UREDITEV SKLADIŠČENJA VHODNEGA BLAGA V PODJETJU … · 2017. 11. 28. · 3.2 Predlog izboljšave...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Katja Auberšek

UREDITEV SKLADIŠČENJA

VHODNEGA BLAGA V PODJETJU

VEPLAS, D.D.

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Celje, september 2012

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Katja Auberšek

UREDITEV SKLADIŠČENJA

VDODNEGA BLAGA V PODJETJU

VEPLAS, D.D.

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Mentor:

izr. prof. dr. Tone Lerher

Somentor:

red. prof. dr. Iztok Potrč

Celje, september 2012

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan/a Katja Auberšek, študent/ka Fakultete za logistiko, Univerze v

Mariboru, univerzitetnega programa Logistika sistemov, z vpisno številko 20016137,

sem avtor/ica diplomskega dela: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju

Veplas, d.d.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala ga. Mateja Dobnik.

V Celju, dne 4. 9. 2012 Podpis avtorice: Katja Auberšek

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Tonetu Lerherju, in somentorju, red. prof. dr.

Iztoku Potrču, za pomoč in napotke pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi

zaposlenim v podjetju Veplas, d.d., za pomoč pri pridobivanju podatkov. Zahvala pa je

namenjena tudi vsem družinskim članom, ki so mi stali ob strani v času študija ter ob

nastajanju diplomskega dela.

UREDITEV SKLADIŠČENJA VHODNEGA BLAGA V PODJETJU VEPLAS,

D.D.

V diplomskem delu smo analizirali skladiščno poslovanje vhodnega blaga podjetja

Veplas, d.d., ki se ukvarja s proizvajanjem kompozitov. Naprej smo predstavili

teoretične osnove in obstoječe stanje skladiščnega poslovanja. Vzroke za neučinkovito

skladiščenje smo poiskali s kritično analizo in zanje na koncu predlagali rešitve.

Osrednji problem v neučinkovitem skladiščenju blaga smo našli v pomanjkanju

skladiščnega prostora, nezadostni uporabi informacijske tehnologije, premalem številu

transportno-skladiščnih sredstev ter v napakah s strani človeškega faktorja. V okviru

diplomskega dela smo predstavili rešitve za navedene probleme. Te so povečanje

prostora za skladiščenje blaga, vpeljava črtne kode za vhodno blago, nakup dodatnih

transportno-skladiščnih sredstev in povečanje organiziranosti skladiščenja z

usposabljanjem zaposlenih. Na koncu smo na podlagi izračunov investicij v prenovo

skladiščenja blaga izdelali stroškovno analizo in investicije ocenili kot pozitivne.

Prenova skladiščnega poslovanja v izbranem podjetju bi omogočila večjo preglednost in

učinkovitost skladiščnega poslovanja ter krajši čas skladiščnih procesov in s tem

povečala ugled podjetja.

KLJUČNE BESEDE: skladiščenje, skladiščni prostor, tehnologija črtne kode, analiza

učinkovitosti.

ARRANGEMENT OF THE STORAGE OF INCOMING GOODS IN THE

COMPANY VEPLAS, D.D.

The purpose of this work is to analyse a company’s incoming goods storage operation.

The said company is Veplas, d. d., which produces composite material. First, we

presented the theoretical framework and the current condition of storage operation. We

discovered the causes of inefficient storing with the help of a critical analysis and

proposed the necessary solutions in the end. The main causes for inefficient storing

consist of insufficient storage space, inadequate use of informational technology, not

enough transportation and storage resources, and human errors. The possible solutions,

presented in this work, involve increasing storage space, implementing barcodes for

incoming goods, purchasing additional transportation and storage resources, and

increasing the storing organization by sufficiently qualifying the employed. In the end,

we performed an analysis of expenses, based on investing in storage renovations, and

marked them as positive. Renovating the storage operation in the aforementioned

company would enable a better inspection and higher efficiency of storage operations,

shorten storage procedures, and improve the company’s reputation.

KEYWORDS: storing, storage space, barcode technology, efficiency analysis.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. v

KAZALO POGLAVIJ

UVOD ............................................................................................................................... 1

Opredelitev področja in opis problema ......................................................................... 1

Namen, cilji in osnovne trditve ..................................................................................... 2

Predstavitev okolja ........................................................................................................ 2

Predpostavke in omejitve .............................................................................................. 3

Metode dela ................................................................................................................... 4

1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE PROIZVODNEGA PODJETJA ...................... 5

1.1 Opredelitev temeljnih skladiščnih procesov ........................................................ 7

1.2 Transportno-skladiščna sredstva ........................................................................ 10

1.3 Informacijska podpora skladiščnemu poslovanju .............................................. 11

1.4 Diskusija ............................................................................................................. 15

2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA PODJETJA

VEPLAS ......................................................................................................................... 16

2.1 Predstavitev skladiščnih prostorov ..................................................................... 16

2.2 Predstavitev transportno-skladiščnih sredstev ................................................... 26

2.3 Opis skladiščnih procesov .................................................................................. 27

2.3.1 Sprejem in uskladiščenje vhodnega blaga ................................................... 28

2.3.2 Komisioniranje in izdaja vhodnega blaga v proizvodnjo ............................ 34

2.3.3 Skladiščenje in odprema končnih produktov .............................................. 39

2.4 Predstavitev obstoječega informacijskega sistema ............................................ 40

2.5 Kritična analiza .................................................................................................. 42

2.6 Diskusija ............................................................................................................. 48

3 PREDLOGI UČINKOVITEJŠEGA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA

PODJETJA VEPLAS ................................................................................................... 49

3.1 Predlog učinkovitejše izrabe skladiščnega prostora ........................................... 49

3.2 Predlog izboljšave notranjega transporta ........................................................... 55

3.3 Predlog vpeljave tehnologije črtne kode ............................................................ 59

3.4 Predlog učinkovitejšega vodenja človeških virov v skladišču ........................... 62

3.5 Analiza učinkovitosti predlaganih rešitev .......................................................... 64

3.5.1 Analiza vpliva vpeljave tehnologije črtne kode za vhodno blago ............... 64

3.5.2 Analiza vpliva ostalih izboljšav ................................................................... 77

3.5.3 Stroškovna analiza ....................................................................................... 78

3.6 Diskusija ............................................................................................................. 86


Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. vi

ZAKLJUČKI ................................................................................................................. 87

Ocena učinkov ............................................................................................................. 87

Pogoji za uvedbo rešitev ............................................................................................. 88

Možnosti nadaljnjega razvoja ..................................................................................... 89

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 90


Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. vii

KAZALO SLIK

Slika 1: Tloris območja podjetja Veplas, d.d. ................................................................. 17

Slika 2: Tloris skladišč .................................................................................................... 19

Slika 3: Tloris skladišča repromateriala ........................................................................ 20

Slika 4: Regal v skladišču repromateriala ...................................................................... 21

Slika 5: Regal v skladišču drobnega blaga ..................................................................... 22

Slika 6: Tloris skladišča drobnega blaga ....................................................................... 23

Slika 7: Skladišče vnetljivih snovi ................................................................................... 24

Slika 8: Tloris skladišča nevarnih snovi ......................................................................... 25

Slika 9: Notranjost šotora ............................................................................................... 26

Slika 10: Prevzemnica blaga .......................................................................................... 29

Slika 11: Primer izpolnjene nalepke za vhodno blago ................................................... 29

Slika 12: Časovni deleži v procesu sprejema vhodnega blaga ....................................... 31

Slika 13: Časovni deleži v procesu uskladiščenja vhodnega blaga ................................ 33

Slika 14: Dokument izdaje repromateriala v proizvodnjo .............................................. 35

Slika 15: Časovni deleži v procesu komisioniranja vhodnega blaga ............................. 37

Slika 16: Časovni deleži v procesu izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo ..................... 38

Slika 17: Primer skladiščenja končnih produktov .......................................................... 40

Slika 18: Primer črtne kode za končne produkte ............................................................ 41

Slika 19: Vzročno-posledični diagram ........................................................................... 43

Slika 20: Primer skladiščnega šotora ............................................................................. 50

Slika 21: Tloris notranjosti novega šotora ..................................................................... 51

Slika 22: Prostor za odlaganje odpadkov ....................................................................... 52

Slika 23: Primer jeklenega nadstreška ........................................................................... 52

Slika 24: Prenovljen prostor za odlaganje odpadkov ..................................................... 53

Slika 25: Tloris prenovljenega skladišča palet in kartonov ........................................... 54

Slika 26: Elektro čelni viličar Jungheinrich EFG 218k 435 DZ .................................... 56

Slika 27: Ročni paletni viličar Jungheinrich AM 22 ...................................................... 57

Slika 28: Industrijski tiskalnik Zebra S4M ..................................................................... 60

Slika 29: Ročni računalnik Honeywell Dolphin 99G ..................................................... 61

Slika 30: Časovni deleži v procesu prenovljenega uskladiščenja vhodnega blaga ........ 66

Slika 31: Časovni deleži prenovljenega procesa uskladiščenja vhodnega blaga ........... 68

Slika 32: Časovni deleži v procesu prenovljenega komisioniranja vhodnega blaga ..... 70


Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. viii

Slika 33: Časovni deleži v procesu prenovljene izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo . 71

Slika 34: Primerjava časovnih deležev v procesu sprejema vhodnega blaga ................ 73

Slika 35: Primerjava časovnih deležev v procesu uskladiščenja vhodnega blaga ......... 74

Slika 36: Primerjava časovnih deležev v procesu komisioniranja vhodnega blaga ....... 75

Slika 37:Primerjava časovnih deležev v procesu izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo 76

KAZALO TABEL

Tabela 1: Karakteristike viličarjev ................................................................................. 27

Tabela 2: Procesna karta sprejema vhodnega blaga ..................................................... 30

Tabela 3: Procesna karta uskladiščenja vhodnega blaga .............................................. 32

Tabela 4: Procesna karta komisioniranja vhodnega blaga ............................................ 36

Tabela 5:Procesna karta izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo .................................... 37

Tabela 6: Karakteristike elektro viličarja Jungheinrich EFG 218k 435 DZ .................. 56

Tabela 7: Procesna karta prenovljenega sprejema vhodnega blaga ............................. 65

Tabela 8: Procesna karta prenovljenega uskladiščenja vhodnega blaga ...................... 67

Tabela 9: Procesna karta prenovljenega komisioniranja vhodnega blaga .................... 69

Tabela 10: Procesna karta prenovljene izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo ............. 70

Tabela 11: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja za sprejem vhodnega

blaga ............................................................................................................................... 72

Tabela 12: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja za uskladiščenja

vhodnega blaga. .............................................................................................................. 73

Tabela 13: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja za komisioniranje

vhodnega blaga. .............................................................................................................. 74

Tabela 14: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja procesa za izdajo

vhodnega blaga v proizvodnjo ........................................................................................ 75

Tabela 15: Ocena celotne investicije .............................................................................. 79

Tabela 16: Dobe koristnosti šotora, nadstreška ter prezračevalne naprave .................. 80

Tabela 17: Dobe koristnosti elektro čelnega viličarja in ročnega paletnega viličarja .. 81

Tabela 18: Dobe koristnosti ročnega terminala, industrijskega tiskalnika in programske

opreme ............................................................................................................................ 82

Tabela 19: Prihranki po procesih ................................................................................... 84

Tabela 20: Letni prihranki .............................................................................................. 84

Tabela 21: Skupni stroški in prihranki ........................................................................... 85


Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. ix

KRATICE

KČ [s] koristen čas

PČ [s] potreben čas

NČ [s] nekoristen čas

s [m] opravljena pot

D [s] zastoj

m2 kvadratni meter

TSS transportno-skladiščno sredstvo

m [kg] teža

km/h kilometer na uro

kg kilogram

mm milimeter

m meter

s sekunda

min minuta

h ura

EUR evropska skupna valuta

EAN standard črtne kode (angl. European Article Number)

UPC standard črtne kode (angl. Universal Product Code)

SSCC zaporedna koda zabojnika (angl. Serial Shipping Container Code)

ITF standard zapisa črtne kode

GS1 globalni sistem standardov

GTIN globalna trgovska številka izdelka (angl. (Global Trade Item Number)

GLN globalna lokacijska številka (angl. Global Location Number)

RFID identifikacija z radijskimi valovi (angl. Radio-frequency identification)

SVS sistem za vodenje skladišč

PIS poslovni informacijski sistem

ERP poslovni informacijski sistem podjetja

WLAN brezžično lokalno omrežje (angl. Wireless LAN)

RF-terminal ročni mobilni računalnik

FIFO prvo blago se prvo uporabi (angl. First in – First out)

AMS [%] stopnja amortizacije

AM amortizacija


Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 1

UVOD

V času velike konkurence med podjetji ta stremijo k racionalizaciji celotnega procesa

poslovanja. Ključno za obstoj podjetja je prilaganje trenutnim in prihodnjim razmeram.

Logistika je danes prisotna skoraj povsod v poslovanju in stremi k optimizaciji vsakega

procesa v podjetju. In tudi skladiščenje je pomembno področje poslovanja vsakega

podjetja, saj je namenjeno premostitvi časovne razlike med proizvodnjo in uporabo

blaga. Pod osnovne naloge skladiščenja se uvrščajo prevzem, uskladiščenje,

komisioniranje in odprema blaga. Pomembna naloga skladiščenja je tudi ohranitev

kakovosti in vodenje zalog blaga. Vse to mora biti organizirano tako, da sta omogočena

nemoteno delovanje proizvodnje in čim večja ekonomičnost, torej čim cenejše izvajanje

zahtev in storitev ter s tem ustvarjanje vrednosti na trgu. Cilj vsakega podjetja je

zagotoviti obstoj in razvoj, kar se lahko doseže samo s hitrostjo, z razvojno

sposobnostjo in s prilagodljivostjo ob maksimalni racionalizaciji in ekonomičnosti.

Opredelitev področja in opis problema

V diplomskem delu bo predmet raziskovanja skladiščno poslovanje vhodnega blaga v

podjetju Veplas, d.d., ki je proizvodno podjetje, ki se ukvarja s proizvajanjem

kompozitov. Skladišče vhodnega blaga, ki je namenjeno oskrbi proizvodnje, zajema

skladiščenje laminiranih kompozitov, ojačitvenih vlaken, smol in kalupov. Na razdalji 5

km ima podjetje dve proizvodnji, v katerih izdelujejo različne izdelke, vendar se kljub

temu dogajanje v obeh proizvodnjah in skladiščih prepleta. Osrednji problem v

neučinkovitem skladiščenju vhodnega blaga smo našli v pomanjkanju skladiščnega

prostora, nezadostni uporabi informacijske tehnologije, premalem številu transportno-

skladiščnih sredstev ter v napakah s strani človeškega faktorja. V okviru diplomskega

dela smo predstavili rešitve za probleme, ki so povečanje prostora za skladiščenje

vhodnega blaga, vpeljava črtne kode za vhodno blago in povečanje organiziranosti

skladiščenja z usposabljanjem zaposlenih ter posodobitev transportno-skladiščnih

sredstev.



Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomskega dela je analizirati obstoječe stanje skladiščnega poslovanja

vhodnega blaga v izbranem podjetju ter na osnovi posnetka obstoječega stanja in

kritične analize predlagati rešitve. Prav tako je namen tudi oceniti učinke izboljšav.

Cilji diplomskega dela so:

teoretična predstavitev skladiščnega poslovanja, temeljnih skladiščnih procesov,

transportno-skladiščnih sredstev in informacijske tehnologije;

predstavitev obstoječega skladiščnega poslovanja s predstavitvijo skladišč, opisom

skladiščnih procesov, transportno-skladiščnih sredstev in informacijske tehnologije;

na podlagi kritične analize poiskati probleme in predlagati rešitve;

analiza učinkovitosti predlaganih rešitev.

Teze oz. osnovne trditve diplomskega dela so:

sistem skladiščenja vhodnega blaga v skladišču ni popolnoma izkoriščen in

učinkovit;

vpeljava tehnologije črtne kode ter ostale izboljšave bi povečale učinkovitost

skladiščnega poslovanja;

predlagane rešitve omogočajo prihranek na času in povečajo produktivnost v

skladišču.

Predstavitev okolja

Veplas, velenjska plastika, d.d., je vodilno slovensko podjetje na področju kompozitnih

materialov, ki se je z visoko kakovostjo izdelkov in z uporabo ter razvojem

najsodobnejših tehnologij utrdilo na zahtevnih trgih Evropske unije. Temelj

Veplasovega poslovanja je predelava kompozitnih materialov, osrednji proizvodni

program pa so izdelki za varovanje in ohranjanje človekovega zdravja (predvsem

medicinske kadi). Veplas je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci jamborjev za

tekmovalno in rekreativno deskanje na vodi. Veplasovi izdelki se odlikujejo po

kakovosti, učinkovitosti in varnosti. Veplasova največja prednost pred konkurenti pa so



okolju prijazna izdelava maloserijskih kompozitnih izdelkov, ki nastopajo v zelo

različnih človekovih dejavnostih: od zabave in rekreacije do transporta in osebne zaščite

(“Veplas predstavitev” [Veplas, d.d.], b. d.).

Veplasovi proizvodi v osnovi temeljijo na laminiranih kompozitih, ki vsebujejo

vezivno-smolni sistem (epoksi, poliester, vinilester …) in ojačitvene materiale (steklena

vlakna, karbon, aramid …) ter so potem procesirani z uporabo lastnih proizvodnih

metod. Družba razvija in proizvaja širok obseg proizvodov, ki ciljajo na panoge

aerospace, obrambo, transport, medicino, navtiko in šport & prosti čas. Lociran v

Velenju, Sloveniji, se Veplas strateško nahaja v SV Sloveniji z namenom zagotavljanja

večje dodane vrednosti proizvodnih procesov in inženirskih rešitev, ki upoštevajo

visoke standarde. Veplas si je skozi leta ustvaril vodilni položaj v regiji na področju

kompozitov, kar potrjuje dolgi spisek partnerjev, ki od Veplasa pričakujejo

zagotavljanje naprednih rešitev. S projektnim pristopom in skupnim razvojnim delom

Veplas nudi inženirske storitve, ki partnerjem prinašajo uspešne rezultate (“Veplas

predstavitev” [Veplas, d.d.], b. d.).

Proizvodi, programi (“Veplas predstavitev” [Veplas, d.d.], b. d.):

nega & zdravje, hidroterapija, specialne kadi in proizvodi;

jambori za jadranje na deski, cevi;

vodne drče, specialna igrala, wellness;

proizvodi za avtomobilsko-navtično-strojegradnjo industrijo in drugo;

aerospace (balistična zaščita, aeronavtika);

proizvodnja orodij (kalupi in šablone), kovinske konstrukcije in izdelki.

Predpostavke in omejitve

V diplomskem delu bodo upoštevane naslednje omejitve:

omejitev na skladiščenje vhodnega blaga;

analiza vpliva vpeljave tehnologije črtne kode za vhodno blago;

omejen dostop do določenih poslovnih podatkov.



V diplomskem delu bodo upoštevane naslednje predpostavke:

v podjetju ni učinkovitega skladiščenja;

podjetje pri skladiščnem poslovanju z vhodnim blagom ne uporablja tehnologije

črtne kode;

vpeljava tehnologije črtne kode bi izboljšala učinkovitost skladiščnega poslovanja in

zmanjšala človeške napake;

učinkovito in urejeno skladiščno poslovanje vpliva na ugled podjetja.

