UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk · delu je opisana anatomija in fiziologija srca in oţilja,...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

POMEN UGOTAVLJANJA HOLESTEROLA IN

TRIGLICERIDOV

(Diplomsko delo)

Maribor, 2009 Mirjana Mlakar

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: prim.doc.dr. Marjana Glaser, dr. med., spec. interne medicine

Komentor: Mateja Lorber, viš. med. ses., univ. dipl.org.

Mirjana Mlakar: Pomen ugotavljanja holesterola in trigliceridov

I

POVZETEK

Diplomsko delo opisuje pomen ugotavljanja holesterola in trigliceridov, ter dejavnike

tveganja za nastanek srčno ţilnih bolezni. Razdeljeno je na dva dela. V prvem medicinskem

delu je opisana anatomija in fiziologija srca in oţilja, bolezni srca, metabolizem holesterola in

trigliceridov ter dejavniki tveganja, ki vplivajo na zvišane vrednosti maščob v krvi. V

nadaljevanju je opisana še vloga medicinske sestre pri odkrivanju in odpravljanju škodljivih

navad, katere so vodilni vzrok za povišane maščobe v krvi.

Empirični del zajema raziskovalno nalogo, ki je bila izvedena med krajani občine Hoče-

Slivnica v sodelovanju z območno enoto Rdečega kriţa Rogoza in med krvodajalci v Centru

za transfuzijsko medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Iz raziskave je bilo

razvidno, da je osveščenost krvodajalcev, o pomenu ugotavljanja holesterola in trigliceridov,

večja, kot pri krajanih občine Hoče-Slivnica in krvodajalci imajo v povprečju bistveno niţje

vrednosti skupnega holesterola v krvi, kot krajani občine Hoče-Slivnica. Prav tako smo z

raziskavo potrdili domnevo, da populacija do 35. leta starosti posveča premalo pozornosti

ugotavljanju maščob v krvi.

Pomembno je, da se v prihodnje v okviru zdravstvene vzgoje posveti še več pozornosti v

promocijo ugotavljanja holesterola v krvi, ter odpravljanju dejavnikov tveganja, kateri

povečujejo in pospešujejo napredovanje te »epidemije«. Najpomembneje pa je seznaniti ljudi

o posledicah, katere prinašajo zdravju škodljive razvade (kajenje, prekomerno uţivanje

alkohola, prekomerna telesna teţa ipd.)

Ključne besede: holesterol, trigliceridi, srčno ţilne bolezni


II

ABSTRACT

In my diploma paper I discuss the importance of ascertaining of cholesterol and triglicerides.

Also the factors of risk for cardiovascular diseases are being discussed. The diploma paper is

divided into two parts. In the first part cardiovascular anatomy and physiology, heart diseases,

metabolism of cholesterol and triglicerides are being described as well as the factors of risk

that influence the increased values of blood fats. Furthermore, the role of a nurse discovering

and abolishing harmful habits which are the main cause for increased blood fats is being

described.

The empirical part is a research, which has been made among inhabitants of the parish Hoče-

Slivnica in cooperation with the local unit of the Red cross Rogoza and among blood donors

in the Centre of transfuziological medicine in the Univerzitetni klinični center Maribor. The

findings of the research show us, that the blood donors in comparison to the Hoče-Slivnica

inhabitants are more aware of the importance of ascertaining of cholesterol and triglicerides.

Moreover, the total value of blood cholesterol is in average lower among blood donors than

among the parish inhabitants. With the research we also confirmed our hypothese, that the

population under 35 years of age gives too little attention to ascertaining of blood fats.

It is important that in future the medical education gives more attention to promotion of

ascertaining of cholesterol and abolishing the factors of risk, which increase the progress of

this »epidemic«. However, it is the most important to introduce the people to the

consequences that are caused by the harmful habits (smoking, excessive drinking of alcohol,

excess body weight, etc.)

Key words: cholesterol, triglicerides, cardiovascuar diseases


III

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1 2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SRCA IN OŢILJA ....................................................... 3

2.1 SRCE ............................................................................................................................ 4 2.1.1 Zunanjost srca .................................................................................................... 4

2.1.2 Notranjost srčnih votlin ...................................................................................... 5 2.1.3 Srčne zaklopke .................................................................................................... 5

2.2 OŢILJE ......................................................................................................................... 6

2.3 MEZGOVNI SISTEM ................................................................................................. 7 3 POMEN IN ZGRADBA HOLESTEROLA IN TRIGLICERIDOV .................................. 7

3.1 POMEN IN ZGRADBA HOLESTEROLA ................................................................ 8 3.2 POMEN IN ZGRADBA TRIGLICERIDOV .............................................................. 9

3.3 MAŠČOBNE KISLINE ............................................................................................... 9 3.4 DRUGE MAŠČOBE .................................................................................................. 10 3.5 PRENAŠANJE HOLESTEROLA PO TELESU ....................................................... 11

4 VZROKI ZA POVIŠANO KONCENTRACIJO HOLESTEROLA V KRVI ................. 12

5 VPLIV MAŠČOB V KRVI NA NASTANEK BOLEZNI SRCA IN OŢILJA ............... 14 5.1 VPLIV LDL IN HDL NA NAZADOVANJE ATEROSKLEROZE ......................... 16

5.2 NOVEJŠE RAZISKAVE O ATEROSKLEROZI ..................................................... 16 5.3 Z ANTIOKSIDANTI PROTI ATEROSKLEROZI ................................................... 18

5.3.1 Vitamin E (alfatokoferol) .................................................................................. 18 5.3.2 Flavonoidi ......................................................................................................... 19

5.4 POGOSTOST MERJENJA RAVNI HOLESTEROLA ............................................ 19 6 ISHEMIČNA SRČNA BOLEZEN .................................................................................. 20

6.1 AKUTNI MIOKARDNI INFARKT .......................................................................... 20

6.2 KRONIČNA MIOKARDNA ISHEMIJA.................................................................. 22 7 DEJAVNIKI TVEGANJA IN ZDRAVSTVENA VZGOJA........................................... 23

7.1 KAJENJE ................................................................................................................... 24

7.2 ZVIŠANA RAVEN HOLESTEROLA ...................................................................... 24 7.3 TELESNA NEAKTIVNOST ..................................................................................... 25

7.4 STRES ........................................................................................................................ 26

7.5 VISOK KRVNI TLAK .............................................................................................. 26

7.6 SLADKORNA BOLEZEN ........................................................................................ 27 7.7 ALKOHOL ................................................................................................................ 28 7.8 NEZDRAVA PREHRANA ....................................................................................... 29

7.9 PREKOMERNA TELESNA TEŢA .......................................................................... 29 7.10 PERORALNA KONTRACEPCIJA...................................................................... 30

8 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ODKRIVANJU IN PREPREČEVANJU

ZVIŠANIH MAŠČOB V KRVI .............................................................................................. 31 8.1 ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI NEPRAVILNI PREHRANI, TER TELESNI

NEAKTIVNOSTI ................................................................................................................ 35 8.2 ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI ZVIŠANEM KRVNEM TLAKU IN

SLADKORJU ....................................................................................................................... 35


IV

8.3 ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI KAJENJU, ALKOHOLU IN STRESU ............... 37 8.4 ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI ORALNI KONTRACEPCIJI .............................. 39

9 EMPIRIČNA RAZISKAVA ............................................................................................ 40 9.1 NAMEN IN CILJI DELA .......................................................................................... 40

9.1.1 Namen ............................................................................................................... 40 9.1.2 Cilji ................................................................................................................... 40 9.1.3 Hipoteze ............................................................................................................ 40

9.2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ..................................................................... 41 9.3 REZULTATI .............................................................................................................. 41

10 RAZPRAVA IN POTRDITEV HIPOTEZ ...................................................................... 49

11 SKLEP .............................................................................................................................. 52 12 ZAHVALA ....................................................................................................................... 53 13 LITERATURA ................................................................................................................. 54


1

1 UVOD

Neumno je bati se tistega, čemur se ne moreš izogniti.

P. Syrus

Holesterol je vrsta maščob (lipidov) v naši krvi. Visoke vrednosti le teh v krvi povečujejo

tveganje za nastanek ishemične bolezni srca (v nadaljevanju ISB), katera je med

najpogostejšimi vzroki smrti in nezmoţnosti za delo v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji.

V Sloveniji predstavljajo srčno ţilne bolezni ( v nadaljevanju SŢB) 12 do 13 % vseh

hospitalizacij. V več kot 40 % so le-te vzrok smrti. Način zdravljenja teh bolezni lahko

posredno spremljamo tudi s številom izdanih receptov za zdravila za te bolezni, ki je od leta

1991 do 1998 poraslo za 36 %. Največja je porast za zdravila za zniţevanje holesterola in

sicer za 260 % (Govc – Erţen, 2004). Ti podatki so pomembni za diplomsko delo, v katerem

smo opisali vzroke za porast teh bolezni.

Angina pektoris, srčni infarkt in moţganska kap lahko nastanejo iznenada, vendar do njih

pride zaradi poapnenja ţil, to je bolezni, ki se je nabirala leta in desetletja (posledice

ateroskleroze). V Evropi je bolezen bolj razširjena v severnih kot v sredozemskih deţelah,

kar je skoraj zagotovo posledica razlik v prehrani. Z ustreznim varovanjem lastnega zdravja

od otroških let dalje jih je moč preprečiti ali vsaj upočasniti in odloţiti v pozno starost. Srčni

infarkt in moţganska kap sta tudi ob dobro razviti medicini bolezni, ki zahtevata visoko

smrtnost. Tudi če ju nekdo preţivi zapustita invalidnost. Po srčnem infarktu ostane srce kot

črpalka nekoliko prizadeto, po moţganski kapi pa skoraj vedno ostanejo nevrološki izpadi v

obliki motenj govora, gibljivosti udov, določenih motenj v mišljenju in čustvovanju. Torej ni

vseeno, če to nekdo utrpi pri 50. ali 75. letih (Turk, 1996).

Za uspešno preprečevanje in zmanjševanje tovrstnih obolenj je pomembno, da ljudi

seznanimo z dejavniki tveganja za nastanek SŢB in spodbujamo zdrav način ţivljenja. To je

dosegljivo z zdravstveno vzgojnimi programi na vseh ravneh zdravstvenega varstva (Kvas,

2000).


2

V Sloveniji smo leta 2001 pričeli z izvajanjem sistematičnega programa primarnega

preprečevanja SŢB na nacionalni ravni. Tako oblikovan preventivni program predstavlja po

vseh strokovnih in znanstvenih merilih najustreznejši način odkrivanja posameznikov, ki so

ogroţeni za nastanek SŢB (Fras, 2004).


3

2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SRCA IN OŢILJA

Krvna obtočila zajemajo srce in krvne ţile. Srce deluje kot dvojna usklajena črpalka, katera

neprestano poganja kri po telesu. Zapleten sistem krvnega oţilja omogoča, da kri opravlja

številne naloge. Krvni obtok je sklenjen in ima dva kroga, kot prikazuje slika 1. Mali (pljučni)

krvni obtok vodi kri v pljuča, v katerih se vrši izmenjava plinov, in vrača s kisikom nasičeno

kri v srce. Veliki (sistemski) krvni obtok vodi s kisikom bogato kri v organe in s kisikom

revno kri iz njih (Cvetko, 2007).

Slika 1: Prerez srca in potek krvnega obtoka

Vir: www.najnaj.net/heart.html

http://www.najnaj.net/heart.html


4

2.1 SRCE

Srce leţi v prsnem košu za prsnico, med levimi in desnimi pljuči, v spodnjem delu sprednjega

medpljučja. Ena tretjina srca leţi desno, dve tretjini pa levo od središča. Lega srca je poševna.

Širši zgornji del, baza, je obrnjena navzad, navzgor in desno, srčna konica pa navzpred,

navzdol in v levo. Srčna konica sega v peti medrebrni prostor, pribliţno do črte, ki poteka

vzporedno s središčno ravnino preko prsne bradavice (mamilarna črta) oziroma do črte, ki

poteka od sredine ključnice navzdol (medioklavikularna črta). Utrip srca lahko tipamo na

mestu, kjer se srčna konica dotika sprednje prsne stene. Lega srca se pri ljudeh razlikuje,

odvisno od telesne konstitucije, trenutnega poloţaja telesa in faze dihanja. Srce je stoţčaste

oblike in pribliţno za pest veliko. Velikost je sorazmerna z razvitostjo skeletnega mišičja, pri

odraslih 230- 340 g, pri otroku je sorazmerno večje kot pri odraslem. Srce leţi v osrčniku, ki

je zgrajen iz debelejše zunanje vezivne plasti (vezivni osrčnik) in tanjše notranje serozne

mrene (serozni osrčnik). Srce prehranjujeta dve venčni arteriji, ki izvirata iz aorte tik nad

aortno zaklopko. Skoraj vsa venska kri iz srčne stene teče v desni preddvor po kratki in široki

veni, ki jo imenujemo koronarni sinus in poteka po venčnem ţlebu. Manjši del venske krvi se

vliva v srčne votline neposredno po majhnih srčnih venah. Na delo srca vpliva avtonomno

ţivčevje (Vene- Klun, 1996).

2.1.1 Zunanjost srca

Vzdolţna mišična pregrada (srčni pretin) deli srce v levo in desno polovico. Vsaka polovica

ima zgornji del-preddvor (atrij) in spodnji del-prekat (ventrikel). Preddvora se nadaljujeta

spredaj ob aorti in pljučnem deblu v ušesce (avrikulo). Preddvora loči od prekatov na zunanji

površini venčni ţleb, od katerega poteka proti srčni konici spredaj in zadaj po en plitev ţleb

(sprednji in zadnji medprekatni ţleb). V ţlebovih potekajo veje leve in desne venčne arterije.

Glede na odnose z okolico ločimo na srcu tri ploskve: prsničnorebrno, preponsko in pljučno

(Cvetko, 2007).


5

2.1.2 Notranjost srčnih votlin

Med preddvoroma in prekatoma sta odprtini, desno in levo atrioventrikularno ustje, ki ju

zastirata leva in desna atrioventrikularna zaklopka. Notranjost preddvorov je bolj ali manj

gladka. Notranjost prekatov pa ni gladka, prepletajo jo mišični snopi, ki se razlikujejo po

obliki. Papilarne mišice so stoţčaste oblike, v levem prekatu sta dve, v desnem pa tri (Cvetko,

2007).

2.1.3 Srčne zaklopke

Tok krvi v srcu usmerjajo štiri zaklopke, ki omogočajo enosmeren tok krvi skozi srčne

votline. Nahajajo se na vstopišču in izstopišču iz prekatov. Leţijo pribliţno v isti ravnini, ki jo

imenujemo ventilna ravnina. Gradi jih dvojna plast endokarda, med katerima je nekaj veziva.

