Zagotavljanje ravnovesja med poklicnim in splošnim izobraževanjem odraslih

Sabina Jelenc KrašovecTanja Čelebič

Tolmin, 5. maj 2010

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Izhodišča za pripravo nove Bele knjige

• vodilno načelo BK o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, je načelo vseživljenjskosti izobraževanja in učenja za vse (podlaga za zakonsko urejanje in razporejanje javnih sredstev);

• konceptualno naj bi nova BK izhajala iz enakopravnosti, enakovrednosti in komplementarnosti obeh temeljnih področij VIZ (začetnega in nadaljevalnega I);

• izobraževanje je javna dobrina in pomemben dejavnik razvoja demokratične družbe blaginje;

• druga načela (načelo pravičnosti, enakih možnosti dostopa in doseganja rezultatov, načelo integracije vseh področij VIZ, načelo kakovosti in odličnosti, spoštovanje pluralnosti kultur, medgeneracijske solidarnosti, itd.

• večanje sistemske odgovornosti za IO na regionalni/območni ravni;

• vplivati na zmanjševanje pomanjkljivosti zdajšnje sistemske ureditve IO (upravljanje, zakonodaja, financiranje, omrežje, infrastruktura).

VLOGA JAVNE POLITIKE

IZOBRAŽEVANJA

zmanjšati strukturne in individualne ovire za

udeležbo v izobraževanju odraslih

DELO

PROSTI ČAS

CIVILNA DRUŽBAdejavnik ustvarjanja blaginje državljanov

odvisna od tipa države blaginje

izobraževanje za osebni razvoj vseh posameznikov;

zmanjševanje neenakosti med družbenimi razredi in skupinami;

izobraževanje za večjo kakovost življenja vseh prebivalcev (ne zgolj privilegiranih skupin);

NACIONALNE IZOBRAŽEVALN

E POLITIKE V EU

ključno orodje za opremljanje evropskih državljanov za

konkurenčnost na globalnem trgu

IZOBRAŽEVANJE

pomembna funkcija države v globalnem reduIZOBRAŽEVANJE

ODRASLIH

podstat trenutnih političnih iniciativ = neoliberalistično ekonomistična

prispeva k ekonomski rasti

višji življenjski standard

zamiranje drugih področij IO

FORMALNO IN NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE DELOVNO IN

ŽIVLJENJSKO

OKOLJE

KONTINUITETA MED ZAČETNIM IN NADALJEVALNIM IZOBR.

SPLOŠNO IN POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

NAČELO VŽU temeljno načelo nove BK

po vsej dolžini življenja po vsej širini življenja

na različne načine za različne potrebe različnih skupin

med izobraževanjem otrok in mladine in izobraževanjem odraslih

KRITIKE INSTITUCIJ

KRITIKE ŠOLSKEGA SISTEMApovečanje

možnosti za učenje

potreba po spremembi učnega

okolja

Neoliberalni diskurz

znanje – veščineod ‘vedeti to’ – k ‘vedeti kako’

učenje – stalno dodajanje kompetenc in veščin, potrebnih v servisni informacijski industriji;

VŽU - tržni diskurz, ki usmerja izobraževanje v podjetništvo, kjer postaja učeči se svoj lastni podjetnik

individualizacija odgovornosti za izobraževanje/učenje, hkrati pa zmanjševanje skrbi države za blaginjo

znanje se zamenja z informacijami

Slika: Število izredno vpisanih v izobraževanje, po ravneh izobraževanja, 2000/2001 - 2007/2008

Vir: SURS.

Slika: Število odraslih, vpisanih v srednješolsko izobraževanje, 2000/2001 - 2007/2008

Vir: SURS.

