Viršek Vlasta- diplomska naloga - upr.si»Komuniciranje je življenjski element, v katerega se...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

VLASTA VIRŠEK

KOPER 2018

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI V VRTCU

ŠKOFLJICA

Vlasta Viršek

Koper 2018

Mentor: doc. dr. Beno Arnejčič

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakor koli pomagali pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se doc. dr. Benu Arnejčiču, ki me je s predavanji in vajami pri izbirnem

predmetu Socialne veščine z otroki in starši spodbudil k širšemu razmišljanju in pogledu

na dogajanja v strokovnem in profesionalnem okolju. Hvala tudi za spodbudne besede

in pomoč pri izbiri strokovne literature.

Iskrena hvala moji družini in vsem bližnjim, predvsem za potrpljenje, podporo in

spodbudo.

Zahvala gre tudi sodelavcem, ki so sodelovali v anketnem vprašalniku, in ožjim

sodelavkam, ki so me v pozitivnem smislu kakor koli opominjale na zaključek študija.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Vlasta Viršek, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: ______________________

V Kopru, dne __________________

IZVLEČEK

Komunikacija je v današnjem času ključna, saj se z njeno pomočjo krepijo socialne

kompetence posameznika. Ločimo verbalno in neverbalno komunikacijo. Omogoča

nam, da jo opazujemo in da smo opaženi. Vidne vzorce komunikacije smo nezavedno

prenesli že od naših prednikov in jih s časom tudi na svoj način razvili. To nas je

oblikovalo v osebnosti z različno stopnjo empatije. Komunikacija in empatija sta povezani

na različnih ravneh, v naši nalogi se bomo osredotočili na prvo.

V diplomski nalogi je bila v empirični raziskavi uporabljena metoda anketnega

vprašalnika. Ugotoviti smo želeli način in razumevanje komunikacije med zaposlenimi v

Vrtcu Škofljica. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje iz prakse in veščine komuniciranja

na vseh ravneh med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica.

Anketiranci dnevno uporabljajo različne vrste komunikacije. Na različnih ravneh se

med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica pojavljajo težave in trenja, do katerih privede napačno

razumevanje istih navodil in uveljavljanje svojih. Največjo problematiko predstavljajo

medsebojni odnosi, ki pa se jim zaposleni lahko delno izognejo na način komuniciranja

s pomočjo elektronske pošte. Zaposleni najbolj cenijo odkritost, občuten problem se

pojavi pri nekorektnosti.

Ustrezna izobraževanja o komunikaciji omogočajo vpogled in širjenje ustreznega

komuniciranja zaposlenih. To omogoča pozitivne rezultate, ki se izkažejo pri

profesionalnosti zaposlenih, ustrezni reakciji v različnih situacijah, podajanju in sprejemu

ključnih informacij. Rezultati in evalvacija nam predstavljajo smernice za kakovostnejšo

komunikacijo med zaposlenimi v prihodnosti in spretne uporabe komunikacijskih veščin

in izboljšanje medsebojnih odnosov.

Ključne besede: komunikacija, empatija, zaposleni, Vrtec Škofljica, medosebni

odnosi.

ABSTRACT

Communication between the employees in the kindergarten Škofljica

Nowadays communication is of utmost importance as it helps strengthen individual's

social competences. We distinguish between verbal and non-verbal communication. It

enables us to observe it and to be observed. Visible patterns of communication have

been passed on subconsciously already from our ancestors and we have gradually

developed them in our own way. This shaped us into personalities with different levels

of empathy. Communication and empathy are connected on different levels and our

dissertation will focus on the former.

The method of a survey questionnaire was used in the empirical research in this

dissertation. We wanted to establish how the employees of Vrtec Škofljica communicate

and how they understand communication. We were interested in practical experience

and communication skills on all levels between the employees of Vrtec Škofljica.

The interviewees use different types of communication on a daily basis.

Misunderstanding instructions and enforcement of their own ones leads to frictions and

problems between the employees of Vrtec Škofljica, which appear on different levels.

Interpersonal relationships represent the largest problem; however, employees can

partially avoid this problem by communicating via e-mail. The employees appreciate

honesty the most, but the problem occurs when it comes to incorrectness.

Relevant courses on communication enable an insight and spreading of the

appropriate forms of employees' communication. This brings positive results, which are

shown in professional attitude of the employees, appropriate reactions in different

situations and delivery and reception of key information. The results and their evaluation

present guidelines for a more professional communication between employees in the

future, skilful uses of communication skills and improved interpersonal relationships.

Keywords: communication, empathy, employees, Vrtec Škofljica, interpersonal

relationships.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ..................................................................................................................... 1

2 KOMUNICIRANJE .................................................................................................. 3

2.1 Značilnosti komuniciranja ................................................................................. 4

2.2 Ravni komuniciranja ........................................................................................ 5

2.3 Vrste komunikacije ........................................................................................... 5

2.4 Profesionalna komunikacija ............................................................................. 7

3 EMPATIJA .............................................................................................................. 9

3.1 Ali empatijo lahko merimo? .............................................................................10

3.2 Empatija in sočutje ..........................................................................................12

4 KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI V VRTCU ..................................................13

4.1 Formalna komunikacija ...................................................................................14

4.2 Neformalna komunikacija ................................................................................14

5 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................16

5.1 Problem, namen .............................................................................................16

5.2 Raziskovalna vprašanja ..................................................................................16

5.3 Metode raziskovanja .......................................................................................16

5.4 Udeleženci ......................................................................................................16

5.5 Pripomočki ......................................................................................................17

6 ANALIZA REZULTATOV .......................................................................................18

7 RAZPRAVA IN EVALVACIJA ................................................................................33

8 SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................36

9 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................38

10 PRILOGE ..............................................................................................................39

KAZALO SLIK

Slika 1: Anatomija empatije .......................................................................................11

Slika 2: Struktura zaposlenih v Vrtcu Škofljica ...........................................................13

Slika 3: Delovno mesto ..............................................................................................18

Slika 4: Na kakšen način najpogosteje komunicirate s sodelavci? .............................19

Slika 5: Kakšna je po vašem mnenju komunikacija med sodelavci? ..........................20

Slika 6: Ali menite, da ustrezna komunikacija povečuje delovno motivacijo? .............21

Slika 7: Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu,

in katera uporabljate? ...................................................................................21

Slika 8: Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu,

in katera uporabljate? ...................................................................................22

Slika 9: Kaj po vašem mnenju najpogosteje privede do slabe komunikacije? ............22

Slika 10: Prek katerega načina – medija največkrat prejmete pomembne informacije?

.....................................................................................................................23

Slika 11: Kaj bi izboljšali pri komunikaciji na delovnem mestu? ...................................24

Slika 12: Do katerih motenj največkrat prihaja pri komuniciranju med sodelavci? ........25

Slika 13: Ali menite, da bi bili odnosi med sodelavci lahko boljši?................................25

Slika 14: Ali si sodelavci med seboj pomagate? ..........................................................26

Slika 15: Ali odnosi med sodelavci vplivajo na vašo delovno motivacijo? ....................26

Slika 16: Ali se s sodelavci pogovarjate o svojih osebnih stvareh? ..............................27

Slika 17: Katere od naštetih lastnosti najbolj cenite pri sodelavcih? .............................28

Slika 18: Katere od naštetih lastnosti vas pri sodelavcih najbolj motijo? ......................29

Slika 19: Ali se sodelavci družite izven delovnega časa? ............................................30

Slika 20: Kako ocenjujete medosebne odnose s sodelavci? ........................................30

Slika 21: Kateri od naštetih dejavnikov največkrat vplivajo na konflikte med vami in

sodelavci?.....................................................................................................31

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................39

Viršek, Vlasta (2018): Komunikacija med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Komunikacija v vrtcu je prva in osnovna dejavnost pred vsemi drugimi, ki se dogajajo

in izvajajo. Komunikacija je sestavni del vsakdanjega življenja. Dobra in kakovostna

komunikacija je ključ do dobrih in prijaznih odnosov, s katerimi vsi, odrasli in otroci,

pridobijo največ, ostali se učimo in pridobivamo kakovostne socialne kompetence.

Predvidevamo, da se zaposleni v vrtcu zavedajo, da so ustreznost, nivo

komunikacije in različne relacije pomembni za vse, ki delamo v vrtcu in imamo kakršno

koli povezavo. Vzgojitelj predšolskih otrok je vzorec in je prvi in edini stik z otrokom,

staršem, ko prestopijo prag vrtca, in posledično tudi z ostalimi zaposlenimi, bodisi

strokovnimi delavci ali tehničnim kadrom.

Vsi, ki smo povezani z vrtcem, smo dolžni posredovati in ustvarjati dobro,

kakovostno komunikacijo. Smo na ogled otrokom, staršem in zaposlenim med seboj. Vsi

spremljamo verbalno, še bolj neverbalno komunikacijo v interakciji s sogovorniki.

V vsakodnevni praksi nekateri zaposleni opažamo težave v komunikaciji med

zaposlenimi v Vrtcu Škofljica. To se kaže predvsem kot pomanjkanje komunikacijskih

veščin. Posebej izstopa primer napačnega razumevanja istega navodila ter

neprofesionalnega vedenja in slabih odnosov med zaposlenimi. Problem slabe in

neprimerne komunikacije se odraža tudi v empatiji zaposlenih. Empatija je v različnih

virih opredeljena različno, povezujemo jo s prepoznavanjem lastnih čustev in čustev

drugih.

Z navedenim problemom se zaposleni srečujejo vsak dan in se pojavlja na različnih

nivojih komunikacije, predvsem pa na relacijah: vzgojitelj – vzgojitelj in vzgojitelj – drugi

zaposleni v vrtcu. Z nalogo želimo ozavestiti zaposlene, da se usposobljenost v veščinah

verbalne in neverbalne komunikacije odraža v empatičnih medsebojnih odnosih med

zaposlenimi, kar omogoča lažje razumevanje navodil in nalog v delovnem procesu ter

pripomore k boljšim medosebnim odnosom in pozitivni delovni klimi v kolektivu.

V prvem, teoretičnem delu se opredeljujemo na pojem komunikacije in socialnih

veščin na splošno in tiste, ki potekajo v vrtcu. Podrobneje razložimo pojem komunikacije,

izvor besede, pojma in podrobnejšo razlago. Podrobneje predstavimo značilnosti

komuniciranja, ravni komuniciranja, vrste komuniciranja in profesionalno komunikacijo.

V nadaljevanju se osredotočimo na empatijo in osebnost, kar je pomemben del, ki zelo

vpliva na kakovostno in profesionalno delo ter odnos do njega.

Hoffman (2001, v Alic, Ceric in Habibovic, 2015) je opredelil empatijo kot zavedanje

notranjega stanja druge osebe, kar zajema misli, občutke, percepcije in namen. Podobno


2

sta Stepien in Baernstein (2006) empatijo opredelila kot razumevanje občutkov druge

osebe.


3

2 KOMUNICIRANJE

»Beseda komunikacija izvira iz latinske besede communicare, ki pomeni (po)deliti,

sporočiti, narediti nekaj za skupno. V evropske jezike je prišla v času renesanse.

