UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Ana Kontič
SANACIJA POŠKODB ZARADI POSEDANJA
OBJEKTA
Diplomsko delo
Maribor, februar 2015
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 1
Smetanova ulica 17
2000 Maribor, Slovenija
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
SANACIJA POŠKODB ZARADI POSEDANJA OBJEKTA
Študentka: Ana KONTIČ
Študijski program: visokošolski strokovni študijski program, Gradbeništvo
Smer: Operativa
Mentor: izr. prof. dr. Andrej ŠTRUKELJ, univ. dipl. inž. grad.
Somentor: doc. dr. Borut MACUH, univ. dipl. inž. grad.
Maribor, februar 2015
Stran 2 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Sklep o diplomskem delu
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 3
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Andreju Štruklju, za
pomoč pri izdelavi diplomske naloge, strokovno
usmerjanje in nasvete. Prav tako se zahvaljujem
somentorju dr. Borutu Macuhu.
Posebna zahvala gre tudi staršem, ki so mi
omogočili študij, mi stali ob strani in zaupali vame.
Stran 4 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
SANACIJA POŠKODB ZARADI POSEDANJA
Ključne besede: gradbeništvo, znanstveno delo, geotehnične raziskave, injektiranje,
dokumentiranje
UDK: 69.059.32(043.2)
Povzetek:
Renovacija oz. prenova ali obnova je gradbeni proces, ki ga je potrebno v celoti natančno
in temeljito premisliti, preudarno načrtovati ter pravilno in strokovno izvesti. Posebno
pozornost v diplomski nalogi smo namenili razpokam, ki so vidne na objektu. Namen
naloge je predstaviti sanacijo temeljev in povišanje nosilnosti temeljnih tal, da ne bi
prihajalo do posedanja objekta in posledično do razpok. V diplomskem delu je vključen
tudi opis postopka najugodnejše sanacije temeljev.
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 5
REMEDIATION OF CRACKS CAUSED BY SETTLEMENT OF STRUCTURES
Key words: civil engineering, intellectual work, geotechnical research, injection,
documentation
UDK: 69.059.32(043.2)
Abstract:
Renovation, renewal or reconstruction is a construction process, which must be fully
precise and carefuly considered, wisely planned and properly and professionally executed.
The special attention in this thesis is given to the cracks that are visible on the facility. The
intention of thesis is to present the rehabilitation of foundation and increase of ground
bearing capacity, so it would not come to subsidence of the building and consequently lead
to cracks. In the thesis a description of the best reconstruction of foundations is also
included.
Stran 6 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
VSEBINA
1 UVOD ......................................................................................................................... 10
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE ............. 10
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE ..................................................................... 10
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................ 11
1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA .................................................................. 11
2 SPLOŠNO O SANACIJAH ...................................................................................... 12
2.1 KAJ JE SANACIJA ............................................................................................. 12
2.2 NEKATERI VZROKI ZA RAZPOKE OBJEKTOV........................................... 13
3 OPIS POŠKODB NA OBJEKTU, POVZROČENE Z DELOVANJEM TAL .... 14
3.1 ZGODOVINA TEMELJENJA ..................................................................................... 14
3.2 PODROBEN OPIS SANIRANEGA OBJEKTA ................................................................ 15
3.2.1. Stanje objekta pred sanacijo.............................................................................. 16
3.3 GEOTEHNIČNE RAZISKAVE.................................................................................... 18
3.4 VRSTE RAZISKAV .................................................................................................. 18
3.4.1 Terenske preiskave .......................................................................................... 18
3.4.2 Geofizikalne metode ........................................................................................ 22
3.4.3 Laboratorijske preiskave ................................................................................. 23
3.4.4 Končno geološko-geotehnično poročilo .......................................................... 25
4 PREGLED SANACIJSKIH UKREPOV................................................................. 26
4.1 ZAMENJAVA SLABO NOSILNIH TAL ........................................................... 26
4.2 MEHANSKO KOMPRIMIRJANJE TAL ........................................................... 26
4.3 INJEKTIRANJE .................................................................................................. 26
4.3.1 Penetracijsko injektiranje ................................................................................ 27
4.3.2 Kompakcijsko injektiranje ............................................................................... 27
4.3.3 Ovijanje z injekcijsko maso ............................................................................. 27
4.3.4 Jet-grouting ..................................................................................................... 27
4.3.5 Tehnologije jetiranja ....................................................................................... 27
4.4 PREDOBREMENITVE TAL .............................................................................. 29
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 7
4.5 GRUŠČNATI IN KAMNITI SLOPI .................................................................... 29
4.6 STABILIZACIJA ZEMLJIN Z APNENIMI SLOPI ........................................... 30
4.7 ZNIŽEVANJE NIVOJA TALNE VODE ............................................................ 30
4.8 KAMNITI MOZNIKI (ZLOŽBE) ....................................................................... 31
4.9 OSTALI NAČINI STABILIZACIJ TEMELJNIH TAL ..................................... 31
5 PREDLOG SANACIJE STANOVANJSKE HIŠE ................................................. 32
5.1 POTEK RAZISKAV .................................................................................................. 32
5.1.1 Geotehnične raziskave na terenu ..................................................................... 33
5.1.2 Stabilnostna analiza ......................................................................................... 34
5.2 UGOTOVITVE ................................................................................................... 35
5.3 POSTOPEK SANACIJE OBRAVNAVANEGA OBJEKTA.............................. 37
5.4 OPIS POSTOPKA ŠE OSTALIH MANJŠIH SANACIJ NA OBJEKTU ........... 45
5.4.1 Vlaga ................................................................................................................ 45
5.4.2 Streha ............................................................................................................... 45
5.4.3 Okna in vhodna vrata ...................................................................................... 46
5.4.4 Notranje lesene stopnice .................................................................................. 46
5.4.5 Pohodna tla ...................................................................................................... 46
5.4.6 Dimnik .............................................................................................................. 47
5.4.7 Fasada ............................................................................................................. 47
5.4.8 Ureditev okolice ............................................................................................... 48
6 SKLEP ........................................................................................................................ 49
7 VIRI, LITERATURA ................................................................................................ 50
8 RILOGE ..................................................................................................................... 52
8.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 52
8.2 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................... 53
8.3 NASLOV ŠTUDENTA............................................................................................... 54
8.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ........................................................................................... 54
Stran 8 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
UPORABLJENI SIMBOLI
D premer [m]
K vodoprepustnost [m/s]
UW toplotna prevodnost [W/(m2K)]
φ strižna trdnost [°]
γ prostorninska teža [kN/m3]
Φ fi [mm]
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 9
UPORABLJENE KRATICE
AB armirani beton
DPM dinamični penetrometer
EC Eurocode
F faktor varnosti
Fmin minimalni faktor varnosti
k.o. katastrska občina
LŽ litoželezni
NPV nivo podzemne vode
PPV pojav podzemne vode
PR profil
Stran 10 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave
V diplomskem delu bomo opisali lastnosti in načine sanacije stanovanjske hiše. Objekt leži
v vasi Hrastovec, občina Velenje. Opisali bomo dejansko stanje objekta in predlagali več
možnih rešitev, s katerimi bi lahko sanirali objekt. Posebno pozornost bomo namenili
sanaciji razpok, ki nastanejo predvsem zaradi posedanja tal.
Danes se pri sanaciji takšnih objektov srečujemo s problemi ustrezne in učinkovite
sanacije, ki temelji predvsem na pravilni izbiri modernih materialov, ter sami izvedbi
sanacije. Saniranje starih objektov spada med najdražje vrste sanacij.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Namen diplomskega dela je izdelati predlog za sanacijo objekta. Prav tako želimo
poglobiti znanje o razpokah, ki se pojavljajo na objektih, kot posledica posedanja tal.
Opravili bomo tudi raziskavo o predvidenih stroških takšnega posega. Cilje diplomskega
dela lahko strnemo v naslednje točke:
• Podroben opis objekta (fotografiranje, vzorčenje,…)
• Analiza napak na objektu
• Možni sanacijski ukrepi
• Izbira najprimernejših sanacijskih ukrepov
• Poškodbe na objektu, povezane z delovanjem tal
• Predvideni stroški izbranih sanacijskih ukrepov
• Arhitekturni prikaz izbranega objekta
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 11
1.3 Predpostavke in omejitve
V delu bomo proučevali predvsem tehnološki postopek sanacije objekta. S pomočjo
mentorja, in seveda z lastnimi izkušnjami, ki smo jih pridobili v času študija na fakulteti, v
okviru svojih kompetenc in dostopne literature bomo naredili predlog za sanacijo
omenjenega objekta.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
Uporabili bomo naslednje metode raziskovanja: ogled, analiza, študij knjižnih virov, študij
elektronskih virov, zbiranje ustnih virov, fotografiranje, vrednotenje, projektiranje.
