KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA B I O P S I H O L O G I J A , 2 . L E T N I K 2 0 1 1 / 2 0 1 2

ZAZNAVA

OPREDELITEV ZAZNAVE

Prepoznavanje Organiziranje osmišljanje ZAZNAVA

MODULARNOST Zaznavo sestavlja več procesov, ki medsebojno sodelujejo.

NAČELO GEŠTALTIZMA Celota je vedno več kot vsota njenih delov

GEŠTALT PSIHOLOGIJA

NAČELNA KRITIKA BEHAVIORIZMA “Celota je več kot vsota posameznih delov”

OPTIČNA ILUZIJA OPREDELITEV Doživljanje vizualne zaznave iz okolja, čeprav je tam ni.

DVE VRSTE ZAZNAVE 1. Zaradi različnih distraktorjev ne zaznamo informacij, ki so v okolju 2. Zaznamo „informacije“, ki jih dejansko ni v okolju.

Kaniszev trikotnik Gaetano Kanizsa

SDT MATRICA

PRISOTNOST DRAŽLJAJA

Resnično pozitivni

Napačni negativ

Napačni alarm

Utemeljena zavrnitev

PRISOTNOST DRAŽLJAJA

ODSOTNOST DRAŽLJAJA

ODSOTNOST DRAŽLJAJA

„ZAZ

NAN

O“

„NEZAZN

ANO

“

ILUZIJA NESKONČNIH STOPNIC KAJ? Kar zaznavamo z našimi čutili ni nujno tisto, kar je naša mentalna reprezentacija zaznanih dražljajev.

(Peterson, 1999)

UPORABA ILUZIJ V ARHITEKTURI

Marcus Vitrivius Polio – De Arhitectura Opiše oblike uporabe zaznavnih načel za doseganje linearnih optičnih iluzij

Grški Partenon (483 pr.n.š.)

ODVISNOST OD PERSPEKTIVE Vizualna zaznava objektov je odvisna od zornega kota opazovanja (frontalno, žabja perspektiva)

ZAZNAVA GRŠKEGA PARTENONA 3 ARHITEKTURNE PRILAGODITVE

ZAZNAVA „PRAVILNEGA“ GRŠKEGA PARTENONA

3 ARHITEKTURNE PRILAGODITVE

GRŠKI PARTENON S KOMPENZACIJAMI

3 ARHITEKTURNE PRILAGODITVE

Stranski stolpi so nekoliko upognjeni navznoter

Spodnja in zgornja plošča sta nekoliko upognjeni navzgor

Sredinski stolpi so nekoliko odebeljeni v sredini njihove dolžine

JULIAN BEEVER WWW.JULIANBEEVER.NET

JULIAN BEEVER

JULIAN BEEVER

3 VPRAŠANJA

ZAZNAVA 3D OBJEKTOV Kako zaznavamo 3D objekte, če vemo, da pridobivamo 2D informacije iz okolja?

NAČELA VIZUALNEGA ZAZNAVANJA Katera načela omogočajo stabilno doživljanje okolja, kljub nenehnim spremembam?

TEORETSKA UMESTITEV Kako teoretično pojasniti zaznavanje in kako vplivajo različni zaznavni odkloni na dojemanje okolja.

VPRAŠANJE PADAJOČEGA DREVESA

„Ali drevo ki pada, oddaja zvok, če ni nobenega v okolici, ki bi drevo slišal ali videl?“

James Gibson (1904 – 1979) Post-kognitivist in pripadnik ekološke psihologije.

OKVIR RAZUMEVANJA ZAZNAVANJA (J. GIBSON)

EKSTERNI (ZUNANJI) OBJEKT Drevo, ki pada

INFORMACIJSKI MEDIJ Slušno zvočno valovanje

BLIŽNJA STIMULACIJA Stik zvočnih valov in ustreznih receptorjev v notranjem ušesu

INTERNI OBJEKT Konstrukcija objekta na podlagi prenesenih dražljajev, ki odraža lastnosti zunanjega objekta