Temeljni koren besede je »mun«, ki se navezuje na »skupnost«, »radovednost«,

»pomen«. Beseda »munus« se nanaša na javno izkazane dolžnosti, davke, rituale

v čast mrtvih. Beseda communicato v latinščini pomeni splošne človeške spretnosti

povezovanja s pomočjo simbolov, niti medsebojnega prepoznavanja ljudi, temveč

se je nanašala na nekaj splošno otipljivega ali jasnega, pa tudi na retorično spretnost

govorcev, da pripravijo svoje občinstvo do sodelovanja v razpravi. Podobno beseda

communare pomeni splošno korist, skupno dobro, commuto pa pomeni menjati.«

(Ule, 2005, str. 10).

Komunikacijo lahko opredelimo na več različnih načinov. V Slovarju slovenskega

knjižnega jezika (Komunikacija, 2017) je komunikacija opredeljena kot sredstvo, objekt,

po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega. V terminološkem slovarju je

komunikacija opredeljena kot besedno sporazumevanje oz. govorno sporazumevanje

nastopajočega s soigralci in občinstvom.

Komuniciramo ves čas, vedno, povsod. To nas opredeljuje kot socialna bitja.

»Čeprav smo vsi spodobni komunicirati, moramo tudi upoštevati, da prav vse ne more

biti predmet sporazumevanja. Potrebujemo meje ali skupna pravila.« (Fabris, 2016,

str. 8).

»Komuniciranje je življenjski element, v katerega se urojevamo kot kulturna bitja, v

katerem živimo, ustvarjamo, se realiziramo, skratka, je neizogiben in univerzalen del

našega bivanja in bistva.« (Ule, 2005, str. 9). Je bistvo, ki vsebuje rituale, kot so odnosi

na dnevni relaciji ki vključujejo neformalne pogovore, pozdravljanje, reševanje težav,

kritiziranje in ostalo.

»Komunikacija je osrednja socialna dejavnost ljudi, in sicer zaradi tega:

- ker večino svojega zavestnega življenja posvetimo komuniciranju z drugimi ljudmi

ali s samim seboj;

- ker je izjemno univerzalna dejavnost, ki prežema vse druge človekove dejavnosti;

- ker nam izjemno veliko pomeni, kako komuniciramo in kako uspešni smo v tem;

- ker je komuniciranje edini način, da spoznamo, kdo smo in kako to povemo

drugim.« (Ule, 2009, str. 12).

Komuniciranje poteka z ljudmi, s katerimi smo dnevno obkroženi, kot npr. z

družinskimi člani, s sodelavci, z naključnimi sogovorniki. Poteka na različnih lokacijah in


4

vpliva na naše trenutno razpoloženje, ki je odvisno od stanja duha, časa, prostora in

situacije. Skozi komunikacijo ljudje izražamo medosebne odnose, samopodobo,

ideologijo in socialno-komunikacijske kompetence. Umetnost komunikacije je biti

razumljen, kar v sodobnem svetu predstavlja velik izziv v vsakdanjem sporazumevanju

v družini, v odnosih s prijatelji in še posebej v vlogi pedagoga, svetovalca ali v poslovnem

odnosu. Dobra komunikacija je odgovornost vseh.

2.1 Značilnosti komuniciranja

Ule (2005) poudarja, da je komunikacija pomemben družbeni proces in se odraža

tako na verbalnem kot na neverbalnem komuniciranju. Neverbalno komuniciranje se

razlikuje od verbalnega po tem, da ni potrebe v izražanju besedila. Obe komunikaciji

delujeta skupaj. Vedno je pred verbalno komunikacijo bolj izrazita neverbalna.

Neverbalna sporočila so odraz trenutnega psihofizičnega stanja sogovornika. Pri

tem načinu komunikacije smo vedno pozorni na izraz na obrazu, oči, dinamiko glasu,

pozicijo telesa, geste, dotik. Pri neverbalni komunikaciji je tudi značilno, da poteka hkrati

med sogovornikoma, saj oba oddajata svoja sporočila, jih sprejemata in prevajata.

»Neverbalno komuniciramo že s svojo navzočnostjo v socialni situaciji oziroma v

prostoru.« (Ule, 2009, str. 173). Nemogoče se je izogniti neverbalni komunikaciji,

izognemo se lahko le verbalni. Ule (2009) pravi, da komuniciranje med ljudmi

predpostavlja simbolni sistem sporočil, ki jih pošiljamo drug drugemu. Simbolni sistemi

so skupni vsem ljudem določene kulture.

Govorni jezik je najbolj izdelan in najobširnejši sistem sporazumevanja. Je osnova

vsem ostalim sistemom, kot npr. pisnemu jeziku, in temelji na rabi simbolov in znakov.

Ti znaki so lahko v obliki besed, matematičnih znakov, prometnih znakov, simbolov, ikon,

indeksov.

Jezik ima kot komunikacijsko sredstvo tri vloge: da pošilja, prenaša in sprejema

pomene. Pri tem nam omogoča, da vzpostavimo stike, odnose ali pa se jim izognemo.

Omogoča nam povezavo z drugimi, izražanje in upravljanje lastnih čustev. Omogoča

nam tudi ustvarjanje nove stvarnosti, da nadzorujemo in da smo nadzorovani.

Področje komunikacije pokrivajo številne znanstvene discipline: sociologija,

psihologija, politologija, jezikoslovje, antropologija, organizacijske vede, informatika.

Navaja še, da samo ljudje uporabljamo jezik zavestno in ustvarjalno, ter zahteva

sodelujoče. »V komunikaciji ne upoštevamo samo sebe, ampak najin odnos.

Komuniciranje ni nikoli samo rezultat napora enega, ampak rezultat odnosa med

partnerji v komuniciranju.« (Ule, 2005, str. 19).


5

Človek je simbolno bitje in za komunikacijo uporablja simbole in pomene v govorni

in pisni obliki ter neverbalno izražanje. Večji poudarek čustvo daje govorni in pisni obliki,

saj so človeška čutila slabše razvita kot pri živalih, čeravno je lahko neverbalno izražanje

bolj učinkovito.

2.2 Ravni komuniciranja

Ule (2005) predstavlja različne ravni komunikacije; od medosebnega, skupinskega,

organizacijskega in množičnega. V literaturi je opredeljenih več delitev ravni

komuniciranja. West in Turner (2004, v Ule, 2005) sta opredelila komunikacijo z

naslednjimi ravnmi:

1. raven: znotraj osebno komuniciranje vsebuje dialog s samim seboj;

2. raven: medosebno komuniciranje je dogajanje, ki poteka pri eni ali več osebah in

udeleženec sodeluje;

3. raven: komuniciranje v skupinah je običajna oblika komunikacije, ki se odvija v

skupinah na delovnih mestih in v pogovoru med znanci in prijatelji. V tej obliki ni

nujno, da posameznik sodeluje;

4. raven: komuniciranje v institucijah je sestavljeno iz medosebnega in skupinskega

komuniciranja. Dogaja se v kolektivih in institucijah;

5. raven: komuniciranje v javnosti poteka v oblikah, ko en človek ali skupina ljudi

pošilja sporočila preostalim, ki sodelujejo kot poslušalci;

6. raven: množično komuniciranje poteka v obliki posredovanja sporočil, obvestil

medijem za končne uporabnike: poslušalce, gledalce, bralce;

7. raven: multikulturno komuniciranje poteka med pripadniki različnih kultur in

skupin.

2.3 Vrste komunikacije

Glede na obliko in uporabo simbolov v komunikaciji poznamo besedno in nebesedno

komunikacijo. »Kdor govori ali piše, potrebuje poslušalca oziroma bralca. Kdor govori ali

piše, želi, da mu drugi verjamejo, ali vsaj, da mu verjamejo tisti, ki ga poslušajo ali berejo

/.../.« (Fabris, 2016, str. 103).

Besedna komunikacija poteka na simbolnem nivoju, sistemu sporočil, ki jih

pošiljamo drug drugemu. Vsaka kultura ima določen simbolni sistem. Najbolj razširjen in

izdelan sistem je govorni sistem. Govorni jezik je podlaga vsem drugim jezikovnim

sistemom in tudi pisnemu jeziku. Interakcije, ki tvorijo jezikovno-govorni sistem, so znaki,

ki so nosilci pomena in tvorijo besede. Brűhler (1934, v Ule, 2009) je v tridesetih letih

prejšnjega stoletja znake razdelil na: signale – znake, ki izzivajo našo pozornost in


6

določeno dejavnost, simbole – znake, ki predstavljajo in označujejo stvari in pojave, ter

ekspresije – znake ki izražajo naša notranja stanja.

»Struktura verbalnega jezika je edinstvena; sestavljena je iz enot – glasov, ki so

ločene enote. To dejstvo da jeziku neverjetno fleksibilnost. Enote, torej glasovi, se z

lahkoto povezujejo in kombinirajo v različne besede, te pa v stavke, ki izražajo sklenjene

misli in ideje.« (Ule, 2005, str. 133).

Mandić (1998) navaja, da je raziskovanje nebesedne komunikacije veliko mlajše kot

raziskovanje besedne komunikacije. Načinov razvrščanj je več, da bi lažje ločili, kaj sodi

v besedno in kaj v nebesedno področje komunikacije. Kadar med seboj komuniciramo,

slišimo besede in se nikakor ne odzivamo samo nanje. »Poslušamo« z očmi in med

vrsticami. Opazujemo geste, iz katerih lahko razberemo misli in občutke, saj besede

lahko lažejo, govorica telesa pa nikoli (Wilhelm Reich), saj so geste načeloma

nadomestilo za besede in z njimi natančneje sporočamo misli in občutke.

V svojem delu Mandić (1998) navaja raziskovalca Fislerja, ki je razdelil nebesedno

komunikacijo na kinezično (informacija, oblikovana s pomočjo različnih mišic – geste,

izraz obraza), prosemično (upoštevanje fizične bližine govorcev, prostorski razpored

udeležencev komunikacije, vedenje drugih ljudi v prostoru). Raziskovalec Fisler je v

resno raziskovanje komunikacije vključil tudi telesni dotik, gibe nog.

Nebesedna komunikacija je univerzalna oblika človeškega govora, ki se razvija in

spreminja z razvojem kultur, s socialnim položajem, tipom osebnosti in s pripadnostjo

skupinam.

Vidiki nebesedne komunikacije:

1. zvočni izraz je močan vidik nebesedne komunikacije. Z glasom, ki nas lahko

boža ali nas moti, s frekvenco, njegovo dinamiko, melodiko, ritmičnostjo,

premori, vzdihi in izdihi, s kašljanjem, z zehanjem je vidno trenutno razpoloženje

sogovornika;

2. izraz obraza je najpomembnejši vidik nebesedne komunikacije. Vsak od nas ima

poseben sestav obraznih izrazov in to nas označuje. Pregovor pravi, da so oči

ogledalo duše in na obrazu posameznika lahko preberemo marsikaj, saj je izraz

povezan s čustvi, trenutnim razpoloženjem osebe;

3. izraz kretenj je opazen skozi gibe rok pri sporazumevanju, saj nekateri gibi

podkrepijo besedno komunikacijo. Ni vseeno, kako se rokujemo, kaj počnemo z

rokami med pripovedovanjem;

4. postularna ekspresija proučuje položaj telesa v položaju stanja, sedenja,

čepenja, klečanja in ležanja;


7

5. proksemična ekspresija in proučevanje telesnih stikov se kažeta v dotikanju in

posledično že poseganju v intimo oz. osebni prostor sogovornika. Izjema, kjer je

telesni stik sprejemljiv, so otroci, ki ga poiščejo instinktivno in v določenem

trenutku;

6. vedenje v prostoru opredeljuje položaj, vrsto odnosa med udeleženci in cilj

njihovega razgovora pa tudi število gibov, ki sporočajo položaj in razpoloženje;

7. ritem je najbolj očiten v hoji in v energiji osebe, ki jo oddaja;

8. gib v prostoru pripoveduje našo zgodbo in omogoča razložiti vidike

nebesednega;

9. obleka in drugi učinki zunanjega izgleda imajo močan vpliv na druge ljudi in na

osebo samo, čeprav ima obleka poleg varovalne vloge tudi estetski pomen;

10. skiciranje-risanje-slikanje lahko dobi simbolni pomen. Ob dobrem opazovanju

lahko vidimo, kako posamezniki med poslušanjem ali pogovorom po telefonu ali

kar tako rišejo, čečkajo.

