SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA … · 2.2.1 Plitvo temeljenje Plitvo temeljenje...
Transcript of SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA … · 2.2.1 Plitvo temeljenje Plitvo temeljenje...
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN
ARHITEKTURO
Vesna Pertinač
SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA TEMELJNIH TAL
Diplomsko delo
Maribor, september 2016
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA TEMELJNIH TAL
Študent: Vesna PERTINAČ
Študijski program: visokostrokovni, Gradbeništvo
Smer/ Modul: Operativno gradbeništvo
Mentor: doc. dr. Borut MACUH, univ. dipl. inž. grad.
Maribor, september 2016
I
II
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Borutu Macuhu
za pomoč in nasvete pri izdelovanju diplomske naloge
ter strokovno vodenje.
Posebna zahvala moji družini, ki mi je omogočila
študij, mi vselej zaupala in stala ob strani.
Zahvaljujem se tudi Tonetu Metelku, ki mi je pomagal
pri tehnični sestavi seminarske naloge in vsem
ostalim, ki ste mi kakorkoli pomagali v času študija.
III
SANACIJA POŠKODB OBJEKTA ZARADI POSEDANJA TEMELJNIH TAL
Ključne besede: temeljenje, posedanje objekta, poškodbe objekta, sanacijska dela
UDK: 624.138+69.059.3(043.2)
Povzetek
Geološka sestava tal in morfologija terena sta ključnega pomena pri gradnji in temeljenju
tako gospodarskih objektov kot stanovanjskih hiš. Ker se danes vedno bolj poslužujemo
gradenj objektov na neugodnih temeljnih tleh, je pomembno, da izberemo ustrezen način
temeljenja. Pravilna izbira temeljenja nam omogoča, da se v prihodnosti izognemo težavam
kot so posedanje ali plazenje objekta.
V diplomski nalogi smo podrobno predstavili sanacijo individualnega stanovanjskega
objekta, kateremu se zaradi glinasto lapornatih tal temelji z leti vidno posedajo. Posledično
so na objektu nastale velike stenske razpoke in razpoke okoli oken, zunanji podest se je
praktično že odmaknil od objekta, oknom in vratom pa je onemogočena njihova primarna
funkcija.
Posebno pozornost v diplomskem delu smo namenili utrjevanju temeljnih tal z raztezno smolo.
IV
REMEDIATION OF STRUCTURE DAMAGES DUE TO FOUNDATION GROUND
SETTLEMENT
Key words: foundation, structure settlement, structure damage, remediation works
UDK: 624.138+69.059.3(043.2)
Abstract
Geology and morphology of the terrain is crucial in building and foundation both commercial
buildings and residential houses. Nowadays we have a growing number of building
constructions in the unfavorable fundamental ground. For this reason it is important to select
an appropriate type of foundations. The correct choice of foundation allows us to avoid future
problems, such as sitting or crawling of a building. In our work we presented in detail the
remediation of private residential building. The problem of our facility are primarily soil,
composed mainly of clay and marl. As a result base ground is collapsing. Consequently, on
the structure there are visible large wall cracks and crevices around windows, outdoor
platform has practically moved away from the house, windows and doors are disabled from
their primary function. Special attention was paid to the consolidation of soils with expansion
resin.
V
Vsebina
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
1.1 SPLOŠNO O PODROČJU DIPLOMSKEGA DELA ................................................ 1
1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA .............................................................. 1
1.3 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA ................................................................... 2
2 SPLOŠNO O TEMELJENJU ......................................................................................... 3
2.1 ZGODOVINA TEMELJENJA .................................................................................. 3
2.2 NAČINI TEMELJENJA ............................................................................................ 5
2.2.1 Plitvo temeljenje ..................................................................................................... 6
2.2.1.1 Točkovni temelji ............................................................................................ 6
2.2.1.2 Pasovni temelji ............................................................................................... 7
2.2.1.3 Temeljna plošča .............................................................................................. 8
2.2.1.4 Temeljni nosilec ............................................................................................. 9
2.2.1.5 Peščeno-prodne in gramozne blazine pod temeljem .................................... 10
2.2.2 Globoko temeljenje ............................................................................................... 11
2.2.2.1 Temeljenje na pilotih (kolih) ........................................................................ 11
2.2.2.2 Vbrizgani (injektirani) piloti pod visokim tlakom (jet grouting) ................. 14
2.2.2.3 Temeljenje na vodnjakih .............................................................................. 15
2.2.2.4 Globoko temeljenje v odprti gradbeni jami.................................................. 16
2.2.2.5 Temeljenje s pogreznjenimi vodnjaki, skrinjami in kesoni .......................... 16
2.3 GLOBINA TEMELJENJA ...................................................................................... 16
2.4 NAČINI IZBOLJŠANJA NOSILNOSTI TEMELJNIH TAL .................................. 18
2.4.1 Odstranitev slabo nosilnih tal .............................................................................. 18
2.4.2 Mehansko komprimiranje tal ............................................................................... 18
2.4.3 Znižanje globine podtalnice ................................................................................. 19
2.4.4 Injiciranje ............................................................................................................. 19
2.4.5 Zavarovanje proti izrivanju v stran ...................................................................... 19
2.4.6 Predhodne obremenitve ........................................................................................ 19
2.5 NAPAKE PRI TEMELJENJU ................................................................................. 20
3 PRAKTIČNI PRIMER .................................................................................................. 21
3.1 LOKACIJA OBJEKTA ............................................................................................ 21
3.2 INTERAKCIJA TAL IN OBJEKTA ........................................................................ 22
VI
3.3 OBSTOJEČE STANJE OBJEKTA .......................................................................... 24
3.3.1 Temelji .................................................................................................................. 26
3.3.2 Zidovi .................................................................................................................... 26
3.3.3 Stropna konstrukcija ............................................................................................ 26
3.3.4 Ostrešje in streha ................................................................................................. 26
3.3.5 Fasada .................................................................................................................. 26
3.3.6 Stopnice in balkon ................................................................................................ 26
3.3.7 Stavbno pohištvo .................................................................................................. 27
3.3.8 Okolica in dovoz ................................................................................................... 27
3.4 IDENTIFIKACIJA POŠKODB, NAPAK, DOTRAJANOSTI ................................ 27
3.4.1 Temelji .................................................................................................................. 27
3.4.2 Zidovi .................................................................................................................... 28
3.4.3 Ostrešje in streha ................................................................................................. 29
3.4.4 Tlaki ...................................................................................................................... 30
3.4.5 Stopnice in balkon ................................................................................................ 31
3.4.6 Stavbno pohištvo .................................................................................................. 32
3.4.7 Zunanji podest ...................................................................................................... 33
4 TERENSKE PREISKAVE TAL................................................................................... 36
4.1 SONDAŽNA DELA ................................................................................................ 36
4.2 ODVZEM VZORCEV ............................................................................................. 37
4.3 PENETRACIJSKO SONDIRANJE ......................................................................... 37
4.4 GEOFIZIKALNE METODE PREISKAVE TAL .................................................... 38
5 PREDLOG IZVEDBE SANACIJE OBJEKTA .......................................................... 39
5.1 UTRJEVAJE TEMELJNIH TAL S SMOLO ........................................................... 39
5.2 OSTREŠJE IN STREHA .......................................................................................... 45
5.3 ZIDOVI .................................................................................................................... 45
5.4 TALNA PLOŠČA .................................................................................................... 46
5.5 STROPNA KONSTRUKCIJA ................................................................................. 46
5.6 OSTALI ELEMENTI PRENOVE ............................................................................ 47
6 SKLEP ............................................................................................................................. 49
7 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 50
8 PRILOGE ....................................................................................................................... 51
VII
8.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 51
8.2 NASLOV ŠTUDENTA ............................................................................................ 53
VIII
UPORABLJENE KRATICE
AB - armirani beton
DPT - dinamični penetracijski preizkus
PE - polietilenska folija
SPT - standardni penetracijski preizkus
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 1
1 UVOD
1.1 SPLOŠNO O PODROČJU DIPLOMSKEGA DELA
Stanovanjske objekte smatramo kot trajne, zato je ključnega pomena, da so temelji izdelani
ustrezno glede na teren. Vsaka napaka nas bo v prihodnosti kaznovala, kar bo povzročilo
zahtevne popravke in velike stroške. Nekoč so načinu temeljenja pripisovali manj
pozornosti kot to počnemo danes.
V diplomski nalogi smo predstavili načine temeljenja, izboljšanje temeljnih tal, morebitne
napake, ki se lahko pojavijo pri temeljenju ter terenske preiskave zemljin za ugotavljanje
strukturne sestave temeljnih tal. Na konkretni stanovanjski hiši, ki leži v občini Šentjur pri
Celju smo opisali poškodbe, ki so se pojavile zaradi neustrezne izvedbe temeljev in zaradi
slabo nosilnih tal. Pozornost v diplomskem delu smo namenili utrjevanju temeljnih tal z
raztezno smolo. Gre za poseg brez razkopavanja, hkrati pa omogoča hitro dokončanje del.