Stran 12 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
2 SPLOŠNO O SANACIJAH
2.1 KAJ JE SANACIJA
Renovacija oz. prenova ali obnova je gradbeni proces, ki ga je potrebno v celoti natančno
in temeljito premisliti, preudarno načrtovati in pravilno in strokovno izvesti. Najpogostejši
vzrok, da se renovacija izvede, je dotrajanost nekega objekta ali stanovanja. Uporabnost
objekta ni več optimalna, kar se pozna pri porabi energije. Nekdaj še niso poznali
energijsko varčnega stavbnega pohištva, zato prihaja v starejši objektih do velikih toplotnih
izgub.
Renovacija je seveda na dolgi rok najboljša izbira, čeprav mogoče predstavlja malce večji
zalogaj, vendar se ji ni moč izogniti. Renovacija je izjemno dobrodošla, saj so danes na
trgu materiali, ki omogočajo daljšo življenjsko dobo nepremičnine. Hkrati pa z novimi
okni in vrati ter stensko izolacijo veliko prihranimo pri ogrevanju, nekateri avtorji
navajajo, da tudi do 50%. Večno pa ostaja odprto vprašanje ali je boljše zgraditi novo hišo
ali obnoviti staro. To je seveda odvisno od tega, v kakšnem stanju se nahaja obstoječi
objekt. Renovacija starejše hiše je lahko bistveno cenejša od nove gradnje in tudi dela so
prej zaključena. Ne smemo pa pozabiti, da je renovacija na nekem objektu tehnično zelo
zahteven postopek.
Če je proces izveden nekakovostno in ni v skladu s sanacijskimi predpisi, so vložena
sredstva porabljena zaman, saj bodo obnovitvena dela dokaj hitro ponovno potrebna. Če se
odločimo za, renovacijo, je potrebno izbrati prave strokovnjake na tem področju, da se bo
lahko prenovljen objekt kosal z novogradnjo. Renovacija objektom, hišam in stanovanjem
podari popolnoma nov videz in preobleko. Objekt uredimo po svojih željah, pa tudi
zmožnostih [1].
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 13
Slika 2.1: Saniranje objekta
(vir: Promobile ekološka gradnja. Dostopno na: http://www.promobile.si. )
2.2 NEKATERI VZROKI ZA RAZPOKE OBJEKTOV
Osrednja tema diplomskega dela bodo poškodbe na objektu, ki so povezane s posedanjem
tal v bližini objekta. Prav tako želimo poglobiti znanje o razpokah, ki se pojavljajo na
objektu. Vzrok razpok je največkrat neenakomerno posedanje temeljnih tal. Slednje
preučuje geomehanik. Tla predstavljajo naravno podporo zgradbi, saj morajo to težo
prevzeti brez relativnih posedkov in deformacij. Tla sestavljajo materiali, ki jih je ustvarila
narava v določenem časovnem obdobju, ko so na prvotne sestavine Zemlje delovali
najrazličnejši mehanski, fizikalni in kemični vplivi ter spreminjali njihove lastnosti.
Posledica vseh teh vplivov je izjemna heterogenost dela zemeljske skorje in to nas zanima
v vsakodnevni praksi. Površinski sloji tal vsebujejo plasti različnih materialov, debelin,
lastnosti, trdnosti in stisljivosti, ki jih deloma sestavljajo osnovne hribine, največkrat pa
razne mešanice [2].
Stran 14 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
3 OPIS POŠKODB NA OBJEKTU, POVZROČENE Z
DELOVANJEM TAL
3.1 Zgodovina temeljenja
Človek – graditelj je že vse od najstarejših obdobij, ko je presegel stopnjo bivanja v
naravnih jamah, pričel uporabljati temeljenje na pilotih za gradnjo naselij na vodi. V teh
davnih časih, pa vse do 19. stoletja so se temeljenja objektov običajnih dimenzij izvajala
predvsem na osnovi tradicije in osebnih izkušenj graditeljev. Kadar so se dimenzije
objektov in problemi bistveno povečali, so graditelji intuitivno iskali nove rešitve ter
premikali meje empirijsko spremenljivih in mogočnih rešitev navzgor. Tako so postopoma
reševali vse težje in težje probleme v geotehnični praksi. Toda kljub temu imamo še
dandanes vrsto neuspešnih oz. manj primernih rešitev pri temeljenju gradbenih objektov, ki
so se pojavljale med izvajanjem del.
V današnjem času je možno na osnovi preiskav vzorcev zemljin odvzetih pri sondiranju
določiti karakteristične lastnosti materialov ter na osnovi dobljenih rezultatov sorazmerno
natančno določiti nosilnost tal, posedke objektov, podpornih konstrukcij itd.
Tla oz. zemljine, ki tla sestavljajo niso homogene in vzorci, ki jih laboratorijsko
preiskujemo nam lahko dajejo naključne rezultate, ki nas po logični presoji in izkušnjah pri
gradnji na podobnih tleh vodijo do povprečnih vrednosti, od katerih lahko pričakujemo
ustrezne rezultate. Šele v kombinaciji presoje obnašanja teoretskih oz. matematičnih
modelov s strokovnimi izkušnjami in logičnimi presojami vplivov naravnih dejavnikov,
lahko od mehanike tal pričakujemo rezultate, ki nas ne bodo razočarali.
Gradbeni inženirji se v praksi srečujejo s problemi temeljnih tal v vlogi izvajalcev del,
projektantov, konstrukterjev, investitorjev, koordinatorjev projektov in pri izvajanju vseh
vrst nadzornih del. Težo in obremenitve vsakega objekta, je potrebno prenesti na temeljna
tla, s katerimi mora le ta biti čvrsto in trajno povezan. Obremenitve z objekti se prenašajo
na določeno območje tal, v katerih zato nastanejo napetosti in deformacije. Nastale
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 15
deformacije morajo biti kompatibilne s konstrukcijskimi in funkcionalnimi
karakteristikami objekta. Povečane napetosti v tleh ne smejo presegati določenih mejnih
vrednosti, da ne bi povzročile loma tal, porušitev gradbene jame ali objekta.
Zaradi vseh navedenih dejstev poudarjamo, da so temeljna tla v vplivnem območju
gradbenih objektov sestavni del nosilne konstrukcije. Temu se v praksi še vedno posveča
premalo pozornosti in sprememba takšnega pogleda na gradbene oz. predvsem geotehniške
objekte je najpomembnejši cilj predmeta [2].
3.2 Podroben opis saniranega objekta
Obravnavali bomo sanacijo stare kmečke hiše. Začetki gradnje tega objekta segajo v leto
1862.
Velikost konstrukcije je 11.10 m x 9.0 m, nivo tlaka pritličja je izveden +0.70 m nad
nivojem terena. Hiša je podkletena.
Slika 3.2: Obravnavan objekt
(vir: lasten vir)
Objekt je zasnovan kot enodružinska hiša, ki ima dve izkoriščeni etaži; pritličje in
mansardo. Lociran je 5 km od mesta Velenja v k.o. Hrastovec. Objekt stoji na parcelni
številki 404/4. Od leta 1862 do leta 1937 je bila konstrukcija lesene izvedbe. Po 75 letih je
sledila prva obnova objekta.
Stran 16 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Pritličje in mansarda, takrat v celoti lesene izvedbe, sta bili porušeni do prve AB plošče oz.
do kletnih prostorov. Tako so leseno konstrukcijo zamenjali zidovi iz opeke. Leta 1979 je
na objektu sledila še druga sanacija. Streha je dobila novo kritino, zamenjana so bila tudi
vsa okna in vhodna vrata. Vso stavbno pohištvo je bilo narejeno iz masivnega lesa. Hiša je
dobila svoj novi videz z novo, takrat še ne izolirano fasado. Pri renovaciji je bila narejena
tudi dozidava k že obstoječemu objektu. To je bila veranda z nepokrito teraso. Tako se je
hiša povečala in dobila nove dimenzije, ki jih ima še danes. Ta objekt je bil še v uporabi
vse do leta 1998. Sedaj v hiši ne živi nihče več.
3.2.1. Stanje objekta pred sanacijo
Hiša ima na nekaterih mestih zelo slabe temelje, predvsem na južnem delu. Temelji niso
izolirani. Zaradi delovanja tal, so že vidni prvi znaki posedanja objekta. Vogal na
vzhodnem delu hiše je razpokan in odstopa. Zaradi slabih temeljev ima hiša vidne razpoke,
predvsem na vzhodni strani fasade, prav tako so vidne razpoke tudi znotraj objekta v
nekaterih sobah.
Temelji so izvedeni brez ukrepov za odvodnjavanje vode in hidroizolacijske zaščite.
Nosilno zidovje je brez večjih poškodb.
Zunanji del fasade je na določenih mestih razpokan, kot je vidno na slikah (3.2, 3.5).