Prvi par zaklopk, leva in desna atrioventrikularna zaklopka, sta med obema preddvoroma in

prekatoma. Preprečujeta vračanje krvi v preddvora, medtem ko se prekata skrčita. Levo

atrioventrikularno zaklopko- bikuspidalno ali mitralno zaklopko sestavljata dve loputki, desno

atrioventrikularno zaklopko- trikuspidalno pa tri loputke. Na robove loputk so pritrjene

vezivne niti, ki izhajajo iz papilarnih mišic. Vezivne niti zadrţujejo loputke ob sistoli prekata

in tako preprečujejo, da bi se loputke vihale v preddvor in bi se kri vračala vanj. Ko je srce

sproščeno in priteka v prekate kri, atrioventrikularni zaklopki visita v notranjost prekatov.

Drugi par zaklopk sta zaklopki na ustju obeh velikih arterij. V aortnem ustju je aortna

zaklopka, v ustju pljučnega debla pa zaklopka pljučnega debla. Zgrajeni sta iz treh ţepkov z

zelo tankimi robovi. Arterijski zaklopki se zapreta pri diastoli srca in preprečujeta vračanje

krvi iz arterij v prekata. Pri tem se ţepki napolnijo s krvjo in se med seboj stikajo.

Atrioventrikularni zaklopki se odpreta med relaksacijo srca in zapreta ob krčenju prekatov.

Zaklopki obeh arterij sta zaprti med relaksacijo srca in se odpreta med krčenjem prekatov

(Vene- Klun, 1996).


6

2.2 OŢILJE

Jerše (2004, str. 15) opisuje odvodnice (arterije), kot ţile, ki odvajajo kri iz srčnih prekatov

po vsem telesu in v pljuča. Ker utripajo, so jih včasih imenovali utripalnice. Imajo elastično in

razmeroma debelo steno. Po njih se pretaka s kisikom in hranili bogata, svetlo rdeča kri.

Izjema je pljučna odvodnica, po kateri se pretaka izrabljena, temno rdeča kri iz desnega

prekata v pljuča. Arterije imajo veliko sposobnost krčenja in širjenja, za kar poskrbita

znotrajţilni tlak in samodejni ţivčni sistem. Kadar se krčevito skrčijo, govorimo o

odvodničnem krču - spazmu, ki je precej pogost v venčnih odvodnicah. Sproţi bolečino za

prstnico, t.i. angina pektoris. Najdebelejša je velika telesna odvodnica, imenovana aorta,

najtanjše s premerom komajda 0,3 mm so arteriole.

Jerše (2004) opozarja, da poškodbe arterij sproţijo hudo in nevarno krvavitev. Kri iz ţile

brizga v ritmu bitja srca. Takšna krvavitev na udih se mora nemudoma zaustaviti ali vsaj

zmanjšati tako, da ţilo močno pritisnemo z enim ali dvema palcema in nad poškodbo

namestimo kompresijski povoj.

Arterije so sestavljene iz treh plasti:

Zunanja plast je nekakšna ţilna ovojnica.

Srednja plast je mišična in elastična, saj se mora ţila vedno znova prilagajati krvnemu

tlaku.

Notranja plast je sestavljena iz gladke opne (Jerše, 2004).

Dovodnice (vene) imajo tanjšo steno in so šibkejše od odvodnic, saj je tlak v njih bistveno

niţji. Prav tako jih sestavljajo tri plasti, zunanja vezivna, srednja s tanko mišično plastjo in

gladko notranjo opno. Nekatere dovodnice imajo ţepaste zaklopke, zlasti tiste v spodnjih udih

in v dovodnicah z večjimi nihanji vodnega tlaka. Zaklopke imajo dva lističa, redko tri. Prosti

rob zaklopk je vedno obrnjen proti srcu, torek v smeri pretoka krvi. Kadar poraste tlak nad

njimi se zaprejo in tako preprečijo, da bi kri zatekala nazaj proti periferiji.


7

Tudi dovodnice se širijo in oţijo pod vplivom znotrajţilnega tlaka in samodejnega ţivčnega

sistema. Kadar so napolnjene s krvjo se razširijo. Krčne žile (varice) so trajno, okroglasto

razširjene dovodnice. Drobne razširjene dovodnice, npr. na stegnih so flebektazije (Jerše,

2004, str. 17).

Lasnice (kapilare) so najtanjše ţilice, z zelo tanko in prepustno steno in tvorijo mreţo po vseh

tkivih. Tkivom dovajajo kisik in hrano ter vsrkavajo ogljikov dvokis in presnovke. Kapilarna

mreţa je zelo bogata. Zgoraj omenjene ţile sestavljajo sklenjen krvni obtok (Jerše, 2004, str.

19).

2.3 MEZGOVNI SISTEM

Mezga ali limfa je tekočina, sestavljena iz krvne plazme, belih krvničk, limfocitov, vode,

beljakovin, maščob, sladkorjev, presnovkov in protiteles. Je torej vključena v človekov

obrambni sistem. Njena sestava se spreminja, odvisno od hrane, ki jo uţivamo in od krajevnih

presnovkov (Jerše, 2004, str. 20).

3 POMEN IN ZGRADBA HOLESTEROLA IN TRIGLICERIDOV

Holesterol uvrščamo med maščobe (lipide). Maščobe so snovi, ki se ne topijo v vodi, so pa

topne v organskih topilih. Druge pomembne maščobe so trigliceridi in maščobne kisline.

Maščobe opravljajo vrsto pomembnih nalog, med drugim so tudi:

vir in zaloga energije,

pomembna sestavina celičnih membran,

osnovna gradbena enota različnih hormonov in ţolčnih kislin,

sestavni del ţivčnega sistema.


8

3.1 POMEN IN ZGRADBA HOLESTEROLA

Holesterol je v vsaki celici našega telesa in sestavlja vitalni del membrane, ki celico obdaja, in

preprečuje, da bi bila preveč prepustna. Telo ga dobiva s hrano (eksogeni holesterol), večina

pa ga nastane iz zauţitih nasičenih maščob v telesu, predvsem v jetrih (endogeni holesterol).

Holesterol potrebujemo za tvorbo hormonov, pomembnih za uravnavanje rasti in normalno

delovanje organizma. Med hormone, ki za svojo sintezo potrebujejo holesterol, sodijo:

Estrogeni in progestogeni: Ti hormoni nastajajo v jajčnikih ter uravnavajo razvoj

ţenskih spolnih znakov in menstrualni cikel.

Testosteron: Ta hormon nastaja v testisih (modih) ter uravnava razvoj moških spolnih

znakov in nastajanja sperme.

Kortizol (hidrokortizon): Kortizol je hormon, ki nastaja v nadledvičnih ţlezah vsake

in ki poleg ostalega uravnava odzivanje telesa na stres.

Aldosteron: Nastaja podobno kot kortizol v nadledvičnih ţlezah. Njegova glavna

naloga je zagotavljanje normalnih ravni soli in kalija v telesu.

1,25-dihidroksiholekalciferol, hormonsko aktivna oblika vitamina D3: Vitamin D

je v dobro uravnoteţeni prehrani, zlasti v poletnih mesecih pa se tvori tudi v koţi, ki je

izpostavljena soncu. V ledvicah se pretvori v 1,25-dihidroksiholekalciferol, ki

uravnava vsrkavanje kalcija in fosforja v črevesju in omogoča normalen razvoj in rast

kosti. Pomanjkanje vitamina D v otroštvu povzroča rahitis, posledica pomanjkanja

tega vitamina pri odraslih pa je mehkost kosti (osteomalacija). V jetrih nastajajo iz

holesterola tudi ţolčne kisline, ki v črevesju topijo maščobe iz hrane. To je potrebno

za normalno prebavo ter absorpcijo maščob in v maščobah topnih vitaminov (A, D, E

in K). Če ţolčne kisline iz ţolčnika, kjer so shranjene, ne pridejo v črevesje, se

maščobe ne morejo prebaviti. Pojavi se driska, maščoba pa se izloči z blatom blede

barve in neprijetnega vonja. Dokazano je, da lahko prevelika količina holesterola

povzroči obolenje srca, hkrati pa vemo, da brez njega ne moremo preţiveti (Laker,

2005, str. 14).


9

Tako holesterol kot tudi trigliceridi niso topni v vodi. Njuna kemična zgradba pa se močno

razlikuje. Holesterol sestavljajo molekule ogljika, ki so razporejene v obročih; snovi s

tovrstno zgradbo imenujemo »steoli« (Laker, 2005, str. 16).

3.2 POMEN IN ZGRADBA TRIGLICERIDOV

Pomemben vir energije v telesu so tudi trigliceridi, ki jih najdemo med zalogami maščob.

Nekateri nastajajo v telesu, druge pa vanj vnašamo s hrano. Po vsakem obroku se majhne

količine sladkorja (glukoze) shranijo v jetrih in mišicah v obliki velikih molekul, katere

imenujemo glikogen. Glikogen se razgradi v glukozo, ki je neposredni vir energije, in tako

lahko zelo hitro zadovolji potrebe po energiji med posameznimi obroki ali med kratkotrajnimi

oblikami telesne aktivnosti, na primer tek. Vedeti moramo, da glikogen daje manj kot

polovico kalorij na gram, ki jih telo sicer dobi iz maščobe, shranjene v obliki trigliceridov.

Poleg tega shranjen glikogen obdaja voda, ki je pri trigliceridih ni.

Trigliceridi zaradi vsebnosti maščobnih kislin poskrbijo za večino energije, ki jo naše telo

potrebuje, če nismo jedli ţe več ur, poleg tega pa lahko zadovolji potrebe po energiji med

dolgotrajnejšim telesnim naporom, kot je tek na več kot 400 m.

Če je proces izkoriščanja maščobnih kislin, za zadovoljitev potreb po energiji kakorkoli

moten, lahko (zlasti med obroki) nastopi hipoglikemija (nenormalno nizka koncentracija

krvnega sladkorja). Trigliceridi pripomorejo tudi k temu, da je hrana uţitna in okusna. Ob

prehrani, ki vsebuje manj kot 25 g maščob na dan, bi namreč zelo teţko vztrajali dalj časa.

Trigliceride sestavljajo tri maščobne kisline, ki jih povezuje majhna molekula glicerola.

(Laker, 2005, str. 16).

3.3 MAŠČOBNE KISLINE

Sestavljajo jih dolge, med seboj povezane verige ogljikovih atomov. Razlikujemo dve glavni

vrsti maščobnih kislin: nasičene in nenasičene. Slednje so lahko enkrat ali večkrat nasičene:


10

Nasičene maščobne kisline: imajo vse ogljikove atome v verigi povezane z enojno

kemično vezjo. To vrsto maščobnih kislin najdemo v velikih količinah v trigliceridih v

ţivalskih maščobah.

Enkrat nasičene maščobne kisline: imajo vse vezi med ogljikovimi atomi v verigi

nasičene, razen ene, ki je nenasičena. Tovrstne maščobne kisline so v rastlinskih oljih,

kot sta olivno in repično olje.

Večkrat nasičene maščobne kisline: imajo pet ali več vezi med ogljikovimi atomi v

verigi nenasičenih. Posebno bogat vir energije teh kislin (včasih imenovanih tudi

omega-3 maščobne kisline), je ribje olje, redkeje rastlinsko - sončnično olje.

Pri ljudeh, ki uţivajo razmeroma veliko ribjega olja ali rib, je znano, da so bolezni srca

in oţilja redkejše kot pri ljudeh, ki zauţijejo veliko nasičenih maščob (prav tam, str.

17).

3.4 DRUGE MAŠČOBE

Med omenjenimi maščobami poznamo še druge maščobe v telesu. Nekatere med njimi so

ţivljenjsko pomembne sestavine moţganov. Pomembna skupina obsega fosfolipide, ki so po

zgradbi podobni trigliceridom. Razlikujejo se predvsem po tem, da eno skupino maščobnih

kislin nadomešča druga, ki vsebuje fosfor. Zaradi tega so lastnosti molekule spremenjene in

je en del molekule topen v maščobah, drugi del pa v vodi. Ta dvojna topnost omogoča, da

fosfolipidi skupaj s posebnimi beljakovinami, v sodelovanju s holesterolom in trigliceridi,

tvorijo v vodi stabilne lipidne komplekse – lipoproteine. Fosfolipidi delujejo kot topilo za

maščobe, beljakovine pa pomagajo, da kompleksi ostanejo stabilni. Na ta način se holesterol

in trigliceridi prenašajo po telesu.

Lipoproteini so kompleksi lipidov in posebnih beljakovin. Glede na gostoto lipidov in deleţ

beljakovin v njih razlikujemo pet glavnih vrst plazemskih lipoproteinov, ki jih poimenujemo

glede na njihovo gostoto in katerih naloge se med seboj nekoliko razlikujejo. Za prenašanje

holesterola sta najpomembnejša lipoprotein majhne gostote (v nadaljevanju LDL) in


11

lipoprotein velike gostote (v nadaljevanju HDL). Večina holesterola v krvi je v delcih LDL;

delcev HDL je sicer več kot delcev LDL, vendar vsebujejo razmeroma več beljakovin in manj

holesterola (Laker, 2005).

3.5 PRENAŠANJE HOLESTEROLA PO TELESU

Do telesnih tkiv - jetra so osrednji organ za vse procese, povezane s holesterolom.

Tvorijo holesterol in ga pripravljajo za prenos do drugih organov. Holesterol in

trigliceridi se vključijo v delce lipoproteinov zelo majhne gostote (v nadaljevanju

VLDL), ki po krvi potujejo po telesu. Ko potujejo skozi organe, se trigliceridi iz njih

izločajo in uporabljajo kot energija za mišice, ali pa se shranijo kot zaloge energije v

maščobnem tkivu. Delci VLDL se tako zmanjšajo in spremenijo v LDL. Ker so se

trigliceridi izločili, so delci LDL bogati s holesterolom. Namen delcev LDL je,

spraviti holesterol do telesnih tkiv. Telesna tkiva imajo v svojih celičnih stenah

majhne jamice ( receptorje za LDL), ki so nekakšne ključavnice, delci LDL pa imajo

na površini posebno beljakovino, imenovano apoprotein B, ki je ključ, ki odpira

ključavnice celičnih receptorjev. Po tem sledi vstop LDL v celico. V notranjosti delci

LDL razpadejo, sprostijo holesterol, ki ga vsebujejo in tako zadovoljijo večino potreb

posameznih celic. Kadar delci LDL ne morejo prodreti vanje ( na primer pri druţinski

hiperholesterolemiji), celice lahko tvorijo holesterol tudi same ( Laker, 2005, str .22).

Iz telesnih tkiv - holesterol se iz celic nenehno odstranjuje v HDL. Ti ga prenašajo od

celic do jeter, kjer se z ţolčem izloči v črevesje. Tako jetra holesterol ustvarjajo, po

drugi strani pa njegov preseţek iz krvnega obtoka tudi odstranijo ( Laker, 2005, str.

23).