Metode dela

Vsebina diplomskega dela zajema teoretični in praktični del.

Metode, ki jih bomo uporabili pri teoretičnem delu:

metoda deskripcije, s katero bomo opisovali dejstva in teorijo;

metoda kompilacije, v sklopu katere bomo povzemali stališča različnih avtorjev iz

strokovne literature ter pregledali elektronske vire;

metoda klasifikacije, s katero bomo definirali pojme.

Metode, ki jih bomo uporabili pri praktičnem delu:

metoda sinteze, razčlenjevali bomo ugotovitve iz teorije in pridobljenih informacij;

metoda analize, povezovali bomo teorijo in podatke.



1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE PROIZVODNEGA

PODJETJA

Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Kot neke

vrste blažilec v materialnih tokovih zagotavlja možnosti za njihov normalni potek. S

tem omogoča ustrezno delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave,

proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času. Na

drugi strani skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanja zalog

povzroča tudi občutne stroške. V zalogah je največkrat investiran pomemben del vseh

sredstev in so skladišča lahko prava “počivališča kapitala”. Zaradi obeh vidikov –

možnosti oskrbe in stroškov – ustreznost odločitev v skladiščenju lahko močno vpliva

na gospodarnost celotnega podjetja (Kaltnekar, 1993, str. 245).

Smoter uskladiščevanja je v premagovanju časovnih razlik med fazami proizvodnega

procesa in končno med proizvodnjo ter porabo. Uskladiščevanje pomeni v bistvu

časovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Pri

premagovanju časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno

zahtevane standarde. Skladišča naj bodo oblikovana tako, da omogočajo čim krajše

transportne poti, čim manj premeščanja in drugih manipulacij v skladišču ter

preprečujejo zastoje. Skladiščenje naj bo pregledno in zahtevani material hitro

dosegljiv, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi vsi varnostni ukrepi, da ne pride v

skladiščih do kraje in poškodb (Logožar, 2004, str. 79, 80).

Potreba po skladiščenju nastopi predvsem zaradi naslednjih vzrokov (Kaltnekar, 1993,

str. 248):

neskladnosti med časom proizvodnje in časom potrošnje;

oddaljenosti med krajem proizvodnje in krajem potrošnje;

različnih trgovskih in finančnih pogojev;

potreb po varnosti oskrbe.

Osnovne naloge in namen skladiščne dejavnosti (Potrč & Lerher, 2007, str. 3):

prevzem in izdaja materiala;



uskladiščenje – shramba materiala ter zaščita predmeta skladiščenja pred

poškodbami, izgubami, požarom itn.;

pravočasno zagotavljanje količine materiala za nemoteno proizvodnjo;

vodenje evidence o količini uskladiščenega materiala in gotovih proizvodov.

Cilj skladiščnega poslovanja je minimiziranje skladiščnih stroškov ob zagotovitvi

načrtovane stopnje oskrbe proizvodnje z materiali in kupcev s končnimi izdelki

(Potočnik, 1996, str. 76).

Logožar (2004, str. 81) pravi, da ekonomske funkcije skladiščenja izhajajo iz ciljev

uskladiščevanja in vloge te dejavnosti v družbeni delitvi dela. Te funkcije so:

časovna funkcija – uskladiščevanje omogoča usklajevanje proizvodnje in porabe,

torej gre za premoščanje časovnih razlik med proizvajalci in porabniki;

prostorska funkcija – z uskladiščevanjem stvari v javnih skladiščih se praviloma

zmanjšuje prostorska oddaljenost med proizvodnjo in porabo;

kakovostna funkcija – uskladiščevanje omogoča doseganje hitrejšega ritma

proizvodnje, njeno povečanje, po drugi strani pa enakomernejšo in popolnejšo

porabo;

količinska funkcija – uskladiščevanje večjih količin blaga (na primer kritičnih

proizvodov) omogoča posredovanje na tržišču; potrebno je zlasti hranjenje

potrebnih količin državnih rezerv;

zaščitna funkcija – s hranjenjem se blago zaščiti pred škodljivimi procesi (s tem se

ohranja njegova vrednost);

kreditna funkcija – z izdajo skladiščnice za uskladiščeno blago je dana možnost

pridobivanja kreditov (lombardni kredit).

Skladiščne stroške lahko razdelimo v tri skupine (Kaltnekar, 1993, str. 271):

stroški uskladiščenega blaga;

stroški skladiščnega prostora;

stroški delovanja skladišč.

Stroški uskladiščenega blaga so stroški, ki jih povzroča blago, ki ga imamo na zalogi.

Blago samo predstavlja vrednost, ki je neaktivna in veže obratna sredstva. Kot strošek



moramo računati obresti od teh vezanih sredstev. Poleg tega se s staranjem blaga v

skladišču zmanjšuje njegova vrednost, material se poškoduje in kvari, delno se tudi

razsipa, obstaja tudi možnost kraje in poneverbe.

Stroške skladiščnega prostora predstavljata prostor in njegovo vzdrževanje na

potrebnem nivoju. Sem spadajo stroški amortizacije (ali najemnine) prostora, stroški

amortizacije vgrajene skladiščne opreme, obresti od osnovnih sredstev, stroški

vzdrževanja skladišč, razsvetljave, gretja, zavarovanja, varovanja in tako dalje.

Stroški delovanja skladišča so stroški delovne sile in stroški skladiščnih naprav, ki

nastajajo pri prevzemanju, shranjevanju, izdajanju materiala, pripravljanju pošiljk. Sem

spadajo tudi stroški upravljanja skladišča, vodenja in kontrole (Rak, 2011, str. 71).

Ocena logističnih stroškov v notranji logistiki znaša med 8 in 28 % celotnih stroškov.

Skladiščne stroške povzroča tudi tveganje, kar predstavlja nevarnost, da blaga ne bomo

mogli uporabiti/prodati (Rak, 2011, str. 71).

1.1 Opredelitev temeljnih skladiščnih procesov

Organizacija skladiščnega poslovanja je povezana s temeljnimi procesi, ki se izvajajo v

skladišču. Blago, ki prihaja v skladišče z zunanjim in notranjim transportom, prehaja

skozi različne faze, ki jih imenujemo skladiščni procesi. Tok blaga skozi skladišče je

ponazorjen z naslednjimi procesi (Potrč & Lerher, 2007, str. 12):

prevzem blaga;

uskladiščenje blaga,

komisioniranje blaga,

odprema blaga.

Prevzem blaga

Potrč in Lerher (2007, str. 13) pravita, da prevzem blaga predstavlja začetni proces, pri

katerem prihaja blago v skladišče z zunanjim (cestni ali železniški transport) ali z

notranjim transportom (transportni viličarji, zvezni transporterji). Po navadi se v tej fazi

hkrati izvede tudi vhodno kontrolo, ali blago ustreza zahtevam skladišča glede

količinskih in kakovostnih zahtev. Skladiščna cona za sprejem blaga mora omogočati:



funkcionalno povezavo z dovoznimi cestnimi potmi in železniškim tirom;

enostaven dostop tovornih vozil do prevzemnih mest z avtomatskimi dvižnimi vrati;

ustrezno površino za odlaganje blaga, površino za transportne poti, prostor za

vhodno kontrolo in embalažo, prostor za sprejemno pisarno itn.

Prevzem blaga se izvrši na podlagi prevzemnice, povratnice, interne dobavnice ali

komisijskega zapisnika (Potrč & Lerher, 2007, str. 14).

Potrč in Lerher (2007, str. 14) pravita, da se dandanes v praksi za prevzem blaga

uporablja strategijo optimalnega naročanja transporta, ki omogoča:

sodelovanje službe nabave, logistike in prodaje;

interaktivno povezavo z informacijskim sistemom (npr. SAP);

združevanje več malih naročil;

razbijanje naročil v več prevozov;

časovno načrtovanje prevozov;

brezpapirno spletno poslovanje (E-pošta, intranet, internet).

Uskladiščenje blaga

Potrč in Lerher (2007, str. 15) pravita, da uskladiščenje blaga predstavlja pomemben

proces v skladiščnem poslovanju. Izbira skladiščnega sistema temelji izključno na

odvisnosti od lastnosti blaga. Od pravilne izbire skladiščnega sistema sta odvisni

racionalna izraba skladiščnega prostora in obseg stroškov manipulacije z blagom. Način

uskladiščenja blaga je odvisen od naslednjih dejavnikov:

vrste blaga (kosovni material na skladiščni osnovi, razsuti material, material v

tekočem ali plinastem stanju, eksplozivni material itn.), ki pa ne vpliva samo na

namestitev (izbiro skladiščnega sistema), ampak tudi na lokacijo in gradnjo

skladišča ter njegovo organiziranost;

tehnološke karekteristike blaga: hitro pokvarljivo blago je treba pazljivo uskladiščiti

in čuvati. Določene vrste blaga so občutljive na vlago, toploto, nekatere je treba

zamrzniti pri nizkih temperaturah itn., vnetljiv in eksplozivni material je treba

pazljivo uskladiščiti in upoštevati varnostne predpise;



prostorska kapaciteta skladišča določa skupaj s tehničnimi značilnostmi blaga

tehnične rešitve skladiščenja.

Horizontalna namestitev omogoča lažjo manipulacijo z materialom. Opremo in

prevozna sredstva uporabljamo samo v horizontalni smeri, zato niso potrebna dvigala,

elevatorji, lestve, spustne drče ipd. Pomanjkljivosti so predvsem dolge notranje

transportne poti in večji stroški vzdrževanja sorazmerno velikih skladiščnih površin. Pri

vertikalnem uskladiščenju materiala je prednost v racionalnejši izrabi prostora,

pomanjkljivost pa v težji manipulaciji z materialom in večjih stroških za drago opremo

(npr. dvigala, regali ipd.) (Potočnik, 1996, str. 82).

Komisioniranje blaga

Komisioniranje je proces zbiranja blaga iz skladišča glede na vsebino in obseg

posameznih delovnih nalogov. Komisioniranje velja za delovno najbolj intenziven in

stroškovno najdražji proces za skoraj vsako skladišče v praksi. Ocenjuje se, da

zavzemajo stroški komisioniranja blaga tudi do 55 % celotnih stroškov skladiščenja

blaga. Da bi zmanjšali stroške skladiščenja blaga, obravnavajo načrtovalci skladišč

proces komisioniranja kot eno izmed najbolj pomembnih področij za izboljšanje

produktivnosti skladišča. Na splošno obstajajo v skladiščnih različni sistemi

komisioniranja blaga in pogosto v enem skladišču uporabljajo različne komisionarne

sisteme. V večini skladišč uporabljajo eno- ali dvodimenzionalni sistem komisioniranja

“komisionar k blagu” (angl. IN-THE-AISLE order picking), kjer komisionar z

vozičkom hodi ali se vozi z viličarjem po regalnih hodnikih in zbira (komisionira) blago

(Potrč & Lerher, 2007, str. 24, 25).

Sistem komisioniranja “blago h komisionarju” (angl. END-OF-AISLE order picking)

med drugim veliko uporabljajo pri avtomatiziranem regalnem skladiščenju majhnih

delov, kjer prestavlja osnovno transportno enoto zaboj (Potrč & Lerher, 2007, str. 27).



Odprema blaga

Potrč in Lerher (2007, str. 36) pravita, da odprema blaga predstavlja zaključni proces,

pri katerem TSE naložijo na tovorno sredstvo (cestni ali železniški transport) in

distribuirajo do naročnika blaga. Skladiščna cona za odpremo blaga mora omogočati:

funkcionalno povezavo z dovoznimi cestnimi potmi in železniškim tirom;

enostaven dostop tovornih vozil do odpremnih mest z avtomatskimi dvižnimi vrati;

ustrezno površino za odlaganje blaga, površino za transportne poti, prostor za

pisarno itn.

1.2 Transportno-skladiščna sredstva

Izbiri transportnega sredstva je treba posvetiti posebno pozornost, saj imajo transportne

odločitve pomemben vpliv na racionalizacijo prevoznih stroškov. Rezultat transportnih

odločitev so dobre ali slabe transportne storitve. Transportne odločitve morajo

upoštevati načela varnosti, hitrosti ter ekonomičnosti. Dobre odločitve izboljšajo tržni

položaj določenega proizvoda, prispevajo k zniževanju stroškov na enoto proizvoda,

zagotavljajo visoko stopnjo postrežbe kupcev, pospešujejo obračanje sredstev (Rak,

2011, str. 71).

Transportna sredstva v notranjem transportu delimo na (Rak, 2011, str. 71):

talna transportna sredstva;

nadtalna transportna sredstva;

pomožna sredstva.

Med talna transportna sredstva uvrščamo vlečne vozičke, viličarje, kontejnerske

manipulatorje, teleskopske transporterje itd., ki imajo prekinjeno (ciklično) delovanje.

Med nadtalna transportna sredstva uvrščamo tračne transporterje, členkaste

transporterje, valjčne transporterje, viseče krožne transporterje, elevatorje, cevne

transporterje itd., ki delujejo neprekinjeno (zvezno) (Rak, 2011, str. 71).

Pri izbiri vozičkov in viličarjev je treba poznati (Rak, 2011, str. 46):

tehnološke zahteve procesa;



potrebno nosilnost in višino dviga viličarja;

stanje transportnih poti (asfaltirana, gramoz);

možnost prijemanja tovora;

potrebno hitrost dela, okretnost;

razpoložljiv delovni prostor;

preglednost pri delu;

razpoložljivost na trgu (servisi, rezervni deli);

posebne zahteve glede uporabljenih delovnih sredstev (dovoljen hrup, smrad …).

Pri izbiri pogona je treba upoštevati naslednja priporočila (Rak, 2011, str. 46, 47):

za zunanji transport, samo na prostem – dizel motor;

za kombinirani transport na prostem in v zaprtih prostorih – električni ali plinski

pogon;

kratke zunanje razdalje s primernim betonskim ali asfaltnim cestiščem in večina

dela v zaprtih prostorih – elektromotorni pogon;

dolge zunanje razdalje in manj dela v zaprtih prostorih – plinski pogon.

1.3 Informacijska podpora skladiščnemu poslovanju

Informacijska podpora skladiščnih procesov mora v sodelovanju s poslovnoinformacijskim

sistemom podjetja skrbeti za zanesljive in pravočasne informacije o stanju blaga v skladišču

(Rak, 2011, str. 73).

Poslovni informacijski sistemi podjetja (ERP-sistemi) težko učinkovito pokrijejo vse

procese podjetja, zato so pogosto potrebne rešitve, ki upravljajo procese na specifičnih

področjih. Tako se za vodenje skladiščnih procesov uporablja sistem za vodenje skladišč

(SVS), ki omogoča vodenje skladišča in nudi ustrezno informacijsko podporo logističnim

procesom v skladišču. SVS informacijsko podpira prevzem izdelkov v skladišče, izbiro oz.

določitev mesta skladiščenja, komisioniranje, izdajo, kontrolo in odpremo, če naštejemo

samo najosnovnejše procese v poslovanju skladišča (Rak, 2011, str. 73).

Sistem za vodenje skladišča mora biti popolnoma povezan s poslovnim informacijskim

sistemom (PIS). PIS je nadrejen SVS in mu odreja naloge, ki jih je treba izvesti v



skladišču. ERP-sistem posreduje zahtevke za prevzem in izdajo, iz SVS pa dobi podatke

o realiziranem prevzemu in izdaji. Pri tem je optimalna izvedba naloge stvar logike in

postopkov SVS. Naloge, ki jih postavlja SVS, se v skladišču izvajajo s pomočjo

brezžičnih mobilnih terminalov, in sicer brez uporabe papirja in s takojšnim

posredovanjem podatkov nazaj v poslovni informacijski sistem (PIS). Uporaba

identifikacijske tehnologije, kot so radiofrekvenčna identifikacija, črtna koda, glasovno

vodenje in vodenje s pomočjo lučk, pripomore k hitrejšemu prenosu informacij v SVS.

Sistem za vodenje skladišča sistematično izvaja sprotno inventuro blaga in druga

pomožna dela v skladišču, kot so: preskladiščenje, dopolnjevanje lokacij, identifikacija

blaga. Sistemi za vodenje skladišč najpogosteje uporabljajo tehnologijo identifikacije

črtne kode, ki je v svetu najbolj razširjena. Simbolika črtne kode se uporablja tudi za

označevanje transportno-logističnih enot (paketi, palete), poleg funkcije identifikacije

pa lahko omogoča tudi spremljanje podatkov o teži, voluminoznosti blaga, o datumih

prispetja blaga ipd. (Rak, 2011, str. 73, 74).

SVS mora zagotavljati vso informacijsko podporo, ki je potrebna za pregledno

brezpapirno vodenja skladišč, in sicer (Rak, 2011, str. 74):

izdelavo elektronskih delovnih nalogov za prejem, izdajo, odpremo, preskladiščenje

in komisioniranje blaga, formiranje transportnih skladiščnih enot (palet, paketov

ipd.) ter druga opravila;

uporabo svetovnih standardov (GS1, Odette) na področju sledenja;

zagotavljanje sledljivosti surovin ter končnih izdelkov v vseh fazah v podjetju;

pripravo logističnih operacij s pomočjo algoritmov za optimizacijo porabljenega

prostora in časa ter čim boljši izkoristek delovne sile, strojev in energije;

spremljanje proizvodnih in skladiščnih procesov ter informiranje o stanju v

skladiščih in na transportnih poteh;

pripravo obratovalnih in statističnih poročil;

obračun stroškov;

izmenjavo elektronskih dokumentov s poslovnimi informacijskimi sistemi;

tiskanje identifikacijskih nalepk (npr. SSCC – logistična nalepka) s črtno kodo in

programiranje RFID-značk;

pripravo ter tiskanje internih in formalnih dokumentov.



Standard GS1

Standardi GS1 omogočajo komunikacijo v državi in na mednarodni ravni med vsemi

trgovinskimi subjekti, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi, vključno z dobavitelji surovin,

proizvajalci, grosisti, distributerji, končnimi kupci in potrošniki. Sistem GS1 predstavlja

množico standardov, ki omogočajo učinkovito upravljanje globalne oskrbovalne verige

na podlagi edinstvene identifikacije proizvodov, transportno-skladiščnih enot, lokacij in

storitev. Pospešuje proces elektronske trgovine, vključno s popolnim sledenjem in

izsledovanjem. Identifikacijske številke so predstavljene s simboli črtne kode, kar

omogoča enostavno elektronsko odčitavanje (Potrč & Lerher, 2007, str. 27).

Uporaba standardov GS1 zagotavlja (Potrč & Lerher, 2007, str. 27):

zmanjšanje pisarniških stroškov;

skrajšanje časov naročanja in dobave;

večjo natančnost poslovanja;

učinkovitejše upravljanje celotne oskrbovalne verige.

