prof.dr.KatjaMihurkoPonižUniverzavNoviGorici

Zgodnjeslovenskepravljičarke

gradivozaseminar

Slovenskainevropskaliterarnaterljudskadediščina–pravljicevslovenskemvzgojno-izobraževalnemsistemuodvrtcadosrednješole

Ljubljana1.2.2019

MaricaGregoričStepančič:Plesgozdnevile(objavljenov:Prunk/GregoričStepančič:Pravljice)Kosejeposlavljalopoletje,splezalajegozdnavilavnajvišjismrekovvrhinmumahljalavpozdrav,doklergajemoglavideti.Natojevrglarazsebesvojzeleni,baržunastiplašč,dajeobviselnasmrečjihvejah,inpočasizdrsnilanatla.Sedajjebilaodetavrmenosvilenooblačilozzlatožoltimičipkami.Vpletlasijebledegapodleskavlaseinsipripelazapasšopkrvavordečihbodečihjagod.Takookinčanajesedelanaslonjenaobmahovitoskaloinpričakovalanekajizrednega.Vtajinstvenitišiniječakalžnjovesgozd.Naenkratsebližanekdokrepkihkorakovpocestiinsipolglasnožvižganapev...Biljeglasenjesenskiveter.Kouzregozdnovilo,sejiglobokoprikloni.»Dražestnasi,«jireče,»alihočešzaplesatizmenoj?«»Rada,«muodvrnegozdnevila,»alikdonajnamazasviranaples?Mojigodci–ptički–sožeodpotovalinajug,alipasonadopustu.«»Akonimašdrugegaugovora,«zasmejesejesenskiveter,»svojoplesnomelodijozažvigamsisam.«»Potemjeprav,«rečegozdnavila.»Todapovabimšemeglenegospodične,kitakoradeplešejoinstričekmahintetkaglivanajtudiprideta.Česostarejšinavzoči,jevseboljdostojno.«Vevericajetorejprenašalavabilanaokoli,inkososebilivsizbrali,jezapočelples.Meglenegospodičnesošvigalesemintja,dasojimplapolalisivizastorinavsestrani.Stričekmahintetaglivastaplesalaskupaj;delalastasilnodrobne,majhnekorakeinseobračalavkrogu,dajevršalolistje,kjerstasevrtela.Jesenskiveterpajepograbilgozdnovilokrogpasaindrvilznjonizdolinvkreber;njenavlečkajepometalapotlehinonježvižgalnapev,dasoseklanjalidrevesvrhovi...Hejtovamjebildivenples!Davnoježebilspremilstričekmahtetkoglivodomov,potegnilsikučmoprekoušesinsladkozadremal.Meglenegospodičnesoutrujeneposedalepogozdnemtravniku–alivednošejeplesalagozdnavilazjesenskimvetrom.Nitiopazilani,dajijebledelaobleka,dasojirdečejagodezapasomodpadaleodstebelc,dajenjenvenecpovenel...Smejalasejeinplesaladalje...Tedajjestalamahomazimaprednjo,kijebilapravkardospela.Pogladilasijekuštrave,sivelaseinhladensmehjijelegelnaustna,kosejezledenorokodotaknilagozdnevile.»Dostije,detemoje,«jireče,»odslovisvojegaplesalca,kajtičasje,podatisekpočitku.«Ingozdnavilajemorala–radaalinerada–slušati;kajtiposlejjebilazimavladaricavdeželi.Tudijesenskivetersejepotuhnilinsenatihomasplazilproč...»Prihodnjeletosezopetvrnem,«jiješerekelprislovesu,»nikarmenezabidotlej!«»Nebomtezabila!«muodvrnegozdnavila.Alinatojepomislila,daimapritiprejšepomladnivetrec,kijijeobečalprinesticvetjainnovošlarastooblačilo.Pritejmislisejelahnonasmehnila,leglanamahovitoposteljinsladkozadremala...Zimapajezgrnilaprekonjemehko,beloodejo...

ElzaLešnik:Šumi,šumiDrava(odlomki)NaPohorjusobilivdavnih,davnihčasihtemnijelovipragozdi.Ponjihsoblodilivolkoviinseskrivalelepedeklice,gozdnevile.Zgodiloseje,dajepoboženpuščavnikhodilprekoPohorjainzašelvtegozde.Lačen,žejeninprestrašenodvolkovjetavalpotemniplanini.Veszmučenjesedelnatratoinsiželelpožirekhladnevode.Vstalje,šeliskat,adalečnaokolininašelnobenegastudenca.Vrnilsejenatrato,sklenilrokeinmiloprosilBogainsvojegapatronaArehazapomoč.Inglej,izpodmogočnejelkejeprivrelbisterstudenček,kimudanespravijo»Čudežnistudenec«.Puščavniksejeokrepčalshladnostudenčnicoinnadaljevalsvojopot.Hodiljenekajčasainjeprišeldorevnedrvarskekoče,vkaterijesamovalstardrvar.Delalseježemrak.Puščavnikjestopilvzakajenokočoinprosilprenočišča.Drvarjeutrujenegapotnikasprejel.Kosejepuščavnikdrugojutroprebudil,jepobožnosklenilroke,hvalilBogainobljubilprikočipostavitikapelicovčastsv.Lovrencu,vzahvalo,daniumrlvplaninizapuščenodvsehljudi.Pozidaljekapelico,kišedanesstoji.NekajletpoznejejejezdilčezPohoremogočnicesarHenrik.Prišeljetudidostaredrvarskekočeindolepenovekapelice.Bilamujezelovšeč.Polegnjejedalpozidaticerkevvčastsv.Arehu,drvarskokočopajedalpodretiinnanjenemmestupostaviticerkvenohišo.

Blizutam,kjerdanesstojicerkevsv.Areha,jebilonekdajjezero.Bilojesilnogloboko,takogloboko,kakorjePohorjevisoko.Nekdajjepadelvjezreroparvolovvjarmu.Nihčejunividel,lejaremjepodzemljopriplavalvDravo.Takoglobokojebilojezero,dajesegalodolidoDrave.Vglobokemjezerujeprebivalhudzmaj.Grdapošastjebilato;dalečnaokoliinprednjosotrepetali.Karjeprišloživegablizujezera,jezmajpožrl.Ljudjesopremišljevali,kakobizmajaugonobili.Dolgonisonašliničpametnega,slednjičpajimjeprišladobramisel.Zaklalisokravoinjoodrli:vkožosonatlačiliživegaapnainjozašili.Zživimapnomnapolnjenokravjokožosovrglivjezero.Pošastjemislila,dasojivrglikravo,odprlajestrašnožreloinvhipupogoltnilaživoapnovkravjikoži.Apnojezmajaugonobilo.Odslejjebilmir.Jezerosejeizpremenilovmočvirje.

