B2-04 1/12

ЧЕТВРТО СОВЕТУВАЊЕОхрид, 26–29 септември 2004

Tifunov Pece, el. ing. REK Bitola – Bitola Filipovski Pan~e, dipl. el. ing. Stefanovski Sa{o, dipl. el. ing. Stoilov Boro, el. teh. Elektroprenos - Skopje

AEROZAGADENOSTA, PRI^INA ZA USPE[NO KONDICIONIRAWE NA STATI^KATA I DINAMI^KATA STABILNOST NA OSNOVNATA

NOSE^KA IZOLACIJA KAJ DALEKOVODITE SO VISOKO I NAJVISOKO NAPONSKO NIVO

KUSA SODR@INA Aerozagaduvaweto e problem koj mora da bide uspe{no re{en, za dobra stati~ka i di-

nami~ka stabilnost na osnovnata nose~ka izolacija (ONI), posebno na dalnovodi (DV) so visoko i najvisoko naponsko nivo.

Ovoj moderen problem vo poslednite dve i pol decenii postoi mnogu pove}e od pora-no. Mnogu brziot no ne sekoga{ dobro kontroliran tehni~ki i tehnolo{ki razvoj na mnogu vidovi industriski granki, pogotovo voena, hemiska… e pri~ina za aerozagaduvaweto. Novite odnosi na pazarot za elektri~na energija zagaduvaweto so izolacijata i drugite problemi baraat poseben priod kon ovoj problem. Klu~ni zborovi: aerozagaduvawe, izolacija, nadzemni vodovi so visok i najvisok napon

ABSTRACT Airpolutlon is a problem which must be succesfully solved for good static and dinamic stability of

basic carring insulation, expecialy at overhead lines (OHL) with high and highest voltage level. This modern problem at last two and half decades, is existing much more then earlier.

The very fast, but not allways good controled tehnical and tehnological development of many kinds of industrial parts, expecialy millitary, hemical… is the reason for the airpolutlon. The human environment is attacked. New relationships on the market of electrical power, airpolution with insulation and another problems are giving the aproach to the this subject. Key words: airpolutlon, basic support insulation, OHL with high and highest voltage level.

1. VOVED

^ovekot i negovata `ivotna okolina se nerazdelno povrzani. Od sekoga{ ~ovekot ka-ko biolo{ki vid, za razlika od drugite su{testva, ja razvival svojata {iroka `ivotna sredina, ja osposobuval, prilagoduval, moderniziral, ja unapreduval sè so edinstvena cel za svoj pobrz op{testveno-ekonomski razvitok.

Site aktivnosti vo taa nasoka ja pomestile i naru{ile dinami~kata ramnote`a me|u ~ovekot i negovata `ivotna sredina, koja {to po priroden pat od sekoga{ postoela pome|u nego i `ivotnata sredina. Denes koncentraciite na {tetni materii se tolku golemi, {to dovelo duri i do nesrazmerni odnosi na polutantite, koi pak reciklira~kite procesi vo bio sferata nemo`at kako nekoga{ da gi postignat. Ovoj intenzitet na zagaduvawe ja dovede vo pra{awe i za{titata na ozonskiot sloj vo atmosferata, {to pretstavuva najgolem i najva`en

B2-04 2/12

globalen problem duri i za op{tiot opstanok ne samo na ~ovekot tuku i za celiot `ivotinski i rastitelen svet vo hidrosferata, biosferata i atmosferata.

^ovekot svojata cel kako kon sebe taka i kon svojata `ivotna sredina da ja unapredu-va i razviva, toj isto taka uspe{no istata i ja zagaduval. Modernizacijata na svoeto `ivee-we, so svojata kompleksnost za re{avawe, ne gi zaobikoli problemite koi se nametnaa i koi treba uspe{no da se re{avaat i pri prenosot na golemite mo}nosti, kako {to e slu~aj denes so izgradbata na dalnovodi so visoko i najvisoko naponsko nivo. Tie svojata osnovna zada~a ne ja ostvaruvaat samo preku internite tuku i preku eksternite nacionalni, internaci-onalni integrativni interkonektivni vrski i so drugi elektroenergetski sistemi (EES).

Vo taa trka za doka`uvawe i dominacija na svojot visok intelektualen, kulturen, op-{testveno ekonomski i industriski razvoj, ~ovekot denes sè pote{ko se bori da ja vospo-stavi taa megusebna dinami~ka ramnote`a. Odvojuva zna~itelni finansiski sredstva za novi nau~ni razvojni programi, anga`ira sè poveke nau~en i drug potencijal od poveke oblasti na nau~nite soznanija. Bara novi mo`nosti, pravci, moderni dijagnosti~ki metodi, ekolo{ki zafati i sredstva za za{tita na osnovnata nose~ka izolacijata, sè so edinstvena cel da ja namali na pojavata na preskoci kaj izolatorski lanci (IL) koi se pri~ina za ispadite na dalnovodite, so {to se namaluva nivoto na faktorot za sigurnost, doverlivost, stati~ka i dinami~ka stabilnost na svojot EES, a preku vrskite so drugite EES, doa|a vo pra{awe i regulaciskata mo}nost, operativnoto vodewe i dolgoro~noto planirawe i na interkonek-tivnite odnosi so drugite EES.