Glede na razdaljo opredelimo komunikacijo kot posredno, neposredno,

direktno/indirektno in osebno/neosebno.

Glede na smer ločimo enosmerno, dvosmerno in večsmerno komunikacijo.

Glede na udeležence in uporabljene poti ločimo intrapersonalno komuniciranje

(sami s seboj), interpersonalno – medosebno komuniciranje (neposredno komuniciranje

med dvema osebama ali več – pogovor, sestanek), skupinsko, organizacijsko in javno

(sredstva množičnega obveščanja, mediji, informativno, povezovalno in izobraževalno

komuniciranje).

Glede na modaliteto ločimo vizualno (vidno), auditorno (slušno), kinestetično

(gibalno), olfaktorno (vohalno) in gustatorno (okušalno) komunikacijo.

2.4 Profesionalna komunikacija

Profesionalna komunikacija je pomemben kazalnik, ki se odraža v različnih odnosih

v pozitivni naravnanosti, prijaznosti, ljubeznivosti, srčnosti in vljudnosti. Komunikacija je

veščina, ki jo je treba razvijati skozi vseživljenjsko učenje. Odraža se celostno – na

telesni, duševni in duhovni ravni. Nemogoče je komunicirati samo z govorjenjem besed,

pomagamo si tudi z mimiko obraza in telesa, višino glasu, ritmom in dinamiko

povedanega. Komunikacija je v številnih virih navedena tudi kot spretnost vplivanja in

sporazumevanja. Kakovost življenja organizacije je v veliki meri odvisna od kakovosti

komunikacije zaposlenih. Način komuniciranja je eden največjih izzivov, s katerimi se

srečujemo v organizacijah v naši družbi in pri komuniciranju s posamezniki.

»Profesionalna komunikacija posledično vpliva na organizacijsko kulturo in klimo, ki se


8

povezuje s stopnjo zadovoljstva zaposlenih pri delu in delovnem mestu. Zadovoljstvo je

tudi v tesni povezavi z zadovoljevanjem potreb, zato je pomembno, da se naučimo

uravnoteženosti zadovoljevanja lastnih potreb in pri tem pazimo, da ne ogrožamo

zadovoljevanja potreb drugih.« (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 51).


9

3 EMPATIJA

Beseda ima jezikovne korenine v antični grščini – iz »empatheia«,1 ki je sestavljena

iz »en«2 in »pathos«3 –, a podrobno znanstveno raziskovanje empatije ima relativno

kratko zgodovino. Njeno rabo lahko zasledimo v filozofski estetiki. Od tam izvira angleški

izraz kot dobesedni prevod nemškega »einfuhlung«4 – ta izraz je bil sprva v uporabi pri

analiziranju umetniških del in narave, pozneje pa se je razvil v bolj splošen termin za

prepoznavanje drug drugega.

Po prvem, filozofsko orientiranem obdobju proučevanja so večino raziskovanja

empatije izvajali razvojni in socialni psihologi. Velik del socialno-psiholoških raziskav je

bil posvečen vprašanju, kateri mehanizmi nam omogočajo, da »se postavimo v čevlje

nekoga drugega«.

Na osnovnem fenomenološkem nivoju empatija označuje afektivni odziv na

čustveno stanje drugega, ki ga neposredno zaznamo in si ga predstavljamo. Po našem

lastnem razumevanju se empatija pojavi, ko opazovalec zazna ali si predstavlja čustvo

drugega, kar sproži tak odziv, da opazovalec čuti, kar čuti drugi.

Seveda obstaja toliko definicij, kolikor je raziskovalcev tega področja. Hoffman

(2001, v Alic idr., 2015) je empatijo opredelil kot zavedanje notranjega stanja druge

osebe, kar zajema misli, občutke, percepcije in namen. V vsaki definiciji življenjskega

sloga je poudarek na povezanosti posameznika z drugimi, kar je bistvo empatije. Isti

avtorji so se na Hoffmana sklicevali tudi pri definiciji empatije, ki so jo definirali na dva

načina:

- empatija je kognitivno zavedanje notranjih stanj druge osebe, torej njegovih ali

njenih misli, čustev, zaznavanj in namer;

- empatija je posreden afektivni odziv na drugo osebo.

Empatijo obravnava kot komponento čustvene inteligence, torej kot vrsto čustvene

pismenosti; definira jo kot zmožnost posameznika, da primerno čustvuje ob situaciji

nekoga drugega in ne ob svoji osebni situaciji. Stepien in Baernstein (2006) sta empatijo

opredelili kot razumevanje občutkov druge osebe. Fenomen empatije vključuje

zmožnosti deljenja afektivnih izkušenj drugih. Raziskave kažejo, da je deljenje čustev

drugih povezano z aktivacijo v živčnih strukturah, ki so aktivne tudi med neposredno

1 Strast.

2 V.

3 Čustvo, trpljenje.

4 Vživljanje.


10

(lastno) izkušnjo takih čustev. Nedavne študije kažejo tudi, da je empatija zelo prilagodljiv

pojav in da se posredni odzivi spreminjajo glede na številne dejavnike, kot so vrednotenje

konteksta, medoseben odnos med empatom in drugimi ali stališče, zavzeto med

opazovanjem drugega.

Znanstveniki domnevajo, da se je pri ljudeh, podobno kot pri številnih drugih bitjih,

razvila potreba po medsebojni pomoči, ker je bilo sodelovanje znotraj velikih družbenih

skupin nujno za preživetje, hkrati je bilo treba tekmovati za dobrine, zato je bila ključnega

pomena tudi pripravljenost onesposobiti nasprotnika. Bhattacharjee (2018) se je v

svojem prispevku sklicevala na socialnega nevrologa Decetyja, ki prihaja s chichaške

univerze in pravi, da smo ljudje najbolj družabna bitja na svetu, smo pa tudi najnasilnejša

bitja na svetu.

Znanstveniki pravijo, da se zaradi empatije v nas zgane sočutje, da pomagamo

ljudem v stiski. Nedavne ugotovitve kažejo, da so dojenčki sposobni empatije že pred

prvim rojstnim dnem. Če pomanjkanje empatije spremlja posameznika že od otroštva,

ali to pomeni, da je to zasajeno v genih, zavito v DNK kot kača? Podobno kot pri številnih

boleznih imata prste vmes genetika in okolje. »Čim boljši je naš stik s samim sabo, boljše

in globlje je lahko naše razumevanje drugih.« (Juul, 2017, str. 9). Opredelil je tudi

empatijo. »Empatija pomeni prijateljstvo, prijaznost, zmožnost vživljanja v druge in

razumevanje v vsakdanjem življenju, kaže pa se v kakovosti, globini in intenzivnosti

medosebnih odnosov.« (Juul, 2017, str. 13).

3.1 Ali empatijo lahko merimo?

Empatija ima več dimenzij in jo težko merimo. Večina raziskav uporablja

samoevalvacijo kot pokazatelj medosebne odzivnosti, lestvico grajenja empatije in

uravnoteženo lestvico čustvene empatije.

Zmožnost vživljanja v počutje sočloveka in zmožnost sočustvovanja sta morda

globoko vsajeni v človeka. V preteklem desetletju so znanstveniki ugotovili, da so naši

možgani na socialni ravni zmožni sprememb tudi v odraslosti in ljudje se lahko izurimo,

da postanemo prijaznejši in bolj velikodušni.

Z uporabo slikovne diagnostike lahko znanstveniki ugotovijo, kateri deli možganov

so dejavni med procesom vživljanja. Ko raziskovalci združijo te izsledke z izsledki

psiholoških testiranj in genetskih testov, ugotovijo biološke in okoljske dejavnike, ki

okrepijo ali načnejo zmožnost empatije.

Empatijo je mogoče meriti s testi, ki določajo empatični količnik. Vprašanja so

namenjena odkrivanju posameznikovega zanimanja za to, kaj drugi čutijo in mislijo.


11

Skrajno nesebični ljudje so na enem koncu spektra, tisti povsem brez empatije pa na

drugem.

Slika 1: Anatomija empatije (prilagojeno po Bhattacharjee, 2018, str. 110 –110)

Slika 1 prikazuje poti empatije v možganih. Posamezni deli možganov so

poimenovani in vključujejo razlago posameznih funkcij. Poudarjena območja na sliki

prikazujejo odzivanje posameznih delov možganov na druge ljudi.

V raziskavi diplomskega dela je Štemberger (2015) odkrila naslednje: večina

vprašanih staršev ve, kaj je empatija, in jo pri otrocih tudi načrtno spodbujajo. Starši so

mnenja, da je za otroke pomembno spodbujanje empatije tudi v vzgojno-izobraževalnih

institucijah. Raziskave so pokazale, da je empatija bolj spodbujana s strani mam pri

deklicah kot pri dečkih. Mame tudi bolj spodbujajo empatijo pri mlajših kot pri starejših

otrocih in uporabljajo različne strategije spodbujanja empatije pri različni starosti otrok.

V raziskovalnem članku, kjer je predstavljena obsežnejša raziskava med 264

študenti različnih fakultet v Bosni, so analizirali preference in stvari, ki so mladim

najpomembnejše. Vse rezultate so povezali s pridobljeno lestvico empatije. Batson

(1998, v Alic idr., 2015, str. 205) … ki v svoji hipotezi o altruistični empatiji pravi: »Ko

čutimo empatijo do druge osebe, ji bomo pomagali iz izključno altruističnih razlogov, ne

glede na to, kaj lahko s tem pridobimo.« Torej je na teoretični ravni brez dvoma možno

opaziti povezavo med življenjskimi slogi in zmožnostjo empatije, saj je osnova obojega

povezanost posameznika s socialnim okoljem, primarno z drugimi. V tej raziskavi so si

prizadevali pridobiti potrditev te teze. S kvantitativnimi metodami so uporabili vprašalnik


12

o pomembnih stvareh v življenju, lestvico empatije in lestvico lokus kontrole. Ugotovljeno

je bilo, da sta študentkam najbolj pomembna odnos z generacijo in uživanje v študiju,

študentom pa hobiji in uživanje v športu. V strokovni literaturi obstajajo tudi vprašalniki

za merjenje empatije. Enega izmed primerov vprašalnika z naslovom »Interpersonal

Reactivity Index«5 je vzpostavil tudi Davis (1983).