IlkaVašte:Znamenjedevojkevile(odlomekizI.Vašte:Pravljice)Dvajsetletpoznejejekraljzbiralvonemmestumogočnovojsko.Vsipogumnimladeničisoprihiteli,dasepostavijomedborilce.Nekajposebnodrznihmladcevjekraljodbralinodšelznjiminavelikopoljanopolegsvojegagradu.Tamsostalevelikebelelopeinvvsakijeprebivalčudenptič.Perotijeimelvelikekakorjadrainnasrebrnemtrebuhumujebilaprivezanakošara,tolika,dajelahkosedelčlovekvanjo.Okrogglavejeimelprivezanosrebrnovrvico,zakaterosejedalvoditipriletanju.Kraljjedalvsakemumladeničaptičainomrakujihjepošiljalpoizvedovatvsovražnodeželo.Atojebilnevarenposel.Vsovražnideželisovsiprežalinasrebrneptičevelikane.Inkadarsosepokazalinadsovražnovojsko,soletelenanjestrupenepuščice.Marsikateriptičjepadelmočnoranjensovražnikuvpestinznjimmladenič,kigajekraljposlalpoizvedovat.Včasihjezadelapuščicamladeničainnisevečvrnildomov.Leedenizmeddrznihmladcevsejevednosrečnovračalznevarnihpoletov.Zlatolasmladeničjebilto,imemujebiloZlatan.Nalicupodočesomjeimeltemnoznamenje.Krasenjebiltamladec,biljekraljevljubljenec.Celolepakraljevahčerkasejezaverovalavanjinradajezrlazanjim,kadargaječudovitiptičneselprekohribov.Zlatanjeopazil,dagledalepakraljičnazanjim.Biljesrečeninmisliljenaprelepokraljičnonočindan.Vendarmujenekajtesnilosrce.Kadarjeletelssvojimptičempodnebo,jeslišalgorinaptičjihperotihmilolepopetje.Inmučilogajevednovprašanje:Odkodtopetje?Tudinjegovitovarišisoslišalidolinazemljoočarujočopesem:brneloje,kakorbipelizvonovi.Povpraševalisomladeniča,kdomuprepevatakolepo,aliZlatanjimnivedelodgovora.Nekočjeletelposebnovisokopodnebo.Temnioblakisosezbiraliodvsehstrani,aonsejihniustrašil.Dosedanjasrečagajestoriladrznega,šepredrznega.Žejehotelzapoditisrebrnegaptičanadoblake–karjeutihnilomilopetjenaptičjihperotih.Narožnatemoblačkujepriplavaladonjegaprekrasnadevojka–vila–inmuvelela:»Nikarneletajnadoblake!Tamjenašekraljestvo,kraljestvozračnihvil.Odrojstvadosmrtitijezabranjenoprestopitinašemeje.Akosenepokoriš,bošnehalživetisvojezemeljskoživljenje.«Vilajezginilanadoblake.Zlatanpajelegledalzanjo.Šesomuzvenelevušesihnjenesvarilnebesede.Spomnilsejetudibesedsvojeumrlemamice.Božalagajepolicu,čezonotemnoznamenjeindejala:»Srečenbošdragecmoj.Vilatejeljubkovala.Njenoznamenjeimaš,vnjenemvarstvuživiš.Lenjoposlušajvnevarnosti,pabošsrečen.«Alivilajebilalepa,rajskolepa.Takolepeniševideldeklicenazemlji.Šeenkratjomora,moravideti.Mordagajehotelalezastrašiti?Kdove,kakšnokrasotougledatamvneznanemsvetuonkrajoblakov!Zlatannipremišljaldolgo--pritegniljesrebrnoverižicoindrznozapodilptičamedoblake.

ManicaKoman:VkraljestvuTriglava(izM.Koman:Narodnepravljiceinlegende)ObvznožjugorskegavelikanaTriglavaserazprostiragozdiček.Vnjempihljajoblagodejnigorskivetriči,žuboresrebrnistudenčkiincvetotisočereraznobojnerožice.Slehrniprišlec,kizaidevtodivnoprirodnokrasoto,obstojikakoročarantersečudilepotitegapravcategagorskegaraja.Anekdajnibilotakolepovtemkraju.Leposlušajte!Bilojevdavnihčasih,kojebilprostor,kjerserazprostirazelenigozdiček,zgoljpečinainpuščoba.Nibilozelenegagozda,nesočnatetrate,vsejebilopeščenoinposušeno,sivoinmračno.Zgodilosejepanekoč,dajezašelvtopuščavomlad,veselinpogumenlovec,kijeprišelčeztrigoreintridolevtoplanjavonalovnadivjekoze.Vesizmučenjeiskalstudenca,dabisipogasilhudožejo.Dospeljedoskaleintamtrudensedeltikvotline,izkateresedajšumibistristudenček,atedajježejniloveczamančakalnakapljicovode.Vsaprirodanaokrogjespalainzaspaljeslednjičtudiutrujenilovec.Hipomagapaprebudiizspanjatajinstvenglas.Taglasseječulkotodmevinlovecnivedel,odkodprihaja.Jasnopaječulprosečebesede:»Lovec,mladilovec,prosimote.pohitiodtod,drugačeumrješodžeje!«Lovecnekajčasaposluša,potempaglasnozakriči:»Kdosivendar,neznanobitje,kimesvariš?«»JazsemvilakrasnelivadeCvetka!«»JazsemstudenčnavilaBistra!«»JassemgorskavilaJasna!«»JazsemgozdnavilaTiha!«Takojeodmevaloodvsehstrani.Zdajcipapogumnilovecvnovičzavpije:»Stvaribožje,prikažitesevendarmojimočem,želimvasvideti!«Vtemtrenutkužestojipredlovcemvelikaintenka,vbelooblečenaženska.Njenobrazjeimelpodoboposušenecvetke.Zneizmernotožnimglasomrečelovcu:»Lovec,tisizašelvkraljestvovil.Tujebilonekdajlepo,adanesjepustoindolgočasno.O,da,bilonamjelepo.Imelesmoskupnozlatokraljestvoinsrečnoživljenjetuvgorah.NašgospodarjegorskivelikanTriglav-kraljplanin.Onnamjeizbralkraljevičeizsvojegakraljestva,ameprevzetniceganismoslušale.Prifrfotaljeknamlahkokrilikraljevičizdrugegakraljestva,gizdaviCitronček,injazsemmuponudilačašicocvetičnegamedu,dasejeokrepčal.PrišeljegibčniMartinček,invilaBistramujeponudilabistrestudenčnice.VilaJasnajepogostilasvetlegavitezaApolonaBelinaskapljiconočnerose,invilaTihajenaročilakupicokipečegagozdnegabiserakačjemupastirju.—Tedajnasjepakrutokaznovalmogočnikraljplanin.—ZaprljepopestrimoBistrovpodzemeljskigrad,kjerblodišedanesponeznanihzemeljskihvotlinah.Usahnilježivistudenčnivir.Nivečkipelvrelecizpodtemneskale,kisejetakolepoiskrilinzlatilnasoncu,inničvečnibiločutikipečegasmehljajanašemlade,živeBistre.Usahnilisonadaljevsimanjšistudenčkiinvrelcipogoriingozdu,prenehalojevseživljenje,vsejeusahniloinscposušilo.Ničvečnibiločutinešumenjavgozdu,nešuštenjavlistju.Stempa,dajeprenehalbistristudenček,jeugasniloživljenjetudimeniindrugimmojimsestricam.Povesilisoglavicemojizvončki,kisomevsakojutrozbudili;usahnilesomodrevijoliceinnisovečrazširjaleprijetnevonjavepotraticah;umrlesomarjetice,zaspalesozvestespominščice,pokončanesobilezlatekalužniceinugasnilajelučrdečimkartončicaminžarečimplaninskimrožam.—Dobriinpogumnilovec!Prosimte,pojdinavrhgoravkraljestvoTriglavainizprosimeniinmojimdružicamrešitveiztekruteusode.Totibopaletedajmogoče,česijakopogumen,kerprekoračitibošmoralstrmeprepadeinprebitimnogeinvelikenevarnosti.«PoslovilsejelovecodvileCvetkeinpogumnokorakalnastrmegore.Nisestrašilnenapora,nezlihduhovingozdnihškratov,kisoponočivršeliobpotu,gazasledovaliinplašili.Drugidanobzorijeprišeldokristalnegagraduplaninskegagospodarja.Kraljplaninjesprejellovcavsvojemgradu,kijepabiltistojutrovesvmrakuinmegli—gotovznakkraljevenevolje.Kopajepogumnilovecsporočilkralju,dasevilepokoreindačakajonjegovegapovelja,jesedelkraljnazlatiprestol,zažarelomujelice,invsetriglavskopogorjescjerazjasnilo,dajelovcakarslepilo.NatoukažekraljTriglav,najnjegovikraljeviči,živiVrelec,bistriRosan,mirniZefirinsvežiVetričodidejovkraljestvozapuščenihvil.Tosejetakojzgodilo.Kosejelovecvračalvprejšnjopuščavo,jebilotamvseizpremenjeno.Vrelcisožuboreli,livadajecvetela,gozdisozeleneliinšumeli,pogorahjepazvenelsveživetrič.VilaCvetkapa,kijebilasedajvsapomlajenainvesela,jepripelanaprsijunaškegalovcašopekkrasnihplanik.Našopkusoselesketalidiamantnigozdnibiseri...

