UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE … · 2020-01-03 · 7.REDNA SEJA...

7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

2. marec 2016

1

UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 6. REDNE SEJE, 1. IZREDNE SEJE IN 5.

DOPISNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 6. REDNE SEJE, 1. IZREDNE SEJE IN 5.


PREGLED IN POTRDITEV DNEVNEGA REDA:

1. SPREMEMBE STATUTA OBČINE LJUTOMER - SKRAJŠANI POSTOPEK 39

2. ODLOK O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE

SLUŢBE JAVNE RAZSVETLJAVE NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER - 2.

OBRAVNAVA

42

3. PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2016 60

4. NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŢENJEM OBČINE LJUTOMER ZA

LETO 2016

61

5. ODLOK O UREJANJU IN ODDAJI URBANIH VRTOV NA OBMOČJU OBČINE

LJUTOMER V ZAKUP - 1. OBRAVNAVA

81

6. PRAVILNIK O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH

FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA TER

ČLANOV DRUGIH ORGANOV OBČINE LJUTOMER

87

7. PRAVILNIK O KADROVSKEM ŠTIPENDIRANJU IN NAGRADAH ŠTUDENTOM V

OBČINI LJUTOMER

96

8. POROČILO KOMISIJE ZA ŠTIPENDIRANJE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2014/2015 109

9. PREMOŢENJSKO PRAVNE ZADEVE:

SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA (PUCHOVA CONA, PRC. ŠT. 1342 k.o.

LJUTOMER)

111

10. VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER

113


2. marec 2016

2

PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 6. REDNE SEJE, 1. IZREDNE SEJE IN 5.


OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Številka: 032-10/2015-6

Datum: 12. 11. 2015

ZAPISNIK

6. redne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki je potekala v torek, 20. oktobra 2015, s

pričetkom ob 13. uri v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1.

Sejo je vodila ţupanja mag. Olga Karba.

UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANIC IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER:

Prisotni: Damjan Bogdan, Darinka Budna, Valter Dvanajščak, Jernej Horvatič, Mira Husjak, Sara Karba, Petra

Mlinarič Jager, Joţe Klemenčič, Suzana Kolbl, Dušan Kosi, Nada Marinič, Marjan Novak, Joţe Panič,

Silvester Perko, Saša Polajnar, Janko Špindler, Robert Štefanec in Viljem Vajda.

Svojo odsotnost so opravičili: Lea Lihtenvalner, Nina Stegmüller in Boro Zemljak.

Predstavniki občinske uprave: Tomislav Zrinski, Angelca Lukman, Damijana Belcl, Lilijana Koser,

Ana Ţnidarič, Mitja Kolbl, Karmen Lah, Branko Novak, Aleš Vaupotič in Andreja Torič.

Predstavniki medijev: Tatjana Letnik – Murski val in Maša Jurša – Pomurec.com.

Drugi prisotni: Uroš Košir, Locus d.o.o., direktor Andrej Vršič, LTO Prlekija Ljutomer, v.d. dr.

Suzana Makoter in Renata Škrget mag. vodja patr. varstva, Zdravstveni dom Ljutomer.

Ţupanja je podala ugotovitev, da je prisotnih 18 članov občinskega sveta tako, da je bila sklepčnost

na seji zagotovljena.

Ţupanja je prisotnim povedala, da se jim bo predvajal promocijski film Splošne knjiţnice Ljutomer -

Knjiţnice povezujejo -Medgeneracijsko branje v DSO Ljutomer.

PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKOV :

5. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Ţupanja je podala na glasovanje predlog zapisnika.

Prisotnih je bilo 18 članov občinskega sveta.

Rezultati glasovanja: ZA: 16, PROTI: 0.

Zapisnik 5. redne seje OS je bil sprejet.

3. DOPISNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER



2. marec 2016

3



Zapisnik 3. dopisne seje OS je bil sprejet.

4. DOPISNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER




Zapisnik 4. dopisne seje OS je bil sprejet.

PREGLED IN POTRDITEV DNEVNEGA REDA ZA 5. REDNE SEJE, 3. IN 4. DOPISNE

SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Ţupanja je predlagala dodatno točko in sicer Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o

organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ljutomer po skrajšanem postopku.

Dodatna točka bi se obravnavala kot 9. točka dnevnega reda, medtem ko se preostale točke ustrezno

preštevilčijo.