3.2 Empatija in sočutje

Pojma empatija in sočutje se pogosto pomešata. Sočutje je definirano kot doživljanje

čustev drugega v nasprotju z zavedanjem ali predstavljanjem teh čustev. Nekateri avtorji

opažajo, da zdravniki, ki so sočutni do svojih pacientov, delijo njihovo trpljenje, kar lahko

vodi v pomanjkanje objektivnosti in čustvene izčrpanosti. Empatija ima pozitiven učinek

na odnos med zdravnikom in pacientom. Po drugi strani pa drugi avtorji obravnavajo

sočutje kot enako čustveni komponenti empatije – ne ločujejo med »predstavljanjem« in

»deljenjem/doživljanjem« pacientovih čustev.

Empatija in sočutje uporabljata različne mreže v možganih. Oba lahko spodbudita

pozitivno socialno vedenje, vendar pa empatični odziv možganov ob pogledu na trpljenje

drugega človeka včasih pripelje do empatičnega nelagodja, torej negativnega odziva,

zaradi česar opazovalec začuti željo, da bi se odvrnil od trpečega – v prizadevanju, da

bi ohranil svoje dobro počutje.

V povezavi z empatijo in sočutjem lahko omenimo sposobnost prepoznavanja

lastnih čustev, čustev in odnosov drugih ter sposobnost osebnega motiviranja in

obvladovanja čustev v sebi. To Goleman (2001) imenujemo čustvena inteligenca, ki

obsega določene spretnosti, zavedanje, obvladovanje, spodbujanje sebe, empatije in

družbene odgovornosti. Pri empatiji v bistvu ni razlike med spoloma. Okolje nas izzove,

da v dolgotrajnem druženju z določeno osebo lahko zaznavamo in predvidevamo njene

neizrečene misli in besede.

5 Vprašalnik za merjenje empatije.


13

4 KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI V VRTCU

V procesu šolanja in izobraževanja nam nihče ni posredoval informacij in znanja,

kako komunicirati in zgraditi prijetne odnose s strokovnimi sodelavci in ostalimi

zaposlenimi. Izkušnje in socialne veščine nam dajejo največ informacij. Vzgojitelj mora

v prvi vrsti uspešno sodelovati v tandemu s svojim pomočnikom vzgojitelja, nato pa z

vsemi ostalimi vzgojitelji. Vsak se mora na svoj način potruditi, da gre po potrebi prek

sebe za dober odnos med sodelavci, ki ustvarja pozitivno klimo v kolektivu. Vsak

prispeva svoje. Vzgojitelji in ostali strokovni delavci se srečujejo na različnih strokovnih

srečanjih, ki so opisana v nadaljevanju.

Vse informacije in komunikacija z navodili, obvestili, predpisi po strokovni plati

potekajo po poti od ravnatelja in njegovega pomočnika do strokovnih delavcev. Vse

informacije, ki niso nujno strokovnega značaja, gredo tudi do vseh ostalih v vrtcu, t. i.

tehničnega kadra (kuharice, pomočniki kuharic, čistilke, hišniki, perice, gospodinje) in

upravno-administrativnega kadra (računovodja, knjigovodja, poslovna sekretarka, vodja

ZHR in prehrane). Zaradi boljše preglednosti smo ustvarili grafični prikaz, kar prikazuje

Slika 2.

Slika 2: Struktura zaposlenih v Vrtcu Škofljica

Vsi udeleženci v komunikacijski shemi so povezani med seboj. Nemogoče je, da bi

med seboj komunicirali izključno strokovni delavci posebej, upravno-administrativni ali

tehnični del posebej. V vrtcu smo vsi dnevno odvisni od medsebojne komunikacije.


14

4.1 Formalna komunikacija

Za strokovne delavce so podani predpisi oz. načini komunikacije in obveščanja, in

sicer strokovni aktivi, delovni sestanki in zbor delavcev.

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2007, 64. člen) so

strokovni aktivi opredeljeni kot:

»(1) Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev.

Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji oziroma predavatelji istega predmeta

oziroma predmetnih področij.

(2) Strokovni aktivi v vrtcu obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru

predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo

druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu.

(3) Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega

področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za

izboljšanje vzgojno-izobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe

staršev, učencev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol ter opravlja druge

strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.«

Delovni sestanki so srečanja strokovnega kadra, vzgojiteljic in pomočnikov

vzgojiteljev. Na njih se dogovarjajo in organizirajo skupine o dejavnosti, ki potekajo na

nivoju posamezne enote.

Zbor delavcev so srečanja, na katerih se zberejo delavci celotnega zavoda:

strokovni delavci, upravno-administrativni in tehnični delavci. Zbor delavcev je priložnost,

da se kolektiv v celoti prepozna ter da se izmenjajo različna stališča in pogledi na vodenje

zavoda in v bistvu poteka komunikacija na vseh nivojih v vseh smereh. V praksi sta v

šolskem letu dva zbora delavcev.

4.2 Neformalna komunikacija

Neformalna komunikacija je dogovorjena na nivoju zavoda in poteka v različnih

oblikah. Terminsko je zapisana v LDN Vrtca Škofljica.

Delovni sestanki vzgojiteljic potekajo v vseh enotah vrtca enkrat tedensko ter so

namenjeni načrtovanju in skupnim dogovorom na nivoju posamezne enote. Vzgojitelji

načrtujejo skupne dejavnosti, ki so aktualne v določenem obdobju (npr. praznovanje

jeseni, novoletna dekoracija, pustni čas, skupna srečanja s starši).


15

Delovni sestanki pomočnikov vzgojiteljev potekajo na nivoju posameznih enot

vsakih štirinajst dni in so namenjeni obveščanju in načrtovanju. Pomočniki vzgojiteljev

obravnavajo aktualne teme, načrtujejo dejavnosti v okviru njihovega dela.

Kolegij je delovni sestanek vseh, ki so zaposleni na upravi. Skliče ga ravnateljica,

prisotni pa so še: pomočnica ravnateljice, tajnica VIZ, računovodja, knjigovodja, vodja

ZHR in prehrane in svetovalna delavka. Vsebine se navezujejo na morebitne trenutne

težave, ki so povezane z organizacijo in gospodarjenjem vrtca kot zavoda.


16

5 EMPIRIČNI DEL

5.1 Problem, namen

V diplomski nalogi bomo analizirali komunikacijo med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica.

Z navedenim problemom se zaposleni srečujejo vsak dan. Pomanjkanje komunikacijskih

veščin se vsakodnevno pojavlja na različnih nivojih komunikacije, predvsem na relacijah

vzgojitelj – vzgojitelj in vzgojitelj – drugi zaposleni v vrtcu.

Problem komunikacije je bil v preteklosti na različnih področjih že analiziran.

Osredotočili se bomo na komunikacijo v Vrtcu Škofljica, ki pa v preteklosti še ni bila

izpostavljena. Cilj je ugotoviti stopnjo in način komunikacije med zaposlenimi in jim po

opravljeni analizi posredovati tudi povratne informacije. V empatičnih medsebojnih

odnosih med zaposlenimi se odraža usposobljenost zaposlenih oz. veščine pri verbalni

in neverbalni komunikaciji, to omogoča razumevanje navodil in nalog v delovnem

procesu ter pripomore k izboljšanju medosebnih odnosov in pozitivni delovni klimi v

kolektivu.

5.2 Raziskovalna vprašanja

Na podlagi prepoznavanja odnosov med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica, njihovega

sodelovanja in komunikacije smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja:

- Ali vrsta in način komunikacije vplivata na sodelovanje med zaposlenimi?

- Kateri dejavniki ovirajo komunikacijo med zaposlenimi?

- Kako je komunikacija na relaciji med zaposlenimi prilagojena posamezniku?

S pomočjo vprašalnika, ki smo ga delili med zaposlene, nas je zanimalo tudi, kakšne

so izkušnje zaposlenih iz prakse in njihove komunikacijske veščine v različnih situacijah.

Zanimalo nas je, kaj pri njihovi komunikaciji predstavlja in sproža konflikte in ovire.

5.3 Metode raziskovanja

Diplomska naloga je delo kvalitativnega in kombiniranega metodološkega pristopa

z deskriptivno analizo podatkov. Vzpostavljen je bil anketni vprašalnik, ki je zajemal 19

vprašanj. Prva tri so zajemala demografske značilnosti anketirancev, ostalih 16 vprašanj

pa se je navezovalo na komunikacijo zaposlenih, konflikte v njihovi komunikaciji,

osebnostne značilnosti in njihova mnenja, ki vplivajo na komunikacijo.

5.4 Udeleženci

Raziskava vključuje vzorec vseh zaposlenih v Vrtcu Škofljica. Povezavo na anketni

vprašalnik smo prek e-Asistenta posredovali vsem zaposlenim na vseh delovnih mestih

v Vrtcu Škofljica. Število zaposlenih je 78, njihova starost pa znaša od 22 do 60 let.


17

5.5 Pripomočki

Za zaposlene smo pripravili vprašalnik, ki smo ga izvedli s spletnim programom,

namenjenim izvajanju anket. Zaposlene smo o temi anketnega vprašalnika predhodno

seznanili. Anketni vprašalnik je bil objavljen prek spletne strani https://www.1ka.si/.

Analiza odgovorov je bila opravljena s pomočjo spletnega programa, v katerem se

je anketa izvajala, in je s pomočjo programa Excel prikazana v obliki preglednic.

Povezava za reševanje ankete je bila dostopna v obdobju od 5. do 14. 3. 2018. V tem

obdobju je anketo v celoti rešilo 47 anketirancev, 18 anketirancev ankete ni rešilo, vendar

ne v celoti ali pa je bila rešena neustrezno. V analizo so zajeti odgovori anketirancev, ki

so anketo rešili v celoti. Rezultate analize bomo predstavili vsem zaposlenim in bodo

služili kot osnova in smernice za kakovostnejšo komunikacijo med zaposlenimi v

prihodnosti.


18

6 ANALIZA REZULTATOV

Po podatkih je povezavo na nagovor ankete odprlo 66 anketirancev, kljub temu pa

jo je v celoti rešilo 47 oseb. Povezava na anketni vprašalnik je bila poslana vsem

zaposlenim, to je 78 osebam. Manjšemu številu rešenih anket lahko pripišemo

nezainteresiranost, bolniško odsotnost, nezanimanje in tehnološko nepismenost

nekaterih zaposlenih. Anketni vprašalnik zajema več različnih oblik vprašanj, s katerimi

bomo odgovorili na raziskovalna vprašanja.

Uvodna vprašanja se nanašajo na demografske značilnosti anketirancev, to so spol

in starost ter delovno mesto. To nam predstavlja splošno populacijo anketirancev. Sledila

so vprašanja o komunikaciji s sodelavci, med sodelavci, vrste in načini komunikacije o

morebitnih motnjah, ki nastanejo v komunikaciji, in o odnosih med sodelavci.

Pri anketi je sodelovalo 47 zaposlenih v Vrtcu Škofljica. 98 % anketirancev

predstavlja ženski, to je 45 oseb, in le 2 % predstavljata moški spol. Anketiranci so izbirali

med štirimi starostnimi skupinami, in sicer do 30 let, 31–40 let, 41–50 let in 51 let ali več.

Največ anketirancev (38 %) spada v skupino 41–50 let . Sledi odgovor do 30 let, na

katerega je odgovorilo 25 %, to je 12 oseb. Odgovor 51 let ali več je izbralo 19 %, najmanj

oseb se uvršča v skupino 31–40 let. Povprečje vseh odgovorov znaša 2,5, torej je

povprečna starost zaposlenih v Vrtcu Škofljica 40 let.

