistov; - narodna politika,- ker podpiramo ohranjanje in če je možno povečanje slovenske lastnine nad nepremičninami ter kapitalom, navkljub v Sloveniji prevladujoči politiki podpore prodoru tujega ka-pitala;- ker podpiramo ljudsko kulturo in kulturno dejavnost nasploh, ki je prevladujoče slovenska; imamo raz-cvet pevskih zborov, dramskih sku-pin in drugih kulturnih dejavnosti;- tudi naša podpora množičnemu športu in mladinski dejavnosti ima v večini primerov posreden vpliv na večanje narodne zavesti;- vse naše delovanje je usmerjeno predvsem k izboljšanju materialnih, pa tudi duhovnih pogojev za življe-nje mladih družin, da bi te imele več otrok, kar se tudi uresničuje.

Ajdovska občinska politika je v nasprotju z v Sloveniji prevladujočo politiko uveljavljanja kapitalistič-nega družbenega reda in njegovih vrednot predvsem v interesu pro-dora ter prevlade tujega – svetovne-

ga kapitala oziroma kapitalističnih elit, ki z njim upravljajo. Razlašča-nje državljanov lastništva nekdanje družbene lastnine, naraščanje brez-poselnosti, prenizke plače, v večini primerov očitno načrtno uničevanje slovenskih podjetij, tudi z name-nom, da jih za čim nižjo ceno kupi tuj kapital, povzroča v državljanih vedno bolj kritično razmišljanje. Na-rašča zavest, da je nujen upor proti svetovnemu kapitalizmu in njihovim slovenskim sodelavcem.

Slovenski vladi želimo, da bi bila čim bolj uspešna, da bi k preživetju pomagala nam in vsej Sloveniji. Že-limo, da bi vse svoje sile preusmerila v večanje dodane vrednosti, v visoke tehnologije in v nova delovna mesta, ki dajejo izdelke, posebno izvozne. Edino taka politika lahko zmanjšuje zadolževanje Slovenije in omogoča slovensko lastnino nad nepremični-nami ter kapitalom.

V Ajdovščini pa odločno koraka-mo v prihodnost prav zato, ker do-bro razumemo in delamo za večanje dodane vrednosti, visoke tehnologi-je in nova delovna mesta na osnovi naših vrednot, ki so bile, so in bodo: prijazni in pošteni medčloveški od-nosi; delavnost in kvalitetno življe-nje posameznika ter v skupnostih; osebna, družinska, društvena, vaška, krajevna, občinska in narodna zavest ter samozavest; ohranjanje in razvoj naših rodov, Primorske ter sloven-skega naroda.

Čestitam letošnjim nagrajencem: prejemniku naziva častni občan, prejemnikoma petomajskih pri-znanj, prejemnikoma občinskih pri-znanj in prejemniku spominskega priznanja ter se vam zahvaljujem za vaš prispevek!Spoštovane občanke in občani ob-čine Ajdovščina, ob občinskem prazniku petem maju Vam prisrč-no čestitam!

Župan:Marjan Poljšak

5.maj, praznik občine Ajdovščina

Slavnostna seja ob prazniku občine Ajdovščina, 5. maju, je letos minila v izredno slovesnem vzdušju, poseben pečat pa so ji dali gostje - tako dobitniki najvišjih občinskih priznanj, kot tudi velike slovenske osebnosti. Med njimi je publika še posebej bučno pozdravila tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki se je dogodka udeležil predvsem zaradi svojega velikega prijatelja, dr. Evgena Bavčarja, častnega občana občine Ajdovščina.

Praznične besede je pripravil župan Marjan Poljšak, v imenu Vlade RS je govorila ministrica dr. Ljubica Jelušič. V svojem dolgem nagovoru je poudarila pomen ustanovitve prve povojne vlade, ter tudi pomen Ajdo-

vščine, ki je bila takrat glavno mesto cone B. Po njenem mnenju bi morala Vlada RS zavzeti drugačen odnos do tega pomembnega dogodka ter do našega praznika. Posebno iskriv pa je bil zadnji slavnostni govorec, trža-

ški pisatelj Boris Pahor, ki je pouda-ril, da verjetno nebi bil zaprošen za besedo, če ga nebi dr. Evgen Bavčar predstavil v Evropi.

Na proslavi se je tudi tokrat trlo obiskovalcev, ki pa so letos lahko spremljali prenos proslave na veli-kem ekranu v avli dvorane. Kljub do-bri dve uri trajajočemu programu je le-ta navdušil. Kulturni del so zapol-nili odlični pevke in pevci Mešanega pevskega zbora DURI s Cola, ki so se predstavili z različnimi skladbami. Posebno presenečenje pa so častne-mu občanu priredili pritrkovalci iz

Lokavca, ki so skupaj z baritonistom Zdavkom Pergerjem zapeli lokavško pesem. Dr. Evgen Bavčar je namreč

zelo navezan na svoj kraj Lokavec in še posebej na svojo goro Čaven.

Št. 2 • 17. maj 20116 Častni občan

Pisatelj Boris Pahor: „To je danes tisto, kar manjka slovenskemu človeku, to, da on samega sebe ceni, to, da ve, kakšen pomen ima skupnost, ki je šla skozi stoletja ob tako velikih sosedih, ki so bili zmeraj neprijazno, da ne bom rekel sovražno, do nas razpoloženi, da smo reševali svoj jezik in svojo kulturo. Imamo evropsko, svetovno kulturo, ki jo moramo šele prikazat svetu.“

6AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Dr. Evgen Bavčar, rojen leta 1946 v Lokavcu pri Ajdovščini je filozof, esejist, publicist, fotograf. Je mož, ki kljub svoji fizični slepoti vidi več in dlje. Že pred svojim dva-najstim letom je namreč v nesreči popolnoma izgubil vid, kar ga je za vedno spremenilo, vendar hkra-ti dalo svojstven zagon njegovemu osebnemu, umetniškemu in intelek-tualnemu razvoju. Z veliko volje in vztrajnosti je maturiral na gimnaziji v Novi Gorici ter diplomiral iz filo-zofije in zgodovine na ljubljanski Fi-lozofski fakulteti. Kot prvi slovenski slepi profesor je nekaj časa poučeval zgodovino na novogoriški gimnazi-ji. Leta 1972 je s pomočjo štipendije francoske vlade na pariški Sorboni nadaljeval študij filozofije in esteti-ke, ki ga je zaključil v letu 1976. V Parizu je tudi ostal, kot znanstvenik Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje. Je gostujoči profesor na mnogih svetovnih univerzah. Predava o estetiki in filozofiji, pa tudi o svojem umetniškem ustvarja-nju ter o problematiki slepih.

Od leta 1987 redno razstavlja, za seboj ima že več kot osemdeset sa-mostojnih razstav na vseh koncih sveta. Izdal je vrsto publikacij. O njegovem delu so bili objavljeni šte-vilni članki, eseji in študije. Je eden najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov v svetu. Znal si je utreti pot v tisti del umetniškega sveta, ki naj bi bil slepim zaprt. Začudeno, pa vendar brez besed so tudi največji skeptiki sprejeli dejstvo, da Evgen Bavčar vidi s svojim tretjim, notra-njim očesom. Sam pravi, da skozi

fotografije „daje ljudem svet, kot ga vidi v svoji notranjosti“, in tako združuje vidni in nevidni svet, kajti vsak človek, tudi slep, ima pravico do izražanja podobe.

Dr. Evgen Bavčar je mož, ki je za-služen za prepoznavnost mnogih slovenskih umetnikov v Franciji, Nemčiji, Italiji in v svetu nasploh. Pomembno je bilo njegovo posredo-vanje pri predstavitvi kulturnega fe-nomena Trsta v osrednjem pariškem kulturnem centru Georges Pompi-dou sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dr. Bavčar je tržaške avtor-je pripeljal v to dogajanje in prav to je bila bistvena prelomnica tako za pravilno razumevanje Trsta v fran-coski in svetovni javnosti, kot tudi za prepoznavnost in uveljavitev podo-be in zgodovinskega ter duhovnega sporočila našega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja v Franciji.

Kar je večini dano, si morajo neka-teri trudoma priboriti, pa čeprav gre za osnovne človekove pravice, kot so intima, zasebnost in enakost. Slepota je ovira, vendar ne za slepe, pač pa za tiste, ki vidijo, bi lahko sklenili misel po dolgem sodnem procesu, s katerim je dr. Bavčar priboril po-membno zmago – pravico slepih do enakopravne obravnave, kar v praksi med drugim pomeni tudi zagotavlja-nje vseh gradiv v sodnih postopkih v njim edini razumljivi Braillovi pi-savi.

Dr. Bavčar govori sedem jezikov, kljub temu pa, kot pravi sam, slo-venščina ostaja njegov intimni jezik, prek katerega si še vedno lahko do-mišlja, da vidi barve, in s katerim ga

Dr. Evgen BavčarZa umetniško ustvarjanje ter pisano in govorjeno besedo, s katero prispeva k zavedanju in moči posameznika, skupnosti, naroda ter za prispevek k prepoznavnosti domačega kraja in občine Ajdovščina v svetu je Občina Ajdovščina podelila naziv Častni občan občine Ajdovščina dr. Evgenu Bavčarju.

spremlja iluzija, da so besede bližje predmetom, tudi takrat, ko je okrog njega neskončna tišina velemesta, kjer se tudi z njegovo drago burjo ne more pogovarjati ali pa reči ka-kšno besedo vodi, ki teče mimo v Lokavcu, ali Gori, ki bedi nad nje-govo dolino. Je kulturni ambasador Slovenije.

Čeprav mu je pri njegovih življenj-skih željah s svojimi okorelimi tra-dicionalnimi klišeji lasten narod marsikdaj otežil pot, ga je dr. Bavčar vedno cenil. S spoštovanjem pripo-veduje o slovenski kulturi v svetu, pa tudi sam se vedno s ponosom pred-stavlja za Lokavčana, Primorca, Slo-venca. Slovenstvu je zavezan z vsem srcem, kjer koli se nahaja in v kate-rem koli jeziku se izraža. Kot sam pove, je Slovenstvo njegova usoda, življenje in smrt. Svoj dom nosi ve-dno v srcu. Kraji, ki jih je gledal kot otrok, so ostali vtisnjeni v njegovo dušo, so njegova luč, njegov predmet hrepenenja.

Dr. Evgen Bavčar živi, kot da zanj meja ni. In jih ni, Evgen Bavčar je dokaz, da je človeška moč brezmej-na, da ustvarjalnost izhaja iz posa-meznikove notranjosti, da je mogo-

če s trdno voljo premikati gore, če je želja dovolj močna in pot do cilja natančno začrtana. S svojim delova-njem že vse življenje podira uvelja-vljene koncepte družbe.

Evgen Bavčar je nagrajenec Sorbo-ne, prejemnik francoske nagrade za estetiko ter prejemnik nagrade za delo na področju invalidov in sle-pih brazilske države Minas Gereis. V letu 2004 ga je predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z redom za zasluge, za ustvarjalno delo, prispevek k slovenski kulturi, njenemu mednarodnemu uveljavlja-nju in prepoznavanju. 3. julija 2010

je prejel častni doktorat Inštituta za kritične študije 17 iz Mehike. Okto-bra 2010 je bil dr. Bavčar na 27. dne-vih evropske kulturne dediščine v Parizu, posvečenih velikim možem, postavljen ob bok Diderotu, Braillu in drugim evropskim kulturnim ve-likanom. Tudi rojstni kraj Lokavec se mu je v letu 2010 poklonil s pode-litvijo priznanja Edmunda Čibeja, še enega velikih lokavških mož.

Najmanj, s čimer se lahko lokalna skupnost oddolži takšni osebnosti, je to, da ga s ponosom medse sprejme kot častnega občana.

Št. 2 • 17. maj 2011 7Petomajski nagrajenci

7AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

PGD Selo na Vipavskem Za 100 let požrtvovalnega dela ter za nesebično nudenje pomoči ljudem v stiskah in nesrečah je Petomajsko priznanje prejelo Gasilsko društvo Selo na Vipavskem.

Anton Kreševec Za prispevek k razvoju domačega okolja in požrtvovalno delo na področju planinstva je prejel Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina Anton Kreševec iz Kamenj.

Prostovoljno gasilsko društvo Selo je uradno zaživelo leta 1911, to-rej letos praznuje 100 let delovanja. Korenine požarne obrambe v vasi pa segajo še dlje, v leto 1903, ko so domačini osnovali „Zavarovalno za požar“, lastno krajevno zavarovalni-co.

„Požarno zavarovalno“, kot so jo tudi imenovali, so ustanovili zaradi mnogih težav tistih časov, kot so bili veliki stroški z zavarovanji ter pla-čani požigalci, nato pa je bilo v letu 1911 njeno delovanje prepovedano. Zato so se krajani odločili ustanoviti

društvo. Skozi čas, poln pomembnih zgodovinskih prelomnic, je društvo pod različnimi oblastniki doživljalo dobre in slabe čase, vendar vztrajno opravljalo svoje poslanstvo. Po letu 1948 pa se je njegovo delovanje, tudi zaradi podpore takratne oblasti, raz-mahnilo, članstvo se je širilo, vklju-čevati so se pričele tudi ženske.

Stoletnico bo društvo obeležilo s praznovanjem v začetku junija. Slav-nostno bo, saj so si za to priložnost že pred časom zastavili smele načr-te, ki so jih tudi uresničili – odprli bodo prizidek k svojemu gasilskemu

domu, kjer bo zaživel tudi muzej sta-re gasilske opreme. Predvsem pa jim bodo novi prostori služili za redne dejavnosti. Na prireditvi bomo izve-deli še več zanimivih podrobnosti iz bogate zgodovine „siuskih“ prosto-voljnih gasilcev.

Prostovoljno gasilsko društvo Selo pa je tudi danes nepogrešljiv in po-memben člen znotraj sistema zašči-te in reševanja. Je ena od enot javne gasilske službe Občine Ajdovščina, njen operativni okoliš so kraji Selo, Vrtovin, Črniče, Brje, Kamnje, Po-toče, Gojače, Malovše, Batuje in Ravne. So nujna „desna roka“ ajdo-vskim poklicnim gasilcem ob mno-gih intervencijah, kot so plazovi in druge naravne katastrofe, ki so v zadnjih letih postale stalnica. Dru-štvo je eden od enakovrednih petih članov Gasilske zveze Ajdovščina. Je pa tudi nepogrešljiv del življenja svojega kraja – člani so predvsem in takoj pripravljeni pomagati svojim sokrajanom in ljudem v nesrečah. V tistih prijaznejših časih pa sodelujejo v vseh krajevnih akcijah, mnogokrat so kar sami pobudniki in organiza-torji družabnih dogodkov. Tako se odnosi med krajani krepijo, življenje v kraju pa je lepše in bogatejše.

Narava na našem širšem območju že od nekdaj ne skopari z različnimi naravnimi posebnostmi, najsi bo to burja, ki odnaša strehe, suša, ki neti ogenj, ali pa preobilno deževje, ki sproža speče gromovnike na robu

Trnovske planote. Zato so uspo-sobljeni reševalci pri nas nujnost, tradicija prostovoljstva na področju gasilstva pa častivredna vrlina in ne-precenljiva vrednota. Prostovoljno gasilsko društvo Selo združuje preko 130 članov. Od tega kar 35 opera-tivcev, tistih torej, ki so tako-rekoč vsak trenutek v pripravljenosti. Ob svojem osnovnem poslanstvu – pri-pravljenosti na klic na pomoč – je društvo zaslužno za širjenje gasilstva v kraje, kjer ga še ni bilo. Izredne-ga pomena pa je tudi delovanje na področju ozaveščanja, preventive in predstavljanja pomena prostovolj-nega gasilstva otrokom. Sodelujejo na preventivnih prireditvah, kot je vsem ajdovskim šolarjem name-njena akcija Igrajmo se za varnost in drugih dogodkih, kot so različne gasilske vaje in predstavitve. In vzga-

jajo ter negujejo svoj lastni podmla-dek, naslednike, na katere prenašajo prav vse pomembne naloge, ki so si jih zadali v zadnjih stotih letih za naslednjih sto in sto let, predvsem pa vrednote, ki so za prihodnost ne-precenljivega pomena – nesebičnost, humanost in predanost.

Poudariti velja, da je ob vseh teh dejavnostih treba slediti tudi novo-stim v stroki, se izobraževati, opra-vljati vaje, ohranjati kondicijsko pri-pravljenost, tekmovati na gasilskih in drugih tekmovanjih in še marsi-kaj. Verjetno je treba prostovoljno gasilstvo kar živeti.

Za vso nesebično pomoč, ki so jo člani Prostovoljnega gasilskega dru-štva Selo razdali in za dober zgled mlademu rodu, ki nadaljuje njihovo poslanstvo, si zaslužijo Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina.

Anton Kreševec je rojen v de-lavski družini leta 1936 v Stomažu, v svoji vasi je začel tudi obiskovati osnovno šolo ter jo zaključil v ma-tični šoli v Dobravljah. V burnih in za takratno prebivalstvo težkih časih se je leta 1950 zaposlil v Tekstini. Po služenju vojaškega roka je, željan do-datnega znanja, nadaljeval šolanje najprej na Srednji tekstilni šoli Kranj, nato pa je delu opravil še Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. Leta 1968 je prevzel odgovornejše delo di-rektorja službe za logistiko v podjetju Meblo. Poročil se je v sosednjo vas Kamnje, kjer z družino živi še danes.

Anton Kreševec je od zmeraj druž-beno aktiven. Dejaven je na različnih področjih, ki jim je skupno delovanje v splošno dobrobit. Iz obdobja pred vojno za Slovenijo velja izpostaviti

vodenje Oddelka za obrambo v letih med 1986 in 1990 ter sodelovanje v takratnem Izvršnem svetu. Danda-nes pa je že četrti mandat svetnik v Občinskem svetu Občine Ajdovšči-na. V vseh teh letih je ob tem odgo-vorno nosil mnogo drugih funkcij, med drugim tudi vodenje in sodelo-vanje v različnih odborih in komisi-jah, nadzornih svetih občinskih pod-jetij in zavodov. Njegova značilnost je premišljenost pri razmišljanju, katerega cilj je vedno odločitev za ta-kšno rešitev, ki bo v dani situaciji naj-bolj koristna – za skupnost ali pa za posameznika, ki potrebuje pomoč. Zaveda se, da je znotraj omizja naj-višjega občinskega organa izvoljen predstavnik svojega lokalnega okolja ter veliko pripomore k razvoju le-te-ga. Zna prisluhniti ljudem in jim želi

s svojim delovanjem na pošten način pomagati, pa ne zgolj z besedami in veljavo, pač pa tudi z delom – je po-budnik in prvi prostovoljec na sku-pnih delovnih akcijah.

Anton Kreševec si vitalnost ohranja s planinarjenjem. Pa se tudi na tem področju ne zadovolji zgolj z vese-ljem ob koristni hoji, svežem zraku in čudoviti naravi, pač pa je dolgole-tni aktivni član in planinski vodnik Planinskega društva Ajdovščina ter pobudnik, ustanovitelj in vodja Pla-ninske sekcije Kamnje. To je edina krajevna sekcija znotraj ajdovske-ga planinskega društva, verjetno pa med vsemi sekcijami najbolj aktiv-na. Predvsem zaradi velikonočne-ga pohoda na Malo goro, ki je letos potekal že 14. in je privabil resnično veliko pohodnikov od vsepovsod. Vsakoletni dogodek pa je še mnogo več, saj je iz pozabe oživel stare zgod-be in navade. Pa stare fotografije, predmete in pričevanja, ki so na dan pohoda razstavljeni v stari šoli. Iz ideje in želje po stalnih druženjih je na planoti zraslo zavetišče, ki je pred dvema letoma dobilo celo ekološko pridelano elektriko. Predvsem pa so se skozi leta sodelovanja in organiza-cije med domačini spletli lepi in topli odnosi, na podlagi katerih nastajajo nove ideje za prihodnost. Tako so vi-sokogorski travniki na čudoviti pla-noti razgledne Male gore in njihove zgodbe iz preteklosti ohranjeni, brez bojazni, da jih bodo prerasli grmovje in čas. Pohodniki pa dobrodošli ka-darkoli, saj so poti tja gor vedno ure-jene in označene.

Svojo ljubezen do gora je prenesel na kolege iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ajdo-

vščina – Vipava, kjer opravlja od-govorno funkcijo člana nadzornega odbora. Člani združenja se skupaj s pridruženimi člani iz domače borče-vske organizacije že sedmič odpra-vljajo na odmevni spominski pohod od Vipavske doline do Triglava. An-ton Kreševec bo tudi letos najstarejši pohodnik 15 članske odprave, ki bo krenila na dolgo pot 3. julija, tokrat z nanoške planote.

Anton Kreševec je družbeno od-govoren človek, ki velik del svojega aktivnega življenja posveča iska-nju rešitev za boljše življenje v naši skupnosti ter krepitvi medsebojnih odnosov. S svojim delovanjem in vi-talnostjo nam je lahko v velik zgled. Za vse dobro delo se mu Občina Aj-dovščina zahvaljuje s podelitvijo Pe-tomajskega priznanja ter mu želi še veliko prehojenih poti.

Št. 2 • 17. maj 20118 Občinska priznanja

8AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Vokalna skupina Grlica Budanje

Osnovna šola Šturje, Ajdovščina

Edvard Lorencon Spominsko priznanje za življenjsko delo na področju razvoja letalstva v občini Ajdovščina bo Edvard Lorencon prejel na letalski prireditvi v jesenskem času.

Za dolgoletno bogatitev kulturnega življenja na področju zborovskega petja je prejelo Občinsko priznanje Občine Ajdovščina Društvo vokalna skupina Grlica Budanje.

Za obuditev Klemenčičevega lutkovnega izročila in bogatitev kulturnega življenja v občini je prejela Občinsko priznanje Občine Ajdovščina Osnovna šola Šturje, Ajdovščina.

Osnovna šola Šturje je zelo mlada šola, letošnjega 1.septembra bo skupaj s sprejemom pete gene-racije prvošolcev praznovala četrti rojstni dan. Pa vendar je skozi te štiri generacije pognala močne korenine, ki so si utrle svoje poti v vse sfere življenja našega mesta. Drevo, ki je šolski simbol,pa bogato rodi.

Šola se je namenila svoje redne de-javnosti povezati z okoljem, v kate-rem živi. Tako so se učitelji in učenci skozi dve šolski leti – 2008 in 2009 ter 2009 in 2010 – posvečali razisko-vanju življenja in dela Milana Kle-

menčiča ter časa v katerem je živel. To pomembno slovensko osebnost – utemeljitelja slovenskega lutkarstva, ki je začel ustvarjati v Šturjah – niso zgolj obudili, pač pa tudi zbudili za-nimanje zanj na širšem območju ter pridobljeno znanje uporabili za koristne in zanimive nove naloge. Umetnikovo ustvarjalnost, njegov čas ali pa njegovo rokodelsko delo in natančne zapiske, so vpletali v vse redne šolske dejavnosti ter tako še dodatno motivirali učence. Za takšen način dela pa je potrebnih veliko volje in priprav, vendar so

rezultati odtehtali vložen trud in čas. Najprej je prišlo zlato priznanje Turistične zveze Slovenije šolske-mu turističnemu krožku za nalogo Sprehod s Klemenčičevimi lutkami po Ajdovščini – zibelki slovenskega lutkarstva. Znotraj projekta je bil izdelan turistični spominek, lutka Pantalon. Nato je šola z velikim in odmevnim uspehom ter mnogimi uglednimi gosti pripravila osrednji dogodek ob 100. obletnici Klemen-čičeve prve lutkovne predstave. Na ta dan je bila, ob vseh drugih dejav-nostih, tudi premierno uprizorjena lutkovna predstava Mrtvec v rdečem plašču, posnetek prve Klemenčičeve predstave.