AnkaNikolič:Okroglamiza(Iz:PravljiceoGralu)SinjaBretanjajeslovela,dahraninajvečzačaranihgradov,največčarobnihskrivnosti.PravljiceoMerlinu,očudežnemmeču,okrvavečisulici,osvetemGralusobileznanedalečnaokrog.OdvsehstranisihitelivitezinadvorkraljaArta,kersoželeličastnihbojevinprigod.TudiMerlinjeostalkraljuzvestprijatelj.VkateremkolisvojihmestjeArtusstoloval,vednomujeprišelvposetetudičarovnik.KojenekočoBožičubivalkraljvlepemmestuKardijelinsovitezi,gospeingospodičnesedelipoobeduvvelikidvoraniinsezabavali,jenaneslagovoricazopetnagralskotajnost.Pripovedovaliso,dastojinekodmogočen,prekrasengrad.Čuvajogadalečnaokoličariinzakletve.Kdorgaišče,moravnevarnihbojihinprigodahstokrattvegatiživljenje.Zgodise,damarsikaterivitezrazrešipogumnotainoničar.Azgodisetudi,dazlémočizačarajošenjega,gaujamejoincelousmrte.Nekočpabobajeprišelvitez,kibopremagalvsezakletve,našelgralskigradinodkrilgralskotajnost.Odrešilbotakratbolnegakralja,kiživiževečkotstoletnagralskemgradu,trpistrašnebolečineinnemoreneživetineumreti.Gralskigradpačuvapolegčarovšemnožicavitezov.Zanjejevsakdanpogrnjenaokrogalmizainokolinjestojinatančnostoinpetdesetstolov.Naenedinistolpanesmenihčesesti.Pripravljenjezaviteza–osvoboditelja.Toje»opasni«sedež.Nekočjepregrešenvitezbiltakopredrzen,dajesedelnanj–apritistipričisejerazklalazemlja,izginiljeinnihčeganinikdarvečuzrl.Takosogovorilivitezi,gospesojihizpraševaleinposlušale.Nihčepanivečvedel,kjejeskrivnostnigrad,nihčenipoznalnepoti,nesteze,kivodivpravljičnopokrajino.TedajjevstalMerlinindejal:»PrijateljArtus,ustanovivspominnaonomizovizginulemgralskemgraduomizjeodličnihvitezov.Postavituditiokroglomizoinokolinjerazvrstinatančnostoinpetdesetstolov,apazi,dabodosedeliokolitvojemizelenajvrednejšiplemiči.KraljArtusjekotvednoposlušalMerlinovmodrisvet,vstalizzamize,položilpredsemečinsezaklel,datakoomizjetakojustanovi.Anišedobroizgovoril,glej,serazklenepod,iztalsedvigneokrogla,krasnamizainokrognjeserazvrstinatančnostoinpetdesetstolov.Nanekaterihsobilaceložezapisanaimenaizbranihvitezov,kiso,presrečni,zavzelitakojsvojaodličnamesta.Zelosobilipočaščeniinobljubilisokralju,dabodovednobranilipravico,iskaličastnihviteškihprigodinuničevalizlobnačarodejstva.Akobonjihštevilopolno,kobooddanihvsehstoinpetdesetstolov,bodošlivsinapot,iskalibodogralskigradinnašligralskotajnost.»Inčebikdoizmednas,«jedodalgospodGovén,kimujebilArtusstric,»čebikdoizmednaszašelvpastčarovnikom,vujetništvosovragov,čebisekdoizgubilvneprodirnihhostah,tedaj,prisegamo,dagabomoiskalivsi,insicerenoceloletoinendan.«»Da,takobomostorili,pravtako,«sopritrdilivitezi,invsisobilizadovoljni,veseliinponosni.Vesel,ponoseninzadovoljenpajebiltudičarovnikMerlin.Gledaljeodličnodružbo,kraljainkraljicoinvduhuvidel,kakohiticvetvsegaviteštvanakraljaArtadvor,dabibilsprejetmeddrugovenjegovegaomizja.Tedajsejeposlovilodkraljainkraljiceinodprijateljev,dabiodšelposvojihnovihposlih.Zamansogaprosili,najostane.Merlinsejesmehljal,pogladilsvojodolgobradoinodšelKam?Tovammordapovemprihodnjič.