1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA
Namen diplomskega dela je izdelati najprimernejši predlog za sanacijo individualne
stanovanjske hiše v občini Šentjur pri Celju. S pomočjo diplomskega dela želimo obnoviti
in poglobiti znanje o načinih, ki so v današnjem času aktualni za sanacijo objektov, ki se
posedajo zaradi različnih razlogov.
Cilje diplomskega dela lahko strnemo v naslednje točke:
• podroben ogled objekta (fotografiranje, vzorčenje, izmere …),
• analiza fotografij in izmer,
• identifikacija poškodb in vzroki zanje,
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 2
• izbira najprimernejšega sanacijskega ukrepa.
1.3 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA
V začetnem delu diplomskega dela smo predstavili običajne načine temeljenja, spraševali
smo se po ustrezni globini temeljev. Opisali smo načine, s katerimi je možno izboljšati
temeljna tla, ter omenili morebitne napake, na katere moramo biti pozorni pri izbiri in
izvedbi temeljev.
Sledi podroben opis objekta, ki zajema lokacijo, vpliv tal na objekt ter njegovo obstoječe
stanje. Identificirali smo poškodbe, napake in dotrajanost objekta.
V zadnjem sklopu smo predstavili predlog izvedbe sanacije objekta in preiskave tal, ki so
ključnega pomena za izbiro ustreznega postopka sanacije.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 3
2 SPLOŠNO O TEMELJENJU
Temeljenje je prvo umetno izvedeno telo na pripravljenem terenu, pravimo da je prvi
gradbeni poseg. Je prva in najgloblja konstrukcija, katere naloge je, da enakomerno
prenaša lastno in koristno obtežbo zgradbe na podlago in se mora razporediti na tolikšni
površini, da je dosežena varnost, da ne pride do loma tal in deformacij v tleh. [1]
Velikost in oblika temeljev je odvisna od velikosti in vrste obtežbe, vrste materiala iz
katerega so izdelani temelji in tudi od vrste temeljnih tal. [2]
2.1 ZGODOVINA TEMELJENJA
V preteklosti so ljudje zemljo uporabljali kot material za namakanje, nadzor poplav, za
gradnjo stavb ter kot material za gradnjo temeljev. Sledi nasipov, kanalov in jezov, ki so
bile najdene v starem Egiptu, stari Mezopotamiji in Perziji segajo najmanj 2000 Pr. n. št.
S širitvijo mest so se pojavili objekti, ki so bili podprti s formiranimi temelji. Znano je, da
so stari Grki gradili točkovne in pasovne temelje ter temeljne brane. Vse do 18. stoletja ni
bilo nikakršne teoretične podlage namenjene projektiranju temeljnih konstrukcij, tako da se
ta disciplina ni razvijala kot znanost, temveč kot umetnost.
Inženirski problemi povezani s temeljenjem, kot denimo poševni stolp v Pisi, so
znanstvenike vzpodbudili, da so z znanstveno podprtimi pristopi preučevali zemeljski
polprostor. Eni izmed prvih napredkov so prišli z razvojem Teorije zemeljskega pritiska za
gradnjo opornih zidov. Francoski inženir Henri Gautier je leta 1711 prepoznal naravno
pobočje v različnih tleh. Takrat je bil klasifikacijski seznam temeljnih tal določen na
podlagi enote teže materiala.
Po letu 1773 je Charles Coloumb s pomočjo zakona o trenju in koheziji za določitev
dejanske drseče površine za podpornim zidom določil porušne kriterije zemljine.
Coloumbova teorija se je združila s teorijo Shritiana Otta Mohra in tako je nastala Mohr-
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 4
Coloumbovo teorija, ki jo uporabljamo še danes. Najvažnejše ime na področju spoznavanja
fizikalnih lastnosti zemljin je dr. ing. Karl v. Terzaghi. [3][4]
Do nedavnega so nosilnost posameznih slojev zemljišča ugotavljali na zelo primitiven
način. Smatrali so, da so nepokvarjeni geološki sloji v določeni primerni globini in
pretežno enotne strukture že zadostno varna podlaga za temelj. Predpostavljali so, da
temelji zadostne širine, ki zmanjšajo tlačne napetosti v tleh, nudijo varno izvedbo na
katerihkoli zemljiščih. S posedanjem temeljev ali morebitnim neenakomernim posedanjem
se praktično niso ukvarjali. Glede na to, da so temelje izdelovali v glavnem kot pasovne,
zidane z apneno malto, je bilo to do neke mere opravičljivo, saj so takšni temelji zelo malo
občutljivi za večje neenakomerne posedke.
Uvedba novih materialov, kot je armirani beton, pa je bistveno povečala obtežbo na
posamezne elemente, v glavnem na elemente nosilnih konstrukcij. Posledično sama
izvedba objektov in njihova statična zasnova ne dovoljuje večjih neenakomernih posedkov.
Te nove zahteve pa so povzročile vrsto novih problemov. Postavljena je bila zahteva, da se
podrobneje analizira obnašanje zemljišča pod obtežbo. Tako se je razvila nova veja
gradbene mehanike – geomehanika. [2]
V Sloveniji so najpogostejši ostanki zidanih temeljev, saj so ti zagotavljali trajnost stavb.
Običajno gre za temelje iz zloženega kamenja. Na Gorenjskem so slovenske kozolce
večinoma temeljili s pomočjo obklesanih in vkopanih ustreznih kamnitih blokov, na katere
so nato s sponami pritrdili stebre.
4000 let stare ostanke koliščarskih naselij pa so odkrili na Ljubljanskem barju, kjer so za
globoko temeljenje uporabili lesene kole. Zabiti koli so težo hiše prenašali s trenjem med
zemljino in lesenim kolom. [5]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 5
Slika 2.1: Ostanek kamnitih temeljev slovenskega kozolca [5]
2.2 NAČINI TEMELJENJA
Sloji na površini terena vsebujejo razne primesi in tanka nasutja; poleg tega pozimi tudi
zmrzujejo. Da bo objekt postavljen na solidno in vzdržljivo podlago, ki bo minimalno
izpostavljena raznim škodljivim vplivom, smo temelje prisiljeni postaviti v globlje,
nosilnejše sloje.
Kadar so dela omejena samo na izkop gradbene jame, takrat govorimo o plitvem
temeljenju. Če pa so nosilni sloji v večjih globinah, moramo izvesti tako imenovano
globoko temeljenje. [2]
Sicer pa temelje izbiramo glede na:
vrsto in lastnosti temeljnih tal,
konstrukcijsko zasnovo objekta,
deformacije temeljnih tal,
položaj in nihanje talne vode.
Temelj mora pri prenašanju na temeljna tla:
zagotoviti varnost glede na nosilnost tal,
preprečiti večje neenakomerno posedanje posameznih delov objekta,
zagotoviti, da se posedki in pomiki objekta ostanejo v dovoljenih mejah,
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 6
preprečiti poškodbe na sosednjih že zgrajenih objektih. [6]
2.2.1 Plitvo temeljenje
Plitvo temeljenje uporabljamo tedaj, ko so nosilna tla blizu vrhnje kote terena, tako da
temeljimo neposredno na njih v globini, ki smo jo izbrali, ob upoštevanju minimalne
globine temeljenja. Gre za najenostavnejši način temeljenja, izdelava je hitra in dokaj
poceni. [5]
Plitvo temeljenje delimo na:
posamezne (točkovne) temelje,
pasovne (trakaste) temelje,
temeljne nosilce,
temeljne plošče,
poglobljeno temeljenje. [5]
2.2.1.1 Točkovni temelji
So vrsta plitvih temeljev in jih uporabljamo, kadar prenašamo obtežbo objekta preko
posameznih stebrov na nosilna tla. Njihova uporaba je smotrna tedaj, ko so tla dobro
nosilna in malo deformabilna in kadar so obremenitve, ki se prenašajo preko temelja
majhne.
Uporaba točkovnih temeljev je omejena na temeljenje dimnikov, strojev, stopnic, stebrov
žičnic in daljnovodov, manjših mostnih opornikov lesenih mostov. Najpogostejša oblika
temeljne ploskve je kvadrat, redkeje pravokotnik, pri dimnikih pa krog.
Točkovne temelje najpogosteje izdelamo iz armiranega betona. [5]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 7
Slika 2.2: Primer točkovnih temeljev
(http://www.homeey.com/construction/starting-construction/101/common-types-of-
foundations-in-building.html, 29.7.2016)
2.2.1.2 Pasovni temelji
So konstrukcijski elementi objekta, ki prenašajo obtežbo z zidov na nosilna tla. Obtežba se
na spodnjo ploskev preko zidov prenaša navpično in prečno, zato pasovni temelji v
vzdolžni smeri niso obremenjeni.