12

4 VZROKI ZA POVIŠANO KONCENTRACIJO HOLESTEROLA V KRVI

Hiperholesterolemija pomeni nenormalno zvišano koncentracijo holesterola v krvi, z manj

specifičnim izrazom hiperlipidemija ali hiperlipemija pa označujemo nenormalno povečano

koncentracijo ene ali več maščob v krvi. Ker med maščobe uvrščamo tako holesterol kot tudi

trigliceride, lahko izraz hiperlipidemija pomeni povečano koncentracijo ene vrste maščob ali

obeh ( Laker, 2005, str. 28).

Po mnenju Lakerja (2005) visoko koncentracijo holesterola v krvi povzročata dve vrsti

obolenj:

Primarna hiperholesterolemija je posledica genetskih motenj, ki vodijo do povečane

koncentracije holesterola v krvi. Pri teh pacientih je pogosta druţinska obremenjenost

z zgodnjo ishemično boleznijo srca, ki velikokrat prizadene več generacij.

Sekundarna hiperholesterolemija pa nastopi, kadar je vzrok za povišan holesterol

organska bolezen.

Za postavitev diagnoze je potrebno ugotoviti, za kateri tip hiperholesterolemije gre, saj je od

tega odvisno zdravljenje. Primarno hiperholesterolemijo je potrebno zdraviti, medtem ko se

sekundarna največkrat izboljša sama, če zdravijo bolezen, ki je njen nastanek povzročila. V

tabeli 1 so navedeni primarni in sekundarni vzroki za hiperholesterolemijo.


13

Tabela 1: Vzroki za hiperholesterolemijo

Primarna (genetska) hiperholestrolemija Sekundarna hiperholestrolemija

En nenormalen gen – druţinska

hiperholesterolemija

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)

Majhne spremembe na različnih

genih, kombinirane s hrano, bogato z

maščobami (poligenska

hiperholestrolemija)

Debelost

Druţinska kombinirana

hiperlipidemija ( povečane vrednosti

holesterola in trigliceridov)

Pretirano uţivanje alkohola

Redke genetske motnje Hipotiroidizem (zmanjšano delovanje

ščitnice)

Obolenje jeter

Obolenje ledvic

Zdravila (roaccutane, za zdravljenje

aken), nekateri diuretiki, nekateri

zaviralci beta

Vir: Laker ( 2005, str. 29)


14

5 VPLIV MAŠČOB V KRVI NA NASTANEK BOLEZNI SRCA IN OŢILJA

Zvišane krvne maščobe pospešujejo aterosklerozo. Najnevarnejši je prav holesterol, ki je v

krvi v več oblikah. Zlasti holesterol LDL se pretirano odlaga v notranjo plast ţilnih sten, v

nasprotju z HDL, kateri pa ima zaščitno vlogo, saj omogoča odstranjevanje škodljivega

holesterola iz ţilne stene in njegov prenos v jetra, kjer se razgradi (Zorko, 1996, str. 52) .

Ateroskleroza je torej kronična degenerativna bolezen arterij (ţil), ki dovajajo kri vsem

organom. Bolezen bi lahko preprosto poimenovali tudi staranje, saj v večji ali manjši meri

prizadene prav vse ljudi. Začne se ţe v ranem otroštvu in nato počasi, a vztrajno napreduje v

desetletjih našega ţivljenja. Gre za proces odlaganja maščob v ţilno steno, kar postopno in

brez posebnih svarilnih znakov počasi maši ţilno svetlino, ovira dotok krvi organom in vodi v

bolezen, zato je aterosklerozo potrebno čim prej preprečevati. Do menopavze imajo ţenske

niţji holesterol kot moški, po menopavzi pa jim poraste in vsaka tretja ima zvišanega. Poleg

zvišanih vrednosti skupnega holesterola predstavljajo nizke vrednosti HDL holesterola pri

ţenskah bolj nevaren dejavnik tveganja za aterosklerozo kot pri moških ( http://med.over.net).

Pri aterosklerozi sta najpomembnejši notranja in srednja mišična plast stene odvodnic.

Zaenkrat prevladuje teorija, da se bolezen začne z okvaro celic notranje plasti, ki je naravna

pregrada med ţilno svetlino in ţilno steno.

Domnevajo, da je ta pregrada varovalni sistem, ki ohranja steno gladko. Različni škodljivi

dejavniki porušijo varovalni sistem in povečajo ranljivost celic. Med te dejavnike spadajo:

mehanični vzroki: zvišan tlak in vrtinčenje krvnega toka,

kemični vzroki: ogljikov monoksid, ki ga vdihavajo kadilci,

presnovni vzroki:škodljiv holesterol LDL,

biološki vzroki: neobičajne obrambne snovi , sestavine belih krvničk in krvnih ploščic

(http://med.over.net).

http://med.over.net/



15

Posledica teh dejavnikov je okvara, kjer začno v ţilno steno vstopati maščobam podobne

snovi in krvne ploščice. Slednje se preoblikujejo in postanejo bolj lepljive. Zatem sledi

obramba proti poškodbi. Nekaj celic propade, pojavijo se nove, razraščati se začno mišične

celice iz srednje plasti ţilne stene in vezno tkivo, ter kopičiti maščobam podobne snovi.

Izoblikujejo se aterosklerotičen otoček ali leha, nekakšen rumenkast vloţek v notranji plasti

odvodnice. Aterosklerotična leha lahko raste in počasi zoţuje ţilo, lahko pa tudi poči. Kašasta

vsebina se izlije v kri, kar ima neugodne posledice. V steni odvodnice ostane razjeda, ki se

brazgotinasto zaceli. Brazgotinasto tkivo in kalcijeve soli otrdijo ţilno steno, razvije se

skleroza (http://med.over.net). Na sliki 2 je prikazan pretok krvi skozi zdravo arterijo (A) in

moten pretok skozi bolezensko spremenjeno arterijo (B). Na zgornji steni arterije je viden

plak ali sklerotična leha.

Slika 2: Razlika med normalno in bolezensko spremenjeno arterijo

Vir: www.web-books.com


http://www.web-books.com/


16

5.1 VPLIV LDL IN HDL NA NAZADOVANJE ATEROSKLEROZE

Zaradi sorazmerja med holesterolom in lipoproteini majhne gostote ter pogostostjo koronarne

bolezni je moţno domnevati, da visoka raven skupnega holesterola, oziroma holesterola LDL,

pospešuje napredovanje ateroskleroze; moţno je tudi nasprotno, namreč, da zniţana raven

holesterola LDL vpliva na upočasnitev napredovanja ateroskleroze in morda na njeno

nazadovanje. Barth in Arntzenius poudarjata, da nazadovanje ateroskleroze ni nujno proces z

enakimi stopnjami kot napredovanje, in menita, da mehanizma za preprečevanje napredovanja

ateroskleroze in za upočasnitev te bolezni morda nista enaka. Njune raziskave kaţejo, da je

vlogo LDL pri aterogenezi in napredovanju ateroskleroze, moţno primerjati z njeno vlogo pri

upočasnitvi napredovanja te bolezni in njeni upočasnitvi (Barth in Arntzenius v: Bilheimer,

1992, str. 12).

5.2 NOVEJŠE RAZISKAVE O ATEROSKLEROZI

Ateroskleroza je še vedno do določene mere uganka. Poznamo ţe vrsto nevarnih dejavnikov

(dejavnikov tveganja), ki naj bi bili vzrok za nastanek te bolezni. Vsako leto obsodijo kakšno

stvar kot novo nevarnost. Verjetno je prav mnoţica dejavnikov tveganja spodbudila

raziskovalce, da so začeli razmišljati drugače. Res kar teţko verjamemo, da to isto bolezen

sproţi več kot sto nevarnih dejavnikov.

Nekako od 1992 leta dalje različni avtorji, med njimi Thom Grayston, Kuo Shor in Cambell

Moated poročajo o obstoju verjetnosti, da pri nastanku koronarne bolezni sodeluje bakterija iz

skupine klamidij. Danes je ţe znano, da gre za klamidijo pljučnice (Chlamydia pneumoniae),

ki je povzročala prehladne bolezni v Skandinaviji in je pogosta povzročiteljica neznačilne

(atipične) pljučnice tudi pri nas. Zdaj ji nekateri pripisujejo tudi udeleţbo pri nastanku

ateroskleroze. Vendar z raziskavami tega niso potrdili (Jerše, 2004, str. 127).


17

Nastanek ateroskleroze (patogeneza) ostaja vsaj za nekaj časa še skrivnost. Vprašanje se

zastavlja zlasti zato, ker je bila pred dobrimi petdesetimi leti še med redkejšimi boleznimi,

danes pa je v ospredju in povzroča največjo umrljivost.

Le kaj se je v tem času spremenilo? Zaenkrat obsojajo nezdrav slog ţivljenja, napačno

prehrano, visok holesterol, kajenje, dednost in, kot rečeno, v zadnjem času še bakterije ali

viruse ali oboje (prav tam, 2004, str. 127).

Vse več raziskovalcev zagovarja vnetno teorijo nastanka ateroskleroze. Vnetje naj bi se

pojavilo na notranji plasti arterij. Ostaja pa še vedno vprašanje, kaj ga sproţi. Dolgotrajno

preventivno zdravljenje z antibiotiki ni prineslo odrešilnih rezultatov. Se pravi, da v

organizmu kroţijo še nepreverjene snovi, ki okvarijo notranjo plast ţilne stene in sproţijo

vnetje (Jerše, 2004, str. 128).

Bliţnja prihodnost obeta nove preiskovalne metode, ki bodo odkrile ţarišča na notranji plasti

arterijske stene prej, kot bi aterosklerotične spremembe odkrilo slikanje odvodnic s

kontrastom - koronarografija. Danes nekateri raziskovalce trdijo, da so srčni infarkti pri

navidezno zdravih venčnih odvodnicah posledica ţariščnih vnetij na notranji plasti ţilne

stene. Priznati moramo, da se vse pogosteje pojavljajo srčni infarkti pri »navidezno« zdravih

koronarnih arterijah (Jerše, 2004, str. 128).

Raziskujejo tudi, kje tiči blagodejni učinek zdravil, s skupnim imenom zaviralci encim

angiotenzinske konvertaze (ACE), ki jih uporabljamo za zdravljenje visokega krvnega tlaka,

in statinov, ki zniţujejo holesterol, obenem pa do določene mere zavirajo razvoj ateroskleroze

(Jerše, 2004, str. 128).

Vse kaţe, da še nismo blizu tabletam, katere bi zavarovale notranjo plast odvodnice pred

vnetjem, ki ga sproţijo več ali manj znane škodljivosti. Če bodo takšno zdravilo odkrili, ga

bodo morali preventivno jemati ţe 30 letniki in celo mlajši, in sicer do pozne starosti.

Verjetno bo tako dolgo preventivo teţko izvajati (Jerše, 2004, str. 128).


18

5.3 Z ANTIOKSIDANTI PROTI ATEROSKLEROZI

Antioksidanti so zaščitne snovi proti škodljivim stranskim proizvodom presnove, ki jih

imenujemo prosti radikali (Jerše, 2004, str. 128).

Jerše (2004) je zapisal, da mora biti sistem prostih radikalov in sistem antioksidantov v

ravnovesju. Če pride do prevlade prvega, le ta poškoduje celice in vodi do različnih kroničnih

bolezni, ateroskleroze, sladkorne bolezni, sive mrene, raka, kroničnega revmatizma, bolezni

srca in celo do pospešenega staranja. Da do tega ne bi prišlo, mora organizem v vsakem

trenutku vsebovati dovolj antioksidantov. Na nastanek le teh v našem telesu ne moremo

vplivati neposredno, lahko pa posredno, z zdravo prehrano ali z dodatki tablet, ki vsebujejo

antioksidante. Med antioksidante uvrščamo vitamin C in E, karotenoid, ubikinon, selen in

flavonoid.

5.3.1 Vitamin E (alfatokoferol)

Je topen samo v maščobah in je nepogrešljiv del vseh ţivih membran, kjer deluje kot izredno

močan antioksidant. Preprečuje oksidacijo škodljivega holesterola. Škodljivi holesterol LDL

lahko vstopa v ţilno steno samo v oksidirani obliki. Oksidacijo omogočajo prosti radikali.

Ţilam prijazen holesterol HDL izstopa iz ţilnih sten in organov. Zato vitamin E pomembno

ščiti pred razvojem ateroskleroze in tromboze. Zavira tudi rast nekaterih tumorjev in

zagotavlja normalen razvoj ţivčnega sistema. Učinek vitamina E povečuje prisotnost vitamina

C. Največ vitamina E najdemo v hladno iztisnjenem rastlinskem olju in neoluščenih ţitaricah.

Kuhanje ga ne uniči, pač pa se ga nekaj izgubi pri cvrtju in globokem zamrzovanju.

Priporočljiv odmerek je 10 do 50 mg dnevno. Tudi večje količine so varne in brez stranskih

učinkov, le pacienti, ki jemljejo zdravilo proti strjevanju krvi ( npr. Marivarin), naj bi večje

količine vitamina E jemali z dodatkom vitamina K (Jerše, 2004, str. 130).


19

5.3.2 Flavonoidi

Vzbujajo pozornost, odkar so ugotovili, da zmerno pitje rdečega vina zmanjša pogostost

srčnega infarkta. Zanimivo je, da jih v belem vinu, ţganju, viskiju in pivu praktično ni.

Posebna prednost flavonoidov je, da preprečujejo oksidacijo holesterola LDL, saj dokler je le

ta neoksidiran ne more vstopati v ţilno steno in sproţiti nastanka ateroskleroze. Čeprav imajo

flavonoidi na razvoj ateroskleroze ugoden učinek, z njimi ne smemo pretiravati. Za odraslega

je dovolj, če pri kosilu popije kozarec (1dcl) rdečega vina (Jerše, 2004, str. 132).

5.4 POGOSTOST MERJENJA RAVNI HOLESTEROLA

Vsak odrasel človek bi moral poznati raven maščob (skupni holesterol, holesterol LDL,

holesterol HDL in trigliceridi) v svoji krvi. Priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob so

(www.lek.si):

skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l,

holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l,

holesterol HDL: nad 1,4 mmol/l (pri moških), nad 1,6 mmol/l (pri ženskah),

trigliceridi: manj kot 2 mmol/l,

Če je bila ob zadnjem merjenju vrednost njegovih krvnih maščob ustrezna, bi si moral raven

krvnih maščob kontrolirati vsakih pet let. Če je bila zvečana, pa pogosteje. Pogostejše

kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki ţe imajo enega ali več dejavnikov tveganja za

aterosklerozo. Kako pogoste naj bodo te kontrole, bo presodil osebni zdravnik. V raziskavi

CINDI (angl. Countrywide Integrated Noncommunicable Disease Intervention) so ugotovili,

da ima v Sloveniji več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi (www.lek.si).

http://www.lek.si/


20

6 ISHEMIČNA SRČNA BOLEZEN

Je najpogostejši vzrok obolevanja in umrljivosti v razvitih deţelah sveta, saj zakrivi po

podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1995 10 do 55 odstotkov vseh smrtnih

primerov. Najpogosteje oboleva populacija srednjih let, moški okrog 55. leta, ţenske okrog

65. leta starosti. Povzročitelj ishemične srčne bolezni je najpogosteje ateroskleroza, ki je

sistemska, kompleksna in multifaktorialna bolezen. Pojavlja se ţe v otroštvu in dalj časa ne

povzroča nikakršnih teţav. Kronično fazo s počasno rastjo aterosklerotičnih leh prekinjajo

akutne epizode z razpokanjem ţilne stene, nastankom krvnih strdkov na razpokah, periferno

embolizacijo in ţilnimi spazmi. Z akutnimi epizodami je povezano naglo napredovanje

aterosklerotičnih sprememb v prizadetih koronarnih delih. Številni klinični (npr. diabetes,

hiperholesterolemija in hipertenzija) in genetski dejavniki pomembno vplivajo na stopnjo in

razseţnost aterosklerotičnih sprememb. Za ishemično srčno bolezen so značilne ishemije

srčne mišice, ki nastanejo v obolelih koronarnih arterijah zaradi motenega pretoka krvi.