OKVIR RAZUMEVANJA ZAZNAVANJA EKSTERNI OBJEKT INFORMACIJSKI

MEDIJ BLIŽNJA STIMULACIJA

INTERNI OBJEKT

Slušni čut Drevo, ki pada v gozdu Slušno zvočno valovanje Stik zvočnih valov in ustreznih receptorjev v

notranjem ušesu

Reprezentacija drevesa, ki pada v gozdu

Vizualni čut Obraz prijateljice Elektromagnetno valovanje

Absorbcija fotonov v očesni retini

Reprezentacija prijateljice

Olfaktorni čut Pečena domača šunka Neposredno zaznavanje molekul šunke v zraku

Stik molekul šunke in vohalnih čutnic

Reprezentacija pečene domače šunka

Čut okusa Sladoled Neposredno zaznavanje molekul sladoleda

Stik molekul z receptorji na jeziku (v tesni

kombinaciji z vohom)

Reprezentacija sladoled

Čut tipa Tipkovnica Mehanski pritisk zunanje plasti kože (epidermis) in

tipkovnice

Zaznane spremembe pritiska receptorjev v koži

(dermis)

Reprezentacija tipkovnice

ZAZNAVNA KONSTANTNOST ZAKAJ? Zaradi ohranjanja razmeroma stabilnega zaznavnega doživljanja spreminjajočih pogojev v naših neposredni (in posredni) okolici.

KAKO Vpliv konteksta, ki definira pogoje zaznavanja in vpliv preteklih izkušenj, ki sooblikujejo naša predvidevanja, kakšne so karakteristike določenega objekta pod spremenjenimi pogoji

KONSTANTNOST VELIKOSTI

KONSTANTNOST OBLIKE

KONSTANTNOST VELIKOSTI OBJEKTOV KAJ? Temeljni mehanizem zaznavne konstantnosti, ki nam omogoča, da objekte daleč in objekte blizu doživljamo „različno“ kljub dejstvu, da jih dejansko lahko doživljamo „enako“

KAKO Vizualni sistem zazna dražljaj iz okolja na daljši razdalji drugače kot dražljaj, ki je bližje. Enak zorni kot opazovanja, drugačna razdalja. Če se izkaže, da sta objekta enako velika, MORA biti tisti v ozadju v resnici večji.

KONSTANTNOST VELIKOSTI OBJEKTOV: PONZO ILUZIJA

KONSTANTNOST VELIKOSTI OBJEKTOV: EBBINGHAUS ILUZIJA

KONSTANTNOST VELIKOSTI OBJEKTOV: KOGA BO UBIL LOVEC?

KONSTANTNOST VELIKOSTI OBJEKTOV: MULLER – LYERJEVA ILUZIJA

KONSTANTNOST OBLIKE OBJEKTOV KAJ? Temeljni mehanizem zaznavne konstantnosti, ki nam omogoča, da objekte, se spreminjajo zaradi zornega kota opazovanja, doživljamo kot rigidne, nespremenjene.

KAKO Vizualni sistem prejema različne podobe objekta, ki so odvisne od zornega kota opazovanja. Kljub temu zaznavamo, da objekt, ki ga opazujemo, ohranja prvotno obliko

ZAZNAVA GLOBINE

Monokularno zaznavanje Zaznavanje z enim očesom in zaznavanje v dveh dimenzijah.

Binokularno zaznavanje Obe očesi sodelujeta pri doživljanju globine.

PRINCIPI Prekrivanje, linearna divergenca, načelo konstante velikosti, ravninska perspektiva

PRINCIPI Binokularna konvergenca, binokularno neskladje

MONOKULARNA ZAZNAVA GLOBINE

Gustav Caillebote (1848 – 1894): Paris Street

Linearna divergenca

Ravninska perspektiva

Prekrivanje objektov

Konstantnost velikosti

BINOKULARNA ZAZNAVA GLOBINE

KAKO? Doživljanje globine je odvisno od usmerjanja oči (premiki so glavni vir informacij za ugotavljanje tretje dimenzije)

BINOKULARNA RAZNOLIKOST

BINOKULARNA KONVERGENCA

BINOKULARNI NEVRONI Vrsta nevronov v vizualnem delu nove možganske skorje, ki je specializirana za dekodiranje informacij o premiku oči.

BINOKULARNA RAZNOLIKOST

KAKO? Binokularni nevroni dekodirajo razlike v informacijah levega in desnega očesa (zorni kot opazovanja) in konstruirajo oceno globine.

BINOKULARNA KONVERGENCA

KAKO? Binokularni nevroni dekodirajo premike očesa, tako levega kot desnega, in konstruirajo oceno globine.

KDAJ? Zaznava objektov, ki so nam bližje.