Pasovni temelji se izdelujejo iz betona, kar jim zagotavlja togost, kljub temu, pa jih je
potrebno armirati z vzdolžnimi vezmi, kar poveča togost temelja v vzdolžni smeri in
posledično preprečuje razpoke v temelju, v primeru morebitnega neenakomernega
posedanja tal pod njim. [5]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 8
Slika 2.3: Pasovni temelji individualne hiše
(http://www.mojmojster.net/zidarstvo-
stanonik/reference_in_mnenja/pasovni_temelji/3433, 29.7.2016)
2.2.1.3 Temeljna plošča
Temeljno ploščo uporabljamo na slabo nosilnih tleh, kadar bi bila potrebna širina
pasovnega temelja tako velika, da bi pokrila večji del ploskve pod stavbo. Takšen način
temeljenja preprečuje neenakomerno posedanje stavbe in hkrati s svojo veliko kontaktno
ploskvijo zmanjšuje napetosti pod temeljem. Temelj se izdela kot temeljna plošča po
celotnem tlorisu objekta.
V splošnem razlikujemo kontinuirane plošče, pri katerih so rebra navzgor v eni ali obeh
smereh in gobaste temeljne plošče. Slednje se uporabljajo za objekte z nosilnimi stebri,
kjer se obtežba stebrov prenaša na temeljna tla neposredno preko plošče. Temeljna plošča
se izdeluje izključno iz armiranega betona. [7]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 9
Slika 2.4: Vgrajevanje betona v temeljno ploščo
(http://houseunderconstruction.com/foundation/how-build-concrete-slab-foundation-
proper-way.html, 29.7.2016)
2.2.1.4 Temeljni nosilec
Temeljni nosilec je vrsta plitvega temeljenja, ki se uporablja za temeljenje dveh ali več
stebrov v nizu na deformabilnih tleh manjše nosilnosti. Uporabljamo jih tudi, ko so stebri
zelo obremenjeni in bi se točkovni temelji stebrov med seboj dotikali ali pa bila med njimi
majhna razdalja, kar bi povzročilo zmanjšanje stabilnosti in uporabnosti objekta. S
pomočjo temeljnega nosilca – nosilca na elastični podlagi, se poveča togost temeljne
konstrukcije in se zmanjšajo posedki na sprejemljivo vrednost.
Izdeluje se izključno iz armiranega betona, dimenzioniramo pa ga kot prostoležeči ali
kontinuirni nosilec na upogib in strižne napetosti. Dimenzioniramo in armiramo ga v
vzdolžni smeri, saj tam poteka glavna obtežba. [7]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 10
Slika 2.5: Temeljni nosilec [7]
2.2.1.5 Peščeno-prodne in gramozne blazine pod temeljem
Kadar temeljimo na slabše nosilnih tleh, glinenih ali meljastih zemljinah, ker je nosilnost
tal zelo nizka in bi morali izdelati temelje z veliko osnovno ploskvijo, se poslužujemo
peščeno-prodne ali gramozne blazine. Ta nam omogoča dopustno obremenitev na vrhu
tampona od 100 do 150 kN/m2. Blazina omogoča, da se obtežba na temeljna tla zmanjša in
se uskladi v okviru dovoljene nosilnosti tal.
Tamponska blazina se izdela iz gramoza ali čistega peščenega proda, ki ga dobro utrdimo
po posameznih plasteh debeline od 15 do 20 cm. Delo se izvaja v sušnem obdobju na
utrjenih temeljnih tleh gradbene jame. Pod gramozno blazino položimo geotekstil, kateri
preprečuje mešanje zemlje s tamponsko plastjo. Tampon položimo v plasteh do 20 cm in
jih uvaljamo. Za blazino uporabimo močno pusti beton, ki ga zbijemo in tako
onemogočimo škodljiv vpliv vode. [5]
Slika 2.6: Tamponska peščeno-prodna ali gramozna blazina pod temeljem [7]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 11
2.2.2 Globoko temeljenje
Globoko temeljenje izvedemo v primeru, ko so vrhnje plasti terena premalo nosilne ali pa
so posedki večji od predpisanih ali preveč neenakomerni. Globoko temeljenje je tisto, pri
katerem je razmerje med globino temeljenja in širino temelja večje od 4 (kar ne velja za
temeljenje v odprti gradbeni jami in na vodnjakih) ter globina temeljenja znaša vsaj 5 m.
Obtežba objekta se pri tem načinu prenese neposredno na globlje ležečo nosilno plast.
Izvedba globokega temeljenja je zahtevna in draga. [5]
Globoko temeljenje delimo na:
pilote (zabite, uvrtane ali vtisnjene ter pilote, izdelane z izboljšanjem nosilnih tal),
temeljenje na vodnjakih,
temeljenje v odprti jami,
temeljenje s pogreznjenimi vodnjaki, skrinjami in kesoni.[5]
2.2.2.1 Temeljenje na pilotih (kolih)
Pilote uporabljamo za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov na slabo nosilnih tleh.
Omogočajo preprosto izdelavo in hitro vgradnjo. Pilote razvrstimo glede na prenos obtežbe
na temeljna tla, glede na material in glede na način izvedbe.
Zabijamo lahko lesene, armiranobetonske, jeklene in gramozne kole, vtisnjeni ali uvrtani
so lahko armiranobetonski, z injektiranjem pa izdelamo cementne ali apnene kole. Za način
izdelave pilotov se odločimo glede na:
globino nosilnih tal, katera bi morala prevzeti obtežbo s stoječih pilotov,
dimenzije in teže objekta,
karakteristik obtežbe (statična ali dinamična obremenitev, smer delovanja obtežbe),
predvidene trajnosti,
ekonomičnosti in
razpoložljive tehnologije.
Zabiti piloti
Uporabljamo jih za stanovanjske enodružinske stavbe na barjanskih tleh, sicer pa za
začasne objekte. Za izdelavo zabitih pilotov moramo izbrati les, ki je obstojen, običajno
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 12
hrast, za manjše objekte je primeren tudi kostanj, jelša, macesen, akacija ali bor. Njihova
prednost je nizka cena in dostopnost materiala, slabost pa gnitje v območju stalne
vlažnosti. Da objektu zagotovimo trajnost, morajo biti piloti ves čas pod vodo, povečamo
pa jo lahko z impregnacijo kolov.
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca, danes z zabijalnimi napravami, krajše kole
pa lahko vtisnemo v koherentne zemljine z ročico bagra. Noga kola mora biti ošiljena in
pogosto okovana, poškodbe glave kolov preprečimo s kovinsko kapo ali z jeklenim
obročem. Običajna dolžina lesenih kolov je 12 m, srednji premer pa vsaj 20 cm.
Danes za trajne objekte večinoma uporabljamo armiranobetonske kole, saj je trajnost
lesenih pilotov majhna. Ti se predhodno izdelajo v industrijskih obratih, njihova običajna
dolžina zanaša do 24 m. So kvadratnega prečnega prereza s prisekanimi vogali. Lahko so
prednapeti ali klasično armirani, močneje armirani sta konica in glava. [5]
Za temeljenje mostovnih stebrov v rečnem toku najpogosteje uporabljamo jeklene pilote
zaradi njihove hitre vgradnje. Sicer pa se uporabljajo redko, saj je cena jekla in
antikorozivne zaščite zelo draga. Jekleni piloti so izdelani iz navadnega gradbenega
(valjanega jekla), običajno gre za cevi ali druge standardne profile, katerih notranjost
zapolnimo z betonom. Varjenje jekla nam omogoča podaljšanje pilota z novim delom cevi.
[7]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 13
Slika 2.7: Zabijanje pilota pod kotom
(http://www.directindustry.com/prod/junttan-oy/product-54195-570644.html, 29.7.2016)
Uvrtani in vtisnjeni piloti
Benotto tehnologija je najpogosteje uporabljena tehnologija pri nas. Cev potiskamo in
rotiramo z lavirko (oscilirnim primežem), ki nam omogoča lažje hidravlično potiskanje v
tla. Jekleno cev, s katero je pred betoniranjem zavarovan izkop, lahko podaljšujemo z
elementi dolžine od 2 m pa vse do 5 m. Ob morebitnih ovirah (trdna skalna tla, samice) s
pomočjo posebnega dleta, ki prosto pada na trdna tla, omenjene ovire zdrobimo in jih nato
odstranimo z žlico (grabežem). Po doseženi globini očistimo površino izkopa, vanjo
vstavimo armaturni koš ter pilot postopoma kontraktorsko zabetoniramo. Sledi postopen
izvlek zaščitne cevi, pri čemer moramo biti še posebej pazljivi.
V kompaktnih hribinah in stabilnih zemljinah je možna izvedba uvrtanih pilotov, pri
katerih ne potrebujemo zaščitne cevi, oz. jih vgradimo le na zgornjih od 3 m do 6 m
globine, tako da se materiali ne sipljejo v vrtino. Vrtanje pilotov se lahko izvede s
spiralnim svedrom ali s posebno frezo in valjasto komoro za transportiranje izkopanih
materialov na površino.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 14
Da dosežemo zanesljive in trajne pilote pa je potrebno izvesti oblogo vrtine do kote dna
pilota ali zagotoviti stabilnost izkopa s pomočjo betonitne suspenzije, kjer vertikalne stene
izkopa stabiliziramo s histrostatskimi nadtlaki v notranjosti pilotne vrtine. [8]
Slika 2.8: Uvrtani in vtisnjeni kol
(http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-gradiva, 29.7.2016)
2.2.2.2 Vbrizgani (injektirani) piloti pod visokim tlakom (jet grouting)
Uporaba injektiranih pilotov v svetu ima zelo razširjeno uporabo. Pod visokim tlakom se
vbrizgava cementna suspenzija, ki se meša z zemljino in napolni prazne prostore. Nastaja
zmes zemljine in cementne suspenzije, ki otrdi steber.