Klinični sliki sledi patogenetsko dogajanje. Za kronično fazo ateroskleroze je značilna

kronična stabilna angina pektoris, za akutne epizode pa simptomi akutnega koronarnega

sindroma. Ishemično srčno bolezen zdravimo z zdravili, katera preprečujejo ali lajšajo

miokardne ishemije, pa tudi stabilizirajo aterosklerozo samo. Pogosto pa so potrebni ustrezni

koronarni revaskularizacijski ukrepi, perkutani ali kirurški (Kranjec, 2005, str. 186).

6.1 AKUTNI MIOKARDNI INFARKT

Izraz miokardni infarkt se nanaša na nekrozo miokarda povzročeno z lokalno ishemijo.

Akutni miokardni infarkt poznamo tudi pod izrazom srčni napad in je najpogostejši vzrok

smrti v razvitih drţavah. Povzročen je predvsem s koronarno arterijsko trombozo. Pri

infarktih omejenih na subendokardijalni del miokarda je vzrok za nastanek ishemije predvsem

hipoperfuzija (zmanjšan pretok krvi) koronarnega ţilja zaradi ateroskleroze.

Patogeneza: Miokardna nekroza se začne po 20-30 minutah po popolni zapori koronarnega

ţilja. Pod normalnimi okoliščinami ima subendokardialna regija miokarda najslabšo perfuzijo


21

ventrikularne stene (zadnje območje, ki dobi kri iz ţilja, ter visok znotraj stenski tlak), ravno

zaradi tega se običajno miokardni infarkti začnejo na tem področju. Infarkt v večini primerov

doseţe svojo polno razseţnost po 3-6urah, liza trombusa lahko omeji širino infarkta

(trombolitične snovi).

Lokacija miokardnega infarkta je določena s stranjo ţilne zamašitve in anatomije koronarnega

ţilja. Zamašitev leve koronarne arterije vodi do infarkta na sprednji in apikalni strani levega

ventrikla. Zamašitev desne koronarne arterije pa vodi do infarkta na zadnji in sprednji strani

levega ventrikla. Razseţnost infarkta je odvisna od mnogih faktorjev. Splošno velja, da

zaprtje proksimalnega (bliţnjega) dela ţile povzroča večje infarkte preko celotne debeline

miokarda, medtem ko zamašitev distalne (končne) ţile majhne. Na širino infarkta vpliva tudi

pomoţna cirkulacija, se pojavi predvsem pri pacientih z dalj časa trajajočo aterosklerozo kot

odziv na kronično ishemijo.

Klinične značilnosti: Najbolj pogost simptom akutnega miokardnega infarkta je bolečina v

prsnem košu, lahko se pojavi naenkrat ali pa se stopnjuje, običajno traja nekaj ur. Bolečino v

prsnem košu ponavadi spremljajo potenje, slabost in bruhanje. Večina pacientov navede

predhodno anamnezo angine pektoris ali nespecifične bolečine v prsnem košu. V manj kot 10

odstotkih je miokardni infarkt tih, se pravi brez bolečin, pogosto pri starejših osebah.

Nivo troponina v krvi je eden od zgodnjih bioindikatorjev akutnega miokardnega infarkta.

Pomemben je tudi nivo kreatin kinaze, ki pa se ne dvigne takoj po infarktu. Večina pacientov

ima prehodno zvišan nivo levkocitov v prvih treh dneh.

Komplikacije: Zgodnja diagnoza je pomembna za ustrezno zdravljenje miokardnih infarktov,

saj tako ne pride do nepotrebnih zapletov. Srčne aritmije, včasih vodijo do ventrikularne

fibrilacije, in nenadna smrt so pogoste v območju od 24 do 48h po infarktu. Srčna ruptura

povzroči elektromehanično disociacijo (odsotna električna aktivnost) in nenadno smrt.

Perikarditis, popuščanje mitralne zaklopke in srčna odpoved so poglavitne komplikacije prvi

teden po miokardnem infarktu. Pri pacientih, ki morajo mirovati, se poveča moţnost na


22

globoko vensko trombozo in pljučno embolijo-oboje prepreči zgodnje okrevanje pacienta

(www.mf.uni-mb).

6.2 KRONIČNA MIOKARDNA ISHEMIJA

Kronična miokardna ishemija je izraz, ki se uporablja za razvijajočo, napredujočo odpoved

srca kot posledico dolgoročne ishemične miokardne poškodbe. Večino primerov je zdruţljivih

z anamnezo angine pektoris. Za paciente je značilno oslabljeno delovanje levih ventriklov kot

posledica ene ali večih epizod miokardnega infarkta. Končni rezultat je odpoved levega

ventrikla oziroma srca.

Izraz angina pektoris se nanaša na ponavljajočo se bolečino v prsnem košu, kot posledico

začasne, reverzibilne miokardne ishemije. Poznamo tri različne tipe angine pektoris:

1. Tipična ali stabilna angina pektoris se nanaša na epizodično bolečino v prsnem košu,

kot posledico napora ali kakšnega drugega stresa. Bolečina je locirana za prsnico, je

stiskajoča in se širi po levi roki. Stabilna angina je povezana s 75 % ali več, stenozo

ene ali več koronarnih arterij (premajhen dovod kisika do miokarda predvsem ob

vadbi in stresu). Bolečina se običajno sprosti ob mirovanju ali dodanemu

nitroglicerinu, vazodilatacija (razširitev ţil) v tem primeru zmanjša dovod krvi do

srca, v velikih dozah pa pride do povečanega toka krvi do miokarda, koronarna

dilatacija.

2. Prinzmetalova angina pektoris se pojavi v mirovanju, včasih zbudi bolnika iz spanja,

povzroča jo krč koronarnih arterij. Spazem se sicer tudi v tem primeru pogosto pojavi

zraven plaka, a se lahko pojavi tudi v zdravem ţilju.

3. Nestabilna angina pektoris je stanje poslabšanja stabilne angine pektoris. Napadi

bolečin so pogostejši, sproţijo jih manjši napori, bolečina je intenzivnejša in dalje

traja. Nestabilna angina je večinoma posledica ireverzibilne ishemije, včasih je

označena kot preinfaktorna angina. Pri večini pacientov je povzročena z akutno

spremembo plakov z delno trombozo in distalno trombembolijo (www.mf.uni-mb).

http://www.mf.uni-mb/

http://www.mf.uni-mb/


23

7 DEJAVNIKI TVEGANJA IN ZDRAVSTVENA VZGOJA

V medicini so dejavniki tveganja škodljivi mehanizmi, ki pogojujejo nastanek nekaterih

bolezni. Človek z dejavniki tveganja zboli pogosteje in hitreje, kakor človek, ki teh

dejavnikov nima. Zaradi zaskrbljujočega porasta obolenj srca in oţilja so strokovnjaki

pospešili raziskave vzrokov in pogojev za razvoj teh bolezni. Te raziskave so pokazale

statistično podprto dejstvo, da doletita srčni infarkt ali moţganska kap ljudi z več dejavniki

tveganja pogosteje (Wolff, 1984).

Dejavnikov, ki pospešujejo mašenje ţil in s tem povečujejo naše tveganje za bolezni srca in

oţilja je več. Od preteţno sedečega načina ţivljenja, torej naše sodobne neaktivnosti, do

debelosti, sladkorne bolezni, kajenja in druţinske obremenjenosti, ter samega procesa

staranja, sta zagotovo najpomembnejša povišan krvni tlak in maščobe v krvi.

Na nekatere dejavnike ne moremo vplivati (Bulc, 2001). Ti so:

starost (pogostost ateromov in njihovih komplikacij narašča s starostjo),

spol (moški so bolj ogroţeni od ţensk),

dednost (bolniki s koronarno boleznijo imajo navadno v druţini sorodnike, ki so imeli

koronarno bolezen ali so umrli nenadne smrti relativno mladi),

rasa.

Veliko dejavnikov pa je takih na katere lahko odločno vplivamo sami in s pomočjo zdravnika

(Bulc, 2001) :

kajenje,

zvišana raven holesterola,

telesna neaktivnost,

stres,

visok krvni tlak,

sladkorna bolezen,

alkohol,


24

nezdrava prehrana,

prekomerna telesna teţa,

peroralna kontracepcija.

7.1 KAJENJE

Kajenje je izrazit dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. Pričakovana ţivljenjska doba

kadilcev je za 5 do 8 let krajša kot pri nekadilcih. Nevarnost za pojav bolezni srca in oţilja je

pri kadilcih, ki imajo še zvišan krvni tlak in holesterol, kar desetkrat večja kot pri nekadilcih z

normalnim holesterolom in krvnim tlakom.

Škodljivosti katere vsebuje cigaretni dim so: nikotin, ogljikov monoksid in katranske snovi.

Nikotin je ţivčni strup, ki deluje neposredno na krvne ţile, zvišuje krvni tlak in pospešuje

hitrost utripanja srca. Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem izgorevanju cigarete in

dobesedno izpodriva kisik iz rdečih krvnih celic, zaradi tega je kri manj nasičena s kisikom, ki

jo tako osiromašeno dobivajo organi, med njimi tudi srce. Ogljikov monoksid uničuje

notranjo plast ţil in s tem ustvarja pogoje za razvoj ateroskleroze (Zorko, 1996, str. 57).

Izpostaviti moramo škodljivosti pasivnega kajenja, katerega se mnogi še vedno ne zavedajo.

Pogosto so izpostavljeni prav otroci; tako so posledično v porasti tudi kronične bolezni dihal

pri vse mlajši populaciji.

Pomemben korak v zdravstvu in politiki je sprejetje zakona o omejevanju uporabe tobačnih

izdelkov. S tem zakonom je pričela veljati prepoved kajenja na vseh javnih mestih (Ur.l.RS,

17/2006, 60/2007, 93/2007).

7.2 ZVIŠANA RAVEN HOLESTEROLA

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v ţilni steni.

Hiperholesterolemija je eden izmed najbolj ogroţajočih dejavnikov za razvoj ateroskleroze.

Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so lahko prevelik vnos s hrano, prevelika


25

tvorba v telesu samem, razne bolezni (npr. diabetes, bolezni ščitnice), nekatera zdravila.

Posebej huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. V številnih raziskavah so

dokazali, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje

ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, moţganske kapi ali

arterijskih pretočnih motenj nog. Pokazalo se je, da z zmanjšanjem vsebnosti holesterola v

krvi za 1 % zmanjšamo verjetnost nastanka srčnega infarkta za 2,5 %. Poleg tega se zmanjša

tudi nevarnost za moţgansko kap in zapore ţil (arterij) nog. Prav in koristno bi bilo, če bi

vsak odrasel vedel koliko holesterola ima v krvi. Če bi bila vrednost ustrezna, bi si moral

holesterol kontrolirati vsakih pet let, če bi bila povečana pa pogosteje, o čemer bi se moral

posvetovati z osebnim zdravnikom. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki imajo

enega ali več nevarnih dejavnikov za aterosklerozo. V preiskavah je bilo ugotovljeno, da ima

v Sloveniji več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi. Tudi to kaţe, da ţivimo

Slovenci izrazito nezdravo. Z ustrezno prehrano in telesno aktivnostjo se namreč da uspešno

zmanjšati količino holesterola v krvi, velikokrat je potrebna pomoč zdravil (Bulc in Cevc,

2001).

7.3 TELESNA NEAKTIVNOST

Telesna neaktivnost je definirana kot odsotnost telesne vadbe, ki vodi v nastanek ali

poslabšanje velikega števila bolezni (npr. koronarne bolezni, sladkorna bolezen, osteoporoza,

debelost). Nasprotno pa je telesna aktivnost definirana kot premikanje telesa, ki je opravljeno

z močjo mišic in porabo energije. Pri tem merimo tisto energijo, ki presega bazalni

metabolizem. Merimo jo s kilojouli, kilokalorijami, porabo kisika, srčno frekvenco itd. Ţe

dolgo je znano, da telesna neaktivnost dviguje moţnost za razvoj visokega krvnega tlaka. Po

nekaterih podatkih naj bi bilo v razvitih drţavah neaktivnih kar 25 odstotkov odraslih, pri

osebah, ki večino dneva presedijo za delovno mizo, pa naj bi na zniţanje krvnega tlaka

vplivala ţe minimalna telesna vadba kot so krajši sprehodi ali zmerna voţnja s kolesom.

Še posebej zanimiva je ugotovitev, da telesna aktivnost zniţuje krvni tlak v večji meri kot

zmanjšana uporaba soli v prehrani ali opustitev uţivanja alkohola. Prav tako postopno

izboljša prekrvavitev srčne mišice, spodbuja tvorbo nadomestnih ţil (obvoznic), upočasni


26

nastajanje osteoporoze, izboljša delovanje dihalnega aparata, deluje duševno sproščujoče in,

kar je zelo pomembno za sladkorne bolnike, zniţuje krvni sladkor (www.medenosrce.net).

7.4 STRES

Musek (1993) definira stres kot sklop odzivov našega organizma na delovanje stresorjev, ki

poteka po uveljavljenem vzorcu. Potek stresa oziroma odziv na delovanje stresorjev poteka v

treh fazah. V prvi fazi, imenovani faza alarma, stresorji povzročijo upad in dezorganizacijo

delovanja. Pride do šoka in kmalu za tem do protišoka. To se kaţe kot mobilizacija in

pripravljenost na spoprijemanje s stresom. V naslednji fazi, fazi odpora, se okrepi delovanje

organizma, da bi uspešno obvladal učinke stresorjev. Kadar to uspe, se delovanje organizma

povrne na običajno raven. Če stresorji niso uspešno obvladani, se začne tretja stopnja, t.i.

stadij izčrpanosti. Delovanje organizma začne pešati, pojavijo se znaki izčrpanosti in motnje.

Stresor je torej vsak dejavnik, ki vpliva na organizem. Ločiti moramo pozitivni (npr. zadetek

na loteriji) in negativni stres (npr. bolezen, smrtni slučaj).