Plesen se je začela pojavljati na stenah, predvsem v sobah, ki se nahajajo na severnem in
severo-zahodnem delu hiše(kopalnica, shramba). Plesen se intenzivno pojavlja na vlažnih
kletnih zidovih Vse te napake na konstrukciji se pojavljajo zato, ker pred gradnjo objekta
in pri predhodnih sanacijah ni bilo izvedenih primernih geološko geotehničnih preiskav, ki
bi pripomogle pri odločanju za izboljšanje renoviranja objekta. Prav tako pa je bil objekt
zgrajen in renoviran v tistem obdobju, ko še ni bilo veliko strojev in je bilo veliko narejeno
ročno.
Nosilni zidovi, prav tako stropne konstrukcije niso poškodovane.
Ostrešje je še dobro ohranjeno in bi potrebovalo le obnovo kritine, ki je že precej
poškodovana in dotrajana, saj na nekaterih mestih pušča. Tudi žlebovi so dotrajani, zato se
meteorna voda pri močnejših padavinah, preliva skozi luknje. Sanacijo potrebuje tudi
dimnik, ki ima zelo velike vidne razpoke, saj je bil vsa ta leta izpostavljen visokim
temperaturam, ker je bila hiša ogrevana na trda goriva.
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 17
Tlake bi morali v celoti zamenjati. V preteklosti poleg izolacij, ni bila narejena niti zvočna
izolacija niti hidroizolacija temeljev, ki so zelo pomembni pri objektu. Stavbno pohištvo,
okna in vrata, je potrebno v celoti zamenjati, saj je les zelo dotrajan, okna ne tesnijo, prav
tako tudi vhodna vrata ne. Lesene stopnice v objektu služijo za povezavo pritličja in
mansarde. Te bi bilo potrebno samo malo obnoviti, večjih poškodb pri stopnicah ni.
Slika 3.3: Razpokan vogal
(vir: lasten vir)
Slika 3.4: Vlaga in plesen v prostorih
(vir: lasten vir)
Slika 3.5: Razpokan dimnik
(vir: lasten vir)
Slika 3.6: Razpoke na fasadi
(vir: lasten vir)
Stran 18 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
3.3 Geotehnične raziskave
Pred saniranjem hiše se bomo najprej posvetili sanaciji poškodb zaradi posedanja objekta,
kot je osrednja tema diplomskega dela. Če hočemo te težave na konstrukciji odpraviti, se
moramo v prvi vrsti lotiti geotehničnih raziskav, ki pa zahtevajo svoj postopek. To so
geološke in geotehniške raziskave, pri katerih bomo dobili pomembne informacije o
sestavi tal, na katerih naš objekt stoji.
3.4 Vrste raziskav
Poznamo več vrst raziskav, ki jih delimo na terenske, geoseizmične ter laboratorijske
raziskave.
3.4.1 Terenske preiskave
Za vsako v stroki uveljavljeno terensko preiskavo obstajajo standardi, ki natančno
opisujejo namen in postopek preiskave, potrebno opremo, interpretacijo rezultatov, način
poročanja o rezultatih in posebnosti glede uporabe v praksi. Pri nas veljajo EC standardi.
Po namenu uporabe razlikujemo tri vrste terenskih preiskav [2].:
− predhodne raziskave
− projektne raziskave
− dopolnilne (kontrolne) raziskave
3.4.1.1 Predhodne raziskave
Pri predhodnih raziskavah tal je cilj ugotoviti splošno primernost terena za načrtovano
gradnjo. To opravimo s pregledom terena in študijem razpoložljivih podatkov iz literature
in kartografskega materiala [2]. Pred terenom pridobimo in pregledamo vse obstoječe
informacije o geologiji, podzemnih vodah, o obstoječih objektih (izkušnje) na trasi ali v
podobnih materialih, o starih vrtinah, nasipih (meja med raščenim terenom in nasipom oz.
preperino), spremembah vodnega režima. Vsake informacije vplivajo na izvedbo objekta.
Na voljo so geološke karte, aero (stereopari) in satelitske fotografije, ki omogočajo pregled
topografije, vodnega režima, vegetacije, plazove, zdrse, prelome (cone). Iz teh kart se
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 19
lahko izločijo slabo nosilna tla, stara rečna korita itd. Pred terenskim delom se seznanimo z
globalno sliko o geološki zgradbi [3].
3.4.1.2 Projektne raziskave
Kot drugo raziskavo tal poznamo projektne raziskave tal. Cilj projektnih raziskav je
spoznati sestavo in fizikalne lastnosti tal v obsegu, ki omogoča varno in racionalno
gradnjo. Glavne raziskave izvedemo na osnovi rezultatov predhodnih preiskav. Obseg
raziskav je odvisen od stopnje predhodne raziskanosti terena, zasnove, velikosti in
pomembnosti objekta, predvidenih obremenitev in vrste tal. Pri načrtovanju je potrebno
upoštevati veljavne tehnične standarde, strokovno presojo in lastne izkušnje. Program
raziskav se po potrebi med izvajanjem prilagaja dobljenim rezultatom in spoznanjem o
dejanski sestavi tal [2].
3.4.1.3 Dopolnilne raziskave
Pri tretji oz. zadnji raziskavi tal, ki ji pravimo dopolnilno raziskovanje tal, pa je cilj
dopolniti spoznanja glavnih preiskav v primeru, kadar se pri interpretaciji rezultatov
pojavljajo dvomi glede sestave ali lastnosti tal in režima podtalnice. Če želimo preiskati
tla, moramo najprej vzeti vzorce. To najlažje storimo s sondažnimi deli, pri katerih lahko
preiskujemo sestavo tal, določimo globino podtalne vode in s tem pridobimo vzorce za
laboratorijske preiskave [2].
3.4.1.4 Sondažna dela
Način sondiranja je odvisen od vrste gradnje in zgradbe tal. Sondiranje lahko opravimo s
sondažnimi vrtinami, sondažnimi jamami, okni, rovi in posredno s površinskimi
meritvami. Sondažno vrtanje pa se lahko izvaja ročno ali s strojno vrtalno garnituro [2].
Ročna vrtalna garnitura se uporablja pri preiskavah do manjše globine (6 m) in na težko
dostopnih mestih. Vrtanje se izvaja po odsekih, ki so enaki dolžina jedernika. V jederniku
se zbira vzorec zemljine. Ko se napolni, jedernik izvlečemo iz vrtine, iz njega odstranimo
vzorec in sproti sortiramo po globinah v posebne zaboje, dolžine 1m. V nekoherentnih tleh
lahko dobimo samo porušene vzorce, ki služijo za klasifikacijske preiskave, medtem ko se
lahko v vezljivih oz. koherentnih zemljinah vzorci odvzamejo s posebnim cilindrom, ki ga
postopno vtiskamo v zemljino, ter ga s posebnim hidravličnim vitlom postopno izvlečemo.
V tem primeru dobimo intakten vzorec zemljine [2].
Stran 20 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Slika 3.7: Ročna sondažna garnitura
(vir: GEOPRO d.o.o.. Dostopno na: http://www.geopro.rs/structure/lat/geotehnika.html)
Strojna vrtalna garnitura se uporablja pri vrtanju do večjih globin in v težjih zemljinah
(kamninah). Vrtanje lahko izvajamo v več smereh in poteka postopoma, ker je potrebno
jedra zemljin sproti izvlačiti in sortirati v naprej pripravljene zaboje. Pri geotehničnih
raziskavah so določene dolžine posameznih odsekov vrtanja in znašajo 1 m v vezljivih in
2 m v nevezljivih zemljinah. Kadar obstaja nevarnost zruševanja ali stiskanja je potrebno
vrtino sproti oblagati z jeklenimi cevmi, katerih premer je večji od premera vrtine. Vrtanje
poteka v zemljinah brez vode, »na suho«, v hribinah pa je potrebno v vrtino dovajati vodo
za hlajenje vrtalne opreme(krone). Potek in pogoje vrtanja se za vsako posamezno vrtino
vpišejo v vrtalno poročilo [2].
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 21
Slika 3.8: Strojna vrtalna garnitura
(vir: Terenske raziskave. Dostopno na: http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-
gradiva/Gradiva%20za%20vec%20predmetov/Skripta%20Janko%20Logar/TERENSKE%
20PREISKAVE.pdf. )
Pri izkopavanju moramo biti izredno pozorni na pojav podtalne vode. Ko se ta pojavi, je
potrebno takoj zabeležiti (PPV-pojav podzemne vode). Nivo je potrebno večkrat meriti v
različnih časovnih presledkih, dokler se njen nivo ne spremeni več. Ustaljen nivo
imenujemo nivo podzemne vode (NPV) [2].
3.4.1.5 Odvzem vzorcev
Tako iz sondažnih vrtin in izkopov odvzamemo porušene (pri katerih je bilo pri odvzemu
vzorca, naravno stanje porušeno) in intaktne vzorce (njihovo naravno stanje se pri
odvzemu ne spremeni), ki jih uporabljamo za laboratorijske preiskave.
Odvzete vzorce moramo ustrezno označiti ter jih zaščititi pred osuševanjem, zamrznjenem
in mehanskimi poškodbami.