Najprej izdelamo vrtino do delovne globine posega, nato sledi postopno izvlačenje opreme
v tla in vtiskanje injekcijske mase pod kontroliranimi tlaki.
Pri uporabi injektiranih pilotov v heterogenih tleh se lahko pojavi nevarnost dvigovanja tal
in poškodbe sosednjih objektov.
Tehnologije jetiranja so lahko enostopenjske (jetiranje injekcijske mase), dvostopenjske,
kjer gre za vtiskanje vode in jetiranje ter tristopenjske (jet-grounting), pri čemer vpihujemo
zrak, vtiskamo vodo in injektiramo injekcijsko maso. [8]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 15
Slika 2.9: Jet grouting piloti
(vir: http://www.earthtech.com/commercial/services/jet-grouting, 4.6 2016)
2.2.2.3 Temeljenje na vodnjakih
Temeljenje na vodnjakih je podobno gradnji vodnjakov, primerno je za gradnjo
zahtevnejših in večjih objektov na nenosilnih tleh, ki niso dovolj obstojna, da bi prenesla
težo objekta. Premeri vodnjakov znašajo od 4 m do 7 m, globina ne presega 15 m.
Gradnja vodnjakov poteka po posameznih korakih, ki jim pravimo takti, po 1 m od zgoraj
navzdol. Na delu prvega takta izkopljemo material, ob steni položimo armaturo v dveh
plasteh, ki sta med seboj oddaljeni za 10 cm, sledi postavitev opaža in betoniranje obroča,
ki ga po potrebi sidramo v zemljino; v dveh ali treh enakih fazah na enak način dokončamo
prvi obroč. Nato iz druge kampade v vodnjaku izkopljemo material, nadaljujemo s
položitvijo armature v dveh slojih, ki jo opažimo in zabetoniramo. Nadaljujemo s
kampadami na enak način vse do kompaktne hribine, v kateri kopljemo navpično ali
konično navzven. Ob steno kompaktne hribine namestimo enojno armaturo, uporabimo
brizgani beton in na dnu izdelamo talno ploščo. [5]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 16
Slika 2.10: Izdelan vodnjak za temelje [7]
2.2.2.4 Globoko temeljenje v odprti gradbeni jami
Velike objekte, kot so hidroelektrarne, jedrske elektrarne, mostovi in višje poslovne stavbe,
pogosto temeljimo pod gladino podtalnice ali celo v jezeru, morju ali reki. V odprti
gradbeni jami, ki mora segati do nosilnih tal, temeljimo, kadar so dimenzije temeljev
velike. Gradbeno jamo pred vdorom vode zaščitimo z zagatnicami. Gladino podtalnice
lahko znižamo s črpanjem vode iz ustrezno projektiranih vodnjakov.
2.2.2.5 Temeljenje s pogreznjenimi vodnjaki, skrinjami in kesoni
Gre za poseben način temeljenja na dnu reke, jezera ali morja. Temeljenje s pogreznjenimi
vodnjaki, skrinjami in kesoni uporabljamo takrat, ko ni možno uporabiti običajnih načinov
temeljenja zaradi prevelike globine vode. Na pripravljeno podlago potopijo že izdelan
temelj velikih dimenzij, ki ga privlečejo po vodi, nato ga obtežijo z nasutjem ter utrdijo in
zaščitijo z oblogo iz velikih skal. [9]
2.3 GLOBINA TEMELJENJA
Globina zmrzovanja je tista globina pod nivojem terena do katere lahko prodre zmrzal. Za
določitev globine so nam lahko v pomoč podatki z meteoroloških postaj, kadar pa globine
zmrzovanja ne moremo določiti, vzamemo mejo 70 cm do 100 cm.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 17
Najmanjšo globino temeljenja določamo glede na nevarnost zmrzovanja in glede na
nevarnost drsenja površinskih slojev. S povečano globino in dovolj širokimi temelji
preprečimo nevarnost drsenja posameznih slojev. Bolj kot se povečuje vlažnost, večja je
nevarnost drsenja.
Globino temeljev zaradi nevarnosti zmrzovanja določimo tako:
v skalnatih tleh ni omejitve, kadar preprečimo dotok vode pod dno temelja,
globina temeljenja v prodcu in debelejšem pesku znaša najmanj 50 cm, kadar je
nivo talne vode pod to točko,
pri drugih zemljinah globino temeljenja določimo v odvisnosti od nivoja podzemne
vode ob zmrzovanju.
Globino temeljenja določimo glede na karateristike objekta, zemljišča in izbrani način
gradnje.
a) Karakteristike zemljišča:
sestava posameznih talnih slojev, njihova debelina, gostota, vlažnost, poroznost,
geotehnične karakteristike zemljišča, stisljivost, nabrekanje, prepustnost, nevarnost
premikov
geološke in hidrološke razmere,
globina zmrzovanja.
b) Karakteristike objekta:
dimenzije objekta, doba trajanja in vrsta objekta,
oblika ter medsebojna lega objektov,
občutljivost objekta za posedanje,
velikost in vrsta obtežbe.
c) Način gradnje:
pretečen čas med izkopom in začetkom gradnje,
vpliv črpanja vode na nivo podzemne vode in sosednje temelje,
način izvedbe ob upoštevanju razpoložljivih sredstev. [6]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 18
2.4 NAČINI IZBOLJŠANJA NOSILNOSTI TEMELJNIH TAL
Kadar na podlagi terenskih preiskav terena ugotovimo, da objekta ne moremo plitvo
temeljiti, se lahko odločimo za globoko temeljenje ali pa za izboljšanje nosilnosti temeljnih
tal. Nosilnost tal izboljšamo z metodami, ki povečajo nosilnost tal do te mere, da lahko
uporabimo plitvo temeljenje.
Med te metode štejemo:
odstranitev slabo nosilnih tal,
mehansko komprimiranje tal,
znižanje globine podtalnice,
injiciranje,
zavarovanje proti izrivanju v stran,
predhodne obremenitve.
2.4.1 Odstranitev slabo nosilnih tal
Odstranitev slabo nosilnih tal uporabimo, kadar so nosilna tla blizu površine terena.
Odstranimo manj nosilne zemljine, kot je npr. humos, umetno nasutje, pesek, organska tla
in jih nadomestimo z bolj nosilnimi, bolj prepustimi zemljinami. Poleg tega, da povečamo
nosilnost temeljnih tal, hkrati bistveno zmanjšamo posedke. Kadar gre za dela pod nivojem
talne vode, moramo paziti na medsebojno mešanje in izpiranje zemljin.
2.4.2 Mehansko komprimiranje tal
Če zgostimo zgornje plasti zemlje, posledično povečamo nosilnost tal. Tlaki se razširjajo v
globino zemljišča in z naraščanjem le-te, hitro upadajo, zato včasih zadošča že površinsko
komprimiranje. Gre za postopek dinamičnega komprimiranja, kjer najprej utež zarinemo v
manj nosilna tla, jo nato odstranimo in v odprtine vstavimo peščeno gramozne zemljine.
Mehanskega komprimiranja tal se poslužujemo v nekoherentnih, malo zasičenih tleh
(peski, meljasti peski, gramozi itd.) z uporabo statičnih in dinamičnih komprimacijskih
sredstev. [8]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 19
2.4.3 Znižanje globine podtalnice
Kadar so tla iz peščenega materiala se odločimo za postopek znižanja globine podtalnice.
Ker na vsako zrno materiala deluje vzgon, je struktura materiala v območju podtalne vode
redkejša. Ko znižamo nivo podtalnice, vzgona ni več in material se zgosti. [6]
Znižanje nivoja talne vode dosežemo z drenažami, kjer poznamo površinske drenažne
zavese in drenažne zaseke. Kadar mora drenaža segati do neprepustnih tal se poslužujemo
popolne drenaže, kadar pa se drenaža nahaja samo v zgornjih slojih zasičenih in prepustnih
tal, pa izvedemo nepopolno drenažo. Drenažne cevi morajo imeti odtoke, sicer so
nekoristne. [8]
2.4.4 Injiciranje
Injiciranje je sredstvo, s katerim zgostimo obstoječi material. Cementno malto ali
cementno mleko pod ustreznim tlakom vbrizgavamo v zemljišče. Pore se zapolnijo,
cement veže posamezne delce in spremeni zemljišče v beton podoben material. Uspešnost
injiciranja je odvisna od poroznosti zemljišča, zato injiciranje pri vezljivih zemljinah ni
posebej uspešno.