Joţe Panič je povedal, da Statutarno pravna komisija predlaga, da se Odlok o določitvi volilnih enot

za volitve članov Občinskega sveta Občine Ljutomer – 1. obravnava umakne iz dnevnega reda.

Ţupanja je podala na glasovanje predlog umika točke in predlagano dodatno točko.


Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.

Predlog umika točke in predlog za dodatno točko je bil sprejet.

Ţupanja je podala predlog spremembe obravnave točk na glasovanje.

PREGLED IN POTRDITEV DNEVNEGA REDA:

11. POTRDITEV MANDATA ČLANICI OBČINSKEGA SVETA

12. ODLOK O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE LJUTOMER V

LETU 2015 PO SKRAJŠANEM POSTOPKU

13. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA

ZDRAVSTVENEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER PO SKRAJŠANEM

POSTOPKU

14. ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU - JAGER

15. ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI LJUTOMER– 1.

OBRAVNAVA

16. ODLOK O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINI LJUTOMER – 1. OBRAVNAVA

17. ODLOK O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE

SLUŢBE JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI LJUTOMER – 1. OBRAVNAVA

18. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN

DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE LJUTOMER PO

SKRAJŠENEM POSTOPKU

19. PRAVILNIK O ENKRATNI DENARNI SOCIALNI POMOČI OBČINE LJUTOMER

20. ZAKLJUČNI RAČUN JAVNEGA GOSPODARSKEGA ZAVODA ZA TURIZEM

LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE PRLEKIJA LJUTOMER ZA LETO 2014 IN

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014

21. POTRDITEV SKLEPA O PORABI RUDARSKE RENTE ZA LETO 2014

GRAMOZNICA KRAPJE,

GRAMOZNICA BABINCI

22. SKLEP O POPRAVKU SKLEPA ŠTEVILKA 72

23. PREMOŢENJSKO PRAVNE ZADEVE:

DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŢENJEM OBČINE

LJUTOMER ZA LETO 2015,

SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

24. VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANICE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER


2. marec 2016

4



Predlog dnevnega reda je bil sprejet.

PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 5. REDNE SEJE, 3. IN 4. DOPISNE SEJE

OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Ţupanja je člane OS seznanila z realizacijo sklepov.

K 1. TOČKI DNEVNEGA REDA:

POTRDITEV MANDATA ČLANICI OBČINSKEGA SVETA

Uvodna pojasnila je podal Joţe Panič, predsednik Komisije za mandatne vprašanja, volitve in

imenovanje.

Ţupanja je predala zlato značko občinske svetnice in hkrati prosila gospo Karbo, da priseţe.

Sara Karba je zaprisegla.

Ţupanja je podala potrditev mandata na glasovanje.



Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 89 :

Občinski svet Občine Ljutomer potrdi mandat članice Občinskega sveta Občine Ljutomer, Sare

KARBA, roj. 29. 12. 1983, stanujoča Soboška cesta 8, Ljutomer, ki je bila izvoljena na volitvah

dne 5. 10. 2014.

Mandat članice občinskega sveta se potrdi za preostanek mandatne dobe Občinskega sveta

Občine Ljutomer.


ODLOK O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE LJUTOMER V

LETU 2015 PO SKRAJŠANEM POSTOPKU

Uvodna pojasnila je podal Branko Novak.

Odbor za finance je soglasno sprejel sklep, s katerim je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o

uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2015 v predlagani obliki sprejme.

Statutarno pravna komisija daje pozitivno mnenje k sprejemu Odloka o uporabi sredstev

proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2015 po skrajšanem postopku.

Ker ni bilo razprave, je ţupanja podala predlog odloka na glasovanje.




I. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o uporabi sredstev proračunske

rezerve Občine Ljutomer v letu 2015-II po skrajšanem postopku.


2. marec 2016

5

II. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.


ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA

ZDRAVSTVENEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER PO SKRAJŠANEM

POSTOPKU

Uvodna pojasnila sta podali v.d. dr. Suzana Makoter in Renata Škrget mag. vodja patr. Varstva.

Statutarno pravna komisija daje pozitivno mnenje k Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o

ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer po skrajšanem postopku.

Odbor za druţbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da sprejme Odlok o spremembah in

dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer po

skrajšanem postopku.

V razpravo so se vključili Sara Karba, Joţe Klemenčič, Silvester Perko, Robert Štefanec, ţupanja

in Suzana Kolbl, kjer jim je odgovore podala v.d. dr. Suzana Makoter.