Osnovna šola Šturje se je skozi

raziskovanje življenja in dela Mi-lana Klemenčiča močno povezala s svojim okoljem, hkrati pa oživila izredno pomembno kulturno-zgo-dovinsko osebnost ter z odmevnimi projekti veliko prispevala k ohranitvi

narodnega bogastva in tudi k prepo-znavnosti naše občine.

Zato Občina Ajdovščina Osnovni šoli Šturje, Ajdovščina podeljuje Ob-činsko priznanje.

Življenje je glasba in glasba je življenje, je vodilo vsem mnogim pevkam, ki so se skozi tri desetletja zvrstile v Vokalni skupini Grlica iz Budanj. Začetki zasedbe segajo v leto 1980, takrat so se mlada budanjska dekleta pričela zbirati in prepeva-ti, dve leti kasneje pa so ustanovila društvo Dekliški pevski zbor Grlica Budanje.

Skozi čas se je v ženski pevski za-sedbi zamenjalo kar nekaj generacij, ne zgolj Budanjk, pač pa so v svoje vrste vabile tudi dekleta iz sosednjih vasi: Dolge Poljane, Žapuž, Ajdovšči-

ne, Vipave, Lokavca, Dupelj, Vrhpo-lja, Sanabora, Goč. Takšna sestava je še razgibala in popestrila delovanje. Mnogo zaslug za nastanek in obstoj Grlic ima dolgoletni zborovodja Stojan Koren, ki je večino sobotnih večerov v 25-letnem sodelovanju z zborom preživel na vajah ter dekle-ta učil lepega ubranega petja. Svoje sodelovanje z dekleti pa je zaključil s prejemom zlate Gallusove značke Javnega sklada za kulturne dejavno-sti Republike Slovenije na slavno-stnem koncertu ob 25. obletnici Gr-lic. Odlikovanja so pevke vesele, še

raje pa se spominjajo pomembnega dosežka ob desetletnici – takrat so bile Grlice v mesečni akciji Primor-skih novic izglasovane za najbolj pri-ljubljen zbor na Primorskem.

Po Stojanu Korenu je za kratek čas vodenje zbora prevzela Andreja Rustja, danes pa dekleta pojejo pod vodstvom Katarine Kodele Zadni-kar. Zbor šteje 14 članic, v najboljših letih pa jih je bilo okoli dva ducata. Zasedba že vrsto let redno sodeluje na občinskih in regijskih pevskih re-vijah ter se z veseljem odzove pova-bilu k sodelovanju na različnih dru-žabnih srečanjih.

Posebnosti ali pa značilnosti idi-lične vasi Budanje, odkoder prihaja Vokalna skupina Grlica, so bogato

kulturno dogajanje, želja po ohranja-nju dediščine in velika ustvarjalnost domačinov. Grlice so torej nujni se-stavni del družabnega življenja svoje vasi, prelestna protiutež domačim

fantovskim zasedbam in čudovita popestritev zborovskega in kultur-nega življenja naše občine nasploh. V zahvalo jim Občina Ajdovščina izroča Občinsko priznanje.

Edvard Lorencon se je rodil 15. oktobra 1927 v Gorici, danes živi v Vipavskem Križu. Njegovo življenje je tesno povezano z letenjem. Za le-talstvo se je začel zanimati že kot di-jak. Priključil se je goriškemu aero-klubu, kjer je bil zelo dejaven mode-lar, z jadralnimi modeli je nastopal tudi na tekmovanjih. V tem obdobju je pričel z gradnjo enosedežnega jadralnega letala San Ambrigio, ki ga zaradi novih izzivov ni uspel do-

končati. Po številnih izobraževanjih in tečajih jadralnega letenja je v letu 1950 opravil osnovni tečaj za mo-tornega pilota in se s tem povsem zapisal letalstvu. Leta 1957 je v Aj-dovščini začela delovati letalska šola, Edvard Lorencon pa je postal njen upravnik. Istega leta je ajdovsko le-tališče dobili tudi hangar, ki je za naš kraj pomenil začetek vzpona in ra-zvoj letalstva ter letalske šole. Uprav-nik se je zavedal pomena varnosti,

zato so bila letala dobro vzdrževana, sam je vodil obnove nekaterih.

Lorencon je delo upravnika in ka-sneje direktorja Letalskega centra Ajdovščina opravljal vse do upokoji-tve v letu 1978. Nato pa se je posvetil strasti iz mladosti – gradnji letal. Iz-delal je letalo Bagalini, nato še KR-2, s katerim je najprej letel v Bovcu, v drugi polovici devetdesetih let pa se je z njim vrnil v Ajdovščino. Za po-trebe podjetja Pipistrel je izdelal več letalskih vijakov.

Letalska pot je Edvarda Lorencona vodila po številnih krajih v Sloveniji, pa tudi izven njenih meja – letel je na 96 letališčih v devetih državah. Leta 1999 je bil na skupščini Aerokluba Josip Križaj imenovan za častnega

člana. Za zasluge in življenjsko delo, ki ga je Edvar Lorencon posvetil ra-

zvoju letalstva v občini Ajdovščina se mu podeljuje Spominsko priznanje.

Št. 2 • 17. maj 2011 9Gospodarstvo

9AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Podjetje je bilo na zadnjem tek-movanju European Business Award izmed 15.000 evropskih podjetij iz-brano za najinovativnejše evropsko podjetje, je dobitnik zlate medalje na 22. bienalu industrijskega obliko-vanja za dvosedežno jadralno letalo Pipistrel Taurus Electro, prav to le-talo pa je osvojilo tudi Lindbergovo nagrado za najboljše električno leta-lo. Vmes se je zgodila še vrsta drugih uspehov, nenavadnih projektov, nazi-vov, nominacij, zmag in naslovov – v Pipistrelu se stalno kaj dogaja.

Zadnja novica, ki prihaja iz naravi zelo prijazne tovarne letal na robu na-šega mesta pa pravi, da je Pipistrelov Taurus G4 pripravljen na nove izzive na naslednjem tekmovanju ameriške agencije NASA – 2011 CAFE/NASA Green Flight Challenge. Potegovalo se bo za dve nagradi – glavna je vre-dna 1,65 milijona ameriških dolarjev, čez nekaj tednov pa bo potekalo tudi tekmovanje EAA Airventure Electric Flight Challenge s 60 tisoč dolarjev vredno nagrado. Na obeh dosedanjih Nasinih tekmovanjih - v letu 2007 je

potekal izbor letala, ki bi lahko najbo-lje nadomestil avtomobil, v letu 2008 pa so iskali splošno najboljšo letalsko tehnologijo – je domače podjetje brez večje konkurence zmagalo. Letošnji izziv pa išče najboljše letalo, ki je zmožno preleteti 100 milj s povpreč-no porabo manj kot 1 galono goriva.

Na kratko smo poklepetali z direk-torjem Pipistrela, Ivom Boscarolom, ki je lastnik, duša in glavna gonilna sila podjetja.

Za začetek vprašanje za športnika – pred vami je tekmovanje, kakšni so občutki, kako ste pripravljeni in kakšne rezultate pričakujete – bo Ajdovska ekipa ohranila naslov naj-boljše? Verjamem, da imamo najbolj-šo ekipo in tudi zelo konkurenčno leta-lo. Če ne bi verjel, da bomo zmagali, se ne bi niti prijavil, niti vložil skoraj pol miljona v projekt in izdelavo letala.

Tehnološki razvoj na vseh podro-čjih gre z neverjetno naglico naprej. Že vaše vizije, ki so pred časom de-lovale precej znanstvenofantastič-no, so uresničene. Je še prostora za nove ideje? Ima Pipistrel končni

razvojni cilj ali svoje načrte spro-ti prilagaja svetovnim razvojnim trendom, ali pa jih morebiti celo narekuje?

Razvoj se ne bo nikdar ustavil, ker bi to pomenilo propad človeške civilizaci-je. V tistem trenutku ko Pipistrel ne bo več imel novih idej in previsokih ciljev, bo tudi z njim konec. V letalstvu naši proizvodi postavljajo standarde na več področjih, zlasti na področju električ-nih letal.

Kljub prepoznavnosti v svetu osta-jate v Ajdovščini, proizvodnjo pa vendarle selite v bližnjo Italijo. Zna-ni ste po svoji pripadnosti našemu kraju, pa vendar – ali vam domače okolje ponuja dovolj širine za ude-janjanje vaših vizij?

Prvo kot prvo – proizvodnjo širimo v Italijo, ne selimo. Obstoječa dejavnost v Ajdovščini ostaja tukaj. Dejstvo pa je, da je za našo dejavnost-letenje v Ajdovščini preveč dni na leto burja, da ne moremo od ministrstva za obram-bo kupiti terena za postavitev nove tovarne in resnici na ljubo sem žal že sedaj preveč Ajdovcem trn v peti, in jih ne bi rad še dodatno dražil.

Ajdovski netopir osvojil svet Svetovni spletni brskalnik Google je pod geslom „Pipistrel“ našel 144 tisoč pravilnih rezultatov, katerih vsebine tako ali drugače govorijo o tovarni letal v Ajdovščini.

Polnoletnost podjetja GT Podgornik Zoran Podgornik je gradbinec, znan tudi po posebnih pristopih in inovativnosti znotraj svoje stroke. 10. maja 2011 je praznoval polnoletnost svojega podjetja GT Podgornik, ki zadnja štiri leta domuje v novi poslovni stavbi znotraj Obrtne cone Črniče.

Družabno in zmagovito

Drugi konec tedna v maju je na dvorcu Zemono potekal že peti fe-stival Okusi Vipavske. S svojimi najboljšimi vini se je predstavilo 42 vinarjev iz Zgornje Vipavske doline, letošnji gostje so bili štirje vinarji iz

sosednje Italije (po dva iz pokrajin Triedent in Gornje Poadižje). Pre-vladovale so sveže vipavske sorte, ze-len, pinela in klarnica. Letošnja rde-ča nit festivala je bil Vipavski pršut in ostale suhe mesnine, ki so priso-tne v tradicionalnih vipavskih jedeh. Ponudbo vinarjev je pod zunanjimi arkadami dvorca popestrila še Vipa-vska tržnica, na kateri so svoje sire in mlečne izdelke ponujali vipavski si-rarji (Ovčjereja in sirarstvo Kandus iz Vrtovina, Sirarstvo Orel iz Šmarij, Kmetija Koren iz Budanj in Mle-karna Vipava), med in vse v zvezi z njim čebelarstvo Lisjak, oljčna olja Kmetija Bojanc, domače marmela-de, sadne sirupe in zeliščne likerje domačija Majerija iz Slapa, domače piškote in drugo pecivo Pekarna Je-žek iz Lokavca ter letošnji gost, tar-tufar Vinko Šavle iz Istre. Ob njih pa so se predstavili še Fructal, Mlinotest in Peloz. V okviru festivala so pote-kale tudi tri delavnice; prvo je na temo »Iz nuje rojeni v dobroto spre-menjeni« pripravil Toni Gomišček, v ponedeljek je Boris Jež predaval o

Vipavskem pršutu. Posebno dožive-tje pa je bila kulinarična delavnica kuharskega mojstra Petra Brunela iz Italije, nosilca zvezdice Michelina, ki je predstavil Pomen suhomesnatih proizvodov Tridentinskega – Gor-

njega Poadižja v tamkajšnji sodobni kulinariki. Festival je v dveh dneh obiskalo nekaj več kot 500 ljudi, naj-več seveda domačih, precej je bilo tudi Italijanov in Avstrijcev. Za leto-šnji kulinarični del festivala je poskr-bel prej omenjeni kuharski mojster iz Italije, ponudbo pa je dopolnil še tamkajšnji gostinec Tomaž Kavčič, ki je pripravil festivalsko jed – rezan-ce s pršutom ter seveda ponudniki turističnih kmetij v Vipavski dolini ter gostje iz drugih delov Slovenije. V nedeljo so se predstavili Frlanova kmetija iz Vogrskega, Meso Kamnik, Vinogradništvo in vinarstvo Keltis z Bizeljskega ter Ošterija Debeluh iz Brežic. Ponedeljkovo kulinarično ponudbo festivala pa so pripravili Gostilna pri Lojzetu z Zemona, Tu-ristična kmetija Abram z Nanosa ter Turistična kmetija Arkade iz Črnič s svojimi odličnimi domačimi izdelki.

Razvojna agencija ROD kot or-ganizatorka festivala je tudi letos pridobila del potrebnih sredstev iz evropskega programa Leader.

Aktualni uspeh podjetja pripi-suje 176 urnemu delovniku. Pra-

vi, da še nikoli niso imeli toliko dela, kot ravno sedaj. 20 njegovih zidarjev dela po 8 ur na dan, tako da jim ostaja časa za družino in počitek, zato lahko dobro delajo, storitev je kakovostna, računi pa pošteno poravnani in krog dobrega poslovanja je sklenjen. Stavi na domače delavce, ki poznajo pogo-je narave te dežele in znajo opravljati svoje delo - zidati. Zoran meni, da je prav ta poslovna odločitev - človeški odnos do sodelavcev, omogočila pod-jetju, da preživi tudi v teh težkih časih gospodarske krize.

Obrtna cona Črniče, ki je že prije-tno živahna, je še ena od uspešnih Zoranovih poslovnih idej. Razprše-nost obrtnih in poslovnih con po vsej

občini je zagovarjal že kot ajdovski občinski svetnik dva mandata nazaj, takrat mu je uspelo zagnati načrte, za katere se je izkazalo, da so še kako pravilni. Danes mu nikakor ni žal, da je vložil v odkup zemljišč v Črničah ter jih kar sam pričel komunalno urejati, kasneje pa je k projektu pri-stopila tudi občina.

Podjetje je v letu 2000 pridobilo znak kakovosti v graditeljstvu Ohra-njanje kulturne dediščine Gradbene-ga inštituta ZRMK za izvedbe kritin. Vešči so tudi v pripravi zahtevne do-kumentacije, potrebne za gradbene projekte, ki se potegujejo za evropske subvencije. Zato gradijo veliko raz-ličnih turističnih objektov, so pa na-sploh strokovnjaki za naše, vipavske strehe.

Čeprav ima podjetje dela dovolj, se Zoran Podgornik zaveda težavnosti položaja celotnega gradbenega ceha. Meni, da dolina potrebuje veliko gradbeno podjetje, ki vleče za seboj kup manjših obrtnikov in storitvenih dejavnosti: »Smo na skupnem vlaku, rabimo Primorje, pa tudi takšna pod-jetja kot je Marc, ali kot smo mi, pa s 5 zaposlenimi in samostojne obrtnike,

ne nazadnje in v manjši meri tudi »šu-šmarje«, očitno družba brez sive eko-nomije ne more funkcionirati.« Zoran Podgornik se je »kalil« na Primorju in je podjetju še danes hvaležen za veliko koristnih izkušenj, ki si jih je tu pridobil.

Pa načrti za prihodnost? Zoran meni, da je potrebno iz razmišljanja o poslu in dobičku preklopiti na razmi-šljanje o delu, da je delu potrebno dati mesto, ki mu pripada. Da je potrebno pričeti ceniti delo, kot smo ga nekoč. Zaveda se, da kriznega obdobja še zdaleč ni konec ter za letošnje leto ne načrtuje dobička, pomembno je, da podjetje obdrži delo in tako tudi preživi. Zato je v sodelovanju z doba-vitelji prilagodil cene svojih storitev investitorjem.

Zoran Podgornik stavi na dobre, človeške odnose med vsemi sodelu-jočimi v poslu, stavi na kakovostno opravljeno delo, ki naj bo brez slabe vesti tudi pošteno plačano. Sliši se idealno za obdobje, ki ga preživlja-mo, vendar podjetje GT Podgornik to strategijo prav sedaj uspešno ure-sničuje.

Okusi Vipavske 2011

Sanda Hain

Andreja Vister

Sanda Hain

Marko Nagode

Mar

ko N

agod

e

Obrtno-podjetniška zbornica Aj-dovščina se je odzvala povabilu zavarovalnice Triglav in se s svojo nogometno ekipo udeležila družab-nega nogometnega turnirja, ki je potekal v Biljah. Ajdovci so se poleg pregovorne družabnosti izkazali tudi

po borbenosti, saj so bili najboljši v konkurenci ekip svojih kolegov iz Nove Gorice in Tolmina, podjetja Triglavka, sodelovala pa je tudi slo-venska vinska reprezentanca.

Sam

o Tr

ebiž

an

gmh

Arh

iv P

ipis

trel

sh

Št. 2 • 17. maj 201110

nadstropju žarijo Kramolčeve slike, ki jih je slikar podaril galeriji in ki bodo kasneje kot stalna postavitev našle svoj dom na Prevaljah, v me-stu, ki nosi živ spomin na slikarje-vega očeta in njegovo delo. Korpus slik iz donacije, motivno vezanih na tihožitje in predvsem portret, je z nekaj izjemami nastajal v obdobju zadnjih petnajstih let. Med njimi ni najti niti ene krajinske podobe, ki je prevladovala v Kramolčevem opusu in ga predstavljala kanadski publiki. Slikar je, kot pravi direktor Koroške galerije likovnih umetnosti Marko Košan, v slikanju po živem modelu »z izjemnim občutkom za barvo in njen psihološki izraz« ustvaril »ne-pregledno množico del«, ki z »neusa-hljivim slikarskim temperamentom … manifestativno uprizarjajo ko-loristični »tour de force« izbrušene slikarske veščine«. Njegov »utripajo-či, osvobojeni kolorizem kot zadnje poglavje dolgoletnega sproščenega, a dovolj natančnega iskanja ravnotežja med estetiko (kompozicijo in detajli) ter izraznostjo, je našel iztek v teko-čem in rutiniranem obvladovanju materiala in metierja…«.

Tokratni skupni projekt Pilonove galerije in Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je pov-zemal iz celotnega likovnega ustvar-janja umetnika. Kramolčeve risbe, ki so večidel nastajale v koncentra-cijskem taborišču Gonars, so bile postavljena na ogled 4. maja v go-riški galeriji Ars. Razstavljena dela, izbrana iz serije, ki jo poleg posa-meznih risb, ustvarjenih pred in po internaciji, hrani Pilonova galerija, gredo po besedah dr. Mislejeve »od hitrih zapisov, ki kažejo vsakodnevno življenje za žico – največkrat s svinč-nikom ali kredo, do povsem zgrajenih in dokončanih podob s tušem, ki so v nekaterih primerih nastale neposre-dno po prihodu domov.« Formalno dovršena izrisanost človeške figure in pretresljivost podob mučenih in-ternirancev se ujeta na papir kot »vr-hunski likovni protest proti trpinče-nju« ozira k Goyevim legendarnim podobam. Cikel zaključuje simbolna risba Sizifa, ki »kot prispodoba člove-ka nosi hudo breme in je obsojen na večno ponavljanje napak.«

Za razstavo v ajdovski galeriji je dr. Mislejeva izbrala okrog 70 del iz za-jetnega opusa avtorja »črte iz srca«, ki sega vse od skice in bežnega za-

pisa do zaključenih samostojnih del. Zajema iz motivno raznolikega sveta avtoportreta in portreta, vedute in krajine, podob beguncev in delavcev, iz kavarniškega okolja ter tistih, ki v svoj izraz vpletajo tudi simbolistično noto. Prav posebno mesto v Kramol-čevem opusu zavzema ženska figura. »Človeška figura je konstanta v Kra-molčevem opusu, zelo redki so ab-straktni motivi, še ti so v glavnem pri-prave na grafike, linoreze in lesoreze. V doživetih vedutah kanadske krajine nastopajo tudi cvetlice in drevesa, ki se jeseni prelijejo v goreče bakle …«

je v spremljajočem katalogu zapisala dr. Irene Mislej.

Dr. Mislejeva je v svojem nagovo-ru obiskovalcem na odprtju podala razloge za Kramolčevo razstavo na Pilonovi domačiji – kljub temu, da je bil »ljubljanska srajca«, sodi zara-di matere Tolminke ter internacije v Gonarsu tudi v naš prostor.

Razstavo Božidarja Teda Kramol-ca, ki jo je odprl dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence po svetu, si v Pilonovi galeriji lahko ogledujete do konca maja. Tanja Cigoj

Kultura

Petkovo odprtje je bilo zaključ-no dejanje zgodbe, s katero je Kra-molc skozi svoje likovno ustvarjanje ponovno približan slovenski publiki. Njegova dela smo si pred desetle-tjem že lahko ogledovali na Pilonovi domačiji, ko se je v treh slovenskih galerijah (Celje, Slovenj Gradec in Ajdovščina) zgodila njegova retro-spektivna razstava. Prvič pa se je pri nas slikarjevo ime, sicer priznano znotraj kanadskega likovnega pri-zorišča, pojavilo med umetniki na razstavi v Novem mestu leta 1990. Skupinska razstava, na kateri so bili predstavljeni v tujini uveljavljeni slo-venski umetniki in arhitekti: Bogdan Grom, France Gorše, Gregor Peru-šek in Ivan Jager iz ZDA, Bara Re-mec in Viktor Sulčič iz Argentine ter

Stanislav Rapotec iz Avstralije, je bila prvo udejanjenje projekta, začetega pred tridesetimi leti v kabinetu dr. Naceta Šumija, profesorja na ume-tnostnozgodovinski katedri ljubljan-ske Filozofske fakultete. Preučeva-nju slovenskih izseljenskih likovnih ustvarjalcev, ki so iz kakršnegakoli vzroka zapustili Evropo, se je posve-tila dr. Irene Mislej, ki je Kramolcu že v letu 1991, tik pred slovensko osamosvojitvijo, pripravila samo-stojno razstavo v galeriji Slovenijales v Ljubljani.

Prva izmed treh predstavitev je do-živela odprtje v petek, predzadnjega dne aprila, v prenovljenih prostorih slovenjgraške Koroške galerije likov-nih umetnosti. Na stenah tamkaj-šnjih razstavnih prostorov v prvem

Slikar in pisatelj Božidar Ted Kramolc je bil rojen leta 1922 v Podgo-rici nad Šentvidom pri Ljubljani v družini muzikologa Luke Kramolca, profesorja glasbe na ljubljanskih gimnazijah ter matere Marije, ki je bila po očetu moravske krvi (njen dekliški priimek je bil Wyzovrek) iz Tolmi-na. Mladega Kramolca je že na ljubljanski realki vleklo v umetniške vode in ker so mu bile zaprte poti v Zagreb ali Prago, je v letu 1941 pri prof. Jožetu Plečniku vpisal študij arhitekture, ki pa ga je po dobrem letu opu-stil. Slikarstvo je študiral najprej pri Božidarju Jakcu (1940-1943), med leti 1942-1944 pri Mateju Sternenu, nato pa je – kot tudi številna danes znana imena v slovenski umetnosti - postal učenec Goršetove risarske šole. Med vojno je bil Kramolc dvakrat interniran v fašističnem koncentracijskem taborišču Gonars, kjer se je, kot je opisal sam, »na lastne oči – pa na lastni koži – prepričal o grozotah vojne in revolucije« ter se »dokončno odločil za slikarstvo«. Z bratom Nikolajem sta se tik pred koncem vojne umaknila na avstrijsko Koroško, kjer je tri leta čakal na vizo za Kanado, za katero je moral kot »umetnik« zaprositi dvakrat. Ob prihodu v Kanado leta 1948 ga je – tako kot vsakega novoprišleka – čakala »enoletna rabota na štreki«, delo pri izgradnji kanadske železnice. Leto pozneje je bil sprejet na Onta-rio College of Art, kjer je diplomiral v letu 1951.