Poleg anorganskih injekcijskih mas najpogosteje uporabljamo tudi organske in umetne
injekcijske mase. [6]
2.4.5 Zavarovanje proti izrivanju v stran
Tla v trdnih zemljinah, kot so prodi, gline, peski in ilovice ogradimo z zagatnimi stenami,
ki jih zabijemo ali uvibriramo. Material se zgosti in nosilnost tal se poveča. [6]
2.4.6 Predhodne obremenitve
Stavbišče prehodno obremenimo in čakamo, da se material konsolidira. Predhodno
obremenitev izvedemo zato, da se bo bodo tla, kasneje, ko jih bomo obremenili s koristno
težo manj deformirala, kot bi se sicer. Ker stisljivost zemljin poteka počasi, lahko s
pomočjo vertikalnih drenaž vpliv preobremenitve bistveno pospešimo, saj se bo voda
pospešeno izcejala iz zemljine. [8]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 20
2.5 NAPAKE PRI TEMELJENJU
Napake, ki so storjene pri temeljenju vplivajo, ne le na posamezne dele objekta, temveč
ogrožajo stabilnost celotnega objekta.
Napake pri temeljenju razvrščamo po Madžaru, Karolyju Szechyju, profesorju na Tehniški
fakulteti v Budimpešti in članu madžarske akademije znanosti, ki je deloval v prejšnjem
stoletju.
Prva napaka pri temeljenju se lahko pojavi že v času preiskovanja zemljine. Lahko se
zgodi, da se strokovno mnenje geomehanika ne spoštuje, ali pa udeleženci niso seznanjeni
z njegovimi ugotovitvami. Do teh napak pride, ker so preiskave tal in hidrološke preiskave
izvedene pomanjkljivo ali pa njihova izvedba ni realizirana. Vzorci so lahko neprimerne
kakovosti in dajejo nepravilne rezultate, kar vodi do napačnega sklepanja. Eden izmed
vzrokov je lahko tudi nepravilno obravnavanje vzorcev materiala iz sondažne vrtine in
neustrezna ocena rezultatov raziskav zemljin, v glavnem gre za nestrokovno obdelavo
vzorca in neprimeren način transporta. Rezultati preiskav so lahko v strokovnem poročilu
zapisani neustrezno oz. nepopolno.
Napaka pri temeljenju se lahko zgodi v fazi projektiranja, ko projektant projektira
neustrezno temeljno konstrukcijo. Projektant spregleda zunanje vplive, ki vplivajo na
nosilnost tal, npr. voda, ki vlaži, izpira in spodkopava temeljna tla, lahko zmanjša začetno
nosilnost tal. Okolica temelja postane nasičena z vodo, notranji odpor tal se zmanjša in
pritisk se s tem povečuje.
Napaka, storjena med gradnjo se kaže kot nekvalitetna izdelava, neprimeren gradbeni
material ali neprimerna tehnologija izvedbe. Najpogosteje se pojavi zaradi neustreznega
načina zaščite gradbene jame pred vodo in nezadostnega podpiranja zaščitnih sten. Vzrok
za to napako je lahko tudi slaba kakovost dela in izvedbe.
Zadnja napaka, ki se pojavi pri temeljenju po K. Szechy-ju je škoda, ki je povzročena z
višjo silo ali s spremembo obremenitve. [10]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 21
3 PRAKTIČNI PRIMER
3.1 LOKACIJA OBJEKTA
Obravnavan stanovanjski objekt etažnosti klet + pritličje stoji v k. o. Straška Gorca, št.
parcele 198, občina Šentjur.
Občina Šentjur, ki šteje skoraj 20 tisoč prebivalcev, se razprostira od drameljskih goric na
severu do kozjanskega gričevja in vrhov Bohorja na jugu. S površino 222.3 km2
se uvršča
med večje slovenske občine. Ljudje se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, poudarek je na
sadjarstvu, živinoreji in vinogradništvu, dobro ohranjeno naravno okolje pa nudi številne
možnosti turizma. Pospešeno se razvija tudi obrt in podjetništvo, poslovne dejavnosti in
trgovina. [11]
Slika 3.1: Prikaz občine Šentjur v Sloveniji
(http://www.kam.si/obcine/sentjur.html, 15.7.2016)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 22
3.2 INTERAKCIJA TAL IN OBJEKTA
Obravnavan stanovanjski objekt je temeljen na peščeno meljni glini na lapornati osnovi. S
fotografij je mogoče jugo vzhodno od objekta opaziti sledi plazu, ki pa je v mirovanju
približno tri leta, ponovnega premikanja terena ni opaziti.
Slika 3.2: Mesto nekoč delujočega plazu zaraščeno z grmičevjem (lasten vir)
Leta 2014 se je na južni strani objekta pojavilo ponovno polzenje terena, ki je delujoče še
danes. Vzrok za njegov nastanek so glinena tla, ki z vlago močno spreminjajo prostornino.
Rezultat tega je neenakomerno posedanje in nabrekanje terena. Lezenje terena je počasno,
saj gline zaradi drobne strukture zrn reagirajo izrazito počasi.
Globalno gre za nestabilno področje, katero se premika z vrha hriba in ogroža stanovanjsko
hišo Straška Gorca 13.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 23
Slika 3.3: Trenutno aktivno pobočje (lasten vir)
Da so tla v gibanju, dokazujejo tudi drevesa, katerih debla so se nagnila iz vertikalne lege v
smeri navzdol.
Slika 3.4: Nagnjena drevesa nakazujejo premikanje tal (lasten vir)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 24
3.3 OBSTOJEČE STANJE OBJEKTA
Projektna dokumentacija za objekt ne obstaja, zato opisi temeljijo na podlagi videnega in
povedanega s strani lastnice objekta.
Enodružinske hiša je bila zgrajena po potresu, ki je prizadel kozjansko leta 1974. Objekt je
deloma podkleten, etažnosti klet + pritličje, dimenzij 9 m x 10.50 m. V kleti se nahajata
klet in garaža, v pritličju pa predsoba, kopalnica, kuhinja, spalnica, jedilnica in shramba.
Slika 3.5: Južna fasada (lasten vir)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 25
Slika 3.6: Zahodna fasada (lasten vir)
Slika 3.7: SV fasada (lasten vir)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 26
3.3.1 Temelji
Temelji so klasični, armirano betonski, brez izvedene hidroizolacije ter ukrepov za
odvajanje vode. Opaziti je posedanje kot posledica delovanja tal.
3.3.2 Zidovi
Zunanji zidovi v kleti so izdelani iz betonske opeke širine 20 cm, prav tako notranji zidovi.
Na zunanji strani je izveden fini omet, sicer pa so zidovi brez toplotne in zvočne zaščite ter
finalne obdelave.
V pritličju so zunanji zidovi izdelani kot klasični montažni z dodano izolacijo na notranji
strani v debelini 5 cm. Notranji zidovi so prav tako montažne izvedbe, sveže pobeljeni
(izvedeno 2015).
3.3.3 Stropna konstrukcija
Strop kleti je armiranobetonski, nanj so pritrjene deske debeline cca 2 cm, na katere je
pritrjen linolej, v kopalnici pa je na armirani beton položena keramika.
Strop proti ostrešju je lesen, izdelan iz tramov, od spodaj navzgor ga sestavlja omet,
trstičje, opaž za trstičje, tramovi, nasutje in leseni pod.
3.3.4 Ostrešje in streha
Ostrešje je v celoti leseno s podeskanim napuščem. Streha je klasična dvokapnica z enakim
naklonom v obeh smereh, brez nameščene toplotne izolacije, krita je s salonitno kritino –
visoki val.
Pocinkani žlebovi za odvajanje meteorne vode so v odličnem stanju in ustrezno nameščeni.
3.3.5 Fasada
Fasada je bila izvedena v beli barvi leta 1995 (pritličje).
3.3.6 Stopnice in balkon
Zunanje stopnice so izdelane iz armiranega betona, brez finalne obdelave, širine 1.2 m.
Beton je zaradi boljše oprijemljivosti rahlo nazobčan.
Balkon je, prav tako kot stopnice, brez finalne obdelave, izdelan iz armiranega betona.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 27
Ograja je v obeh primerih izdelana iz vertikalnih škatlastih jeklenih profilov, oblečenih v
les, v višini 1.2 m. Za horizontale so uporabljene lesene deske širine 10 cm.
3.3.7 Stavbno pohištvo
Vhodna vrata v pritličje so izdelana iz PVC materiala, medtem ko so ostala okna in vrata
izdelana iz masivnega lesa. V kleti so vgrajena okna z enojno zasteklitvijo, lakirana z
lakom v rjavem odtenku, okna v pritličju z dvoslojno zasteklitvijo pa so v beli barvi.
3.3.8 Okolica in dovoz
Na južni strani objekta je izveden armiranobetonski podest, na ostalih straneh pa je urejena
zelenica.