7.5 VISOK KRVNI TLAK

V Evropi vsak dan umre povprečno 2800 ljudi zaradi srčnega infarkta ali kapi. Vzrok je

previsok krvni tlak. Srce prek krvnih ţil poganja po telesu kri obogateno s kisikom in vse

tisto, kar potrebujemo za ţivljenje. Ta ţivljenjsko pomembni krvni obtok lahko deluje le, če je

v ţilah pravi tlak. Krvni tlak je previsok, ko srce prehitro utripa, ko je v sistemu preveč

tekočine in ko so krvne ţile preozke. Tedaj srce pretrdo dela in sklene se nevaren začarani

krog. V industrijskih deţelah ima pribliţno 25 do 30 % odraslih prebivalcev povišan krvni

tlak.

Najpogostejša je esencialna ali primarna arterijska hipertenzija, ki jo ima pribliţno 90 % ljudi

z zvišanim krvnim tlakom. Primarna ji pravimo zato, ker zanjo ne najdejo pravega vzroka. V

manj kot 10 % je visok krvni tlak le eden od spremljajočih znakov drugih bolezni, stranski

učinek nekaterih zdravil ali posledica delovanja nekaterih strupenih snovi. Tej obliki pravimo

http://www.medenosrce.net/


27

sekundarna arterijska hipertenzija. Moški imajo pogosteje povišan krvni tlak kot ţenske. To

pa vsekakor velja za ţenske le do mene (klimakterija). V postmenopavzalnem obdobju je

povišan krvni tlak pri ţenskah celo pogostejši kot pri moških. Verjetno tvorijo ţenski spolni

hormoni zaščito pred povišanim krvnim tlakom, ter boleznimi srca in oţilja. Visok krvni tlak

ne glede na vzrok uničuje srce in arterije po vsem telesu, in sicer toliko bolj, kolikor višji je

(Cibic, 1996)

7.6 SLADKORNA BOLEZEN

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus, pogosto tudi diabetes, je stanje stalno zvišane ravni

glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali odpora proti njegovemu

delovanju. Posledica tega je motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Inzulin je hormon, (kemijsko beljakovina), ki ga proizvajajo in izločajo celice

Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki. Inzulin omogoča prehod glukoze v celico.

Glukoza daje celici energijo za ţivljenje; če je ne dobi, propade. Tipični klinični znaki za

nastanek sladkorne bolezni so: povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje- poliurija), s tem

povezana dehidracija in huda ţeja ( polidipsija), slabo počutje, utrujenost. Akutni zapleti pri

sladkorni bolezni sta: hipoglikemija (stanje zniţane koncentracije sladkorja v krvi) in

hiperglikemija (stanje zvišane koncentracije sladkorja v krvi) (http://sl.wikipedia.org).

Diabetes se deli glede na nastanek na sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2 ter na prehodno

hiperglikemijo med nosečnostjo.

Tip 1 je avtoimuna bolezen, ki se pojavlja pri mlajših ljudeh, v 95 odstotkih do tridesetega

leta starosti. Glavna groţnja bolezni niso akutni, temveč kronični zapleti zaradi trajno

previsoke ravni glukoze v krvi. Gre za okvare malih ţil oči (retinopatija) ali ledvic

(nefropatija). Pri prvi okvari je najhujša posledica okvarjen vid, pri drugi pa odpoved ledvic.

Trajno odlično urejen krvni sladkor prepreči nastanek teh okvar.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Inzulin

http://sl.wikipedia.org/wiki/Hormon

http://sl.wikipedia.org/


28

Pri tipu 2 gre za postopno popuščanje beta celic. Bolezen se običajno pojavi v srednji

ţivljenjski dobi in ima progresiven potek. Vedno višja raven glukoze v krvi zahteva tudi

vedno bolj intenzivno zdravljenje za vzdrţevanje glukoze v krvi čim bliţje normalnim

vrednostim. Zvečana glukoza v krvi pa je pri večini pacientov samo del metaboličnega

sindroma. Vanj sodijo debelost z nesorazmerno veliko količino maščobe v trebušni votlini,

motnja presnove maščob, ki se kaţe z zvečanimi trigliceridi in zniţanjem dobrega HDL

holesterola v krvi ter zvišan krvni tlak (Koselj, 2006).

Povečan krvni sladkor zaradi pomanjkanja inzulina ne more iz krvi vstopati v celice, zato je

njena raven v krvi visoka. Še posebej nevarno je razgrajevanje zalog krvnega sladkorja,

beljakovin in maščob zaradi pomanjkanja inzulina, saj organizem preplavijo maščobne

kisline, ki zakislijo notranje okolje. Nastane metabolična acidoza- v tem primeru ketoacidoza.

Kadar nastopi ketoacidoza, je človek ţivljenjsko neposredno ogroţen in ne more preţiveti več

kot dva ali tri dni. Če ni takojšnje pomoči z inzulinom in drugimi ukrepi, umre.

7.7 ALKOHOL

Preudarno pitje - ena merica pijače - ena merica je pribliţno 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali

malo šilce (0,3 dl) ţgane pijače in vsebuje okoli 10 g čistega alkohola. Pravilo "ena merica na

uro" nam pove tisto največjo količino alkohola, ki jo naše telo lahko razgradi v tem času. Če

pijemo intenzivneje, lahko pričakujemo, da se bo pomembno povečala koncentracija alkohola

v naši krvi. Ţenske z enako telesno maso kot moški pri pitju enakih količin alkoholne pijače,

zaradi drugačne porazdelitve (ţenske imajo v telesu več maščevja in manj vode kot moški) in

presnove, doseţejo višje koncentracije alkohola v krvi. Relativno varna količina čistega

alkohola na dan oziroma na teden je za zdravega odraslega moškega 20 g ali dve merici na

dan ali 140 g ali štirinajst meric na teden in za zdravo odraslo ţensko, ki ni noseča in ne doji

(10 g ali 1 merica na dan oz. 70 g ali 7 meric na teden). Te enote je potrebno razdeliti na ves

teden in ne le eno ali dve priloţnosti. Vsaj dva do tri dni v tednu ne smemo piti alkohola, ne

pijmo na prazen ţelodec in ne v duševni stiski. Pitje alkohola se popolnoma odsvetuje

otrokom ali mladini, nosečnicam in doječim materam, osebam z duševnimi motnjami in

boleznimi, pri nekaterih telesnih obolenjih (boleznih jeter, visokem krvnem tlaku..), osebam,


29

ki jemljejo zdravila, odvisnim od alkohola in drugih drog ter pred in med tveganimi

situacijami, kot so voţnja, delo s stroji ali nevarnimi snovmi, športne aktivnosti

(http://med.over.net).

7.8 NEZDRAVA PREHRANA

Nezdravo prehranjevanje zajema več komponent prehranjevanja. K temu sodi hranilna in

energijska vrednost zauţite hrane, uporaba neustreznih in celo nepravilnih načinov njene

priprave pa tudi nepravilen ritem dnevnega uţivanja hrane. Med komponente prehranjevanja

štejemo:

ritem prehranjevanja ( pravilen ritem obsega 3-6 dnevnih obrokov),

način zauţivanja hrane ( hrano dobro preţvečiti in zauţiti počasi),

porazdelitev dnevnih potreb energijskega vnosa ( 25 % zajtrk, 15 % malica, 30 %

kosilo, 10 % malica, 20 % večerja),

sestava hrane ( makro in mikrohranila),

način priprave hrane ( mehanska in termična obdelava ţivil, ki čim bolj ohrani

količino in kakovost zaščitnih snovi hrane) ( Zaletel-Kragelj et al., 2004, str. 191).

7.9 PREKOMERNA TELESNA TEŢA

Prekomerna telesna teţa je samostojen dejavnik tveganja, hkrati pa vpliva na pogostejše

pojavljanje drugih: zvišanega krvnega tlaka, zvišanih maščob v krvi in sladkorne bolezni.

Debelost je v glavnem posledica energijsko in količinsko preobilne hrane in premajhne

telesne aktivnosti. Za oceno čezmerne telesne teţe uporabljamo indeks telesne mase (ITM), ki

določa razmerje med telesno maso v kg in višino v metrih na kvadrat in ga izraţamo v kg/m2

(Zorko, 1996).



30

Orientacijske vrednosti ITM:

nezadostna teţa < 18,5,

ciljna teţa 18,6 – 25,

prekomerna teţa 25 – 30,

debelost > 30.

7.10 PERORALNA KONTRACEPCIJA

Peroralna kontracepcija vpliva na proces strjevanja krvi ter zviša tveganje nastanka krvnih

strdkov, ki lahko povzročijo globoko vensko trombozo, pljučno embolijo, moţgansko kap ali

srčni infarkt. Tveganje je večje, če ima ţenska ţe kakšno srčno ţilno bolezen, če obstaja

druţinska tendenca k nastanku krvnih strdkov, prav tako pa tudi pri ţenskah s teţavami z

debelostjo, hiperholesterolemijo in pri kadilkah (http://si.wikipedia.org).

Pri nekaterih ţenskah zvišujejo tudi krvni tlak. Sestavljene so iz dveh spolnih hormonov, ki

vplivajta na uravnavanje ravnovesja tekočin v telesu ( renin- angiotenzinki sistem). Pri

nekaterih ţenskah pride do zadrţevanja vode in soli v telesu, česar posledica je porast krvnega

tlaka. Tega, nevarnega učinka kontracepcijskih tabletk se zavedajo tudi proizvajalci.

Zmanjšujejo odmerek hormonov v posamični tabletki in skušajo ujeti pravo, še učinkovito

razmerje. Zato si morajo ţenske, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, redno preverjati krvni

tlak. Če je tlak nad normalo, se morajo posvetovati s svojim ginekologom in se dogovoriti za

drugo vrsto kontracepcije ( Jerše, 1997).


31

8 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ODKRIVANJU IN PREPREČEVANJU

ZVIŠANIH MAŠČOB V KRVI

Zdravstvena vzgoja je pomemben in nepogrešljiv sestavni del preventivne in kurativne

medicine. Ne obsega samo širjenja informacij o zdravju, temveč zajema tudi aktiven proces

učenja ob lastnih izkušnjah. Cilj zdravstvene vzgoje je pomagati ljudem, da bodo dosegli

zdravje z lastnimi napori in dejavnostmi (Hoyer, 1995).

Zdravstveno vzgojo lahko razlagamo tudi kot temeljni kamen, na katerem gradimo

prizadevanje za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Z zdravstveno vzgojo lahko

preprečimo ali pa vsaj odloţimo nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Obravnavamo jo

kot nefarmakološki ukrep pri preprečevanju razvoja posameznih dejavnikov tveganja in

nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni. Gre za vzgojo za zdrav način ţivljenja, pri katerem

ohranjamo zdravje in preprečimo nastanek dejavnikov tveganja, pomembnih za nastanek

kroničnih nenalezljivih bolezni (Hoyer, 2005).

Medicinske sestre omogočajo aktivno vključevanje posameznika, njegove druţine, prijateljev,

druţbenih skupin in lokalne skupnosti v samopomoč. Prav tako sodelujejo medicinske sestre

kot partnerji s člani tistih profesij in poklicev, ki vključujejo v svoje delovanje skrb za

zdravje.

Pomembno je zdravstveno vzgojno delovanje, čim uspešneje poučiti prebivalstvo o

pomembnosti kontrole krvnega tlaka, maščob in sladkorja v krvi. Preventivne naloge so:

seznanjanje celotne populacije aktualnimi zdravstvenimi problemi in aktivnostih za

ohranjanje in izboljšanje zdravja,

opazovanje in odkrivanje posebnih odstopanj od zdravja pri rizičnih skupinah

pacientov, opazovanje in odkrivanje simptomov bolezni pri pacientih,

opazovanje in odkrivanje reakcij na bolezen pri pacientu in odkrivanje ovir na

fizičnem, duševnem in socialnem področju,

skrb za uresničevanje pravic pacientov,


32

obveščanje in obravnava pacientov glede bivanja in ustanove, sodelovanja pri

zdravljenju, pravic in dolţnosti pacienta, nalog, funkcij in strokovnosti poklicnih

delavcev v zdravstvu ter raziskav v zdravstveni negi,

obveščanje pacienta o sestavi in delovanju zdravstvenega varstva in dejavnosti kot

sistemov,

zagotavljanje zdravstvene nege pacienta s posebnim poudarkom na zdravstveni vzgoji;

svetovanje glede dejavnosti zdravstvene nege (Pajnkihar, 1999).

Najbolj učinkovito je, če upoštevamo sodobno metodološki pristop v zdravstveni negi

pacientov, kateri zajema:

ocenjevanje potreb po zdravstveni negi posameznika, druţine, lokalne skupnosti in

ugotavljanje moţnih virov pomoči,

prepoznavanje najpogostejših potreb po zdravstveni negi, ki se širi z zdravstveno

nego, in tistih, ki bi jih morali povzeti drugi strokovnjaki,

razvrščanje zdravstvenih potreb, ki jih je mogoče rešiti z zdravstveno nego v

prednostnem zaporedju,

načrtovanje in izvajanjem potrebne zdravstvene nege,

vključevanje posameznika v zdravstveno nego, samonego in samopomoč v vsem , kar

je povezano z zdravjem,

dokumentiranje opravljenega dela v vsaki fazi procesa zdravstvene nege ter uporaba

informacij za vrednotenje rezultatov zdravstvene nege,

prilagajanje sprejemljivim in primernim kulturnim, etičnim in strokovnim standardom

(Pajnkihar, 1999).

Poučevanje pacientov in zdravstvenega osebja zajema:

ocenjevanje posameznikovega znanja in izkušenosti glede na ohranjanje in vračanje

zdravja,

organiziranje zdravstveno vzgojne dejavnosti ali sodelovanje pri zdravstveno vzgojni

aktivnosti,

vrednotenje rezultatov izobraţevalnih programov,


33

pomoč medicinskim sestram in drugemu osebju, da osvojijo novo znanje in izkušnje,

uporaba sprejetih in primernih kulturnih, etični in strokovnih standardov.

Učinkovito sodelovanje v zdravstveni negi obsega:

sodelovanje s posamezniki, druţinami in z lokalnimi skupnostmi ter z drugimi

zdravstvenimi delavci pri načrtovanju, organiziranju, vodenju in vrednotenju

zdravstvene nege kot pomembne sestavine celotne zdravstvene dejavnosti,

vodenje negovalne skupine, ki lahko vključuje druge poklice, kakor tudi uporabnike

zdravstvene nege,

dogovarjanje z pacientom o njegovem sodelovanju pri izvajanju negovalnega načrta;

sodelovanje z drugimi ljudmi v multidisciplinarnih skupinah pri načrtovanju,

izvajanju, razvoju, koordinaciji in vrednotenju zdravstvenih storitev,

sodelovanje z drugimi strokovnjaki pri ohranjanju varnega in harmoničnega delovnega

okolja, ki pozitivno vpliva na delo v skupnosti,

aktivno vključevanje v oblikovanje zdravstvene politike in njenih programov,

določanje prednostnih del,

sodelovanje pri pripravi poročil na lokalni, regionalni ali nacionalni stopnji in če je

primerno za medije (Pajnkihar, 1999).