Sistem identificiranja je osnova sistema standardov GS1. Z njim označujemo prodajne

enote, storitve, lokacije, transportne enote, vračljivo embalažo ... Pri tem so pomembni

(“Identifikacija” [GS1 Slovenija], b. d.):

Identifikacijski ključi, ki so obvezen element enolične identifikacije in predstavljajo

povezavo s sistemom črtnega kodiranja, računalniške izmenjave podatkov,

globalnih katalogov in sistema EPC/RFID:

o globalna trgovinska številka izdelka ali GTIN (Global Trade Item Number) se

uporablja za edinstveno identifikacijo prodajne enote. To so lahko izdelki ali

storitve. Vsaka prodajna enota, ki se razlikuje od druge, ima svoj lastni GTIN;

o globalna lokacijska številka ali GLN (Global Location Number) se uporablja za

identifikacijo lokacij in pravnih subjektov. Lokacija je lahko fizični kraj

(skladišče, soba za shranjevanje ali celo polica v trgovini). Lahko je pravni

subjekt (podjetje), oddelek podjetja (skladišče) ali pa je lahko funkcija, ki se

opravlja v sklopu podjetja (računovodski oddelek podjetja);

o zaporedna koda zabojnika ali SSCC (Serial Shipment Container Code) je

identifikacijski ključ GS1, ki se uporablja za identifikacijo logističnih enot.

http://www.gs1si.org/1/Standardi-in-resitve/Identifikacijske-stevilke/Identifikacijski-kljuci.aspx



SSCC omogoča, da je vsaka posamezna enota enolično označena, kar prinaša

prednosti pri sledenju, naročanju, dostavi in avtomatskem prejemanju blaga.

Aplikacijski identifikatorji, ki omogočajo, da poleg identifikacijskih ključev

vpišemo tudi dodatne podatke. Dodatni podatki so na primer: številka serije, rok

uporabe, teža ali druge lastnosti identificirane enote.

Sistem GS1 ponuja celovit nabor podatkovnih nosilcev, kot so linearne črtne kode,

dvodimenzionalne kode, kot tudi elektronske (EPC/RFID) oznake. Obstajajo naslednje

vrste linearnih črtnih kod ali simbologij (“Črtne kode in drugi podatkovni nosilci” [GS1

Slovenija], b. d.):

Skupina EAN-13, UPC-A, EAN-8, UPC-E;

GS1 DataBar;

ITF-14;

GS1-128.

Za najpomembnejšo GS1 dvodimenzionalno kodo velja:

DataMatrix.

K podatkovnim nosilcem spada tudi elektronska oznaka GS1, ki temelji na

radiofrekvenčni identifikaciji in standardu GS1 EPC.

Tehnologija črtne kode

Za evidentiranje blaga in pošiljk je treba uvesti takšno informacijsko tehnologijo

identifikacije blaga, ki uporabniku omogoča mobilnost. Sistemi za vodenje skladišč

(SVS) najpogosteje uporabljajo tehnologijo identifikacije črtne kode predvsem zaradi

uveljavljenih standardov GS1, stroškov uporabe in razpoložljivosti opreme različnih

proizvajalcev ter celotnih stroškov tehnologije in rešitev. Vse pogosteje pa uporabljajo

tudi druge tehnologije za avtomatski zajem podatkov, kot so glasovno vodenje (angl.

pick-by-voice), sistem lučk (angl. pick-to-light) ter tehnologija RFID, ki omogoča višji

nivo avtomatizacije in hitrejšo obdelavo večje količine podatkov o blagu (Rak, 2011,

str. 82).

http://www.gs1si.org/gum/vsebina/15.html#t15.3

http://www.gs1si.org/1/standardi-in-resitve/crtne-kode-gs1-barcodes/ean-upc.aspx

http://www.gs1si.org/1/Standardi-in-resitve/Crtne-kode-GS1-BarCodes/GS1-DataBar.aspx

http://www.gs1si.org/1/standardi-in-resitve/crtne-kode-gs1-barcodes/itf-14.aspx

http://www.gs1si.org/1/Standardi-in-resitve/Crtne-kode-GS1-BarCodes/GS1-128.aspx

http://www.gs1si.org/1/standardi-in-resitve/crtne-kode-gs1-barcodes/gs1-datamatrix.aspx

http://www.gs1si.org/1/Standardi-in-resitve/GS1-EPCRFID.aspx



Rak (2011, str. 82) pravi, da je sistem črtne kode sestavljen iz čitalnika črtne kode in

etikete s črtno kodo, ki se nahaja na objektu (artikel, oprema itd.). Branje črtne kode

temelji na principu odboja čitalnikove izsevane svetlobe od črtne kode; prenosni medij

med čitalnikom in etiketo je torej svetloba. Za branje črtne kode ponudniki ponujajo

različne čitalnike:

ročne;

pultne;

režne;

industrijske;

mobilne računalnike.

Najpogosteje v skladiščih uporabljajo ročne mobilne računalnike, ki jih nekateri imenujejo

tudi RF-terminali. RF-terminali so naprave, ki združujejo laserski čitalec črtne kode ter

prenosni računalnik, na katerem je naložena programska oprema za opravljanje skladiščnih

procesov. Komunikacija med RF-terminalom in SVS je običajno vzpostavljena prek

brezžične povezave v WLAN-omrežja (Rak, 2011, str. 83).

1.4 Diskusija

V prvem poglavju smo predstavili teoretične osnove skladiščnega poslovanja, ki nam

bodo v pomoč v nadaljevanju diplomskega dela. Opisane teoretične osnove so dela

različnih avtorjev. Predstavili smo pojem skladiščnega poslovanja kot zelo pomemben

dejavnik v procesu poslovanja podjetja. Opisali smo naloge, namen, cilje in funkcije

skladiščnega poslovanja. V nadaljevanju smo predstavili vse temeljne procese

skladiščnega poslovanja: sprejem, uskladiščenje, komisioniranje in odpremo blaga. Vsi

procesi skladiščenja stremijo k čim bolj ekonomičnemu delovanju z minimalnim časom

in stroški poslovanja. Opisali smo tudi transportno-skladiščna sredstva, njihovo delitev

ter podatke, ki vplivajo na izbiro teh. Na koncu smo predstavili še informacijsko

podporo skladiščnemu poslovanju, kjer smo opisali standard GS1 ter tehnologijo črtne

kode in potrebno strojno opremo za njeno vzpostavitev.



2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA

POSLOVANJA PODJETJA VEPLAS

V tem poglavju bomo predstavili obstoječe stanje skladiščnega poslovanja podjetja

Veplas, d.d. Najprej bomo opisali skladiščne prostore, transportno-skladiščna sredstva,

informacijsko tehnologijo ter skladiščne procese. Pri skladiščnih procesih bomo

predstavili proces sprejema in uskladiščenja vhodnega blaga, proces komisioniranja in

izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo ter proces skladiščenja končnih produktov. Na

koncu bomo naredili še kritično analizo obstoječega stanja skladiščenja, ki bo podlaga

za kasnejše predloge rešitev problemov. Podatki temeljijo na osnovi večkratnega

obiskovanja podjetja. Podatke smo pridobili na podlagi pogovorov z zaposlenimi iz

različnih oddelkov podjetja, z opazovanjem dela zaposlenih ter na podlagi internih

dokumentov iz podjetja.

2.1 Predstavitev skladiščnih prostorov

Podjetje se na lokaciji v Velenju nahaja na področju, katerega skupna površina je

približno 15.000 m2 in je od ostalega okolja ločeno z ograjo. Kot prikazuje spodnji tloris

področja podjetja (Slika 1), je od tega okoli 5000 m2

proizvodnje, 1200 m2 prostorov,

namenjenih skladiščenju, na 300 m2 so v dveh nadstropjih razporejene pisarne. 8000 m

2

je okolice, na kateri so parkirni prostori za zaposlene in obiskovalce, cesta skozi

področje podjetja, zelenica, igrala, klopi ter prostor za odlaganje odpadkov. Na območju

podjetja je tudi prostor, ki ga oddajajo v najem. Področje podjetja ima dva vhoda, prvi

je poslovni vhod in drugi je vhod za tovornjakarje, vendar slednjega ne uporabljajo, saj

je vedno zaprt. Za začasno zunanje skladiščenje končnih produktov ter vhodnega blaga

uporabljajo okolico podjetja, in sicer parkirišče pred skladiščem repromateriala, prostor

za odlaganje odpadkov ter po potrebi ostalo okolico podjetja tako, da še lahko

neovirano opravljajo transport.



Slika 1: Tloris območja podjetja Veplas, d.d.



Skladišče v podjetju Veplas se deli na skladišče vhodnega blaga ter na skladišče

končnih produktov. Skladišče končnih produktov je veliko okoli 600 m2

z višino 6 m.

Večji del skladišča zavzamejo različne vrste kadi, ki jih skladiščijo talno. Skladišče je

razdeljeno na dele, kjer talno skladiščijo različne vrste produktov, ki so označeni na

tablicah pred njimi. Kadi skladiščijo embalirane v karton in postavljene na euro palete

eno na drugo. Tako so kadi manjše velikosti (višine 1,2 m) naložene tri na kupu ter

večje (višine 2 m) dve ena na drugo. Tako lahko skladiščijo okoli 1.300 kadi. Zaradi

varnostnih načel določenih modelov ne smejo tako skladiščiti, vendar zaradi prostorske

stiske to vseeno prakticirajo. Poleg kadi v prostoru na regalih skladiščijo še jambore.

Skladišče ima tudi območje, namenjeno reklamacijskemu blagu, ter prostor, kjer se

shranjujejo produkti, pripravljeni na odpremo. Zaradi prostorske stiske in premajhnega

prostora nekatere končne izdelke skladiščijo zunaj in ti so tako izpostavljeni

vremenskim vplivom ter morebitnim poškodbam. Zunaj skladiščijo predvsem tobogane

in cvetlične lončke. Velikost prostora na dvorišču, ki se uporablja za skladiščenje, se

spreminja glede na potrebe. Prostor ima dvoje dvižnih vrat velikosti 4 m, ki vodijo na

dvorišče, ter dvoje, ki vodijo v proizvodnjo. Zaradi prostorske stiske pa se odpirajo

samo ena dvižna vrata v proizvodnjo ter samo ena vrata na dvorišče, saj so druga

založena z blagom in izdelki. Večinoma pa so tudi druga dvižna vrata na dvorišče

založena in tako odprema poteka skozi vrata skladišča repromateriala. Produkti, ki

čakajo na odpremo, so ustrezno zaščiteni z videonadzorom. Transportna pot poteka iz

skladišča repromateriala in proizvodnje do dvorišča. K skladiščnim prostorom spada

tudi pisarna vodje skladišča za upravljanje skladiščnega knjigovodstva in arhiviranje

dokumentacije in zaseda 10 m2

prostora. Inventuro izvajajo enkrat letno.

Skladišča vhodnega blaga zajemajo skupaj prostor okoli 600 m2 in so namenjena

skladiščenju blaga za potrebe proizvodnje in so, kot prikazuje spodnja slika (Slika 2),

razdeljena na več skladiščnih prostorov:

skladišče repromateriala;

skladišče drobnega blaga;

skladišče vnetljivih snovi;

skladišče nevarnih snovi.



Slika 2: Tloris skladišč

K skladiščem vhodnega blaga spada tudi zunanji šotor, v katerem skladiščijo palete in

kartone. Nekatero vhodno blago zaradi pomanjkanja prostora skladiščijo zunaj.

Predvsem so to veliki vgradni deli ter po potrebi tudi ostalo blago. Predvsem jih

skladiščijo na prostoru za odpadke ter glede na potrebe tudi drugje na dvorišču. Poleg

tega del blaga skladiščijo tudi za proizvodnjo v Šoštanju, predvsem smole, gelcoate ter

aceton, saj imajo tam premajhen prostor za skladiščenje nevarnih snovi. Prevozi iz

Velenja do Šoštanja potekajo vsak torek in četrtek.

Za potrebe skladiščenja uporabljajo naslednje transportno-skladiščne enote:

palete različnih dimenzij – 40 %;

sodi – 40 %;

ostalo (zabojniki, vreče) – 20 %.



Skladišče repromateriala

Skladišče repromateriala se nahaja ob skladišču končnih produktov ter poleg

proizvodnje. Njegova površina znaša 200 m2 in je namenjeno skladiščenju vhodnega

blaga za potrebe proizvodnje. Njegova višina je 6 m. V tem prostoru pripravljajo

delovne naloge za oskrbovanje in nemoteno delo proizvodnje. Transportna pot je

označena in poteka iz proizvodnje preko skladišča končnih produktov do skladišča

vhodnega blaga ter naprej na dvorišče ali do skladišča drobnega blaga. Širina

transportne poti je 1,65 m. Njena zasedenost in prevoznost je odvisna od stanja

skladišča, saj v primeru pomanjkanja prostora blago začasno skladiščijo kar na

transportni poti. Uporablja se za začasno skladiščenje tako vhodnega blaga kot končnih

produktov. Prostor ima dvižna vrata širine 4 m. Spodnja slika (Slika 3) predstavlja tloris

skladišča repromateriala.

Slika 3: Tloris skladišča repromateriala



Skladišče je opremljeno z 10 regali različnih dimenzij, ki so jih naredili delavci v

podjetju sami. Načeloma so dimenzije okoli 1,2 m 3 m 4 m s tremi regalnimi

policami. Tako ni nikjer zapisane ali določene nosilnosti na paletno mesto. Regali

omogočajo okoli 120 paletnih mest. Označeni so z napisi na regalih oz. z napisi na

tablicah, postavljenimi pred regali, vendar ne vsi, saj nekateri niso označeni oz. ker je

oznaka napisana na listih, se ta lahko izgubi. Tudi šifra blaga je napisana samo na

nekaterih mestih. S številkami je označeno, katero blago skladiščijo na določenem

regalu, in te številke so predstavljene v tlorisu, ki pa je že zastarel in netočen. Višina

zadnje uskladiščene enote je 4 m. Slika 4 predstavlja regal v skladišču repromateriala.

Slika 4: Regal v skladišču repromateriala



Skladišče drobnega blaga

Skladišče drobnega blaga se nahaja ob skladišču repromateriala. Prostor je namenjen

shranjevanju manjšega vhodnega blaga, kot so vijaki, matice, podložki, zaščitna

sredstva in pripomočki. Njegova površina znaša 80 m2 z višino 6 m. Prostor je prav tako

opremljen z 11 regali, ki so jih naredili delavci, in vsak ima 4 regalne police ter so

dimenzije okoli 0,6 m 3 m 3 m: glej Slika 5.

Slika 5: Regal v skladišču drobnega blaga

Regali so označeni z napisi, prilepljenimi nanje, vendar ne na vse. Šifra blaga je

napisana na škatlah, v katerih je skladiščeno blago. Deli skladišča so označeni s

številkami in predstavljeni v tlorisu, vendar so podatki netočni. Do skladišča vodi

transportna pot širine 1,65 m, ki pa se vanj ne nadaljuje. Na sredini prostora skladiščijo

na paletah tudi blago iz skladišča repromateriala. Slika 6 predstavlja tloris skladišča

drobnega blaga.



Slika 6: Tloris skladišča drobnega blaga

Skladišče vnetljivih snovi

Ob skladišču repromateriala in skladišču drobnega blaga se nahaja skladišče vnetljivih

snovi. Njegova velikost je 50 m2. Višina je 6 m. To skladišče je namenjeno shranjevanju

vhodnega blaga, ki zahteva posebne pogoje skladiščenja. V tem prostoru shranjujejo

predvsem smolo in aceton. Prostor je opremljen s klimatsko in prezračevalno napravo,

ki vzdržuje temperaturo v prostoru ter poskrbi za prezračevanje prostora. Na tleh so

posebni odcejevalniki, na katerih so postavljene palete. Na paletah skladiščijo sode oz.

vreče. V prostoru je 26 odcejalnikov s paletami in na eno paleto so lahko en na drugega

naloženi 4 sodi velikosti 220 l: glej Slika 7. Šifre blaga so prilepljene na sodih oz. na



vrečah. Prostor je označen z oznakami blaga na listih, ki so prilepljeni na zid ob

odcejevalnikih. Vhod v prostor je iz dvorišča. Do njega ni označene transportne poti,

vendar ta poteka z dvorišča ter vodi v sam prostor.

Slika 7: Skladišče vnetljivih snovi

Skladišče nevarnih snovi

Skladišče nevarnih snovi se nahaja ob skladišču vnetljivih snovi in je enake velikosti

kot ta, torej zajema 50 m2 z višino 6 m. Prav tako je prostor opremljen s klimatsko in

prezračevalno napravo. V prostoru je 30 odcejevalnikov s 30 paletami, na katerih

skladiščijo gelcoate, trdila in barvne paste. Šifre blaga so prilepljene na sodih oz. na

vrečah in prostor je označen z napisi, prilepljenimi na zid ob odcejevalnikih. Vhod v

prostor je z dvorišča. Do njega ni označene transportne poti, ki poteka z dvorišča in se

nadaljuje vanj. Prostor je označen z napisi in opozorili o skladiščenju nevarnih snovi.

Slika 8 predstavlja tloris skladišča nevarnih snovi.



Slika 8: Tloris skladišča nevarnih snovi

Skladišče palet in kartonov

Skladišče palet in kartonov je postavljeno na dvorišču ob prostoru za odpadke. To

skladišče je zunaj postavljeni šotor velikosti 200 m2. Višina je 4 m. Uporablja se za

skladiščenje okoli 30 različnih vrst palet in kartona, za potrebe embaliranja in pakiranja

gotovih izdelkov, za pripravo odpreme kupcem ter za ostale potrebe. Kje v šotoru

skladiščijo določeno vrsto palet oz. kartona, je označeno z napisi na tablicah. Ima vrata

velikosti 4 m. Do njega vodi transportna pot po dvorišču, ki pa ni označena. Prav tako ni

označene transportne poti v notranjosti šotora. Slika 9 prikazuje notranjost šotora.



Slika 9: Notranjost šotora

2.2 Predstavitev transportno-skladiščnih sredstev

Zelo pomemben dejavnik v skladiščnem poslovanju podjetja so transportno-skladiščna

sredstva, s katerimi se pospeši in olajša delo skladiščnikov. Transportno-skladiščna

sredstva v podjetju Veplas uporabljajo za:

raztovarjanje vhodnega blaga;

transport vhodnega blaga v skladišče;

pretovarjanje vhodnega blaga v skladišču;

transport vhodnega blaga do proizvodnje;

transport končnih izdelkov iz proizvodnje v skladišče;

natovarjanje končnih izdelkov;

ostale transportne storitve.

Za potrebe notranjega, zunanjega transporta in skladiščenja ima podjetje v lasti 4 ročne

paletne vozičke in 2 ročna viličarja. Ročna viličarja se razlikujeta po dolžini, saj je en

daljši, ker zaradi specifičnih proizvodov (dolgi jambori) potrebujejo podaljšan ročni

viličar. Poleg tega ima podjetje v lasti še 2 viličarja, in sicer enega na električni ter

enega na plinski pogon in sta tako oba primerna za manipulacijo tako v odprtih kot tudi

v zaprtih prostorih. Tabela 1 predstavlja karakteristike obeh viličarjev.



Tabela 1: Karakteristike viličarjev

Karakteristike MITSUBISHI FG 15

JUNGHEINRICH

ETM/V216

Tip čelni bočni

Pogon plinski električni/akumulatorski

Letnik 1998 /

Nosilnost (kg) 1500 1600

Višina dviga (mm) 3300 5044

Širina (mm) 1065 1120

Temperatura okolja – 20 C do 40 C –25 C do 40 C

Hitrost brez bremena/z

bremenom (km/h)

18,5/19,5 14/14

Osna obremenitev z

tovorom spredaj/zadaj

(kg)

3060/490 560/4110

Lastna teža (kg) 2590 3070 (z baterijo)

Radij obračanja (mm) 1980 1663

2.3 Opis skladiščnih procesov

Materialni tok v podjetju se prične s procesom nabave. Nabava poteka tako, da nabavni

referent preveri zaloge blaga v programu PerfectLargo oz. mu minimalne zaloge

sporočijo odgovorni ljudje iz skladišča ali proizvodnje. Blago z daljšim dobavnim

rokom naročijo, ko doseže minimalno zalogo. Višino minimalne zaloge za posamezno

blago določijo nabavni referenti v sodelovanju z odgovornimi delavci iz proizvodnje in

skladišča. Blago z krajšim dobavnim rokom naročijo, ko zaloga doseže ničlo, saj ga

veliko število dobavljajo iz hčerinskega podjetja Veplas Media in je tako lahko hitro

dostavljeno. Nabava blaga poteka v 40 % iz Slovenije, 20 % s Švedske, 20 % iz Avstrije

ter 10 % iz ostalih držav. Večino osnovnih surovin, smolo, mato in gelcoat, nabavijo iz

Švedske in Avstrije. Podjetje ima okoli 400 dobaviteljev, od tega okoli 30 stalnih.