Do upokojitve v letu 1988 je Kramolc opravljal poklic oblikovalca no-tranje opreme v arhitekturnem biroju, nameščenem v prostorih enega od petih črnih nebotičnikov Toronto Dominion Centre. Vmes se je poročil in v zakonu sta se mu rodila dva sinova. In neprestano in vztrajno je slikal – ob večerih, vikendih in počitnicah – ter se predstavljal na številnih oseb-nih razstavah širom Kanade ter v ZDA. Svojo prozo in poezijo je objavljal predvsem v slovenskem tisku v Argentini, leta 1992 pa je pri Mladinski knjigi izdal zbirko črtic Podobe iz arhivov. V Sloveniji so do danes izšli tri-je Kramolčevi romani – njegov Tango v svilenih coklah (Nova revija, 2002) je bil v letu 2003 nominiran za prestižno nagrado Kresnik.

Božidar Ted KramolcPilonova galerija je z razstavo Božidar Ted Kramolc, Risarski opus, v petek, 6. maja, zaokrožila niz treh predstavitev opusa kanadskega Slovenca.

foto

: Prim

ož B

rece

lj

foto

: Prim

ož B

rece

lj

Cici umetnije – desetičV sredo, 20. aprila so se v Pilonovi

galeriji predstavile 10. Cici umetnije, ki so bile v Ajdovščini na ogled posta-vljene do zadnjega dne aprila.

Državna bienalna likovna priredi-tev, ki se je pred dvajsetimi leti rodi-la v sodelovanju z uredništvom revij Ciciban in Cicido, je tudi tokrat izbi-rala med likovnimi izdelki, ki so jih na natečaj poslali predšolski otroci in učenci prvega triletja osnovne šole. Strokovna komisija (dr. Tomaž Zu-pančič s Pedagoške fakultete Maribor, dr. Tonka Tacol s Pedagoške fakultete Ljubljana, akademska kiparka Alenka Vidrgar ter akademski slikar Azad Ka-rim) je presojala med letos po številu izjemnimi 4847 prejetimi deli otrok iz

241 osnovnih šol, 170 vrtcev in 5 za-vodov za izobraževanje in usposablja-nje otrok s posebnimi potrebami ter 32 posameznikov. Njihova merila kot so inovativnost, drznost ideje, izvir-nost, radovednost in domišljija ma-lih ustvarjalcev, so narekovala izbor – nagradili so 15 del, enakovredno porazdeljenih med tistimi prispelimi iz vrtcev ter onimi iz osnovnih šol, priznanja pa so razdelili med več kot sto otrok in skupin. Podelitev nagrad se je odvijala v ljubljanskem Etnograf-skem muzeju, kjer si bo razstavo moč ogledati do 10. junija, v septembru pa se bo slednja selila v Galerijo Grad v Slovensko Bistrico. Tanja Cigoj

Mat

jaž

Slej

ko

10AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Št. 2 • 17. maj 2011 11V spomin Ičetu

11AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Samo o svojem odnosu do njega morem govoriti v tej bridki uri, samo o tem, kako sva prehodila pot od dijaka na ajdovski gi-mnaziji do sogovornika po končanem študiju in njegovi vrnitvi v Ajdovščino. Samo o tem lahko govorim, kako me je vključeval v svoje načrte o razmahu kulturnega življenja v domači občini, o najinih poklicnih odmikih, o trenutku, ko je naročil, zdaj boš pisala, in strahu in negotovosti, kako bo ocenil napisano. Samo o poti, na kateri je dijak postal učitelj svoji učiteljici.

Iče je v učilnici, športnik, vedno bolj v literaturi, predvsem po-eziji, vedno bolj usmerjen v naše skromno ustvarjanje gledali-šča, v besedne igre in skupne sanje, kaj bi se dalo napraviti, če se ne bi učiteljica, ki je komaj zapustila svoje šolske klopi, morala toliko pripravljati, če bi čas bil drugi, če ne bi oni morali dela-ti druge reči, predvsem pa živeti, biti mladi, se predajati prvim ljubeznim, prvim prepovedim, prvim iskanjem svojega bistva in biti, vsemu prvemu, ki je obenem tudi edino in poslednje.

Vidim ga soparnega junija 1972, ko sedi pred maturitetno komisijo: zagrmelo je in zabliskalo se je, vlil se je nevihtni dež, med stresanjem neba sva zaključila govorjenje o Jenku in začel je iskati francosko besedo za pristanek letala. Mučil je slovarsko muko, med grmenjem mu ni pomagala njegova stalna spremlje-valka blaga ironija, besede aterrir, pristati, prizemljiti se, ni bilo. Ne takrat in nikoli več.

Slišim ga, kako govori o predavanjih, mlada učiteljica sem hotela vedeti vse in mnogokrat je hudomušno pripomnil, da je moje spraševanje hujše od izpita na najinih skupnih oddelkih filozofske fakultete, slavistiki in primerjalni književnosti. Segal je na moje knjižne police, odbirala sva dvojnike, Pirjevčevo raz-pravo o poeziji, dopolnjevala svoja vedenja in razčiščevala ugan-ke, ki sva jih komaj doumela.

Uziram ga, kako v svoji pesmi sedi nad dolino, sončen jesenski dan leta 1976 je, spokojnost dneva motijo zvoniki, ki se s svo-jo višino kosajo z orumenelimi topoli, samotna ženska prehodi travnik in se kot črna pika izgubi v grmovju.

In vem: zanj ni bilo drugega sveta razen tega, njegove doline, zelene in bujne, skrotovičene od burje, ožgane od sonca, napoje-ne z vodo tisočerih izvirov, ki curljajo, šumijo, bruhajo iz globin gore nad njo.

»Od ognja, do vode, zemlje in zrakaga pelje pot, pregledovalca življenja,nesmrtnega nosilca smrtnosti,iskalca noči in jutranje zarjev rosi svojih hrepenečih dlani.« (Kresnikovanja, V pajčolanu).

Jutranja zarja v njegovih hrepenečih dlaneh je bilo vse delo v ZKO, njegovo vedenje, da človek ne živi samo od kruha, am-pak najprej od božje besede, od kulture, ki ni samo igra in petje, glasba in gledališče, knjiga in slika, ampak prebujena zavest o samem sebi in enakovrednost vsega, s čimer človek raste v sre-čo, večni iskalec, nepomirjen in nikoli u-mirjen iskalec samega sebe. Jutranja zarja so bile drobne pike, ki prek travnika izginja-jo v grmovju, vse enakovredne, vse vredne spoštovanja v svo-jem snovanju, kateremkoli in karšnemkoli, le da sta iskanje in snovanje. Zato sta bila prvo tajništvo ZKO in drugo, po novem, ZDKO v Ajdovščini prežeta s spoštovanjem vseh, ki jih žene kaos vsakega jutri, ki vedo, da z vsem, kar so, pevci, igralci, glas-beniki, likovniki, lutkarji, kaos urejajo v nov, nemirni in ustvar-jalni nered, iz katerega se lahko hipno rodi urejenost vsakega živega bitja. Zato sta bila prvo vodenje Zavoda za kulturo in se-danje vodenje Lavričeve knjižnice želja uskladiti vse mnogotere želje izvajalcev in uporabnikov, bila sta želja zabrisati umetno in za potrebe dnevne politike ustvarjeno mejo med tistimi, ki ustvarjajo, in tistimi, ki naj bi ustvarjeno sprejemali. Človek je en sam: pot k notranjemu zadovoljstvu vodi samo prek zdru-ževanja ustvarjanja in sprejemanja. V trenutku, ko sprejemaš, si ustvarjalec.

Izjemno tankočutno se je zavedal vloge lokalnih medijev, ra-dia Nova, Latnika in Prepiha. V lokalnem mediju se mora člo-vek doline prepoznati, videti samega sebe, svoje delo in gibanje, svoja stremljenja, njihove uresničitve ali tudi zatemnitve, svoj korak nazaj in korak naprej. Korak naprej: tudi v govoru, pisa-nju, ustvarjanju oddaj in časopisa, enega ali drugega. V besedi, govoru, v razvijanju misli, oblikovanju zamisli v spoštljivo spo-ročilo do bralca in poslušalca. Zato je nujno mentorstvo, stalno učenje, mentorjevo vzpodbujanje. Ičetovo mentorstvo je bilo ve-dno ljubeznivo, zavito v šalo, a strokovno dosledno, z izjemnim

čutom za govorjeno in pisano besedo. Njegova vodenja tisoče-rih prireditev, njegovo sodelovanje z zbori, predvsem z zborom Srečka Kosovela, njegove predstavitve literarnih del, vzpodbu-de ljudem, ki pišejo, zapisi o delih so razodevala njegovo širo-ko znanje, predvsem pa spoštovanje človeka, s katerim je delal. Od trenutka, ko je v dolino stopil kot kulturni delavec širokih razgledov in misli, do trenutka, ko je njegovo delo omahnilo, je ustvarjal vzorec ravnanja: biti spoštljiv do človeškega dela.

Je bil homo politikus, politični človek? Bil je, a tak, da ni bil ve-dno po volji političnim ljudem. Zanj je bila politika ustvarjanje sveta, v katerem bo človek človeku brat. Politika brez pesniške, to je človeške dimenzije, zanj ni obstajala. Iz vseh gibanj, strank in drugih reči se je umaknil, ko je zaslutil, in v pesmi ubesedil:

»Merkur, veliki bog modernega življenja,goslač in tat, ki s strunami zavaja norce, naivneže preproste, polne hrepenenja,z nasmehom baše v svoje malhe težke novce.«(Kresnikovanja, Deset zapovedi).

Da je bila njegova vera v boljši svet naivna? Bila, a zanj edina možna. Samo to vero je imel in bil je njen zvesti izpričevalec in vernik: govoril jo je v vseh Latnikovih in Prepihovih uvodnikih, v komentarjih dolinskega življenja in odsevov globalnega sveta v tem malem kotlu, kjer se vsi poznamo in vsi vemo o drugih vse. Vztrajal je, čeprav je dobro vedel, da za njegovo glavo čaka kje kak skriti kol. Svoj edini politični in človeški program je za-pisal v Kresnikovem šepetu, zaključni pesmi Desetih zapovedi v pesniški zbirki Kresnikovanja.

»V dobro v sebi veruj, bog vseh bogov,lepot ne skruni, ki ti jih ponujam.Posveti se skrivnostnim čarnim muham, dedič mojih nepredvidljivih vetrov.

Ne znašaj se nad mojimi otroki,ne ruši nemarno vseh mojih meja.Moje je tvoje! To naj večno velja.Resnico bruhnejo dežni potoki,

... zavito v tanki, lažni pajčolan,na breg prihodnjih iger, …«

In bil je tako osveščen politični človek, da je vedel, kako je re-snica zavita v tanki, lažni pajčolan. In bil je tako naiven politični človek, da je znal odpuščati, celo pozabljati, da je znal iti preko hudega in iskal v vsem svetlobo. Če rečem, da smo mu za vse to hvaležni, vse organizacije, za katere je delal, vse smeri, ki se jim je razdajal, vsi, ki smo občani te občine, občina sama kot oblast in institucija, vsi, ki smo pike na njegovem travniku, a pike, v katerih vidi enakovredno človeško, slutim njegov zamah z roko, vidim žalost v njegovih očeh, grenak nasmeh, ki se razširi v gr-leni smeh, iskre švigajo izpod črnega klobuka in slišim besede:

»Saj nič nočem od vas, mir mi dajte s svojimi božjimi zdrahami, hvaležni bodite sebi, če uspete v dobrem!«

»Tja k robu me vleče magična sila, med reveže, norce in med berače,«

je zapisal v pesmi Na robu. Kljub vsemu delu, kljub vsemu uspešnemu delu za drobne pike na travniku je ostal »samohodec, obstranec in izoliranec, ki je zahteval svobodo, in to radikalno. Že zgodaj se je uprl, vsemu, kar je dišalo po normiranih pred-stavah in družbenih predpisih, ki vodijo v prisilno prilagajanje.« (Vospernik o Valentinu Omanu). Nikomur ni dovolil, da bi ga postavljal na rob in metal vanj kamenje ponižanja. Na svojem lastnem robu, pol v senci in pol v soncu, v svojem nenarejenem boemstvu, je ostajal pokončen, odporen na vetrove, ki so v času njegovega ustvarjanja pihali v človeške plašče. Tudi za ceno svojih najglobljih sanj. Tudi za ceno odpovedi najglobljim hote-njem, tudi za stisko, v kateri je napisal:

Komu naj še obljubim topel stisk roke, ko je srce polno in prazno že preživetega?(Kresnikovanja, Sneg).

Bil je zapriseženi nasprotnik svojega notranjega žara in sodela-vec nemira. V samoti pa je znal zgnesti svoj (novi) vedri obraz, znal je, v najtišji samoti biti otrok s svojimi otroki, z Borutom, Urško in Milo Ivano. Znal je biti dober človek vsem, ki jih je imel rad. Znal je biti prijatelj, brezkompromisen, znal je biti po-slušalec, znal je v izobilju dajati. In na svojem robu je vedel:

Koliko nemira nosim v sebi, poti neizhojenihin brazd neposejanih.

Koliko sonca in kipenja,koliko noči in hrepenenja.

In koliko življenja in koliko trpljenja in koliko smrti –moje smrti. (Kresnikovanja, V izobilju).

Zdaj smo tu, poslavljamo se od dragega prijatelja, sodelavca, nenamernega učitelja, iskalca noči in jutranje zarje, sočustvu-jemo z njegovimi dragimi in sami s sabo, izročamo ga njegovi dolini in ljubljeni Cesti.

Počivaj v miru, dragi Iče!Ivana Slamič

Slovo od Ivana Mermolje – Ičeta na pokopališču v Vipavskem Križu Vipavski Križ, 7. 5. 2011

Št. 2 • 17. maj 201112 Dogodki in odmevi

12AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Simboliko kresovanja so želeli izkoristiti predvsem za prikaz svoje dejavnosti, saj kurjenje v naravi spa-da med osnovna taborniška znanja. Izkazalo pa se je, da so Ajdovci željni tovrstnih dogodkov in so se množič-no odzvali povabilu, tudi zato, ker so taborniki kres „popoprali“ s koncer-tom nadvse primerne ženske vokal-ne zasedbe Kombinat.

Pričelo pa se je s taborniškim obredjem ob ognju, ki ga je ob mra-ku zakuril najbolj zaslužen za pri-reditev, Matevž Brataševec. Gorel je mogočno in županov nagovor naredil še udarnejši. Gorel je vse do konca koncerta in navdušil tudi pev-ke, ki so na kresni večer že pele, a ob kresu še nikoli. Kombinatke so skozi koncert predstavile različne pesmi upora, poslušali smo tudi zgodbe o njihovih nastankih. Za konec so prihranile delavsko pesem, Interna-cionalo, zapeli smo jo vsi in zrak nad

nami je zadrhtel od vseh močnih ču-stev, ki so se skozi nostalgično upor-ne misli prelivale med ljudmi.

Tabornikom je tudi z veliko pro-stovoljnega dela uspelo prirediti prijeten družabni večer v čarobnem grajskem vrtu, Ajdovci pa so z lepim obiskom in navdušenimi odzivi do-kazali, da se je izplačalo. Se srečamo prihodnje leto, na predvečer prazni-ka dela, ob kresu v Ajdovščini.

PGD Selo na Vipavskem je pre-jemnik uglednega Petomajskega pri-znanja ob letošnjem prazniku Občine Ajdovščina, zato več o nastanku in delu društva lahko preberete v prilogi Ajdovskih novic. Največje priznanje ob častitljivi obletnici pa je dosežen

cilj, ki so si ga domači prostovoljni gasilci zastavili – prizidek k njiho-vemu gasilskemu domu je zgrajen. S tem so pridobili novo garažo ter sejno sobo in čajno kuhinjo v nadstropju. V spodnjih prostorih prizidka pa je tudi prostor namenjen gasilskemu muze-

ju, ki bo urejen do letošnjega novem-bra. Za prizidek so domači gasilci od-šteli okoli 90.000 evrov ter ogromno ur prostovoljnega dela – kar so zmo-gli sami, so tudi naredili. Ker je bilo lastnih sredstev premalo, je pomagala Občina.

Praznovanja 100-letnice so se priče-la z uspešnim dobrodelnim koncer-tom v aprilu ter razvitjem novega pra-pora društva na predvečer občinske-ga praznika. Stari prapor je društvo uporabljalo kar 50 let, novega pa krasi nova podoba Gasilskega doma PGD Selo, s pobočjem Čavna v ozadju. 22. maja domači prostovoljni gasilci že tradicionalno vabijo na Selovec.

Vrhunec pa bodo praznovanja dose-gla 11. junija, ko bo potekala osrednja slovesnost s parado gasilskih vozil različnih društev in iz različnih časov. Nato pa se bomo še pozabavali na ga-silski veselici.

Vabljeni tudi vi!

Kar 20 različnih pinel je na poku-šino ponudilo 13 vinogradnikov, največ s Planine, na katere sončnih gričih se ta vipavska vinska sorta najbolje počuti, pa tudi iz bližnjega

Erzelja, Gradišča pri Vipavi, Manč in Šempasa. Moderator Blaž Petrič je preko 200 obiskovalcev prijetno

zapeljal skozi program, v katerem je zbrane najprej pozdravila domača Vipavska vinska kraljica Tina Tr-bižan. Njen brat Borut, diplomant Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo, je predstavil sorto pinelo, pa tudi vina tokratne pokušine. Le-tniki so se gibali med 2005 in 2010, vina pa so bila večinoma suha, nekaj je bilo polsuhih, tudi posladko, prav vse pinele pa so odlične. Skozi pro-gram je svojo poezijo predstavil Ivan Jamšek, zagodla pa je tudi glasbena zasedba s prav primernim imenom za to priložnost. Pinelo sestavljajo ljubitelji te vinske sorte, pretežno Ljubljančani, bend pa ima celo svo-jo spletno stran in lahko zagode tudi

vam. Prijetno druženje se je nadaljeva-

lo tudi po programu, saj so mize s svojimi dobrotami obložile članice Društva gospodinj s Planine. Orga-nizatorji – vinogradniki s Planine – so zadovoljni. Pokušina pinel na velikonočni ponedeljek iz leta v leto bolje obrodi, sorta pa postaja prepo-znaven simbol domače vasi.

Pinele na Planini Druženje s pinelami je na Planini postalo tradicionalno, tudi na letošnji velikonočni ponedeljek se je v tamkajšnji stari šoli trlo zadovoljnih pokuševalcev.

Ponovno ZLATA OLJČNA VEJICA Mojca in Iztok Trošt imata dom v

Ajdovščini, večji del prostega časa pa preživljata v svojih oljčnih nasadih v Plačah. In prav tam so dozorele olj-ke, iz katerih so lanskega decembra stisnili tako dobro olje, da je na le-tošnjem ocenjevanju prejelo ZLATO OLJČNO VEJICO

Mojca in Iztok že nekaj let gojita oljke v Plačah. Dobra lega, predvsem pa skrb in pridne roke dajejo lepe re-zultate. Mojčino in Iztokovo oljčno olje je tako že v drugo prejelo zlato oljčno vejico, v letu 2007 - takrat sta prvič svoje olje dala oceniti - pa je bilo srebrno.

Že 100 let pomagajo! Prostovoljno gasilsko društvo Selo na Vipavskem praznuje 100 let delovanja. Praznovanja so se že pričela, vrhunec pa bo 11. junija, ko bo v Selu potekala osrednja slovesnost s parado gasilskih vozil.

Kresni večer v Ajdovščini Ajdovski taborniki so na predvečer praznika dela pripravili kresovanje v grajskem obzidju v Ajdovščini.

Igrajmo se za varnost V petek, 3. junija 2011, bo ponovno zabavno in hkrati poučno na parkirišču Športnega centra Police, saj se bo odvijala preventivna prireditev Sveta za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Igrajmo se za varnost.

V bogatem programu bodo so-delovale vse domače službe, ki skrbi-jo za našo varnost in zdravje: Služba nujne medicinske pomoči Zdra-vstvenega doma Ajdovščina, Gasil-sko reševalni center Ajdovščina, vsa domača prostovoljna gasilska dru-štva, Policija Ajdovščina, območno združenje Rdečega križa in druge.

Ponovno bo v gosteh Tehnični šolski center iz Nove Gorice z mnogimi za-nimivimi domislicami, mlajši šolar-ji (pa ne premajhni) pa bodo lahko opravljali vozniški izpit na poligonu varne vožnje Yumicar.

Na skupno srečanje so povabljeni vsi šolarji in otroci iz ajdovskih vrt-cev. Dobrodošli pa boste tudi none in nonoti z vnučki ter vsi ostali, ki vas zanima, kako delujejo prej našte-te službe.

Mih

a Er

gave

r

Sand

a H

ain

Sand

a H

ain

Sand

a H

ain

Mat

jaž

Slej

koM

atja

ž Sl

ejko

Sanda Hain

Št. 2 • 17. maj 2011 13Dediščina

Iskal sem klenega starostnika, kate-rega bi lahko predstavil kot primer in

dokaz, da se lahko kljub ne ravno la-godnemu življenju v preteklosti tudi v

visoki starosti živi aktivno. Jožeta sem spoznal na otvoritvi kamnoseške raz-stave. Pritegnil me je njegov živahen pogled in bister um. Naslednjič sva se videla na velikonočnem pohodu na Malo goro, kjer je dobil priznanje kot njegov najstarejši udeleženec. Komaj lahko verjameš, da 90-letni gospod tudi keglja in tekmuje. S 30 lučaji ( 15 polno in 15 čiščenje) podira celo pre-ko 120 kegljev. Pa ne samo to. Aktiven je tudi v svoji mizarski delavnici in na vrtu.