LeaFatur:Povodnadeklicainlovec(odlomek)Bilojenekdajinniveč.Vmorjuinjezeru,porekahinpovelikihpotokihsobivalepovodnedeklice:dopasuženske,odpasuriba.Nadnuvodasoimeleprelepekristalnepalače,ponjihsosesprehajale,plesaleinpeleinsispletalezelenedolgelase.Včasihsosevozilenasprehod.Vozizsamihribjihluskin,konji–ribe,vajetipovodnealge.VsakoletoenkratsosezbiralepovodnedeklicevBlatnemjezeruprisvojikraljici.Tamsoposlušalenjeneukaze,tamsoseshajalespovodnimimožmi,tamsosklepalemožitve.Alipovodnedeklicesorajšigledaleživemladeniče,kisosevozilinasplavihinčolnihpovodi,hodiliobbregu,loviliribeinpticeinpasličrede.Radesosepokazalemladeničem,pozdravljaleinvabilesojihzbelimirokami,mamilesojihssladkimpetjeminsmehljajem.Večkratsejezgodilo,dajezahrepenelmladeničpopovodnidekliciinblodilobvodi,doklerganipotegnilavsvojsvetlidom.Tamježivelbrezskrbnoživljenje.Česemujestožilopoljudeh,jepačmogelizvode,alinismelnazaj.Takčlovekpanimogečvečživetimedljudmi,neuživatinjihovehrane.Natelesusosemunaredileluskine,pozabiljenačloveškogovorico.Ogibalisosegaljudje.Vneskončniželjipomokrimedomuinljubkihdeklicahjeblodiltakčlovekobvodi,doklerseganisousmililedekliceingapoklicalenazaj.Vsedrugačepajebilo,česeječloveldeklicamzameril.Vodagajevrglanasuho,umrljeodhrepenenja.Zgodilosejetudi,dasejespremenilapovodnadeklicavčloveškopodoboinsepribližalamladeniču,kateregajeljubila.Takadeklicajeostalaljubljenemuzvesta,kaznovalapajenjegovonezvestobo.TudiSavica,najmlajšapovodnadeklica,kijebivalavSavi,sejeoziralaželjnopoljudeh.Zamanjojesvarilamati:»Neželisi,neumniotrok,človeškeljubezni.Nezvestiinnestalnisoprebivalcisuhezemlje.Nedržezvestobedrugdrugemu,kakobijopovodnideklici?Sajsislišala,kakojezapustilapovodnegamožavDraviljubljenažena,slišalasi,kakojezapustilkraljevičmaternašekraljice.Tojenezvestirod.Igrajse,Savicamoja,skamenčkiinribicami,spletajsivenceizličjainškoljk,terbodivesela,aneizkušajslabostičloveškegasrca!«Savicajeposlušala,anislùšala.ObSavisobilivelikigozdovi,pogozdovihjehodilmladlovec.Zzelenosuknjo,lokomvroki,sokoljimperesomzaklobukom.PrelepsejezdelSavici.Nisimoglamisliti,dabimogelbititakolepčloveknezvest,dabidanestejutridrugemisli.Mordasijemislila,nemorebitizvestpovodnideklici?Kobipavzelanasečloveškopodobo,uživalabigotovotuditrajnočloveškoljubezen.MatijevidelaSavičinekoprnečepoglede.Veselilaseje,dasejebližaldanzborovanjainmožitev.KraljicavBlatnemjezerubogotovozaročilaSavicoskakšnimimenitnmpovodnjakom:takobootrokpozabilnalovcainušelnesreči./.../MatijevpeljalaSavicoprikraljiciindrugihdvornihgospeh.Savicajeodgovarjalaraztresenonaljubeznivebesede.Gospesosinamigavale,dajeSavicaslabopoučeno,domišljavodekle,kinebonarediladobregavtisa,kakorsanjanjenamati,mislečonjej,dajenajlepšainnajmodrejša.Obravnavalisomarsikajnaletnemobčnemzboru.Spremenilisomarsikateretočkepovodnepostave.Kraljicajedalanekajnovihukazov.Potežavnemdržavniškemposlusejezačelazabava.Pevskainplesnaveselica.Obtemsosesklepalaprijateljstvainmožitve.NeoženenjenipovodnimožjesosezbiralipridekletihinmarsikdosejeustavilobSavici.Donavàn,zelobogatmož,sejepogovarjalznjo,matijesamopazilainugibalaouspejupogovora.Prišeljeljubljanskipovodnjak,okateremjevedelavsakarekainpotol,dagahočepustitinjegovažena,Uršika,tista,kijojeugrabilvLjubljanipredmnogimiletipredočmivsehplesalcevnaloki,pasešesedajniprivadilanjegovemudomu.LjubljančanjepoškililnaSavicoindejalzaupnonjenimateri:»Radimamsvojostaro,aličebimidalaSavico,bipopustilUršiko,najgreplesatpoLjubljani!«Savicajehitropotegnilamaterzarokav:»Neposlušajstaregadedca,mati!«Matijepomislila,dabibilresškodanjenelepehčerkezatakegastaregapustolovca,kiogledujeradljubljanskeperice.