Slika: Vključenost odraslih, starih 25-64 let v formalno ali neformalno izobraževanje, glede na socio-ekonomske značilnosti, 2007, Slovenija,

v %Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

Tabela: Razlogi za neudeležbo v izobraževanju pri osebah, ki so si želele izobraževati, pa se niso, 2007, v %

Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

Posameznik ni imel potreb po izobraževanju

Izobraževanje je bilo predrago in posameznik si ga ni mogel privoščiti

Pomanjkanje podpore delodajalca

Izobraževanje se ni ujemalo z urnikom dela

Družinske obveznosti

V posameznikovem okolju ni bilo izobraževanja

Odrasli se ni želel udeležiti nečesa, kar ga je spominjalo na šolo

Starost ali zdravstveni razlogi Drugo

Skupaj 7,6 48,5 22,3 55,5 37,7 30,2 7,3 15,5 8,8

Moški 9,0 39,3 26,6 61,6 30,3 26,2 7,2 12,1 9,6

Ženske 6,3 57,2 18,3 49,7 44,6 33,9 7,4 18,7 8,1

25-34 let 2,9 37,4 4,5 25,0 17,5 4,3 1,5 3,8 3,1

35-54 let 0,4 29,1 8,5 28,1 13,4 7,9 0,5 7,2 5,0

55-64 let 1,0 13,0 1,8 21,3 18,4 12,4 n.p. 20,6 11,6

Nizka 22,6 68,1 22,0 44,5 33,6 27,5 15,8 36,8 5,5Srednješolska 6,3 48,9 24,3 58,6 38,3 31,4 7,3 12,1 8,0

Terciarna 0,8 33,2 16,3 53,8 38,5 28,4 1,0 10,3 13,8

Mo

ho

rčič

Šp

ola

r, id

r. (

20

05

). S

pre

mlja

nje

do

seg

an

ja s

tra

tešk

ih c

ilje

v iz

ob

raže

van

ja o

dra

slih

do

leta

2

00

6:

pre

uče

van

je v

zorc

ev

izo

bra

ževa

nja

od

rasl

ih.

Lju

blja

na

: A

nd

rag

ošk

i ce

nte

r S

love

nije

.

Mohorčič Špolar, idr. (2005). Spremljanje doseganja strateških ciljev izobraževanja odraslih do leta 2006: preučevanje vzorcev izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

2004

Vključeni v formalno izobraževanje po virih financiranja, ACS 2004 (v %)

Razkorak med…

BOLJ IZOBRAŽENIMI IN MANJ IZOBRAŽENIMI

…se stalno povečuje

•slabše financiranje s strani države…

•vladna politika naklonjena izobraževanju za pridobivanje veščin…

• javni sektor – podpira programe poklicnega izobraževanja;

• financiranje splošnih programov IO: stvar kulturne in socialne politike

potrebe; sredstva; informacije; ozaveščenost…

IZOBRAŽEVANJE

ZASEBNA DOBRINA JAVNA DOBRINA

družbena obveznost

tržna dobrina

(denar, položaj, osebni napredek)

izobraževanje kot javno dobro

razvija moralno, etično, socialno, kulturno, politično

ozaveščenost vseh državljanov

dejavnik oblikovanja demokratične družbe blaginje

Na politiko izobraževanja odraslih vpliva celovita izobraževalna politika + ekonomska politika, politika trga delovne sile, socialna in kulturna politika.

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

možnost za preseganje razlik med skupinami in generacijami

DRŽAVA

TRG DELODAJALCI

CIVILNA DRUŽBA POSAMEZNIK

poudarja se POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE… financiranje je bolj pregledno + učinki so lažje merljivi

FORMALNO - NEFORMALNO

SPLOŠNO - POKLICNO

POVEČEVANJE EKONOMSKIH IN SOCIALNIH RAZLIK MED ODRASLIMI, NEPRAVIČNOST IN NEENAKOST V DOSTOPU DO IZOBRAŽEVANJA

financiranje

Tabela: Struktura sredstev, namenjenih za izobraževanje odraslih v okviru letnih programov izobraževanja odraslih, po namenu, v %

Vir: Letni programi izobraževanja odraslih (2005-2010).

2005 2006 2007 2008 2009 2010

Skupaj 100,1 100,0 100,0 99,9 100,0 100,0Splošno izobraževanje odraslih 21,6 23,6 18,0 15,8 20,2 23,3

Izobraževanje za dvig izobrazbene ravni 40,6 42,8 39,5 27,8 23,9 17,0Izobraževanje in usposabljanje za potrebe dela 24,7 21,1 32,9 39,3 40,6 47,8Razvoj in dejavnosti potrebne za izobraževanje 13,2 12,5 9,6 17,0 15,3 11,9

Slika: Število vpisanih udeležencev v neformalnem izobraževanju, v programih, ki niso javnoveljavni, 2000/2001-2007/2008

Vir: SURS.