2. IZVORI, VIDOVI I GOLEMINA NA ZAGADUVAWETO NA OSNOVNATA NOSE^KA IZOLACIJA

2.1. Izvori na zagaduvawe

Vo eko-sistemot emitiranite koli~estva na {tetni materii (supstancii) {to ja za-gaduvaat okolinata (zemjata, vodata, vozduhot) imaat svoj izvor. Vo pogled od prirodata na izvorite istite se delat na dve grupi:

1. Zagaduva~i od prirodni izvori i 2. Zagaduva~i od ve{ta~ki izvori.

Od aspekt na traeweto, prvite spagaat vo vremeni i prostorno promenlivi, dodeka pak vtorite, vo periodi~ni ili prostorno promenlivi, vo popostojani t.e. vo trajni zagaduva~i.

Supstanciite se javuvaat kako zagaduva~i samo ako ja nadminat dozvolenata maksima-lna vrednost propi{ana (vo posledno vreme so sè postrogite) me|unarodni, nacionalni i drugi va`e~ki odredbi, za za~uvuvawe na ~ista i zdrava okolina. Zagaduvaweto na okoli-nata mo`e da se posmatra i od pove}e drugi aspekti kako: zdrastven, estetski, tehni~ki i ekonomski pogled.

2.2. Vidovi zagaduvawa na osnovnata nose~ka izolacija

Dalekovodite so visoko i najvisoko naponsko nivo, kako prostrani i neprekinati li-niski objekti, koi ja pratat geografijata na terenot i egzistiraat vo promenliva `ivotna sredina, vo zavisnost od mestoto, prostorot kade tie vrvat, izlo`eni se na najrazli~ni vr-sti kontaminenti vo razli~ni sostojbi kako: cvrsti, te~ni i gasoviti so razli~iti karak-teristiki. Prema toa i zagaduvawata isto taka mo`at da se podelat na pove}e vidovi, kako na primer:

1. Primorski tip na zagaduvawe, (pojava na zasoleni naslagi i talozi), 2. Industriski tip, (pojava na naslagi od pepel, cement, ~ad, metalni oksidi itn), 3. Agroindustriski, (vo proletnite, letnite i esenskite denovi koga se izveduvaat

seidbenite i prihranlivite raboti na pole), 4. Rudni~ki, 5. Hemiski, (pojava na disperzija vo vozduhot od gasni soedinenija so kislorod, vodorod,

hlor, sulfur, fluor i dr.)

B2-04 3/12

6. Voen tip na zagaduvawe, (dejstva so upotrebata na hemisko, radiolo{ko i biolo{ko oru`je).

2.3. Golemina na zagaduvaweto vrz izolatorskite lanci

Kompleksnosta za prou~uvawe i spravuvawe vo sovremenite dinami~ki procesi se pogolemoto zagaduvawe na ~ovekovata `ivotna sredina. Goleminata na zagaduvaweto kaj izolatorskite lanci (IL) vo poslednite godini stanuva se poseriozen problem koj se nametna i koj treba uspe{no da se re{ava od poveke aspekti. Goleminata na zagaduvaweto kaj IL e usloveno od dva osnovni faktora: od konstruktivni i ekolo{ki. Tie se sekoga{ pri-sutni i sekoga{ igraat va`na uloga, kako pri proektiraweto taka i pri dizawiraweto na samite izolatorski lanci.

Od konstruktivni pri~ini - od izborot na IL, - od slo`enosta na konstrukcijata na IL, - od dijametarot na teloto i kapata na IL, - od kvalitetot na materijalot na IL, - od oblikot na IL, - od na~inot na postavuvawe na IL, pogotovo na zateznite lanci.

Od ekolo{ki pri~ini - od klimatsko meteorolo{kite uslovi, - od mestoto(konfiguracijata na terenot), - od gustinata na aerosedimentite vo vozduhot, - od vrstata na aerozagaduva~ite, - od primena na za{titni premazi, pove}e kaj elelktri~nite postrojki od red pri~ini

poslabo kaj DV, - od primenata na polimerni za{titni kapi, diskovi, prsteni, - od brzinata na ispu{tawe i {irewe na aerosedimenti vo okolinata, - od primenata na za{titni sredstva i uredi kaj emisionite postrojki, - od primenata na nacionalnite i internacionalnite va`e~ki odredbi (propisi) za

za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, - od postavuvawe monitoring sistem za sledewe na sostojbata na emisiite na {tetni

materii, izrabotka na za{titni merki, kratkoro~ni i dolgoro~ni prognozi ili varijanti za za~uvuvawe na zdrava i ~ista ambientalna okolina.