Ker nadaljnje razprave ni bilo, je ţupanja podala predlog odloka na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o

ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer po skrajšanem

postopku.

2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.


ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU - JAGER

Uvodna pojasnila je podal Tomislav Zrinski, direktor občinske uprave.

Statutarno pravna komisija daje pozitivno mnenje k Odloku o občinskem podrobnem prostorskem

načrtu.

Odbor za varstvo okolja in urejanja prostora je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o občinskem

podrobnem prostorskem načrtu - Jager, v predlagani obliki sprejme

Ker razprave ni bilo, je ţupanja podala predlog odloka na glasovanje.




Sklep o popravku Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev poslovno

trgovskega centra v Ljutomeru – EUP LJ 28 Stari Imgrad (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.

5/2014)

1. člen

(predmet odloka)


2. marec 2016

6

Sprejme se popravek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev poslovno


5/2014), ki se nanaša na poglavje dopustnih odstopanj.

2. člen

(vsebina)

V prvem odstavku 34. člena, poglavje X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,

oblikovalskih in tehničnih rešitev, se besedilo popravi tako, da se pravilno glasi :

»Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidene trgovske stavbe je moţno znotraj

opredeljenega in grafično prikazanega območja OPPN.«

3. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.


ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI LJUTOMER– 1.

OBRAVNAVA

Uvodna pojasnila sta podala Mitja Kolbl in Uroš Košir, Locus d.o.o.

Odbor za varstvo okolja in urejanja prostora je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o

kategorizaciji občinskih cest v Občini Ljutomer – 1. obravnava, v predlagani obliki sprejme.

Statutarno pravna komisija daje pozitivno mnenje k Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini

Ljutomer v 1. obravnavi.

V razpravo so se vključili Sara Karba, Dušan Kosi in Damjan Bogdan, kjer jim je odgovore podal

Mitja Kolbl.

Ker nadaljnje razprave ni bilo razprave, je ţupanja podala predlog odloka na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini

Ljutomer.

2. Odlok se posreduje v 30 dnevno javno razpravo


ODLOK O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINI LJUTOMER – 1. OBRAVNAVA

Uvodna pojasnila je podala Ana Ţnidarič.

Statutarno pravna komisija daje pozitivno mnenje k Odloku o krajevnih skupnostih v Občini

Ljutomer – 1. obravnava.

Komisija predlaga, da se v 6. členu v tretjem odstavku spremeni besedilo tako, da prvo sejo sveta

KS skliče ţupan, saj je takšna določba tudi v Statutu Občine Ljutomer. Prav tako komisija

predlaga, da naj javna razprava traja 30 dni.

Odbor za finance je soglasno sprejel sklep, s katerim je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o

krajevnih skupnostih v Občini Ljutomer v prvi obravnavi sprejme in odlok posreduje v 15- dnevno

javno razpravo.


2. marec 2016

7

Ana Ţnidarič je povedala, da se je Statutarno pravna komisija odločila za tako stališče, ker se na ta

odlok navezuje tudi na Odlok o kategorizaciji občinskih cest in Odlok o koncesiji za opravljanje

lokalne gospodarske javne sluţbe javne razsvetljave. Menili so, da bi bilo smiselno, da so potem

izpostavljeni odloki v 30-dnevni javni razsvetljavi.

V razpravo se je vključila Sara Karba, kjer ji je odgovore podala Ana Ţnidarič.

Ker nadaljnje razprave ni bilo razprave, je ţupanja podala predlog odloka s stališčem Statutarno

pravne komisije na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o krajevnih skupnostih v občini Ljutomer v

prvi obravnavi.

2. Odlok se posreduje v 30-dnevno javno razpravo.


ODLOK O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŢBE

JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI LJUTOMER – 1. OBRAVNAVA

Uvodna pojasnila je podala Andreja Torič.

Statutarno pravna komisija daje pozitivno mnenje k Odloku o koncesiji za opravljanje lokalne

gospodarske javne sluţbe javne razsvetljave v Občini Ljutomer v prvi obravnavi s tem, da se odlok

posreduje v 30-dnevno javno razpravo.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o koncesiji

za opravljanje lokalne gospodarske javne sluţbe javne razsvetljave v Občini Ljutomer – 1. obravnava,

v predlagani obliki sprejme z dopolnitvijo, da se sklep odloka, ki je v gradivu spremeni in sicer, da

gre za prvo obravnavo in da se odlok posreduje v 30 dnevno javno razpravo.