Slika 3: Delovno mesto

Slika 3 prikazuje število odgovorov o delovnem mestu zaposlenih v Vrtcu Škofljica.

Največ zaposlenih, to je 79 %, se uvršča v skupino »strokovni delavec (ravnatelj,

pomočnik ravnatelja, vzgojitelj predšolskih otrok, pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok,

0 % 10 %20 %30 %40 %50 %60 %70 %80 %90 %

Strokovni delavec (ravnatelj, pomočnik ravnatelja,vzgojitelj predšolskih otrok, pomočnik vzgojiteljapredšolskih otrok, svetovalni delavec, vzgojitelj…

Tehnični delavec (kuhar, pomočnik kuharja, perica,gospodinja, čistilka, hišnik)

Administrativno-računovodski delavec(računovodja, knjigovodja, tajnik VIZ)

Spremljevalec - asistent

Števio odgovori v %

Mo

žni o

dg

ovo

ri


19

svetovalni delavec, vzgojitelj za DSP, vodja ZHR in prehrane)«, to je 37 oseb. Odgovor

je pričakovan in smiselno predstavlja večino zaposlenih glede na dejavnost Vrtca

Škofljica. Odgovor »tehnični delavec (kuhar, pomočnik kuharja, perica, gospodinja,

čistilka, hišnik)« je podalo 13 %, »administrativno-računovodski delavec (računovodja,

knjigovodja, tajnik VIZ)« 3 %, »spremljevalec – asistent« pa 5 % anketiranih.

Slika 4: Na kakšen način najpogosteje komunicirate s sodelavci?

Slika 4 prikazuje tri možne odgovore, ki se nanašajo na način najpogostejše

komunikacije med sodelavci. »Osebno« je odgovorilo 42 oseb, to je 89 % anketirancev.

Odgovor je pričakovan glede na okoliščine, v katerih zavod deluje, saj je osebna

komunikacija najpogostejša in tudi najpomembnejša. Sledi odgovor »po e-pošti« s 7 %,

ki predstavlja razmeroma nizek odstotek. Velika količina informacij v zavodu Škofljica je

namreč posredovana tudi prek portala e-Asistent, ki omogoča komunikacijo po e-pošti.

Sledi odgovor »po telefonu«, ki predstavlja 4 %. Rezultati so pričakovani, saj se

telefonska komunikacija uporablja redkeje, zgolj za nujne potrebe obveščanja

zaposlenih.

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %

Osebno

Po e-pošti

Po telefonu

Število odgovorov v %

Mo

žni o

dg

ovo

ri


20

Slika 5: Kakšna je po vašem mnenju komunikacija med sodelavci?

Slika 5 predstavlja oceno komunikacije po mnenju sodelavcev. Zaposleni so

komunikacijo ocenjevali s pomočjo lestvice od ena – zelo dobro – do štiri – slabo. Da je

komunikacija v Vrtcu Škofljica dobra, je odgovorilo 46 %, kar predstavlja 22 oseb.

Rezultat je pričakovan, saj menimo, da zaposleni v vrtcu dobro komunicirajo. Odgovor

»zadovoljiva« je označilo 40 %, kar predstavlja 19 oseb. Mnenje, da je komunikacija zelo

dobra, je podalo 8 %, to so štiri osebe. Rezultat je nizek, saj je bilo pričakovano, da večji

odstotek zaposlenih zelo dobro komunicira. Razlagamo si lahko, da je komunikacija s

starši boljša oz. bolj primerna kot komunikacija med sodelavci, zaposlenimi. Slabo

komunikacijo je ocenilo 6 % zaposlenih. Aritmetična sredina vseh odgovorov znaša 2,4

in je nizka. Prikazuje, da anketiranci komunikacijo ocenjujejo kot dobro oz. zadovoljivo.

Morebitna nestrinjanja do sedaj niso izstopala, zato so bila pričakovanja višja.

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

45 %

50 %

1 zelo dobra 2 dobra 3 zadovoljiva 4 slaba

Šte

vilo

od

go

voro

v v

%

Komunikacija med sodelavci

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

100 %

Da Ne Ne vem

Šte

vilo

od

go

voro

v v

%

Možni odgovori


21

Slika 6: Ali menite, da ustrezna komunikacija povečuje delovno motivacijo?

Slika 6 prikazuje mnenje o ustreznosti komunikacije in tudi posledično povečanje

delovne motivacije. Anketiranci so izbirali med tremi odgovori, »da«, »ne« in »ne vem«.

Po pričakovanju se je največ, kar 94 % vprašanih, opredelilo z odgovorom »da«.

Ustrezna komunikacija omogoča sodelovanje z in med zaposlenimi. V kolikor so

medsebojni odnosi dobri, lahko zaposleni deluje kar se da dobro, v okviru svojih

najboljših zmožnosti. Na ta način se poveča motivacija zaposlenih, kar se odraža tudi v

organizacijski klimi. V nasprotju s tem sta le 2 % vprašanih odgovorila z »ne«. S slike

lahko razberemo pričakovane rezultate, saj se vedno najdejo izjeme, ki s svojo

neustrezno komunikacijo motivacijo tudi znižujejo.

Slika 7: Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu, in

katera uporabljate?

Slika 7 predstavlja odgovore na vprašanje o tem, ali zaposleni poznajo našteta

komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v vrtcu. Največ zaposlenih, in sicer 98 %, pozna

internet in le 2 % ne, kar predstavlja eno osebo. Rezultati so pričakovani, saj je uporaba

komunikacijskih sredstev v današnjem času že pogosta in nujna. Tudi e-pošto pozna 98

% zaposlenih in 2 % ne. Sklepamo, da so anketiranci odgovorili enako v prvem in drugem

primeru. Oglasno desko pozna 96 %, to je 45 zaposlenih. Ne pozna je 4 %, to sta dva

zaposlena. V večjem delu se z odgovori strinjamo, preseneti nas, da štiri osebe ne

poznajo oglasne deske, saj so bili o njeni uporabi obveščeni in seznanjeni vsi zaposleni.

Zgodi pa se, da posamezniki ne poznajo ali nimajo možnosti uporabe komunikacijskih

orodij.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

internet e-pošta oglasna deska

Šte

vilo

od

go

voro

v v

%

Možni odgovori

Poznam

Ne poznam


22

Slika 8: Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu, in

katera uporabljate?

Slika 8 prikazuje tri možne odgovore, s katerimi so zaposleni v Vrtcu Škofljica

opredelili, katera komunikacijska orodja uporabljajo. Odgovor e-pošta je podalo 43

zaposlenih, to je 96 %, kar je pričakovano, saj se uporablja za množično obveščanje.

Internet uporablja 39 zaposlenih, kar je 89 % in je malo glede na njegovo razširjeno

uporabo. Oglasno desko uporablja 38 zaposlenih, kar je 84 %. Ta podatek nam omogoča

vpogled v uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in način informiranja v Vrtcu

Škofljica. Način komunikacije po e-pošti je najbolj učinkovit in ga uporablja večina.

Slika 9: Kaj po vašem mnenju najpogosteje privede do slabe komunikacije?

Slika 9 prikazuje štiri možne odgovore o tem, kaj najpogosteje privede do slabe

komunikacije. 66 % zaposlenih, to je 31 anketirancev, je mnenja, da do slabe

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

internet e-pošta oglasna deska

Šte

vilo

od

go

voro

v v

%

Možni odgovori

Uporabljam

Ne uporabljam

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

Pomanjkanje znanja okomuniciranju

Neustrezna orodja komuniciranja

Slabi medsebojni odnosi

Drugo

Število odgovorv v %

Mo

žni o

dg

ovo

ri


23

komunikacije privedejo slabi medsebojni odnosi. Odgovor ni pričakovan, saj smo menili,

da večji problem predstavlja pomanjkanje znanja o komuniciranju. To je tudi drugi

najpogostejši odgovor, na katerega je odgovorilo devet zaposlenih, to je 19 %. Odgovor

o neustreznem orodju komuniciranja je izbralo 6 % zaposlenih. Aritmetična sredina je

2,6, kar lahko opredelimo, da komunikacija zaradi drugih motenj ni na zavidljivi ravni. Pri

možnosti »drugo« so zaposleni navedli več odgovorov, in sicer: do slabe komunikacije

pride zaradi osebnostne značilnosti posameznika, zaradi neurejenih razmer in odnosov

med posamezniki, zaradi neposlušanja, nespoštovanja drugih mnenj in zaradi časovne

stiske in nerazumevanja. Takega mnenja je 9 % zaposlenih.

Slika 10: Prek katerega načina – medija največkrat prejmete pomembne informacije?

S Slike 10 je razvidno, s katerim načinom – medijem zaposleni v Vrtcu Škofljica

največkrat prejmejo pomembne informacije. Največ, 46 % anketirancev, pridobi ustrezne

podatke po e-pošti, kar je pričakovano, saj je, kot že omenjeno, to najpogosteje

uporabljen pristop. Sledi odgovor od vodje/nadrejenega s 44 %. Rezultati so pričakovani,

saj se nadrejeni trudijo za ustrezno in pogosto komunikacijo z ostalimi zaposlenimi na

vseh ravneh. Z interneta dobi informacije le 4 % zaposlenih. V Vrtcu Škofljica zaposleni

uporabljajo e-Asistenta in je dokaz, da so pravočasno obveščeni o vsem dogajanju v

zavodu. Tudi organizacijske vodje pravočasno in dosledno prenašajo informacije do

vseh ostalih zaposlenih. Odgovor s 6 % je »drugo« in predstavlja informacije, ki jih

zaposleni dobijo prek e-Asistenta in od sodelavcev.

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 %

Z oglasne deske

Z interneta

Od vodje/nadrejenega

Po e-pošti

Drugo


Mo

žni o

dg

ovo

ri


24

Slika 11: Kaj bi izboljšali pri komunikaciji na delovnem mestu?

Slika 11 z vprašanjem »Kaj bi izboljšali pri komunikaciji na delovnem mestu?«

predstavlja ključno in pomembno informacijo za zavod Vrtec Škofljica. Odgovor je

pričakovan, ker pri redni komunikaciji to zaznavamo redno, ne glede na delovno mesto

zaposlenih. Največ anketirancev je odgovorilo »odnose na delovnem mestu«, in sicer

48 % zaposlenih, kar predstavlja 22 anketirancev. Za odgovor »odnos vodja – ostali

zaposleni« se je odločilo 22 %, to je 10 anketirancev. Odgovor »ničesar ni treba

izboljšati, ker je komunikacija v redu« je podalo 15 %, to je sedem zaposlenih. Odgovor

»izboljšal/-a bi metode obveščanja (sestanki, osebni stik)« je podalo 11 %, tj. pet

anketirancev. Pod »drugo« pa so zaposleni izpostavili odnos vodje enote – ostali

zaposleni in odnos tehnični – strokovni kader. To so izpostavili 4 % oz. dva zaposlena.

Rezultati nam sami ponujajo potrebo po dobrih odnosih med zaposlenimi. Zaposlenim

bomo predali to informacijo in poiskali rešitev za dobro sodelovanje.

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %

Odnose med zaposlenimi

Izboljšal/-a bi metode obveščanja(sestanki, osebni stik)

Odnos vodja – ostali zaposleni

Drugo

Ničesar ni treba izboljšati, ker jekomunikacija v redu


Mo

žni o

dg

ovo

ri

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 %

Nestrokovnost

Nejasno izražanje

Preobčutljivo reagiranje

Ne prihaja do motenj

Drugo


Mo

žni o

dg

ovo

ri


25

Slika 12: Do katerih motenj največkrat prihaja pri komuniciranju med sodelavci?