Dovoz je od leta 2015 urejen preko makadamske ceste, katera se v kraju Bistrica priključi
regionalni cesti.
3.4 IDENTIFIKACIJA POŠKODB, NAPAK, DOTRAJANOSTI
V poglavju 5.2 Napake pri temeljenju smo predstavili napake po Szechy-ju, ki so povezane
s temeljenjem. Vse poškodbe in napake obravnavanega objekta lahko uvrstimo med
napake, storjene v času preiskovanja zemljine; v času gradnje dotičnega objekta, niso
izvajali nikakršnih preiskav tal ali hidroloških preiskav.
3.4.1 Temelji
Na podlagi vizualnega pregleda objekta smo ugotovili, da prihaja do pogrezanja temeljnih
tal, posledično se posedajo temelji, kar se kaže v obliki razpok jugo-zahodnega in severno-
vzhodnega vogala objekta. Širine razpok se gibljejo od 1 mm -22 mm.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 28
Slika 3.8: Razpokan SV vogal hiše (lasten vir) Slika 3.9: Razpokan JZ vogal hiše (lasten vir)
3.4.2 Zidovi
Posedanje tal se kaže tudi na kletnih zidovih. S fotografij je razvidno, da so bile razpoke v
preteklosti zapolnjene z apneno malto. Vidimo, da je malta razpokala, iz česar utemeljeno
sklepamo, da gre za aktivne razpoke. Razpoke so vidne tudi okoli okenskih okvirjev in
vrat.
Slika 3.10: Razpoke na kletnih zidovih (lasten vir)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 29
Slika 3.11: Razpoke okoli okna (lasten vir)
3.4.3 Ostrešje in streha
Na ostrešju so vidni znaki prisotnosti škodljivcev, posamezni elementi so dotrajani.
Napušč oblečen z deskami je vidno ne vzdrževan, dotrajan. Salonitna kritina je na
določenih mestih v slabem stanju in pušča.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 30
Slika 3.12: Nevzdrževan napušč (lasten vir)
3.4.4 Tlaki
Talne ploščice v kopalnici so v slabem stanju, odstopajo, nekatere so poškodovane. Linolej
v kuhinji in jedilnici je poškodovan, na nekaterih mestih obrabljen, vidne so deske na
katere je pritrjen.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 31
Slika 3.13: Obrabljena tla v kuhinji (lasten vir)
3.4.5 Stopnice in balkon
Stopnice so v zadovoljivem stanju, zamenjave je potrebna le ograja, saj ta svoje funkcije ne
opravlja več. Ograja na balkonu ni vzdrževana, nekateri elementi so dotrajani.
Slika 3.14: Zunanje stopnice (lasten vir)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 32
Slika 3.15: Balkonska ograja (lasten vir)
3.4.6 Stavbno pohištvo
Okna in vrata v pritličju so dotrajana, potrebna zamenjave. Leseni elementi niso bili redno
vzdrževani, stekla so poškodovana, odstopajo od okvirja.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 33
Slika 3.16: Dotrajana vrata kleti (lasten vir)
Slika 3.17: Počeno okensko steklo (lasten vir)
3.4.7 Zunanji podest
Zunanji podest je popolnoma poškodovan, od objekta se je na nekaterih mestih odmaknil
za cca 2 cm, na drugih za 10 cm.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 34
Slika 3.18: Odmik podesta od objekta (lasten vir)
Slika 3.19: Poškodbe podesta od stopnic (lasten vir)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 35
Slika 3.20: Poškodbe podesta (lasten vir)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 36
4 TERENSKE PREISKAVE TAL
Preden se odločimo za postopek sanacije temeljev, moramo opraviti terenske preiskave tal,
za ugotovitev strukturne sestave ter nosilnosti temeljnih tal. Po pridobljenih vzorcih
temeljnih tal je potrebno opraviti laboratorijske preiskave.
4.1 SONDAŽNA DELA
Sondažna dela zajemajo sondažne jame, ki so primerne za plitvo temeljenje in sondažna
vrtanja, kadar preiskujemo zemljino v večji globini ali pod nivojem podtalnice.
Izkop sondažne jame se izvede ročno, pogosteje pa strojno z bagrom. Tla preiskujemo na
horizontalnem terenu, do globine največ 6 m. Globino izkopa omejuje globina podtalnice,
dimenzije tlorisa jame pa ne smejo biti manjše od 0.7 m x 1.0 m. Jamo, ki je globlja od
1.75 m je potrebno zavarovati s plohi in oporniki. Sondažna jama nam omogoča
neposreden vpogled v tla, tako da lahko natančno določimo meje posameznih zemljin in
odvzamemo neporušene vzorce koherentne zemljine V koherentnih tleh lahko s pomočjo
žepnega penetrometra izmerimo enoosno tlačno trdnost, s krilno sondo pa lahko določimo
nedrenirano strižno trdnost.
Med sondažna vrtanja uvrščamo udarno ali zabijalno vrtanje, rotacijsko vrtanje s krono,
svedrom, žlico in vrtanje z izpiranjem. Paziti moramo, da vrtamo do globine, v kateri ne
pričakujemo večjih deformacij in sprememb napetosti, ki bi bile posledice izgradnje
objekta. Kadar raziskujemo pobočja plazov, moramo vrtati do stabilne podlage. Sondažno
vrtanje nam omogoča odvzem porušenih in neporušenih vzorcev. [7]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 37
4.2 ODVZEM VZORCEV
Po kakovosti odvzete vzorce delimo na porušene in neporušene vzorce zemljin. Porušeni
vzorci so enake zrnavosti kot naravna zemljina, iz katere so pridobljeni, vendar je njihova
struktura popolnoma ali deloma porušena. Izjemno pomembno je, da vzorce zemljin
odvzamemo pravilno in da jedra zlagamo v lesene zaboje od levega zgornjega roba proti
desni strani zaboja.
Neporušene vzorce dobimo tako, da sonde z jeklenimi cilindri vtiskamo v zemljino na dnu
sondažne jame ali na stopnicah. Okoli cilindra odkopljemo zemljino in nato z nožem ali
lopato odsekamo material pod dnom cilindra. Odprti del vzorca zapremo s kartonastim ali
kovinskim pokrovom, oblitim z parafinom. Vzorce moramo ustrezno označiti s številko
vzorca, koordinatami položaja, globino in z datumom odvzema. Nato sledi preiskovanje
vzorcev v laboratoriju. [7]
4.3 PENETRACIJSKO SONDIRANJE
Kadar ne moremo odvzeti neporušenih vzorcev zemljin, se poslužujemo penetracijskega
sondiranja. Običajno ta način uporabljamo pri prodih in peskih. Mehanske lastnosti teh
zemljin določamo z dinamičnim ali statičnim prodiranjem kovinskega droga s konico ali
sonde v zemljino, ob tem pa merimo odpor zemljine proti prodiranju. Na podlagi
izmerjenih podatkov določimo nosilnost in stisljivost tal.
Najbolj razširjen terenski preizkus je standardni penetracijski preizkus SPT, s katerim
določamo trdnost in deformabilnost nekoherentnih zemljin. Meritev poteka tako, da na dno
očiščene vrtine spustimo vrtalno drogovje s sondo ali konusom, nato z višine 76 cm
spuščamo utež, ki udarja na drogovje, sledi meritev penetracije pri petdesetih udarcih.
Določitev odpora zemljine in mehkih kamnin na dinamično prodiranje konusa skozi
zemljine določamo z dinamičnim penetracijskim preizkusom DPT. Penetrometer lahko
nastavimo na površje temeljnih tali ali pa na dno pripravljene vrtine, nato ga konstantno
zabijamo v tla, vse do trdne podlage. Število udarcev zabeležimo na vsakih 10 cm globine.
[7]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 38
4.4 GEOFIZIKALNE METODE PREISKAVE TAL
Geofizikalne raziskave tal se izvajajo na površini terena ali v vrtinah. Obsegajo
geoelektrična merjenja, seizmična in mikroseizmična merjenja, merjenje gostote in
zasičenosti tal ter druga merjenja, odvisno od primera.
Geoelektrična merjenja izvajamo z upornostno metodo, ki temelji na neposredni električni
upornosti hribin, oziroma njenih razlikah. Odpornostni profil odraža podpovršinske
geološke spremembe vzdolž profila. Geoelektrične metode so primerne za raziskovanje
terenov, kjer so nizko in visoko upornostne zemljine in nas zanima njihova prostorska
razporeditev.
S seizmičnimi in mikroseizmičnimi metodami merimo hitrost razširjanja prožnostnega
valovanja skozi tla. Valovanje merimo z geofoni tako, da na enem mestu z udarci sprožimo
valovanje in nato na drugem koncu merimo čas prihoda valovanja. Seizmična metoda
omogoča, da poleg globine in lastnosti tal, določimo še Poissonov koeficient in Youngov
modul elastičnosti.