V razpravo sta se vključila Sara Karba in Robert Štefanec, kjer jima je odgovore podala Andreja

Torič.

/

Ker nadaljnje razprave ni bilo razprave, je ţupanja podala predlog odloka s stališčem Odbora za

varstvo okolja in urejanje prostora na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne

gospodarske javne sluţbe javne razsvetljave v Občini Ljutomer.


Ţupanja je odredila 10 minutni odmor.


ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN

DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE LJUTOMER PO SKRAJŠENEM

POSTOPKUSOGLASJE K IMENOVANJU DIREKTORICE ZDRAVSTVENEGA DOMA

LJUTOMER


2. marec 2016

8

Uvodna pojasnila je podala Damijana Belcl.

Ker ni bilo razprave je ţupanja podala predlog odloka na glasovanje.





organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ljutomer po skrajšanem

postopku.



PRAVILNIK O ENKRATNI DENARNI SOCIALNI POMOČI OBČINE LJUTOMER

Uvodna pojasnila je podala Karmen Lah.

Odbor za finance je soglasno predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik o enkratni denarni socialni

pomoči Občine Ljutomer, v predlagani obliki sprejme.

Odbor za druţbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik o enkratni denarni

socialni pomoči Občine Ljutomer sprejme.

V razpravo so se vključili Sara Karba, Janko Špindler, ţupanja, Robert Štefanec in Joţe

Klemenčič, kjer jim je odgovore podala Karmen Lah.

Ker nadaljnje razprave je ţupanja podala predlog pravilnika na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o enkratni denarni socialni pomoči

Občine Ljutomer.

2. Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.


ZAKLJUČNI RAČUN JAVNEGA GOSPODARSKEGA ZAVODA ZA TURIZEM LOKALNE

TURISTIČNE ORGANIZACIJE PRLEKIJA LJUTOMER ZA LETO 2014 IN POSLOVNO

POROČILO ZA LETO 2014

Uvodna pojasnila je podal Andrej Vršič, direktor LTO Prlekije Ljutomer.

Odbor za finance je soglasno predlagal občinskemu svetu, da Zaključni račun javnega

gospodarskega zavoda za turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer za leto 2014 in

Poslovno poročilo za leto 2014 potrdi.

Odbor za gospodarstvo in turizem je soglasno predlagal Občinskemu svetu, da Zaključni račun

Javnega gospodarskega zavoda za turizem lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer za leto

2014 in Poslovno poročilo za leto 2014 potrdi v predloţeni obliki.


2. marec 2016

9

V razpravo so se vključili Suzana Kolbl, Damjan Bogdan, Joţe Klemenčič, ţupanja in Petra

Mlinarič Jager, kjer jim je odgovore podal Andrej Vršič.

Ţupanja je podala predlog zaključnega računa na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Zaključni račun javnega gospodarskega zavoda

za turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer za leto 2014 in Poslovno

poročilo za leto 2014.

2. Ugotovljen preseţek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2014 v višini

4.440,00 EUR se nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti javnega gospodarskega

zavoda za turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer v letu 2015.

Ţupanja je predlagala tudi na pobudo gospe Mlinarič Jager, da se Občinski svet seznani z vizijo

razvoja turizma v Občini Ljutomer. Dodala je, da se pripravljena vizija predstavi na seji OS. Nadalje

se bo odločilo, če se bo strateški dokument pripravil ločeno po področjih ali skupen za vse javne

zavode.

Sara Karba je menila, da bi se v strategijo vključili tudi predlogi OS in člani javnega zavoda, da se

strategija zajame širše. Predlagala je, da bi se OS sestal na sestanku, kjer bi podali smernice, kot

predstavniki ustanoviteljice in se le-te prenesejo preko članov javnega zavoda do direktorja. Predlagala

je, da se poda tak sklep na glasovanje. Dodala je, da se enako pripravi tudi pri preostalih javnih

zavodih.

V razpravo so se vključili Suzana Kolbl, ţupanja, Damjan Bogdan in Sara Karba, kjer jim je

odgovore podal Andrej Vršič.

Ţupanja je podala pobudo gospe Mlinarič Jager in gospe Karba na glasovanje.


Rezultati glasovanja: SOGLASNO POTRJENO.