Na terenu je potrebno narediti tudi geotehnični popis zemljin. S pomočjo terenskih
identifikacijskih preizkusov se materiali klasificirajo po globinah, v katerih se pojavljajo
[2].
Stran 22 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Slika 3.9: Arhiviranje vzorcev odvzetih na terenu
(vir: Geoinvest. Dostopno na: http://www.geoinvest.si/default.aspx?ID=110.)
3.4.2 Geofizikalne metode
Namen te metode, je pridobiti rezultate o lokalni razporeditvi specifičnih fizikalnih
parametrov hribine v določenem profilu [3]. Pri tej preiskavi lahko določimo le povprečno
sestavo tal. Uporabljajo se predvsem pri preiskavah večjih površin. Danes se uporablja
veliko število geofizikalnih metod, med katerimi so najpogostejše [2].:
Slika 3.10: Pridobljeni podatki iz geofizikalnih raziskav
(vir: Geoaqua. Dostopno na: http://geo-aqua.si/geofizikalne-raziskave/.)
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 23
3.4.2.1 Geoseizmične metode
Metoda temelji na urejanju hitrosti širjenja valov skozi različne vrste zemljin. Z manjšo
eksplozijo ali udarcem povzročimo kompresijski val, nato pa na različnih mestih merimo
čas, ki ga potrebuje val, da prepotuje do detektorjev [2].
3.4.2.2 Georadarske metode
Temeljijo na oddajanju visokofrekvenčnih valov [2].
3.4.2.3 Radioaktivne metode
Pri tej metodi nastajajo radioaktivna sevanja, s katerimi ugotavljamo prisotnost
radioaktivnih rudnin [3].
3.4.3 Laboratorijske preiskave
Te analize uporabljamo za potrebe ugotavljanja lastnosti posameznih vrst hribin in kot
vhodne podatke za različne klasifikacije in numerične analize uporabljamo laboratorijske
raziskave [3].
Slika 3.11: Laboratorij – del preiskav
(vir:
https://www.google.si/search?q=laboratorijske+preiskave+zemljin&biw=1366&bih=631&
source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=Pn7YVLirAsLoaoLlgCg&ved=0CAYQ_AUoAQ#img
dii=_&imgrc=gsKL5NrYVNCGLM%253A%3B1m51AXNmxcsUwM%3Bhttp%253A%2
52F%252Fwww.apros.info%252Fuploads%252F13%252Fpromotion%252F18-
60.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.apros.info%252F%3B630%3B390.)
Stran 24 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
V laboratoriju določamo pri zemljinah razne fizikalne lastnosti, v nadaljevanju opisujemo
nekatere osnovne preiskave:
3.4.3.1 Zrnavost
To je sestava zemljin po odstotnem deležu velikosti zrn [3].
3.4.3.2 Poroznost in vlažnost
Poroznost je razmerje volumna por proti celemu volumnu zemljine oziroma razmerje
volumna por proti volumnu trdne substance [3].
3.4.3.3 Plastičnost in konsistenca
Glede na količino vode prehajajo zemljine iz židke (tekoče) v plastično (gnetno), iz
plastične v poltrdno ter trdno konsistenco. Meje so definirane po dogovoru.
Postopek je tak, da delamo svaljke, jih valjamo po filtrskem papirju, in ko se začne
zemljina drobiti, določimo vlago in s tem mejo plastičnosti. Razlika med obema mejama je
indeks plastičnosti.
Visoka plastičnost je opozorilo, da je zemljina v plastičnem stanju stisljiva in zdrsljiva [3].
3.4.3.4 Gostota in prostorninska teža
Z gostoto opišemo stopnjo zbitosti zemljine v naravi [2].
Prostorninska teža je teža trdne snovi in teža vode, na enoto celotnega volumna vzorca [2].
3.4.3.5 Edometerski preizkus
Če hočemo ugotavljati posedanje tal, moramo poznati specifično deformabilnost zemljin.
Stisljivost ugotavljamo v edometrih. Naprave imenujejo tudi kompresometri,
konsolidometri. Vzorec damo v jeklen cilinder, ki preprečuje bočne deformacije. Porozni
plošči omogočata precejanje vode. Vzorec zemljine obremenjujemo preko bata in merimo
deformacije [3].
3.4.3.6 Konsolidacija
Konsolidacija pomeni ob procesu izcejanja prenos obtežbe iz vodne na trdno fazo zemljin.
Med konsolidacijo se porni tlaki (vode) zmanjšujejo, efektivni pa večajo. Konsolidacija je
končana, ko so zrna našla novo ravnovesno stanje, v katerem lahko prenašajo vse dodane
tlake [3].
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 25
3.4.3.7 Vodoprepustnost
Vodoprepustnost določamo za grobozrnate zemljine v permeametrih za drobnozrnate
zemljine pa v edometrih. V prvem primeru merimo stalni pretok vode v časovnem
intervalu, pri stalnem vodnem pritisku, v drugem pa je zaradi manjše vodoprepustnosti
vodni tlak spremenljiv [3].
3.4.3.8 Strižna trdnost
Je v pogledu raziskav mehanskih lastnosti zemljin ali hribin zelo pomemben parameter [3].
Praviloma se določa z direktnim translacijskim ali rotacijskim strižnim preizkusom ter
triosno preiskavo strižne trdnosti.
Ko naredimo vse te preiskave, sledi še izdelava končnega geološko-geotehničnega
poročila.
3.4.4 Končno geološko-geotehnično poročilo
Ko končamo z vsemi laboratorijskimi in terenskimi raziskavami ter geofizikalnimi,
moramo izdelati geološko-geotehnično poročilo, ki je v našem primeru ključnega pomena.
V geološko-geotehničnem poročilu je razvidno oz. prikazano ter interpretirano vse v zvezi
s posameznimi preiskavami. Poročilo vsebuje končni geološki model, vzdolžne in
horizontalne profile, dodano je poročilo s poudarkom na inženirsko geoloških in
hidrogeoloških vidikih načrtovanja predvidene sanacije.
To poročilo je osnova za klasifikacijo zemljin in kamnin ter načrtovanje geotehničnih
procesov. Poročilo vsebuje napotke za nadaljnje raziskave, opazovanje, če je potrebno. [3].
Stran 26 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
4 PREGLED SANACIJSKIH UKREPOV
Kadar so rezultati geotehničnih raziskav neugodni za kvalitetno izvedbo temeljenja se
mnogokrat odločimo za izboljšanje nosilnosti obstoječih temeljnih tal. Temeljenje objektov
na izboljšanih tleh običajno izvedemo plitvo. Poznamo več načinov [4].
4.1 ZAMENJAVA SLABO NOSILNIH TAL
Za ta ukrep se odločimo takrat, ko se manj nosilne zemljine nahajajo plitvo pod površino in
jih lahko enostavno odstranimo, ter v potrebnem obsegu nadomestimo z bolj nosilnimi,
manj stisljivimi zemljinami. Pri tem moramo biti pozorni tudi na nevarnost izpiranja
zemljin pod nivojem talne vode in na morebitno mešanje zemljin pri vgrajevanju
gramoznih ali drobljenih kamnitih zrn na razmočena in razrahljana glinasta tla [4].
4.2 MEHANSKO KOMPRIMIRJANJE TAL
Tukaj gre za hitro upadanje dodatnih napetosti, predvsem pod točkovnimi in pasovnimi
temelji. Pogosto zadostuje, da izboljšamo zemljine tik pod temelji in s tem zmanjšamo
posedke. Dela lahko opravimo z običajnimi statičnimi in dinamičnimi komprimacijskimi
sredstvi. Površinsko komprimiranje je običajno manj uspešno, ker je učinkovito le do
majhne globine pod površino [4].
4.3 INJEKTIRANJE
Pri tem postopku izboljšamo strižno trdnost, deformabilnost in prepustnost zemljine do
poljubne globine pod površino tal [4].
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 27
4.3.1 Penetracijsko injektiranje
Masa, ki jo injektiramo v temeljna tla pod nizkimi pritiski, zapolni praznine v zemljini in
ne spremeni strukture temeljnih tal [5].
4.3.2 Kompakcijsko injektiranje
Pri tem postopku pod pritiskom vtiskujemo injekcijsko maso v zemljino. Injekcijska masa
premika zrna zemljin, kar se manifestira v povečanju gostote temeljnih tal [5].
4.3.3 Ovijanje z injekcijsko maso
Injekcijska masa se vtiskuje v temeljna tla pod visokimi pritiski, kar povzroča hidravlični
lom tal. V tleh nastanejo razpoke, ki jih izpolni injekcijska masa. Posledično se temeljna
tla zgostijo [5].
4.3.4 Jet-grouting
Jetiranje pomeni injektiranje z visokimi in kontrolnimi tlaki, ki se po globini procesno
prilagajajo prepustnosti zemljin tako, da je uporaba injekcijske mase po celi dolžini vrtine
približno usklajena z lastnostmi zemljin, ki jih izboljšujemo. Za injektiranje se uporablja
največ krat cementno mleko [4].