Z radiometričnim merjenjem ugotavljamo zmožnost absorpcije zemljine radioaktivnih
snovi. [7]
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 39
5 PREDLOG IZVEDBE SANACIJE OBJEKTA
Posedanje temeljev se je pojavilo zaradi delovanja tal, poškodbe na objektu pa so posledica
posedanja temeljev. Predlog izvedbe sanacije objekta bomo obravnavali ob predpostavki,
da smo plazenje terena že odpravili.
Sanacija objekta se bo pričela z odstranjevanjem podesta, sledilo bo utrjevanje tal z
raztezno smolo.
Naslednji korak je ojačitev in sanacija zidov, dela nadaljujemo s sanacijo strehe in ostrešja.
Sledi zamenjava stavbnega pohištva in obnova tlakov ter zamenjava balkonske in
stopniščne ograje.
Zadnji korak pri sanaciji objekta zajema finalno obdelavo zidov in ureditev okolice ter
dovoza.
5.1 UTRJEVAJE TEMELJNIH TAL S SMOLO
Postopek utrjevanja temeljnih tal s smolo uporabljamo, kadar je potrebno povečati
nosilnost tal, odpraviti diferenčne posedke ali pa, ko na objekt projektiramo dodatne
obtežbe ali ga prenavljamo. Globinsko injektiranje s smolo uporabljamo na objektih kot so:
industrijski objekti, zgodovinske zgradbe, stanovanjski bloki, hiše in vile, bazeni, stolpi,
sakralni objekti in podporni zidovi.
Dvokomponentna raztezna poliuretanska smola v fazi ekspanzije razvije raztezni tlak do
10.000 kPa, nato v fazi strjevanja v nekaj minutah doseže tlačno trdnost vse do 8 MPa.
Zaradi njenih odličnih mehanskih lastnosti jo lahko uporabimo za zelo močno utrjevanje in
konsolidacijo temeljnih tal. [12]
Sanacijo temeljnih tal obravnavanega objekta bomo izvedli na vseh notranjih in zunanjih
nosilnih stenah nepodkletenega dela hiše v dolžini 22 m. Da bo delo potekalo neovirano, je
potrebno najprej odstraniti poškodovan zunanji podest.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 40
Slika 5.1: Območje posega (lasten vir)
Poseg utrjevanja se prične z vrtanjem vrtin neposredno v temelje, s premerom do 3 cm,
razdalja med vrtinami sme znašati od 50 cm do 150 cm. Sledi vgrajevanje injektirnih cevi
iz posebne zlitine, različnih dolžin za doseganje ustreznih globin. V vsako vrtino se
vstavijo dve cevi, prva do globine enega metra, druga do globine treh metrov. Najprej ju
potiskamo ročno, nato si pomagamo s pnevmatskim kladivom.
Slika 5.2: Vrtanje vrtin (URETEK d.o.o)
Podkleten del
Nepodkleten del
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 41
Slika 5.3: Injektirne cevi na zunanji steni (URETEK d.o.o)
Sledi injektiranje raztezne smole, ko je ta v tekočem stanju vendar že v fazi raztezanja.
Injektiranje se izvaja v treh višinskih nivojih po 1.0 m; neposredno pod temelji in tri metre
pod njimi. Kemična reakcija, ki se prične odvijati že med vbrizgavanjem, povzroči
strjevanje smole. Prostornina, ki se spreminja v odvisnosti od količnika med razteznim
tlakom smole in odporom tal, se lahko poveča tudi do tridesetkrat. Ker se smola razteza
zelo kratek čas, omogoča natančno injektiranje na mesto največjih napetosti pod temeljem.
Ta karakteristika smoli preprečuje, da bi dvignila tla ali površine izven območja temeljev.
S postopkom injektiranja smole nadaljujemo vse dokler se temeljna tla ne utrdijo do te
mere, da zavrnejo nadaljnje prodiranje smole v zemljino, kar se kaže v raztezanju smole
navzgor; sledi dvig zgradbe.
Dvig objekta spremljamo z laserskimi merilnimi napravami, ki jih namestimo na objekt.
Merilnik deluje z natančnostjo 0.5 mm, kar omogoča kontroliran dvig posedenega temelja.
Z injektiranjem prekinemo, ko laserski merilnik zazna prvi dvig stavbe, saj je to dokaz, da
je teren utrjen. S tem, ko se dvignejo posedeni deli objekta, se razpoke delno zaprejo in
znatno zmanjšajo napetosti na konstrukciji.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 42
Slika 5.4: Injektiranje in nadzor dvigov z laserjem (URETEK d.o.o)
Po končanem injektiranju odstranimo ostanke injektirnih cevi, počistimo gradbišče ter
izvedemo zaključne penetracijske preizkuse.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 43
Slika 5.5: Gradbišče po končanem posegu (URETEK d.o.o)
Po končanem posegu čez razpoke namestimo 2 D mehanske merilnike razpok, z
milimetrsko skalo. Merilnik meri morebitne premike konstrukcije v horizonralni ali
vertikalni smeri in samo širino razpok. Odstranimo jih šele takrat, dokler ni povsem jasno,
da se je stanje razpok stabiliziralo.
Slika 5.6: Merilnik za nadzor razpok (URETEK d.o.o)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 44
Zadnji korak pri postopku utrjevanja temeljnih tal z globinskim injektiranjem je
preverjanje rezultatov s pomočjo dinamičnega penetriranja. Gostotno stanje zemljine se po
končanem postopku meri z isto metodo kot pred posegom. Na ta način ugotovimo stopnjo
izboljšanja temeljnih tal, ki je bila dosežena s posegom. [12]
Slika 5.7: Preizkus nosilnosti temeljnih tal (URETEK d.o.o)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 45
5.2 OSTREŠJE IN STREHA
Najprej odstranimo žlebove in salonitne plošče, za kar moramo angažirati pooblaščene
izvajalce za odstranjevanje azbestne kritine. Nato sledi pregled elementov ostrešja.
Elemente, ki so poškodovani zamenjamo z novimi elementi enakih dimenzij, če je
potrebno, zamenjamo celotno ostrešje. Paziti moramo, da nove elemente ustrezno
pritrdimo in da se ujemajo s starimi elementi. Horizontalne letve iz napušča v celoti
odstranimo in jih nadomestimo z novimi.
Po zaključeni izdelavi ostrešja, lesene elemente premažemo z ustreznimi premazi, ki
preprečujejo nastanek lesnih gliv, vdor žuželk in bakterij v elemente. Nato sledi
prekrivanje strehe s kritino zareznik in nameščanje snegobranov. Dela na strehi se
zaključijo z namestitvijo žlebov.
5.3 ZIDOVI
Preden se bomo posvetili sestavi zidov, moramo najprej ojačati razpokane kletne zidove.
To bomo storili z metodo injektiranja zidov s cementno injekcijsko maso, ki se vtisne v
razpoke v zidu in tako poveže posamezne zidne sloje.
Najprej moramo zidove enostransko navrtati do globine dve tretjini zidu, v razmiku 50 cm.
V vrtine namestimo jeklene čepe in nato navlažimo zidove, da se bo kasneje cementna
masa bolje sprijela s posameznimi sloji zidu. To storimo tako, da skozi jeklene nastavke
injektiramo vodo. Sledi injektiranje zidov s cementno maso. Maso vbrizgavamo pod
majhnim pritiskom v vrstnem redu od spodaj navzgor. Po končanem postopku odstranimo
cevke in nadaljujemo s sanacijo zidov. [13]
Na zunanje kletne zidove namestimo toplotno izolacijo, izvedemo notranji omet ter fasado,
notranje zidove obrizgamo. Zunanje zidove pritličja na zunanji strani toplotno izoliramo,
sledi izvedba fasade. Poseg za notranje zidove pritličja ni potreben.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 46
Slika 5.8: Predlog sanacije zunanjih zidov a) klet, b) pritličje (lasten vir)
5.4 TALNA PLOŠČA
Talno ploščo je potrebno izolirati, napraviti estrih in izbrati ustrezno finalno obdelavo.
Slika 5.9: Predlog sanacije talne plošče (lasten vir)
5.5 STROPNA KONSTRUKCIJA
Strop kleti je sestavljen iz AB plošče in lesenih desk na katere je pritrjen linolej, v
kopalnici pa so neposredno na ploščo položene keramične ploščice. Deske, linolej ter
keramiko odstranimo, nato ploščo toplotno izoliramo in vgradimo estrih. V kopalnici in
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 47
kuhinji položimo keramične ploščice, medtem ko se v ostalih prostorih odločimo za
laminat.
Lesen strop proti ostrešju je potrebno toplotno in zvočno izolirali in sicer tako, da med
tramove dodamo trdo izolacijo, nad katero nato položimo paroprepustno folijo. Nato na PE
folijo položimo stiroporno ploščo, ki preprečuje širjenje udarnega zvoka. Naslednji korak
je vgradnja suhega estriha. Za končno podlago izberemo deske.