Jože Brecelj je bil rojen pred skoraj 90 leti v Žapužah, v hiši, ki jo krasi tudi spominska plošča, namenjena njegovemu stricu, zdravniku, politi-ku in publicistu dr. Antonu Breclju. Pri njem doma sva se tudi pogovarja-la. Dobil sem ga ravno, ko je presajal rože, potem pa sva malo pomodrovala o njegovih aktinidijah, ki mu delajo izdatno senco na dvorišču, od koder ima prelep pogled na dolino pod sabo. Pokazal mi je svojo delavnico, v kateri še vedno izdeluje čudovite izdelke iz lesa – na primer komplet kegljev ali popolno leseno kroglo, prelepe vaze, svečnike in krožnike. Različne vrste in barve lesa zlepi in potem s struženjem ustvari zaželjeno obliko. Z nasmehom je dodal, da so tudi stroji njegovih let. (nadaljevanje str. 14)

Portret – Jože Brecelj

Jože Brecelj v svoji delavnici

BL

13AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

STANISLAV BAČAR

Drobci preteklosti za danes in jutri

Rudnik? Rudnik! Kdo na našem koncu ne pozna Fužin nad Ajdovščino? Najbrž kar vsi. Veliko

jih tudi ve, da so bile na Fužinah fužine. V teh fužinah so talili železovo rudo. Izdelek fužin so nato v kovačnicah predelovali v cenjene, kakovostne železne – jeklene izdelke. Toda – od kod ruda? Od kod so jo vozili, tovorili na Fužine? In kje so jo

kopali? To so bila vprašanja, ki so se mi zastavljala že pred desetletji, ko sem

slišal ime – fužine na Fužinah nad Ajdovščino. Seveda so bila ta vprašanja povsem v ospredju ob pripravah na pisanje knjige, ki je kasneje izšla pod naslovom »Hubelj, Ajdovščina, Šturje in sosednji kraji z zgodovinskih zapisih od konca 15. do začetka 17. stoletja«. Malo dolg naslov, ki pa je potreben za razumevanje. Prav na začetku sem torej trčil na vprašanje od kod ruda? Eden mojih

mentorjev iz Ljubljane mi je poslal reprodukcije strani iz knjige Zgodovina železarstva Avstroogrske. Tu je bilo zapisano, da so vlagatelji prošnje za postavitev fužin na Hublju to utemeljevali z dejstvom, da so odkrili rudnik zelo kakovostne železove rude nekje nad Colom. Rudnik so zapisali z imenom »NAPREDALO«. Dobro! Toda kje je Napredalo? Spraševal sem križem kražem, veliko ljudi. Toda za Napredalo še nihče ni

slišal. Pregledal sem železne klance na Nanosu. Analiza je pokazala, da je tam boksit. Tudi v Trševju in Nadrti je bil boksit. Tudi tisto »nekje nad Colom« ni pomagalo. Nekega dne, ob koncu leta 2004, pa me je poklicala Daniela Koren s prevala nad Podkrajem. Povedla je, da imajo pri njih doma – rudnik. Zapuščen rudnik železove rude in celo primerke rude! Odpeljal sem se na domačijo Korenovih, še vedno malo v dvomih, saj tudi Danijela ni nikoli slišala za Napredalo. Na domačiji so me lepo sprejeli, gospodar Tone pa mi je

pokazal kepo železove rude. Brez analize mi je bilo jasno, da gre za limonit. Potem pa presenečenje! Tone me je peljal do »štolma«, jaška, ki se povsem

sklada z opisom v knjigi Zgodovina železarstva Avstroogrske, sedaj pa je zasut. Še večje presenečenje je bilo, ko mi je Tone pokazal posebno študijo o mineralih na našem širšem območju. Podpis: dr. Mario Plesničar, 1953. V tej knjižici ima posebno mesto najdišče limonita »pri Korenu«. Objavljena je tudi analiza, ki dokazuje, da gre za zelo bogato železovo rudo – limonit. Dr. Mario Plesničar iz leta 1953 je sedaj akademski profesor, moj mentor za fosile – rudistne školjke. Poklical sem ga in potrdil mi je vse podatke iz knjižice. Ni še povsem jasno, koliko rovov oziroma vpadnikov je bilo »pri Korenu«, pravzaprav na Napredalu. Beseda najbrž izvira iz besedne zveze »na prevalu«. Za nekoga, ki verjetno ni znal slovensko, je kaj lahko nastalo »Napredalo«. Rude, ki je bila zelo kakovostna, je moralo biti kar veliko, saj so jo od Korena,

po gozdni poti do Cola in potem naprej po Rimski cesti na Fužine, tovorili od leta 1561 pa skoraj do leta 1610. In še eno vprašanje, na katero še nimamo odgovora: Kako, s kakšnimi

metodami in načini, so okrog leta 1550 sploh lahko v tisti divjini, kjer še stez ni bilo, lahko odkrili – rudnik?? Železova ruda je pravzaprav tujek v skalovju iz apnenca Hrušice in Nanosa, tako da tam rudnika železa nebi pričakoval!

Ajdovščina, prestolnica Slovenije in glavno mesto cone BS koncem druge svetovne vojne in pričetkom pogajanj za določitev nove meje med Italijo in Jugoslavijo je bila Julijska krajina in ozemlje današnjih treh občin (Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin) razdeljena med cono A in cono B.

Od maja 1945 do septembra 1947 je cona A spadala pod Zave-zniško vojaško upravo, cona B pa pod upravo Jugoslovanske armade (VUJA). Zaradi nastanka dveh oku-pacijskih con Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor za slovensko Pri-morje in Trst cone B, ki je prišla pod jugoslovansko vojaško upravo, ni mogel več upravljati, zato je za oze-mlje cone B izoblikoval Vzhodnopri-morsko okrožje. Konec junija je bilo tako v Postojni ustanovljeno Poverje-ništvo PNOO-ja za cono B, ki pa se je 25. julija 1945 preselilo v Ajdovščino. S tem, ko je bil v Ajdovščino posta-vljen sedež Poverjeništva, je postala Ajdovščina glavno mesto cone B.

Z vojaško osvoboditvijo Trsta in slovenskega Primorja je bil ustvarjen eden temeljnih pogojev za ustanovi-tev slovenske narodne vlade. Vlada je bila ustanovljena kot začasna izvr-

šilna oblast do sprejetja nove ustave, vendar je bila že njena ustanovitev potrditev federativnosti Jugoslavije.

Sestava nove Narodne vlade je bila torej nujno potrebna. Razlog, zakaj je bila vlada ustanovljena ravno na Primorskem, je po eni strani v dej-stvu, da so jugoslovanske oblasti želele postaviti nov center oblasti, prve dni maja pa Ljubljana še ni bila osvobojena. Glavno mesto bi sicer lahko postala Vipava ali Postojna (iz Postojne se je julija preselilo tudi poverjeništvo PNOO), dejstvo pa je, da je bila to najboljša možna lokacija izmed vseh, ki so bile na razpolago. Ajdovščina namreč leži v samem sre-dišču Vipavske doline in je bila že v tistem času njeno največje središče. Po Vipavski dolini je od nekdaj po-tekala pomembna transportna pot, jantarjeva pot, bila je edini prehod do severnega dela Primorske in na-

prej v Italijo. In kot je dejal že Josip Vidmar, ni bila to samo najboljša lo-kacijsko-geografska rešitev, temveč tudi sredstvo, s katerim so pokazali zaveznikom, da mislijo resno.

Kot se je kasneje izkazalo, je Ajdo-vščina postala bolj kot ne samo sim-bolno mesto nastanka prve slovenske povojne narodne vlade, ki pa je imela velik združevalni namen. Menim, da je bila njena umestitev v zgodovinski čas na začetku res zamišljena iskreno in z najboljšimi nameni, a se je izka-zalo za bolj praktično, če so ljudje, ki vodijo državo, v glavnem mestu, v Ljubljani. Kljub začetnemu pokrovi-teljstvo ob proglasitvi vlade, je kmalu prišlo do spoznanja, da to mesto ne bo nikoli ostalo glavno mesto z vlado v njem. Kljub dejstvu, da je bila vlada bolj kot ne samo na papirju, je imela velik simbolni pomen za Slovence, predvsem za Primorce. Navdajala je z občutkom, da so tedaj po toliko letih vloženega truda in žrtev res svobo-dni. Bila je nujno potreben element v končnem boju osvoboditve, tako rekoč je bila „pika na i“. Brez njene ustanovitve, pa naj bi bila kjerkoli, zmaga ne bi bila tako pomembna. Zato nikakor ne gre zanemariti sim-bolnega pomena ustanovitve Naro-dne vlade v Ajdovščini, sploh pa ne pomena, ki ga je imela in pustila za Ajdovščino kot tako, v zgodovino se je za vselej vpisala kot mesto, kjer je bila ustanovljena prva povojna slo-venska narodna vlada.

Zasuti dnevni kop – morda zasuti spodnji jašek rudnika Napredalo pri Korenu nad Podkrajem

Popravek uredništva:V prejšnji številki Ajdovskih novic se nam je na 9., kulturni strani, pod

zapisom z naslovom Veno Pilon, ein Slowene in Paris – Slovenec v Parizu zgodila neljuba napaka – avtorstvo smo pripisali napačni osebi, prava avto-rica omenjenega zapisa je Tanja Cigoj. Opravičujemo se Tanji in bralstvu.

Daša Slokar

Št. 2 • 17. maj 201114 3. življensko obdobje

Ne leta življenju, življenje letom(Naslov prvega članka – uvodnik …)Kot lahko opazite, se je uredništvo odločilo za povečanje prostora,

namenjenega generaciji v tretjem življenjskem obdobju. Sedaj imamo na razpolago kar celo stran. Tako bodo prispevki lahko daljši in vsebinsko bogatejši, predlogov ter odgovorov pa več. Na vrhu te strani imate tudi moj elektronski naslov. Vesel bom vaših mnenj – tudi kritičnih – in še zlasti predlogov o tem, kaj bi želeli brati. Ljudje se po 50., 60. letu srečujemo z različnimi novimi situacijami, na

katere smo bodisi pripravljeni bodisi nepripravljeni. Prehod iz aktivne zaposlitve v življenje upokojenca za nekatere predstavlja velik stres. Naši otroci se osamosvajajo in živijo svoje življenje, postajamo stari starši, naše fizične sposobnosti se zmanjšujejo in vse bolj vidimo pred sabo tegobe starosti. Vendar stvari niso tako črne. Naslov tega uvodnika vas spodbuja k razmišljanju in obnašanju, pri katerem se ne bi obremenjevali s preštevanjem let svojega življenja. Na koncu koncev smo stari samo toliko, kot se počutimo. Dodajajmo življenje našim letom zdaj in tukaj.

Poznamo različne vrste plesa Na primer dvorni, ljudski in obredni ples. Najbolj poznana je delitev na

standardne, latinskoameriške plese. Popularen postaja orientalski (trebu-šni) ples. Občudovali smo Riverdance in njihove irske plese, navdušujemo se ob brazilski sambi, ognjevitem španskem flamenku ali kubanski ka-baneri. Vsako leto lahko spremljamo četvorko maturantov. Bolj ali manj znamo vsi plesati našo polko in valček, pa še kakšen foks bi zmogli. Neka-teri pa znajo veliko več. Tu ne mislim na ajdovske vrhunske plesalce, kot sta Jurij Batagelj in Mišo Cigoj, temveč na pripadnike naše generacije, ki se pridno učijo, družijo, trenirajo in seveda plešejo. O plesu sem se po-govarjal z Mirko in Stankom Kodelja, ki sta v društvu Most Ajdovščina animatorja plesnega programa.Plesne šole in tečaji

Samo v občini Ajdovščina imamo pet ali šest organizatorjev plesnih te-čajev. Vsako leto obiskuje začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje kar precej parov. Razpisi so objavljeni na različne načine. Vsekakor pa jih bomo objavljali tudi v Ajdovskih novicah. Tečaji običajno pričenjajo v je-senskem času. Moja sogovornika si želita, da bi se ob letošnjem razpisu plesnih tečajev v društvu Most prijavilo dovolj parov tudi za začetni tečaj. Poudarila sta, da za učenje ali obnovitev znanja ni nikoli prepozno. Tečaji plesa so seveda namenjeni vsem starostnim skupinam in seveda velja, da je ples družabna oblika rekreacije vse do visoke starosti. Kje pa lahko plešemo?

Včasih je bila v hotelu Planika vsako soboto in nedeljo živa glasba, kjer smo se lahko zavrteli. Spominjam se plesov na vrtu stare Planike, pa na Grajšku, v domu JLA, na vrtu Primorja, na »dapsu«, ob gasilskih veselicah, itd. Danes imam občutek, da je ples možen samo še v disku, kjer pa niti obiskovalci niti ura dogajanja in celo glasba ne ustrezata naši generaciji. Kje lahko danes zaplešemo valček, polko, fokstrot, čačača ali tržačana? Kje se lahko ob prijetni glasbi družimo, se pogovarjamo, morda nekaj pojemo ali popijemo ter tudi zaplešemo? Možnosti je zelo, zelo malo – na priva-tnih dogodkih, kot so poroke ali ob praznovanju Abrahama. Morda pa bo ta članek spodbuda nekomu, ki ima seveda dovolj velik prostor, da bo pričel z organizacijo plesnih druženj. Prepričan sem, da bi bila – ob pri-merni 'konzumaciji' – to uspešna poslovna poteza. Pravzaprav je edina možnost plesa v vipavski dvorani, kjer Plesno društvo Vipava prireja ple-sne večere vsako drugo in četrto soboto v mesecu. Kakšno je pomanjkanje takih prireditev, pove podatek, da v Vipavo redno prihajajo pari od blizu in daleč – celo iz Ljubljane, Sežane, Izole, Pirana in Kamnika. Vendar te prireditve niso namenjene neki elitni skupini vrhunskih plesalcev. Dobro-došel je vsak, ki si želi druženja in plesa. Prireditve potekajo od septembra do maja. Sedaj, v maju, ples pričenja ob 21,00 in traja do 01,00. Pozimi je urnik eno uro prej. Vstopnina je 5 evrov na osebo, v tej ceni je vračunana ena pijača. Ko je živa glasba, je vstopnina 7 evrov in tudi tu je vračunana pijača. Vsi, ki si želite plesa in imate soplesalca, kar korajžno v Vipavo v soboto 28. maja ali pa počakajte na september. Organizatorji poskrbijo, da je glasba raznovrstna – od standardnih do latinskoameriških plesov, pa tudi kakšna polka se zavrti vmes. Če ste kaj že pozabili, boste pa malo poškilili k sosednjemu paru.

Vsako življenjsko obdobje ima svoje značilnosti. Sestavni del življe-nja so tudi problemi in težave. Večje ali manjše in seveda zelo različne. V puberteti je lahko hud problem zaljubljenost ali morda mozolji, ka-sneje nastopijo težje odločitve, stres v službi, reševanje problemov svojih otrok. V starosti pa se vedno bolj srečujemo z nevšečnostmi zdra-vstvenih težav.

Kaj pravzaprav je zdravje? V praksi govorimo o zdravju oziroma o 'ne-zdravju' samo v odnosu do telesnih funkcij. Duševno in socialno plat se velikokrat zanemarja, čeprav sta zelo pomembni za naše počutje in zdra-vljenje. Za starejše ljudi ta trditev velja še bolj. Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je zdravje stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ni le odsotnost bolezni ali invalidnosti. Kaže se v zmožnosti stalnega aktivnega prila-gajanja okolju. Bolezen privede do motenih funkcij organizma. Staranje je seveda naravni proces, ki ga (še) ne moremo zaustaviti. Lahko pa nje-gove znake upočasnimo in omilimo. V današnji in naslednjih številkah Ajdovskih novic bom poizkušal ob pomoči zdravnika, socialnega delav-ca, psihiatra, duhovnika in drugih iskati poti in načine za reševanje ali vsaj zmanjšanje teh težav in proble-mov.

Zdravstvene težave starejših. S sta-rostjo pridejo nekateri tipični zdra-vstveni pojavi, kot so problemi du-ševnega zdravja, predvsem depresija ali stanje žalostnega razpoloženja in odpora do aktivnosti ter demenca – tipična možganska bolezen starosti, ki prizadene spomin, koncentracijo, mišljenje… (na primer Alzheimer-jeva bolezen). Pogoste so socialne in ekonomske težave. Najpogostješa socialno pomembna motnja je ne-sposobnost za opravljanje rednih življenskih funkcij. Izpostavljenost

zlorabam in zanemarjanje starejših je pogost pojav, pred katerim največ-krat zapiramo oči in zatiskamo uše-sa. Kar dve tretjini starejših od 65 let ima bolezni srčno- žilnega sistema, dobra četrtina bolezni kostno-mišič-nega sistema, pogoste so hormonske bolezni, bolezni dihal, bolezni pre-bavil, itd.

Zdravnica Silveli Bogataj Premrn, s katero sem se pogovarjal, si je za iz-točnico izbrala misel belgijskega du-hovnika in pisatelja Phila Bosmansa. »Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti, biti zadovoljen … tedaj postane življenje praznik«. Ključ do ohranitve zdravja sta prav preprostost in zadovoljstvo. Pozna-mo rizične faktorje za razvoj bole-zni. Odločitev o načinu življenja, ki ohranja zdravje, je le v naših rokah. Gospodar svojega življenja smo le mi sami.

Debelost, kajenje, alkohol. Urav-notežena prehrana vsebuje proteine, ogljikove hidrate, maščobe, minerale in vitamine v pravilnem razmerju in primerni količini, razdeljeni na 3 do 5 obrokov na dan. S staranjem potre-bujemo manj energije za opravljanje življenskih funkcij. Debelost vodi do številnih bolezni, kot so bolezni srca, gibal ... Uživajmo čim manj sla-ne hrane in hrane z nizko vsebnostjo maščob. Kajenje povzroča številne bolezni. Čeprav morda kadimo že leta, nikoli ni kajenja prepozno opu-stiti. Odsvetujemo prekomerno pitje alkohola. Zgornja meja manj tvega-nega pitja po 65. letu naj ne bi prese-gla dnevno 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače.

Preventivni pregledi lahko pre-prečijo nastanek številnih resnih bolezni. V današnjem času ljudje živijo dlje kot kdajkoli prej. Z leti se telo in duša spremenita.Vsi želi-mo ostati zdravi in aktivni, vendar je pomembno, da vemo, kaj lahko pričakujemo. Nekatere spremembe

so lahko le normalen proces stara-nja, druge pa opozorilo. Pojav bli-skanja, motnjave, zavese pred očmi, ki so lahko znak odstopa mrežnice, zahtevajo takojšen obisk zdravnika. Tudi možgansko kap lahko zdravi-mo, če zdravnika obiščemo takoj po pojavu znakov, kot so ohromelost, motnja govora, pisanja, motnja vida. V zdravstvenem domu Ajdovšči-na se izvajajo preventivni pregledi za srčno-žilne bolezni s pregledom krvnega sladkorja, holesterola, krv-nega tlaka, obsega pasu, telesne teže, raka prostate pri izbranem zdravni-ku, raka materničnega vratu pri gi-nekologu, raka dojk v ambulantah za bolezni dojk ali mamografijah, raka črevesja preko programa SVIT in osteoporoze s preiskavo denzitome-trija. Ko opazite težave, ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Veliko lahko sami naredimo za svoje zdravje. Zdravniki svetujejo gibenje na svetlobi, ki preprečuje depresijo, redno vadbo za moč in gibčnost. Vsaj pol ure dnevno ne-prekinjene telesne aktivnosti kot so hoja, plavanje, kolesarjenje ali tek. V zdravstvenem domu imajo orga-niziran program za normalizacijo telesne teže, program za odvajanje od kajenja in še celo vrsto aktivno-sti, ki bodo v pomoč pri odpravlja-nju težav. Vendar pa na koncu velja, da lahko največ naredimo sami. Da smo gospodar svojega življenja le mi sami. Če ne moreš uživati tistega, kar bi rad imel, uživaj to kar imaš.

Ples kot rekreacija in družabnost

In pri tem delu ne potrebuje očal. Vsak dan piše tudi dnevnik in ti zapisi bi zanesljivo zaslužili, da jih nekdo po-vzame v roman o zanimivem življenju.

V rani mladosti je bil v skupini, ki je prirejala igre. Imeli so redne vaje in

nastopali po okolici. V času, ko se je že vedelo, da se pripravlja vojna vihra, je bil leta 1940 vpoklican v italijansko vojsko kot radioelektričist. Kapitulaci-jo Italije je dočakal v Afriki in prišel v angleško ujetništvo, nato so ga odpe-

ljali v Združene države Amerike, kjer je preživel skoraj tri leta. V tem času je spoznal tudi precejšen del te velike dr-žave in se sam naučil angleščine toliko, da je lahko bral časopise. Po dolgem potovanju z ladjo se je preko Neaplja vrnil po šestih letih odsotnosti. Doma je bila samo mama. Prva leta je delal pri državnem podjetju za obnovo, na-redil je tečaje za varnostnega tehnika, večino delovne dobe pa je preživel v ajdovski tekstilni tovarni – najprej kot mizar, nato električist in nazadnje kot skladiščnik.

Mama ga je priganjala, naj si poišče ženo, vendar je bil izbirčen. Pri 32 letih je le pristal v zakonu, v katerem so se mu rodili štirje otroci. Jože sicer živi sam, vendar je v sosednji hiši, na istem dvorišču, tudi sin s svojo družino.

Zanimiva je zgodba, kako se je nav-dušil za opero. V Ameriki je na odpa-du dobil stare dele ter si sestavil radio. Z njim je bil tudi Italijan, ki ga je prosil, če lahko posluša njegov radio, kar mu je seveda dovolil. Ta Italijan pa je ljubil opero in iskal postaje s tovrstno glas-bo in jo neprestano poslušal. Tako je opera postala všeč tudi Jožetu. Njegov prvi obisk opere v Ljubljani pa je opra-

vil s kolesom. Pogovor je potekal v zelo prijetnem vzdušju ob kozarčku vina in čas nama je hitro mineval. Seveda sem slišal še vrsto zanimivih zgodb in dogodkov. Ena od teh zgodb je, kako je postal najprej pomivalec posode in nato natakar, zanimiva je zgodba o vračanju iz Amerike in kako so jih okradli v Italiji ter še cela vrsta dožive-tij. Mimogrede sem mu omenil, da mu pravzaprav nič ne manjka. Za trenutek je ugasnila živahna iskrica v njegovem očesu in odgovoril mi je: »Žena, ženo pogrešam. Če nič drugega bi me vsako jutro okregala, kaj sem oblekel.« Ven-dar Jože zna živeti tudi sam. Skuhajo mu njegovi, včasih gre na kosilo na Primorje ali pa si skuha sam. Njegovo prevozno sredstvo je kolo. Presenetil me je, ko mi je zaupal, da vsako jutro redno telovadi. Deset počepov, nekaj sklec in razgibavanje je dober začetek dneva. Dan preživlja tako, da malo vr-tnari in seveda dela v svoji delavnici. Redno hodi v okolico pa tudi kam bolj daleč. Včasih ga malo muči išijas in ta-krat ne gre na kegljanje.

Vsekakor je Jože Brecelj s svojim op-timizmom in voljo do življenja lahko vzgled za marsikoga veliko mlajšega.

Z leti pridejo tudi težave

Silveli Bogataj Premrn, dr. med., spec. med. dela prometa in športa

BL

BL

(nadaljevanje iz str. 13)

14AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Tretje življensko obdobje

Št. 2 • 17. maj 2011 15Šolsko

Ajdovski otroci, ki obiskujejo »ta-nov« vrtec v prostorih OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini, so enega čudo-vitih majskih dni izkoristili za obisk vrtnarije Vide Jejčič pod Vipavskim Križem. Z velikim zanimanjem so si ogledovali rastlinje, občudovali rožice in poskušali razlikovati posa-mezne sadike zelenjave. Nekateri so se pohvalili s svojimi lastnimi vrtič-

ki in rastlinicami, zasajeno pa imajo tudi okolico vrtca. Prijazna Vida je malčke peljala po rastlinjakih ter jim odgovarjala na vsa njihova nadobu-dna vprašanja. Za konec so se malčki lepo zahvalili Vidi, ki je vsakemu po-darila rožico. Nato pa so se odpravili naprej na potep, k prijateljem v vrtcu v Vipavskem Križu.