Ostala oprema, ki jo še potrebujemo pri jet-groutingu, je hidravlični vrtalni stroj,
visokotlačna črpalka, mešalna postaja, silosi za cement, vodo in beton [5].
Najprej do delovne globine posega izdelamo vrtino, nato pa v tla vtiskamo injekcijsko
maso pod kontroliranimi tlaki. Rezultat jetiranja je v najboljšem primeru cementirani slop
v tleh, ki lahko v gramoznih tleh dosega premer D = 1.0 m oz. do D = 0.40 m v glinastih
zemljinah. V osi slopa je mogoče vgraditi tudi po eno palico armature. V gramozih
dosežemo zapolnitev por s cementnim mlekom, v glinastih pa z visokimi tlaki razbijemo
osnovno strukturo tal in posamezne materiale dobro povežemo [5].
4.3.5 Tehnologije jetiranja
4.3.5.1 Enofazna tehnologija
Suspenzija vode in cementa se injektira pod pritiskom 400 - 600 barov. Izdelamo kole
premera D je 0.40 –0.80 m [5].
Stran 28 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Slika 4.12: Enofazna metoda jet-groutinga
(vir: Bojan Majes – Fundiranje 1)
4.3.5.2 Dvofazna tehnologija
Pri prvem načinu se zemljina ''ruši'' skozi zgornjo šobo z vodnim pritiskom 400 – 600
barov, vodocementna suspenzija se skozi spodnjo šobo injektira pod pritiskom 400 - 600
barov. Dobijo se koli premera D je 0.50 – 0.10 m. Potrebno je dvojno drogovje [5].
Slika 4.13: Dvofazna metoda jet-groutinga
(vir: Bojan Majes – Fundiranje 1)
4.3.5.3 Trifazna tehnologija
Zemljina se ''ruši'' z vodnim pritiskom 400 – 600 barov, injektiranje vodo-cementne
suspenzije, pod pritiskom 15 - 40 barov, se pospešuje s potiskanjem zraka s pritiskom 5 – 6
barov. Dobijo se koli premera D je 1.40 – 2.00 m. Potrebno je trojno drogovje [5].
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 29
Slika 4.14: Trifazna metoda jet-groutinga
(vir: Bojan Majes – Fundiranje 1)
4.4 PREDOBREMENITVE TAL
Ob obremenitvi tal se le ta deformirajo (posedajo) in zato se materiali pod dodatno obtežbo
počasi konsolidirajo. Ker pa konsolidacijski procesi v odvisnosti od prepustnosti, debeline
plasti oz. dolžine poti proti izcejanju vode in stisljivosti zemljin, potekajo relativno počasi,
lahko v praksi vpliv predobremenitve kombiniramo z vertikalnimi drenažami, ki lahko
bistveno pospešijo izcejanje vode iz zemljin. Število in razporeditev drenaž določimo s
projektom, tako da računski posedki na območju celotnega objekta v nekem projektnem
času ustrezajo predvidenim projektnim zahtevam [4].
4.5 GRUŠČNATI IN KAMNITI SLOPI
Gruščnati in kamniti slopi v slabše nosilnih glinastih tleh opravljajo funkcijo drenaže, ki
lahko deluje gravitacijsko ali pa na osnovi pornih nadtlakov in odvajajo precejajočo se
talno vodo na površje. Za stabilnostne razmere ugodni učinek teh slopov je večkratni, saj
pospešujejo upadanje pornih nadtlakov in s tem povečanje strižne trdnosti, hkrati pa s
svojo strižno trdnostjo povečuje trdnost oz. odpor na prestrig kompozita. Ker jih ob
vgrajevanju še dobro utrdimo pri dodatnih vertikalnih obtežbah, prevzamejo še znatni del
dodatnih obtežb. Kadar nam uspe še podvrtati dosežemo upadanje nivoja talne vode in s
Stran 30 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
tem še dodatno izboljšamo stabilnostne razmere na pobočju. Obstaja tudi več tehnologij za
izvedbo kamnitih slopov [4].
4.6 STABILIZACIJA ZEMLJIN Z APNENIMI SLOPI
To je sodobna metoda in uspešna v glinah, ki vsebujejo do 70% vlage. Pri tej metodi s
posebno strojno opremo v tla vtisnemo mešalno glavo za odvajanje apna iz kontejnerja s
kompresorjem. Ko dosežemo projektno globino (do 20 m), vključimo mešalno glavo
(lahko je enojna, dvojna ali trojna) ter hkrati dovajamo žgano apno pod potrebnim tlakom.
Z mešanjem gline in apna se v tleh ustvari slop premera D je 0.30 - 0.50 m iz gline
pomešane z apnom, hkrati pa mešalno glavo postopoma izvlečemo. Z apnenim
stabilizatorjem glina najprej kemično reagira, nato se spremeni v kepe, poveča se
prepustnost za količnik do 100 krat in hkrati tudi modul stisljivosti do 30 krat.
V treh mesecih po izvedbi del dosežemo cca. 80% izboljšave ter celotno vrednost po
devetih mesecih. Ta način stabilizacije uporabljamo pri gradnji cestnih nasipov in drugih
težjih objektov na slabo nosilnih glinastih tleh [4].
4.7 ZNIŽEVANJE NIVOJA TALNE VODE
Prisotnost vlage in talne vode je mnogokrat vzrok nestabilnosti in slabše nosilnosti tal.
Znižanje talne vode dosegamo z drenažami. Poznamo običajne drenažne zaseke in
površinske drenažne zavese. Razlikujemo tudi med popolnimi drenažami (sežejo do
neprepustnih tal), ter nepopolnimi drenažami, ki se nahajajo le v zgornjih slojih prepustnih
in zasičenih tal. Prepustnost drenažnega zasipa mora biti 400 krat večja od prepustnosti
zemljin, ki jih dreniramo. Kadar je dreniranje trajna izboljšava temeljnih tal moramo
drenažne cevi opremiti z revizijskimi in zbirnimi jaški za kontrolo in vzdrževanje
drenažnih ukrepov [4].
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 31
4.8 KAMNITI MOZNIKI (ZLOŽBE)
Pri sanaciji plazišč pogosto uporabljamo način izboljšave tal s kamnitimi rebri v smeri
plazenja in s kamnitimi zidovi oz. kiklopskimi mozniki v smeri pravokotno na smer
potencialnih premikov plazov. Kadar takšni mozniki oz. votline med kamnitimi bloki niso
zapolnjene z betonom, le ta niso toge podporne konstrukcije, temveč jih prištevamo k
sanacijam oz. izboljšavam temeljnih tal [4].
4.9 OSTALI NAČINI STABILIZACIJ TEMELJNIH TAL
Obstaja še več drugih vrst sanacij tal: vtiskanje kamnitih blokov, obdelava tal z električnim
tokom (elektroosmoza), zamrzovanje, segrevanje itd.
Pred vsakim postopkom izboljšave temeljnih tal je potrebno opraviti geotehnične raziskave
tal. Kvantitativno je potrebno določiti vrednost geomehanskih lastnosti posameznih
zemljin, kajti le tako je mogoče dejansko ugotoviti oz. potrditi njihove spremembe ter s
tem potrditi uspešnost postopka izboljšave temeljnih tal [4].
Stran 32 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
5 PREDLOG SANACIJE STANOVANJSKE HIŠE
Preden smo se lotili obnove stanovanjske hiše, moramo najprej opraviti geotehnične
raziskave, da ugotovimo kako velika in kakšna je poškodba.
5.1 Potek raziskav
Cilj geotehničnih raziskav je ugotoviti splošno primernost terena za načrtovano gradnjo,
okvirno sestavo in kvaliteto tal, nastopanje podtalnice ter morebitne posebnosti. Potrebno
je pridobiti dovolj podatkov, da je možna uvrstitev v ustrezno geotehnično kategorijo (1,2
ali 3 po EC 7) [6].
Najprej smo razpoke, ki so se pojavile na objektu, prekrili z mavcem in počakali, da se je
posušil. Nato smo dva dni opazovali in videli, da je mavec počen. Tako smo takoj vedeli,
da gre za aktivne razpoke, saj so razpoke večje od enega milimetra, kot je vidno na sliki
spodaj.
Slika 5.15: Razpoke, ki so se pojavile v sobi
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 33
5.1.1 Geotehnične raziskave na terenu
Naslednji postopek so bile geotehnične raziskave na terenu. Najprej smo opravili transport
vrtalne garniture in vse potrebne opreme na lokacijo, kjer so se izvajale geotehnične
preiskave. Organizirali smo samo delovišče, pripravili dostopne poti in platoje. Sledilo je
geotehnično in strukturno vrtanje. Izvrtali smo dve vrtini, kot je vidno na sliki 5.2. [11]
Slika 5.16:Lokaciji vrtin
(vir: lasten vir)
Prva je bila na jugozahodni strani objekta in druga na jugovzhodni strani objekta. Vrtanje
smo opravili z dvojnim jedernikom in diamantno krono φ 101-131 mm.