Največji dobavitelj je hčerinska družba Veplas Media, sledita Polyshem Avstrija ter



Arjo Švedska. Dobave potekajo, odvisno od materiala in denarnih pritokov v podjetje,

tedensko oz. mesečno. Letno nakupijo blaga, materiala in storitev za okoli 6,4 mio

EUR. Problem predstavlja označevanje blaga, saj večina dobaviteljev dostavi blago

označeno samo s svojimi šiframi. Tako morajo na dokumentih za prevzem poleg šifre

blaga dodati še zraven v oklepaju šifro dobavitelja, da lahko skladiščniki blago sploh

prepoznajo in ga prevzamejo s pravimi šiframi.

2.3.1 Sprejem in uskladiščenje vhodnega blaga

Potek sprejema vhodnega blaga se prične, ko se tovornjak z vhodnim blagom pripelje

na dvorišče, na mesto pred skladiščem repromateriala, ter počaka na skladiščnika. Če je

že kakšno tovorno vozilo na tem mestu, počaka nekje drugje na dvorišču. Skladiščnik

prevzame od prevoznika dokumentacijo, dobavnico ali prevoznico (CMR), in na

podlagi prevoznega dokumenta preveri ujemanje naslovnika in ujemanje količine.

Skladiščnik preveri dostavljeno blago na prevoznem sredstvu še pred začetkom

iztovarjanja. Nato blago raztovorijo na razpoložljivo mesto v skladišču oz. na prazen

prostor pred skladiščem, kjer počaka do končnega uskladiščenja. V kolikor ni prostora,

ga postavijo kar na transportno pot oz. na drugo prazno mesto. Sledi količinski

prevzem, ki zajema štetje blaga in po potrebi tehtanje. Če je blago povezano med seboj,

kar onemogoča vizualno kontrolo, ga pregledajo pri sortiranju v skladišču. Pri drobnem

blagu štetje opravijo po prevzemu (v roku 24 ur) in lahko ob neskladju v roku 8 dni

podajo reklamacijo dobavitelju. V kolikor gre za blago, pri katerem je zelo pomembna

kakovost, poleg količinskega prevzema kontrolor opravi tudi kakovostni prevzem.

Kakovostni prevzem opravijo pri približno 15 % vhodnega blaga, predvsem pri

električnih komponentah ter lesu. Ko je postopek kontrole količine končan in ne

ugotovijo nobene nepravilnosti, skladiščnik potrdi vozniku dobavnico ali prevoznico

(CMR), vpiše datum izvršenega prevzema in se podpiše.

V programu PerfectLargo na osnovi potrjene dobavnice opravijo skladiščno evidenco in

ročen vnos podatkov ter tako opravijo prevzem. Podpisano prevzemnico hranijo v

pisarni skladišča: glej Slika 10. En izvod prevzemnice z naročilnico in dobavnico

predajo v nabavo.



Slika 10: Prevzemnica blaga

Vir: Veplas, d.d., 2012.

Sledi opremljanje blaga s šiframi, kar predstavlja ročno pisanje nalepk ter lepljenje le-

teh. Za materiale za Veplas, d.d., uporabljajo nalepke z logotipom in so črne barve na

beli podlagi. Na njih so šifra materiala, podpis prevzemnika in datum dobave: glej Slika

11. Na koncu opravijo še kontrolo nalepk ter pripravijo mesto za odlaganje. Blago nato

transportirajo do ustreznega prostora, razložijo ter ga uskladiščijo na zanj primernem

mestu.

Slika 11: Primer izpolnjene nalepke za vhodno blago


Če skladiščnik ob prevzemu ugotovi odstopanje od količine ali kakovosti, poškodbe na

embalaži, razsip blaga oz. kakšno drugo nepravilnost, ugotovljene nepravilnosti napiše



na zapisnik o neskladnosti ter začne z reklamacijskim postopkom. Vsako neskladnost se

takoj sporoči nabavnemu referenetu. Reklamirano blago je označeno z nalepko rdeče

barve in je skladiščeno v skladišču končnih produktov na točno določenem mestu. V

primeru večje količine reklamiranega blaga to skladiščijo zunaj, kjer poiščejo primerno

prazno mesto. Ko za prispelo blago ni odprtega naročila, skladiščnik vrne dobavnico

prevozniku in zavrne blago. Prevoznik sam kontaktira z dobaviteljem in ta v

sodelovanju z referentom nabave poišče rešitev.

Tabela 2 in Tabela 3 predstavljata procesni karti sprejema in uskladiščenja vhodnega

blaga. Prikazujeta povprečen proces prevzema in uskladiščenja blaga, saj se lahko ta

razlikuje v količini dobavljenega blaga, vrsti blaga ter zahtevnosti blaga za prevzem –

potreba po kakovostnem prevzemu. Do razlik v času pride tudi zaradi zasedenosti

transportnih sredstev, transportne poti ter odlagalnega prostora. Do navedenih podatkov

smo prišli z razgovorom z vodjo skladišča in delavci, zaposlenimi v skladišču, ter na

podlagi opazovanja procesov. Legenda prikazuje pomen posameznih simbolov.

Tabela 2: Procesna karta sprejema vhodnega blaga

OPRAVILO

D

KČ

(s)

PČ

(s)

NČ

(s)

s

(m)

1 Blago čaka na prihod

skladiščnika.

D

60

2 Pregled dokumentacije.

30

3 Prenos dokumentacije do

računalnika.

20

20

4 Pregled ustreznosti

dokumentacije.

480

5 Vrnitev nazaj.

20

20

6 Priprava prostora za

razkladanje.

120

7 Prepoznavanje blaga.

600



8 Razkladanje na prostor

pred skladiščem.

1200

9 Preverjanje ustreznosti

količine.

420

10 Vrnitev do računalnika.

20 20

11 Prevzem, izdaja

sprejemnice.

480

12 Hoja do tovornjaka.

20 20

13 Izročitev papirjev

prevozniku.

20

SKUPAJ 5 4 3 3 1

1800 1630 60 80

Skupni čas: 58 min 10 s.

Legenda:

tehnološka operacija KČ – koristen čas

transportna operacija PČ – potreben čas

kontrolna operacija NČ – nekoristen čas

skladiščna operacija

D čakanje

s – opravljena pot

Slika 12: Časovni deleži v procesu sprejema vhodnega blaga

Sprejem vhodnega blaga

Koristen čas

Potreben čas

Nekoristen čas



Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza (Slika 12):

v procesu je 13 opravil;

skupni čas trajanja vseh opravil je 3490 s ali 58 min in 10 s;

skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 1800 s ali 30 min, torej 51 %

skupnega časa;

skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 1630 s ali 27 min in 10 s, torej 47 %

skupnega časa;

skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 60 s ali 1 min, torej 2 % skupnega

časa;

skupna dolžina poti je 80 m;

v procesu sta potrebna 2 delavca.

Tabela 3: Procesna karta uskladiščenja vhodnega blaga

OPRAVILO

D

KČ

(s)

PČ

(s)

NČ

(s)

s

(m)

1 Blago čaka na prostoru

pred skladiščem.

D 240

2 Pisanje, lepljenje nalepk.

1500

3 Kontrola pravilnosti

nalepk.

240

4 Hoja do skladišča.

120 100

5 Priprava odlagalnega

mesta.

360

6 Hoja do viličarja.

20 20

7 Transport blaga do

ustreznega prostora.

1200 800

8 Razlaganje.

1200



9 Uskladiščenje.

1200

SKUPAJ 2 3 1 2 1

1200 4640 240 920

Skupni čas: 1h 41 min 20 s.

Legenda:





D čakanje


Slika 13: Časovni deleži v procesu uskladiščenja vhodnega blaga



skupni čas trajanja vseh opravil je 6080 s ali 1 h 41 min in 20 s;


skupnega časa;

skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 4640 s ali 1 h 17 min in 20 s, torej

76 % skupnega časa;

Uskladiščenje vhodnega blaga

Koristen čas

Potreben čas

Nekoristen čas



skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 240 s ali 4 min, torej 4 % skupnega

časa;


v procesu sta potrebna dva delavca.

2.3.2 Komisioniranje in izdaja vhodnega blaga v proizvodnjo

Odgovorni delavci iz proizvodnje pripravijo naročilo blaga na posebnem obrazcu za dva

dneva vnaprej, na njem sta poleg naziva vpisani še šifra blaga in količina. Obrazec

vložijo v predalček na obratu v proizvodnji. Skladiščniki pobirajo naročila ob 7. uri

zjutraj. V ponedeljek pobirajo naročila za torek in sredo, v sredo za četrtek in petek ter v

petek za soboto in ponedeljek. Vse blago mora biti pripeljano na obrat isti dan, ko

pobirajo naročila do 22. ure s potrjenim medskladiščnim prenosom. Dokument za izdajo

blaga iz skladišč morata podpisati oseba, ki je blago izdala, in oseba, ki je blago

prevzela. Oskrbovanje proizvodnje z vhodnim blagom se razlikuje glede na določeno

blago. Smole, gelcoate, mate, velike vgradne dele in kartonsko ter leseno embalažo

izdajajo dnevno. Tedensko pa proizvodnjo oskrbujejo z repromaterialom, čigar načrt

pripravi operativna priprava dela vsak teden. Na njem so zapisane načrtovane potrebe

proizvodnje po repromaterialu za naslednji teden, potrebne za njeno nemoteno

delovanje. Tako vsak četrtek oz. petek po tem planu skladiščniki pripravijo

repromaterial, ki ga bo proizvodnja potrebovala naslednji teden. Če vsega naročenega

blaga trenutno ni na razpolago, ga morajo skladiščniki dostaviti na obrat takoj, ko blago

prispe. Skladiščniki prenesejo delovne naloge iz proizvodnje v pisarno, jih najprej

pregledajo ter si jih razdelijo med seboj. Nato sledi odhod v skladišče in iskanje ter

komisioniranje blaga. Za vsak obrat v proizvodnji je izdan delovni nalog za potrebe

repromateriala, po katerem skladiščnik v zaboj nabira vhodno blago. Slika 14 prikazuje

dnevno izdajo repromateriala v proizvodnjo.

Ko je delovni nalog izpolnjen, zaboj počaka v skladišču, da nabrano blago ročno

vnesejo v informacijski sistem PerfectLargo in da izdajo izdajnico blaga v skladišče z

medskladiščno prenosnico. Ker blago še ni označeno s črtno kodo, morajo vse vnose

opravljati ročno. Po opravljenem vnosu opravijo še kontrolo komisiona, ki predstavlja

pregled ter količinsko ustreznost komisiona. Ko je za določen izdelek nabrano vse blago



ter vneseno v informacijski sistem, ga skladiščnik z viličarjem odpelje v proizvodnjo ter

položi zaboj pred proizvodno linijo za izdelavo izdelka. Sledi izdaja v proizvodnjo, kar

pomeni, da odgovorni delavec iz proizvodnje podpiše izdajnico materiala ter pregleda

komision.

Slika 14: Dokument izdaje repromateriala v proizvodnjo


Potek komisioniranja za smole, gelcoate, mate, velike vgradne dele in kartone ter leseno

embalažo je podoben, le da blaga ne nabirajo v zaboje, temveč si skladiščnik blago

pripravi na palete in ga z viličarjem odpelje v proizvodnjo. Ta način komisioniranja

velja za standardne izdelke, pri katerih so že natančno določene potrebe. Za izdelke,

katerih proizvodnja še ni povsem vpeljana, pa lahko proizvodnjo z vhodnim blagom

oskrbujejo tudi večkrat.

Tabela 4 in Tabela 5 predstavljata procesni karti za komisioniranje in izdajo vhodnega

blaga v proizvodnjo. Prikazujeta povprečen proces komisioniranja in izdaje, saj se lahko

ta razlikuje v količini potrebnega blaga, vrsti blaga ter zahtevnosti blaga za

komisioniranje. Do razlik v času prevzema pride tudi zaradi zasedenosti transportnih

sredstev, transportne poti ter odlagalnega prostora. Do navedenih podatkov smo prišli z

razgovorom z vodjo skladišča in delavci, zaposlenimi v skladišču, ter na podlagi

opazovanja procesov. Legenda prikazuje pomen posameznih simbolov.



Tabela 4: Procesna karta komisioniranja vhodnega blaga

OPRAVILO

D

KČ

(s)

PČ

(s)

NČ

(s)

s

(m)

1 Prenos delovnih nalogov iz

proizvodnje do pisarne.

300

200

2 Pregled delovnih nalogov.

360

3 Razdelitev delovnih

nalogov.

180


120

100

5 Iskanje blaga.

300

6 Komisioniranje.

900

7 Vrnitev nazaj v pisarno.

120 100

8 Komision čaka v

skladišču.

D 400

SKUPAJ 2 3 1 1 1

900 1380 400 400


Legenda:





D čakanje




Slika 15: Časovni deleži v procesu komisioniranja vhodnega blaga



skupni čas trajanja vseh opravil je 2680 s ali 44 min 40 s;

skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 900 s ali 15 min, torej 34 % skupnega

časa;

skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 1380 s ali 23 min, torej 51 %

skupnega časa;

skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 400 s ali 6 min in 40 s, torej 15 %

skupnega časa;



Tabela 5:Procesna karta izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo

OPRAVILO

D

KČ

(s)

PČ

(s)

NČ

(s)

s

(m)

1 Vpis blaga v program

PerfectLargo.

1200

2 Kontrola komisiona.

300


30 30

Komisioniranje vhodnega blaga

Koristen čas

Potreben čas

Nekoristen čas



4 Transport do proizvodnje.

1200 2000

5 Razklad.

300

6 Izdaja v proizvodnjo.

240

7 Sprejem blaga v

proizvodnjo.

240

SKUPAJ 3 2 1 1 /

540 2970 / 2030


Legenda:





D čakanje


Slika 16: Časovni deleži v procesu izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo

Izdaja vhodnega blaga v proizvodnjo

Koristen čas

Potreben čas

Nekoristen čas







časa;


skupnega časa;

skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 0 s, torej 0 % skupnega časa;



2.3.3 Skladiščenje in odprema končnih produktov

Nekatere končne produkte proizvodni delavci po končani proizvodnji embalirajo v

karton in postavijo na palete, druge pa samo zavijejo v folijo. Zaposleni v operativni

pripravi dela prinese iz pisarne nalepke s črtno kodo, ki jo potem proizvodni delavci

nalepijo na končne, embalirane proizvode. Na podlagi seznama končnih produktov iz

programa Reporter skladiščnik pregleda dejansko stanje in količine ter ob prevzemu

ustreznost označi na dokument. Po tem dokumentu izdelke prenesejo na zalogo v

program Largo. Sprejem gotovih izdelkov v skladišče opravljajo 3-krat na dan, in sicer

ob 7.30, 12.30 ter ob 19.30. Določene izdelke morajo sprejemati v skladišče po potrebi

tudi izven urnika zaradi prehodnosti transportnih poti. Gotovi izdelki, ki jih predajo v

skladišče, morajo biti opremljeni z nalepko, na kateri so napisani podatki o šifri in

nazivu izdelka, črtna koda ter številka naročila. Postopek prevzema končnih produktov

v skladišče se začne tako, da skladiščnik končne produkte, opremljene s črtno kodo,

odčita s skenerjem ter se zraven podpiše. Nato podatke prenese v program Reporter.

Končne produkte z viličarjem odpeljejo v skladišče ter jih uskladiščijo na primernem

mestu, ta so označena z napisi. Produkte skladiščijo na paletah enega zraven drugega ter

enega na drugem, čeprav določenih produktov tako ne bi smeli zlagati zaradi varnostnih

načel: glej Slika 17.



Slika 17: Primer skladiščenja končnih produktov

Odprema končnih produktov deluje po konceptu “FIFO – First in first out”, ki ureja

odpremo in prodajo produktov glede na njihov čas skladiščenja, kar pomeni, da naprej

odpremijo produkte, ki so bili prej izdelani. Mesto, kjer skladiščijo produkte,

pripravljene za odpremo, je posebej določeno in se nahaja na koncu skladišča končnih

izdelkov in je primerno za skladiščenje okoli 80 kadi. Gotove izdelke iz skladišča

odpremijo na podlagi dobavnice, ki jo pripravi prodajni referent. Ob prihodu tovornega

vozila skladiščnik najprej pregleda dokumentacijo ter nato začne nalagati izbrane

produkte. Produkte z viličarjem iz skladišča za končne izdelke pripelje na dvorišče do

tovornega vozila, kjer jih tudi naloži nanj. Na koncu opravi še kontrolo in pregled

ustreznosti.

2.4 Predstavitev obstoječega informacijskega sistema

V podjetju uporabljajo informacijski sistem PerfectLargo. PerfectLargo je program, ki

izvršuje dejanja, ki zajemajo celovito upravljanje podjetja. Je ERP-rešitev za podporo

upravljanja podjetja. V njem se lahko upravljajo procesi od materialnega poslovanja

(skladišča), poslovanja s tujino, proizvodnje, komerciale, financ ter upravljanja s

človeškimi viri. Uporabljajo ga za planiranje, vodenje in nadzor proizvodnje ter zalog

vhodnega materiala in končnih produktov.

Za področje skladiščnega poslovanja za vhodno blago uporabljajo samo program

PerfectLargo, v katerega ročno vnašajo podatke. Za končne produkte pa že uporabljajo

tudi črtno kodo in računalniški program Reporter, in sicer od leta 2009. Podjetje Mega



M, informacijske tehnologije, d.o.o., iz Velenja je zasnovalo projekt za črtno kodo v

vrednosti 100.000 EUR ter jim prilagodilo program Reporter. Na osnovi črtne kode se

pokažejo delovne faze izdelka, vgrajenci oz. vsi deli, ki vstopajo v delovni postopek, ter

kdo je delal določeno delo. V programu se izpiše na osnovi naročila. Slika 18 prikazuje

primer črtne kode za končne produkte.

Slika 18: Primer črtne kode za končne produkte

Strojna oprema, ki jo uporabljajo za delo s črtnimi kodami, sta tiskalnik črtnih kod ter

ročni terminal. Za potrebe označevanja končnih produktov uporabljajo tiskalnik Zebra

LP 2844.

LP 2844 je namizni termalni tiskalnik, izdelan z visokokakovostno tehnologijo serije

namiznih tiskalnikov. Optimizirana oblika in racionalno izkoriščen prostor ponujata

veliko možnosti uporabe in prednosti na različnih področjih tiskanja. Tiskanje nalepk je

možno do širine 104 mm pri največji hitrosti do 102 mm/s. Od TLP 2844 se razlikuje v

tem, da LP 2844 tiska samo na termo občutljive etikete. Vstavljanje in zamenjava

medija je enostavna, tiskalnik pa je mogoče priključiti na trgovinsko blagajno ter ga

uporabiti kot zamenjavo za ostale POS-tiskalnike (Epson, Star) (“Zebra LP 2844”

[Leoss, d.o.o.], b. d.).