Slika 12 nam prikazuje odgovore na vprašanje »Do katerih motenj prihaja pri

komuniciranju med sodelavci?« Najbolj, z 58 %, kar predstavlja 28 oseb, izstopa odgovor

»preobčutljivo reagiranje«. Odgovor je pričakovan glede na to, da v Vrtcu Škofljica

prevladuje ženska populacija. Odgovor »nestrokovnost« je izražen v 15 %, ravno tako

odgovor »nejasno izražanje«. Odgovor je pričakovan, saj smo nejasno izražanje s strani

zaposlenih v nekaterih primerih že zaznali. Le 4 % zaposlenih menijo, da »ne prihaja do

motenj«. Postavlja se vprašanje, kakšna je preobčutljivost med zaposlenimi v Vrtcu

Škofljica in kako je z njihovim odnosom do empatije in sočutja. Možnost »drugo« je

označilo 8 % anketirancev z naslednjimi odgovori: največkrat prihaja do motenj pri

komuniciranju med sodelavci zaradi neosredotočenosti za rešitev problema, osebne

prizadetosti, pokvarjenega telefona in informacije v drugi obliki, širjenja laži, obračanja

besed in neposlušanja.

Slika 13: Ali menite, da bi bili odnosi med sodelavci lahko boljši?

Slika 13 zelo očitno predstavlja potrebo po boljših odnosih med sodelavci. Kar 94 %

anketirancev se je opredelilo za odgovor »da«, to je 47 oseb. Le dve osebi navajata

odgovor »ne vem«. Zaposleni so mnenja, da bi bili odnosi med sodelavci lahko boljši. Že

pripravljenost za izboljšave predstavlja pozitiven pristop k spremembam.

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

100 %

Da Ne Ne vem

Šte

vilo

od

go

voro

v v

%

Možni odgovori


26

Slika 14: Ali si sodelavci med seboj pomagate?

Slika 14 prikazuje odgovor na vprašanje, ali si sodelavci med seboj pomagajo.

Večina, to je 79 %, jih meni, da si pomagajo le nekateri sodelavci. To mnenje ima 37

anketirancev, ostalih 10, to je 11 %, pa je odgovorilo »pomagamo si vsi sodelavci med

seboj«. To nam prikazuje, da se odnosi med zaposlenimi razlikujejo in so pri nekaterih

boljši kot pri drugih. Trditve »si ne pomagamo« ni označil nihče, s čimer se strinjamo, saj

medsebojno sodelovanje spodbujamo. Splošno mnenje v zavodu je, da si v večini

pomagajo le nekateri sodelavci, sicer pa vsi med seboj. V nekaterih primerih smo v

zavodu izvedli akcijo pomoči za sodelavce zaradi različnih osebnih situacij.

Slika 15: Ali odnosi med sodelavci vplivajo na vašo delovno motivacijo?

Slika 15 je pokazatelj odnosov med sodelavci, ki vplivajo na delovno motivacijo.

81 % zaposlenih, to je 37 ljudi, je odgovorilo z »da«, ostalih 19 % je odgovorilo z »ne«.

Večina zaposlenih je pri svojem delu samostojna, kar onemogoča vpliv odnosov na

delovno motivacijo. Kljub temu je delo v vrtcu v veliki meri odvisno od dobrega

sodelovanja. V različnih primerih, npr. v razmerju vzgojitelj – pomočnik vzgojitelja in oba

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Pomagajo si le nekateri sodelavci

Pomagamo si vsi sodelavci medseboj

Si ne pomagamo


Mo

žni o

dg

ovo

ri

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

Da. Ne.

Šte

vilo

od

go

voro

v v

%

Možni odgovori


27

v odnosu s spremljevalcem – asistentom, strokovni delavec – tehnični delavec, ravnatelj

– ostali zaposleni, je to pomembno.

Slika 16: Ali se s sodelavci pogovarjate o svojih osebnih stvareh?

Slika 16 nam v 84 % ponuja odgovor »o svojih osebnih stvareh se lahko pogovarjam

le z nekaterimi sodelavci«. Trditev »o svojih osebnih stvareh se ne pogovarjam z

nobenim od sodelavcev« je podalo le 9 % anketirancev. S tem odgovorom se v večini

strinjamo. Ohranjanje zasebnosti na delovnem mestu je pomembno, vendar v meri, ki

ne vzpostavlja zaprtosti oz. ne željo po komunikaciji, sodelovanju. Ravno tako je trditev

»o svojih osebnih stvareh se lahko pogovarjam z večino sodelavcev« označilo 7 %, kar

predstavlja tri anketirance. V človeški naravi je, da si vsi med seboj ne zaupamo in tudi

ne pomagamo, saj so nam nekatere osebe bližje kot druge. V krogu sodelavcev si je

večina našla zaupnike, kljub temu so nekateri pozorni, katere stvari lahko komu zaupajo

in katere ne.

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

O svojih osebnih stvareh se lahkopogovarjam z večino sodelavcev.

O svojih osebnih stvareh se lahkopogovarjam le z nekaterimi od

sodelavcev.

O svojih osebnih stvareh se nepogovarjam z nobenim od sodelavcev.


Mo

žni o

dg

ovo

ri


28

Slika 17: Katere od naštetih lastnosti najbolj cenite pri sodelavcih?

S pomočjo petstopenjske lestvice od ena – sploh ne cenim – do pet zelo cenim – so

anketiranci ocenjevali pomen sedmih lastnosti, ki jih najbolj cenijo pri sodelavcih.

Ocenjevali so lastnosti prijaznost, korektnost, delavnost, pomoč pri delu, iskrenost,

prizadevnost, odkritost (Slika 17).

Odkritost, korektnost in iskrenost je največ anketirancev ocenilo z oceno »zelo

cenim«. Po oceni lahko sklepamo, da imajo zaposleni radi in cenijo sodelavce, ki so

odkriti, iskreni in korektni. To nam prikazujejo tudi aritmetične sredine teh odgovorov, ki

znašajo pri korektnosti in iskrenosti 4,7, pri odkritosti pa 4,8. Aritmetična sredina je v teh

primerih tudi visoka in je ključna za dobro sodelovanje med zaposlenimi. Cenijo tudi

prijaznost, pomoč pri delu, delavnost in prizadevnost, vendar v manjših odstotkih kot že

tri prej naštete lastnosti. Aritmetična sredina posameznih lastnosti, kot je prijaznost,

znaša 4,5. Aritmetična sredina delavnosti, pomoči pri delu in prizadevnosti znaša 4,4. Iz

tega sklepamo, da prijaznost še vedno prevladuje in, kot znano, ne šteje nič, v kolikor se

je poslužujemo. Vse naštete lastnosti imajo visoko aritmetično sredino in zaposlenim

pomenijo veliko.

Večina odgovorov se nahaja na desni strani grafa na Sliki 17, kjer prevladujejo tudi

višje ocene. To nam pove, da so vse omenjene lastnosti dokaj cenjene oz. pomembne,

ne le v Vrtcu Škofljica, temveč tudi na splošno.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

1 sploh ne cenim 2 malo cenim 3 cenim 4 precej cenim 5 zelo cenim

Šte

vilo

odg

ovoro

v v

%

Možni odgovori

prijaznost korektnost delavnost pomoč pri delu iskrenost prizadevnost odkritost


29

Slika 18: Katere od naštetih lastnosti vas pri sodelavcih najbolj motijo?

Slika 18 prikazuje mnenje anketirancev o petih lastnostih, ki najbolj motijo

sodelavce. Sodelujoči so imeli možnost oceniti lastnosti na lestvici od ena – sploh me ne

moti – do pet – zelo me moti. Anketiranci so ocenjevali med lastnostmi nesodelovanje,

neorganiziranost, nespoštovanje, zahrbtnost in nekorektnost.

Pod »zelo me moti« so bile najpogosteje ocenjene lastnosti zahrbtnost,

nespoštovanje in nekorektnost. Vse tri lastnosti, ki izstopajo, so pričakovane, saj je tak

odnos pričakovan med zaposlenimi in večina zaposlenih to tudi glasno izrazi. To utemelji

tudi aritmetična sredina lastnosti zahrbtnost, ki znaša 4,6 in je visoka. Odgovor ni

pričakovan, saj naše mnenje in izkušnje z zaposlenimi niso izhajali iz zahrbtnosti. Sledita

ji nespoštovanje, katere aritmetična sredina znaša 4,5, in nekorektnost z isto vrednostjo

aritmetične sredine. Tudi ti dve lastnosti sta pričakovani in sta realen pokazatelj odnosov

v Vrtcu Škofljica.

Neorganiziranost z aritmetično sredino 3,5 in nesodelovanje z aritmetično sredino

3,9 sta lastnosti z nižjima aritmetičnima sredinama. Neorganiziranost je ocenjena

relativno visoko, celo malo višje od pričakovanega. Presenetila nas je vrednost odgovora

nesodelovanje, katerega povprečna vrednost vseh odgovorov znaša skoraj 4. Res je, da

je delo zaposlenih samostojno, kljub temu pa je pomembno tudi sodelovanje na relaciji

vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1 sploh me nemoti

2 malo me moti 3 me moti 4 precej me moti 5 zelo me moti

Šte

vilo

odg

ovoro

v v

%

Možni odgovori

nesodelovanje neorganiziranost nespoštovanje zahrbtnost nekorektnost


30

Slika 19: Ali se sodelavci družite izven delovnega časa?

S Slike 19 so razvidni odgovori na vprašanje, ali se sodelavci družijo izven

delovnega časa. Občasno je odgovorilo največ, 62 % oz. 29 anketirancev. Rezultat nam

pove, da se večina zaposlenih občasno druži tudi izven delovnega časa, kar je

nepričakovano glede na prejšnje odgovore. 27 % anketirancev je odgovorilo z »ne«, kar

pomeni, da se 13 zaposlenih ne druži s sodelavci izven delovnega časa. Pri negativnem

odgovoru je bilo pričakovati večji odstotek odgovorov. Le 11 % zaposlenih je odgovorilo,

da se družijo izven delovnega časa. Podatki nam omogočajo vpogled v odnos med

zaposlenimi. Večina zaposlenih vzdržuje stike s sodelavci tudi izven Vrtca Škofljica, saj

večini ustrezajo tudi neformalna, kolegialna srečanja.

Slika 20: Kako ocenjujete medosebne odnose s sodelavci?

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

Da. Ne. Občasno.

Šte

vilo

od

go

voro

v v

%

Možni odgovori

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

1 zelo dobro 2 dobro 3 ne preveč dobro 4 slabo

Šte

vilo

od

go

voro

v v

%

Možni odgovori


31

Slika 20 prikazuje štiri možne odgovore. Na odgovor »dobro« je odgovorilo 74 %

anketirancev, kar nam pove, da je večina zaposlenih ocenila, da imajo dobre odnose s

sodelavci. Aritmetična sredina znaša 2,0. Odgovor je pričakovan. Na odgovor »zelo

dobro« je odgovorilo 15 % anketirancev, kar je pod pričakovanji, saj je nerealno, da bi

se vsi razumeli zelo dobro tudi sicer v življenju in odnosih z drugimi, ne le s sodelavci.