MarijaJezernik/MarijaWirgler:KoncertnimojstergospodŽvižgaKospoučujepetje(iz:MedvedekGodrnjavček)Karnenadomajepozvonilsrebrnizvončekvrhvisokesmreke.RadovedniGodrnjavčeksejeozrlinzapazil,dajesplezalšolskislugaBrkičVeverikvisokonasmreko,dasejezagugalnavejiinzvončeknakoncuvejejezapel.Vsiučenciinučenkesoplaniliizklopi.TodagospaLisicajedvignilarep,zamahnilajepozrakuinučencisosepomirili.Poklonilasejenalahkoinizginilazasosednigrm.Krik,vikinpetjesejerazlegalozanjo.SestriceKunesoselovile,JežjezbadalmajhnoLizikoLisjakovo.Lizikajevpila.DehorjevJurčeksejevzpenjalnadrevesa,dabiujeldobroptičjopečenko.Ptičisozletelivzrakinporogljivočivkali.VeraVeverikovajeplezalanadrevoinmetalastorževrazposajenirazred.Godrnjavčekpabratranecstabilanekolikopočasna,okorna,zatostasileogledovaladirindaj.KarzačujetaizprveklopitankiglasekdrageMičiceMiške.Godrnjavčekjeskočilpredprvoklopinrazumel,zakajječiMičica.MucaMačkonovasejepočasipribližalamajhniMičiciMiški,jopobožalainjisladkogovorila.Karnepričakovanojopograbizostrimizobmi,dajoodnesevskritkotiček.Vtempajezačutilanatilnikumočno,težkotaco,kijojetlačilaktlom.HitrojeizpustilaMičicoMiško,dabisevrglananasprotnika.TodaGodrnjavčekjeniizpustil.Solznihočijeprisegala,dasenikolivečnelotiMičiceMiškeindajibodobrasošolka.–ŠelezdajjojeGodrnjavčekizpustil.MičicaMiškamujesplezalanahrbet,dasejenavarnempomirila.PoznalisosejinahrbtuostrizobjeinkrempljiMuceMačkonove.Godrnjavčekpajijeobljubil,dajopopeljepošoliksvojimodrimamici,kivezazdravilnazelišča.ZvončekjezapelinvrazredjestopilučiteljpetjagospodŽvižgaKos.Biljeelegantengospodičvčrnisuknjizrumeniminogavicamiinzlatimkljunom.Sedeljenaosamljenovisokovejopredučenceinzačel.Dvigniljekljun,zažvižgallepopreprostopopevkoinzahteval,dajozapojejozanjim.–Tojebilzbor!Cvililojetanko,godrnjalojedebelo,tulilokakorburjainšumelokakorvoda,mijavkalomilo,rentačilonepotrpežljivo.GospodKosjemoralenergičnozamahnitizzlatimkljunom,dajeutihnilzbor.ŠeenkratjezapelgospodŽvižgaKos.Izbraljetopotšelažjinapev.Vihteljetaktirko,stresalglavico,žvižgalnavsomoč,dabiprevpilzbor.Vsezaman.JezilsejeposebnozaradirezkegaglasuMačkonoveMuce,pazaradigodrnjavegaGodrnjavčka.Zatojesklenil,dapokličeposamezne.Najprejsopeliznjimptičkinavejah.Žvrgolelo,gostolelo,čivkalojeveseloinmilo,dajegospodučiteljzadovoljnokimal.Pelisopesemcoozelenihvejah,ozlatemsolncu.Potemsoprišlinavrstodrugiučenci.MurkoKrtjezacvililtakoneprijetno,dagajegospodučiteljposlalvklop.–PremilojemijavkalaMucaMačkonova.KončnojeprišelnavrstoGodrnjavček.GospodKosjezapeljasenglasa.–Godrnjavčekjezamolklozagodrnjal.GospodŽvižgaKosjezavihteltaktirkoinzostrimkljunompotegnilubogegaGodrnjavčkazauho,češ,poslušaj.Končnogajeposlalvklop.Godrnjavčkusoteklesolzepolicih.Takoradbiustreglegospoduučitelju,panišlo.-ZačutiljepotačkitoplotačicomaleMičice,kisejeskrivajpriplazilaknjemu.Božalagajeintolažila.Zagotavljalaje,damunitrebapeti,kerimamnogodrugihvrlin.Godrnjavčkanibilovečsram.Šecelosmejalseje,kojeimelnjegovbratranecJazbečevSmukenakosmolokakoron.Gospodaučiteljasožebolelatankočutnaušesa,zatojenaročilIvanuŠkrjančku,dazapojeveselopesmico,kijihjemalopomirila.Ivančekjezagostolelživahnokiticoojutranjirosiinomodremnebu.Lastovicajemoralazapetipesemovetru,oširokemmorjuinobeliladjinamorju.KončnojegospodŽvižgaKoszaukazalSlavčku,dazapojepesmico,kijeznanasamonjegovemurodu./.../Zagugalasejevejanadrazredom.GospodKosjeodskakljal.Učencisokarobsedeli,takojihjeganilapesemcamalegasivegapevca./.../IzzasiveskalejihjeopazovalagospaMicaLisica.Čudilaseje,dasozapuščališolomirno,brezhrušča.GospaLisicapačnivedela,kajpremoremilapesmica.

SonjaSever:KamenčeksrečeVstaremkozolcupodgričemježivelamiška,kijebilanavsomočnezadovoljnassvojousodo.»Alijetoživljenje?«jevenomergodrnjala.»Česestisnešpodstreho,tepreganjatačlovekinmačka.Čeživišnapolju,tistrežejopoživljenjukača,jastrebinšedrugihrazbojnikovvsepolno!Alijetopošteno?Alijetored?Velikiinmočnizmerajzatirajomajhneinslabotne.Ne,tobinesmelobiti!«Miškajebiladivjanakrivičnisvet.»O,kobibilajazvelikainmočna,binikolinepreganjalamajhnih!«jevzdihnila.Vnetojepripovedovalavrstnicam,kakolepobibilonasvetu,čebivseživali,velikeinmajhne,živelevslogiinpomagaledrugadrugi,nesepreganjale.Poslušalcisobilinavdušeni.Miškinebesedesosejimzdelezelolepeinpametne,dasojorazglasilizanajpametnejšoinnajplemenitejšopodsoncem.Nekegadnepasejenašimiškiprimerilo,karsenišenikolinobeni.Našlajekamenčeksreče.Vtemijenamestovkorenčekzagriznilavnekajtrdegainizkamenčkajijespregovorilopomišje:»Dragamiška,nikarmeneoglodaj!Šezobkebisipolomila.Boljeje,dameprimešinodnesešnaskalo,kistojinadtolmunom,inmeznjevržešvglobino.«»Joj,zakajpa?«jevzkliknilamiškainsezačudilakamenčku,daznatakolepogovoriti.Radovednosigajeogledovalaodvsehstrani.»Nikarmepredolgoneogleduj,miška!Rajšinaredi,kakorsemteprosil.Zaplačilotipaizpolnimželjo,kitijenajboljprisrcu.«»Željo?«sejezdajšeboljzačudilamiška.»Kdopasi,daimaštakomoč?«»Kamenčeksreče.Padelsemzneba,dabivsemprineselsrečo.Žedolgoležimobcestiinopazujemsvet.Todaspoznalsem,dasemprezgodajprišel.«»Prezgodaj?...Kajsvetnočesreče?«sejezelozačudilamiška.»Hočejože,tudipotrebovalbijo.Todanikjernimedsebojneljubezni.Akjerniljubezni,nimodrosti,brezmodrostipanipravičnosti,brezpravičnostinizadovoljstvainbrezzadovoljstvanesreče.Tako,vidiš,semodveč.«Miškisejekarvglavizvrtelo.Kakonajbirazumelamodrovanječudežnegakamenčka?Sajjebilošezačlovekapretežko.»Res,kajnajbisiželela?«jezačelanapetopremišljevati.Poglejjono!Zdaj,kobisibilalahkoizprosilaodkamenčkatisto,očemerjevednosanjarilainnavdušenogovorila-pravičnostizavsezatiraneinslabotne!-sijepodolgemugibanjuzaželelato,karbisizaželelavsaka,šetakonavadnamiška.»Želimbitivelika,mogočnapticapodsinjimnebom!«»Prav,najtibo.Todavedi,ničboljšanisioddrugih!Mislilasisamonase!«jijehladnoodvrnilkamenčeksreče.»Zdajmepaprimiinmeodnesil«Miškajevsazmedenašezamencala:»Pabomrespostalaorlica?«»Sevedaboš,kakorhitromebošvrglavvodo.«»Orelbompostala,orel!«jeposkočilamiška,pograbilakamenčeksrečeinodhitelaznjimprotivodi.»Orelpostanem,orel!«jepopotiklicalatovarišicam,kisozačudenekukaleizsvojihlukenj,potempajoubralezanjo.Kojemiškaprišlanaskalo,jebržspustilakamenčekvglobino.»Plunk!«jeglasnoplunknilo.Intedajglejčudo!Miškasejezačelatahipprečudnospreminjati.Kratkivratsejijespotegnil.Životsejijenaglonapihovalinraztegovalnavsestrani.Gobčekjedobiloblikezavitegakljuna.Sprednjenogesosejidaljšaleinspreminjalevkrila,zadnjenogepasosetudipotegnileinseoborožilezostrimikremplji.Mišjirepeksejijespremenilvpernatokrmilo.Miške,kisovsetogledale,svojimočemnisomogleverjeti.Predenbibileoglodalekorenček,jestalnaskalimogočenorel.Žesomislileodstrahupobegniti,todapticajespregovorila:»Lepoglejteme,kakosemzdajmočnainmogočna!Prišeljetističas!«»Da,naščas,okateremsinamvednogovorila!«sosenavdušilemiškeinvseživalce,karjihjepriteklogledattočudo.»Da,takoje,takoleješegolčalamiškaorlica,razprostrlamogočneperutiinsedvignilavsinjevišave.Miškesovseomamljeneodsrečegledalezanjoinzrle,kakoponosnokrožičedaljevišenadnjimi.Nazadnjesejeizgubilavoblakih.»Zdaj,zdajjenapočiltistilepičas.Namvsemboprineslapravicososeveselileživalce.Radostnanovicasejekakorbliskrazneslapookolici.Kmalujebilonaskalipremaloprostora.Izsoseskesoprihitelikrti,hrčki,zajčkiinpolhi,vsislabotni.Radibibilipričavelikegadogodka.»Vračase,seževrača!«sosezdajcirazveseliligledalci.Spetsozagledaliorlico.Nestrpnosostegovalivratove.Res,miškaorlicajekrožilačedaljeniže.Todakajjeto?Nenadomajekakorstrelašinilaprotiskaliin–ogroza!-zasadilaostrekrempljevrejenegahrčkaingacepetajočegaincvilečegaodneslavvišave.Gledalcinaskalisootrpnili.»Alijemogoče?«sorazočaranizadrgetaliinserazbežali.»O,mogoče,mogoče!«jebridkovzdihnilkamenčeksrečenadnuvode,kijevsetovidel.»Inkdobitozamerilmiški,kijevendarnespametnaživalca.Todaprežalostnoje,dajetudinajumnejšebitjepodsoncem,človek,ševednotak!«ŽalostenjepotonilvblatonadnuvodeinBogve,kakodolgobomoralšečakatinasvojčas.