Slika 5.10: Polaganje steklene volne med lesene tramove [14]
5.6 OSTALI ELEMENTI PRENOVE
Lesena okna v kleti in pritličju bomo zamenjali z novimi okni, z dvoslojno zasteklitvijo in
dvojnim odpiranjem, izdelanih iz smrekovega lesa. Vrata, ki vodijo v klet in v pritličje
bodo izdelana iz hrastovega lesa, medtem ko bodo notranja vrata iz lepljenega lesa. Okna
in vrata bodo premazana z ustrezno zaščito.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 48
Balkonsko ograjo bomo v celoti odstranili in jo zamenjali z jekleno ograjo v višini 1.20 m,
zgornja prečka bo oblečena v les. Prav tako bomo zamenjali stopniščno ograjo, le da bo ta
v celoti jeklena. Ograji bosta višine 1.10 m. Kot zaključno površino bomo za balkon
uporabili keramične ploščice, stopnice bomo obložili s kamnom, s spodnje strani pa sledi
izvedba ometa.
Zunanji podest na južni strani objekta, ki bo odstranjen pred postopkom utrjevanja
temeljnih tal, bomo nadomestili z novim, za finalno obdelavo bomo izbrali kamen.
Na zahodni strani objekta bomo izvedli nasutje in tlakovanje, tako da bo omogočen
neposreden dostop do objekta. Dovozno pot bomo razširili in asfaltirali.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 49
6 SKLEP
V diplomskem delu smo predstavili predlog sanacije individualne stanovanjske hiše.
Glavni razlog, da je do predloga sanacije prišlo, je posedanje temeljnih tal. Posedanje
objekta na nepodkletenem delu objekta se je odražalo v razpokanih vogalih, razpokah v
zidovih in okoli oken, okenska stekla so podlegla pritisku in popokala, vrata v kletnih
prostorih so se le s težavo zapirala. Vse omenjene težave so kazale, da je bivati v takšnem
objektu iz leta v leto bolj nevarno.
Problem posedanja tal smo rešili z metodo utrjevanja temeljnih tal s smolo, katera
omogoča povečanje nosilnosti tal in odpravo diferenčnih posedkov. Gre za postopek, ki ne
vključuje večjih gradbenih posegov, hkrati pa ga štejemo med najhitrejše načine sanacije
temeljev. Globinsko injektiranje smole pod temelje lahko uporabimo pri vseh načinih
temeljenja in v različnih tipih zemljine.
Posedanje tal in posledično posedanje temeljev, bi lahko pred začetkom gradnje preprečili
z ustreznimi preiskavami zemljine. S pomočjo analiziranih podatkov o zemljini pridobimo
podatke o najustreznejšem načinu temeljenja in morebitnem načinu izboljšanja nosilnih tal.
Spoznali smo, da je potrebno temelje pravilno načrtovati in zaščiti, saj napake, ki nastanejo
med samo gradnjo zahtevajo zahtevne gradbene postopke, ki predstavljajo velik finančni
zalogaj.
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 50
7 VIRI IN LITERATURA
[1] Brezar , V 1995, Stavbarstvo, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.
[2] Žitnik D 1969, Fundiranje, Gradbena tehniška šola, Ljubljana.
[3] American Society for testing and materials, Standard test methods for Liquid
Limit, Plastic Limit, and Plasticity Index of soils: Annula Book of Standards, 1995
Philadelphia.
[4] British Standards Institution, Methods of test for soils for civil engineering
purposes, 1990, London.
[5] Slokan I 2003, Nizke zgradbe, Ljubljana
[6] Gradbeniški priročnik 2008, 1.natis, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana
[7] Gregorač V 2015, Mehanika tal, zemeljska dela in temeljenje, Podsmreka.
[8] Macuh B, študijsko leto 2014/2015, Mehanika tal s temeljenjem, študijski zapiski,
Maribor
[9] Slonep, dostopno na:
http://www.slonep.net/gradnja/priprava-na-gradnjo/globoko-temeljenje
(4. 7. 2016)
[10] Seči, K 1971, Greške pri fundiranju, Beograd
[11] Šentjur, dostopno na: http://www.sentjur.si/O-obcini.html (15.7. 2016)
[12] URETEK, dostopno na:
http://www.uretek.si/pdf/URETEK_DeepInjections_slv.pdf (17.7. 2016)
[13] Lepo stanovanje, dostopno na:
http://www.lepo-stanovanje.si/portfolio/utrjevanje-zidov (21. 7. 2016)
[14] Moj mojster, dostopno na:
http://www.mojmojster.net/clanek/428/Prenova_lesenega_poda_v_hisi (22. 7.
2016)
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 51
8 PRILOGE
8.1 SEZNAM SLIK
Slika 2.1: Ostanek kamnitih temeljev slovenskega kozolca [5] ............................................ 5
Slika 2.2: Primer točkovnih temeljev
(http://www.homeey.com/construction/starting-construction/101/common-
types-of-foundations-in-building.html, 29.7.2016) ...................................................... 7
Slika 2.3: Pasovni temelji individualne hiše (http://www.mojmojster.net/zidarstvo-
stanonik/reference_in_mnenja/pasovni_temelji/3433, 29.7.2016) .............................. 8
Slika 2.4: Vgrajevanje betona v temeljno ploščo
(http://houseunderconstruction.com/foundation/how-build-concrete-slab-
foundation-proper-way.html, 29.7.2016) ..................................................................... 9
Slika 2.5: Temeljni nosilec [7] ............................................................................................ 10
Slika 2.6: Tamponska peščeno-prodna ali gramozna blazina pod temeljem [7] ................. 10
Slika 2.7: Zabijanje pilota pod kotom (http://www.directindustry.com/prod/junttan-
oy/product-54195-570644.html, 29.7.2016) .............................................................. 13
Slika 2.8: Uvrtani in vtisnjeni kol (http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-gradiva, 29.7.2016)..... 14
Slika 2.9: Jet grouting piloti (vir: http://www.earthtech.com/commercial/services/jet-
grouting, 4.6 2016) ..................................................................................................... 15
Slika 2.10: Izdelan vodnjak za temelje [7] .......................................................................... 16
Slika 3.1: Prikaz občine Šentjur v Sloveniji (http://www.kam.si/obcine/sentjur.html,
15.7.2016) .................................................................................................................. 21
Slika 3.2: Mesto nekoč delujočega plazu zaraščeno z grmičevjem (lasten vir) .................. 22
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 52
Slika 3.3: Trenutno aktivno pobočje (lasten vir) ................................................................. 23
Slika 3.4: Nagnjena drevesa nakazujejo premikanje tal (lasten vir) .................................... 23
Slika 3.5: Južna fasada (lasten vir) ...................................................................................... 24
Slika 3.6: Zahodna fasada (lasten vir) ................................................................................. 25
Slika 3.7: SV fasada (lasten vir) .......................................................................................... 25
Slika 3.8: Razpokan SV vogal hiše (lasten vir) ................................................................... 28
Slika 3.9: Razpokan JZ vogal hiše (lasten vir) .................................................................... 28
Slika 3.10: Razpoke na kletnih zidovih (lasten vir) ............................................................ 28
Slika 3.11: Razpoke okoli okna (lasten vir) ........................................................................ 29
Slika 3.12: Nevzdrževan napušč (lasten vir) ....................................................................... 30
Slika 3.13: Obrabljena tla v kuhinji (lasten vir) .................................................................. 31
Slika 3.14: Zunanje stopnice (lasten vir) ............................................................................. 31
Slika 3.15: Balkonska ograja (lasten vir) ............................................................................ 32
Slika 3.16: Dotrajana vrata kleti (lasten vir)........................................................................ 33
Slika 3.17: Počeno okensko steklo (lasten vir) .................................................................... 33
Slika 3.18: Odmik podesta od objekta (lasten vir) .............................................................. 34
Slika 3.19: Poškodbe podesta od stopnic (lasten vir) .......................................................... 34
Slika 3.20: Poškodbe podesta (lasten vir) ............................................................................ 35
Slika 5.1: Območje posega (lasten vir) ................................................................................ 40
Slika 5.2: Vrtanje vrtin (URETEK d.o.o) ............................................................................ 40
Slika 5.3: Injektirne cevi na zunanji steni (URETEK d.o.o) ............................................... 41
Slika 5.4: Injektiranje in nadzor dvigov z laserjem (URETEK d.o.o)................................. 42
Slika 5.5: Gradbišče po končanem posegu (URETEK d.o.o) ............................................. 43
Slika 5.6: Merilnik za nadzor razpok (URETEK d.o.o) ...................................................... 43
Slika 5.7: Preizkus nosilnosti temeljnih tal (URETEK d.o.o) ............................................. 44
Sanacija poškodb objekta zaradi posedanja temeljnih tal Stran 53
Slika 5.8: Predlog sanacije zunanjih zidov a) klet, b) pritličje (lasten vir).......................... 46
Slika 5.9: Predlog sanacije talne plošče (lasten vir) ............................................................ 46
Slika 5.10: Polaganje steklene volne med lesene tramove [14] .......................................... 47
8.2 NASLOV ŠTUDENTA
Vesna Pertinač
Topolovo 9 a
3261 Lesično
Tel.: 031 491 952;
e-mail: [email protected]