Za zajem podatkov so potrebni bralniki črtnih kod. V podjetju že uporabljajo bralec

črtnih kod HandHeld Products Dolphin 7600.

Ročni računalnik HHP Dolphin 7600 zajema in obdeluje podatke tako v

enodimenzionalnih črtnih kodah kot tudi v sestavljenih (2D) kodah. HHP Dolphin 7600

je robusten MS Windows CE 5.0 terminal, ki ga poganja Samsungov 400 MHz



procesor. Je robusten mobilni terminal, odporen na prah, umazanijo in vodo ter padce z

višine do 1,2 metra, kar pomeni, da je terminal primeren za delo na terenu in v skladišču

(temperaturni interval: –10 °C do +50 °C). Prenos podatkov s pomočjo Bluetooth™

tehnologije, infrardečega vmesnika, USB-ja, serijskega porta ali brezžično – WiFi

(“Novice: HHP Dolphin 7600 je dobrodošla pomoč” [Leoss, d.o.o.], b. d.).

Ročni terminal deluje tako, da se z odčitavanjem črtnih kod te najprej shranijo v samo

aplikacijo na terminalu, če pa jih želimo prenesti v sistem, je treba napravo priključiti na

računalnik. To se naredi z USB-kablom ter s pomočjo programa Microsoft ActiveSync,

ki vzpostavi povezavo med njima. Nato se odčitani podatki prenesejo v sistem, če ima

računalnik dostop do interneta.

Informatiziranost skladiščnih prostorov je slaba. Nosilnosti regalov ni nikjer označena,

saj so regale naredili kar sami delavci v podjetju, zato ni določeno, koliko blaga lahko

na njih skladiščijo. Tako mora sam skladiščnik presoditi, koliko določenega blaga lahko

skladiščijo na regalu. Regali so označeni s številkami, ki predstavljajo skladiščna mesta

za določeno blago. Skupaj z imenom blaga so nalepljeni na regalih. Predstavitev

pomena števil je predstavljena na tlorisih, ki so nalepljeni v vsakem skladiščnem

prostoru, vendar zaradi zastarelosti ne prikazujejo več dejanskega stanja. Šifre blaga so

zapisane na nalepkah ter prilepljene na palete, zaboje ali škatle. Vso blago ni označeno z

nalepkami oz. so te zaradi starosti že zbledele in so tako slabo vidne.

2.5 Kritična analiza

V nadaljevanju bomo predstavili kritično analizo, s katero smo zajeli in predstavili vse

glavne probleme skladiščnega poslovanja. Probleme smo poiskali v skladiščnem

prostoru, informacijski tehnologiji, notranjem transportu: transportno-skladiščnih

sredstvih (TSS) ter človeškem faktorju. Na koncu smo za te probleme poiskali tudi

rešitve. Grafično smo kritično analizo predstavili v vzročno-posledičnem diagramu: glej

Slika 19.



Slika 19: Vzročno-posledični diagram



SKUPINA A: Skladiščni prostor

Veliko razlogov neučinkovitega skladiščnega poslovanja nastaja zaradi pomanjkanja

prostora za skladiščenje tako vhodnega blaga kot končnih produktov.

Problem:

pomanjkanje skladiščnega prostora;

neurejeno skladiščenje;

slabo označeni regali in odlagalna mesta.

Posledica:

Prostor za shranjevanje končnih produktov je premajhen, kar močno vpliva tudi na

skladiščenje vhodnega blaga. Zaradi tega potekajo poleg sprejemov tudi skoraj vse

odpreme skozi dvižna vrata v skladišču repromateriala, kar povzroči natrpanost in

nepregledno izvajanje procesov. Poleg tega pa začasno odlagajo končne produkte kar na

prostor skladišča repromateriala, predvsem na transportno pot, kar zmanjša prehodnost

skladišča. Skladišče repromateriala je premajhno glede na količine blaga. Ker blaga ne

smejo skladiščiti zunaj, ga zelo stisnejo skupaj, kar zmanjša preglednost skladiščenja.

Načeloma blago skladiščijo na regalih po shemi, a če je regal že zaseden, blago

skladiščijo nekje drugje, kar lahko povzroča zmedo. Regali so slabo označeni in nikjer

ni določene nosilnosti regalov. Koliko blaga lahko uskladiščijo na regalu, je zgolj stvar

presoje skladiščnika. Prav tako je slabo označeno, katero blago skladiščijo v določenem

delu. Prostor za shranjevanje drobnega blaga je dovolj velik za to količino blaga ter

opremljen z regali, kar omogoča pregledno shranjevanje. Problem vidimo le v premalo

označenih regalih ter v tem, da ta prostor na sredini uporabljajo tudi za začasno

shranjevanje blaga iz skladišča repromateriala, kar zmanjša preglednost skladišča. Na

regalih tudi ni določene kapacitete in njihove nosilnosti, vendar zaradi lažjega blaga v

tem prostoru to ni tako velik problem kot v skladišču repromateriala. Dva prostora za

shranjevanje vnetljivih in nevarnih snovi sta dovolj velika ter dovolj dobro opremljena

glede na količino blaga in njihove potrebe. Nevarno blago je v sodih ali v vrečah,

shranjeno na paletah na odcejevalnikih in prostor je opremljen s klimo, ki regulira

temperaturo. Več problemov je vidnih v šotoru za shranjevanje palet in kartonov. Šotor



je narejen iz materiala, ki ne diha, in zato se po šotoru nabira kondenz, kar pomeni, da

namoči karton, ki potem ni več uporaben. Prav tako je notranjost neurejena, saj se

tablice z napisi, kje določeno stvar skladiščijo, velikokrat izgubijo. Po dvorišču, do obeh

skladišč vnetljivih in nevarnih snovi in do šotora ni označene transportne poti. Zaradi

pomanjkanja prostora določene končne izdelke in vhodno blago skladiščijo zunaj, kar

pomeni, da so ti izpostavljeni vremenskim vplivom in morebitnim poškodbam.

Rešitev:

povečanje prostorov za skladiščenje;

označitev regalov;

označitev transportnih poti in odlagalnih mest.

SKUPINA B: Informacijska tehnologija

Problem informacijske tehnologije smo uvrstili v skupino B. Kaže se predvsem v njeni

nezadostni uporabi ter zastarelosti.

Problem:

ne uporabljajo črtne kode za vhodno blago;

počasno delovanje obstoječega sistema.

Posledica:

Prvi problem pri informacijski tehnologiji se nanaša na ročno vnašanje podatkov o

količini in vrsti vhodnega blaga ter kasneje tudi pri pripravi komisionov. To je posledica

neuporabe črtne kode. Ročno vnašanje prinaša človeške napake, ki privedejo do

netočnega stanja zalog, zaradi česar lahko prihaja do zastoja proizvodnje ter s tem

povezanih stroškov. Procesi tudi trajajo dlje časa, saj je treba vse nalepke za vhodno

blago napisati ročno. Velik problem pa je tudi neustrezno označevanje blaga

dobaviteljev, ki označijo blago samo s svojimi šiframi, kar povzroči dodatno delo in



zmedo. Zaradi zasedenosti linij prav tako večkrat prihaja do zastoja prenosa podatkov in

podaljšanja poteka delovnega procesa.

Rešitev:

vpeljava črtne kode za vhodno blago;

nakup potrebne opreme za črtno kodo;

izobraževanje zaposlenih.

SKUPINA C: Človeški faktor

Skupina C predstavlja človeški faktor, ki je zelo pomemben dejavnik učinkovitega

skladiščenja.

Problem:

napake pri ročnem vnašanju podatkov v program PerfectLargo;

neznanje in problem organizacije dela.

Posledica:

Največji problem pri delu v skladišču je organizacija dela. V skladišču so v dopoldanski

izmeni zaposleni trije skladiščniki, vodja skladišča ter še dva skladiščna manipulanta. V

popoldanski izmeni je zaposlen en skladiščni manipulant. Skladiščniki niso dovolj

izobraženi in lahko nekateri opravljajo samo določena dela, saj za druga niso

usposobljeni oz. jih ne znajo opravljati. Ob premalem številu zaposlenih na izmeno

prihaja do preobremenjenosti ter nizke motivacije, ki privede do slabše opravljenega

dela ter tudi do poškodb blaga. Marsikdaj ni točno določeno, kaj naj kdo dela, kar

privede do nesoglasij in neopravljenega dela. Skladiščni manipulanti v Velenju in

Šoštanju se velikokrat izmenjujejo, tako da delavec en dan dela v enem skladišču,

naslednji dan pa v drugem. To povzroči zmedo v delovnem procesu, saj kljub enakemu

blagu in postopku opravljanja procesov lahko pustijo nekje delo nedokončano.



Rešitev:

dodatno izobraževanje zaposlenih;

reorganizacija dela.

SKUPINA D: Notranji transport

Zadnja skupina predstavlja TSS, ki so zelo pomembna za hitro in učinkovito delovanje

skladišča. Njihov problem je predvsem zastarelost in premalo število.

Problem:

zastarela transportno-skladiščna sredstva;

premalo število in pogoste okvare transportno-skladiščnih sredstev.

Posledica:

Zaradi dotrajanosti TSS prihaja do okvar in s tem povezanih dodatnihi stroškov za

popravilo. Zaradi okvar poteka proces skladiščenja počasneje in ob prihodu večjega

števila prevoznikov hkrati to pomeni tudi čakanje na razklad in naklad ter njihovo

nezadovoljstvo. Akumulatorski viličar ima že zelo slabo baterijo, zato jo je treba kar

naprej polniti in ga posledično uporabljajo manj, kot pa bi ga skladiščniki potrebovali.

Tako je treba večino manipulacij opraviti s plinskim viličarjem. Prav tako imajo samo

en navaden ročni viličar, ki pa je veliko v uporabi, saj je veliko manjših manipulacij, ki

jih lahko opravljajo kar z njim.

Rešitev:

nakup novega viličarja;

nakup novega ročnega viličarja.



2.6 Diskusija

V tem poglavju smo predstavili obstoječe stanje skladiščnega poslovanja v podjetju

Veplas, d.d. Opisali smo okolico podjetja ter skladišče, ki se deli na skladišče končnih

produktov in skladišče vhodnega blaga. Skladišče vhodnega blaga je sestavljeno iz

skladišča repromateriala, skladišča drobnega blaga ter skladišča vnetljivih in nevarnih

snovi. K skladiščem vhodnega blaga spada tudi zunanji šotor za shranjevanje palet in

kartonov. Predstavili smo transportno-skladiščna sredstva, ki jih uporabljajo za

skladiščne manipulacije. Sem spadajo štirje ročni paletni vozički, 2 ročna viličarja –

daljši in krajši – ter dva viličarja, en na plinski ter en na elektro pogon. V nadaljevanju

smo opisali skladiščne procese sprejema, uskladiščenja, komisioniranja in izdaje

vhodnega blaga. Vsak proces smo podrobno analizirali s procesnimi kartami ter grafi.

Nadalje smo predstavili tudi informacijski sistem podjetja. Uporabljajo računalniški

program PerfectLargo ter program Reporter za črtno kodo, ki jo uporabljajo za končne

produkte. Na koncu smo z vzročno-posledičnim diagramom predstavili kritično analizo.

Vzroke za neučinkovito skladiščno poslovanje smo poiskali v neuporabi informacijske

tehnologije, v neurejenem in premajhnem skladiščnem prostoru, v organizaciji

človeškega faktorja ter v dotrajanosti sredstev notranjega transporta. Na podlagi kritične

analize bomo v nadaljevanju lahko predlagali tudi rešitve.



3 PREDLOGI UČINKOVITEJŠEGA SKLADIŠČNEGA

POSLOVANJA PODJETJA VEPLAS

V tem poglavju bomo na osnovi kritične analize podali predloge za učinkovitejše

skladiščno poslovanje v podjetju. Probleme bomo reševali na področju skladiščnega

prostora, informacijske tehnologije, notranjega transporta ter človeškega faktorja. V

nadaljevanju bomo predstavili še analizo učinkovitosti predlaganih rešitev ter

stroškovno analizo z izračunom amortizacije in oceno povrnitve investicije.

3.1 Predlog učinkovitejše izrabe skladiščnega prostora

Za rešitev problema premajhnega skladiščnega prostora bomo predlagali postavitev

dodatnega skladiščnega šotora ter nadstreška. Šotor bomo postavili poleg obstoječega

šotora za skladiščenje palet in kartonov. Nadstrešek pa naj bi se nahajal na levi strani

prostora za odlaganje odpadkov. Poleg tega bomo predlagali tudi preureditev

skladiščnega prostora v šotoru palet in kartonov ter ustrezno označitev transportnih poti,

odlagalnih mest in regalov.

Če želimo omogočiti pregledno shranjevanje vhodnega blaga, moramo urediti tudi

skladiščenje končnih produktov, saj sta skladišči medsebojno povezani. Zaradi

prenatrpanosti skladišča za končne produkte je tudi skladišče repromateriala

nepregledno, saj produkte začasno skladiščijo v njem. Zato predlagamo postavitev

dodatnega šotora za shranjevanje končnih produktov. Postavili bi ga na prostor poleg

šotora za palete in kartone. Šotor za palete in kartone stoji na betonskem podestu, ki so

ga naredili za potrebe tega šotora. Za postavitev dodatnega šotora potrebujemo

podaljšanje tega betonskega podesta še za dodatnih 15 m v širino ter 25 m v dolžino.

Prav tako je treba omogočiti transportno pot do šotora. Transportna pot mora biti

narejena tako, da je čim manj strma, kar pa ne bo problem, saj je dovolj prostora tudi za

daljšo transportno pot. Predlagamo postavitev šotora velikosti 20 m 10 m ter višine

4,4 m. Podatke smo pridobili od podjetja Petre d.o.o iz Žalca. Slika 20 prikazuje primer

šotora tipa Alu 01.



Slika 20: Primer skladiščnega šotora

Vir: “Products: Jungheinrich” [DirectIndustry], b. d.

Podatki za skladiščni šotor:

tip: Alu 01;

dimenzije: (š d v) 15 30 4,4 m;

konstrukcija: aluminij;

streha in stranice: PVC platno specifične teže 650 g/m²;

obremenitev snega: 0,75 kN/m²;

obremenitev vetra: 0,50 kN/m²;

vrata: čelna, dvokrilna drsna – kovinska, vpeta v kovinsko tirnico.

Cena za odkup takšnega šotora je okoli 35.000 EUR, najem pa 2,70 EUR/m²/mesec, kar

znese 1.215 EUR/mesec (za obdobje 12 mesecev). Zaradi visoke cene najema na mesec

pri naši velikosti 540 EUR predlagamo odkup šotora. Poleg tega predlagamo še nakup

prezračevalne naprave: ventilator 100 R/S s samozapornimi žaluzijami, čigar cena je

460 EUR.

V tem šotoru bi skladiščili končne produkte – kadi. Šotor bi omogočal talno odlaganje

in 90 dodatnih paletnih mest. Kadi so shranjene na euro paletah dimenzije 120 mm 80

mm in embalirane v karton. Tako je višina končnega produkta odvisna od vrste kadi, in

sicer je ta od 1,3 m do 2 m. Predlagamo, da notri skladiščijo kadi, ki so manjše velikosti

in jih tako lahko nalagajo eno na drugo. V tem primeru bi lahko v tem prostoru

skladiščili skupno 190 kadi. Produkti bi bili označeni na tablah, ki so postavljene pred

njimi in na katerih so napisani ime produkta, šifra, črtna koda ter številka, ki pove v



katerem predelu skladišča je ta produkt shranjen. Na sredini predlagamo označitev

transportne poti širine 2,5 m, ki omogoča nemoteno manipulacijo z viličarjem. Slika 21

predstavlja notranjost predlaganega šotora.

Slika 21: Tloris notranjosti novega šotora

Za prostor za odpadke predlagamo preureditev z nadstreškom. Ker je prostor dovolj

velik, bi odpadke shranjevali na levi strani prostora, nadstrešek pa bi zajemal levo stran

prostora. V kolikor novi prostor za odpadke ne bi zadostoval, pa jih lahko nekaj

skladiščijo tudi na skrajnem desnem koncu področja podjetja. Slika 22 prikazuje

sedanje stanje prostora za odpadke.



Slika 22: Prostor za odlaganje odpadkov

Za nadstrešek predlagamo jekleno konstrukcijo v velikosti 20 m 12 m ter višine 4 m.

Cena takšnega nadstreška je po podatkih okoli 15.000 EUR. Za nadstrešek je potrebnih

okoli 5.000 kg okovja iz jekla, kar ob ceni 2 EUR/kg nanese 10.000 EUR. Poleg tega

dodatnih 5.000 EUR stane cinkanje ob cenovni predpostavki 1 EUR/kg. Takšna velikost

nadstreška ustreza velikosti prostora ter omogoča nemoten transport po dvorišču.

Predlagamo talno skladiščenje, saj bi na tem prostoru skladiščili blago večje velikosti,

predvsem velike vgradne dele. Za ta prostor predlagamo označevanje na tablah, ki so

postavljene pred blago, na njih pa so sledeči podatki: ime blaga, šifra, črtna koda blaga

ter številka, ki pove, v katerem predelu prostora je to blago shranjeno. Seveda pa lahko

prostor tudi preuredijo tako, da postavijo regale. Slika 23 predstavlja primer takšnega

jeklenega nadstreška podjetja Termoflor d.o.o. ter Slika 24 prenovljeni prostor za

odlaganje odpadkov.

Slika 23: Primer jeklenega nadstreška

Vir: “Industrijski nadstreški: Jekleni nadstrešek nad ekološkim otokom” [Termoflor, d.o.o.], b. d.



Slika 24: Prenovljen prostor za odlaganje odpadkov

Šotor za shranjevanje palet in kartonov je treba urediti in omogočiti pregledno

skladiščenje blaga. Predlagamo razporeditev prostora tako, da je na levi prostor za

palete in na desni za kartone: glej Slika 25. Predlagamo, da najprej na levi strani

skladiščijo euro palete ter nato še ostale palete. Kartone pa naj na grobo razdelijo na

debele in tanjše. Seveda je ta razporeditev samo osnovna, saj je zelo veliko različnih

vrst kartonov, okoli 20, in tako je potrebna še dodatna razdelitev blaga. Vse bi

skladiščili talno. Na sredini predlagamo označitev transportne poti širine 2,5 m. Treba je

tudi ustrezno označiti vse uskladiščeno blago. Zato predlagamo postavitev stojal, na

katerih bo napisano ime blaga, šifra, črtna koda ter številka, ki pove, kje skladiščijo

določeno blago. Zaradi problema kondenza predlagamo namestitev prezračevalne

naprave. Ta bi bila enaka kot v novem šotoru, in sicer ventilator 100 R/S s

samozapornimi žaluzijami, čigar cena je 460 EUR.