V nacionalnem programu Zdravje za vse za 21. stoletje je med pred-nostnimi nalogami opredeljena po-sebna skrb za vzgojo otrok za zdrav način življenja. Želja vseh v družbi je vzgojiti otroke v odrasle, ki bodo znali ohranjati lastno in družbeno zdravje, bodo odgovorni za svoje zdravje in jim bo vse to pomeni-lo visoko vrednost. Zato je prav, da z vzgojo za zdrav način življenja začnemo že v zgodnjih letih. Na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina smo skupaj z Zdravstvenim domom Ajdovščina podrobneje proučili pra-vilno dihanje, pravilno prehrano, gibanje in smeh, za katerega pravi-jo, da je »pol zdravja«. Dijakinje 3.d predšolske vzgoje so se v aprilu sku-paj z mentorico Tino Bevk in ga. Da-mjano Marc iz ZD odpravile v vrtec na OŠ Danila Lokarja, z namenom, da otrokom predstavijo »Minutke za zdravje«, kot so projekt poime-novale. V skupinah Lune, Sončki in Zvezdice so nas zelo lepo sprejeli. Dijakinje Urša, Neža, Helena, Ana in Lori so se z otroki žgečkale in Urša jim je pokazala nekaj vaj za pravilno držo. Preden je Lori malčkom poka-zala tehniko pravilnega dihanja, smo

si noske očistili s papirnatimi robč-ki. Pravilno dihanje je dihanje skozi nos. Tako se zrak, ki ga vdahnemo očisti, segreje in navlaži. Helena je poudarila, da je za dobro počutje po-trebno popiti veliko tekočine. Otro-ci vedo, da je najbolj zdrava voda. Otrokom so bile vse dejavnosti zelo všeč in so se v dogajanje vživeli. Sku-pinam so pustile plakat, ob katerem bodo lahko dnevno obnavljali nova spoznanja.

Za sodelovanje se zahvaljujemo ga. Luciji Bavčar in zaposlenim v vrtcu na OŠ Danila Lokarja, ki se zelo tru-dijo krepiti lastno zdravje in zdravje otrok v vrtcu. Želimo si, da bi ta pro-jekt še nadgradili, ga vključili v re-dne vsebine izobraževanja za bodo-če vzgojitelje in vsakdan predšolskih otrok, tako v vrtcu kot doma.

Minutke za zdravje

Na poučnem obisku

Mladi lutkarji na odru osrednjega slovenskega lutkovnega gledališča

OŠ Šturje, Ajdovščina – državni prvak v Ekokvizu!

E viva Espania!

Ta laskavi naslov je šoli priborila ekipa Dolgopoljcev, v kateri so so-

delovali Martin Praček, Tjaša Rudolf in Sergej Praček, pod mentorskim

vodstvom Teje Pičulin. Finalno tek-movanje med tremi najboljšimi eki-pami je potekalo v četrtek, 19. aprila, v Ljubljani.

Poleg zahtevnih vprašanj s podro-čja ekologije so se mladi tekmovalci predstavili tudi z nalogo o biotski raznovrstnosti kot izzivu razvoja tu-rizma v domačem okolju.

Za svoje znanje je šturska ekipa prejela lepo denarno nagrado, ki je namenjena ekonaložbi, s pomočjo katere bo šola lahko še bolj okolju prijazna.

V avli pa bo visela tudi prehodna zastava Ekofaca, ki bo v njeni lasti vse do Ekokviza prihodnje leto.

Učenci dramskega krožka OŠ Štur-je Ajdovščina so 14. aprila 2011 s predstavo Mrtvec v rdečem plašču gostovali v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. S svojo igro in vodenjem marionet so, pod mentorskim vod-stvom Silvane Mislej, ponovno nav-dušili mlade in starejše obiskovalce. Prigode Fakanape, Brigele, Betine, Dlake in ostalih likov v Klemenči-čevem delu tudi tokrat niso pustile nobenega izmed njih ravnodušnega, kar je potrdil dolg in bučen aplavz na koncu predstave.

V torek, 10. maja, se je na Bevkovem trgu v Novi Gorici odvijala zaključna prireditev projekta Evropska vas, ki ga organizira Evropska hiša Maribor. Namen projekta je spodbujanje medkulturnega razumevanja, tolerance, solidarnosti in spoznavanja drugih narodov in držav Evropske unije. Hkrati se zavedamo tudi lastne kulturne identitete.

Zaključna prireditev se vsako leto odvija istočasno v devetih regijskih središčih. Za nas je to Nova Gorica.

Učenci sedemindvajsetih šol z gori-škega območja so na stojnicah pred-stavili vse države članice Evropske unije. Veste, koliko jih je?

OŠ Dobravlje je tokrat predstavljala Španijo, česar smo se lotili s poseb-nim navdušenjem, saj nam bodo konec maja učenci španske (katalon-ske) šole vrnili obisk.

Nogomet, bikoborbe, bogata likov-na in druga umetnost, gurmanski užitki, vonj po morju in španski tem-perament ... Že takoj nam je postalo jasno, da vsega ne bomo mogli prika-zati na eni sami stojnici. Izbrali smo tiste značilnosti, po katerih je Špani-ja najbolj prepoznavna in posebna. Združili smo moči vseh razredov centralne šole in se lotili dela.

Devetošolci so pri urah likovne vzgoje pod mentorstvom učiteljice Sonje Makuc izdelali bika v skorajda

naravni velikosti. Bikoborbe so na-mreč del španske zgodovine in kultu-re. Za nekatere nečloveški, za druge pa je to posebna vrsta umetnosti.

Izmed številnih španskih umetni-kov (Dali, Miró, Velazquez, Picasso …) se je bilo devetošolcem težko od-ločiti, čigava dela jih najbolj fascini-rajo. Poenotili so se in ustvarjali slike v stilu znanega španskega slikarja Picassa.

Preostali razredi so pri urah tehni-ke pod mentorstvom učiteljice Jožice Uršič izdelovali španske zastavice in pahljače, ki so uporaben modni do-datek in del španske noše. O uporab-nosti tega modnega dodatka so priča številni obiskovalci naše stojnice, ki so zaradi vročega sončnega dopol-dneva na Bevkovem trgu pahljače dobesedno razgrabili.

Druge značilnosti te države so učenci predstavili na plakatih. Pri tem so bile dragocene izkušnje in spomini naših učencev, ki so Španijo obiskali v okviru že omenjene izme-njave.

Kdor si je plakate natančno ogle-dal, ni imel večjih težav z reševanjem nagradnega kviza, v katerem je bilo potrebno iz nabora fotografij izloči-ti tiste, ki ne prikazujejo značilnosti Španije. Do zaključka prireditve smo tako razdelili lepo število praktičnih nagrad.

Z živahnega in evropsko raznolike-ga prizorišča v Novi Gorici smo tudi letos odšli polni vtisov. Učenke, ki so na zaključni prireditvi neposredno sodelovale, so se ob povratku strinja-le: »Evropska vas je zakon! Ole!«

Tina Bevk

Ava Curk

Ava Curk

15AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Sanda HainAna Čelik Čibej

Št. 2 • 17. maj 201116 Šport

Ajdovske rokometašice so letošnje osnovnošolske državne prvakinje v rokometu.

Na finalnem turnirju, ki se je sredi aprila odvijal v Športnem centru Po-lice v Ajdovščina, so namreč ugnale vrstnice iz Brežic, Hrpelj, in Velenja ter dvignile pokal za prvo mesto. S tem so še nadgradile že tako uspešno sezono, saj so se tudi na klubskem nivoju uvrstile v finale državnega prvenstva, torej med šest najboljših ekip v državi.

Zaključni turnir letošnjega osnov-nošolskega rokometnega tekmova-nja za dekleta je bil pravi rokometni praznik. Ajdovska osnovna šola se je namreč po prepričljivih zmagah na četrtfinalnem in polfinalnem turnir-ju v dekliški finale uvrstila po skoraj dveh desetletjih suše, zato so se pri organizaciji še posebej potrudili. Po-sebno poglavje so bili navijači vseh štirih ekip, ki so do zadnjega kotič-

ka napolnili dvorano na Policah in ustvarili peklensko vzdušje. V takih razmerah so se pod vodstvo trenerja Marka Cenciča najbolje znašle do-mačinke. Že v uvodni tekmi finala so čvrsto obrambo s protinapadi premagale igralke OŠ Mihe Pintar-ja Toleda Velenje (13 : 9), podobno pa so nadaljevale tudi proti ekipi OŠ Brežice (10: 8), ko so slavile z nekaj več težavami. Kot pritiče finalnemu turnirju je o naslovu odločala zadnja tekma, v kateri so Ajdovske po ne-koliko slabšem začetku v drugem polčasu dvignile raven igre in strle odpor igralk OŠ Dragomirja Bečiča Brkina Hrpelje (16:12). Po zadnjem zvoku sirene se je slavje začelo, saj so mlade ajdovske rokometašice uspele uresničiti enega skritih ciljev sezone. Z dvigom pokala in medaljo okoli vratu pa je bilo poplačano garanje na vsakodnevnih trening.

Sicer pa so dekleta v finalu dr-žavnega rokometnega prvenstva za osnovne šole prikazale lepe predsta-

ve z veliko borbenosti. O tem so si bili edini tudi trenerji, ki so za naj-boljšo posameznico turnirja izbrali Kajo Šiškovič (Hrpelje), najboljša strelka je bila z 21 zadetki Maja Sve-tlik (Ajdovščina), najboljša vratarka pa Anja Bratina (Ajdovščina).

O dobrih igrah Ajdovk priča tudi dejstvo, da sta si ob Maji in Anji me-sto v idealni sedmerki finala prislu-žili tudi Ivana Polanc in Anamarija Božič.

Polona Batagelj na dirki Gracia – Orlova

Ajdovske osnovnošolke državne prvakinje v rokometu

ww

w.p

olon

abat

agel

j.com

/

Rokometaši v 1. mladinski ligi!V aprilu se je v Krškem odvijal zaključni turnir četverice za napredovanje

Veterani Primorja v gosteh v Srbiji

Na Češkem se je 1.5.2011 končala petdnevna kolesarska dirka Gracia Orlova. Etapno dirko so dekleta za-čela s 2,2 kilometra dolgim prolo-gom, ki ga je dobila Svetlana Buben-kova, s sedmim mestom in štirimi sekundami zaostanka se je izkazala

Polona Batagelj. V četrtek ja bila na sporedu prva,

102 kilometra dolga etapa, z za-ključnim vzponom dolgim sedem kilometrov, ki je odločal o razpletu dirke. Polona je v drugi etapi kljub bolečinam v rami, ki so bile posle-dica poškodbe ob padcu na dirki v Belgiji, osvojila 12. mesto. V petek je bila na vrsti najdaljša etapa, dolga kar 123 kilometrov, s številnimi dalj-šimi vzponi. Zmagala je ubežnica Larisa Pankova, Polona pa je svojo uvrstitev izboljšala z 11. mestom, prav tako je v generalni razvrstitvi napredovala na 11. mesto in 4. me-sto med mladimi. Sledila je sobotna 26 kilometrov dolga posamična vo-žnja na čas. Dirka se je končala s sto kilometrov dolgo, deževno etapo, po kateri je Batageljeva uspela obdržati skupno 11. mesto. V generalni raz-vrstitvi je zmagala Rusinja Tatiana Antoshina.

v prvo mladinsko rokometno ligo, kamor so se z odličnim 2. mestom na turnirju uvrstili tudi domači mla-dinci.

Poleg domačinov (RK Krško) so na turnirju nastopile še ekipe RK Aj-dovščina, DRŠ Aleš Praznik in RK Črnomelj. V otvoritveni tekmi so se domačini pomerili z Ajdovci, ki so stik z domačimi držali le do sredine prvega polčasa, tekma se je končala s prepričljivo zmago RK Krško. V drugo tekmo so se Ajdovci zagnali z agresivno obrambo, kar se je takoj poznalo, saj so celotno srečanje z Lju-

bljančani vodili ter na koncu zapisali prvo zmago na turnirju. Naslednji dan so se v odločilni tekmi za uvr-stitev v 1. mladinsko ligo pomerili s Črnomaljci, tekma je bila po prvem delu izenačena, v drugem polčasu pa so Ajdovci prestavili v višjo prestavo in stalno povečevali svojo prednost ter zmagali z 8 točkami razlike. Prvo mesto turnirja je osvojila ekipa iz Krškega. Ajdovski mladi rokometaši so uvrstitev v 1. ligo potrdili še z naj-boljšim strelcem turnirja, Andražem Ketejem in njegovimi 22 zadetki.

Za ekipo rokometnega kluba Ajdovščina so na turnirju v Krškem nastopali Luka Gregorc, Matija Gusič, Martin Marc, Andraž Kete, Blaž Brecelj, Luka Bratina, Niko Bajc, Matija Velikonja, Mišel Jež, Vid Pregelj, Jani Svetik, Mitja Marc, Valon Arifi, Štefan Marc, Januš Lapajne, Luka Groff in trener Aleš Kete. Na fotografiji manjkajo Arifi Valon, Vidmar Urban, Krtelj Urban.

Domači nogometaši, združeni v klubu Veterani Primorja, so se ko-nec aprila na povabilo svojih srbskih kolegov odpravili v Smederevsko Palanko – na tekmo, pa tudi na dru-ženje.

Domačini so jih izredno lepo spre-jeli, pogostili in jim razkazali mesto. Drugi dan obiska je potekala prija-teljska tekma. Ajdovci so se dobro borili, kazalo je, da ne bodo imeli ve-čjih težav, pa vendar se jim je doma-ča ekipa pošteno postavila po robu, tako do so na koncu Ajdovci povedli z golom razlike in rezultatom 3:4.

Nogometaši iz Smederevske Pa-lanke bodo jeseni vrnili prijateljski

obisk in si ogledali tudi naše kraje. Veterani Primorja pa so že v novih akcijah, saj so v začetku maja v Ajdo-vščini gostili prijateljsko ekipo nogo-

metašev iz Prage, v začetku junija pa pričakujejo tudi obisk nogometašev iz FK Rudar iz Breze.

Jasm

ina

Putn

ik

Ajdovke so si državni naslov pribo-rile s trdno obrambo.

ŽRK Ajdovščina

Aleš Kete

VD

16AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

POROÈNA FOTOGRAFIJA, BIRME, OBHAJILA, PRAZNOVANJASTUDIJSKA FOTOGRAFIJA, (ZA DOKUMENTE, IZDELKI, ...)VELIKI PRINTI VISOKE KAKOVOSTI (do širine 110 cm)

Št. 2 • 17. maj 2011 17Šport

Pohod Čez Školj in Tibor prestavljen na 29. maj

Društvo Vinoreja iz Šmarij obvešča, da zaradi slabe vremenske napovedi prestavlja pohod Čez Škoj in Tibot v

okviru praznika Med Šmarenskimi griči na zadnjo majsko nedeljo. Info Darko Poljašk, 041-275-267. Vabljeni!

V začetku sezone trikrat srebrni, enkrat zlati Ajdovski kinologi

Čeprav tudi ostali člani društva še zdaleč nismo spali zimskega spanja, bo tokrat beseda tekla o novousta-novljeni sekciji našega društva. Na občnem zboru, 11. marca letos, je bil namreč soglasno sprejeli sklep, da se na pobudo dveh naših marljivih čla-nov, Martina Česnika in Jake Rupni-ka, ustanovi plezalna sekcija, v katero je trenutno že včlanjenih kar okoli 40 mladih članov našega društva.

Pobuda ni nastala kar tako, saj smo v prostorih KS Podkraj že pred tremi leti začeli z gradnjo oziroma postavi-tvijo male plezalne stene. Šolarji so bili že takrat navdušeni nad bodočo novo pridobitvijo. Stena je tudi ob finančni pomoči Občine Ajdovščina in nekaterih domačih podjetnikov ter banke Nove KBM, predvsem pa ob stotinah prostovoljnih ur Martina in Jake ter njunih pomočnikov, kaj

hitro dobila skoraj dokončen videz. Za naše društvo svečano, za nekate-re morda manj, smo jo uradno od-prli letošnjega 14.januarja. Tega dne smo s pomočjo članov AO Vipava, s katerim ob pomanjkanju kadrov do-bro sodelujemo, izvedli prvo tekmo na novi steni. Ob vseh teh dogodkih in ob spoznanju, da plezanje ni zgolj plezanje, pač pa tudi zabava in druže-nje ob dolgih zimskih večerih, je bilo na steni vsakokrat več mladih nade-budnežev. Ker pa se je počasi bližala pomlad, so se naši mladi plezalci ne-kajkrat odpravili na plezanje v Belo in Turo, preizkusili pa so se tudi na novi plezalni steni v kampu Tura na Gradišču nad Vipavo. Prav tu je med 8.in 9.aprilom potekal 6. plezalni vi-kend Tura 2011, ki so se ga v soboto udeležili tudi člani naše plezalne sek-cije. Kljub temu, da so prvič nastopili na taki tekmi, so se drug za drugim korajžno spoprijemali s težko nalogo, po točno določeni smeri osvojiti vrh stene. Tekmovanja se je udeležilo 11 naših članov, največje pohvale pa za-služi naša štiriperesna deteljica mlaj-ših deklic. Ob zmagi Anuše Kobal, so se še Tjaša, Ana in Jana uvrstile tik za njo, pa tudi ostali nas niso razočara-li. Z osvojenimi pokali in medaljami smo se z novimi načrti veseli vrni-li domov. Martin in Jaka sta tudi za poletje in jesen pripravila bogat pro-gram in samo upamo lahko, da zače-tna vnema ne bo pošla.

Tradicionalno petomajsko srečanje športnikov društev upokojencev

V letošnji gorsko kolesarski sezoni, ki se je pričela konec marca, so mladi Ajdovci že dokazali, da meje naše ob-čine in tudi države niso več ovira za njihove uspehe.

Za uvod je slovenska pokalna zma-govalka Zarja Črnilogar v močni mednarodni konkurenci osvojila sre-bro na tekmovanju v spustu na Portu-galskem sredi marca. Uspeh je utrdila s 4. mestom na tekmovanju v Španiji.

Sredi aprila so tekmovalci Črnega trna potovali na dvoje različnih pri-zorišč. V Avčah so se mudili tekmo-valci v spustu, del 4 kros ekipe pa se je

odpravil v češko prestolnico. Med petimi Slovenci so se na star-

tnih vratih Češke lige zvrstili kar štirje tekmovalci iz KK Črn trn in dosegli lepe rezultate. Dan kasne-je pa je potekala po konkurenci ena najmočnejših preizkušenj za državni

pokal na svetu, saj so bila med tek-movalci vsa svetovna elitna imena tega športa, na čelu z evropskim pr-vakom iz Ajdovščine, Čehom Micha-elom Prokopom. Naši se sicer niso uspeli uvrstiti v finale, vendar je že vožnja ob boku takšnih tekmovalcev izkušnja, ki veliko pomeni. Zato pa so rezultati iz državne tekme v Avčah, ki je potekala istočasno, toliko bolj obetajoči. Na stopničkah smo videli Zarjo Černilogar, ki je bila druga v ženski konkurenci. Kristjan Med-vešček, mladinski državni prvak, je vozil suvereno in ogrožal najboljšo

trojico, a je po nesrečnem zapletu na progi dosegel 5. mesto, Miran Vauh je bil 7., Janez Turk pa 22. Za odličen rezultat, 4. mesto (drugo med Slo-venci) gre čestitati tudi Vidu Kovaču v kategoriji mladincev. Prav tako sta se izkazali dve novi pridobitvi našega

kluba: perspektivni Mitja Černilogar je bil peti (4. med Slovenci) v mla-dinski kategoriji, Niki Gregorič pa je prav tako med mladinci U17 zasedel 9. mesto. Za debitantski nastop in pozitivno presenečenje je poskrbel še Tom Nemarnik, ki je v bogati av-strijsko-italijansko-slovenski ama-terski kategoriji dosegel 13. mesto, v kategoriji masters (starejši od 30 let) je za Črn trn vozil Matej Lovrič, ki pa je (spet ne po svoji krivdi) žal ostal brez finala. Zapleti z organizacijo so Črn trn stali nekaj mest in s tem tudi točk v pokalni razvrstitvi. A neugo-den splet okoliščin vseeno ni vplival na dejstvo, da je KK Črn trn ta dan prevzel edinstven naziv in lovoriko najboljšega kluba dneva.

Črn trn se je udeležil še pomembne-ga tekmovanja Eurofourcross serije v 4 krosu, kjer so nastopili mladinec Ja-kob Malik in člana Matija Stupar ter Andrej Bratina. Na odprtem prven-stvu Belgije pa sta se pomerila spu-staša Zarja Černilogar in Miran Vauh in poskrbela za novo zlato v ženski in srebro v moški konkurenci.

Tekmovalna sezona se je le dobro začela in v KK Črn trn so odločni, da z aktivnostjo na tekmovanjih doma in po svetu nadaljujejo. S tem skrbijo za to, da se bo Ajdovščina umestila na svetovni zemljevid tudi v gorsko ko-lesarskem pogledu.

Aktivnosti in uspehe društva lah-ko spremljate tudi na spletni strani www.crn-trn.si.

Člani ajdovskega kinološkega dru-štva so v zadnjih mesecih zelo aktiv-ni, s tekmovanj pa se vračajo z lepimi rezultati.

V začetku aprila so se z regijske tek-me v Celju vrnili z zelo dobrimi uvr-stitvami po posameznih programih ter ekipnim drugim mestom, pred-vsem pa z lepimi vtisi na družabno srečanje. Lepi rezultati so sledili tudi na tekmi v Villesah v Italiji, Stano Štancar in njegov Ero (IPO-3) sta za-sedla 3. mesto in imela najboljšo sled

na tekmi. Tina Pregelj in Iro (IPO-2) sta bila prva, Rado Gec in Ari (IPO-1) sta bila druga, prvo mesto pa sta si prislužila tudi Miran Žvanut in Boss (IPO-1).

7. in 8. maja pa je v Ljubljani po-tekalo državno prvenstvo, ki se ga je domače društvo udeležilo s 13 tek-movalci. Prvi tekmovalni dan so bili rezultati zadovoljivi, drugi dan pa kljub težavam na koncu navdušujoči. Sergo Bogdan je s psom Hamerjem osvojil skupno 3. mesto in 2. mesto med nemškimi ovčarji, s psico Fenjo pa sta bila skupno 6. ter 4. med nem-škimi ovčarji. Stano Štrancar in Ero sta bila skupno 13. in 6. med nem-škimi ovčarji. Skupno je ekipa ajdo-vskega kinološkega društva osvojila 2. mesto, z eno samo točko zaostanka za državnimi prvaki. Čestitamo!

Plezalna sekcija PD Križna gora

Društvo upokojencev Ajdovščina vsako leto organizira športni turnir v počastitev občinskega praznika 5. maja, na katerem se ekipe društev upokojencev pomerijo v balinanju, pikadu in streljanju z zračno puško. Letos je potekal v soboto, 7. maja.

Sekcija balinarjev je gostila kar 14 moških in 14 ženskih ekip, tudi iz za-mejstva, tekmovalo je 112 balinarjev. Turnirja so se udeležili člani društev iz Vipave, Vrtojbe, Kanala, Pivke, Kobarida, Nove Gorice, Renč, Me-dane, Postojne, Štandreža, Sovodenj, Moste – Ljubljana, Solkan, Prvačina, Tolmin, Idrija in Ajdovščine. Ženske so balinale v športnem parku Pale, moški pa na balinišču na Planini. Finale tekmovanja se je odvijalo v Palah. Balinarskima društvoma se za pomoč zahvaljujemo.

Sekcija za pikado je gostila 11 žen-skih in 10 moških ekip, 92 športni-kov se je pomerilo v Osnovni šoli Šturje. Osnovni šoli se zahvaljujemo za gostoljubje in za pomoč – šolarji so računalniško spremljali rezultate. To so dokazi že dolgoletnega uspe-šnega medgeneracijskega sodelo-vanja. Na tekmovanje so se prijavili tekmovalci z Društev upokojencev

iz Vipave, Vrtojbe, Kanala, Idrije, Kobarida, Solkana, Branika, Bovca, Deskel - Anhovega, Logatca, Gabrij na Dolenjskem in Ajdovščine.