Viri:Fatur,Lea,1941:PravljiceinpripovedkeI-II.Ljubljana:Ljudskaknjigarna.Jezernik,Marija[Wirgler,Marija],1929:MedvedovGodrnjavček.Ljubljana:ZaložbaBelo-modraknjižnica.Jezernik,Marija[Wirgler,Marija],1930:PrincesaIza.Ljubljana:ZaložbaBelo-modraknjižnica.Jezernik,Marija[Wirgler,Marija],1927:Tripravljice.Ljubljana:samozaložba.Jezernik,Marija[Wirgler,Marija],1938:Belibratec.Ljubljana:ZaložbaBelo-modreknjižnice.Koman,Manica,1923:Narodnepravljiceinlegende:[mladininabralaManicaKomanova].Ljubljana:Učiteljskatiskarna.Koman,Manica,1938:Tetascekarjem:[zvezekizvirnihpravljic].Ljubljana:Učiteljskatiskarna.Lešnik,Elza,1925:»Šumí,šumíDrava...«Črticeizmariborskezgodovine,pravljiceinpripovedkeizmariborskeokoliceinoddrugod.Maribor:Tiskarnasv.Cirila.Nikolič,Anka,1927:PravljiceoGralu.Ljubljana:ZaložbaBelo-modraknjižnica.Prunk,Ljudmila;GregoričStepančič,Marica:Pravljice.Celovec:Družbasv.Mohorja.Sever,Sonja,1938:Čevljarčekpalčekindrugepravljice.Celje:Družbasv.Mohorja.Sever,Sonja,1940:Pravljice.Ljubljana:Jugoslovanskaknjigarna.Vašte,Ilka,1916:Pravljicassoškihplanin.Edinost41/100.2.Vašte,Ilka,1921:Pravljice.Ljubljana:Tiskovnazadruga.Literatura:Blažić,Milena,Mileva,2011:Primerjalnaanalizaslovenskihinčeškihljudskihpravljic-BoženaNěmcová,ManicaKomaninLeaFatur.JensterleDoležal,Alenka(ur.).Vzájemnýmpohledem:česko-slovinskéaslovinsko-českéstykyve20.století:monografie=Vočehdrugega:češko-slovenskiinslovensko-češkistikiv20.stoletju:monografija.Praga:NárodníknihovnaČeskéRepubliki-Slovanskáknihovna.101-113.Blažić,MilenaMileva,2014:Skritipomenipravljic:odsvilnedojantarnepoti.Ljubljana:Pedagoškafakulteta.Blažić,MilenaMileva,2016:DvamodelaženskegapravljičarstvanaSlovenskem-pisateljiceinpripovedovalke.StudiamythologicaSlavica,19.237-250.Čampa,Ivan,1939:SonjaSever:Čevljarčekpalčekindrugepravljice.Mladika20/2.132.Debeljak,Tine,1941:Uvod.Fatur,Lea:PravljiceinpripovedkeI-II.Ljubljana:Ljudskaknjigarna.5-7.Fatur,Lea,1926:Mati–prvaučiteljicavpripovedovanju.Ženskisvet4/12.379-380.Funtek,Anton,1922:Pravljice.Ljubljanskizvon42/6.375.Grahor,Olga,1938:Belibratec.Ženskisvet16/4.92.Kapus,Vladimir,1931:Iznašemladinskeknjiževnosti.PrincesaIza.Jutro,številka12/111.5.Koblar,France,2013:Prunk,Ljudmila(1878–1947).Slovenskabiografija.Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti,ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU,2013.http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi472566/#slovenski-biografski-leksikon(7.november2018).Koblar,France,2013:Sever,Sonja(1900–1995).Slovenskabiografija.Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti,ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU.http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi565531/#slovenski-biografski-leksikon(5.november2018).Lovrenčič,Josip,1913:Pravljice.Dominsvet26/11.437.Mahnič,Joža.OtonŽupančič.Zvezek4,1021-1038.Nikolič,Anka,1929:ZakajsmoustanovileBelo-modroknjižnico?Ženskisvet7/8.243–246.Pemberton,Marilyn,2006:MarydeMorgan:OutoftheMorrisianShadow.PostgraduateEnglish14.1-19.file:///Users/user/Desktop/62-121-1-SM.pdfPogačnik,Jože,1941:SonjaSever:Pravljice.Mladika22/4.132.Ratej,Mateja,2014:SamotarkaManicaKoman-javnapodobaslovenskepisateljice,pesniceinpublicistkevtridesetihletih20.stoletja.Kronika:časopiszaslovenskokrajevnozgodovino62/2.289-294.Stanonik,Marija,2006:Procesualnostslovstvenefolklore:slovenskanesnovnakulturnadediščina.Ljubljana:ZaložbaZRC.Vandot,Josip,1930:MarijaJezernik:Medvedovgodrnjavček.Odmevi1/2.124-125.Vandot,Josip,1931:Belo-modraknjižnica.Odmevi2/1-3.87-88.Wester,Josip,1913:UtvainMira:Pravljice.Ljubljanskizvon33/12.669.Zipes,Jack,1983:FairyTalesandtheArtofSubversion:TheClassicalGenreforChildrenandtheProcessofCivilization.NewYork:Methuen.Župančič,Oton,1914:Pravljice.Slovan12/1,29.