Pri vsaki vrtini smo opravili tudi povrtavanje vrtine za presiometrične meritve. Vsako
pridobljeno zemljino smo ustrezno arhivirali za nadaljnje preiskave v laboratoriju. Vse te
postopke smo opravili na terenu, pri vrtalnih delih. Drugi sklop geotehničnih preiskav, ki
smo jih opravili se je nanašalo na terenske meritve v vrtinah. Te smo opravili z dinamičnim
penetrometrom. Izvedba penetracijskega sondiranja terena nam omogoča pridobiti
informacije o trdnostnih karakteristikah materialov in globine trdne podlage. Penetracijsko
sondiranje smo na izbranih lokacijah ponavljali do globine trdne podlage. Interpretacija
plasti in rezultati meritev so podani za vsako posamezno meritev. [11]
Stran 34 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Tabela 5.1: Vrtini z merjenimi podatki
Lokacija in meritev Globina (m) Kohezija (kPa) Strižni kot (°)
DPM 1 1.5 1.5 21.2
3.7 500 0
DPM 2 1.6 1.5 20.7
2.9 500 0
5.1.2 Stabilnostna analiza
Pri preiskavi smo opravili tudi analizo stabilnosti, pri kateri smo uporabili Mohr-
Coulombov kriterij za porušitev materialov ter Bishop in Janbu metodo za izračun drsin.
Pri izračunu smo obravnavali profil PR1. Za izračun stabilnosti so bili uporabljeni podatki
pridobljeni iz geotehničnih meritev in geodetskih posnetkov terena, vzeti je bil tudi
varnostni faktor iz EC 7 za PP2. Meritve smo izvajali z dinamičnim penetrometrom. [12]
5.1.2.1 Peščeno meljna zemljina
Pri izračunu je tako upoštevano:
c = 1.5 kPa z upoštevanjem γc = 1.25 c*=1.2 kPa
φ = 20.7° z upoštevanjem γφ=1.25 φ* = 16.8°
5.1.2.2 Apnena podlaga
c = 500 kPa z upoštevanjem γc = 1.25 c* = 400 kPa
φ = 0° z upoštevanjem γφ = 1.25 φ* = 0°
Pri preverjanju stabilnosti smo upoštevali geotehnične lastnosti materiala in geometrijo
terena. Za dodatno plast obremenitve smo dodali nivo vode. ki ga lahko pričakujemo pri
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 35
obilnem in dolgotrajnem deževju in obremenitev, ki jo predstavlja objekt. Profil PR1, ki je
bil predmet analize, je stabilen. [12]
Tabela 5.2: Rezultati stabilnostnih analiz
Analiza stabilnosti
Obtežni primer: Faktor varnosti
Profil PR1 Fmin = 1.00
Geometrija, nivo vode, zunanje obremenitve F = 1.132
Pri analizi stabilnosti v profilu PR1 je dosežen faktor varnosti 1.132, ki presega minimalno
predpisano vrednost Fmin=1.00.
Tako smo mehanske lastnosti tal ocenili in smatramo, da so v mejah realnosti. Podatke, ki
smo jih pridobili pri geotehničnih preiskavah, navajamo v nadaljevanju. [12]
5.2 UGOTOVITVE
Ugotovili smo, da se z našo hišo nekaj dogaja in da gre za posedanje tal. Iz leta v leto se v
našem okolju pojavljajo vse večji vremenski ekstremi. V času poletja se kar vrstijo
rekordna sušna obdobja, v jeseni pa sledijo močni in dolgotrajni nalivi. S tem se glinena
zemlja v obdobju suše močno krči, ob daljšem močenju pa se izpira. Zaradi tega se terenu
pod hišo zmanjša nosilnost, kar negativno vpliva tudi na temelje in celotno konstrukcijo
stavbe. Zaradi izgube zemljine opore se pričnejo nekateri deli hiše nagibati in s tem
nastajajo na stavbi razpoke. Ni pa nujno, da se pričnejo temelji hiše nagibati samo zaradi
vremenskih razmer. Vzrok je lahko tudi dodatna obtežba z nadgradnjo hiše, poškodba
cevovoda ali odtočnega kanala, večji izkop v bližini objekta, slaba kakovost temeljev,
nezadostna utrdba terena pod stavbo, bližina ceste in s tem posledično tresljaji težkih vozil,
premiki plazov, aktivnost podtalnice in posledično izpiranje temeljev in še bi lahko
naštevali [7].
Stran 36 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Z geotehničnimi preiskavami smo ugotovili, da širše območje pripada trem geotektonskim
enotam, ki na tem območju mejijo med seboj. Tako sledimo geotektonske enote » Paška
sinklinala, Ožje severno območje velenjske udorine in Cona mlado paleozojskih lusk«.
Prevladujoče kamnine, ki nastopajo, so v prvih dveh enotah predvsem triasni apnenci in
dolomiti, v mlado paleozoijskih luskah pa prevladujejo tektonsko močno pretrti glinasti
skrilavci, peščenjaki in nekaj apnencev. V ožjem območju se večinoma nahajajo pliocenski
sedimenti, peščene gline in glinovci, ki so transgresivno odloženi na kamnine paleozojskih
lusk na vzhodni strani in med karbonati, ki so severneje in južneje. Hidrogeološke zaledne
karbonatne kamnine obravnavamo kot dobro prepusten vodonosnik z razpoklinsko in
kraško poroznostjo, v katerem se nahaja podzemna voda. Kamnine paleozoiskih lusk ter
gline in glinovci so praktično prepustne in predstavljajo hidrogeološko bariero. [12]
Konkretni podatki o gibanju nivoja podzemne vode na tem območju nam niso na voljo, ker
ni na voljo opazovalnih objektov. Pri izvedbi sondiranja smo zaznali vodo na globini
1.9 m. Na obravnavani lokaciji na stiku med preperino in podlago prihaja do pretakanja
meteorne vode, odtok je delno površinski, delno pa se infiltrira, vendar pa je precejanje
odvisno od količine meteorne vode. Glede na lego pobočja je zagotovljen odtok meteornih
vod, podzemne vode pa v motečih količinah ni pričakovati. V plasteh nad neprepustno
podlago so plasti peščeno meljne zemljine, tako da je lokalno dreniranje zagotovljeno. [12]
Materiali nad nepodajno podlago za temelje so primerni za ponikanje vode in izdelavo
ponikalnika. Ponikanje je zagotovljeno na globini peščeno meljnih zemljin, ki se nahajajo
neposredno pod plastjo humusne preperine. Pri dimenzioniranju ponikalnika se bo
upoštevala vodoprepustnost k = 10-5 m/s. [12]
Pod površino in plastjo humusa se nahajajo predhodne preperinske plasti, spremenljive
debeline, iz peščeno meljnih plasti, ki vsebuje več manjših, slabše preperelih delcev
osnovne kamnine. [12]
Na osnovi geoloških podatkov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je sprednji vzdolžni
temelj stanovanjske hiše na brežini in je temeljen na bistveno slabših tleh kot zaledni
temelj. Predvidena je sanacija stanovanjske hiše z izvedbo dvovrstnih pilotov φ 30 na
zunanji strani in φ 50 ob hiši, preko nje pa izredno tanka plošča d = 20 cm, ki bo segala
pod temelj in bi naj konzolno na 1.2 m prevzemalo obtežbo obodnih temeljev. Postopek
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 37
sanacije bo izveden na enak način kot v predstavljenem primeru stanovanjskega objekta
Paternež. [11]
V tlorisnem pogledu, ki je viden iz naslednje slike, si lažje predstavljamo postopek
sanacije in lego samih pilotov.
Slika 5.17: Tlorisni prikaz pilotov ter temeljne grede
(vir: RGP d.o.o.) [11]
5.3 POSTOPEK SANACIJE OBRAVNAVANEGA OBJEKTA
Pri sanaciji temeljev smo se odločili za izvedbo pilotov-vodnjakov in za gredo ob temelju,
ki je sovprežna. Pred začetkom odkopavanja, smo na dvorišču odstranili tlakovce in na
zahodni strani hiše podrli drevo. Delno smo porušili stopnišče za izvedbo povezovalne
grede med vodnjakoma 1-2, delno smo jih spodkopali. [11]
Stran 38 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Slika 5.18: Posedanje tal
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Slika 5.19: Začetek saniranja
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Pod temelje smo na vsaki strani izvedli tri vodnjake φ 1000 mm. Na lokaciji, kjer se nahaja
vodnjak-pilot, smo izvedli ročni odkop in poravnali površino do spodnjega roba temelja.