Streljanje z zračno puško se je od-vijalo na strelišču Slovenske vojske v Vipavi, kjer redno trenirajo naši strelci. Tudi dolgoletnega dobrega sodelovanja s Slovensko vojsko smo zelo veseli. Naša strelska sekcija je gostila člane Društev upokojencev iz Vipave, Kanala, Idrije, Kostanjevice

na Krasu, Bovca, Solkana, Deskel–Anhovo in Gabrij na Dolenjskem.

Ob tej priložnosti se za pomoč pri organizaciji zahvaljujemo našim prizadevnim članom, pa tudi vsem tekmovalcem, po športu je sledilo še prijetno druženje. Tudi v priho-dnje bomo nadaljevali s takšnimi in podobnimi druženji in sodelovanji med društvi upokojencev.

Zmagovalke v pikadu, Ajdovke tretje

5. kriterij po ulicah AjdovščineKolesarski klub Castra je v soboto, 7.

maja, organiziral že 5. kriterij po uli-cah Ajdovščine, ki je štel za tekmova-nje Kriterij slovenskih mest.

Vse sobotno popolne se je po sredi-šču mesta atraktivno podilo okoli 160 profesionalnih in amaterskih kolesar-jev. V hudi konkurenci se je med do-mačimi kolesarji najbolje odrezal Kri-stjan Koren, ki je končal na skupnem 5. mestu. Najboljša trojica v skupnem seštevku pa so bili: 1. Jure Zrimšek, Sava Kranj, 2. Grega Bole, Lampre – ISD in 3. Aljaž Hočevar, Adria Mobil.

Nev

enka

Vid

mar

:

17AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Sanda Hain

Anuša Neškovič

Nevenka Vidmar

Dušan Plesničar

Št. 2 • 17. maj 201118 Rekreacija

Poletni programi Zavoda za šport Ajdovščina

Počitniški programi ŠD RekreativčekŠD Rekreativček skrbi za vse generacije

ŠPORTNE POČITNICE 20111. termin: od 27. junija do 8. julija 2. termin: od 8. do 19. avgusta

PLAVALNI TEČAJI- v trajanju 27 ur- potekajo ob delovnikih med 9. in 12. uro- cena za 5 dni je 35 evrov, za 10 dni pa 65 evrov

POLETNA ŠPORTNA ŠOLA- skupaj 80 ur- poteka ob delovnikih med 9. in 17. uro - cena za 5 dni je 55 evrov in za 10 dni 110 evrov

NOGOMETNI KAMP OLYMP- cena za 5 dni: 55 evrov- cena za 10 dni: 110 evrov - rok prijave: za 1. termin do 22. junija, za 2. termin do 3. avgusta

ŠPORTNI DNEVI S PAINTBALL ANIMACIJO ZA OTROKE IN MLADINO- potekali bodo ob petkih, 1. julija in 12. avgusta- prijave najkasneje do 29. junija ali 12. avgusta!! - cena 25 evrov

BREZPLAČEN PREVOZVsi programi športnih počitnic vključujejo brezplačen prevoz otrok iz

krajev znotraj občine Ajdovščina. POLETNA PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI

- namenjena so otrokom med 5 in 14 letom- potekajo lahko po vnaprejšnjem dogovoru, ob sobotah- cena za 3-urni program je 90 evrov za skupino do 15 otrok in 115

evrov za večje skupine, z vsako dodatno uro programa se cena dvigne za 33 % osnovne cene

IZPOSOJA KOLES - 1 ura 3 evre - 3 ure 6 evrov - 6 ur 8 evrov - 12 ur 10 evrov INFORMACIJE IN PRIJAVE NA www.zs-ajdovscina.si, recepcija@zs-ajdovscina.si, 05/364 - 47 – 21/22 med 8. in 16. uro

CELODNEVNI PROGRAMI in VARSTVO ZA OTROKE (9:00-16:00):- AKTIVNE POČITNICE V VODI (5-12 LET)

1. termin (27.6. - 1.7. 2011)2. termin (18.7. -22.7.2011)3. termin (1.8. - 5.8. 2011)

- NOGOMETNI KAMP (6-12 LET) termin (1.8. - 5.8. 2011)

10 URNI TEČAJI ZA OTROKE (17:00-19:00):- 10 URNI TEČAJI PLAVANJA (5-12 LET)

1. termin (27.6. - 1.7. 2011)2. termin (18.7. -22.7.2011)3. termin (1.8. - 5.8. 2011)

- 10 URNI TEČAJI ROLANJA (5-12 LET)1. termin (27.6. - 1.7. 2011)2. termin (18.7. -22.7.2011)3. termin (1.8. - 5.8. 2011)

- 10 URNI TEČAJI TENISA (6-12 LET)1. termin (27.6. - 1.7. 2011)2. termin (18.7. -22.7.2011)3. termin (1.8. - 5.8. 2011)

REKREATIVNI PROGRAMI ZA ODRASLE (popoldanski čas): - REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE (12 ur)

(2X tedensko v juliju in avgustu, pod nadzorom vaditeljev)- AEROBIKA NA PROSTEM (12 ur)

(2X tedensko v juliju in avgustu, pod nadzorom vaditeljev) Informacije na http://rekreativcek.gmajna.eu/rekreativcek@gmail.com, 041-472-128/040-348-264

Letno kopališčeLetno kopališče Ajdovščina svoja vrata za vse obiskovalce odpira 17. junija

ob 13. uri, šolarji pa bodo v zunanjem bazenu čofotali že kakšen teden ali dva prej, če bo vreme to dopuščalo.

18. in 19. junija bo letni bazen odprt „za izven“ med 13. in 19. uro, nato pa ponovno od 25. junija, ko se zanj zares prične obratovalna sezona. Odprt bo vsak dan med 9. in 19. uro, ob sredah in petkih pa še dlje, vse do 23. ure. Poskrbljeno je tudi za dodatno animacijo za najmlajše, ki so jim namenjena igrala ter proga z avtomobilčki. Preživite vroče poletne dni tudi na ajdovskem letnem kopališču!

V času hitrega življenjskega tempa pozabljamo nase in na skrb za svoje telo, kar pa je zelo pomemben de-javnik na vseh področjih delovanja. Tu nastopi športno društvo Rekrea-tivček. V društvu tako otrokom kot tudi odraslim v Ajdovščini in njeni okolici, ponujamo celoletno športno vadbo. Namen naših vadb je, da po-sameznik razvija svojo naravno po-trebo po gibanju ter načrtno in orga-nizirano vpliva na svoj motorični in duševni razvoj.

V letošnjem letu smo omogočili OTROKOM vključitev v programa šole plavanja in športne abecede, za ODRASLE pa smo izvajali 16 urno vadbo rekreativnega plavanja in HI-LO aerobiko.

Plavanje za predšolske otroke (4-5 let) je potekalo dvakrat tedensko, vadba za šoloobvezne otroke (6-12 let) pa trikrat tedensko. V bazenu pa je potekala tudi vadba rekreativnega plavanja za odrasle. Programi plava-nja so se izvajali do konca aprila, saj se takrat zaključi obratovanje notra-njega bazena v Ajdovščini.

Program športne abecede se ce-lotno šolsko leto izvaja na osnovnih šolah Skrilje in Vrtovin. Namenjen je osnovnošolcem med 6. in 8. letom starosti. Otroci spoznavajo različne športne zvrsti, pravila in značilnosti športnih iger ter se v skupini vrstni-kov zabavajo skupaj z našimi vadite-lji.

Za odrasle, ki pa jim sama vadba

v vodi ne ustreza, smo pripravili pro-gram HI-LO aerobike, ki ga naša va-diteljica izvaja v večnamenskem pro-storu Srednje šole Veno Pilon Ajdo-vščina, v prostoru gasilskega doma Šmarje, v dvorani Osnovne šole Do-bravlje in pa v dvorani Osnovne šole Col.

Ker pa je zunaj že zelo toplo in se poletje hitro bliža, smo v društvu poskrbeli tudi za poletne programe otrok in odraslih. Otroci se bodo lahko udeležili 10-urnih tečajev te-nisa, rolanja in plavanja, ponudili pa jim bomo tudi programa aktiv-nih počitnic v vodi in nogometne-ga kampa, ki potekata preko celega dneva. Za odrasle pa bomo izvedli programa rekreativno plavanje in vadbo aerobike. Cene programov so zelo ugodne, saj želimo omogočiti čim večjemu številu otrok in odra-slih udeležbo v športnih programih. Število prijav je omejeno, zato si za-gotovite svoje mesto čim hitreje.

Poskrbite za svoje zdravje in se pridružite programom ŠD Rekrea-tivček.

Več o nas in športnih programih najdete na spletni strani http://re-kreativcek.gmajna.eu, ali preko tele-fona (041-472-128).

arhi

v R

ekre

ativ

ček

Urš

ka B

režn

jak

Urš

ka B

režn

jak

18AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

V Medobčinskem društvu prijate-ljev mladine Ajdovščina smo v naj-lepši mesec v letu vstopili razigrano in nasmejano. Za pravo vzdušje sta med prvomajskimi počitnicami po-skrbela likovna pedagoginja Suzana Bajc in naš prostovoljec Evropske prostovoljne službe Emillio Moril-lo, ki sta otroke popeljala na izlet na izvir Hublja, kjer so polepšali sivi

asfalt s pisanimi risbami. Naslednji dan so izdelovali lična darilca iz ke-ramičnih ploščic, preostanek časa pa jih je zabaval Emilio s tipičnimi španskimi igrami. Emilio je skupaj z akademsko slikarko Jano Humar v aprilu obiskal tudi podružnično šolo Goče, kjer je predstavil svojo državo, sledila pa je ustvarjalna delavnica iz-delovanja španskih zastavic.

Ob občinskem prazniku smo se prostovoljci udeležili otvoritve Mla-dinskega centra in hotela v Palah, kjer bo naše društvo, skupaj z drugi-mi mladinskimi društvi, v prihodnje imelo svoj sedež. Nadvse se veselimo vselitve v nove prostore konec maja, Pale in širša okolica pa bo nudila številna izhodišča za pripravo ra-znolikih prostočasnih aktivnosti za otroke in mlade.

Na društvu smo z eno nogo že v poletnih počitnicah. Pripravljamo bogat poletni program, ki bo v zna-menju ustvarjalnih delavnic, špor-tnih aktivnosti, letovanj, izletov in

celodnevnega počitniškega varstva. Več informacij na naši spletni strani www.mdpm-ajdovscina.si, pohitite s prijavami. Še vedno poteka hu-manitarna akcija »Pomežik soncu«, s katero želimo čim več otrokom iz socialno ogroženih družin iz občine Ajdovščina in Vipava omogočiti ne-pozabno letovanje na morju. Vabi-mo vas, da naklonite svoj dar za raz-igran pomežik soncu, vsem, ki ste to že storili pa se iskreno zahvaljujemo. V kolikor vas položnica ni pričaka-la v vaših poštnih nabiralnikih, jo lahko dobite na poštnih in bančnih okencih v Ajdovščini in Vipavi ter na našem društvu.

Razigrana pomlad

Urška Brežnjak

ŠD Rekreativček

Št. 2 • 17. maj 2011 19Mladi

19AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Po tem, ko so domači rokerji Skal-pi, izdali singel »Vem, da lahko!«, so zaradi odličnega odziva publike po 14 letih delovanja posneli svoj prvi videospot. »Najprej smo oklevali, saj nismo vedeli, kako bodo ljudje spre-jeli našo novo skladbo,« pravi front-man Peter Krkoč. »Potem, ko so nas mediji zasuli s prošnjami po singlu in potem, ko smo slišali, da ga na ra-dijih pogosto vrtijo, pa je postalo ja-sno, da si skladba zasluži tudi video izvedbo.« Videospot, ki so ga posneli v Vipavski dolini in delno v Sodraži-ci – od koder prihaja del skupine, so premierno predstavili v oddaji Effe's Infierno/Peklenski izbor na TVS 2. Priznan glasbeni kritik Andrea Flego je tako videospot kot skladbo ozna-čil za odlično delo: » /…/avtorsko, produkcijsko in zvočno. Rokersko in obenem radijsko ter ušesu prijazno. Pa odličen videospot: zgodba, režija in camerawork. V veselje nam je bilo gostiti premierno TV predvajanje v "Effe's Inferno".«

Dražba likovnih del za nadalj-nje umetniške projekte

Z uradnim odprtjem Mladinskega centra in hotela v Palah so mladi od-prli tudi dražbo del severnoprimor-skih umetnikov. V okviru projekta Polepšajmo hišo mladih je sodelo-

valo 26 umetnikov – tako amater-skih kot tudi šolanih akademskih slikarjev – ki so ustvarjali na temo »Življenje«. Njihova dela so od lan-skega septembra bila razstavljena na pročelju Hiše mladih v Ajdovščini, ob odprtju novega centra pa so jih

organizatorji sneli in ponudili na dražbi. Likovna dela bodo naprodaj do razprodaje, ogledate pa si jih lah-ko v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih v Palah, vsak dan, razen nedelje, med 10. in 18. uro. Organi-zatorji bodo izkupiček namenili na-daljnjim umetniškim projektom.

Podprite ajdovske umetnike!

Program dogajanja v MC Hiša mladih20. 5. MATURANTSKA PARADA – od 10h do 13h 21. 5. FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA – v okviru Evropskega leta prostovoljstva 2011 - predstavitev prostovolj-

nih društev na stojnicah 21.5. URADNA OTVORITEV PROGRAMA HIŠE MLADIH V PALAH Ob 14h paintball turnir (KAŠ)Ob 19h otvoritev razstave - umetniške nadgradnje Mladinskega centra in hotela Ajdovščina z lokalnimi umetniki

v spremstvu eksperimentalne akustične glasbe (Mladinski center Hiša mladih)ob 21h gledališka predstava Šodr Teater - Prihodnost je v jajcih (KAŠ) 23. 5. - 28. 5. 2011 TEDEN MODE Vsak dan dogajanje v Mladinskem centruTrgovina rabljenih oblačil Razstava modnih fotografijRazstava modnega nakita in drugih modnih dodatkovModne delavnice za mlade26. 5. KULTURA OBLAČENJA ob 18h predavanje o modi s KATJO SARKIČ 27. 5. in 28. 5. MODNA REVIJA S SPREMLJEVALNIM PROGRAMOM ob 20h28.5. od 10h dalje Umetniška tržnica Sponzorji prireditve MC Dnevi mode: Trgovina TIKA. d. o. o. in Studio Babilon, Radio Robin, Primorske novice

Skalpi – peklenski izborPo 14 letih delovanja prvi videospot

NAGRADNA IGRA: Kdo je režiral videospot »Vem, da lahko«?

Nagrajenec bo prejel za enkrat še aktualni CD Preproste rešitve s podpisi članov zasedbe Skalp.

Odgovore pošljite na: ajdovske.novice@ajdovscina.si.Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke je Bill GouldCD Elvis Jacksonov prejme Grega Ožbot iz Tevč.

Skalpi so spot snemali na 22 lokacijah v Ajdovščini, v različnih vlogah pa je nastopilo kar 18 amaterskih igralcev. Med njimi žal ni bilo velikega pri-jatelja skupine, sicer domačina in radijskega voditelja na Radiu 1 Gregorja Bolčine. Nastopiti bi moral v vlogi duhovnika, a mu je na dan snemanja burja preprečila prihod iz Ljubljane v Vipavsko dolino.

Občina Ajdovščina je postala boga-tejša za 11 novih lokalnih turističnih vodnikov. V aprilu in maju letošnje-ga leta je namreč potekal zanimiv te-čaj za lokalne turistične vodnike pod vodstvom Iztoka Bončine iz agencije Palladio.

Na tečaju smo si pridobili teore-tično ter tudi praktično znanje kako turistom predstaviti ta lep košček Slovenije. Na tečaju je vladalo spro-ščeno in veselo vzdušje, kar gre za-hvala predvsem Iztoku, seveda pa tudi vsem, ki so ta tečaj obiskovali.

Tečaj smo zaključili 8. maja, ko nas je čakala najvažnejša preizkušnja: praktično vodenje. Vsak izmed nas

je imel nalogo, da predstavi en del Doline oziroma Gore. Tako smo kar podrobno spoznali Ajdovščino, Šturje, Pale ter izvir Hublja, Velike Žablje, Vipavski Križ, Črniče – na-tančneje Tabor nad Črničami, Skrilje in zanimivo ter izredno gostoljubno domačijo Favetti, Lokavec, Predme-jo, Otlico ter Sinji Vrh in njegovo podzemlje, saj smo se tam spreho-dili po rovih, ki so prepredeni pod hribom. Seveda pa ni smel manjkati slavnostni zaključek s podelitvijo ter odlično večerjo.Ker smo se med se-boj odlično razumeli, smo sklenili, da to naše druženje ni bilo zadnje.

Novi turistični vodniki

Novi lokalno turistični vodniki v občini Ajdovščini so torej:Anja Pipan, Damijana Dolenc, Janja Jazbar, Vesna Kobal, Vesna Koren, Tadeja Ličen, Daša Lokar, Izidor Peljhan, Kristina Peljhan, Tanja Rijavec, Kristijan Vidmar

Mateja Česen

Kristina Peljhan

Mateja Česen

Št. 2 • 17. maj 201120 Narava in družba

Naravoslovni izziv meseca aprila

Obvestilo

Napovedi prireditev in prispev-ke za rubriko „pisma bralcev“ za objavo v Ajdovskih novicah zbi-ramo do 10. v tekočem mesecu. Posredujete jih lahko na naslove TIC Ajdovščina, tic.ajdovscina@siol.net, 05/36 59 140, ali pa na e-naslov uredništva ajdovske.no-vice@ajdovscina.si.

Za spremembe v napovedih, ki nastanejo po objavi, uredništvo ne odgovarja. Uredništvo

20AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Kdaj? Vsako soboto od 10.00 do 11.30 Kje? V hiši mladih na Palah v Ajdovščini in njeni okoliciKomu so namenjene? Otrokom od 6. do 11. leta starostiKaj bomo počeli? Raziskovali bomo gozdove, travnike in potoke. Opazovali bomo ptice,

prepoznavali rastline, iskali polže, sledili mravlje, brskali za živalmi v tleh in vodi… Tema delavnice je odvisna od trenutnega dogajanja v naravi, kar vključuje tudi vreme. V mesecu maju in juniju bomo predvidoma izvedli naslednje delavnice:21. 5. 2011 Spregledani gozdni prebivalci 28. 5. 2011 Od cveta do cveta metuljček leta 4. 6. 2011 Biba leze biba gre11. 6. 2011 Jaz pa grem na zeleno travco…18. 6. 2011 Ali je v potoku povodni mož?Podrobnejši opis delavnic na www.rdeci-apolon.si . Cena? 5 eur na otroka Informacije in prijave:Irena Kodele Krašna, Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 VipavaTel: 040 560 955 ali irenakk@rdeci-apolon.siPohitite s prijavo, ker v skupino sprejmemo le 8 mladih raziskovalcev!Z nakupom karte v predprodaji si zagotovite mesto v skupini. Karte so

na voljo v pisarni TIC Ajdovščina in na sedežu zavoda v Budanjah.

IRENA KRAŠNA KODELE

Živi svet pred domačim pragom

Škrlatni zaklad Vipavske dolineMaj in junij, veliki traven in

rožnik, sta meseca, ko so naši travniki najbolj pisani in verjetno nihče ne gre ravnodušno mimo vsega tega raznobarvnega cvetja. Najpogostejše travniške cvetice verjetno poznate vsi: travniško kaduljo, ivanjščico, primožka, različne zlatice in grabljišča… Te vrste so pri nas pogoste in brez skrbi si jih lahko naberete za šopek, ki bo krasil vaš dom. Na nekaterih travnikih v Vipavski dolini pa spomladi zacvetijo tudi vrste, ki

so zelo redke in ogrožene, zato jih ne smemo nabirati in jih lahko občudujemo le v naravi. Ena izmed njih je ilirski meček (Gladiolus illyricus), katerega lepe rdeče vijoličaste cvetove lahko opazujete le na redkih mokrotnih travnikih. V Sloveniji je še nekaj takih travnikov, vendar se le redko kateri tako odene v šklat, kot se travniki na Mlakah pri Vipavi. Nekoč je bil ilirski meček pogostejši, a smo ga zaradi melioracij in intenzivne kmetijske obdelave površin že marsikje iztrebili. Na Mlakah, kjer zaradi aktivnosti vojske ni bila izvedena melioracija in se razen košnje zemljišč ne obdeluje, pa še lahko najdemo travnike, na katerih zastaja voda in kjer med drugimi redkimi rastlinami rastejo tudi ilirski mečki. V maju so njegovi cvetovi najlepši zato izkoristite priložnost in se podajte na Mlake ob koncu tedna, ko tam ne bo vojakov. Za konec še opozorilo, ki bo mogoče za vas odveč, pa vseeno: odnesite le

fotografije, pustite le stopinje. Seveda na poti, ne na travniku...

Seznam lokacij in terminov zbiranja odpadkov ste občani prejeli z zadnjo položnico KSD d.o.o., za-prošeni ste za sodelovanje – oddajte nevarne odpadke iz vaših gospodinj-stev v akciji!

Nevarni odpadki so tisti, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, ozi-

roma vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih zato ni mogoče odlagati skupaj s komunal-nimi odpadki. Nevarni odpadki so zdravju škodljivi, strupeni, jedki, vnetljivi ali eksplozivni. KAKO PREPOZNAMO NEVAR-NE SNOVI:

Nevarne snovi imajo na embalaži enostavno prepoznavne simbole na oranžni podlagi, ki označujejo nji-hove lastnosti. Vsak tako označen izdelek je potrebno jemati kot neva-ren ter snov po uporabi oddati kot nevaren odpadek. Bodite pozorni že pri nakupu!

Podajte se na sprehod ob reki Vipavi in njenih pritokih. Bodite pozorni na mokrotne travnike in sporočite nam, če ste kje opazili ILIRSKI ME-ČEK. Vaši podatki nam bodo pomagali ugotoviti, kje v Vipavski dolini še raste ta vrsta, rezultate pa si boste lahko ogledali na naši spletni stra-ni (www.rdeci-apolon.si) in v eni od naslednjih številk Ajdovskih novic. Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si .

Več o prihodu pomladi v Evropo pa si lahko preberete na spletni strani www.springalive.net, kjer lahko prispevate k dopolnitvi Pomladnega ze-mljevida.

Mladi raziskovalci v gozduZa nami sta že prvi dve naravoslovni raziskovalnici, na katerih so mladi

raziskovalci odkrivali skrivnosti gozda. Na prvi raziskovalnici smo ugotavljali, katere ptice se oglašajo v okolici Hiše mladih v Ajdovščini. Že s parkirišča pred hišo mladih smo zaslišali kosa in hitro odkrili njegovo gnezdo. Z varne razdalje smo z daljnogledi opazovali samičko na gnezdu, nato pa smo se podali po naravoslovni učni poti, kjer smo prisluhnili slavcu, veliki sinici, črnoglavki, sivi in beli pastirici… Na drugi raziskovalnici pa smo se posvetili nepremičnim velikanom –

drevesom. Najprej smo si naredili beležko, v katero smo risali liste in delali odtise lubja dreves, ki smo jih našli v gozdu. Ko se nam bodo posušili listi dreves, ki smo jih shranili, jih bomo prilepili v beležko in tako bo vsak udeleženec raziskovalnic dobil uporaben priročnik.Pred nami pa je nov teden in v soboto nas čakajo že novi izzivi. Pridružite

se nam!