3. VLIJANIJA, DELUVAWE, REAKCII I POSLEDICI NA AEROZAGADUVAWETO VRZ IZOLATORSKITE LANCI

Raznite emisii, brzite disperzioni procesi na polutanti vo atmosferata kako pro-izvod od prirodni i antropogeni izvori vr{at seop{to kontaminirawe na zemjata, vodata i vozduhot blisku do zemjinata kora vo taka nare~eniot planetaren grani~en sloj (sloj na me-{awe), koe u{te se narekuva aerozagaduvawe na atmosferata so magnetni i nemagnetni ~e-stici, so pra{ina i red drugi cvrsti, te~ni i gasoviti koncentracii na {tetni materii. Ovoj fenomen, od druga strana, pretstavuva te`ok proces za prou~uvawe zatoa {to vrz nego silno vlijaat promenite kako {to se: klimatsko-meteorolo{kite, hidrolo{kite, orografs-kite i urbanite faktori.

Dejstvuvaweto na ovie {tetni materii vrz promenata na sostojbata na izolacionite sposobnosti na ONI kaj dalekovodite so visoko i najvisoko naponsko nivo se javuvaat vo dve sostojbi:

- Vo suva sostojba (raspra{ena cvrsta suva pra{ina, vozduh suv so pra{ina i drugi gasni soedinenija),

- Vo namokrena, zasitena so vlaga sostojba (raspra{ena cvrsta namokrena pra{ina, vozduh namokren so pra{ina i drugi gasni soedinenija),

B2-04 4/12

Vlijanieto na zagaduva~ite vrz povr{inata od IL treba da se razgleduva i vo dve drugi osnovni sostojbi na eksploatacija na dalnovodite i toa: - Vo uslovi na stati~ka sostojba na dalnovodite, - Vo uslovi na dinami~ka sostojba na dalnovodite.

3.1. Vo suvi uslovi na deluvawe

Aerozagaduvaweto na dalekuvodite vo suvi uslovi na deluvawe e vo vid na atmos-ferska pra{ina od cvrsti i gasoviti koncentracii prisutni i natalo`eni vrz i okolu slo-`enata povr{ina na cvrstiot dielektrik od (izolatorskite ~lanci, teloto, armaturata t.e. celokupniot IL vo celina). Uslovno zemeno vo normalni klimatsko-meteorolo{ki uslovi na pritisokot na vozduhot (hPa), temperaturata(oC), brzinata na veterot (km/h), relativnata vla`nost na vozduhotod (g/m3) ili izrazen vo (%), vedro i son~evo vreme. Ovie zagaduva~i vo vremenski domen se promenlivi (nepostojani) i pretstavuvaat slo`en sistem od ~esti~ki koi imaat svoja potencijalna, kineti~ka i vnatre{na energija. Dvata vida supstancii pretstavuvaat kvanten sistem, koi vo odnos na inercijalniot referenten sistem izlo`eni se na deluvawe(to) na pove}e sili i vlijanija od prirodnite zakoni na zemjata kako:

1. silata na gravitacijata na zemjata Fg = m·g (vtoriot Wutnov zakon), kade: m masa na ~esti~kite, a g gravitacijata na zemjata;

2. silata na veterot koja ima najgolemo vlijanie Fv = 3π·µ·v· d kade: µ e koeficient na vnatre{noto triewe na vozduhot, v brzina na veterot, d dijametar na ~esti~kite;

3. sila na elektri~noto pole Fp = q·E kade q koli~estvo na elektricitetot, E ja~ina na elektri~noto pole;

4. Sonceto pokraj toplinskata, svetlosnata, ultravioletovata, rengenskoto i radijacio-noto zra~ewe, ispra}a i jonizira~ki ~esti~ki od svojata materija. Zemjata `ivee vo son~eva-ta korona (odnosno vo son~evite vetrovi). Zagaduva~ite se pod vlijanie na: Piroliznite, fotoliznite, elektroliznite, radioliznite dejstvija, vertikalnoto struewe, slobodnata difuzija itn. Kako rezultat na site ovie sili i vlijanija, istite se izlo`eni na edna vkupna sila;

5. silata na akceleracija Fa = ∑ F/m. Ovie supstancii permanentno se izlo`eni na vnatre{ni i nadvore{ni interakcis-ki

vlijanija. Nivnata megusebna povrzanost e neposredna, cvrstata supstanca na samiot IL e obvitkana so gasovitata, koja ima specifi~no odnesuvawe, kade gasovite t.e. jonite i mole-kulite vr{at samo haoti~no (bezredno) dvi`ewe po iskr{eni linii. Toa se izu~uva preku kineti~ko-molekularnata teorija na gasovite, poznato kako (Braunovo dvi`ewe). Moleku-larno kineti~kata teorija e osnova na statisti~kata fizika, koja se zanimava so promenite na sostojbata na kolektivnite mno`estva od molekuli. Osnovna postavka na ovaa teorija e slednata:

- Sekoe koli~estvo supstanca e sostaveno od golem broj mikro~esti~ki t.e. molekuli. - Site ~estici, odnosno mikro~estici na supstancijata (molekulite) sekoga{ se vo

neprekinato (bezredno) haoti~no dvi`ewe. - Me|u strukturnite mikro~estici sekoga{ postojat privle~ni i odbivni sili, toa se

me|umolekularnite sili. - Braunovo dvi`ewe, ili u{te kako se narekuva svojstvo na `ivata materija, gi ima

slednite karaktreristiki: - Rastojanijata pome|u molekulite se mnogu pogolemi od kolku kaj te~nostite. - Golem sloboden pat. Sloboden pat e rastojanieto {to go pominuva sekoj molekul me|u

dva posledovatelni sudiri i vo sekoj moment e razli~en. - Me|umolekularnite sili se zanemarlivo mali, pa se smeta deka ne postojat. - Dimenziite na molekulite se zanemarlivi, t.e. molekulite se smetaat kako

materijalni to~ki - Molekulite pri sudirot se odnesuvat kako idealno elasti~ni top~iwa.