Slika 25: Tloris prenovljenega skladišča palet in kartonov

Ostalo

Za vse skladiščne prostore predlagamo narediti tloris skladišča, iz katerega je razvidno,

kje v skladiščnem prostoru je skladiščeno posamezno blago. Vsako vrsto blaga je treba

označiti s številkami, ki bi bile napisane na tlorisu. Sedanji tloris je že zastarel in ne

prikazuje več realne slike prostora. Tloris naj bo nalepljen na vratih vsakega prostora

oz. drugje na vidnem mestu v prostoru. Tloris lahko pomaga pri opravljanju inventure in

sortiranju blaga ter vsakdanjih skladiščnih procesih.

Predlagamo označitev transportnih poti po dvorišču. Treba je označiti transportno pot,

ki vodi iz skladišča končnih produktov mimo skladišča repromateriala do skladišča



vnetljivih in nevarnih snovi ter naprej do nadstreška in obeh šotorov. Prav tako je treba

označiti transportno pot v notranjosti obeh šotorov ter skladišč vnetljivih in nevarnih

snovi. Označiti je treba tudi odlagalna mesta, in sicer na dvorišču pred skladiščem

končnih produktov ter pred skladiščem repromateriala. Označitev odlagalnih mest je

potrebna tudi pred obema šotoroma ter nadstreškom. Predlagamo, da označijo prostor

velikosti 25 m2.

Za vstop v okolico podjetja predlagamo uporabo vhoda za tovornjakarje, saj se s tem

olajša njihov prehod skozi območje. Ker je sedaj odprt samo vhod za zaposlene, to

pomeni, da vstopajo in izstopajo na istem vhodu in morajo zato nekje na področju

podjetja obrniti. Zato predlagamo, da uporabljajo oba vhoda, saj lahko tako skozi enega

vstopijo ter zapustijo področje podjetja skozi drugega. Tako jim tovornega vozila ni

treba obračati in vse poteka lažje tako za vse prevoznike kot tudi za skladiščne delavce.

Ker uporabljajo prostor pred skladiščem repromateriala tako za sprejem vhodnega blaga

kot za izdajo končnih produktov, predlagamo, da odpremo končnih produktov

prestavijo pred prva dvižna vrata v skladišču končnih produktov. To je sedaj nemogoče

predvsem zaradi prenatrpanosti skladišča in so tako ta dvižna vrata založena z produkti,

pripravljenimi na odpremo. S postavitvijo dodatnega šotora se sprosti skladišče in

poveča prostor, kjer so pripravljeni produkti za odpremo.

3.2 Predlog izboljšave notranjega transporta

Elektro viličar, ki ga sedaj uporabljajo, je letnik 1998 in ima že zelo slabo baterijo. Zato

se večino časa polni in je zelo malo v uporabi, kar zelo obremeni drugi plinski viličar.

Ker lahko redno uporabljajo samo en viličar, se s tem se tudi podaljšajo vsi procesi

skladiščenja. Po podatkih, ki jih je posredoval serviser, bi nova baterija za elektro

viličar prišla okoli 6.000 EUR. Ker je to zelo velik znesek v primerjavi s ceno novega

viličarja in zaradi dotrajanosti tega viličarja, predlagamo nakup novega. Pri nakupu

viličarja sta predvsem pomembna podatka o potrebni nosilnosti ter višini zadnje

uskladiščene TSE. Tako glede na pridobljene podatke priporočamo nakup viličarja, ki

ima višino dviga okoli 4 m metre ter nosilnost 1500 kg. Izbrali smo rabljen prenovljen



elektro čelni viličar podjetja Jungheinrich: glej Slika 26. Tabela 6 predstavlja

karakteristike izbranega viličarja, čigar cena je 14.000 EUR.

Tabela 6: Karakteristike elektro viličarja Jungheinrich EFG 218k 435 DZ

Karakteristike JUNGHEINRICH EFG

218K 435

Tip čelni

Pogon elektro

Letnik 2006

Nosilnost (kg) 1800

Višina dviga (mm) 4350

Širina (mm) 1120

Temperatura okolja (C) –20 do 40

Radij obračanja (mm) 1545

Slika 26: Elektro čelni viličar Jungheinrich EFG 218k 435 DZ

Vir: “Aktualna ponudba rabljenih obnovljenih viličarjev: Elektro čelni viličar” [Jungheinrich, d.o.o.],

b.d.

Ob nakupu dodatnega viličarja bi imelo podjetje 3 viličarje, vendar star elektro viličar

zaradi slabe baterije malo uporabljajo. Predlagamo, da ga podjetje da v ceno za novega.

Z nakupom novega viličarja ne bi veliko spremenili dela, saj ima podobne značilnosti

kot stari elektro viličar. Bočni plinski viličar bi uporabljali za daljši tovor, saj daljši kot

je tovor, bolj primerna je uporaba bočnega viličarja, in pa tudi za pretovarjanje. Elektro



čelni pa bi bil za vse ostalo. Tako elektro kot plinski viličar sta primerna za

manipulacije v zunanjem in notranjem transportu ter se tako lahko dopolnjujeta.

V podjetju imajo v lasti samo dva ročna paletna viličarja. En je podaljšan in ga

uporabljajo samo za transport jamborov. Zato predlagamo tudi nakup dodatnega

ročnega paletnega viličarja, tako da bi imeli v lasti 2 krajša ter en daljši ročni viličar.

Ročni viličar je primeren za opravljanje manjših manipulacij, ki jih je zelo veliko.

Izbrali smo nov ročni paletni viličar Jungheinrich AM 22 z nosilnostjo 2200 kg in

dvižno višino 122 mm: glej Slika 27. Cena takšnega ročnega viličarja je 400 EUR.

Slika 27: Ročni paletni viličar Jungheinrich AM 22

Vir: “Products: Jungheinrich” [DirectIndustry], b. d.

Ročni paletni voziček AM 22 je idealni pripomoček v skladišču pri vseh ročnih

transportih na kratkih razdaljah, kjer pridejo še posebej do izraza njegove prednosti

(“Industrijski viličarji: Ročni viličarji” [Jungheinrich, d.o.o.], b. d.):

kot delovni pripomoček je priročen tako za desničarje kakor tudi za levičarje.

Možno je udobno in varno upravljanje z eno roko na glavi ročice;

opcijsko je možen hitri dvig palete s tal (do 120 kg) s tremi zamahi ročice;

kratek sprednji del zagotavlja okretnost tudi na omejenem prostoru.



Dolžnosti voznikov viličarjev

Da opravljanje skladiščnih procesov poteka nemoteno, je nujno, da skladiščni

manipulanti pravilno ravnajo s TSS in tako omogočajo učinkovito in varno delo.

Dolžnosti lahko razdelimo v tri skupine (“Kako deluje: Dolžnosti voznikov viličarjev”

[Technoservis, d.o.o.], b. d.):

dolžnosti pred začetkom dela;

dolžnosti med delom;

dolžnosti po končanem delu.

Dolžnosti voznika viličarja pred začetkom dela izvirajo iz zahteve, da mora voznik pred

začetkom dela opraviti vizualni pregled viličarja. Če pri dnevnem pregledu ugotovi

kakršnokoli pomanjkljivost, za katero meni, da je toliko nevarna, da bi pri kasnejšem

delu lahko prišlo do nezgode, ne sme uporabiti viličarja. Če kljub temu prične delati in

dejansko pride do nezgode, ki ima za posledico invalidnost ali celo smrt sodelavca, je

voznik viličarja lahko kaznovan po kazenskem zakoniku z zaporno kaznijo. Dolžnosti

voznika viličarja med delom so, da se ravna po zahtevah pravilnikov, ki veljajo za to

področje, po določbah zakona o varstvu pri delu določenega podjetja in po navodilih

posameznega proizvajalca viličarjev. Tudi po končanem delu ima voznik viličarja

določene dolžnosti, in sicer:

viličar mora parkirati na določeno mesto, ki mora biti zavarovano pred vremenskimi

vplivi, viličar ne sme biti parkiran na mestu, kjer bi oviral drug transport, in mora

biti najmanj 1 meter od železniškega tira; ne sme parkirati na strmini;

treba je izključiti motor;

zategniti ročno zavoro;

vilice spustiti na tla;

odstraniti ključ, s katerim je možno zagnati pogonski motor.

Voznik viličarja pri svojem delu z viličarjem ne sme opravljati naslednjih del (“Kako

deluje: Stroge prepovedi za voznike viličarjev” [Technoservis, d.o.o.], b. d.):

dviganje težjega tovora, kot je nosilnost viličarja;

dvigati tovor, ki na paleti ni stabilno naložen;

povečati protiutež viličarja z namenom, da bi dvignil težje breme;



premikati viličar z visoko dvignjenim bremenom;

sunkovito zavirati;

voziti z večjo hitrostjo, kot predpisuje pravilnik;

puščati kontaktni ključ na viličarju, oziroma omogočiti nepooblaščenim osebam

voziti viličar;

zadrževati se ali hoditi pod vilicami, ki so dvignjene, tudi če na njih ni tovora,

prevažati z viličarjem ljudi;

z viličarjem vleči ali riniti vagon, če viličar za tako delo ni prirejen;

kaditi v bližini, kjer se polnijo akumulatorji ali kjer se z gorivom polnijo motorni

viličarji

3.3 Predlog vpeljave tehnologije črtne kode

Ker podjetje že uporablja tehnologijo črtne kode za končne produkte, je potreben za

vpeljavo tehnologije črtne kode za vhodno blago nakup dodatne strojne opreme,

dopolnitev programske opreme ter morebitno dodatno izobraževanje zaposlenih.

Potrebna strojna oprema

Pri uvedbi tehnologije črtne kode v skladiščno poslovanje je potreben tudi nakup

ustrezne strojne opreme. Tako za nemoteno delovanje potrebujemo tiskalnik črtne kode

in opremo za odčitavanje. Ker v podjetju že uporabljajo tehnologijo črtne kode za

končne produkte, bomo predlagali nakup dodatne strojne opreme, ki je potrebna za

opravljanje dela. Vsa strojna oprema, ki jo že uporabljajo, je stara 4 leta.

Tiskalnik črtne kode

Za potrebe označevanje končnih produktov uporabljajo tiskalnik Zebra LP 2844. Ker ta

tiskalnik uporabljajo za tiskanje črtnih kod za končne produkte in je nameščen v pisarni

operativne priprave dela, bi zaradi lažjega dela predlagali nakup še enega tiskalnika. Ta

tiskalnik bi namestili v skladišču. Predlagamo nakup industrijskega tiskalnika Zebra

S4M s ceno 925 EUR: glej Slika 28.



Industrijski tiskalnik Zebra S4M je primeren za vse, ki opažajo, da jim namizni modeli

ne ponujajo dovolj. Kot industrijski tiskalnik ima S4M temu ustrezno robustno

kovinsko ohišje z okencem za lažje spremljanje porabe etiket in kartončkov. Model z

EPL-ukaznim jezikom izpisuje etikete širine do 104 mm z resolucijo 8 pik/mm (203

dpi) s hitrostjo do 154 mm/s. Zahteva redkejše menjavanje potrošnega materiala (etiket,

folij ...). Prek LCD-zaslona je možno nastavljati različne parametre tiskalnika. Na

tiskalnik je mogoče priključiti alfanumerično tipkovnico, kar omogoča samostojno

delovanje tiskalnika brez uporabe PC-ja (stand alone) (“Zebra S4M” [Leoss, d.o.o.], b.

d.).

Slika 28: Industrijski tiskalnik Zebra S4M

Vir: “Zebra S4M” [Leoss d.o.o.], b. d.

Predlagamo še nakup programske opreme za tiskalnik, in sicer NiceLabel Suite (cena

900 EUR).

NiceLabel je družina profesionalne programske opreme, ki nudi celovito rešitev

oblikovanja in tiskanja etiket, črtnih kod in RFID-etiket. Podprta je uporaba vseh vrst

podatkovnih zbirk, njihova integracija v poslovne sisteme in avtomatizirane sisteme

tiskanja ter pripravo popolnoma prilagojenih rešitev tiskanja etiket, RFID

(radiofrekvenčnih) etiket in črtnih kod. Preveden je tudi v slovenski jezik. Nice Label

Suite je celovita modularna rešitev za oblikovanje etiket, črtnih kod in RFID-etiket

(“NiceLabel” [Leoss, d.o.o.], b. d.).



Oprema za odčitavanje

V podjetju za potrebe tehnologije črtne kode za vhodno blago že uporabljajo bralec

črtnih kod HandHeld Products Dolphin 7600. Z uvedbo črtne kode bi se njegova

uporaba zelo povečala, zato predlagamo nakup dodatnega bralca črtnih kod Honeywell

Dolphin 99GX s ceno 2100 EUR: glej Slika 29.

Večjo učinkovitost bralca črtnih kod Honeywell Dolphin 99GX omogočajo njegove

posebnosti (“Honeywell Dolphin 99GX” [Leoss, d.o.o.], b. d.):

ergonomsko oblikovan ročaj v obliki pištole (“pistol grip”);

vgrajena kamera za barvno fotografiranje (Adaptus® Imaging tehnologija 6.0 za

hitrejši zajem podatkov v linearnih in 2D-črtnih kodah);

trdno ohišje, ki ustreza standardom zaščite IP64 (“heavy duty”);

visoka stopnja vzdržljivosti (do 2000 padcev z višine 1 metra in celo 1,83 m);

delovanje v težjih delovnih pogojih – temperaturni interval: –20 °C do +50 °C

(“harsh environment”);

številne komunikacijske možnosti za hitrejši prenos zajetih podatkov (WLAN

802.11a/b/g/n in WLAN Security, WPAN Bluetooth®V2.1, WWAN 3,9G);

odlična baterija za podaljšan čas delovanja (več kot 9 ur pri intenziteti skeniranja

črtne kode in prenosu podatkov (WLAN) vsakih 9 sekund);

možnost izbire med alfanumeričnimi tipkovnicami s 34, 43 ali 55 tipkami.

Slika 29: Ročni računalnik Honeywell Dolphin 99GX

Vir: “Honeywell Dolphin 99GX ” [Leoss, d.o.o.], b. d.



Informacijski sistem

Za povezovanje strojne opreme z informacijskim sistemom potrebujemo ustrezno

programsko opremo. Za to bi poskrbelo podjetje Mega M, informacijske tehnologije, iz

Velenja, ki je v podjetju že oblikovalo program za črtno kodo za končne produkte,

imenovan Reporter. Program bi nadgradili tako, da bo zajemal celoten proces od

sprejema blaga, uskladiščenja, komisioniranja in izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo.

Vse to bi omogočili ob uporabi ustrezne strojne opreme. Podjetje bi prav tako poskrbelo

za morebitno dodatno usposabljanje delavcev.

Označevanje regalov

Regale običajno označujejo s specialnimi reflektivnimi nalepkami, ki so obstojne dlje

časa in omogočajo večje razdalje odčitavanja črtnih kod. Cena takšnega koluta nalepk

znaša okoli 180 EUR. Na kolutu je 625 nalepk dimenzije 152 50 mm. Poleg

označevanja regalov s črtnimi kodami predlagamo tudi označevanje posameznih

regalov s številkami, ki bi skladišče razdelile na posamezne dele, v katerih bi skladiščili

enako blago. Te številke bi bile predstavljene na novih tlorisih.

Označevanje blaga dobaviteljev

Ob uporabi tehnologije črtne kode za vhodno blago bi se bilo treba dogovoriti z

dobavitelji za ustrezno označevanje blaga. Ker sedaj blago nekateri dobavitelji

označujejo samo s svojimi šiframi, to podaljša čas sprejema blaga. Treba bi se bilo

dogovoriti, da bi označili blago vsaj z ustreznimi šiframi oz. v najboljšem primeru kar s

črtnimi kodami, saj bi le tako sistem uporabe črtnih kod za vhodni material normalno

deloval. Da bi se to doseglo, je treba dobavitelje opozoriti, da bi ob morebitnem

nesodelovanju prekinili poslovanje z njimi.

3.4 Predlog učinkovitejšega vodenja človeških virov v skladišču

Sedaj poteka delo v skladišču tako, da vodja skladišča vodi po večini samo papirnate

posle in piše nalepke za blago. Ostala dva skladiščna manipulanta opravljata predvsem



manipulacije s transportno-skladiščnimi sredstvi in nimata točno razdeljenega dela. V

skladišču je potrebna razdelitev vlog. Predlagamo, da vodja skladišča še naprej opravlja

papirnate posle ter po potrebi tudi ostale stvari. Ostala dva skladiščnika pa si delo

razdelita tako, da je eden zadolžen za sprejem in skladiščenje vhodnega blaga ter drugi

za skladiščenje končnih produktov. Delovne naloge za oskrbovanje proizvodnje z

vhodnim blagom ter odpreme blaga pa si porazdelita med sabo. V kolikor je na

določenem področju več dela, pa si seveda priskočita na pomoč. Problem prepletanja

delavcev med Velenjem in Šoštanjem je treba rešiti tako, da se točno določi delavce, ki

delajo na enem in drugem kraju. Tako bi izmenjave delavcev potekale samo ob nujnih

primerih. V tem primeru ne bi bilo več nesoglasij glede opravljenih del. Delavce v

skladišču je treba izobraziti in razbremeniti in k temu bo pripomogla vpeljava črtne

kode. Treba jih je izobraziti o pravilnem opravljanju vseh skladiščnih manipulacij in

operacij, tako da ne bo več prihajalo do poškodovanja blaga ter da bodo vsi znali

opravljali več stvari. Potrebna je disciplina pri vseh skladiščnih procesih, pri sprejemu

in izdaji materiala v proizvodnjo ter pri uskladiščenju končnih izdelkov, saj se nobenega

procesa ne sme opravljati brez pravega zahtevka. Tako ne bo prihajalo več do netočnega

stanja zalog. Skladiščniki morajo ravnati z blagom po principu dobrega gospodarja. To

pomeni, da vsa manipulacija, skladiščenje in obračanje zalog po metodi FIFO potekajo

v tej smeri, da blago ohrani svoje prvotne lastnosti in vrednost.

Tudi komunikacija med vsemi sodelujočimi je zelo pomembna in potrebna za dobro

sodelovanje. Najprej bi izpostavili komunikacijo med vodjo nabave in prevozniki.

Ključnega pomena je najava transporta in najava morebitnih zamud. Tako lahko vodja

nabave razporedi prihode prevoznikov in tudi obvesti vodjo skladišča, ki se lahko

vnaprej pripravi na prihod blaga. Uskladitev transporta pa poskrbi, da ne prihaja do

prezasedenosti prostora. Poleg prihoda blaga je treba uskladiti tudi odpreme blaga, saj

to upravljajo na istem prostoru. Prav tako se je treba dogovoriti z dobavitelji tudi za

označevanje blaga. Ker je v večini primerov blago označeno samo s šiframi

dobaviteljev, to zelo podaljša potek sprejema. Tako je zelo pomemben dejavnik

dogovor med vodjo nabave in dobavitelji, da blago ustrezno označijo s črtno kodo oz.

vsaj s šiframi.



3.5 Analiza učinkovitosti predlaganih rešitev

V nadaljevanju bomo predlagane rešitve analizirali in jih primerjali z dosedanjim

stanjem.

3.5.1 Analiza vpliva vpeljave tehnologije črtne kode za vhodno blago

Vpeljava tehnologije črtne kode zelo vpliva na potek procesov, saj se ti časovno

zmanjšajo, so bolj učinkoviti ter se opravljajo z manj napakami. Analizo vpliva vpeljave

tehnologije črtne kode smo naredili za vse procese v okviru manipuliranja z vhodnim

blagom. Za vse procese smo naredili tudi prenovljene procesne karte ter grafično

primerjavo obstoječega in predlaganega stanja. Seveda pa na vse procese vplivajo tudi

ostale izboljšave, ki smo jih predlagali v tem delu.