Delo in naloge medicinske sestre so opredeljene kot preventivne, negovalne, spremljajoče,

svetovalne, poučevalne, diagnostične, terapevtske, administrativne, sporočilne, koordinacijske

in oskrbne (Pajnkihar, 1999).

Medicinska sestra zbira podatke z intervjujem, opazovanje ( pomembna tudi anamneza

druţine: dedna nagnjenost). Ko zbere informacije o pacientu, postavi negovalno diagnozo. To

so aktualni in potencialni problemi, ki jih bo v sklopu svojih pristojnosti reševala v

zdravstveno vzgojnem procesu. Na podlagi zbranih podatkov izdela individualen načrt

zdravstvene nege, uspešnost zdravstveno vzgojnega dela pa vrednoti ob naslednjih obiskih

pacienta.


34

Medicinska sestra skrbi za zdravstveno-vzgojno delo, ki mora biti dobro načrtovano. Potrebo

po zdravstveni vzgoji mora najprej oceniti, načrtovati, izvajati in dokumentirati. V to pa so

vključene številne aktivnosti in cilji. Za tako izvajanje zdravstvene vzgoje pa mora biti

medicinska sestra dobro izobraţena in seznanjena z vsemi novostmi, kajti ko se medicinska

sestra v svojem mišljenju in naravnanosti posodobi, šele takrat postane prepričana in

prepričljiva zdravstvena vzgojiteljica, kateri bodo pacienti verjeli. Globalni cilji zdravstvene

vzgoje so:

pravočasno, pravilno in popolno seznaniti ljudi o škodljivostih, ki ogroţajo človekovo

zdravje in ţivljenjsko okolje (pravočasno ugotoviti, da je pacient izpostavljen

dejavnikom tveganja za nastanek ateroskleroze),

motivirati posameznika in s tem druţbo do take stopnje, da si bo zavestno prizadeval

ohraniti lastno zdravje in zdravo ţivljenjsko okolje in da bo aktivno sledil sodobnim

preventivnim ukrepom (npr. na razumljiv način posamezniku jasno predstaviti

posledice, ki jih z odpravo zdravju škodljivih navad ne bi bilo (kajenje, alkohol,

nezdrava prehrana ipd. povečujejo moţnost za nastanek ateroskleroze),

razviti pri posamezniku telesne in duševne sposobnosti za doţivljanje vrednot (Arhar,

1999).

Medicinska sestra s pomočjo različnih spretnosti in pristopov pomaga drugim pri

spoznavanju, soočanju, sprejemanju in reševanju teţav, ki omogočajo zdravo ţivljenje

(Pajnkihar, 1999).


35

8.1 ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI NEPRAVILNI PREHRANI, TER TELESNI

NEAKTIVNOSTI

Naše primarno poslanstvo in zdravstveno vzgojno delovanje je vsekakor spodbuditi čim več

ljudi k gibanju, k telesni aktivnosti. Za paciente pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da lahko

svoje zdravstveno stanje izboljšajo tudi s spremenjenim načinom ţivljenja in ne samo z

uţivanjem zdravil. Medicinska sestra ima običajno prvi stik s pacientom, ko ta vstopa v

zdravstveno obravnavo, zato je prav, da ima znanja in sposobnosti, da ugotovi moţne

dejavnike tveganja za vsakega posameznika in se o teh z njim tudi pogovori. Pacientom

priporočamo telesno aktivnost, katera ugodno vpliva tudi na zmanjšanje telesne mase. Telesna

obremenitev naj daje občutek prijetne utrujenosti, ne pa izčrpanosti.

O nepravilni prehrani je najbolje pacienta seznaniti s pomočjo zloţenk, katerih je veliko na to

temo in mu svetovati primerno dieto. Za paciente s povišano vrednostjo skupnih maščob v

krvi in povišano vrednostjo trigliceridov je prav gotovo najbolj primerna dieta za

zmanjševanje koncentracije maščob v krvi. Pacienti naj uţivajo priporočena ţivila, kot so,

zelenjava (vsaj 1/2kg dnevno), kislo zelje, mlečne izdelke z manj maščobami, črno kavo in

čaj brez sladkorja, polnozrnati kruh, ter čim manj soli. Izogibajo se naj belemu kruhu,

sokovom z dodanimi sladkorji, mastnemu mesu, sladkarijam ipd.

8.2 ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI ZVIŠANEM KRVNEM TLAKU IN SLADKORJU

K preprečevanju in zdravljenju visokega krvnega tlaka štejemo tudi zdravstveno vzgojo

pacientov z arterijsko hipertenzijo in tudi zdravih ljudi. Vanjo vključujemo nasvete o zdravem

načinu ţivljenja oziroma izboljšanju ţivljenjskega sloga, redne kontrole krvnega tlaka ter

priporočila za redno uţivanje predpisane terapije in redne kontrole pri zdravniku. Ob

zdravniku zdravstveno vzgaja tudi medicinska sestra. Le ta hipertonike vodi in usmerja v

zdrav način ţivljenja, ki je temeljnega pomena. Svetuje jim: zmanjšano uţivanje soli,

zmanjšanje odvečne telesne mase, telesno aktivnost, redno in pravilno uţivanje predpisanih

zdravil, samokontrolo krvnega tlaka (vodenje dnevnika), redne kontrolne obiske pri

zdravniku, ter preprečevanje škodljivih navad. K medicinski sestri naj bi imeli pacienti dostop


36

tudi takrat, kadar niso naročeni k zdravniku, pa se kljub temu ţelijo posvetovati. Medicinska

sestra ga lahko razbremeni nepotrebnega strahu in prepreči preobremenjenost zdravnika. Vsak

napredek kot so zmanjšanje telesne mase, vztrajna športna aktivnost, upoštevanje dietne

prehrane, opustitev kajenja in škodljivih razvad mora medicinska sestra opaziti in prijazno

spodbujati. Tudi pohvala je nagrada in prijazna beseda lahko ima zdravilno moč, saj se

pacienti včasih laţje zaupajo medicinski sestri kot zdravniku (Likar, 1997).

Prav tako je potrebno paciente poučiti o pravilnem merjenju krvnega tlaka in o različnih

merilnikih le-tega: po metodi Riva-Rocci uporabljamo ţivosrebrni manometer. Podobno kot

barometer, meri zračni tlak s pomočjo napihljive široke manšete, ki se napne le na notranji

strani. Na to manšeto, ki jo pritrdimo na nadlaket, je pogosto ţe pritrjen zvočnik stetoskopa,

ki ga za merjenje poloţimo natančno na ţilo utripalko nadlakti. Tedaj ni potreben hkrati še

poseben stetoskop. Roko iztegnemo v višini srca, in poloţimo, najbolje, na mizo. Z majhno

zračno črpalko napihnemo manšeto, ki pritisne na arterijo roke, dokler kri ne neha teči. To

spoznamo po tem, da na zapestju ni več čutiti utripa. Merilna naprava na črpalki pokaţe

sistolični tlak, za 30 mm Hg višji od normalnega. Tedaj z ventilom na ročaju črpalke počasi

popuščamo pritisk, 2-3 mm Hg na sekundo. Ko začne kri spet teči, v stetoskopu slišimo

trkanje (elektronske naprave piskajo ali utripa kakšna lučka). Ta hip preberemo sistolični tlak,

napetostni krvni tlak. Potem iz manšete izpustimo zrak, dokler utripa arterije ne slišimo več.

Pri zadnjem tonu ali utripu lučke preberemo diastolični, mirovalni tlak. Elektronske naprave

so preproste in zelo primerne, da si lahko pacienti sami nadzorujejo krvni tlak. Najbolje je, da

si pacient meri tlak vedno v enakih okoliščinah in se natančno drţi načrta, da bi preprečil

napake, kot so merjenje tlaka po večjem naporu, po obroku (Wiciok in Puhl, 2000, str. 20).

Veliko pacientov ima povišan krvni tlak kadar obišče zdravnika, zato je bolje, da si krvni tlak

kontrolira sam, v domačem okolju. Pomembno je paciente opozoriti, da morajo svoje aparate

za merjenje krvnega tlaka, po določenem času uporabe ponovno umeriti, da bodo izmerjene

vrednosti natančne.


37

Medicinska sestra lahko na terenu, kot prostovoljka, sodeluje na različne načine: pri merjenju

krvnega tlaka, kot tudi pri odvzemu krvi za merjenje sladkorja v krvi tistim, kateri so tešči.

Tako s pomočjo aparata (hitri test) v eni minuti dobi vrednost, katera je pokazatelj, če ima

oseba povišano vrednost sladkorja v krvi. Nekateri zdravniki zagovarjajo 6,1 do 6,7 mmol/l

kot zgornji, še normalni nivo sladkorja v krvi, vendar je idealna mejna vrednost od 3,9 do 5

mmol/l na tešče. Če dobljena vrednost na tešče presega to mejo, medicinska sestra svetuje

kontrolni pregled pri izbranem osebnem zdravniku. Četudi je nivo krvnega sladkorja na tešče

v mejah normale, je moţno, da po ţilah kroţi preveč inzulina (nivo inzulina na tešče v vaši

krvi si lahko izmerite pri vašem zdravniku, kar je manj kot 10 IU/mL, je v redu), še posebej,

če ima oseba veliko trigliceridov in/ali je predebela. Normalen nivo sladkorja in visok nivo

inzulina v krvi je lahko posledica zmanjšane občutljivosti celic na inzulin, kar povzroči, da

telo sprošča večje količine inzulina v kri in poskuša stimulirati vaše neobčutljive celice, da bi

porabile odvečen krvni sladkor v krvi. Povečan nivo inzulina povzroča:

povečanje telesne teţe, ker inzulin spodbuja hranjenje telesne maščobe,

zmanjšan nivo magnezija v celicah. Magnezij je mineral, ki je izredno vaţen za

vzdrţevanje proţnosti vaših ţil in za učinkovito kroţenje krvi,

zvečane zaloge natrija v telesu, kar povzroči zadrţevanje odvečne vode v telesu, ki

povzroča visok krvni pritisk,

povečano količino snovi v krvi, ki povzročajo vnetja. Ta vnetja povzročijo fizične

poškodbe ţilnih sten in pomagajo pri nastanku krvnih strdkov, kar povzroči srčne

napade in odpovedi dihanja,

zmanjšanje HDL holesterola, povečanje LDL holesterola, povečanje trigliceridov. Vse

to poveča tveganje za nastanek srčnih bolezni,

povečano tveganje za nastanek raka zaradi lastnosti inzulina, da omogoča bujno rast

celic (http://vitamini.finechance.com).

8.3 ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI KAJENJU, ALKOHOLU IN STRESU

Medicinska sestra deluje preventivno in opozarja na škodljivosti, katere povzroča kajenje in

alkohol. Po predhodnem dogovoru lahko obišče osnovne in srednje šole, predstavi zloţenke,

http://vitamini.finechance.com/


38

katere ţe obstajajo na te teme, sama naredi plakate, prosojnice ipd. Morda bi bilo smiselno

pokazati slike različnih oblik raka, katerega povzroča kajenje, v višjih razredih osnovne šole,

kjer se najpogosteje srečajo s prvo cigareto in tudi z alkoholom. Saj to kar vidimo, si veliko

bolje zapomnimo, kot to, kar slišimo. In prav takšni posnetki so vredni razmisleka, cigareta da

ali ne. Zdravstvena vzgoja za odvajanje od kajenja je uspešna le takrat, ko je sistematično

načrtovana na nacionalni ravni ter vključuje kadilce v vseh starostnih obdobjih.

Zdravstveni delavci bi morali ob vsakem stiku s kadilci le-te tudi osveščati in jih motivirati za

odvajanje od kajenja, jim pri tem pomagati z nasveti ter jih usmerjati v zdravstveno-vzgojne

programe (Ţalar, 2008).

Ţalar (2008) v raziskavi o stopnji motiviranosti kadilcev za opuščanje kajenja ter kako na to

odločitev vpliva zdravstvena vzgoja z uporabo zdravstveno-vzgojnega gradiva za opuščanje

kajenja ugotavlja, da je desetina zajetih kadilcev zelo motivirana, dobra četrtina delno, slaba

polovica jih nikakor oziroma ni bilo motiviranih, 17 odstotkov pa ne vedo oziroma so bili

neodločeni. V raziskavo je bilo vključenih 346 oseb, beleţenje je potekalo ob zdravstveni

vzgoji za opuščanje kajenja v treh iz registra izvajalcev naključno izbranih ambulantah v

Sloveniji. Predstavljena analiza podatkov o zdravstveno-vzgojni dejavnosti za opuščanje

kajenja nakazuje na pozitiven učinek zdravstveno-vzgojnega gradiva , in sicer je le-to opazno

predvsem pri kadilcih, ki so bili pri prvi obravnavi delno motivirani za opuščanje kajenja

oziroma neodločeni. Iz analize podatkov je namreč razvidno, da je v skupini kadilcev, ki so

bili pri prvi obravnavi delno motivirani oziroma neodločeni, dokaj porasel odstotek tistih, ki

so se za opustitev odločili kasneje, ko so doma prebrali zdravstveno-vzgojno gradivo za

opuščanje kajenja. Tako se je namreč odločilo 70 odstotkov tistih, ki so bili pri prvi obravnavi

delno motivirani, ter četrtina tistih, ki so bili pri prvi obravnavi neodločeni. Raziskave kaţejo,

da se precejšen deleţ prebivalcev v Sloveniji še vedno premalo zaveda škodljivosti kajenja;

seznanjeni so le z delom problematike in le nekaterimi škodljivimi vplivi kajenja.


39

Kronični stres je lahko zelo škodljiv, ampak če se ga naučimo obvladati, s tem da spoznamo

sebe in naše reakcije na določene zunanje in notranje stresorje, lahko postane naš prijatelj.

Stres torej ni nujno naš sovraţnik. Človek določeno mero stresa potrebuje, da doţivlja svoje

ţivljenje kot izpolnjeno in smiselno. Stres koristi pri osebni rasti, saj nam pomaga, da nismo

lenobni, da delamo na sebi in se spreminjamo v preudarno, zrelo osebo.

8.4 ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI ORALNI KONTRACEPCIJI

V ginekoloških ambulantah ima medicinska sestra prvi stik s pacientkami, zato je prav, da

pozna prednosti in stranske učinke (večja nevarnost za nastanek globoke venske tromboze,

glavobol, migrena, slabost, sprememba telesne teţe) oralne kontracepcije, s katerimi bo

seznanila predvsem tiste pacientke, katere se za to obliko kontracepcije odločajo prvič. Ob

prihodu v ambulanto pacientkam izmerimo krvni tlak, ter jih stehtamo. Ginekolog potrebuje

te podatke za izbiro kontracepcije in kasnejše spremljanje pacientke.