B2-04 5/12

Ovie vlijanija poedina~no ne se dovolno jaki, ne se nitu tolku dovolno silni, no se dovolno raznovidni za da predizvikaat vo izvesna mera razli~ni vidovi pobuduva~ki procesi kaj dvete vidovi supstancii kako:

Sudarna jonizacija, Fotojonizacija (so zgolemuvawe na ozonskata dupka), Radiolizna jonizacija, pirolizna jonizacija zgolemena temperatura na zemjata,vulkanskite erupcii, elektro-

lizna jonizacija, slobodna jonizacija, spontanoto razlo`uvawe (sama od sebe) koga sistemot e nestabilen,

itn. Vo ovoj slu~aj nivnoto prisustvo i gore spomenatite uslovi zna~itelno vlijaat vrz

dispergiraweto na gasovite i cvrstite ~esti~ki, koi vrz kompletniot IL sozdavaat (pravat) neramnomerno raspredeleni sloja na cvrsta supstanca (naslaga) koja zaedno so gasovitata se nametnuva kako ozbilen problem vrz promenata na sostojbata na povr{inata od IL. Vo dinami~ka sostojba na DV, se menuvaat i izolacionite sposobnosti na ONI.

Eden od pove}eto procesi, procesot na Atsorcijata iako dosta spor i dolgotraen za razlika od apsorcijata, isto taka e pri~ina za neravnomerni naslagi, zgolemena leplivost na drugi naslagi {to pretstavuva pri~ina za se pogolemo zagaduvawe na IL, kaj dalekovo-dite so visoko i najvisoko naponsko nivo.

Iako vo vakvi uslovi razgleduvanata multizaciona cvrsta i gasovita supstanca vo princip se smeta za lo{ sprovodnik, duri mo`e da se ka`e i za dobar izolator na el. Struja. Haoti~no (bezredno) dvi`ewe na gasovite, u{te pove}e zatoa {to e ba{ takvo, so svoite ka-rakteristiki, te`i kon dinami~ka ramnote`a, i stanuva potencijalen predhodnik koj nemo-`e da se zanemari vo vkupniot zbir na odnosi, pogotovo sega vo vtorata dinami~ka sostojba na dalnovodite. Vo jakoto le.pole ova dvi`ewe t.e pozitivno i negativno naelektriziranite ~esti~ki dobivaat opredelena nasoka, so naso~ena sredna brzina vo pravec na el. pole.

No, pod izvesni uslovi vo jakoto nehomogeno el. pole, kvalitativniot i kvantitati-vniot sostav na cvrstata i gasovita supstanca, sostavena od razli~iti konstituenti, potpo-mognata so silite i vlijanijata od prirodnite zakoni {to vlijaat na zemjata, stanuva kom-pleksen heterogen (dielektrik) so svoi karakteristiki od: specifi`en kapacitet, speci-fi~en otpor, specifi~na sprovodlivost, koi pretstavuvaat zbir od sumata na srednite vred-nosti od parcijalnite specifi~ni kapaciteti, otpori, sprovodlivosti na poedinite sostavi na sistemot. Vo jakoto elektri~no pole ovie supstancii preminuvaat vo jako polarni i povr{inski aktivni, stanuvaat (provodlivi), koi i pri normalni pogonski naponi mo`at da predizvikat povr{ineki preskoci, istite ponataka mo`at da se razvijat vo potpoln preskok. Vo prilogot, slikata (1) e prika`an eden takov slu~aj na potpoln preskok, na DV so naponsko nivo od 110 kV.

3.2. Vo zgolemena zasitenost i relativna vla`nost na vozduhot

Vo vtoriot slu~aj aerosedimentite so promena na meteorolo{kite uslovi, osobeno vo esenskite i proletnite denovi, mesecite april i septemvri, koga zasitenosta i relativnata vla`nost na vozduhot e golema(80-90 %). Pojavata na smog, magla kako molekularno disperz-irani (mikroheterogeni sistemi) od: gasovi, ~ad, tvrdi ~estici, pra{ina i te~na disper-girana faza(sitni kapki voda) vo gasovitata disperziona sredina (vozduh), Koi se javuvaat pogotovo vo no}nite i utrinskite ~asovi, koga imame navla`nuvawe na povr{inata od IL. Natalo`enite kocntracii vo vid na pra{ina na gornite i dolnite delovi od povr{inata na celiot IL ne se ravnomerni.