»Ne preveč dobro« je odgovorilo 11 % sodelujočih. Podatek nam tudi pove, da zaposleni

odnose med sabo ocenjujejo kot dobre. Na odgovor »slabo« ni odgovoril nihče. Torej

nihče od zaposlenih ne meni, da so odnosi med njimi lahko taki, da bi jih ocenili kot slabe.

Slika 21: Kateri od naštetih dejavnikov največkrat vplivajo na konflikte med vami in

sodelavci?

Slika 21 prikazuje odgovore na lestvici ena – sploh ne vpliva – do pet – zelo vpliva.

Anketiranci so odgovarjali na vprašanje, kateri od naštetih dejavnikov največkrat vplivajo

na konflikte med njimi in sodelavci. Imeli so možnost izbirati med naslednjimi odgovori:

slabi medsebojni odnosi, nepravilna razporeditev dela, nedisciplina, neobveščenost,

slaba plača in slaba organizacija dela. Anketiranci so mnenja, da imajo največji vpliv na

konflikte slabi medsebojni odnosi. Kar 22 jih meni, da zelo vplivajo na odnose,

aritmetična sredina odgovora pa znaša 4,2 in je med vsemi odgovori najvišja. Sledi

odgovor »neobveščenost«, katerega aritmetična sredina znaša 3,6. Povprečje vseh

odgovorov je visoko in predvsem nepričakovano. V Vrtcu Škofljica je s pomočjo e-

Asistenta kot tudi osebno vedno poskrbljeno za ustrezen pretok informacij. Iz tega lahko

tudi sklepamo, da imajo nekateri zaposleni odpor pri uporabi ustrezne tehnologije ali pa

se na posredovane informacije ne odzivajo primerno, jih ignorirajo.

0 5 10 15 20 25

1 sploh nevpliva

2 ne vpliva

3 delno vpliva

4 vpliva

5 zelo vpliva

Števio odgovorov v %

Mož

ni o

dgov

ori

slabi medsebojni odnosi neobveščenostnepravilna razporeditev dela slaba plačanedisciplina slaba organizacija dela


32

Pri odgovorih »nepravilna razporeditev dela«, »nedisciplina« in »slaba organizacija

dela« znaša povprečje vseh odgovorov 3,5. Iz vseh treh odgovorov lahko sklepamo, da

zaposleni v Vrtcu Škofljica ne znajo ustrezno organizirati svojega dela, kar negativno

vpliva na sodelovanje z ostalimi zaposlenimi. Številka je razmeroma visoka in nas je

presenetila. Na področju nepravilne razporeditve dela so možne spremembe z ustrezno

komunikacijo zaposlenih, menjavami zaposlenih na delovnih mestih in ostalimi dogovori.

Najnižje povprečje odgovorov znaša 2,8 pri izbiri »slaba plača«. Finančni vidik je

pomemben v življenju posameznika, na področju zaposlenih v vrtcu pa se med

pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok pojavlja razkorak

v plačilu. Vendar določitev plače ni v rokah ravnatelja, ampak je določena na podlagi

zakona.


33

7 RAZPRAVA IN EVALVACIJA

Zaposleni so odgovarjali na vprašalnik o komunikaciji, in sicer kako komunikacija

vpliva na zaposlene, kateri dejavniki ovirajo komunikacijo med njimi in kako je

komunikacija prilagojena posamezniku.

Uvodna vprašanja nam podajo odgovore o demografskih značilnostih zaposlenih.

Večina zaposlenih v Vrtcu Škofljica je predstavnic ženskega spola, kar je glede na naše

poznavanje zaposlitvene strukture pričakovano. Povprečna starost zaposlenih v Vrtcu

Škofljica je 40 let.

Anketni vprašalnik je izpolnilo največ strokovnih delavcev, to je pričakovano, saj jih

je tudi sicer največ zaposlenih na teh delovnih mestih, takšna tudi struktura zaposlenih.

Pričakovana je bila večja aktivnost sodelovanja s strani tehničnih delavcev, saj je druga

največja skupina zaposlenih v Vrtcu Škofljica. Problematika, ki je pričakovana in se pri

njih pojavi, je nepoznavanje ustrezne tehnološke opreme.

Raziskovalno vprašanje 1: »Ali vrsta in način komunikacije vplivata na sodelovanje

med zaposlenimi?«

Odgovor je pritrdilen, saj lahko oboje zelo vpliva na sodelovanje. Zaposleni med

seboj najpogosteje komunicirajo osebno, kar se v vrtcu tudi spodbuja. Na to vprašanje

je odgovorilo največ anketirancev, kar 89 %. Osebna komunikacija je boljša in se je

poslužuje večje število posameznikov, saj sogovorniku najlažje sledimo z gledanjem v

oči in opazujemo njegovo neverbalno komunikacijo. To nam omogoča lažje

prepoznavanje posredovanih sporočil. Komunikacija je v ostalih vprašanjih ocenjena kot

dobra, za kar se je opredelilo 46 % anketirancev, in zadovoljiva. Menimo, da večini

ustreza način komunikacije, vendar bi lahko bila vseeno boljša, saj možnosti za napredek

vedno obstajajo. Tehnični delavci so v Vrtcu Škofljica pogosto vzrok za konfliktne

situacije med njimi samimi in strokovnimi delavci.

Večina zaposlenih je starejših, zato je razumljivo, da jim uporaba tehnologije

predstavlja določene izzive. Dejstvo je tudi, da njihova tehnološka pismenost pri

njihovem delu ni tako zelo pomembna. Posledično je njihova uporaba tehnologije v

praksi tudi izven delovnega časa zelo redka. Tudi za to skupino zaposlenih bi

najverjetneje bilo potrebno izobraževanje o ustrezni uporabi tehnologije v namen

sodelovanja in preprečevanja občutka izključenosti. Večina zaposlenih pozna in tudi

uporablja internet, e-pošto in oglasno desko. V Vrtcu Škofljica je informiranost zelo

dobra. Vsi zaposleni se trudijo za ustrezno organizacijo. Strokovni delavci imajo možnost

dostopa do računalnika in prek pametnih telefonov na delovnem mestu ter tudi od doma.

Na tem področju lahko rečemo, da se je Vrtec Škofljica zavzel in poskrbel za


34

razpoložljivost informacij prek ustreznih tehnologij ter omogočil dostop do njih. To lahko

pohvalimo, saj se proces modernizacije tako izvaja tudi na tem področju. V primeru, da

bi posameznik izrazil dvom in željo po dostopanju do tehnologije, ima vse možnosti in

tudi pripravljenost drugih sodelavcev za pomoč.

Raziskovalno vprašanje 2: »Kateri dejavniki ovirajo komunikacijo med

zaposlenimi?«

Lastnosti, ki so jih navedli anketiranci in ovirajo komunikacijo, so zahrbtnost,

nespoštovanje, nekorektnost in nesodelovanje. Med pogovori s sodelavci je to zaznati,

vendar nihče ne želi posamezniku to sporočiti iz oči v oči. To se samo komentira med

posamezniki, čeprav bi želeli vedeti, če kdo dela kaj narobe.

Izstopa primer napačnega razumevanja istega navodila in neprofesionalno vedenje,

slabši odnosi med zaposlenimi. To se posledično odraža tudi v empatiji zaposlenih. Na

vseh delovnih mestih se pričakuje profesionalen odnos med zaposleni, ki vključuje

medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Ustrezno izobražen kader bi milo rečeno za to

moral poskrbeti, saj to odraža tudi njihove osebnostne značilnosti, delovno sposobnost

sodelovanja. V kolikor je navodilo zaposlenim podano na razumljiv način prek katerega

koli medija, je sporna kakršna koli druga samostojna razlaga. Na tem mestu bi bilo

primerno omeniti nespoštovanje avtoritete oz. uveljavljanje samovolje, kar je

nepričakovano in delno tudi nezaželeno.

Raziskovalno vprašanje 3: »Kako je komunikacija med zaposlenimi prilagojena

posamezniku?«

Več vrst komunikacije omogoča približevanje k zaposlenim. Komunikacija vpliva na

več faktorjev na delovnem mestu. Ustrezna komunikacija zelo povečuje delovno

motivacijo. Dobri ali slabi medsebojni odnosi vplivajo na delovno motivacijo, zato je

ključnega pomena dober sodelavec ali kot rečemo v vrtcu, »dober tim«. Delo najbolje

poteka takrat, kadar oddelek vodi t. i. »dober tim«. Postavlja se vprašanje, kaj se zgodi

v primeru, ko »tim« ne funkcionira in si sodelavca ne ustrezata ter je komunikacija

ovirana zaradi različnih razlogov. Skozi dober odnos si sodelavci zaupajo tudi osebne

stvari in lahko pozitivno vplivajo na klimo v oddelku, kar se posledično odraža v odnosu

do otrok v skupini in ostalih sodelavcev. Posledično se tako zaposleni družijo tudi izven

delovnega časa, ni pa nujno. Opažamo, da se sodelavci, ki se razumejo in imajo dober

odnos, ne družijo v prostem času. So primeri, ko se zaposleni družijo z drugimi

zaposlenimi izven delovnega časa, si pa ne želijo takšnega sodelavca v oddelku. Včasih

je dovolj, da se v posamezni enoti vrtca nekoga od zaposlenih zamenja in se posledično

spremeni klima. Sodelavci si ne želijo slabih medsebojnih odnosov, slabe organizacije


35

dela, ki je velikokrat odvisna od organizacijske vodje posamezne enote vrtca, ne želijo

si nediscipline, saj so mnenja, da upoštevajo dogovorjena pravila. Ne morejo pa vplivati

na višino plače, saj je zakonsko določena in zaradi tega smo bili v zadnjem času priča

stavkovnemu valu. V posameznih enotah, kjer je komunikacija med vsemi zaposlenimi

zelo dobra in povečuje njihovo delovno motivacijo, menimo, da je tam to zelo odvisno od

organizacijske vodje in njenih osebnih karakteristik ter sposobnosti mediacije. Zaposleni

ocenjujejo, da prihaja do slabe komunikacije zaradi slabih medsebojnih odnosov, do

katerih prihaja največkrat zaradi preobčutljivega reagiranja. V kolikor se zaposleni tega

celo sami zavedajo, bi bili lahko vir sprememb oni sami. Posledično zaposleni konfliktov

ne rešujejo sproti in na konstruktiven način, s pogovorom in dejstvi, ampak si zadeve po

svoje razlagajo in dojemajo. Nekateri so užaljeni in nepripravljeni rešiti konflikt oz. v

ospredje stopi njihov obrambni mehanizem.

Medsebojne odnose je moč izboljšati z osveščanjem in izobraževanjem zaposlenih

na temo komunikacije in tudi s samozavedanjem, da ljudje delajo na sebi in urijo te

veščine. Odnosi bi lahko bili boljši in si jih tako vodstvo kot zaposleni tudi želijo izboljšati.

Zanimivo je tudi, da si večina med seboj pomaga, in znano je, da je med zaposlenimi kar

nekaj prijateljstev, ki niso samo na službeni, temveč tudi na osebni ravni. Tudi dejstva

dokazujejo, da so v primeru osebne stiske posameznemu zaposlenemu izraženi

empatija in sočutje ter pomoč v različnih oblikah (fizična pomoč, zbiranje prostovoljnih

prispevkov). Tovrstna lastnost je človeška. Večina ljudi premore širok spekter čustev,

zaposleni v tovrstnih zavodih se tega še toliko bolj zavedajo. Posamezni zaposleni

zavedno ali nezavedno delujejo kot mediatorji in tako lahko pozitivno vplivajo na boljšo

klimo. Na področju komunikacije in bontona smo v Vrtcu Škofljica že imeli izobraževanja

za zaposlene, kljub temu menimo, da bi to nekateri zaposleni potrebovali bolj pogosto.