Nato smo z manjšim bagerjem izvedli odkop do spodnjega nivoja temelja. Namestili smo
cev v velikosti φ 1000 mm in pričeli z ročnim odkopom. S tem smo pogrezali cevi do
nivoja hribine, oziroma kriterij je, da je vrh cevi okoli 40 cm pod koto dna temelja hiše,
kjer smo tudi izvedli strižni zob pod temelj. Dela smo začeli izvajati v območju severne
fasade z vodnjakom številka 1 do vodnjaka številka 5, pri čemer je bilo potrebno
vzporedno izvajati izkop vzdolž temelja za izvedbo nosilne grede. [11]
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 39
Slika 5.20: Izvajanje ročnih izkopov
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Ko smo izkopali dva vodnjaka, je bilo potrebno vgraditi armaturni koš in vodnjak-pilot
zabetonirati z betonom kvalitete C 25/30, pri čemer smo potrebno vstavili priključno
armaturo za nosilno gredo. [11]
Slika 5.21: Vodnjak z vstavljeno armaturo
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Stran 40 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Slika 5.22: Betoniranje vodnjakov
(vir: RGP d.o.o.) [11]
V obstoječi temelj in temeljno gredo smo uvrtali luknje φ 40 mm, l = 300 mm, v katero je
bila vgrajena armatura S 500 (v predhodno očiščene luknje) v ALTEX malto, dve sidri po
višini, vzdolžno na 1 m. Po vgradnji strižne armature smo temelj oprali. Nato smo
pristopili še k izvedbi nosilne grede nad vodnjaki-piloti, prereza 50/120 cm, vgradili smo
armaturno nosilne grede, prerez za opaž in zabetonirali. [11]
Slika 5.23: Izkop za temeljno gredo
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Slika 5.24: Povezava objekta s temeljno
gredo
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 41
Slika 5.25: Vezanje armature za
temeljno gredo
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Slika 5.26: Vgradnja armature za temeljno gredo
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Slika 5.27: Povezava temeljne grede z armaturnimi sidri
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Stran 42 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Slika 5.28: Povezava temeljne grede
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Slika 5.29: Betoniranje temeljne grede
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Ko smo vse to uredili, smo izvedli tudi ustrezna drenažna rebra iz območja dvorišča, za
ustrezno odvodnjavanje. Po doseženi tlačni trdnosti betona, smo naredili še dve drenažni
rebri iz dvorišča. Najprej smo izkopali rebro med vodnjakom 2-3, pri čemer je bil izkop
izveden v obliki trapeza na globino 2m, na dnu širine 3m na nivoju sedanjega terena 5 m.
Vgradili smo podbeton 12/15 v debelini 10-15 cm. Na ta način smo uredili ležišče drenaže.
Nato smo vgradili drenažno cev 150 mm, jo obsuli s frakcijo 16-32 mm, 10-15 cm nad
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 43
cevjo, nanjo smo nasuli 50-100 kg peska. Vgradili smo ga med razpiralnim opažem, ki
smo ga morali sproti dvigovati. Nad nivojem izkopanega trapeznega jarka smo skale
zalagali s sprotnim bočnim zasipom izkopanega materiala. Obe drenažni rebri smo združili
v zbirnem jašku Φ 800 mm, ki je imel LŽ pokrov z zaklepom. [11]
Slika 5.30: Izkop za drenažno cev, vgradnja podložnega betona in cevi, ter nasutje peska
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Slika 5.31: Vgradnja kamenja
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Stran 44 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
Slika 5.32: Polaganje filca, ter zasipanje
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Zelo pomemben del po sanaciji temeljev je injektiranje razpok v nosilnih zidovih, ki so se
pojavile zaradi posedanja temeljev. V predhodno očiščene razpoke smo s pomočjo hitro
vezoče malte, vgradili ustrezne injektirne nastavke, v katere smo s postopnim povečanjem
pritiska injektirali cementno, ekspanzijsko lepilno malto. Na ta način smo zopet zagotovili
statično varne in kompaktne zidove [8]. Postopek je prikazan na naslednjih slikah. [11]
Slika 5.33: Vstavitev injektirnih nastavkov v razpoke na fasadi
(vir: RGP d.o.o.) [11]
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 45
Slika 5.34: Vstavitev injektirnih nastavkov v razpoke v sobi, ter izvedba injektiranja
(vir: RGP d.o.o.) [11]
5.4 OPIS POSTOPKA ŠE OSTALIH MANJŠIH SANACIJ NA OBJEKTU
Ko smo odpravili najpomembnejšo sanacijo na objektu, smo se posvetili še ostalim,
manjšim sanacijskim postopkom.
5.4.1 Vlaga
V našem primeru, kjer je bila vlažnost višja od 40 %, smo morali poskrbeti za celovito
sanacijo zidu in kapilarne vlage v njem. V prvi fazi smo morali odstraniti izvor vlage, kar
je potekalo z izsuševanjem mesta vlage ter polaganjem drenaže. Sledilo je čiščenje in
sušenje zidu. Ko smo odstranili poškodovane omete na zunanji in notranji strani zidu, smo
jih ponovno osušili. Nato smo objekt ustrezno hidroizolirali v vertikalni in horizontalni
smeri ter izvedli ustrezno površinsko zaščito (hidrofobni omet) [9].
5.4.2 Streha
Pri tem objektu imamo neprezračevalno streho, kjer so vsi sloji položeni drug na drugega
in med njimi ni dodatnega prostora.
Strešno kritino smo odstranili, prav tako tudi prečne letve. Leseno konstrukcijo smo
očistili, ter jo premazali z impregnacijo, da smo jo zaščitili pred črvi, gobo in vremenskimi
Stran 46 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
vplivi. Stare dotrajane prečne letve smo zamenjali z novimi, in jih prav tako impregnirali.
Stare žlebove, odtočne cevi in obrobe smo zamenjali z novimi.
Med špirovci smo dodali tudi izolacijo, ki je do sedaj ni bilo. Naredili smo še parno
zaporo, dodaten prostor za parno zaporo za instalacije in na koncu naredili še notranji
zaključek, iz lesenega opaža. Uredili smo tudi peskolov, ki ga do zdaj ni bilo na objektu.
Za novo kritino izberemo naravno opečno kritino BRAMAC enakih dimenzij, kot je bila
dosedanja, in namestimo snegobrane [9].
5.4.3 Okna in vhodna vrata
Ker so na konstrukciji tudi okna dodelana, se odločimo za menjavo le teh. Izbrali smo
takšna okna, da je njihova toplotna prehodnost čim boljša. Seveda pa moramo pri tem
paziti, da toplotna prehodnost ni večja od UW = 1.3 W/(m2K). V našem primeru toplotno
izolacijo, fasade debeline 17 cm, zato se odločimo za masivna lesena okna s toplotno
prehodnostjo UW = 1.0 W/(m2K). Tako bo energijska sanacija objekta bolj učinkovita [9].
Za vhodna vrata vgradimo masivna lesena vrata ustreznih dimenzij.
5.4.4 Notranje lesene stopnice
Ker v hiši za povezavo pritličja in mansarde uporabljamo lesene stopnice, potrebujejo tudi
te malo prenove. Odločimo se za najenostavnejšo in najcenejšo pot. Les najprej lepo
očistimo. Sledi brušenje lesa. Nato les premažemo, da ga zaščitimo. Ko se premaz posuši,
sledi dvakratno lakiranje in stopnice zopet zgledajo kot nove.
5.4.5 Pohodna tla
Podlaga za sestavo tal je v prostorih v stiku s terenom temeljna AB plošča (klet). V
pritličju je podlaga nadstropna plošča, ki je izdelana iz betona kot AB plošča, v mansardi
pa smo se odločili, in jo naredili iz lesenih stropnikov in talnih plošč [9].
Pri saniranju tal, se odločimo za čisto osnovni in nam najbolj znan postopek.
5.4.5.1 Kletni prostori
V kletnih prostorih, je treba najprej betonsko ploščo premazati s hladnim bitumenskim
predpremazom. Ko se je to posušilo, smo začnemo s polaganjem hidroizolacije, ki je iz
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 47
bitumenskih trakov debeline 4 mm. Za polaganje hidroizolacije v kletnih prostorih se
odločimo zato, da se znebimo vlage v kletnih prostorih in prav tako tudi v nekaterih sobah
v pritličju. Pri polaganju hidroizolacije moramo biti pozorni, da je ne poškodujemo. Nato
sledi toplotna izolacija. Izdelana bo iz plošč ekspandiranega poliestra (stiropora), z večjo
tlačno trdnostjo, ki je primerna za talne obremenitve. Po toplotni izolaciji sledijo plavajoči
cementni estrihi, ki bodo v našem primeru služili kot zaključni tlak [9].
5.4.5.2 Pritličje
V pritličju se odločimo za malo drugačen postopek kot v kletnih prostorih. V osnovi
imamo AB ploščo, na katero smo položili toplotno izolacijo izdelano iz plošč
ekspandiranega poliestra (stiropora). Nato sledi plavajoči cementni estrih. Kot zaključni
finalni tlak, pa smo se odločili za keramiko in hrastov parket.
5.4.5.3 Mansarda
V mansardi imamo ploščo narejeno iz lesenih stropnikov in OSB talnih plošč. Sledi še
samo estrih v debelini 5 cm. Za zaključni tlak smo izbrali hrastov parket in keramiko.