B2-04 6/12

Prisustvoto na polarno izgradenite cvrsti supstanci koi se rastvoraat vo voda se pri~ina za pojava na vla`ni elektrolitni kutinizacii od rastvori i rastopi na kiselini, soli i bazi, koi pod dejstvo na prirodnite i nametnatite uslovi doa|a do procesi na hemiska transformacija na u~esnicite vo reakcijata. Po~nuva razvivawe na elektroliti~na disoci-jacija t.e. raspa|awe na reaktantite vo produkti na reakcijata na neutralnite molekuli na rastvorlivite supstancii vo rastvoruva~ot H2O, na pozitivni i negativni joni, koi prakti-~no se ednakvi na onie od cvrstite supstancii. Po pravilo tie se opkru`eni so polarnite molekuli od rastvoruva~ot H2O i velime deka vo rastvorot jonite se solvatizirani. Kako vo slu~ajot rastvoruva~ot sitnite kapki voda ja prevzema ulogata na disperziona sredina veli-me deka tie se hidatizirani joni. Pararelno na procesot elektroliti~na disocijacija se od-viva i obraten proces nare~en rekombinacija na jonite ili molizacija, taka pri odredeni uslovi multizacionata supstanca e vo dinami~ka ramnote`a.

Delewe na polne`ite (posledovatelni stadiumi) za vreme na disoacijacijata na pola-rnite molekuli rastvorlivi vo voda

Vo tekot na elementarniot akt, nso~enoto dvi`ewe na pozitivnite i negativnite jo-ni t.e. pozitivno i negativno naelektriziranite atomi, atomski grupi ili molekuli, nera-zdelno se povrzani so slo`eni hemiski reakcii(procesi) na soedinuvawe i razlo`uvawe na elementite rastvorlivi vo voda. Vrz povr{inata od IL vo slo`enite uslovi supstancata stanuva silno polarna i povr{inski aktivna, stanuva(elektrolit) t.e. provodnik od vtor red, koja ja menuva izolacionata sposobnost na IL.

I supstancijata okolu IL (zagadeniot vozduhot) gi menuva svoite fizi~ki osobini, stanuva pozasiten, pogust za smetka na zgolemenata vla`nost i kaj nego te~at i se razvivaat sli~ni procesi kako i kaj cvrstata supstanca, i toj stanuva jako provoden. Dvete supstancii istovremeno vo uslovi na dinami~ka sostojba na DV-te se navo|aat vo jako ne homogeno el pole, kade raspredelbata na naponot po dol`inata na IL-ot rasne od mestoto na zaka~uvawe kon faznite provodnici.

Vo vakvi uslovi vo po~etokot (prviot moment), koga multizacionata supstanca na i okolu IL e navla`neta, vo faza se procesite na analiza i sinteza. Provodnosta na ednata i drugata supstanca e zgolemena. Taa raste do izvesen stepen so navla`nuvaweto t.e. do stepe-not na zasituvawe, a potoa provodnosta postepeno se namaluva. Vo ovoj slu~aj na multizaci-onata supstanca koja se nao|a na povr{inata od IL-ot doa|a do pojava na te~ewe na polze~ka struja, koja poka`uva karakter na aktivna komponenta. Vo ovie uslovi (struja na odvodot) go gubi svojot dominanten kapacitiven karakter. Po~nuva da se zgolemuva aktivnata kompo-nenta, koja mo`e da dostigni vrednost i do nekolku desetici i stotina mA. Polze~kata struja vr{i zagrevawe na multizacionata supstanca. Se zgolemuva isparuvaweto na vlagata, a vo isto vreme se vr{i i su{ewe na samata naslaga. Se menuvaat fizi~kite i hemiskite oso-bini na supstancata. Od supstanca so zgolemena sprovodlivost, mala specifi~na povr{i-nska otpornost, preminuva vo supstanca so namalena sprovodlivost, zgolemena specifi~na povr{inska otpornost. Raste otpornosta od aktiven karakter, se zgolemuva naponot vo toj del od izolatorot se javuva neramnomerna raspredelba na naponot po dol`inata na IL. Pro-bojniot napon vrz IL se namaluva.

Vnatre vo supstancijata se obrazuvaat prstenasti suvi zoni. Zapo~nuva nov brz nekon-troliran proces, razvivawe na prostorni tovari, pojavata na po~etni delumu~ni praznewa (elektri~ni lakovi), preskoci. Koi mnogu se zavisni od momentalnata sostojba na multiza-cionata supstanca, kako i procesite koi se odvivaat vnatre i okolu nea. Do pojavata na raz-vivawe na potpoln preskok (praznewe) po dol`inata na IL, brzinata vo podno`jeto na deli-mi~noto praznewe, pomestuvawe i {irewe vo elektri~noto pole e golema. Eksperimentalno e potvrdeno deka se dvi`i i do 3000-5000 m/s.

Opi{anite procesi mo`at da se povtoruvaat vo nekontrolirani vremenski razmaci. Kako produkti od interakciite na dvete supstancii se osloboduvaat i jonizirani gasovi. Supstanciite stanuvaat silno polarni i povr{inski aktivni koi vo istiot moment zaradi namalenata geometriska dol`ina na strujnata pateka, prerasnuvaat kako nositeli na potpo-lniot preskok. Pojavata na delumi~ni praznewa ne zna~i proboj na elektri~nata cvrstina na

B2-04 7/12

izolacionoto me|urastojanie. Me|utoa ~esti vakvi pojavi ostavaat jaglenisani povr{ini na samiot izolator, koi formiraat provodni tragovi. Vo podolg eksploatacionen period mo`at ponataka da stanat izvori na se po~esti vakvi procesi vrz povr{inata od IL i da predizvikat uni{tuvawe na samiot ~lanok a so toa i na vkupniot IL. Ovie procesi, vli-janija i deluvawa podetalno se opi{ani vo literatura [4].