Predavanja so poslušali vsi, nekateri so se pri tem zamislili, drugi so bili le prisotni.

Problem se pojavi pri tistih zaposlenih, ki so mnenja, da vse vedo. Zaposleni si ne

priznajo in ne vidijo svojih napak kljub opozorilom okolice. Nihče od nas ni popoln, vendar

bi se lahko občasno ozrli okrog sebe, saj nam okolica postavlja ogledalo.


36

8 SKLEPNE UGOTOVITVE

Komunikacija v vsakem delovnem okolju je ključnega pomena. Poteka na vseh

ravneh, ločimo verbalno in neverbalno, z njo opazujemo in smo opaženi. Z ustrezno

komunikacijo v okolico sporočamo, kaj smo, kako smo. Včasih je dovolj, da človeka

pogledamo in vemo, v kakšnem stanju je, saj imajo posamezniki zelo očitno neverbalno

izražanje.

Komunikacija, še posebej v izobraževalnih ustanovah, predstavlja nek vzor, saj

ustvarja organizacijsko okolje, ki je lahko uspešno ali pa tudi ne. Vpliva na medsebojne

odnose med zaposlenimi. Na to vplivajo tudi osebnostne značilnosti, način in vrsta

komunikacije. Nekatere lastnosti zaposlenih sodelavci opazijo in cenijo, spet druge ne.

Nekatere zgolj povzročajo dodatne konflikte. To posledično vpliva tudi na medsebojno

pomoč in sodelovanje. V kolikor si zaposleni med seboj pomagajo v službenem okolju,

je pogosto prisotno tudi njihovo druženje v prostem času.

Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti stopnjo in način komunikacije med zaposlenimi

v Vrtcu Škofljica. Komunikacija v obravnavanem vrtcu dnevno poteka med zaposlenimi

na različnih relacijah. Vzroki za neuspešno komunikacijo so različni. Rezultati so

prikazali, da je stopnja komunikacije dobra, kljub temu pa so še možnosti za izboljšave.

Skozi raziskavo smo ugotovili, da je največ težav v komunikaciji med strokovnimi delavci

in tehničnimi delavci. Trenja povzročajo predvsem napačna razumevanja istih stvari in

uveljavljanja svojih pravil. Velik vpliv imajo medsebojni odnosi, motivacija in karakterne

značilnosti zaposlenih. Zaposleni se zaradi različnih razlogov ne poslušajo, so

enostranskega mnenja in sploh ne želijo stika. Večina vedno poudarja, da si želijo dobrih

in prijaznejših odnosov. Posledično tudi vsi s pozitivnim razpoloženjem in dobrim vplivom

na druge raje hodijo na delo. V vseh izobraževalnih ustanovah je med zaposlenimi

pričakovana profesionalna komunikacija, za katero pa se v praksi izkaže, da je

pomanjkljiva. Možnosti za izboljšanje načina komuniciranja so bile zaposlenim že

ponujene v okviru izobraževanj in tudi še bodo v prihodnosti. Nekatere informacije so

zaposleni sprejeli kot zanimivost, drugi v čas za spremembe in delo na sebi. To je

odločitev posameznika.

V diplomski nalogi smo omenili tudi empatijo, ki se pogosto pojavi v povezavi s

komunikacijo. Med zaposlenimi so posamezniki, ki nimajo ali pa niso zmogli razviti

stopnje empatije do te mere, da bi lažje razumeli sodelavca. A ko ne vedo, kako naj se

odzovejo na negativen ali neprimeren način, hitro pride do konflikta. V empatičnih

medsebojnih odnosih med zaposlenimi se odražajo usposobljenost zaposlenih oz.

veščine pri verbalni in neverbalni komunikaciji. To omogoča razumevanje navodil in


37

nalog v delovnem procesu ter pripomore k izboljšanju medosebnih odnosov in pozitivni

delovni klimi v kolektivu. Posamezniki so sposobni ali obvladajo mediacijo in lahko

vplivajo na razrešitev konfliktne situacije. Tako lahko nezavedno vlivamo na pozitivno

delovno klimo in dobre odnose v kolektivu.

Po opravljeni analizi je cilj zaposlenim v Vrtcu Škofljica posredovati tudi povratne

informacije. Na ta način se zaposlenim postavi ogledalo glede njihovega odnosa,

osebnostnih značilnosti in se jih sooči z morebitno problematiko. V interesu zaposlenih

je, da komunikacija poteka tekoče, brez večjih konfliktov in nestrinjanj.


38

9 LITERATURA IN VIRI

Alic, A., Ceric, H. in Habibovic, S. (2015). The connections of empathy and life styles

among Bosnian students. Procedia – social and behavioral science, 205, 457–462.

Bhattacharjee, Y. (2018). Znanost o dobrem in zlu. National geographic, 13(1), 98–125.

Davis, M. (1983). Measuring individual differences in empathy: Evidence for a

multidimensional approach. Journal of Personality and Social Psychology, 44(1),

113-126.

Fabris, A. (2016). Etika komunikacije. Ljubljana: Družina.

Goleman, D. (2001). Čustvena inteligenca na delovnem mestu. Ljubljana: ZMK.

Juul, J. (2017). Empatija, pot do sebe in do drugega. Radovljica: Didakta.

Komunikacija. (2017). Pridobljeno 3. 9. 2017, http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=

sskj_testa&expression=komunikacija&hs=1.

Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med starši ni nemogoče komunicirati. Ljubljana: Misch,

Oblak in Schwarz.

Mandić, T. (1998). Psihologija komunikacije. Ljubljana: Glotta nova. Stepien, K. A. in

Baernstein, A. (2006). Educating for empathy: a review. Journal of general internal

medicine, 21(5), 524–530. Pridobljeno 3. 9. 2017,

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1484804/.

Štemberger, M. (2015). Razvoj empatije v otroštvu: vloga starša. Diplomsko delo. Koper:

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: FDV.

Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medsebojnih odnosov. Ljubljana: FDV.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. (2007). Uradni list RS, št.

16.


39

10 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Spoštovani sodelavci! Za potrebe diplomske naloge, katere vsebina je Komunikacija

med zaposlenimi v Vrtcu Škofljica, vas prosim za sodelovanje v anketi. Anketa vsebuje

18 kratkih vprašanj na tematiko komunikacije med zaposlenimi v vrtcu Škofljica. Vljudno

vabljeni k sodelovanju!

XSPOL - Spol:

Moški

Ženski

XSTAR2a4 - V katero starostno skupino spadate?

do 30 let

31 - 40 let

41 - 50 let

51 let ali več

Q1 - Delovno mesto

Strokovni delavec (ravnatelj, pomočnik ravnatelja, vzgojitelj predšolskih otrok,

pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok, svetovalni delavec, vzgojitelj za DSP, vodja

ZHR in prehrane)

Tehnični delavec (kuhar, pomočnik kuharja, perica, gospodinja, čistilka, hišnik).

Administrativno-računovodski delavec ( računovodja, knjigovodja, tajnik VIZ).

Spremljevalec-asistent.

Q2 - Na kakšen način najpogosteje komunicirate s sodelavci?

osebno

preko e-pošte

po telefonu

Q3 - Kakšna je po vašem mnenju komunikacija med sodelavci?

zelo dobra

dobra

zadovoljiva

slaba


40

Q4 - Ali menite, da ustrezen komunikacija povečuje delovno motivacijo?

Da.

Ne.

Ne vem.

Q5 - Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu

in katera uporabljate? (ustrezno označite)

poznam ne poznam

internet

e-pošta

oglasna deska

Q6 - Ali poznate našteta komunikacijska orodja, ki se uporabljajo v našem vrtcu

in katera uporabljate? (ustrezno označite)

uporabljam ne uporabljam

internet

e-pošta

oglasna deska

Q7 - Kaj po vašem mnenju najpogosteje privede do slabe komunikacije?

pomankanje znanja o komuniciranju

neustrezna orodja komuniciranja

slabi medsebojni odnosi

Drugo:

Q8 - Preko katerega načina – medija največkrat prejmete pomembne informacije?

iz oglasne deske

iz interneta

od vodje/nadrejenega

preko e –pošte

Drugo:

Q9 - Kaj bi izboljšali pri komunikaciji na delovnem mestu? (izberite en odgovor)

odnose med zaposlenimi

izboljšal/a bi metode obveščanja (sestanki, osebni stik)

odnos vodja – ostali zaposleni

drugo:


41

ničesar ni potrebno izboljšati, ker je komunikacija v redu

Q10 - Do katerih motenj največkrat prihaja pri komuniciranju med sodelavci?

nestrokovnost

nejasno izražanje

preobčutljivo reagiranje

ne prihaja do motenj

drugo:

Q11 - Ali menite, da bi bili odnosi med sodelavci lahko boljši?

da

ne

ne vem

Q12 - Ali si sodelavci med seboj pomagate?

pomagajo si le nekateri sodelavci

pomagamo si vsi sodelavci med seboj

sine pomagamo

Q13 - Ali odnosi med sodelavci vplivajo na vašo delovno motivacijo?

da

ne

Q14 - Ali se s sodelavci pogovarjate o svojih osebnih stvareh?

o svojih osebnih stvareh se lahko pogovarjam z večino sodelavcev

o svojih osebnih stvareh se lahko pogovarjam le z nekaterimi od sodelavcev

o svojih osebnih stvareh se ne pogovarjam z nobenim od sodelavcev

Q15 – Katere od naštetih lastnosti najbolj cenite pri sodelavcih? (označite od 1–

5).

1 - sploh

ne cenim

2 - malo

cenim

3 -cenim 4 - precej

cenim

5 - zelo

cenim

prijaznost

korektnost

delavnost

pomoč pri delu

iskrenost


42

1 - sploh

ne cenim

2 - malo

cenim

3 -cenim 4 - precej

cenim

5 - zelo

cenim

prizadevnost

odkritost

Q16 – Katere od spodaj naštetih lastnosti vas pri sodelavcih najbolj motijo?

(označite od 1-5).

1 -sploh

me ne

moti

2 –malo

me moti

3 - me

moti

4 -precej

me moti

5 – zelo

me moti

nesodelovanje

neorganiziranost

nespoštovanje

zahrbtnost

nekorektnost

Q17 - Ali se sodelavci družite izven delovnega časa?

da

ne

občasno

Q18 - Kako ocenjujete medosebne odnose s sodelavci?

zelo dobro

dobro

ne preveč dobro

slabo

Q19 – Kateri od naštetih dejavnikov največkrat vplivajo na konflikte me vami in

sodelavci? (označite od 1-5).

1 - sploh

ne vpliva

2 – ne

vpliva

3 -delno

vpliva

4 - vpliva 5 - zelo

vpliva

slaba organizacija dela

nedisciplina

slaba plača

nepravilna razporeditev dela

neobveščenost

slabi medsebojni odnosi

Viršek Vlasta- diplomska naloga - upr.si»Komuniciranje je življenjski element, v katerega se...

Documents

Transcript of Viršek Vlasta- diplomska naloga - upr.si»Komuniciranje je življenjski element, v katerega se...