Prenova procesa sprejema in uskladiščenja vhodnega blaga

Sprejem vhodnega blaga se prične s planiranjem prevzema, kar predstavlja pregled

plana dobav ter dobavnih nalogov v računalniškem programu PerfectLargo. Zaradi

predhodne najave prihoda blaga vodji nabave lahko ta sporoči vodji skladišča prihod

prevoznika. Prav tako vodja nabave poskrbi, da so usklajeni prihodi vhodnega blaga in

odpreme produktov, kar zmanjša čakanje prevoznikov. Zaradi najave transporta

skladiščnik pripravljen pričakuje prihod blaga in tako prevozniku ni treba več čakati na

njegov prihod. Ko skladiščnik prejme dokumentacijo, lahko pregleda veljavnost in vse

potrebne podatke kar na mestu razkladanja, saj ima pri sebi ročni računalnik in mu tako

ni treba prenesti dokumentacije do pisarne. Prav tako si zaradi najave transporta že

vnaprej pripravi prostor za razkladanje, ki je ustrezno označen. Nato sledi razkladanje,

prepoznavanje blaga in preverjanje ustreznosti količine. Ker je blago označeno s črtno

kodo oz. vsaj z ustreznimi šiframi, z ročnim terminalom vnesejo črtne kode ali šifre

blaga. Podatki o blagu se shranijo na terminal. S priključitvijo terminala na računalnik

se podatki prenesejo v informacijski sistem in se posledično poveča zaloga. Tako se

opravi sprejem blaga in izdaja sprejemnice, ki jo skladiščnik odnese k prevozniku. Sledi

vrnitev v pisarno ter tiskanje in lepljenje nalepk. Zaradi uporabe črtne kode blago ne

čaka dolgo na prostoru pred skladiščem, saj ni več treba ročno pisati nalepk. Transport



blaga do ustreznega prostora v skladišču traja manj časa zaradi predlaganega večjega

skladiščnega prostora ter posledično prevoznih in tudi označenih transportnih poti. Sledi

še razlaganje in uskladiščenje blaga, ki poteka lažje zaradi ustrezno označenih regalov.

Tabela 7 in Tabela 8 predstavljata procesni karti prenovljenega procesa sprejema in

uskladiščenja vhodnega blaga. Prikazujeta potek procesov ob uvedbi sprememb ter nove

informacijske tehnologije s črtno kodo. Legenda prikazuje pomen posameznih

simbolov.

Tabela 7: Procesna karta prenovljenega sprejema vhodnega blaga

OPRAVILO

D

KČ

(s)

PČ

(s)

NČ

(s)

s

(m)

1 Pregled dokumentacije.

30

2 Pregled ustreznosti

dokumentacije.

300

3 Razkladanje na prostor

pred skladiščem.

1200

4 Vnos podatkov v ročni

terminal.

600

5 Preverjanje ustreznosti

količine.

300

6 Vrnitev do računalnika.

20 20

7 Prenos podatkov iz

ročnega terminala.

480

8 Hoja do tovornjaka.

20 20

9 Izročitev papirjev

prevozniku.

20

SKUPAJ 4 2 2 1 /

2280 690 / 40




Legenda:





D čakanje


Slika 30: Časovni deleži v procesu prenovljenega uskladiščenja vhodnega blaga





skupnega časa;


skupnega časa;




Prenovljen sprejem vhodnega blaga

Koristen čas

Potreben čas

Nekoristen čas



Tabela 8: Procesna karta prenovljenega uskladiščenja vhodnega blaga

OPRAVILO

D

KČ

(s)

PČ

(s)

NČ

(s)

s

(m)

1 Tiskanje, lepljenje nalepk.

500


20 20

3 Transport blaga do

ustreznega prostora.

1000 800

4 Razlaganje.

1200

5 Uskladiščenje.

1200

SKUPAJ 1 2 / 2 /

1700 2220 / 820

Skupni čas: 1 h 5 min 20 s.

Legenda:





D čakanje




Slika 31: Časovni deleži prenovljenega procesa uskladiščenja vhodnega blaga



skupni čas trajanja vseh opravil je 3920 s ali 1 h 5 min in 20 s;

skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 1700 s ali 28 min in 20 s, torej 42 %

skupnega časa;


skupnega časa;




Prenova procesa komisioniranja in izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo

Komisioniranje še vedno poteka tako, da najprej delovne naloge prenesejo iz

proizvodnje, jih pregledajo ter razdelijo. Skladiščnik odide v skladišče vhodnega blaga z

ročnim terminalom in delovnim nalogom ter izbrano blago z odčitavanjem črtne kode

vnese v terminal. Izbrano blago pripravlja v zaboje oz. si jih nalaga na palete.

Dolgotrajno iskanje blaga zaradi ustrezne označenosti regalov in blaga ni več potrebno.

Ko je komisioniranje končano, se vrne v pisarno ter prenese podatke iz terminala v

informacijski sistem. Nato še komision transportira do proizvodnje, ga razdeva in izda v

proizvodnjo tako, da sprejem podpiše odgovorna oseba na obratu proizvodnje.

Transport do proizvodnje poteka nemoteno zaradi ustrezno označenih in prevoznih

transportnih poti.

Prenovljeno uskladiščenje vhodnega blaga

Koristen čas

Potreben čas

Nekoristen čas



Tabela 9 in Tabela 10 predstavljata procesni karti prenovljenega procesa komisioniranja

in izdaje vhodnega materiala v proizvodnjo. Prikazujeta potek procesov ob uvedbi

sprememb ter nove informacijske tehnologije s črtno kodo. Legenda prikazuje pomen

posameznih simbolov.

Tabela 9: Procesna karta prenovljenega komisioniranja vhodnega blaga

OPRAVILO

D

KČ

(s)

PČ

(s)

NČ

(s)

s

(m)

1 Prenos delovnih nalogov iz

proizvodnje.

300

200

2 Pregled delovnih nalogov.

360

3 Razdelitev delovnih

nalogov.

180


120

100

5 Komisioniranje z ročnim

terminalom.

900

6 Vrnitev nazaj v pisarno.

120 100

SKUPAJ 1 ¸3 1 1 /

900 1080 / 400

Skupni čas: 33 min.

Legenda:





D čakanje




Slika 32: Časovni deleži v procesu prenovljenega komisioniranja vhodnega blaga



skupni čas trajanja vseh opravil je 1980 s ali 33 min;


časa;


skupnega časa;




Tabela 10: Procesna karta prenovljene izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo

OPRAVILO

D

KČ

(s)

PČ

(s)

NČ

(s)

s

(m)

1 Prenos podatkov iz

ročnega terminala.

480

2 Kontrola komisiona.

300


30 30

4 Transport do proizvodnje.

1000 2000

Prenovljeno komisioniranje vhodnega blaga

Koristen čas

Potreben čas

Nekoristen čas



5 Razklad.

300

6 Izdaja v proizvodnjo.

240

7 Sprejem blaga v

proizvodnji.

240

SKUPAJ 2 2 1 2 /

1020 1570 / 2030


Legenda:





D čakanje


Slika 33: Časovni deleži v procesu prenovljene izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo




Prenovljena izdaja vhodnega blaga v proizvodnjo

Koristen čas

Potreben čas

Nekoristen čas




skupnega časa;


skupnega časa;

skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 0 sekund, torej 0 % skupnega časa;



Tabela 11 in Slika 34 predstavljata primerjavo časov obstoječega in prenovljenega

stanja sprejema blaga. Iz tabele je razvidno, da se zmanjša število opravil ter poveča

koristni čas. V prenovljenem procesu teoretično ni nekoristnega časa. Skupni čas se

zmanjša za 15 % oz. za 8 min in 40 s, kar pomeni, da se za toliko zmanjša povprečen

sprejem blaga.

Tabela 11: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja za sprejem vhodnega

blaga

Obstoječe stanje Prenovljeno stanje Prihranek

Število opravil 13 9 4

Koristen čas (s) 1800 2280 Povečanje KČ za 480

Potreben čas (s) 1630 690 820

Nekoristen čas (s) 60 / 60

Pot (m) 80 40 40

Število delavcev 2 2 /

Skupni čas (s) 3490 2970 520

Skupni čas 58 min 10 s 49 min 30 s 8 min 40 s



Slika 34: Primerjava časovnih deležev v procesu sprejema vhodnega blaga


stanja uskladiščenja blaga. Iz tabele je razvidno, da se zmanjša število opravil ter

poveča koristni čas. V prenovljenem procesu teoretično ni nekoristnega časa. Skupni

čas se zmanjša za 35 % oz. za 36 min, kar pomeni, da se za toliko zmanjša povprečen

proces uskladiščenja blaga. Skupni čas se zmanjša predvsem zato, ker ni več ročnega

pisanja nalepk zaradi vpeljave črtne kode.

Tabela 12: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja za uskladiščenja

vhodnega blaga.




Potreben čas (s) 4640 2220 2420


Pot (m) 920 820 100


0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

Koristen čas

Potreben čas

Nekoristen čas

Skupen čas

Sprejem vhodnega blaga

Obstoječe stanje

Prenovljeno stanje

[s]



Skupni čas (s) 6080 3920 2160

Skupni čas 1 h 41 min 20 s 1 h 5 min 20 s 36 min

Slika 35: Primerjava časovnih deležev v procesu uskladiščenja vhodnega blaga


stanja komisioniranja blaga. Iz tabele je razvidno, da se zmanjša število opravil. V

prenovljenem procesu teoretično ni nekoristnega časa. Skupni čas se zmanjša za 25 %

oz. za 11 min in 40 s, kar pomeni, da se za toliko zmanjša povprečen proces

komisioniranja blaga.

Tabela 13: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja za komisioniranje

vhodnega blaga.



Koristen čas (s) 900 900 /

Potreben čas (s) 1380 1080 300


0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

Koristen čas Potreben čas Nekoristen čas

Skupen čas

Uskladiščenje vhodnega blaga

Obstoječe stanje

Prenovljeno stanje

[s]



Pot (m) 400 400 /


Skupni čas (s) 2680 1980 700

Skupni čas 44 min 40 s 33 min 11 min 40 s

Slika 36: Primerjava časovnih deležev v procesu komisioniranja vhodnega blaga


stanja procesa za izdajo vhodnega blaga v proizvodnjo. Iz tabele je razvidno, da se

poveča koristni čas. V prenovljenem procesu teoretično ni nekoristnega časa. Skupni

čas se zmanjša za 25 % oz. za 15 min in 20 s, kar pomeni, da se za toliko zmanjša

povprečen proces uskladiščenja blaga.

Tabela 14: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja procesa za izdajo

vhodnega blaga v proizvodnjo


Število opravil 7 7 /


0

500

1000

1500

2000

2500

3000


Skupen čas

Komisioniranje vhodnega blaga

Obstoječe stanje

Prenovljeno stanje

[s]



Potreben čas (s) 2970 1570 1400

Nekoristen čas (s) / / /

Pot (m) 2030 2030 /


Skupni čas (s) 3510 2590 920

Skupni čas 58 min 30 s 43 min 10 s 15 min 20 s

Slika 37:Primerjava časovnih deležev v procesu izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo

Skupni časi v vseh procesih se v povpečju zmanjšajo za okoli 25 %, kar pomeni, da se

prihrani denar za opravljanje teh procesov. To je predvsem zaradi uvedbe tehnologije

črtne kode, ki olajša delo skladiščnikov ter poskrbi za natančno stanje podatkov. Tako

ni več ročnega vnašanja podatkov in morebitnega napačnega stanja zalog, kar lahko

teoretično privede do zastojev proizvodnje. Seveda pa so procesi krajši tudi zaradi

boljše označenosti skladiščnih prostorov ter bolj preglednega skladiščenja zaradi novih

skladiščnih prostorov.

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000


Skupen čas

Izdaja vhodnega blaga v proizvodnjo

Obstoječe stanje

Prenovljeno stanje

[s]



3.5.2 Analiza vpliva ostalih izboljšav

Ugotovili smo, da moramo za ureditev skladiščenja vhodnega blaga naprej urediti

skladiščenje končnih produktov. Ker smo postavili dodaten šotor za končne izdelke,

smo razbremenili skladišče končnih produktov. S postavitvijo dodatnega šotora smo

pridobili okoli 90 novih paletnih mest. Tako se lahko poveča prostor, kjer so

pripravljeni izdelki za odpremo, in se sprostijo dvižna vrata, tako da lahko na tem mestu

poteka odprema. Prav tako bo sedaj prostor za postavitev dodatnega regala za jambore.

Sprostile bi se tudi transportne poti, kar bi omogočalo hitrejšo in preglednejšo

skladiščno manipulacijo vseh procesov. Prav tako bi se sprostile transportne poti v

skladišču repromateriala, ker v njem ne bi več začasno skladiščili končnih produktov ter

tudi zaradi postavitve dodatnega nadstreška ne bi bilo več tolikšne natrpanosti v tem

skladišču in bi se omogočilo bolj pregledno izvajanje procesov. Prav tako ni potrebe po

shranjevanju repromateriala v skladišču drobnega inventarja. S preureditvijo šotora za

palete in kartone smo omogočili pregledno shranjevanje blaga. Blago je bolj kvalitetno,

saj s postavitvijo prezračevalne naprave ni več nabiranja kondenza in uničenih

kartonov. Prav tako smo s postavitvijo nadstreška dosegli, da je blago, ki je skladiščeno

zunaj, zaščiteno in ni izpostavljeno vremenskim vplivom, razbremenili pa smo tudi

skladišče repromateriala.

Skladiščni prostor je primeren prostor za shranjevanje blaga ter funkcionalno urejen

tako, da lahko v njem blago na najlažji način uskladiščijo in izdajajo ter je kljub

maksimalno izkoriščenemu prostoru blago lahko dostopno in se ga da pregledno

razvrstiti ter ustrezno označiti. Prav tako blago ne sme izgubiti kakovosti oz. se ne sme

poškodovati. Pri razdelitvi skladiščnega prostora v posameznih skladiščih se mora

ravnati po principu, da se težje blago vedno skladišči nižje, lažje pa višje. Blago, ki se

večkrat izdaja, je skladiščeno bližje izdaje iz skladiščnega prostora. Regali, police in

druge naprave za skladiščenje blaga so označene in uporabne glede na vrsto blaga tako,

da omogočajo lahko skladiščenje, izdajanje in kontroliranje stanja zalog blaga.

Zaradi ustrezno označenih transportnih poti in odlagalnih mest poteka delo lažje in je

bolj pregledno. Transportna pot poteka po dvorišču do vseh skladiščnih prostorov in

vanje. Prav tako k temu veliko pripomorejo ustrezno označeni regali v skladišču

repromateriala in drobnega blaga, saj je označeno, kje na regalu skladiščijo določeno



blago, kar prikazujejo novi tlorisi skladiščnih prostorov. Regali so prav tako označeni s

črtno kodo. Tudi prostori, v katerih uporabljajo talno skladiščenje, so ustrezno označeni

in pregledni.

Z nakupom novega električnega viličarja smo razbremenili uporabo plinskega viličarja,

ki so ga morali uporabljati pri skoraj večini manipulacij. S tem se bo zmanjšal čas

opravljanja skladiščnih procesov. Dodatni ročni paletni viličar se bo uporabljal za

manjše oskrbovanje proizvodnje ter sprotne in hitre manipulacije. Z napisanimi

dolžnostmi in pravili pri upravljanju z viličarjem se poveča varnost procesov in zmanjša

škoda zaradi poškodovanja blaga.

Skladiščni delavci niso več preobremenjeni, saj smo s predlaganimi izboljšavami

zmanjšali čas opravljanja procesov. Z ustrezno razporeditvijo dela smo določili, katero

delo naj kdo opravlja. Ker ni več nepotrebnih manipulacij med delavci v Velenju in

Šoštanju, tudi ni več nesporazumov in nedokončanih del. Z ustreznim izobraževanjem

so delavci bolj učinkoviti ter delo opravljajo z manj poškodbami blaga.

3.5.3 Stroškovna analiza

V nadaljevanju bomo predstavili stroškovno analizo predlaganih rešitev. Cene so

okvirne in se lahko spreminjajo glede na potrebe podjetja.

Skladiščni prostor

Ceno za dodatni šotor za skladiščenje končnih produktov so nam posredovali iz podjetja

Petre d.o.o. iz Žalca. Cena šotora je 35.000 EUR. Poleg tega zneseta dve prezračevalni

napravi 920 EUR. Nadstrešnica na prostoru za odlaganje odpadkov bi po podatkih prišla

okoli 15.000 EUR.

Notranji transport

Za potrebe notranjega transporta smo izbrali s pomočjo podjetja Jungheinrich, d.o.o.,

elektro čelni viličar Jungheinrich EFG 218k 435 DZ. Cena rabljenega prenovljenega



viličarja je 14.000 EUR. Prav tako smo predlagali nakup dodatnega ročnega paletnega

viličarja. Izbrali smo ročni paletni viličar Jungheinrich AM 22, čigar cena je 400 EUR.

Informacijska tehnologija

Za vzpostavitev tehnologije črtne kode za vhodno blago potrebujemo dodatno strojno

opremo. Predlagamo nakup industrijskega tiskalnika Zebra S4M, čigar cena je 925

EUR. Zanj je potrebna še programska oprema NiceLabel Suite s ceno 900 EUR.

Potrebujemo tudi dodatni bralec črtnih kod za katerega predlagamo Honeywell Dolphin

99GX s ceno 2.100 EUR. Pri označevanju regalov s črtnimi kodami potrebujemo

posebne nalepke, katerih cena je 150 EUR. Za potrebno programsko opremo bo

poskrbelo podjetje Mega M, informacijske tehnologije, d.o.o., iz Velenja. Cena

nadgraditve programa bo okoli 2.000 EUR in v to ceno je že vključeno tudi morebitno

potrebno dodatno izobraževanje zaposlenih. Celotno investicijo predstavlja Tabela 15.

Tabela 15: Ocena celotne investicije

Investicija Opis Vrednost

EUR

Skupaj

EUR

Skladiščni prostor:

šotor

nadstrešek

prezračevalni napravi

35.000,00

15.000,00

920,00

50.920,00

Notranji transport: elektro čelni viličar

ročni paletni viličar

14.000,00

400,00 14.400,00

Informacijska

tehnologija:

ročni terminal

industrijski tiskalnik

NiceLabel Suite

programska oprema

nalepke za regale

2.100,00

925,00

900,00

2.000

150,00

6.075,00

Skupaj 71.395,00

Skupna vrednost naše predlagane celotne investicije znaša 71.395,00 EUR.



Izračun amortizacije

Velik del predlagane investicije predstavljajo sredstva ter oprema, ki pri uporabi

izgubljajo svojo vrednost, zato smo jim določili amortizacijo. Za izračun amortizacije

najprej potrebujemo stopnjo amortizacije (AMS), ki jo bomo izračunali glede na dobo

koristnosti. Nato bomo glede na stopnjo amortizacije ter vrednosti investicij pridobili še

letno amortizacijo (Letna AM).

Tabela 16 prikazuje določeno dobo koristnosti posamezne predlagane izboljšave za

problematiko skladiščnega prostora. Za predlagane izboljšave (šotor, nadstrešek in

prezračevalni napravi) smo dodelili 7-letno dobo koristnosti.