OPTIČNE ILUZIJE V PRAKSI

Peter Thomson, raziskava (York University)

OPTIČNE ILUZIJE V PRAKSI

Napoleonov kompleks Nicolas Sarkosy

NAČELA GEŠTALT PSIHOLOGIJE KAJ? Duševnost je holistična (ne modularna), vzporedna (ne zaporedna) in analogna (deluje po načelu podobnosti) ter je samo-organizacijsko naravnana.

TEORETIČN0 IZHODIŠČE Zaznava dražljajev iz okolja vodi načelo totalitete (zaznavamo sistem, ne posamezne elemente).

NAČELA ZAZNAVNE ORGANIZACIJE Svoje zaznave organiziramo v skladu s pravili, redom in v skladu s simetrijo z namenom, da zaznavne informacije poenostavimo.

Načelo zaključenosti

Načelo podobnosti

Načelo bližine

Načelo simetrije

Načelo kontinuitete

Načelo skupne usode

NAČELO ZAKLJUČENOSTI

Pravilo zaključenosti Samo-organizacijska tendenca zaznavnega sistema nezaključene dražljaje po inerciji zaključi v skladu s pričakovanji in predvidevanji, ki so pod vplivom naših izkušenj

NAČELO PODOBNOSTI

Pravilo podobnosti Samo-organizacijska tendenca zaznavnega sistema podobne zaznavne dražljaje združi v koherentne enote

NAČELO BLIŽINE

Pravilo bližine Samo-organizacijska tendenca zaznavnega sistema elemente, ki so bližje drug drugemu združi v koherentne podsisteme.

NAČELO SIMETRIJE

Pravilo simetrije Samo-organizacijska tendenca zaznavnega sistema elemente, ki so v simetriji združi v stabilne skupine.

(:::) ++||++

NAČELO KONTINUITETE

Pravilo kontinuitete Samo-organizacijska tendenca zaznavnega sistema zaznavne elemente, ki se pojavljajo v seriji združi v kontinuiran tok (tudi, če je ta tok namišljen).

NAČELO „SKUPNE USODE“

Pravilo skupne usode Samo-organizacijska tendenca zaznavnega sistema zaznavne elemente, ki se gibljejo v enako smer združi v podskupino z enakimi lastnostmi.

SISTEM PREPOZNAVANJA VZORCEV: PRIMER OBRAZA

SISTEM PREPOZNAVANJA VZORCEV: DVA PODSISTEMA

Zaznava vzorcev

Zaznava specifičnih elementov

Zaznava konfiguracije elementov

SISTEM PREPOZNAVANJA OBRAZA: KONFIGURACIJSKI SISTEM

FUSIFORMNI GIRUS Predel v notranjosti zatilnega predela, ki je intenzivno vpleten v prepoznavanje obrazov.

KAJ PRAVIJO RAZISKAVE? Prepoznavanje obrazov kot poseben sistem vizualnega zaznavanja (tako pri dojenčkih kot odraslih), evolucijsko relevantne informacije.

HIŠE VS. OBRAZI Raziskava je potrdila tezo, da obraze zaznavamo s konfiguracijskim sistemom, hiše s sistemom specifičnih elementov.

SISTEM PREPOZNAVANJA OBRAZA: KONFIGURACIJSKI SISTEM

HIŠE VS. OBRAZI Raziskava je potrdila tezo, da obraze zaznavamo s konfiguracijskim sistemom, hiše s sistemom specifičnih elementov.

SISTEM PREPOZNAVANJA OBRAZA: ODPRTA VPRAŠANJA…

MODULARNOST UMA? Zastavlja se vprašanje, ali je pri prepoznavanju obrazov res najbolj dejaven del možganov fusiformni girus?

ALTERNATIVNA RAZLAGA Fusiformni girus kot področje vizualnega ekspertnega znanja, ki je aktivno vedno, ko hitro razlikujemo zelo specifične lastnosti (razlikovanje ptičev, avtomobilov itd.)

NEZMOŽNOST ZAZNAVANJA OBRAZOV PROSOPAGNOZIJA

KOLIKO? 2,5 odstotka svetovne populacije

KAJ? Poškodba fusiformnega girusa, lahko je prirojena anomalija, lahko je poškodba, ki se zgodi tekom življenja (denimo možganska kap)

KDO? Oliver Sacks – znani nevroznanstvenik