Nevarno? Na varno! Med 26. in 28. majem 2011 bo Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina organizirala AKCIJO ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV na območju obeh zgornjevipavskih občin.

KAJ SODI MED NEVARNE ODPADKE: · barve, laki, lepila, topila, smole, kiti, kisline, lugi· odpadna mazalna in jedilna olja ter kemikalije· odpadne kartuše in tonerji· čistilna, kozmetična in pralna sredstva· tlačne posode – spreji (plinski vžigalniki, laki za lase, sredstva proti mr-česu, tesnilne mase in drugi izdelki v embalaži pod pritiskom, manjši ga-silni aparati· odpadki, ki vsebujejo živo srebro (termometri, barometri, releji, stikala) · farmacevtski izdelki – zdravila · pesticidi (insekticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva proti zajedavcem) · akumulatorji, baterije· odpadna embalaža, ki vsebuje nevarne snovi · zaoljene krpe, filtri

KAKO RAVNAMO Z NEVARNIMI ODPADKI:

Če je le mogoče, nevarne odpadke hranimo v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da ne bi pri-šlo do razlitja. Pomembno je, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj lahko pride do nepredvidene reak-cije med različnimi snovmi. Doma jih hranimo tako, da niso dostopni otrokom in domačim živalim. Ne-varne odpadke VEDNO oddajamo v zbiralnih akcijah ali jih dostavimo Zbirnemu centru. Prevzame jih or-ganizacija, pooblaščena za zbiranje, predelavo in odstranjevanje nevar-nih odpadkov. Nekatere predelajo v sekundarno gorivo (olja in razred-čila), predelajo tudi baterije, kisline nevtralizirajo, ostanek pa gre v sežig.

AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV BO MED 26. IN 28. MAJEM POTEKALA TUDI V VAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI – na-tančno lokacijo in termin obiska ekipe KSD Ajdovščina najdete v prilo-gi vaše zadnje položnice za komunalne storitve.

Hvala za vaš prispevek k trajnostnemu ohranjanju narave! KSD d.o.o. Ajdovščina

Vabilo na javno predstavitev Spoštovani občani, vabimo vas

na javno predstavitev predloga nadaljnjega razvoja Centra za ravnanje z odpadki Ajdovščina in pobude za izgradnjo bioplinske elektrarne, ki bo v sredo, 18. maja 2011, ob 19.30 v prostorih Obrtnega doma Ajdovščina, Vipavska cesta 4, Ajdovščina.Predlog, ki bo podrobneje

obrazložen na predstavitvi, lahko najdete na spletni strani Občine Ajdovščina – www.ajdovscina.si, v rubriki »Dobro je vedeti« in na spletni strani Komunalno stanovanjske družbe d.o.o. - www.ksda.si, v rubriki »Obvestila / Aktualno«. Vljudno vabljeni!

Irena

Kra

šna

Kode

leIre

na K

rašn

a Ko

dele

Št. 2 • 17. maj 2011 21Pisma in obvestila

Budanjska podružnična šola že tra-dicionalno vabi none in nonote svojih učencev k postavljanju mlaja, tudi le-tos so se v sredo, 20. aprila, že dopol-dne zbrali v šolski jedilnici.

Šolarji so svojim starim staršem pripravili kulturni pozdrav, spregovo-rili pa sta vodja podružnice Andreja Franca in ravnateljica OŠ Šturje Ava Curk. Nato so se vsi skupaj lotili dela – namen druženja je namreč pred-

vsem prenašanje starih znanj na mlaj-ši rod. Fantje so pomagali starim oče-tom pravilno olupiti lubje, sekati grče na deblu mlaja in ga krasiti z bršlja-novim listjem, spletenim v verige ter se smejali anekdotam iz starih časov. Dekleta pa so opazovala stare mame pri ročnih spretnostih, opletanju venca z bršljanom, izdelovanju rož iz barvnega papirja ter krašenju vencev. Šolarji so hitro osvojili nove veščine,

čas pa je kar zbežal mimo, vse do vr-hunca druženja, ko so možje ročno dvignili mlaj in ga postavili v jamo na zelenici pred šolo. Še fotografija, nato pa ponosen in glasen aplavz!

Preživeli smo čudovit dan. Učenci in učiteljice smo starim staršem hva-ležni, da so se v tako velikem število odzvali našemu vabilu in vam kliče-mo nasvidenje spet prihodnje leto!

Z nonami in nonoti postavili mlaj

21AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Nev

enka

Vid

mar

Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI

Javni razpis »Inovacijski vavčer 2011«

mikro, majhna in srednje velika podjetja

do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29.9.2011 http://www.japti.si

Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI

Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji v letih 2010 in 2011

gospodarske družbe, registrirane v Republiki Sloveniji do dneva oddaje vloge, v katerih imajo tuji investitorji, ki vložijo vlogo, neposredno najmanj 10 % delež

7. junij 2011 (sedmi rok), 9. september 2011 (osmi rok) http://www.japti.si

Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI

Javni razpis »Mentorski vavčer 2011«

mikro, majhna in srednje velika podjetja (ustanovljena 2007, 2008, 2009)

do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 20.6.2011 http://www.japti.si

Slovenski podjetniški skladP1 - Javni razpis za garancije Sklada za klasične bančne kredite

mikro, majhna in srednje velika podjetja

15. junij 2011, 15. julij 2011, 10. september 2011, 10. oktober 2011, 10. november 2011 in 10. december 2011 oziroma do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladP1 TP - javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

Mikro, mala in srednje velika podjetja

5. junij 2011; 20. junij 2011; 5. julij 2011; 5. september 2011; 20. september 2011; 5. oktober 2011; 20. oktober 2011; 5. november 2011; 20. november 2011 in 5. december 2011 oziroma do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladLF - Javni razpis za kapitalske naložbe RS v zasebne družbe tveganega kapitala

zasebne družbe tveganega kapitala (zasebne DKT)

30. junij 2011, 10. september 2011, 31. december 2011 http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 6SUBOB11 za nepovratne finančne spodbudeobčanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oz. najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 7SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46PO11

občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojnipodjetniki posamezniki

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012 http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012 http://www.ekosklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu (namen B) in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti (namen A2)

velika, srednje velika, mala in mikro podjetjakmetijska gospodarstva (le pri namenu A2)

31. maj 2011 (tretji rok); 15. julij 2011 (četrti rok); 15. september 2011 (zadnji oz. peti rok)

http://www.regionalnisklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo

kmetijska gospodarstva (KG), ki se uvrščajo med mikro, mala ali srednje velika podjetja

31. maj 2011; 31. julij 2011 in 30. september 2011 http://www.regionalnisklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam občine

31. maj 2011 (tretji rok); 9. september 2011 (zadnji četrti rok)

http://www.regionalnisklad.si

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – MKGP

1. Javni razpis za ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev-ukrep 121 za leto 2011, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij

mladi prevzemniki kmetij (odločba ARSKTRP) 15. junij 2011 http://www.mkgp.gov.si

Nevenka Vidmar

Podružnična šola Budanje

Izlet je bil tokrat kulturno obar-van, saj so z nami potovali otroci iz osnovne šole Šturje.

Ti pod vodstvom mentorice Polo-ne Juretič, uspešno sodelujejo z našo dramsko skupino Zarja.

Z nami so bile tudi pevke ŽPZ Ve-černica.

Ogledali smo si Staro goro, kjer na 618 metrov visokem hribu stoji cer-kev posvečena Mariji.

Razgled je bil prelep na Beneško Slovenijo in Furlansko nižino.

V Špetru smo najprej poslušali kratko predavanje o Benečiji, potem pa smo priredili lep program. Nasto-pili so dramska skupin Zarja z otroci osnovne šole Šturje z kratko igrico

z naslovom Bandima. Nato so za-pele Večernice.

Zadnja točka ogleda je bila Landar-ska jama, ki velja za največjo zgodo-vinsko in umetnostno

znamenitost Nadiških dolin.Pozno popoldne smo se vračali do-

mov, veseli novih spoznanj.

Ajdovščina

Pismo bralca:

Na robu zgornje Vipavske doline, tam kjer se v soncu dviga mogočni Čaven v modre nebeške višine so ulice in hiše mesta Ajdovščine.

Pisatelj Lokar in slikar Pilon stav svojih delih slavila tukajšnje ljudi, ki ostajajo zvesti svojemumestu, tudi ko močna burja z Gorenad mesto z vso močjo se zapodi.

Ko pa burja se poražena umaknein se pritaji za nekaj dni, se Ajdovec ponosen na planprikaže, soncu se smeji, Ajdovščinaše lepša se mu zdi.

K izviru Hublja se odpravi, kjer seveličastni slap ob skali v tisoč kapljic razleti, kot mavrica v soncu se deroča reka zablesti.

Ko zvečer se Ajdovska vsa družinazbere, na mizi kozarec vipavskega vina se blesti, nihče ga ne spije iz spoštovanja do te Ajdovske grude, le z očmi ga vsak Ajdovec časti.

Boris Markovič, Ajdovščina

Beneška SlovenijaZ DU Ajdovščina smo se sredi aprila odpeljali na izlet po Benečiji.

Št. 2 • 17. maj 201122 Dogodki

Po Čarovniku iz Oza prihaja MomoZgodba o času, še kako primerna za vsak urbani kos našega planeta, na katerem se zmaterializirani človek

odtujuje od primarnih načinov komunikacije in socializacije – poslušanja, pogovarjanja na štiri oči. Po uspešnem gledališkem projektu Čarovnik iz Oza na ajdovski oder prihaja gledališka predstava Momo –

fantastična zgodba o deklici, ki pride od nekod, da bi nas poslušala in se nam posvetila, pa jo skušajo zaustaviti sivci – možje v sivem, ki ne dovolijo, da človek ustvarja čas sam, ki ne dovolijo, da človek zapravlja svoj čas s pogovori, igro, 'kofetkanjem', poslušanjem – vendar ji s pomočjo Hore, varuhinje časa, le uspe rešiti svoje prijatelje in mesto pred materialističnim suženjstvom, ki ga podpirajo in kot religijo širijo sivi agentje.Zasedba več kot štiridesetih generacijsko raznolikih sodelujočih pod režisersko taktirko Petra Avbarja sestavlja

umetniški projekt, ki se ajdovskemu občinstvu predstavlja s predpremiero 26. in s premiero 27. maja ob 20-ih na odru Dvorane prve slovenske vlade. Dobrodošli v času! Vzemite si ga!

Mladi godalci ajdovske GŠ navdušiliEden prvih letnih koncertov, ki se vrstijo v času pred koncem letošnje kulturne sezone, je bila predstavitev – ne eno, pač pa šestletnega dela Godalnega orkestra Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine, ki ga vodi dirigentka Sanja Kaludžerović.

Zvok orkestra je tako ubran, da je nabito polna križna dvorana dvorca Zemono ob koncu ostala brez besed, le z zelo zelo dolgim in gromkim aplavzom. Sanja je v delo z mladimi godalci vložila ogromno časa in dela, iz česar je nastala skupi-na odličnih in predvsem navdušenih glasbenikov, orkester, ki se lahko do-stojno predstavi tudi v velikih kon-certnih dvoranah in pred zahtevnej-šo glasbeno publiko.

Posebna zgodba tega petkove-

ga večera pa je bila izbor skladb. V uvodnem, klasičnem programu, so pokazali mojstrsko spretnost obvla-dovanja svojih inštrumentov, tu se je v Haydnovem koncertu izkazala so-listka, violončelistka Polona Soban. Sledil je izrazito čustven del, kjer je očaral Piazzollov Oblivion s solisti-ko Kristo Lokar na alt saksofonu, publiko pa je na noge dvignila čudo-vita izvedba znane skladbe Maurica Ravela Bolero ob spremljavi mogoč-ne tolkalske zasedbe. Napetost se je

stopnjevala s preigravanjem filmske glasbe, ponovno smo bili na nogah ob pevskem solističnem vložku Irene Troha, Mete Kompara in Nine Tra-tnik v eni od skladb iz filma Gladia-tor. Za „češnjo na torti“ so sledile še tri rockovske skladbe v verjetno kar Sanjini priredbi za godalni orkester, Sting, Coldplay in Green Day. Orke-ster pa so skozi koncert spremljali še drugi glasbeniki na različnih glasbi-lih, tudi harfi. Publika je bila deležna posladka – tako in drugače. Orke-ster je še zadnjič zaigral, ravnatelji-ca Nada Paškvan pa je – upravičeno zelo ponosna na Godalni orkester in še posebej na dirigentko, ki ga je ta-ko-rekoč ustvarila – ob koncu kon-certa razrezala veliko torto. Kako dobro delo je mlada glasbenica, diri-gentka orkestra, Sanja Kaludžerović opravila, so pokazali člani orkestra, ki so se ji ob koncu zahvalili s šop-kom rož in zagotovilom, da uživajo ob ustvarjanju glasbe z njo! Bilo je noro dobro in nepozabno! Sanda Hain

22AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Koledar prireditev za MAJ 2011

Torek, 17. maj

ob 19.00Dvorec Zemono

Predavanje “Cernobil (1986) – Fukusima (2011)”Info: Andreja Leban 05/33 15 397, andreja.leban@ung.si

ob 19.00Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjige Miha Brejca: Igralec ragbijaInfo: Lavričeva knjižnica 05/366 13 28

Sreda, 18. maj

ob 8.00različne lokacije v Ajdovščini

Raz(pro)daja umetnosti in zgodovine ob mednarodnem dnevu muzejevInfo: TIC Ajdovščina 05/36 59 140

ob 10.00 prostori PUM, Hiša mladih

Ajdovščina

Predavanje Testiraj svojo zaposljivostInfo: Ljudska univerza Ajdovščina, 05/368 05 08

ob 11.00Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predavanje: Prvi koraki otroka v glasbeni svetInfo: Lavričeva knjižnica 05/36 61 328

ob 18.00športna dvorana OŠ Šturje

Prireditev Zdravje v pesmi – prireditev ob zaključku 28. Tekmovanja za čiste zobeInfo: Zdravstveni dom Ajdovščina, 05/ 369 30 00

ob 19.30Obrtni dom Ajdovščina, Vipavska

cesta 4

Predstavitev predloga razvoja Centra za ravnanje z odpadki Ajdovščina in pobude za bioplinarno elektrarnoInfo: Občina Ajdovščina, www.ajdovscina.si

Petek, 20. maj

od 10.00 do 12.00Lavričev trg Ajdovščina

Maturantska parada Info: MC Hiša Mladih Ajdovščina, 041 945 392

ob 17.00Podružnična OŠ Vrtovin Predavanje “Miti in resnica o cepljenju”

Info: Nada (051 371 955), nada.pirjevec@gov.si

ob 19.00dvorec Zemono

Koncert solistov GŠ Vinka Vodopivca AjdovščinaInfo: 05/ 36 80 120

ob 20.00stara vipavska osnovna šola

Odprtje razstave akvarelov Vipavska leta (1944-1947) Toneta Mlakarja iz Škofje Loke, org: Društvo Razmetano podstrešje

Sobota, 21., in nedelja,

22. majTrnovski gozd, izhodišče Col

SPOT - Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje Info: http://www.planinsko-drustvo-vipava.si

Sobota, 21. maj

ob 7.30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

126. Boljša tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

od 10.00 daljeMC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Festival prostovoljstvaInfo: MC Hiša Mladih Ajdovščina, 041 945 392

ob 10.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Naravoslovne raziskovalnice - Nepremični velikaniInfo: Irena Kodele Krašna, 040 560 955, www.rdeci-apolon.si

ob 14.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Paintball turnirInfo: MC Hiša Mladih Ajdovščina, 041 945 392

ob 19.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Uradna otvoritev Hiše mladih v PalahInfo: MC Hiša Mladih Ajdovščina, 041 945 392

ob 19.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Umetniška nadgradnja z lokalnimi umetniki in kulturni program s skupino Horda grdihInfo: MC Hiša Mladih Ajdovščina, 041 945 392

ob 20.00Dom krajanov na Lozicah

Predstava »Za nacionalni interes«Info: Društvo Zdravljica Lozice

ob 21.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Gledališka predstava šodr teater »Prihodnost je v jajcij« 

Nedelja, 22. maj

ob 7.00izpred Gasilskega doma v Selu

Tradicionalni pohod na SelovecInfo: 041 345 432 (Rok)

ob 7.00odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina - GolicaInfo: Planinsko društvo Ajdovščina www.pd-ajdovscina.si

Ponedeljek, 23. maj

ob 9.00prostori Varstveno delovnega

centra v Vipavi

Dan odprtih vrat Varstveno delovnega centra v VipaviInfo: 05/368 06 00

ob 17.00Dvorana prve slovenske vlade

AjdovščinaPredstavitev projektov Evropska vas in ComeniusInfo: OŠ Danila Lokarja, Kristina Valič 031 335 506

Torek, 24. maj

ob 18.00 Pilonova galerija Ajdovščina

Otvoritev Spazzapanove sobeInfo: Pilonova galerija Ajdovščina, 05/368 91 77

ob 19.00Dvorana prve slovenske vlade

Ajdovščina

Nastop učencev baleta in harmonikarskega orkestra GŠ Vinko Vodopivec AjdovščinaInfo: 05/36 80 120

Sreda, 25. maj

ob 11.00Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Pripovedovanje v družinskem krogu s pravljičarko Anjo ŠtefanInfo: Lavričeva knjižnica 05/36 61 328

ob 19.00Dvorana prve slovenske vlade

Ajdovščina

Regijsko plesno srečanje Plesni utrinkiInfo: JSKD Ajdovščina, Katarina Volk 05/3643 072, 031 711 289, volk.katarina@siol.net

Četrtek, 26. maj

ob 10.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Evropsko leto prostovoljstva – predstavitev prostovoljnega dela

ob 18.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Predavanje o kulturi oblačenja Info: MC Hiša Mladih Ajdovščina, 041 945 392

ob 20.00Dvorana prve slovenske vlade

Ajdovščina

Gledališka predstava Momo – predpremieraInfo: Peter Avber 040 576 279

Petek, 27., in sobota,

28. maj

ob 20.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Modne revije s spremljevalnim programomInfo: MC Hiša Mladih Ajdovščina, 041 945 392

Petek, 27. maj

ob 20.00Dvorana prve slovenske vlade

Ajdovščina

Gledališka predstava Momo – premieraInfo: Peter Avber 040 576 279

Sobota, 28. maj

ob 10.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Naravoslovne raziskovalnice - Od cveta do cveta metuljček letaInfo: Irena Kodele Krašna, 040 560 955, www.rdeci-apolon.si

ob 10.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Umetniška tržnicaInfo: MC Hiša Mladih Ajdovščina, 041 945 392

Nedelja, 29. maj

ob 8.00izhodišče in cilj pred Gasilskim

domom v Šmarjah

Pohod med Šmarenskimi griči - čez Školj in TibotInfo: TD Vinoreja Šmarje, Darko Poljšak (041 275 267), http://vinoreja-smarje.nvoplanota.si

Ponedeljek, 30. maj

ob 19.00Dvorana prve slovenske vlade

Ajdovščina

Nastop mlajšega godalnega in pihalnega orkestra ter komornih skupin GŠ Vinko Vodopivec Ajdovščina Info: 05/ 36 80 120

Koledar prireditev za JUNIJ 2011

Sreda, 1. junij

ob 18.00Lična hiša Ajdovščina

Zaključna razstava del tečajnikov vseh likovnih delavnic Lične hiše v preteklem letuInfo: Lična hiša 05 368 1929

ob 19.00OŠ Šturje Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaInfo: 031 58 48 98

ob 19.00Pilonova galerija Ajdovščina

Nastop učencev kitare, harfe in tamburicInfo: Glasbena šole Vinka Vodopivca Ajdovščina 36 80 120

Petek, 3. junij

ob 9.00parkirišče Športnega centra

Ajdovščina

Igrajmo se za varnostInfo: 031 613 804 (Miha Ergaver)

ob 19.00Galerija doma krajanov Vipavski

Križ

Odprtje razstave Sožitje keramike in slikarstvaInfo: TD Vipavski Križ, 031 481 187

Sobota,4. junij

ob 20.00Martinova dvorana v Gaberjah

Koncert Beneških fantovInfo: 041 737 185 (Bojan)

ob 21.00dvorišče pred stavbo Doma

krajanov Ajdovščina

Dobrodelni koncert skupine JARARAJA Info: Venčko Petrič, 031 551 405

Nedelja, 5. junij Cesta Krajevni praznik na Cesti

Info: KS Cesta, 041 268 112 (Erik)

Torek, 7. junij

ob 20.00Dvorana prve slovenske vlade

Ajdovščina

Glasbeni abonma ZKD Ajdovščina - koncert sopranistke Pie BrodnikInfo: ZKD Ajdovščina, 05/364 30 72

Četrtek, 9. junij

balinišče v Palah in balinišče na Primorju

Balinarski miting 2011Info: Varstveno delovni center Ajdovščina 05/92 00 530

Petek, 10. junij

ob 20.00Pilonova galerija Ajdovščina

Odprtje razstave Arhitekturna risba včeraj in danesInfo: Pilonova galerija Ajdovščina05 36 89 177, www.venopilon.com

Sobota, 11. junij

Vipavski Križ Kriški semanji dneviInfo: KS Vipavski Križ, 041 421 927

Dvorana KS SeloOsrednja slovesnost ob100-let delovanja PGD Selo s parado gasilskih vozilInfo: 051 339 885 (Borut)

Nedelja, 12. junij

ob 7.00odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Pohod na Veliki BogatinInfo: Planinsko društvo Ajdovščina www.pd-ajdovscina.si

Ponedeljek, 13. junij

ob 10.00MC in hotel Ajdovščina, Športni

park Pale

Zdrava prehrana za mladostnike Info: Zdravstveni dom Ajdovščina, 05/ 369 30 00

* Ljudska univerza Ajdovščina ob tednu vseživljenjskega učenja med 16. in 22. majem (razširjen termin 1. maj – 30. junij) prireja bogat program brezplačnih prireditev, ki so objavljene na spleti strani www.lu-ajdovscina.si, udeleženci Projektnega učenja za mlade pa še posebej vabijo 25. maja ob 11. uri na ogled filma PUM, vse, kar ti pade na um, ki bo v MC in hotelu v Palah.

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com

MUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.

LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com

ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.

KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

Št. 2 • 17. maj 2011 23Obvestila za obrtnike in podjetnike

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA so proračunska sredstva Občine Ajdovšči-na, Občine Vipava in sredstva Območ-ne obrtno-podjetniške zbornice Ajdo-vščina, namenjena za subvencioniranje obrestne mere za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občini Ajdovšči-na in Vipava, ki se bodo dodelila v pri-meru, ko pomoč predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nuj-no potrebna.

2. POGOJI ZA DODELITEV SRED-STEV

2.1. Posojila se bodo odobrila za inve-sticije za naslednje namene:

- nakup, urejanje in opremljanje ze-mljišč in pridobivanje projektne doku-mentacije za gradnjo poslovnih pro-storov,

- nakup, graditev ali investicijsko vzdr-ževanje poslovnih prostorov,

- nakup nove ali generalno obnovljene opreme.

2.2. Upravičenci do kredita so:- majhna podjetja (samostojni pod-

jetniki, družbe z omejeno odgovorno-stjo),

- občani, ki so pri organu vložili vlo-go za priglasitev statusa samostojnega podjetnika,

- male gospodarske družbe, ki so na pristojnem sodišču vložile zahtevo za vpis v sodni register.