1/24/19

1

Zgodnje slovenskepravljičarke

prof. dr. Katja Mihurko PonižUniverza v Novi Goricikatja.mihurko.poniz@ung.si

Potek predavanja

´ Predstavitev starejših slovenskih pravljičark, ki so svoje pravljice v pripovedni prozi, v slovenščini in v knjižni obliki objavile pred drugo svetovno vojno (45 minut).

´ Individualno delo z izbranimi besedilli (15 minut).

´ Diskusija (30 minut).

Prvi prevod pravljiceLuiza Pesjak: Rdeča kapica, prevod 1.2.1875

1/24/19

2

Matrilinearna tradicijapravljičarstva

´ »Domača vas je bila, posebno materi, dom starih pesmi in pravljic. Prababica, ki je bila iz Metlike, in babica, ki je bila iz Lokve pri Trstu, sta jih pravili teti Ančki, teta in mati sta jih pravili moji materi. Bila sem komaj štiri leta stara, sedela sem pri materinih nogah in poslušala, kar je živelo v materini duši.« Lea Fatur

Secesijske pravljice Ljudmile Prunk (1878–1947) in Marice Gregorič Stepančič (1874–1954)

1/24/19

3

´pojave v naravi, ki so mlajšim otrokom zaradi abstraktnosti težje doumljivi ponazarjata z alegorijami in bajeslovnimi bitji

´hrepenenje po nedosegljivem je upodobljeno v pravljici o vijolici, ki koprni po kraju, lepšem od tistega, na katerem je

´motiv nesrečne, neuslišane ali nemogoče ljubezni, ki je projiciran v rastlinski (Podrti borovec), živalski (Enodnevnica) in bajeslovni svet (Vesna in Zimovnik)

´Pravljice temeljijo na tradicionalnih vrednotah: predanost in zvestoba v ljubezni (Cvet ljubezni), skromnost (Sirotica marjetica), skrb za druge, predvsem družino (V smrekovem vrhu, Jazbec).

´Alegorične upodobitve narave, ki uporabljajo impresionistične in novoromantične slogovne postopke.

´Alegorije so največkrat ženskega spola in blizu cvetlični ornamentiki, ki je bila značilna za obdobje in smeri moderne.

´Namesto običajnih črno-belih upodobitev, v katerih je modrost pripisana moškim, zvijačnost in zlo pa ženskim likom, besedila v zbirki poudarjajo lepoto, ki je povezana s pozitivnimi lastnostmi: dobroto, predanostjo in stanovitnostjo.

´ Visoka stopnja estetizacije v kombinaciji z nevsiljivo moralo, ki temelji na tradicionalnih vrednotah prijateljstva, ljubezni, dobrodelnosti, odlikuje že fin de sièclovske pravljice Oscarja Wilda

´ Mary de Morgan (1850-1907), angleška pisateljica, izdala je tri knjige pravljic (On a Pincushion (1877); The Necklace of Princess Fiorimonde (1880); and The Windfairies (1900). V svojih pravljicah, ki so velikokrat postavljene v vilinsko deželo ali v gozd, tematizira človeške odnose.

´ bogato cvetlično metaforiko pa v pravljičnem romanu Skrivni vrt (The Secret Garden, 1911)Frances Hodgson Burnett,

´ Avtorici sta ustvarili nov tip slovenske secesijske literarne pravljice, ki je bil v sozvočju s sodobnimi evropskimi trendi in s premiki v slovenskem pripovednem modelu v smislu cankarjanske lirizacije proze.

1/24/19

4

Odziv kritike´ Ljubljanski zvon, Josip Wester: »fantazmagorije, otročarije, vezani otrobi«, povsem

neprofesionalen odnos do recenziranja pa razkrivajo njegove besede, da posameznih črtic sploh ne namerava ocenjevati, da je sicer pri dečkih v starosti od deset do dvanajst let preveril odziv (zakaj deklice niso smele/mogle izraziti svojega mnenja, Wester ne navaja) in so jim »še dokaj ugajale«, njemu pa se je Podrti borovec zdel neslan do zoprnosti« (Wester 1913: 670).

´ Lovrenčič, Dom in svet: Posmehljivo navede pogovor med poosebljeno Publiko in Kritikom, iz katerega je razvidno, da nimajo ne zgodbe ne ilustracije nobene umetniške vrednosti in zaključi: »Ta pogovor je slišal slovenski svet in ga povedal Pravljicam, Pravljice so si vzele to k srcu in so se postarale in ostale pozabljene. — Oni dve prijateljici in mladi fant so pa pomislili: Dolga je pot k Tebi, Umetnost, in daleč je še do primitivne Lepote! — Če jo dobijo, vam že povem.« (Lovrenčič 1913, 437).

´ V Slovanu je Pravljice ocenil Oton Župančič, ki je v njih odkrival videl le »srčkanost in presrčkanost, samo igračkasto kodranje in krotovičenje sloga in misli; fabule, pravega pripovedovanja,pa niti za pedanj«, zato je menil, da bodo otroci to besedičenje zavrnili, saj gre za otročjo in ne otroško knjigo. Spraševal se je, kaj naj počne mladina s »tako nepregledno navlako, če se že odrasel človek od nje utrudi«.