Občinski svet Občine Ljutomer potrdi sklep, da je Lokalna turistična organizacija Prlekija

Ljutomer dolţna pripraviti Strategijo razvoja turizma v Občini Ljutomer. Lokalna Turistična

organizacija Prlekija Ljutomer je dolţna predstaviti strategijo na seji Občinskega sveta Občine

Ljutomer.


POTRDITEV SKLEPA O PORABI RUDARSKE RENTE ZA LETO 2014

Uvodna pojasnila je podala Andreja Torič.

Odbor za kmetijstvo daje soglasje k potrditvi Sklepa o porabi rente za leto 2014 za gramoznico

Krapje in za gramoznico Babinci.


2. marec 2016

10

Odbor za finance je soglasno predlagal občinskemu svetu, da sklep o porabi rudarske rente za leto

2014 za gramoznico Krapje in za gramoznico Babinci v predlagani obliki potrdi.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Sklepa o potrditvi

porabe rudarske rente za gramoznico Krapje in Babinci za leto 2014, v predlagani obliki sprejme.

V razpravo se je vključila Saša Polajnar, kjer ji je odgovore podala Andreja Torič.

Ker nadaljnje razprave ni bilo, je podala ţupanja predlog sklepov na glasovanje.

GRAMOZNICA KRAPJE




1. Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne

surovine - prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice Krapje, ki pripadajo

Občini Ljutomer v višini 33.623,48 EUR, se za leto 2014 delijo v razmerju 70 % KS

Cven in 30 % Občini Ljutomer.

2. Sredstva v višini 23.536,44 EUR, ki pripadajo KS Cven se namenijo za vzdrţevanje

javnih cest, vzdrţevanje javne razsvetljave ter vzdrţevanje odvodnih jarkov oz.

izgradnjo meteorne kanalizacije na območju KS Cven.

3. Občina Ljutomer nameni sredstva iz 1. točke tega sklepa v višini 10.087,04 EUR za

vzdrţevanje odvodnih jarkov oz. izgradnjo meteorne kanalizacije v KS Cven.

GRAMOZNICA BABINCI




Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine

prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice Babinci, ki pripadajo Občini Ljutomer za

leto 2014 v višini 3.592,62 EUR se namenijo za vzdrţevanje odvodnih jarkov v naselju Babinci.


SKLEP O POPRAVKU SKLEPA ŠTEVILKA 72

Uvodna pojasnila je podala Karmen Lah.

Odbor za druţbene dejavnosti Odbor predlaga občinskemu svetu, da Sklep o spremembi sklepa št.

72 sprejme v predlaganem besedilu z dopolnitvijo tako, da se prva alineja glasi:

»Na stroškovnem mestu ŠOLA se preseţek v višini 5.062,95 € nameni za pokrivanje preseţka

odhodkov nad prihodki iz leta 2013. Preseţek prihodkov nad odhodki v višini 140,36 € se nameni

za nabavo opreme.«.

Ker ni bilo razprave, je podala ţupanja predlog sklepa na glasovanje.




2. marec 2016

11


Sklep o spremembi sklepa št. 72

V sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer št. 72 z dne 23. 6. 2015 se prva alineja spremeni

tako, da se na novo glasi:


odhodkov nad prihodki iz leta 2013. Preseţek prihodkov nad odhodki v višini 140,36 € se

nameni za nabavo opreme.«.


PREMOŢENJSKO PRAVNE ZADEVE

DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŢENJEM

OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2015


Ţupanja je podala predlog načrta na glasovanje.




Sklep o dopolnitev št. 2 Načrta ravnanja z nepremičnim premoţenjem Občine Ljutomer za leto

2015

I.

NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŢENJA

V Načrtu pridobivanja nepremičnega premoţenja se doda:

Zap. št. 37

- Okvirna lokacija: Gresovščak

- parcelna številka: 149/6

- katastrska občina in šifra k. o.: 265 Gresovščak

- Okvirna velikost: 183 m2

- Vrsta nepremičnine: pot

- Predvidena vrednost: 1.100 EUR

- Ekonomska utemeljenost: gre za zemljišče po kateri poteka občinska pot JP 723361.

II.

NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŢENJEM

V Načrt razpolaganja z nepremičnim premoţenjem se dodajo:

Zap. št. 52

- Parc. št.: 236/2 do ¾, 256/7 do ¾, 256/6, 363/3, 235/2, 234/1, 239/2, del parc. št. 159/5, 232/0,

238/2, 234/2, 235/1

- katastrska občina in šifra k. o.: 255 Godemarci, Občina Ljutomer

- vrsta nepremičnin: kmetijska in gozdna zemljišča

- kvadratura zemljišč: 22376 m2

- Posplošena trţna vrednost: 11.476,00 EUR

Zap. št. 53

- Parc. št.: 236/1, 231/0, 236/2,


- vrsta nepremičnine: stavbna zemljišča s stavbami na naslovu Bodislavci 34

- na parc. št. 236/1 leţita stavbi s številko 107 in 108, na parc. št. 236/2 leţi stavba s št. 109 in

na parc. št. 231 stavba s številko 110




2. marec 2016

12

Zap. št. 54

- Parc. št.: 1435/1

- katastrska občina in šifra k. o.: 259 Ljutomer, Občina Ljutomer

- vrsta nepremičnine: stavbno zemljišče s stavbamo oz. delom stavbe št. 1707 na Babinski

cesti v Ljutomeru


- Posplošena trţna vrednost: 71,00 EUR

- Orientacijska vrednost za prodajo: 4.656,00 EUR.

SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

V razpravo se je vključila Sara Karba.

Ţupanja je podala predlog sklepa na glasovanje.




Sklep št. o ukinitvi statusa javnega dobra

1. S tem sklepom se ukine status zemljišča v javnem dobru s parc. št. 1227/0 k. o. 257

Branoslavci (ID 5176699)

2. Nepremičnina iz prejšnje točke tega sklepa prenehata imeti status dobrine v javnem

dobru in postane last Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična

številka 5874092000, do celote

3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.


VPRAŠANJA, POBUDE ČLANICE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

Člani OS so podali naslednje pobude in vprašanja:

Jernej Horvatič:

Podal je predlog za Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Ljutomer za namestitev

znakov z obvestili. Predlaga postavitev 8 tabel, ki označujejo bliţino naseljenega območja, to je

označba table III. do 14,1. Dodal je, da je ta znak podoben znaku o označevanju naselja, na rumeni

podlagi, na katerem se nahaja napis imena naselja, brez črne obrobe. Pojasnil je, da tak znak obvešča

udeleţence v cestnem prometu na bliţino naseljenega območja in da se na delu ceste, označenem s tem

znakom, ne uporabljalo pravila voţnje v naselju.

Predlagal je, da bi se navedeni znaki namestili na odseku LC 712, na delu ceste Radoslavci-Drakovci,

v naseljih Sitarovci, Kuršinci, Bučkovci in Drakovci. Na tem delu ceste v razdalji 5 km ni postavljene

nobene table, ki bi označevala naselje. Območje skozi katero vodi navedena LC ni poseljena, razen na

manjšem delu naselja Kuršinci, kjer sta iz obeh smeri ţe postavljena prometna znaka za omejitev

hitrosti na 60 km/h. Del te ceste je na določenih delih ovinkast in tudi raven, poudaril je, da se je na

tem odseku zgodilo veliko nesreč.

Predlagal je namestitev predlaganih prometnih znakov, ki označujejo bliţino naseljenega območja iz

obeh strani in da se vključijo v program realizacije v letu 2016. Menil je, da bi z namestitvijo znakov

preprečili kako prometno nesrečo, medtem ko se bomo vozniki zavedali, da se vozimo v bliţini

naseljenega območja.

Dodal je, da bodo same table z imeni krajev dale omenjenim krajem svojo identiteto in boljšo

prepoznavnost turistom.


2. marec 2016

13

Sara Karba:

1. Povedala je, da se je na njo obrnilo več občanov, obrtnikov in poslovneţev, ki bi radi

sodelovali v Obrtno-podjetniškem strateškem svetu Občine Ljutomer. Dodala je, da na spletni

strani občine niso objavljeni člani sveta in na koga se je moţno obrniti. Prosila je, da se

manjkajoči podatki objavijo.

2. Glede 3. dopisne seje, 3.7.2015 je prosila za pisne odgovore ali pa se odgovori podajo na seji.

Vprašala je, kolikšen je dvig cene vode tistim občanov, ki so priklopljeni na ormoški vodovod

in zakaj občina več ne pokriva razlike v ceni, da bi vsi občani imeli enako ceno vode. Vprašala

je še, če je moţno na tej problematiki kaj narediti.