Slika: Struktura vključenih v neformalno izobraževanje, po namenu vključitve, po spolu, starosti in izobrazbi, 2007, v %

Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

Slika: Razlogi za neformalno izobraževanje, 2007, v %Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

BLAGINJSKI SISTEMI IN VŽU – razlike v udeležbi odraslih v IO

SOCIALNO-DEMOKRATSKA SKUPINA DRŽAV LIBERALNE

DRŽAVE BLAGINJE

KONZERVATIVNA/KORPORATIVISTIČNA SKUPINA DRŽAV

JUŽNI MODELDRŽAVE BLAGINJE

BALTSKA SKUPINA DRŽAV BLAGINJE

IZDATKI ZA IZOBRAŽEVANJE

IZDATKI ZA SOCIALNO VARSTVO

Nordijske države

Avstrija, Francija, Nemčija, Italija

Anglo-Saksonske države

dostopnost do izobr. odvisna od tega, kdo financira izobraževanje in s kakšnimi ciljiDRŽAVA – DELODAJALCI - POSAMEZNIK

SLO

PRIMER NORDIJSKIH DRŽAV – večja blaginja, izobraženost, kultura

• majhne razlike v udeležbi in funkcionalni pismenosti med različnimi skupinami odraslih (visoka udeležba - tudi manj izobraženih, nezaposlenih, slabo usposobljenih, starejših);

• odrasli lažje (uspešneje) premagujejo ovire pri izobraževanju;

SEKTOR ZA LJUDSKO IO

IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN POTREBE TRGAjavno financiranje

tradicija ljudskega izobraževanja in družbenih gibanj; skupnostno izobr.

javno financiranje splošnega neformalnega IO – podpira država in lokalna skupnost

korporativistična struktura in sindikalna tradicija – tripartitna pogajanja

ciljno financiranje skupin odraslih; kompenzacijsko financiranje

Slika: Vključenost odraslih v starosti 25-64 let v formalno ali neformalno izobraževanje, 2007, v %

Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

Slika: Vključenost odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje, Slovenija in izbrane države, 2007, v %

Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.

UKREPI

izboljšati dostopnost do izobraževanja, zlasti SPLOŠNEGA NFIO;

vzpostaviti partnerstvo med CIVILNO DRUŽBO, DELODAJALCI, SINDIKATI IN DRŽAVO ter državo in lokalno skupnostjo;

boljše javno financiranje splošnega in poklicnega IO;

vzpostaviti ravnovesje med SPLOŠNIM in POKLICNIM IO;

zmanjšati ekonomistično naravnanost VŽU;

VŽU povezati s konceptom socialne pravičnosti in razvoja vseh državljanov;

okrepiti družbeno osnovanost IO.

1. Kako ocenjujete možnosti dostopa do splošnega in poklicnega izobraževanja odraslih? Katero je v vašem okolju bolj pomembno? Kateremu področju naj bi bilo namenjenih več javnih sredstev? Navedite vaše predloge!

2. Kdo naj bi predvsem spodbujal in financiral razvoj in izvajanje NFIO? Opredelite odnos med vlogo posameznika, države in delodajalci (za poklicno in splošno NFIO)!

3. Kako pomemben je razvoj javne mreže za izobraževanje odraslih v vaši lokalni skupnosti? Kakšno vlogo naj ima pri tem občina? Ali menite, da bi morala za razvoj in financiranje poskrbeti država?

4. Kakšne spodbude za razvoj izobraževanja odraslih v vašem okolju predlagate? Kdo naj bi jih zagotavljal? Katere specifične spodbude in ukrepe predlagate za podeželje in demografsko ogrožena območja ?

5. Kako ocenjujete odnos države do izobraževanja otrok in mladine ter po drugi strani do izobraževanja odraslih? Kje vidite težave, probleme? Kakšne so vaše dileme ob tem in vaši predlogi za spremembe?