Lea Fatur (1865–1943)Pravljice in pripovedke I-II (1941)

´ Njene pravljice sledijo ustaljenim pravilom žanra (prim. Blažić 2014: 222-223). Tine Debeljak piše, da L. Fatur »nazorno, kratko in jedrnato ter sočno s svojsko besedo in slogom preoblikuje staro podedovano snov na način, kakor so jo drugod podaljali v narod zaverovani umetniki sicer že v času njenega rojstva«, izročilo svojih prednikov podaja »v kleni besedi in notranji napetosti«.

´ Milena Mileva Blažič, ki opozori še na pravljico Deklica zmaga dvanajst roparjev in ugotavlja, da junakinjo Lee Fatur odlikujejo iznajdljivost, pogum in samostojnost, torej atributi, ki jih v 19. stoletju ne srečamo tako pogosto pri ženskih likih

Manica Koman(1880–1960)

´ 1923: Narodne pravljice in legende

´ 1938 Teta s cekarjem´ sledenje tradicionalnim

postopkom,´ v njih ni inovacij ne na slogovni

ravni ne v prikazovanju likov, kjer sledi stereotipnim reprezentacijam ženskosti in moškosti (prebrisan deček, modri vladar, hudobna mačeha, zlobna čarovnica),

´ to bi lahko razložili s pisateljičinim biografskim ozadjem: kot preprosta, formalno neizobražena ženska si je s svojim literarnim ustvarjanjem pridobila mesto v kulturnem in javnem prostoru, ki ga ni želela ogroziti s prestopanjem mej, ki so bile v konzervativnem okolju v tej dobi postavljene ženskam.

1/24/19

5

Ilka Vašte (1891–1967)Pravljice, 1921

´ Inovacija: Preoblikovanje boleče zgodovinske izkušnje v pravljične vsebine

´ dobro je nagrajeno, zlo kaznovano, vztrajnost in marljivost sta vrlini, ki pripeljata do vzpona na družbene lestvici. Slabe lastnosti se s pomočjo dobrote ali čarovnije drugih lahko spremenijo v dobre in šele takrat je možen srečen konec.

´ Odlike pravljic Ilke Vašte so še duhovit pripovedni slog, avtoričino neposredno obračanje na sprejemnika oziroma sprejemnico v obliki vprašanj in nagovorov ter nevsiljiv poučni ton.

Elza Lešnik(1895–1941)

´ »Šumí, šumí Drava ...« Črtice iz mariborske zgodovine, pravljice in pripovedke iz mariborske okolice in od drugod (1925

´ številna besedila razlagalna oz. etiološka,

´ pojavljajo se kristjanizirane, slovanske in poganske prvine in pravljični elementi: nedoločen čas in prostor, literarni liki (Junaški rešitelj), črno-bela moralna osnova (nagrajeno dobro, kaznovano zlo), zgradba dvojnosti (Sovražna brata), trojnosti ali stopnjevanja, pravljični rekviziti (čarovna sekira, čudežni studenec, gozdne vile, Konjiški zmaj, kača s krono) in dvodimenzionalnost«

Vloga založbe Belo-modra knjižnica prinastajanju slovenske otroške književnosti

1/24/19

6

Marijana Grasellini Prosenc (Anka Nikolič)(1875–1960)

´ Pravljice o Gralu, 1927

´ Pravljice obnavljajo legende o svetem Jožefu iz Arimateje, stvarjenju sveta in zgodbe vitezov dvora kralja Arturja. Slogovno in tematsko besedila ne prinašajo nobenih novosti, opazen pa je avtoričin trud približati tematiko, ki do tedaj v slovenski književnosti ni bila pogosto obravnavana, mladi bralski publiki.

´

Marija Wirgler Jezernik (1879–1974)

´ 1929: Medvedov Godrnjavček. Ljubljana: Založba Belo-modra knjižnica.

´ 1930: Princesa Iza. Ljubljana: Založba Belo-modra knjižnica.

´ 1927: Tri pravljice. Ljubljana: samozaložba.

´ Jezernik, Marija [Wirgler, Marija], 1938: Beli bratec. Ljubljana: Založba Belo-modre knjižnice.

´ Marija Jezernik v otroško in mladinsko književnost vpeljuje nov žanr živalski povesti, ki se tudi po dolžini razlikuje od večine literarnih pravljic njenih predhodnic in sodobnic. Daljša pripovedna proza ji omogoča nizanje različnih dogodkov in vzpostavitev pravljičnega lika kot polnokrvne figure, daljša dogajalna linija pa tudi njegov razvoj.

´Čeprav je dogajalna linija tega dela dokaj preprosta, bi lahko v sledenju medvedkovemu življenju od rojstva do poroke prepoznali vzorec razvojnega romana: medvedek namreč po različnih preizkušnjah odraste v samostojno bitje, ki nadaljuje svojo vrsto.

1/24/19

7

Sonja Sever (1900–1995)

´Čevljarček palček in druge pravljice. Celje: Družba sv. Mohorja, 1938.

´ Pravljice. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1940.

´ Slovansko/slovensko ozadje pravljic: V naslovni pravljici je palčku ime Jožek, v Carju Igorju in kraljici z zlatim srcem je prepoznavna slovenska pokrajina, iz katere izhaja kraljica Marija, večina imen v pravljicah Sonje Sever je slovanskega izvora (Milan, Jelisava, Draga, Slavoljub, Milica).

´ V pravljicah je ohranjen patriarhalni red. Medtem ko čevljarček palček na svojih popotovanjih odkriva svet in dela dobra dela, čebelja kraljica v pravljici Nespametna čebelica kraljica, ki je iskala srečo po svetu s svojo radovednostjo in željo po dogodivščinah ogrozi naravni red, saj v panju skorajda ni več medu: »Od tega dne, ko je kraljica mati za vedno zapustila svoje otroke, je bilo v panju vse narobe«.

´ Avanturistična čebela izgubi vso svojo lepoto, zato se odloči vrniti v panj, kjer je kmalu vzpostavljeno nekdanje stanje:

´ »Kraljica še nikoli ni bila tako srečna kakor sedaj, ko je gledala sad svojega dela. Najsrečnejša pa je bila tisti dan, ko so se ji porodili prvi otročiči. Tedaj se je šele prav zavedela, kako silno nespametna je bila, ko je iskala sreče po svetu«.

1/24/19

8

Možnosti uporabe pri pouku / v vrtcu

´ Izbrana besedila´ Marica Gregorič Stepančič: Ples gozdne vile´ Lea Fatur: Povodna deklica in lovec (odlomek)´ Ilka Vašte: Znamenje devojke vile (odlomek)´ Elza Lešnik: Pravljice o pohorskih jezerih´ Manica Koman: V kraljestvu Triglava´ Anka Nikolič: Okrogla miza (Iz: Pravljice o Gralu)´ Marija Jezernik/Marija Wirgler: Koncertni mojster gospod Žvižga Kos poučuje petje (iz: Medved Godrnjavček)

´ Sonja Sever: Kamenček sreče