5.4.6 Dimnik
Pri renoviranju moramo popraviti tudi dimnik, saj smo se odločili, da bomo hišo ogrevali
na trda goriva. Današnji dimniki so večinoma sestavljeni iz keramičnih elementov v obliki
okrogle cevi, zato smo se tudi mi odločili za takšen izgled [10]. V našem primeru bomo
sanirali dimniški priključek, varovalo vleka, lopute, čistilna vratca, nevtralizacijsko
posodo.
5.4.7 Fasada
Fasado le redko obnovimo zaradi samega videza. Po navadi gre za celovito energijsko
sanacijo hiše. V našem primeru gre za obnovo fasade z občutno večjim dodanim slojem
izolacije, kot jo je imela prejšnja fasada. To je bila prva toplotna izolacija zunanjega zidu.
Na že obstoječo fasado smo lepili toplotno izolacijo, ki smo jo sidrali. Po namestitvi
stiropornih plošč, smo le te prekrili z armirno mrežico. Nato je sledil osnovni premaz,
zaključni omet in na koncu še izbira barve [9].
Stran 48 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
5.4.8 Ureditev okolice
Na koncu sanacije stanovanjske hiše pa še sledi ureditev okolice. Na obstoječe dvorišče
smo vgradili 40 cm sloj prodno peščenega tampona in ga uvaljali. Nato smo vgradili
tlakovce na 4 - 5 cm sloj frakcije 4 - 8 mm. Na dovoz smo položili novi asfalt.
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 49
6 SKLEP
V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili sanacijo stare stanovanjske hiše. Posebno
pozornost smo namenili sanaciji razpok.
Opravljene so bile terenske, laboratorijske ter geofizikalne raziskave, s katerimi smo
ugotovili splošno primernost terena, za načrtovano gradnjo, okvirno sestavo in kvaliteto
tal, nastopanje podtalnice, ter morebitne posebnosti.
Ugotovili smo, da je do razpok na objektu prišlo predvsem zaradi posedanja sprednjega
vzdolžnega temelja saj je temeljen na bistveno slabših tleh, kot zaledni temelj. Največkrat
je vzrok izpiranje frakcij pri temeljih, slabo nosilna tla ali neustrezna izvedba samih
temeljev.
Za najprimernejšo sanacija v našem primeru je bila izkazana izvedba pilotov. Izdelanih je
bilo pet pilotov, ki se povezujejo s temeljno gredo.
Ko smo opravili oz. renovirali najpomembnejši del pri objektu smo se lotili še manjših
sanacijskih del, kot so: zamenjava oken, vhodnih vrat, renoviranje strehe, odstranjevanje
vlage v prostorih. Hiša pa je na koncu dobila tudi novi videz z novo fasado in ureditvijo
okolice.
Spoznali smo, da je sanacija objektov zelo zahteven gradbeni poseg, prav tako pa je lahko
tudi zelo draga, saj lahko pri renoviranju nastanejo še dodatne, nenačrtovane poškodbe, ki
jih je potrebno popraviti. Največkrat pa je bistveno lažje načrtovati in izvesti nov objekt,
kot pa sanirati poškodovanega.
Stran 50 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
7 VIRI, LITERATURA
[1] Podjetje za gradbeništvo Mavrič. Dostopno na:
http://www.mavricdoo.com/renovacija-starih-
objektov/p021/809/1/9815/2032/renovacija-starih-objektov.html. [15.1.2015]
[2] Mehanika tal s temeljenjem. Študijski zapiski [15.1.2015]
[3] Geotehnika in geologija (GLT). Simon Zavšek. Dostopno na:
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CC
AQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.student-info.net%2Fsis-
mapa%2Fskupina_doc%2Fscvelenje%2Fknjiznica_datoteke%2F1222097385_77_
gradivo_glt.doc&ei=5NrVVL7BHYT1arnJgugH&usg=AFQjCNGujnQhTqDg4qy
7RtMt6APSxViLfg&sig2=kEXYwMHNJQwOOuRaDJfImw. [21.12.2014]
[4] Temeljenje. Študijski zapiski. [7.11.2014]
[5] Gradbena jama. Bojan Majes – Fundiranje 1. Dostopno na: http://www.fgg.uni-
lj.si/kmtal-gradiva/GR-UNI/F1/gradbena%20jama.pdf. [7.11.2014]
[6] Terenske raziskave tal. Dostopno na: http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-
gradiva/Gradiva%20za%20vec%20predmetov/Skripta%20Janko%20Logar/TERE
NSKE%20PREISKAVE.pdf. [7.11.2014]
[7] Revija stik. Dostopno na:
http://www.revijastik.com/pdf/Sanacija%20vlage%20in%20razpok.pdf.
[15.1.2015]
[8] Hidrosanir d.o.o..Dostopno na: http://www.hidrosanir.si/injektiranje-razpokanih-
zidov.html. [13.12.2014]
[9] Gradim – Priročnik za gradnjo, obnovo in opremo. Številka 22-2014. [15.1.2015]
[10] Slonep- gradnja in montažne hiše. Dostopno na:
http://www.slonep.net/gradnja/zidava/vodic/postavitev-dimnika. [7.11.2014]
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 51
[11] RGP d.o.o. [13.1.2015]
[12] BLAN d.o.o. [13.1.2015]
Stran 52 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
8 RILOGE
8.1 Seznam slik
Slika 2.1: Saniranje objekta ................................................................................................. 13
Slika 3.2: Obravnavan objekt .............................................................................................. 15
Slika 3.3: Razpokan vogal ................................................................................................... 17
Slika 3.4: Vlaga in plesen v prostorih .................................................................................. 17
Slika 3.5: Razpokan dimnik................................................................................................. 17
Slika 3.6: Razpoke na fasadi ................................................................................................ 17
Slika 3.7: Ročna sondažna garnitura ................................................................................... 20
Slika 3.8: Strojna vrtalna garnitura ...................................................................................... 21
Slika 3.9: Arhiviranje vzorcev odvzetih na terenu .............................................................. 22
Slika 3.10: Pridobljeni podatki iz geofizikalnih raziskav .................................................... 22
Slika 3.11: Laboratorij – del preiskav ................................................................................. 23
Slika 4.12: Enofazna metoda jet-groutinga ......................................................................... 28
Slika 4.13: Dvofazna metoda jet-groutinga ......................................................................... 28
Slika 4.14: Trifazna metoda jet-groutinga ........................................................................... 29
Slika 5.15: Razpoke, ki so se pojavile v sobi ...................................................................... 32
Slika 5.16:Lokaciji vrtin ...................................................................................................... 33
Slika 5.17: Tlorisni prikaz pilotov ter temeljne grede ......................................................... 37
Slika 5.18: Posedanje tal ...................................................................................................... 38
Slika 5.19: Začetek saniranja ............................................................................................... 38
Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta Stran 53
Slika 5.20: Izvajanje ročnih izkopov ................................................................................... 39
Slika 5.21: Vodnjak z vstavljeno armaturo .......................................................................... 39
Slika 5.22: Betoniranje vodnjakov ....................................................................................... 40
Slika 5.23: Izkop za temeljno gredo .................................................................................... 40
Slika 5.24: Povezava objekta s temeljno gredo ................................................................... 40
Slika 5.25: Vezanje armature za temeljno gredo ................................................................. 41
Slika 5.26: Vgradnja armature za temeljno gredo ............................................................... 41
Slika 5.27: Povezava temeljne grede z armaturnimi sidri ................................................... 41
Slika 5.28: Povezava temeljne grede ................................................................................... 42
Slika 5.29: Betoniranje temeljne grede ................................................................................ 42
Slika 5.30: Izkop za drenažno cev, vgradnja podložnega betona in cevi, ter nasutje peska 43
Slika 5.31: Vgradnja kamenja .............................................................................................. 43
Slika 5.32: Polaganje filca, ter zasipanje ............................................................................. 44
Slika 5.33: Vstavitev injektirnih nastavkov v razpoke na fasadi ......................................... 44
Slika 5.34: Vstavitev injektirnih nastavkov v razpoke v sobi, ter izvedba injektiranja ....... 45
8.2 Seznam preglednic
Tabela 5.1: Vrtini z merjenimi podatki ................................................................................ 34
Tabela 5.2: Rezultati stabilnostnih analiz ............................................................................ 35
Stran 54 Sanacija poškodb zaradi posedanja objekta
8.3 Naslov študenta
Ana Kontič
Fakulteta za gradbeništvo
Hrastovec 50
3320 Velenje
Tel.: 031 733 825
e-mail: [email protected]
8.4 Kratek življenjepis
Rojena: 23.12.1990
Šolanje:
- Osnovna šola Škale: 1997-2001
- Osnovna šola Livada Velenje: 2001-2005
- Šolski center Velenje (Ekonomski tehnik): 2005-2009
- FG Univerze v Mariboru: 2009 – 2015
Top Related