4. POSLEDICI NA AEROZAGADUVAWETO VRZ IZOLATORSKITE LANCI

Aerozagaduvaweto i vo edniot i vo drugiot oblik na deluvawe ostava negativni pos-ledici vrz izolacionite sposobnosti na ONI kaj DV so visoko i najvisoko naponsko nivo. Koi edni se od vremen, a drugi od traen karakter.

Ovie vidovi zasiteni vozdu{ni i te~ni supstancii kako so svojot kvalitativen taka i so svojot kvantitativen sostav stanuvaat tolku kompleksni za prou~uvawe, na koi so raz-li~ni metodi duri i vo labolatoriski uslovi te{ko mo`at da se napravat avtenti~ni kako vo koli~ina, vo gustina, vo raznovidnost koncentracii kako vo prirodnite uslovi. Parame-tri~ki da im se odredat vo celost bilansite na udelite na nivnite apstraktni golemini (bezdimenzionalni veli~ini): molskite, masnite, i volumenski odnosi, so {to stanuvaat se pokompleksni za prou~uvawe.

Vakva prisutna multizacionata supstanca i procesite koi se odvivaat bez i vo el. pole, {tetno vlijaat kako vo stati~ka taka i vo dinami~ka sostojba na dalnovodite. Taa e dosta opasna, pogotovo vo razvienite industriski zoni. Koi vo atmosferata ispu{taat sulfurni i azotni oksidi koi pak zaedno so jaglenovodorodite se pri~ina za pojava na mnogu {tetnite taka nare~eni kiseli do`dovi. Se sozdavaat vo mali koli~ini i kislorodni kiselini na pr. sulfurna H2SO4 i azotna HNO3. Oksidite koi imaat kiselinski karakter i onie {to poka`uvaat bazi~ni svojstva mo`at da stapuvaat vo reakcii {to doveduvaat do obrazuvawe na soli. Mo`at da se obrazuvaat i red drugi {tetni supstancii koi pogubno deluvaat op{to vrz celiot DV: na stolbovite, na teloto, na kapata, na vkupniot IL.

I drugi posledici na aerozagaduvaweto vrz IL - Vlijae vrz definiraweto na presko~niot napon Up ≈ k1L0/(y0De)0.4

- Se namaluva geometriskata dol`ina na strujnata pateka L0 = Lef x k1 kade k1 ≥1 e koeficient na oblikot na IL,

- Se zgolemuvaat zagubite od korona, - Se zgolemuva vlijanieto na radio pre~kite, - Se zgolemuvaat ispadite poradi pojava na preskok, - Se zgolemuva ispadite poradi atmosferski praznewa, - Se uslo`nuva konstrukcijata na IL, - Vlijae vrz izborot na IL, - Se zgolemuva atsorcijata, - Se zgolemuva nagrizuvaweto na teloto na IL kako i nose~kata konstrukcija

(stolbovite), - Se zgolemuva antikorozivnata za{tita, - Se o{tetuva IL, - Se namaluva vekot na eksploatacija (traewe na IL), - Se o{tetuva glazurata na IL, - Se zgolemuvaat investiciite za odr`uvawe, - Se primenuvaat se pove}e ekolo{ki za{titni sredstva, - Dalnovodite po dol`inata na trasata se gradat so razli~en tip na izolatori, - Odr`uvaweto e pote{ko, - Odr`uvaweto e se poanga`irano.

Osobeno elektri~nata cvrstina na IL znatno popu{ta vo poznatata akutna stresna sostojba na DV. Koja se javuva pri neo~ekuvana pojava na nagli promeni na meteorolo{kite uslovi. Koga ednovremeno se o~ekuva odvivawe na opi{anite procesi i neo~ekuvani brzi i

B2-04 8/12

silni atmosferski praznewa. Vo vakvi uslovi ima jaki i brzi povr{inski praznewa, prateni so direktni (golemi) atmosferski prenaponi, koi doveduvaat do razvivawe me|uelektrodni praznewa {to doveduvaat do uni{tuvawe na IL, a so toa se javuva i neizbe`en havariski slu~aj (ispad) na DV. Vo vakov slu~aj bezuslovno stru~no i brzo treba da interveniraat grupite za odr`uvawe na dalnovodite.

Od podolgata upotreba i procesite koi se razvivaat i deluvaat, osnovnata nose~ka izolacija gi gubi prvobitnite izolacioni sposobnosti, taa poleka staree, preminuva vo fazata na niska nade`nost i pretstavuva pri~ina za ~esti ispadi na DV, Zatoa vo posled-nite godini i kaj nas ima{e promena na izolatori na celi dalekuvodi.