2.3. Do sredstev kredita niso upravi-čena podjetja iz sektorja ribištva in ri-bogojstva, premogovništva, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Priloge 1 k Pogodbi o usta-novitvi Evropske skupnosti in podjetja v težavah. Do sredstev niso upravičeni tudi podjetniki, ki bi zaradi pomoči dali prednost rabi domačega blaga pred uvo-ženim. Do sredstev niso upravičena tudi podjetja iz cestnoprometnega sektorja, za namen nakupa vozil za cestni prevoz tovora.

3. MERILA ZA DODELITEV SRED-STEV

Posojila se bodo prednostno dodelje-vala prosilcem, ki bodo poleg pogojev poslovne banke izpolnjevali naslednje kriterije :

V primeru enakovrednih vlog za pri-dobitev posojila, se bo pri dodelitvi upo-števal naslednji prioritetni vrstni red:

Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja ob-čina Ajdovščina, se pri vsakokratnem dodeljevanju dodeli prosilcem po nasle-dnjem prioritetnem vrstnem redu:

a) s sedežem družbe v občini Ajdo-vščina za investicijo na območju občine Ajdovščina,

b) s sedežem družbe v občini Vipava za investicijo na območju občine Ajdo-vščina,

c) ne glede na sedež družbe za investi-cijo na območju občine Ajdovščina,

d) s sedežem družbe v občini Ajdo-vščina za investicijo na območju občine Vipava.

Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja ob-čina Vipava, se pri vsakokratnem dode-ljevanju dodeli prosilcem po naslednjem prioritetnem vrstnem redu:

a) s sedežem družbe v občini Vipava za investicijo na območju občine Vipa-va,

b) s sedežem družbe v občini Ajdo-vščina za investicijo na območju občine Vipava,

c) ne glede na sedež družbe za investi-cijo na območju občine Vipava,

d) s sedežem družbe v občini Vipava za investicijo na območju občine Ajdo-vščina.

4. VIŠINA SREDSTEV za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ajdovščina in Vi-pava v letu 2011 znaša 1.103.587, EUR in sicer za kredite z odplačilno dobo 5 let 685.785 EUR, za kredite z odplačilno dobo 7 let 256.290 EUR in za kredite z odplačilno dobo 10 let 161.512 EUR.

Sredstva za refundacijo obrestne mere: Občina Ajdovščina – 77.000,00 Občina Vipava – 25.000,00 EUR in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovšči-na 4.000,00 EUR.

Odplačilna doba posojila: - krediti za nakup premičnin ter

krediti za nakup oziroma izgradnjo ne-premičnin do višine kredita vključno 25.000 EUR je odplačila doba 5 let,

- krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin, do višine kredita vključno 50.000 EUR je odplačilna doba 7 let in

- krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin nad višino kredita 50.000 EUR je odplačilna doba 10 let.

Subvencionirana obrestna mera: 6-mesečni EURIBOR + 0% letno.

Moratorij za odplačevanje glavnice kredita: do 1.1.2012.

Stroški vodenja kredita; 0,2% od stanja kredita – enkrat letno.

Stroški odobritve kredita 50 EUR, ne glede na višino kredita.

Rok vračila in način vračila: po pogo-jih poslovne banke.

Okvirna višina kredita za posamezne-ga prosilca je največ 50.000 EUR. Če razpoložljiva sredstva presegajo povpra-ševanje, se lahko razdelijo ne glede na zgoraj navedeno višino.

Višina kredita ne sme presegati 50% predračunske vrednosti upravičenih stroškov posamezne investicije in 10%

skupne kreditne mase oz. največ 50.000 EUR, razen v primeru, da strokovna komisija ugotovi upravičenosti in go-spodarnost investicije. V tem primeru, lahko strokovna komisija odobri poso-jilo tudi nad zgoraj navedenimi limiti, vendar višina državne pomoči, ki se jo dodeli posameznemu upravičencu na podlagi pravila "de minimis" ne sme presegati 200.000 EUR oziroma 100.000 EUR za podjetja iz cestnoprometnega sektorja, v obdobju 3 let od zadnjega prejema takšne državne pomoči, ne gle-de na obliko ali namen pomoči. Višino dodeljene državne pomoči po pravilu "de minimis" bo za vsakega upravičenca posebej preverjala strokovna komisija pri Ministrstvu za finance RS.

Posojilna pogodba se bo sklepala med posojilojemalcem in banko. Namensko porabo pridobljenega posojila bo pre-verjala strokovna komisija in banka.

Upravičeni stroški investicije so:-strošek nakupa, urejanja in opremlja-

nja zemljišča ter pridobivanja dokumen-tacije za gradnjo poslovnih prostorov,

-strošek nakupa, graditve ali investicij-skega vzdrževanja prostorov, namenje-nih za poslovno dejavnost,

-strošek nakupa opreme.Prejemnik posojila poda izjavo, da za

investicijo, s katero kandidira na razpi-su, ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov.

5. ROK KORIŠČENJA POSOJILA je od objave razpisa do pokoriščenja celo-tne kreditne mase oziroma najkasneje do 01.12.2011.

6. Prosilci bodo s sklepom o dodelitvi posojila obveščeni najkasneje v roku 30–ih dni od dneva oddaje popolne vlo-ge. V primeru, da prosilec odobrenega posojila ne prične koristiti v roku treh mesecev od datuma prejema sklepa, iz-gubi pravico do koriščenja sredstev in do ponovne prijave na razpis v koledar-skem letu.

7. Interesenti oddajo vlogo na poseb-nem obrazcu - vloga, ki jo lahko dvi-gnejo na tajništvu Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina, tajništvu Občine Vipava, Glavni trg 15, Vipava, na Območni obrtno-podjetniški zbor-nici Ajdovščina, Vipavska cesta 4, Ajdo-vščina ali ga natisnejo iz spletne strani www.ajdovscina.si.

8. Pisne vloge z oznako: »NE ODPI-RAJ, PRIJAVA NA RAZPIS – PODJE-TNIŠTVO« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgornjem delu ovoj-nice, morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Območna obrtno-podjetni-ška zbornica, Ajdovščina, Vipavska ce-sta 4, Ajdovščina od 17.05.2011 dalje do najkasneje 21.11.2011 do 12.00 ure ozi-roma do porabe sredstev kreditne mase.

Št. 41031-7/2011, Datum 11.05.2011ŽUPAN Marjan POLJŠAKŽUPAN Ivan PRINCESPREDSEDNIK OOZ Peter SKAPIN

Občina Ajdovščina, Občina Vipava in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina na podlagi Pravilnika o pospeševanju in razvoju malega gospodarstva na območju občin Ajdovščina in Vipava (Ur. l. RS št. 57/03 in 40/04) ter Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2011 (Ur. l. RS št. 09/11), Odloka o proračunu Občine Vipava za leto 2011 (Ur. l. RS št. 18/11 in sklepa upravnega odbora Območne obrtne zbornice Ajdovščina št. 43-33/2011, z dne 28.02.2011 objavlja

JAVNI RAZPIS za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2011

Zap. št.

Ocenjevalni kriterijiNajvišje možno št. točk

1. vlaganja v začetne investicije 20

2.vlaganja v

posodobitev obstoječe dejavnosti

20

3.vlaganja v nakup oz. izgradnjo poslovnih

prostorov za izvajanje dejavnosti

20

4. zagotavljanje novih delovnih mest 20

5. višina lastnega vložka prosilca 10

6.vlaganja v dejavnosti,

ki so energetsko varčne in ne

onesnažujejo okolja10

Ne spreglejte

Suzana Ž. Ferjančič, Ra ROD

23AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

Novi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

Junija v Postojni mednarodna konferenca o socialnem podjetništvu Klub evropskih žensk vabi na mednarodno konferenco o socialnem pod-

jetništvu z nazivom »Socialno podjetništvo = humano podjetništvo«, ki bo 17.6.-18.6.2011, v Jamskem dvorcu v Postojni.

Namen konference je, prisotnim podati kredibilne informacije iz prve roke o dogajanju na področju družbeno odgovornega, ženskega in social-nega podjetništva, ter na primerih dobre prakse in delavnic prikazati mo-žnosti pravilnega pristopa ob ustanovitvi tovrstnih podjetij tako doma kot v tujini.

Konferenca je posebej aktualna, saj je v marcu stopil v veljavo Zakon o so-cialnem podjetništvu (Ur. l. št. 20/2011) , ki se bo pričel uporabljati 1.1.2012.

Podroben program in informacije o pogojih prijave in kontaktih so obja-vljeni na spletnem mestu konference www.cew.si.

SVET

OVA

LI V

AM

BO

MO

KA

KO IN

KD

AJ

Ajdovščina: Vipavska 4a, tel, (05)3681446Nova Gorica: Cankarjeva 62, (05)3330100gromap@siol.net, www.gromap.si

• Ureditev meje• Parcelacije (delitev, združitev parcel)• Izdelava geodetskega načrta pri gradnji• Zakoličba objekta• Vpis stavbe v kataster stavb

Regionalne razvojne razlike se v Sloveniji, tako kot drugje v Evropi, ne zmanjšujejo, posledice finančne in gospodarske krize pa so še doda-tno opozorile na slabosti obstoječe-ga modela spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in prav zato so v Službi vlade RS za lokalno samou-pravo in regionalno politiko (SVLR) pristopili k pripravi novega sistem-skega zakona, ki je stopil v veljavo sredi letošnjega marca.Ukrepi za hitro odzivanje na krizne situacije

Zakon predvideva, da lahko vlada v problemskih območjih z visoko brez-poselnostjo, ki je ni mogoče reševati z obstoječimi sistemskimi ukrepi, sprejme dodatne začasne ukrepe ra-zvojne podpore za takšno območje. Tako bodo območja z visoko brezpo-selnostjo deležna programskega pri-stopa, prednostne obravnave razvoj-nih politik, spodbud za zaposlovanje in dodatnih proračunskih sredstev za izvedbo programa spodbujanja kon-kurenčnosti.Posebna pozornost usmerjena na obmejna problemska območja

Ta območja, ki obsegajo določene obmejne občine in določene obči-ne, ki neposredno mejijo na obmej-ne občine, so kot taka prednostna območja vseh razvojnih politik v državi. V seznam občin, ki sodijo v ta okvir, se je na podlagi veljavne vladne uredbe uvrstila tudi občina Ajdovščina. Za obmejna problemska območja bosta SVLR in Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice

pripravila posebne ukrepe in sheme državnih pomoči spodbujanja razvo-ja podjetništva. Prvi razpisi naj bi bili objavljeni v prvi polovici letošnjega leta.Poenostavitev postopkov odločanja na ravni regije

Po novem bo odločanje na ravni (statistične oz. razvojne) regije v ro-kah enega samega razvojnega sveta regije, v katerega se bosta združila sedanji »svet regije« (župani vseh občin v regiji) in »regionalni razvoj-ni svet« (tri-partitna sestava). Člani razvojnega sveta regije bodo pred-stavniki občin, predstavniki gospo-darstva v regiji in predstavniki ne-vladnih organizacij. Število predstav-nikov občin v svetu bo enako številu predstavnikov gospodarstva, število predstavnikov nevladnih organizacij pa enako polovici števila predstavni-kov občin.Operativne izvajalke regionalne politike bodo regionalne razvojne agencije

Naloga regionalnih razvojnih agencij bo tudi vzpostaviti regijsko razvojno mrežo, v katero bodo po-vezale tudi območne razvojne agen-cije, tehnološke centre, garancijske sklade, inkubatorje, ipd. Pri tem bo država nosila 60 odstotkov stroškov delovanja razvojnih regij. Na pome-nu bodo pridobile območje razvojne institucije, ki bodo skupaj z regional-no razvojno agencijo lahko opravlja-le splošne razvojne naloge v javnem interesu.

Št. 2 • 17. maj 201124 Zadnja plat

24AJDOVSKE NOVICE 2 datum: 16/05/2011 BARVA CMYK stran

v službo – se počutite samostojni? Sem zaposlen. Prek društva YHD

mi je bil dodeljen osebni asistent, ki mi je na voljo osem ur dnevno, pet dni v tednu. Pomaga mi pri vsem, kar rabim – od hišnih opravil do osebne higiene, spremljanja ... Zjutraj ob 6h mi na pomoč priskočijo delavci doma Pristan – pomoč na domu, ki mi pomagajo, da se odpravim v služ-bo. Zvečer pa mi pomaga privatna osebna asistentka. Kljub temu ostaja problem – kako pokriti vse dnevne aktivnosti, če rabim pomoč 16 ur. Ampak – imate pomoč. Torej niste neodvisni.

Biti »neodvisen« zame pomeni življenje. Da lahko grem ven in da s pomočjo poskušam živeti tako kot vsi ostali – zdravi. To da sem v svojem stanovanju, sem najemnik, je napredek. Prilagojeno je mojim potrebam. V kopalnici imam tuš namesto banje, imam dvigalo in garažno hišo. Avto imam prirejen že odkar sem zbolel. To mi pomeni veliko, ker je moja naslednja stopnja bivanja najbrž dom ostarelih. In to je velika razlika! V domu človeku mo-jega zdravstvenega stanja dajo pleni-co in pest zdravil. Tam bi vegetiral in zdravstveno stanje bi se občutno slabšalo. Tam je malo časa za posa-meznika. In še okolje ... Mogoče, če bi po Sloveniji imeli domove za hen-dikepirane. Delate na Fructalu za polovičen de-lovni čas. Kljub temu, da bi se lah-ko že zdavnaj upokojili, doma niste želeli ostati …

Opravljam delo referenta v prodaji. Pri tem ni treba nobenih prilagodi-tev. Zapeljem se za mizo in delam. Delo mi pomeni užitek, druženje. Za

vse to hvala tudi Fructalu. Sodelavci me jemljejo kot sebi enakega in to mi največ pomeni. Po lanskoletnem dobrodelnem koncertu s skupino Hiša, ki ste ga pripravili pod okriljem društva YHD, ste bili nominirani za oseb-nost leta Primorskih novic. Kaj vam nominacija pomeni?

To mi pomeni veliko podporo. Mi-slim, da so s tem tudi novinarji in posledično tudi ljudje bolj spoznali problematiko hendikepiranih. Slo-venija je podpisala konvencijo Zdru-ženih narodov o pravicah invalidov, kjer je v 19. členu pravica do 24-urne osebne asistence kot osnovne člove-kove pravice podrobno predstavlje-na. A pri nas je ne upoštevajo. Dr-žava je gluha. Lani so na ministrstvu pripravili predlog zakona, a niso pretirano upoštevali predlogov dru-štva YHD. Zdaj predlog zakona stoji v predalu in čaka … Novo priložnost na področju zdra-vljenja multipla skleroze pomeni tudi CCSVI? Gre za zdravljenje prek vratnih ven, ki ga je v začetku preteklega leta predstavil dr. Zam-boni, in s katerim bi lahko bolni-kom z multipla sklerozo povrnili neodvisno življenje. Zdravstvo temu nasprotuje. Kaj pa vi? Meni-te, da je v tem prihodnost?

Sam sem se že prijavil. Poskusil bom, kljub temu, da zdravstvo temu nasprotuje. Najbrž tudi zato, ker bi farmacevtski lobij v navezavi z ne-vrologi bil na izgubi. Zdravljenje s tabletami bi odpadlo. Zdaj moram najprej na ultrazvok, da se prepri-čam, ali je tovrstno zdravljenje sploh smiselno. Če bolezen pri meni ne iz-vira iz zamašenih ven, potem nima

smisla. Kakorkoli – revolucije ne smem pričakovati. Želim pa si manj utrujenosti, krčev, boljšo gibljivost, manj težav z dihanjem in z mokre-njem. Ne pričakujem pa, da bom shodil.Podprite hendikepirane na poti v neodvisno življenje in 4. junija ob 21. uri obiščite koncert glasbene skupine Jararaja na dvorišču pred stavbo Doma krajanov Ajdovšči-na, oz. v primeru slabega vremena v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

KOSILA - MALICEod pon. do petka 8.00 do 16.00

AJDOVŠÈINA - OBRTNA CONA PRI LETALIŠÈU

URNIK:

ORGANIZIRANE SKUPINE PO DOGOVORU

OKREPÈEVALNICA

BARBERA

040 348 721

KOLOFON:

Ajdovske novice so mesečno občinsko glasilo

Občine Ajdovščina

Izdajatelj je Občina Ajdovščina,

Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina

www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si

Odgovorna oseba izdajatelja župan Marjan Poljšak.

Odgovorna urednica Aleksandra Hain.

Programski sodelavci uredništva: za krajevne

skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti

Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič,

za gospodarstvo Marko Rondič.

Oblikovanje Silva Vovk Kete

Tisk: SET Vevče

E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si;

telefon: 05/36 59 140

Tina

Hum

ar

Spomnim se ga kot mladega moža, ki se je pripeljal s svojo sre-brno fiesto na plac pred planinsko cerkvijo, kjer smo otroci čakali na šmarnice, in se na berglah odpravil po stopnicah v hišo. Ko sem ga čez pol leta naslednjič srečala, sem pod-vomila, da bi zaradi zloma noge toli-ko časa preživel na berglah.

Venčeslav Petrič ali Venčko, kot ga kličemo prijatelji, je invalid 1. stopnje. Po tem, ko ga je zdravnica obtožila, da je simulant, so mu pri 30. letih postavili diagnozo: multipla skleroza. A Venčko ni obupal, tem-več se kot pravi borec bori in poln energije ŽIVI.Čeprav ste že skoraj 15 let na vo-zičku se vas prijatelji še vedno spo-mnijo predvsem kot odličnega no-gometaša, kolesarja in smučarja!

Res je. Igral sem nogomet, smučal, kolesaril – s kolegoma Ivanom in Marjanom smo ustanovili nogome-tni klub Zarja. Nekaj pa sem igral

celo za Primorje. Seveda – brez ka-kršnihkoli pogodb, plačila. Potem pa se je začelo … Pravzaprav niti nisem vedel, kam sem padel. To je cel pro-ces, preden človek dojame za kaj gre. O tem, da nekoč ne bom več mogel, res nisem razmišljal. Boril sem se za življenje. Kdaj se je začelo zares?

Ko so se težave začele nisem vedel za kaj gre. Zdravnica mi je rekla, da sem simulant. Okrog zdravnikov sem hodil 1 leto, preden sem prišel v Ljubljano. In ker takrat še ni bilo magnetne resonance so mi diagnozo postavili samo s punkcijo. Sam sebi se nisem smilil. Večji problem so imeli tisti okrog mene. Zakaj?

Ne vem. Pravzaprav se o tem nismo veliko pogovarjali. Kako pa se je odzivala okolica?

Doma ni bilo ravno rožnato. Druž-ba kot taka – brez problemov. A kljub temu se je spremenil njihov odnos do mene. Niso me jemali re-sno; niso dojeli, da se ne morem gi-bati tako kot sem se nekoč. Po drugi strani so očitno mislili, da sem tudi umsko hendikepiran. To je verjetno splošen problem. Ne vem, mogoče se nas (hendikepiranih op. p.) ljudje bojijo. Na živce pa mi gre tudi, ker vidim, da vsi buljijo vame. Zdaj sem se tega že navadil, ampak – ne vem, morda bi moral kupiti še prikoli-co, jih naložiti in zapeljati en krog! (smeh)Zdaj živite sami v svojem stanova-nju – s Planine ste se preselili v Aj-dovščino, vozite avtomobil, hodite

Sem neodvisen. Živim.

Dobrodelni koncert skupine JARARAJASobota, 4. junij ob 21. uri, Dvo-rišče Doma krajanov Ajdovščina

Štiričlansko zasedbo Jararaja sestavlja sozvočje harmonike, klarineta, kontrabasa in violine, člani pa so vešči tudi v petju. Če-prav boste v njihovi izvedbi lahko slišali marsikatero svetovno vižo, pa prav posebno mesto v njiho-vem repertoarju zaseda slovenska ljudska glasba. Po koncertu sledi druženje ob dobrotah Društva gospodinj s Planine in kozarčku dobrega iz Kleti Trta s Planine, od koder je doma tudi Vipavska vin-ska kraljica Tina Trbižan.

V primeru slabega vremena bo koncert v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Cena vstopnic v predprodaji 10 evrov, na dan koncerta 12 evrov.

Predprodaja: TIC Ajdovščina, 05/36 59 140, TA Marco Polo Aj-dovščina, 05/36 81 500

Info: Venčko Petrič, 031 551 405

V soboto, 14. maja, je potekal že 18. mednarodni rally Vipavska dolina, v organizaciji domačega društva ljubi-teljev starodobnih vozil, na katerega se je zapodilo 99 avtomobilskih vete-ranov iz Slovenije, Italije ter letos pr-vič tudi s predstavnikom iz Hrvaške.

Turistična dirka je izpred „Zmajč-ka“ peljala najprej na spretnostno vožnjo pred „najboljšega soseda“, od tam pa po nekoliko bolj zavitih poteh na Vipavske griče. Prva, pa tudi naj-bolj gostoljubna postojanka, je vozni-ke čakala v Planini, pri Gureilli, pra-ve in vtisne domačnosti so ji dodale Gospodinje s Planine, ki so ponudile „figovo kofje“, obenj obvezno sodijo „metrski biškoti“ - malico, ki je še kako na mestu za šoferje. Od tam jih

je pot peljala v Štanjel, nato Komen in nazaj, do cilja pred Picerijo Zmaj v Ajdovščini. Skoraj vseh 99 jih je sreč-no prispelo, ostalim pa smola ni pri-šla do živega, saj imajo starodobniki svoje muhe, dirke pa se udeležujejo predvsem zaradi druženja. Letos je bilo na startu precej novih udeležen-cev, pa tudi precej posebnežev med posebneži. Najstarejši udeleženec je iz leta 1924, ponosni lastnik Dodga Rodstarja je Drago Kukovič, član ajdovskega društva. Najprestižnej-ši lepotec je bil Rolls – royce Silver CL, letnik 1963, katerega lastnik je Avguštin Zver, član koprskega kluba Adria Classic. Najbolj avtentično pa sta čas svojega avtomobila – Forda Tanunusa iz leta 1966 – predstavljala

Starodobniki na vipavskih cestah ljubljančan Blaž Vrtačnik in njegovo briško dekle. Letošnja udeležba je bila nasploh v znamenju lepih starih avtomobilov – morebiti tudi zara-di lanske smole z dežjem, čeprav se tudi zanimivih znamk in častitljivih letnikov motorjev ni manjkalo. Paša za oči za ljubitelja tovrstne tehnične dediščine.

Kljub uvodnem zatrjevanju večine udeležencev, da pričakujejo zgolj pri-jetno druženje, je bila ob ob koncu dirke pri neuradnih rezultatih takoj gneča, ki ji je sledilo nekaj zapletov – nekaj tekmovalnosti gre ob tekmo-vanju, ki šteje za pokal zveze SVS, pričakovati. Dirko je spremljal dele-gat zveze ter zaplete tudi razrešil. V vlogi slavnostne podeljevalke je nav-dušila Vipavska vinska kraljica Tina Trbižan, končna klubska zmaga je šla

v roke domačih – člani Društva ljubi-teljev starodobnih vozil Vipavska do-lina z osvojitvijo največ posamičnih zmag na rallyu nadaljujejo z odlični-mi uspehi. Še bolj pohvalno pa je, da

so tekmovalci iz vseh koncev Slove-nije, iz Italije in iz Hrvaške, ponovno odlično ocenili organizacijo rallya ter dobrodošlico domačinov.

Mateja Česen

Sand

a H

ain

Sanda Hain