Tabela 16: Dobe koristnosti šotora, nadstreška ter prezračevalne naprave

Opis Doba koristnosti v letih

Šotor 7

Nadstrešek 7

Prezračevalni napravi 7

Izračun stopnje amortizacije (AMS): [1]

Stopnja amortizacije glede na dobo koristnosti za šotor, nadstrešek in prezračevalni

napravi znaša 14,29 % [1]. Na podlagi stopnje amortizacije in vrednosti investicije

bomo izračunali letno amortizacijo po enačbi za letno amortizacijo (Letna AM) [2].

Letna amortizacija (Letna AM) [2]



Letna amortizacija za šotor:

Letna amortizacija za nadstrešek:

Letna amortizacija za prezračevalno napravo:


problematiko notranjega transporta. Za predlagani izboljšavi (elektro čelni viličar in

ročno paletni viličar) smo dodelili 7-letno dobo koristnosti.

Tabela 17: Dobe koristnosti elektro čelnega viličarja in ročnega paletnega viličarja


Elektro čelni viličar 7

Ročni paletni viličar 7


Stopnja amortizacije glede na dobo koristnosti za elektro čelni viličar in ročni paletni

voziček znaša 14,29 % [3]. Na podlagi stopnje amortizacije in vrednosti investicije

bomo izračunali letno amortizacijo po enačbi za letno amortizacijo (Letna AM) [4].




Letna amortizacija za elektro čelni viličar:

Letna amortizacija za ročni paletni viličar:


problematiki informacijske tehnologije. Za predlagani izboljšavi (ročni terminal in

industrijski tiskalnik) smo dodelili 3-letno dobo koristnosti.

Tabela 18: Dobe koristnosti ročnega terminala, industrijskega tiskalnika in programske

opreme


Ročni terminal 3

Industrijski tiskalnik 3

Programska oprema 3


Stopnja amortizacije glede na dobo koristnosti za ročni terminal in industrijski tiskalnik

znaša 33,33 % [5]. Tudi programska oprema ima svojo dobo koristnosti, sicer se ne

obrablja kot strojna oprema, pač pa zastara in jo je treba posodobiti ter nadgraditi. Na



podlagi stopnje amortizacije in vrednosti investicije bomo izračunali letno amortizacijo

po enačbi za letno amortizacijo (Letna AM) [6].


Letna amortizacija za ročni terminal:

Letna amortizacija za industrijski tiskalnik:

Letna amortizacija za programsko opremo:

Ocena prihrankov

Za ocenitev predlagane investicije je treba ovrednotiti posamezne procese ter delo

skladiščnikov. Iz prenovljenih procesnih kart smo lahko razbrali prihranek časa za en

povprečen sprejem, uskladiščenje, komisioniranje in izdajo vhodnega blaga. Za

ovrednotenje prihranka časa moramo upoštevati, koliko teh procesov se opravi dnevno.

Dnevno se povprečno opravijo 4 sprejemi in uskladiščenja blaga ter 7 komisioniranj in

izdaj vhodnega blaga. Tako lahko izračunamo prihranek časa pri vseh procesih na dan

ter posledično tudi na mesečni in letni ravni: glej tabelo 19.



Tabela 19: Prihranki po procesih

Proces Prihranek

enega procesa

Dnevni

prihranek

Mesečni

prihranek

Letni prihranek

Sprejem 8 min 40 s 24 min 40 s 11 h 33 min 20 s 138 h 40 min

Uskladiščenje 36 min 2 h 24 min 48 h 576 h

Komisioniranje 11 min 40 s 1 h 21 min 40 s 27 h 13 min 20 s 326 h 40 min

Izdaja v

proizvodnjo

15 min 20 s 1 h 47 min 20 s 45 h 46 min 40 s 429 h 20 min

Skupaj 71 min 40 s 5 h 57 min 40 s 132 h 32 min 20 s 1470 h 40 min

Tako smo ugotovili, da se pri procesih dnevno prihrani približno 6 h časa, mesečno

133 h in posledično letno okoli 1471 h. Urno predpostavko skladiščnika smo postavili

8 EUR/h. Izračunali smo, da je vrednost letnega prihranka pri sprejemu vhodnega blaga

1.109 EUR, pri uskladiščenju vhodnega blaga 4.608 EUR, pri komisioniranju vhodnega

blaga 2.613 EUR ter pri izdaji vhodnega blaga v proizvodnjo 3.435 EUR. Skupna

vrednost časovnega prihranka na letni ravni torej znaša 11.775 EUR: glej tabelo 20.

Tabela 20: Letni prihranki

Proces Prihranek časa na leto Vrednost letnega prihranka

Sprejem 138 h 40 min 1.109,30 EUR

Uskladiščenje 576 h 4.608,00 EUR

Komisioniranje 326 h 40 min 2.613,30 EUR

Izdaja v proizvodnjo 429 h 20 min 3.434,60 EUR

Skupaj 1470 h 40 min 11.775,30 EUR

Poleg prihranjenega časa pa je treba analizirati tudi problematiko glede skladiščnega

prostora. Zaradi povezanosti skladiščnega prostora končnih produktov z izvajanjem

procesov pri skladiščenju vhodnega blaga je treba za ureditev skladiščenja vhodnega

blaga najprej poskrbeti za dodaten prostor za skladiščenje končnih produktov. Zato bi



moralo podjetje teoretično najeti skladiščni prostor za skladiščenje končnih produktov.

Cena najema skladiščnega prostora je približno 4 EUR/mesec za 1 m2. V našem primeru

ima predlagani šotor 120 m2 skladiščnega prostora, kar bi v primeru, da bi podjetje

najelo prostor enake velikosti, pomenilo 480 EUR/mesec ter 5.760 EUR na leto. Poleg

tega bi nastali še stroški transporta, ki so odvisni od oddaljenosti najetega prostora.

Omeniti moramo tudi morebitne prihranke na podlagi zmanjšanja zastojev proizvodnje.

Zaradi ročnega vnašanja podatkov v informacijski sistem lahko prihaja do netočnega

stanja zalog ter posledično zastoja proizvodnje. Z uvedbo tehnologije črtne kode za

vhodno blago do teh zastojev teoretično ne bi več prihajalo oz. zelo redko. Ker pa

nimamo podatka, koliko znaša 1 h zastoja proizvodnje enega obrata, prihrankov ne

moremo točno opredeliti. V našem primeru tako lahko povzamemo, da bi skupni

prihranki znašali okoli 17.535,30. Tabela 21 prikazuje skupne stroške in prihranke za

naš primer skladiščnega poslovanja.

Tabela 21: Skupni stroški in prihranki

Opis Stroški (EUR) Prihranki (EUR)

Skladiščni prostor 50.920,00

Notranji transport 14.400,00

Informacijska tehnologija 6.075,00

Prihranjen čas 11.775,30

Prihranjeni stroški najema prostora 5.760,00

Skupaj 71.395,00 17.535,30

[7]

Iz tabele 21 je razvidno, da so stroški naše predlagane investicije 71.395 EUR ter

prihranki 17.535,30 EUR. Na podlagi tega smo izračunali, da se naša investicija povrne

v 4 letih [7].



3.6 Diskusija

V tretjem poglavju smo predlagali izboljšave obstoječega stanja skladiščnega

poslovanja. Za področje skladiščnega prostora smo predlagali postavitev dodatnega

šotora ter nadstreška. V dodatnem šotoru bi skladiščili končne produkte, saj je treba za

ureditev skladiščenja vhodnega blaga najprej urediti skladiščenje končnih produktov. S

talnim skladiščenjem bi pridobili 90 paletnih mest. Nadstrešek na prostoru za odlaganje

odpadkov bi varoval pred vremenskimi vplivi blago, ki je skladiščeno zunaj. Predlagali

smo tudi preureditev šotora palet in kartonov. Za bolj pregledno skladiščno poslovanje

smo predlagali označitev transportnih poti, odlagalnih mest ter regalov. Za izboljšanje

notranjega transporta pa nakup novega elektro čelnega viličarja in ročnega paletnega

viličarja. Na področju informacijske tehnologije smo predstavili vpeljavo tehnologije

črtne kode za vhodno blago ter nakup dodatne potrebne strojne opreme (tiskalnik, ročni

terminal) in posodobitev informacijskega sistema. Za področje človeškega faktorja smo

predstavili boljšo razporeditev in organizacijo dela. V nadaljevanju tretjega poglavja

smo opisali analizo učinkovitosti predlaganih rešitev. Analizo vpeljave tehnologije črtne

kode za vhodno blago smo dosegli s predstavitvijo prenovljenih procesov s procesnimi

kartami ter izračunom prihranjenega časa. Analizirali smo tudi predloge ostalih

izboljšav in ugotovili, da omogočajo bolj pregledno in učinkovito skladiščno

poslovanje. Na podlagi stroškovne analize smo ugotovili, da bi predlagane izboljšave

skupno znesle 71.395 EUR. Za predlagane investicije smo izračunali tudi amortizacijo.

Pri oceni prihrankov smo ugotovili, da letni prihranki časa in prihranjeni stroški najema

prostora znesejo 17.535 EUR. Na podlagi stroškov investicije in prihrankov smo

izračunali, da se investicija povrne v 4 letih.



ZAKLJUČKI

V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na ureditev skladiščenja vhodnega blaga v

podjetju Veplas, d.d. Naši cilji so bili predstaviti teoretične osnove skladiščnega

poslovanja, opisati obstoječe stanje skladiščnega poslovanja podjetja, na osnovi

pridobljenih znanj in kritične analize poiskati probleme in predstaviti rešitve ter le-te na

koncu tudi analizirati. Probleme za neučinkovito skladiščno poslovanje smo poiskali v

skladiščnem prostoru, informacijski tehnologiji, notranjem transportu ter človeškem

faktorju. Za navedene vzroke smo poiskali rešitve, ki so:

postavitev šotora za končne produkte;

postavitev nadstreška za vhodno blago;

ureditev skladišč vhodnega blaga;

označitev transportnih poti, odlagalnih mest in regalov;

nakup elektro čelnega viličarja in ročnega paletnega viličarja;

uvedba tehnologije črtne kode za vhodno blago, nakup potrebne strojne in

programske opreme;

izobraževanje zaposlenih.

Z uvedbo predlaganih rešitev bi se celotno skladiščno poslovanje izvajalo bolj

učinkovito. Z večjo preglednostjo skladišča bi se procesi opravljali hitreje ter z manj

napakami. Omogočilo bi se tudi več nadzora nad opravljenimi procesi kar bi pomenilo

manj napačnih manipulacij, morebitnih poškodb blaga ter netočnega stanja zalog.

Ocena učinkov

Ugotovili smo, da je potrebno, v kolikor želimo urediti skladiščenje vhodnega blaga,

najprej povečati prostor za skladiščenje končnih produktov. To pa predvsem zato, da

sprostimo skladišče repromateriala ter s tem tudi transportno pot, ki se uporablja za

oskrbovanje proizvodnje z vsem vhodnim blagom. S postavitvijo dodatnega šotora za

skladiščenje končnih produktov smo dosegli, da je transportna pot do proizvodnje

prevozna in ni več založena s končnimi produkti, kar omogoča hitrejše in bolj

učinkovito opravljanje vseh skladiščnih procesov. Z ostalimi izboljšavami smo dosegli,



da je celotno območje, na katerem se opravljajo skladiščni procesi, bolje označeno ter

pregledno in omogoča učinkovito izvajanje procesov.

Z uvedbo tehnologije črtne kode za vhodno blago ter tudi z ostalimi izboljšavami bi

prihranili s časom pri vseh skladiščnih procesih. Pri sprejemu vhodnega blaga bi na en

povprečen proces prihranili 8 min in 40 s, kar je 15 % skupnega časa. Največji

prihranek bi dosegli pri uskladiščenju blaga, in sicer 36 min na en povprečen proces ali

35 % skupnega časa. Ta prihranek je predvsem posledica tega, da ne bi bilo več treba

ročno pisati nalepk. Pri komisioniranju bi na en povprečen proces prihranili 11 min in

40 s ter pri izdaji blaga v proizvodnjo 15 min in 20 s, kar je v obeh primerih 25 %

skupnega časa. Prihranjeni čas bi pomenil razbremenitev zaposlenih ter opravljanje

drugega dela, kar bi povečalo učinkovitost in kakovost skladiščnih procesov.

Pravo vrednost predlaganih izboljšav smo dosegli z izračunom ocene prihrankov.

Povprečne prihranke za en proces smo ovrednotili glede na število ponovljenih

procesov dnevno. Povprečno na dan opravijo 4 sprejeme in uskladiščenja ter 7

komisioniranj in izdaj vhodnega blaga v proizvodnjo. Na podlagi tega smo dobili

dnevni, mesečni in letni prihranek časa za posamezen proces. Z urno predpostavko

zaposlenega 8 EUR/h pa smo te časovno prihranke tudi denarno ovrednotili. Tako je

rezultat pokazal, da bi se letno pri vseh procesih prihranilo 1470 h 40 min, kar

zneskovno pomeni 11.775,30 EUR letnega prihranka. Poleg tega smo izračunali še

prihranek najema skladiščnega prostora za končne produkte, ki bi ga podjetje teoretično

moralo najeti, da bi uredilo skladiščenje vhodnega blaga. Glede na velikost

predlaganega šotora in ceno najema skladiščnega prostora smo prišli do ugotovitve, da

bi letno prihranili 5.760 EUR. Tako lahko ugotovimo, da bi skupni prihranek znašal

17.535 EUR. To pomeni, da bi se ob skupni vrednosti naših investicij 71.395 EUR te

povrnile v 4 letih.

Pogoji za uvedbo rešitev

Glavni pogoj za uvedbo rešitev je investiranje podjetja v predlagane rešitve. Podjetje je

treba prepričati, da je v današnjem času velike konkurence potrebna investicija v

izboljšave in posodobitve v procesih poslovanja. V našem primeru bi bilo potrebno



denar investirati v nakup dodatnega šotora, nadstreška, obeh viličarjev ter v strojno in

programsko opremo za vzpostavitev tehnologije črtne kode za vhodno blago. Pri

izgradnji novih objektov je pogoj tudi pridobitev ustreznih gradbenih dovoljenj. S

predlaganimi inovacijami pa se lahko dosežeje pričakovani rezultati le z ustrezno

izobraženim in motiviranim kadrom. Tako je potrebno pri uvajanju novosti tudi

investirati v dodatno izobraževanje zaposlenih, da lahko delo poteka nemoteno ter s čim

manjšimi stroški opravljanja vseh skladiščnih procesov.

Možnosti nadaljnjega razvoja

V današnjem času se najhitreje razvija tehnologija in podjetja morajo vseskozi

posodabljati vse poslovne procese, v kolikor želijo ostati konkurenčna na trgu. V

podjetju bi se lahko razvijali naprej s še novejšo informacijsko tehnologijo. Tako bi

lahko omogočili natančno sledenje vsega blaga. Z vpeljavo sodobne tehnologije bi

zmanjšali fizično delo in čase procesov in s tem bi se lahko zmanjšalo število

zaposlenih. Tudi e-poslovanje bi omogočilo nadaljnji razvoj in brezpapirno poslovanje.

Tako ne bi bilo več potrebno shranjevanje in iskanje dokumentov, saj bi bili elektronsko

shranjeni.

Možnost nadaljnjega razvoja vidimo tudi v izgradnji novih regalov v skladišču

repromateriala, ti bi imeli določeno nosilnost in bi bili ustrezno označeni. Prav tako

lahko regal postavijo v predlaganem nadstrešku in s tem omogočijo, da lahko še več

blaga skladiščijo na tem prostoru. Urediti, razporediti ter ustrezno označiti bi bilo treba

tudi skladišče končnih produktov.



LITERATURA IN VIRI

Aktualna ponudba rabljenih obnovljenih viličarjev: Elektro čelni viličar. [Jungheinrich,

d.o.o.], (b. d). Najdeno 11. julija na spletnem naslovu http://www.jungheinrich.si/

sl/si/index-si/izdelki/rabljeni-vilicarji/aktualna-ponudba-obnovljenih-rabljenih-

vilicarjev.html.

Črtne kode in drugi podatkovni nosilci [GS1 Slovenija], (b. d). Najdeno 21. maja 2012

na spletnem naslovu http://www.gs1si.org/1/standardi-in-resitve/crtne-kode-gs1-

barcodes.aspx

Honeywell Dolphin 99GX [Leoss, d.o.o.], (b. d). Najdeno 11. julija 2012 na spletnem

naslovu http://leoss.si/index.php?lng=slo&vie=prod&id=2011111416021759

Identifikacija. [GS1 Slovenija], (b. d.). Najdeno 21. maja 2012 na spletnem naslovu

http://www.gs1si.org/1/standardi-in-resitve/identifikacijske-stevilke.aspx

Industrijski nadstreški: Jekleni nadstrešek nad ekološkim otokom [Termoflor, d.o.o.],

(b. d). Najdeno 11. julija na spletnem naslovu http://www.termoflor.si/nadstreski/

industrijski_nadstreski/

Kako deluje [Technoservis, d.o.o.], (b. d). Najdeno 11. julija 2012 na spletnem naslovu

http://www.tehnoservis.si/info/kako-deluje/kaj-je-to-vilicar#68

Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.

Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: Elementi in podsistemi. Ljubljana: Gospodarski

vestnik.

NiceLabel [Leoss, d.o.o.], (b. d). Najdeno11. julija 2012 na spletnem naslovu

http://www.leoss.si/index.php?lng=slo&vie=prod&id=2005090515091691

Novice: HHP Dolphin 7600 je dobrodošla pomoč [Leoss, d.o.o.], (b. d). Najdeno 11.

julija 2012 na spletnem naslovu http://www.leoss.si/index.php?vie=cnt&gr1=

nvc&gr2=&gr3=&id=2007031912041442&lng=slo

Potočnik, V. (1996). Komercialno poslovanje z osnovami trženja. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

Potrč, I. & Lerher, T. (2007). Skladiščni sistemi in skladiščno poslovanje. Celje:

Fakulteta za logistiko.

Products: Jungheinrich. [DirectIndustry], (b. d). Najdeno 11. julija na spletnem naslovu

http://www.directindustry.com/prod/jungheinrich/hand-pallet-trucks-1078-

39874.html



Rak, G. (2011). Logistika notranjega transporta in skladiščenja. Ljubljana: Zavod IRC.

Najdeno 9. maja 2012 na spletnem naslovu http://www.impletum.zavod-

irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Logistika_notranjega_transporta_in_skladiscenja-

Rak.pdf

Veplas – predstavitev [Veplas, d.d.], (b. d). Najdeno 11. aprila 2012 na spletnem

naslovu http://www.veplas.si/index.php?page=static&item=10&tree_root=10

Veplas, d.d. (2012). Interno gradivo. Velenje: Veplas, d.d.

Zebra LP2844. [Leoss d.o.o.], (b. d). Najdeno 11. julija 2012 na spletnem naslovu

http://www.leoss.si/index.php?vie=list&var1=11

Zebra S4M. [Leoss, d.o.o.], (b. d). Najdeno 11. julija 2012 na spletnem naslovu

http://leoss.si/index.php?lng=slo&vie=prod&id=2005112911082952

UREDITEV SKLADIŠČENJA VHODNEGA BLAGA V PODJETJU … · 2017. 11. 28. · 3.2 Predlog izboljšave...

Documents

Transcript of UREDITEV SKLADIŠČENJA VHODNEGA BLAGA V PODJETJU … · 2017. 11. 28. · 3.2 Predlog izboljšave...