Stru~nite i nau~nite ispituvawa od ETF-Skopje na eden od na{ite DV-420 kV dalnovod Bitola - Negotino poka`uvaat deka vkupniot broj na nastani koi predizvikale preskok na izolacijata vo period od 11 godi{na eksploatacija iznesuva 60, {to svedeno na edna godina i ekvivalentni 100 km dol`ina iznesuva 6,57. Ispituvawata poka`uvaat deka tie se koncentrirani vo mesecite(april i septemvri). Zna~i konstatirano e deka presudno vlijanije imala okolnata sredina.

5. VIDOVI ZA[TITA ZA ZGOLEMUVAWE NA IZOLACIONITE SPOSOBNOSTI NA OSNOVNATA NOSE^KA IZOLACIJA

Za da se zgolemat bezbednostnite merki protiv aerozagaduvaweto i negovoto vlija-nie t.e. zgolemat izolacionite sposobnosti na ONI i namalat delumi~nite i povr{inski praznewa, kako pojavite na presko~nite naponi, namalat havariskite ispadi kaj DV kako pri~ina od IL, a so toa zgolemi dinami~kata stabilnost i doverlivost na dalekovodite so visoko i najvisoko naponsko nivo, na site vidovi vlijanija, vo site uslovi na sksploatacija (naponski, meteorolo{ki, zagadenost). Za uspe{no re{avawe na ovie problemi se primenu-vaat pet vidovi na za{tita i toa:

- Direktna ili (primarna) za{tita - Poludirektna ili (sekundarna) za{tita - Indirektna ili ekolo{ka za{tita - ROW – right of way protect i - Kontinuirana terenska dijagnostika Prvata i ~etvrtata zadol`itelna za organizacionite strukturi koi se zanimavaat so

proektirawe i izgradba na nadzemnite vodovi. Toa e primenata na va`e~kite propisi koi se menuvat, dopolnuvaat so se novi va`e~ki odredbi, vtorata i petata primenuvana od preven-tiven karakter od organizacionite strukturi za sksploatacija na DV–te i tretata zadol`i-telna za site subjekti koi gradat novi bilo mali, sredni ili golemi industriski kapaciteti koi se javuvaat kako novi potencijalni emitori na {tetni materii.

Vo prvata grupa e proektanskiot izborot na izolacionata oprema, zgolemenata ko-ordinacija na izolacijata, dadena za razli~ni zoni na aerozagadenost, za{titni iskri{ta, regulacioni za{titni iskri{ta, izolatori so specijalen oblik, mestewe na izolatorite, pogotovo na zateznite stolbovi i izolatori so specijalna glazura.

Vo vtorata grupa spa|aat ekolo{kite za{titni sredstva, proizvedeni od poznati i priznati poizveduva~i na elektro oprema. Koi gi {titat IL od pojavata na zgolemena zaga-denost i vlaga, ja zgolemuvaat strujnata pateka vrz IL-ot, ja namaluvaat pojavata na povr{i-nski i meguelektrodni praznewa. Primer najnovite RAYCHEM proizvodi nameneti za dis-tributivnite i dalnovodite so visoko i najvisoko naponsko nivo kako: POLIMERNITE ZA[TITNI SREDSTVA od: KAPI, DISKOVI, PRSTENI, i specijalni premazi MASTIS-KON, dadeni na slikite vo prilogot 2.

Vo tretata grupa za efikasno upravuvawe so za{titata za za~uvuvawe na zdrava i ~ista `ivotna sredina spaga: soglasno zakon i drugi va`e~ki propisi, preporaki i odredbi, novite potencijalni emitori na {tetni materii obvrzani se da instaliraat sofisticirani za{titni sredstva (uredi) i monitoring sistemi za sledewe sostojbata na `ivotnata sre-dina. Imeno, na ovoj na~in se sobiraat podatoci za bilansot na masi od aerosedimenti i mo-

B2-04 9/12

`e vo zavisnost od meteorolo{kite uslovi odredi i goleminata na aerozagaduvaweto na odredeni lokaliteti.

Vo ~etvrtiot vid za{tita na ONI mo`eme da zabele`ime deka denes za razlika od porano se pove}e se dava zna~ewe vo golemite i visoko razvieni op{testva, so razviena vi-sokonaponska infrastrukturna mre`a, se dizajniraat posebni energetski koridori (ROW – right of way) dozvoleni praveci, so definirana {iro~ina kade {to treba da pominuvaat dale-kuvodite. So izrabotena posebna ekolo{ka karta, so slika na prizemnite koncentracii na {tetni materii, so vertikalen i horizontalen profil na komulativniot bilans na masi od aerosedimenti vo planetarniot grani~en sloj, sloj na me{awe, koi se osnova za pravilna ana-liza na zagaduvaweto na okolinata vo ispituvanite visoko razvieni industriski i ruralni sredini.

Petiot vid za{tita isto taka se vbrojuva vo edna od za{titnite merki na ONI, koja ima svoi prednosti i mani vo odnos na predhodnite, i koja kontinuirano ja dr`i vo kondi-cija osnovnata nose~ka izolacija, soglasno predhodno izraboteni i usvoeni: nedelni, mese-~ni i godi{ni termin planovi za redovni pregledi nad DV so visoko i najvisoko naponsko nivo. Ovie terenski pregledi mo`at da se izveduvaat so zastareni i sovremeni modeli za brzo, precizno i to~no ocenuvawe sostojbata na ONI, primenuvajki pri toa sofisticirsni prenosni sredstva, merni metodi i merni instrumenti kako {to se: helikopter, video i ter-moviziski kameri.