40

9 EMPIRIČNA RAZISKAVA

9.1 NAMEN IN CILJI DELA

9.1.1 Namen

Namen diplomskega dela je raziskati in predstaviti pomen ugotavljanja holesterola in

trigliceridov krvodajalcem v Centru za transfuzijsko medicino (v nadaljevanju CTM) v

Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (v nadaljevanju UKCM) in krajanom občine Hoče

– Slivnica (v nadaljevanju občine HS). Prav tako ţelimo ugotoviti moţna odstopanja, ter

dejavnike, kateri vplivajo na dobljene vrednosti holesterola in trigliceridov.

9.1.2 Cilji

predstaviti pomen ugotavljanja holesterola in trigliceridov v krvi, ter omeniti

dejavnike tveganja za nastanek povišanih vrednosti le-teh,

poučiti krvodajalce in krajane občine HS o pomembnosti redne kontrole holesterola in

trigliceridov v krvi,

izmeriti in ugotoviti vrednosti holesterola in trigliceridov zgoraj omenjeni populaciji,

ter jim predstaviti dobljene rezultate.

9.1.3 Hipoteze

H1: Osveščenost krvodajalcev o pomenu ugotavljanja maščob v krvi v CTM v UKCM je

večja, kot krajanov občine HS;

H2: Populacija do 35. let ne posveča dovolj pozornosti ugotavljanju maščob v krvi;

H3: Krvodajalci v CTM imajo bistveno niţje vrednosti maščob v krvi, kakor krajani občine

HS.


41

9.2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

Izvedena je bila kvantitativna raziskava. V raziskavo smo zajeli 48 naključno izbranih oseb,

in sicer 25 krvodajalcev v CTM v UKCM, in 23 krajanov občine HS. Ker vzorec ni velik, tudi

ni reprezentativen za celotno populacijo.

Podatke za namen raziskave smo zbrali z anonimnim anketnim vprašalnikom. Na ţeljo

pacientov, smo jim izmerili holesterol in sladkor v krvi s hitrim testom, podatke smo uporabili

izključno za diplomsko delo. V UKCM smo dobili dovoljenje od komisije za medicinsko-

etična vprašanja za izvedbo te raziskave v CTM. Vprašanja so bila odprtega in zaprtega tipa.

Od 50 razdeljenih anket smo vrnjenih dobili 48, ki smo jih vključili v analizo.

9.3 REZULTATI

Graf 1: Spol

Vzorec 48 anketirancev nam pokaţe, da je v CTM v UKCM 13 (57%) moških in 10 (43%)

ţensk, v občini HS pa je v anketi sodelovalo 11 (44%) moških, ter 14 (56%) ţensk.


42

Graf 2: Starostna struktura

Iz grafa je razvidna starostna struktura anketiranih. V CTM v UKCM je 6 (26%) anketiranih

starih med 26 in 35 let, 10 (44%) med 36 in 45 let, 4 (17%) med 46 in 55 let in 3 (13%) med

56 in 65 let. V občini HS sta 2 (8%) anketiranca stara med 26 in 35 let, 8 (32%) med 36 in 45

let, 9 (36%) med 46 in 55 let, 3 (12%) med 56 in 65 let, ter 3 (12%) med 66 in 75 let.

Graf 3: Indeks telesne mase – moški

Graf prikazuje, da so v CTM v UKCM 4 (31%) anketirani moški z normalno telesno teţo, 6

(46%) jih je čezmerno prehranjenih, 2 (15%) sta debela in 1 (8%) anketiranec je čezmerno

debel. V občini HS sta 2 (18%) anketirana moška z normalno telesno teţo, 7 (64%) jih je

čezmerno prehranjenih, 1 (9%) anketiranec je debel in 1 (9%) izredno debel.


43

Graf 4: Indeks telesne mase – ţenske

Iz grafa je razvidno, da je v CTM v UKCM 5 (50%) ţensk z normalno telesno teţo, 4 (40%)

anketiranke so debele, 1 (10%) je čezmerno prehranjena, izredno debele ali podhranjene v tej

anketirani skupini ni. V občini HS je 1 (7%) anketiranka podhranjena in 1 (7%) izredno

debela. 4 (29%) anketiranke imajo normalno telesno teţo, 6 (43%) jih je čezmerno

prehranjenih in 2 (14%) sta debeli.

Graf 5: Ima kdo v vaši druţini povišano vrednost maščob v krvi?

V občini HS je 6 (24%) anketiranih oseb odgovorilo, da ima povišano vrednost maščob v krvi

mati, 5 (20%) jih je odgovorilo, da ima oče in 14 (56%) jih je odgovorilo, da nima nihče v

druţini povišane vrednosti maščob v krvi. V CTM v UKCM je 8 (34%) anketiranih

odgovorilo, da ima povišane vrednosti maščob v krvi mati, 2 (9%) sta navedla očeta in 3


44

(13%) so navedli babico. 10 (44%) anketiranih je odgovorilo, da v druţini nima nihče

povišanih vrednosti maščob v krvi.

Graf 6: Ali ste ljubitelj slanih jedi?

Graf prikazuje, da v občini HS več kot polovica 13 (52%) anketiranih hrano dosoli preden jo

poskusi, 8 (32%) hrano redko dosoli in 4 (16%) anketirani hrane nikoli ne dosolijo. V CTM v

UKCM je 8 (35%) anketiranih odgovorilo, da hrano dosoli preden jo poskusi, 6 (26%) hrano

redko dosoli in 9 (39%) anketiranih hrane nikoli ne dosoli.

Graf 7: Ali kadite?

Iz grafa je razvidno, da v CTM v UKCM kar 15 (64%) anketiranih redno kadi, 2 (9%) kadita

občasno, 2 (9%) sta kajenje opustila, 4 (18%) anketirani niso nikoli kadili. V občini HS 12

(48%) anketiranih redno kadi, 1 (4%) anketiranec kadi občasno, 4 (16%) anketirani so opustili

kajenje, 8 (32%) jih nikoli ni kadilo.


45

Graf 8: Kako pogosto uţivate alkoholne pijače?

1 enota alkohola je: 1 dl vina ali 0,3 dl ţgane pijače ali 2,5 dl piva

Skoraj polovica anketiranih dnevno zauţije več kot 2 enoti alkohola, kar 21 (44%) od skupno

anketiranih. V CTM v UKCM je 9 (39%) anketiranih, ki dnevno zauţijejo več kot 2 enoti

alkohola, 6 (26%) jih dnevno zauţije do 1 enoto alkohola, 7 (30%) jih alkohol zauţije

občasno in 1 (5%) anketiranec je odgovoril, da nikoli ne uţiva alkohola. V občini HS jih je 12

(48%) odgovorilo, da dnevno zauţijejo več kot 2 enoti alkohola, 10 (40%) jih dnevno zauţije

do 1 enoto alkohola, 1 (4%) anketiranec občasno uţivala alkohol in 2 (8%) anketirana nikoli

ne uţivata alkohola.

Graf 9: Kolikokrat na teden ste telesno aktivni?

V CTM v UKCM so 3 (13%) anketiranci odgovorili, da so telesno neaktivni, 9 (39%) jih je

odgovorilo, da so le občasno telesno aktivni, 11 (48%) pa je takšnih, ki redno skrbijo za

telesno aktivnost. V občini HS je redno telesno aktivnih 10 (40%) anketiranih, 13 (52%) je

takšnih, ki so občasno telesno aktivni in 2 (8%) anketiranca nista telesno aktivna.


46

Graf 10: Ali imate zvišano vrednost maščob v krvi?

Iz grafa je razvidno, da v občini HS 16 (64%) anketirancem izmerjene vrednosti maščob v

krvi presegajo normalne vrednosti, v CTM v UKCM je tako odgovoril le 1 (4%) anketiranec.

V CTM v UKCM ima 10 (44%) anketirancev izmerjene vrednosti v okviru normalnih, kar 12

(52%) pa jih ne ve ali imajo zvišano vrednost maščob v krvi ali ne. V občini HS ima 7 (28%)

anketirancev normalne vrednosti maščob v krvi, dva (8%) pa ne poznata svojih vrednosti

maščob v krvi.

Graf 11: Kako pogosto kontrolirate vrednost maščob v krvi?

Graf prikazuje, da si 19 (76%) anketirancev v občini HS 2-3x letno kontrolira vrednost

maščob v krvi, 3 (12%) si kontrolirajo 1x letno, 3 (12%) so pod moţnost drugo vpisali, da si

vrednost maščob sedaj kontrolirajo prvič. V CTM v UKCM si 2-3x letno maščobe v krvi

kontrolira 1 anketiranec (4%), 1x letno 2 (8%), kar 10 (44%) si še nikoli ni kontroliralo

vrednosti maščob v krvi in 10 (44%) jih je pod moţnost drugo vpisalo, da si jih sedaj

kontrolira prvič.


47

Graf 12: Ali imate sladkorno bolezen?

Graf prikazuje, da ima v občini HS 12 (48%) anketiranih povišano vrednost sladkorja v krvi,

3 (12%) ne poznajo svojih vrednosti, 10 (40%) jih ima izmerjene vrednosti v krvi v okviru

normalnih. V CTV v UKCM sta 2 (8%) anketiranca, ki svojih vrednosti ne poznata in 21

(92%) tistih, katerih vrednosti so v okviru normalnih.

Graf 13: Kako dobro poznate posledice povišanih maščob v krvi in kaj storite, da bi le-te

preprečili?

Graf prikazuje osveščenost anketirancev o posledicah povišanih maščob v krvi. V CTM v

UKCM je 12 (52%) anketiranih odgovorilo, da zelo dobro poznajo posledice in se trudijo

ţiveti zdravo, 8 (36%) anketiranih pozna posledice, vendar ne storijo prav veliko, da bi jih

preprečili, 1 (4%) anketiranec je odgovoril, da ni seznanjen s posledicami in ga ne zanimajo, 2

(8%) sta odgovorila, da ne poznata posledic, vendar ju zanima več o le-teh. V občini HS je 10

(40%) anketiranih, ki poznajo posledice in se trudijo ţiveti zdravo in 15 (60%) tistih, ki

poznajo posledice, vendar ne storijo prav dosti, da bi jih preprečili. Za ostala dva odgovora se

v občini HS ni nihče odločil.


48

Graf 14: Uporabljate kontracepcijsko sredstvo? (Odgovarjajo le ţenske)

Na to vprašanje so odgovarjale le ţenske in kot lahko iz grafa razberemo jih kar 17 (71%)

uporablja kontracepcijo. Od tega 11 (65%) anketirank uporablja kontracepcijske tabletke, 5

(29%) anketirank maternični vloţek in 1 (6%) anketiranka za kontracepcijo uporablja

kondome. 7 (29%) anketirank ne uporablja kontracepcijskih sredstev.


49

10 RAZPRAVA IN POTRDITEV HIPOTEZ

Anketirali smo krvodajalce v UKCM v Centru za transfuzijsko medicino, ter krajane občine

Hoče-Slivnica. Krajane smo anketirali na občinskih merjenjih holesterola in sladkorja v krvi,

katera organizira Rdeči kriţ Rogoza pod vodstvom gospe Anice Koren. S pomočjo anket smo

ţeleli ugotoviti prehranjevalne navade anketirancev, njihovo vedenje o svojih vrednostih

maščob in sladkorja v krvi, ter pogostost zdravju škodljivih navad.

Hipoteza1: Osveščenost krvodajalcev o pomenu ugotavljanja maščob v krvi v Centru za

transfuzijsko medicino v UKCM je večja, kakor osveščenost krajanov občine Hoče –

Slivnica

V prvi hipotezi smo predvidevali, da je osveščenost krvodajalcev o pomenu ugotavljanja

holesterola in trigliceridov v krvi v CTM v UKCM večja, kakor osveščenost krajanov občine

Hoče-Slivnica. Ugotovili smo, da več kot polovica (12) anketiranih krvodajalcev zelo dobro

pozna posledice povišanih maščob v krvi in se zato trudi ţiveti zdravo, medtem ko je v občini

Hoče- Slivnica teh anketirancev 10, zato lahko prvo hipotezo potrdimo.

Skoraj polovica anketirancev meni, da ţivijo zdravo. Oseba, ki trdi, da ţivi zdrav način

ţivljenja še ne pomeni, da na tak način tudi ţivi. Med anketiranci je kar nekaj oseb, ki trdijo

da ţivijo zdrav način ţivljenja, v naslednjem odgovoru pa povejo, da redno kadijo in da se

večinoma ne ukvarjajo s telesno aktivnostjo.

Predvidevamo, da so krvodajalci »zdrava populacija«, saj predhoden pregled zdravnika

(kapilaren odvzem krvi za kontrolo hemoglobina in določitev krvne skupine, merjenje

krvnega pritiska, pulza, opravi medicinska sestra in podatke posreduje zdravniku, ta posluša

dihanje, izmeri telesno teţo in višino), presodi ali je nekdo zdravstveno sposoben darovati kri.

Kri lahko darujejo polnoletne osebe, do 65. leta starosti, ki tehtajo več kot 50 kg. Tako so ţe

pred darovanjem krvi osebe pregledane, da tisti kateri so slabšega zdravstvenega stanja ali

uţivajo določena zdravila, ne morejo postati prostovoljni krvodajalci.


50

Na občinska merjenja holesterola in sladkorja v krvi pa prihaja zelo raznolika populacija

(nekaj je mlajše populacije, drugače pa so to predvsem upokojenci, kateri pogosto ţe zbolijo

za kakšno boleznijo).

Hipoteza2: Populacija do 35. let ne posveča dovolj pozornosti ugotavljanju maščob v

krvi

V drugi hipotezi smo predvidevali, da populacija do 35. leta starosti ne posveča dovolj

pozornosti ugotavljanju maščob v krvi. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da graf s

starostno strukturo potrjuje našo hipotezo. Le šestina od anketiranih je starih do 35. let, zato

je lahko verjetno, da so krvodajalci in krajani občine Hoče- Slivnica, kateri se udeleţujejo

podobnih občinskih merjenj najpogosteje stari nad 35. let. Sklepamo lahko, da mlajša

populacija ne pomisli na preventivne ukrepe, predvsem pri boleznih katere ogroţajo ţe skoraj

vsako druţino.

Hipoteza3: Krvodajalci v Centru za transfuzijsko medicino imajo bistveno nižje

vrednosti maščob v krvi, kakor krajani občine Hoče-Slivnica

Potrdimo lahko tudi tretjo hipotezo, v kateri smo predvidevali, da imajo krvodajalci v CTM

v UKCM bistveno niţje vrednosti maščob v krvi, kakor krajani občine Hoče- Slivnica.

Za potrditev te hipoteze smo anketirancem na njihovo ţeljo izmerili vrednost maščob v krvi z

hitrim testom (kapilarni odvzem krvi, kapljico kanemo na testni listič, rezultat odčita aparat).