Se primenuvaat i drugi modeli kako na primer perewe na izolatorite, no ovoj model te{ko mo`e da se primeni kaj DV so visoko i najvisoko naponsko nivo, porano poveke se primenuval kaj razvodnite postrojki.

6. ZAKLU^OK

Aerozagaduvaweto kako op{t globalen problem otvori slo`eni pra{awa za re{a-vawe vo site sveri na ~ovekovoto `iveewe. Dalekovodite so visoko i najvisoko naponsko nivo, kako glavni sistemi za prenos na golemi mokwosti , se od isklu~itelno zna~ewe vo se-vkupniot op{testven i stopanski `ivot na edno moderno op{testvo. Od tuka i pri~ina po-veke za uspe{no kondicionirawe na ONI vo eksploatacioni uslovi, po~nuva u{te od po~e-tokot na proektiraweto, izgradbata, eksploatacijata do odr`uvaweto na DV.

Pa od toj aspekt sekoja organizaciona struktura koja u~estvuva vo izgradbata na sekoj nov DV, ima imperativ pove}e da dade svoj maksimum, za {to pokvalitetetno izvr{uvawe na site monta`ni liniski kapaciteti kako: izbor na trasata, kavlitetno i stru~no izraboten glaven proekt, dimenzionirawe, izbor, transport, uskladi{tuvawe, montawa, eksploatacija i odr`uvawe na ONI. Primenuvajki gi site va`e`ki stru~ni i nau~ni soznanija od poveke oblasti za za~uvuvawe na ~ista i zdrava `ivotna sredina.

7. LITERATURA:

[1] A. Jasminko, N. Ra{ibegovi} "Pranje izolatora pod naponom-Efikasna mera za siguran pogon u uslovima Atmosferske zaga|enosti". XIII Savjetovanje Elektroenergeti~ara Jugoslavije. Bled april, 1977 g.

[2] A. Sekso, I. Hrs, "Primorski tip zagaxivawa izolacije postroewa i vodova visokih napona", XIII Savjetovanje Elektroenergeti~ara Jugoslavije. Bled od 17 do 22 aprila 1977god.

[3] M.Hand`i}, "Prenos elektri~ne energije i aerozaga|enje". XI Stru~no savjetovanje Elektroenergeti~ara Jugoslavije. Ohrid, od 01 do 06 oktobra 1972 god.

[4] R. Minovski, "Tehnika na Visok Napon", Elektrotehni~ki fakultet-Skopje, 1982 g.

[5] R. Minovski, V. Jankov, "Metodi za ispituvawe na izolacijata", Elektrotehni~ki fakultet-Skopje, 2000 g.

[6] R. Minovski, V. Jankov, S. Teoharov, "KORDINACIJA NA IZOLACIJA; Koi ispituvawa treba da se vr{at pri ponatamo{nata gradba na mre`a so najgolem napon 420 kV vo EES na Makedonija".

B2-04 10/12

[7] I. Andreevski, Q. Kanev~e, A. Markovski, M. Barabanovska, V. Pr~ova, "Analiza na sostojbata na atmosferata vo okolinata na REK-Bitola i mo`nite refleksii vrz rasejuvaweto na polutantite". Prvo stru~no sovetuvawe na JP ESM, Bitola, 16-18. 12.1999 g.

[8] G. Kanev~e, Q. Kanev~e, A. Markovski, "Modelirawe na rasprostiraweto na polutantite emitirani od termoelektranite. Presmetka na visinata na slojot na me{awe". Prvo stru~no sovetuvawe na JP ESM od 16-18. 12.1999 g.

[9] V. Dim~ev, B. Hanxiski, C. Gavroski, J. Izmirliev, S. Stefanoski, J. \ori}, B. Gajdarxiski, "Merewa na elektromagnetnite poliwa pod prenosnite i distributivnite nadzemni vodovi". Vtoro sovetuvawe MAKO CIGRE Struga, 23-25 septemvri 1998 g.

[10] Katalog RAYCHEM proizvodi

[11] Drugi spisanija i ~asopisi.

B2-04 11/12

PRILOZI:

Prilog 1. Povr{inski preskoci prerasnati vo potpoln preskok na eden 110 kV nadzemen vod.

B2-04 12/12

Prilog 2.1. HVCE-WA reparaturni pro-dol`uva~i na strujna pateka, izraboteni od polucvrst polimer, se primenuvaat do

500 kV za pre~nik 100 mm < D 1000 mm

Prilog 2.2. HVCE prodol`uva~i na strujna pateka, odvnatre oblo`eni so smesa mas-

tiksom. Se primenuvaat za pre~nik na rebrata 80 mm < D < 390 mm

Prilog 2.3. HVBS sistem za zgolemuvawe na rebrata na izola-torite. Spre~uva dolgi poroi od zagadena voda. Spre~uva

preskoci predizvikani od golema vlaga. Se primenuvaat za naponi do 500 kV i za pre~nici na rebrata 100 mm < D 1000 mm