Ker smo v CTM pridobili vseh 23 rezultatov, smo tudi v občini Hoče- Slivnica vzeli 23 od 25

rezultatov za natančnejšo primerjavo. Glede na rezultate smo ugotovili, da so povprečne

vrednosti izmerjenega skupnega holesterola v krvi krvodajalcev bistveno niţje od izmerjenih

vrednostih pri krajanih občine Hoče- Slivnica. Menimo, da na ta rezultat vpliva bolj zdrav

način ţivljenja, kar lahko razberemo tudi iz rezultatov. Tudi po starostni strukturi vidimo, da

so ti anketiranci v povprečju starejši od anketiranih krvodajalcev in lahko sklepamo, da imajo

zaradi procesa staranja ţe povišane maščobe v krvi in so aterosklerozi prav gotovo bolj


51

izpostavljeni , kakor krvodajalci. Zanimiv podatek je, da je veliko več rednih kadilcev med

krvodajalci, kakor med krajani občine Hoče- Slivnica, kar prikazuje tudi graf št.7.


52

11 SKLEP

Sodobni ritem ţivljenja pogosto prinaša nezdrav način ţivljenja. Prepogosto se prepozno

zavemo, kako nezdravo ţivimo. Zato moramo za zdravo ţivljenje poskrbeti preden imamo

zdravstvene teţave.

V razvitem svetu se vodstvo drţav vedno bolj zaveda pomena zdravja svojih prebivalcev za

socialni in ekonomski napredek. Zdravljenje nenalezljivih kroničnih bolezni obolelemu sicer

podaljšuje ţivljenje, vendar ne zagotovi popolne ozdravitve in kakovosti ţivljenja, prav tako

pa drţavo veliko stane. Zaradi bolezni je tudi delovna sposobnost obolelih veliko manjša in je

hkrati tudi več odsotnosti z dela.

Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri izvajanju zdravstvene vzgoje in preprečevanju

dejavnikov tveganja, saj predstavljajo največjo skupino zdravstvenih delavcev, ki imajo

pogoste in dolgotrajne stike z zdravimi in bolnimi ljudmi.

V družbi je torej potrebno povečati zavedanje o tem, kako pomembni so vplivi iz načina

ţivljenja na naše zdravje.


53

12 ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici prim.doc.dr. Marjani Glaser in komentorici Mateji Lorber, za vso

pomoč in razumevanje pri sestavi diplomskega dela. Hvala tudi ga. Anici Koren za pomoč pri

izvedbi raziskave.

Še posebej pa se zahvaljujem mojima sončkoma za moralno podporo in spodbudo, ter

staršem, kateri so me podpirali ves čas študija.

Hvala tudi vsem tistim, ki jih nisem posebej omenila, a so mi pomagali pri izdelavi

diplomskega dela.

Iskrena hvala!


54

13 LITERATURA

Arhar, D. Vloga patronaţnih medicinskih sester pri vzgoji staršev o varstvu s pomočjo

kontrolnega seznama »poglej in preveri«. Zdrav Var 1999; 38: 129 -132.

Bilheimer, D.W. Regresija ateroskleroze: pregled najnovejših ugotovitev, njihovega pomena

za klinično uporabo in razvojnih smeri. Ljubljana: Lek,1992.

Bulc M, Cevc, M. Ali imate povečan holesterol? Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo,

2001.

Cibic, B. Visok krvni tlak V: Lajovic, J. (ur.). Vse o srcu in ţilah. Ljubljana: Društvo za

zdravje srca in oţilja Slovenije, 1996: 41-49.

Cvetko, E. Obtočila V: Štiblar Martinčič, D. (ur.). Anatomija, histologija in fiziologija.

Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007: 87-104.

Fras, Z. Celovitost primarnega preprečevanja srčno-ţilnih bolezni, ter njihovo udejanjanje v

Sloveniji. Izdano: Slovenska kardiologija, 2004; 1 (1), 8-23.

Govc Erţen, J. Zdravstveno vzgojne delavnice 2002/2003 V: Fras, Z. (ur.). Zbornik

prispevkov. Slovenski forum o preventivi bolezni srca in oţilja 2004. Ljubljana: Zdruţenje

kardiologov Slovenije, 2004: 8-63.

Hoyer, S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije,

1995.

Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2005.

Jerše, M. Preprečevanje bolezni srca in oţilja. Ljubljana: Rdeči kriţ Slovenije, 1997.

Jerše, M. Srce, skrivnostna in občutljiva črpalka. Ljubljana: Rdeči kriţ Slovenije, 2004.

Kranjec, I. Ishemična srčna bolezen V: Kocijančič, A, Mrevlje, F, Štajer, D. (ur.). Interna

medicina. Ljubljana: Littera picta, 2005: 186-190.

Komadina, D. Javnozdravstveni terminološki glosar. Ljubljana: Zavod za zdravstveno

varstvo, 1994.

Koselj, M. Definicija, diagnoza, klasifikacija in epidemiologija sladkorne bolezni. V: Bohnec,

M, Klavs, J, Tomaţin Šporar, M, Krašovec, A, Ţargaj, B. (ur.). Sladkorna bolezen priročnik.

Ljubljana: 2006: 42-47.


55

Kvas, A. Dejavniki tveganja pri bolnikih z ishemično boleznijo srca. Obzor Zdr N 2000; 34

(2): 127-141.

Laker, M. Kako razumeti: Holesterol. Ljubljana: Pisanica, 2005.

Likar, P. Zdravstvena vzgoja pri arterijski hipertenziji V: Dobovšek, J, Accetto, R. (ur.).

Arterijska hipertenzija 4. Izdaja. Ljubljana: Lek, 1997:403-407.

Musek, J. Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: EDUCY d.o.o., 1993: 346-354.

Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola

Univerze v Mariboru, 1999.

Turk, J. Predgovor V: Lajovic, J. (ur.). Vse o srcu in ţilah. Ljubljana: Društvo za zdravje srca

in oţilja, 1996: 6-7.

Vene- Klun, N. Zgradba in delovanje krvnih obtočil V: Lajovic, J. (ur.). Vse o srcu in ţilah.

Ljubljana: Društvo za zdravje srca in oţilja Slovenije, 1996: 17-24.

Wiciok, J, Puhl, W. Visok krvni tlak. Ljubljana: Slovenska knjiga d.o.o., 2000.

Wolff, H.P. Visok krvni tlak (Bluthochdruck). Ljubljana: Cankarjeva zaloţba, 1984.

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Uradni list Republike Slovenije št. 17/2006,

60/2007, 93/2007.

Zaletej Kragelj, L, Fras, Z, Maučec Zakotnik, J. Tveganja vedenja, povezana z zdravjem in

nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. 2, Tvegana vedenja. Ljubljana:

CINDI Slovenija, 2004.

Zorko, T. Ateroskleroza in dejavniki tveganja V: Lajovic, J. (ur.). Vse o srcu in ţilah.

Ljubljana: Društvo za zdravje srca in oţilja Slovenije, 1996: 50-63.

Ţalar, A. Analiza zdravstvenovzgojne dejavnosti za opuščanje kajenja. Obzor Zdr N 2008; 42

(1): 13-20.

http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/srce-ozilje/zvisane-mascobe/#vrednosti (16.7.2008).

http://www.najnaj.net/heart.html (15.5.2008).

http://med.over.net/aterosleroza (17.5.2008).

http://med.over.net/zasvojenost/alkoholizem.php (16.5.2008).

http://si.wikipwdia.org/wiki/Peroralna_kontracepcija#Koristi_in_tveganja (20.8.2008).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sladkorna_bolezen (16.12.2008).

http://www.web-books.com/eLibrary/Medicine/Cardiovascular/Images (6.1.2008).

http://www.lek.si/#_blank

http://www.najnaj.net/heart.html

http://med.over.net/aterosleroza

http://med.over.net/zasvojenost/alkoholizem.php

http://si.wikipwdia.org/wiki/Peroralna_kontracepcija#Koristi_in_tveganja

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sladkorna_bolezen

http://www.web-books.com/eLibrary/Medicine/Cardiovascular/Images


56

http://www.mf.uni-mb.si/slike/Gradivo/patologija-

seminarji/Skupina4/Ishemicna_bolezen_srca.doc (17.9.2008).

http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=528 (20.9.2008).

http://vitamini.finechance.com/krvni-sladkor.htm (5.1.2009).

http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=528

http://vitamini.finechance.com/krvni-sladkor.htm


1

PRILOGE

Anketni vprašalnik

Lepo pozdravljeni, sem Mirjana Mlakar, absolventka Visoke zdravstvene šole v Mariboru.

Pripravljam diplomsko delo »Pomen ugotavljanja holesterola in trigliceridov«. Za

raziskovalni del potrebujem Vašo pomoč, zato Vas prosim, da izpolnite anketni vprašalnik

iskreno, ker je anonimen. Kot sodelujoči v raziskavi ste vanjo vključeni popolnoma

prostovoljno, razumete metodo dela in se strinjate, da uporabim rezultate le v namene te

raziskave. Na vprašanja odgovorite tako, da naredite kriţec pred ustreznim odgovorom.

1. SPOL:

o Moški

o Ţenski

2. STAROST:

o 15 - 25 let

o 26 - 35 let

o 36 - 45 let

o 46 - 55 let

o 56 - 65 let

o 66 - 75 let

o 76 - 85 let

o 86 let in več

3. VAŠA TELESNA TEŢA _______

VAŠA TELESNA VIŠINA ______


2

4. IMA KDO V VAŠI DRUŢINI POVIŠANO VREDNOSTI MAŠČOB V KRVI?

o Da (kdo? _________________)

o Ne

5. ALI STE LJUBITELJ ZELO SLANIH JEDI?

o Hrano dosolim, še preden jo poskusim

o Hrano redko dosolim

o Hrane nikoli ne dosolim

6. ALI KADITE?

o Redno kadim

o Občasno kadim

o Sem opusil/a kajenje

o Nikoli nisem kadil/a

7. KAKO POGOSTO UŢIVATE ALKOHOLNE PIJAČE?

o Vsak dan, več kot 2 enoti

o Vsak dan, a ne več kot 1 enoto

o Občasno

o Nikoli

1 enota alkohola je: 1dl vina ali 0,3dl ţgane pijače ali 2,5dl piva

8. KOLIKOKRAT NA TEDEN STE TELESNO AKTIVNI?

o Sploh nisem telesno aktiven

o Telesno aktiven sem le občasno

o Za telesno aktivnost redno skrbim (3- do 4-krat na teden)


3

9. ALI IMATE ZVIŠANO VREDNOST MAŠČOB V KRVI?

o Da, izmerjene vrednosti vedno presegajo normalne vrednosti

o Ne, izmerjene vrednosti so vedno v okviru normalnih vrednosti

o Ne vem

10. KAKO POGOSTO KONTROLIRATE VREDNOSTI MAŠČOB V KRVI?

o 2- do 3- krat letno

o 1- krat letno

o Nikoli

o Drugo ___________________

11. ALI IMATE SLADKORNO BOLEZEN?

o Da , izmerjene vrednosti vedno presegajo normalne vrednosti

o Ne, izmerjene vrednosti so vedno v okviru normalnih vrednosti

o Ne vem

12. KAKO DOBRO POZNATE POSLEDICE POVIŠANIH MAŠČOB V KRVI IN KAJ

STORITE , DA BI LE-TE PREPREČILI?

o Zelo dobro jih poznam in se trudim zdravo ţiveti

o Poznam jih, vendar ne storim prav dosti , da bi jih preprečil/a

o Nisem seznanjen/a s posledicami in me ne zanimajo

o Nisem seznanjen/a s posledicami in me zanima več o le-teh


4

ODGOVORIJO SAMO ŢENSKE:

UPORABLJATE KONTRACEPCIJSKO SREDSTVO ?

o Da (Katero? ______________________)

o Ne

Zahvaljujem se Vam za sodelovanje.

Izmerjen holesterol______________, trigliceridi________________


5

Vloga za etično oceno raziskovalne naloge

Mirjana Mlakar

Ul.Rose Luxemburg 11a

2000 Maribor Maribor, 21.3.2007

Komisija za medicinsko-etična vprašanja SB Maribor

Predsednik komisije

Doc. dr. Mirt Kamenik, dr. med.

Oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin

Splošna bolnišnica Maribor

Zadeva: Vloga za etično oceno raziskovalne naloge

1. Raziskava bo potekala v Splošni bolnišnici Maribor, na oddelku za transfuziologijo in

imunohematologijo

2. Odgovorne osebe:

- Ljuba Lednik, prof.zdr.vzg.

- dr. Marjana Glaser, dr. med., spec. interne medicine

- Margareta Keuc, dipl.med.ses.

3. Opis raziskave, znanstvena in etična neoporečnost:

- Po odobritvi vloge bi se vsak teden pridruţila krvodajalcem na oddelku za transfuzijo

v SBM in bi le te povabila k sodelovanju. Prostovoljcem bi pojasnila metodo


6

raziskovanja, ter jim omenila moţnost zavrnitve sodelovanja. Pomemben podatek je

tudi ta, da je merjenje vrednosti holesterola in trigliceridov za njih popolnoma

brezplačno, prav tako anonimno, saj so zame pomembni podatki le izpolnjen anketni

vprašalnik, ter izmerjene vrednosti.

- Postopek: medicinska sestra bi pri odvzemu krvi za hemoglobin, s kapalko odvzela še

dve kapljici krvi za holesterol in trigliceride, ter mi jih nakapljala na testni listič. Te

kapalke so za enkratno uporabo, tako da ni mogoče da bi pacienta okuţili z kuţno

kapalko. Med tem ko aparata merita, bi mi pacient izpolnil anketni vprašalnik.

Pacienta obvestim o izmerjenih vrednostih in ga seznanim z zaţelenimi vrednostmi, ki

so; skupni holesterol manj kot 5 mmol/l, trigliceridi manj kot 2 mmol/l. Paciente, ki

imajo vrednosti čez zaţelene spodbudim, da se pozanimajo pri zdravniku kaj lahko to

pomeni za njihovo zdravje in če bi bile potrebne podrobnejše analize krvi.

- Testiranje bi opravila z aparati za merjenje holesterola in trigliceridov, katere so mi

pripravljeni posoditi na RK Rogoza, kjer to delo opravljam kot prostovoljka ţe četrto

leto. Testne lističe bom kupila, nekaj sem jih dobila od RK Rogoza.

- Namen: Z raziskavo bi rada ugotovila vrednosti maščob v krvi pri krvodajalcih, ter te

vrednosti kasneje v diplomski nalogi primerjala z vrednostmi maščob v krvi pri

krajanih občine Hoče-Slivnica.

- Menim, da z raziskavo ne bo ogroţena pacientova identiteta, prav tako bodo lahko

sodelovanje odklonili.

4. Osebe, povabljene v raziskavo:

V raziskavo bodo povabljeni krvodajalci, kateri so tešči, saj vemo, da je le tako najbolj

realna izmerjena vrednost holesterola in trigliceridov.

Raziskava bi potekala do meseca maja oz. dokler ne zberem vzorec 50-ih oseb.

UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk · delu je opisana anatomija in fiziologija srca in oţilja,...

Documents

Transcript of UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk · delu je opisana anatomija in fiziologija srca in oţilja,...