3. Zanimalo jo je, po katerem členu se sklicuje dopisna seja, kajti statut in poslovnik nimata

opredeljenega roka, kdaj se mora vročiti gradivo članom OS. Dodala je, da je rok določen le

za redno in izredno sejo, zato jo zanima po katerih določilih se sklicuje dopisna seja za

dostavo vabila in gradiva.

4. Povedala je, da je prejela pobudo občana, ki sprašuje glede izgradnje vrtca v Cezanjevcih.

Menil je, da je ţalostno gledati objekt, saj gradnja stagnira. Dodala je, da je objekt brez kritine

v majhnem jezeru, zaradi obilnega deţevja.

5. Naslednje vprašanje je naslovila na gospo Stegmüller, ki je danes odsotna. Vprašala je, kako

napreduje priprava Strategije za mlade Občine Ljutomer. Pojasnila je, da je bil 18.7.2015

izdan vprašalnik, analiza je bila opravljena in je objavljena na spletni strani.

6. Nadaljevala je, da se naslednje vprašanje nanaša na Juršovko. Menila je, da se posledično

zaradi vremenskih razmer dela zamikajo v poznejše roke izvedbe. Vprašala je, kdaj se

predvideva zaključek projekta.

7. Navezala se je na zgornje vprašanje, kjer jo je prav tako zanimalo, kdaj se predvideva

zaključek projekta sistema »C« in kdaj se bodo preplastile ceste oziroma vzpostavile v prvotna

stanja. Dodala je, da je v voţnji proti Mali Nedelji, proti Moravskemu vrhu (Moravski vrh 84)

opazila, da je cca 100 m pred delom, kjer so večinoma vikendi, postavljen hidrant dokaj na

sredini ceste, katerega se je potrebno izogniti. Vprašala je, če obstaja moţnost, da bi se ta

hidrant prestavil. Dodala je še, da so tudi ceste zelo uničene. Poudarila je še, da so zelo

uničene ceste tudi v Jeruzalemu, Krištancih Šalincih ter Grlavi, znano je, da se le-te letos nebo

več asfaltirale, menila je, da bi se morale urediti spomladi.

8. Povedala je, da jih je podjetje Teleing seznanilo, da je pri izgradnji nadvoza na Prešernovi

ulici oziroma Kolodvorski cesti bila stisnjena tudi cev, kjer se nahaja optični kabel in s tem

posledično ni moţen priklop na optiko. Zanimalo jo je, če se le-to kaj ureja.

9. Vprašala je še, zakaj letos ni bilo razpisa za prireditve Martinovanje in Silvestrovanje, kot je

bila praksa do sedaj.

Ţupanja je povedala, da se bodo člani Obrtno-podjetniškega strateškega sveta Občine Ljutomer

vključili na spletno stran občine. Pojasnila je, da so bili člani imenovani na predlog Obrtne zbornice.

Glede sklica dopisne seje je povedala, da je gospa Karba to vprašanje ţe naslovila na občinsko upravo.

Nadaljevala je, da sta se na seji OS obravnavala statut in poslovnik, katera pa nista dobila zadostne

podpore članov OS. Menila je, da bi se v teku javne razprave lahko akta ustrezno spremenila in

dopolnila in tako vsebovala ţivljenjske določbe. Pojasnila je, da se sedaj posluje po veljavnem aktu.

Glede dviga cene vode je povedala, da so jo tudi člani OS na to opozorili, saj so občani nezadovoljni.

Smiselno bi bilo, da se povabi na sejo direktorja JPP d.o.o., kjer se lahko podajo pojasnila. Pojasnila

je, da eleborat in izhodišča pripravi izvajalec javne sluţbe, to je JPP d.o.o., ki lahko pojasni, zakaj se je

cena spremenila in če se v zvezi s tem lahko še kaj spremeni. Dodala je, da se je cena podrobno

obravnavala na Obrtno-podjetniškem strateškem svetu Občine Ljutomer, menila je, da se bo potrebno

s to problematiko ukvarjani po izgradnji sistema “C”. Pojasnila je, da se ni dvignila cena vode, ampak

se je dvignila omreţnina, saj je infrastruktura dobila večjo vrednost. Izgradila se je kanalizacija v

Krištancih, Šalincih, Grlavi, Stročji vasi in Pristavi in s tem se je vrednost infrastrukture povečala.

Pojasnila je, da se neenakost cene pojavlja tudi zaradi drugače grajene komunalne infrastrukture.

Zaključila je, ko bo drţava podala podatke glede povprečnine, takrat se bo lahko razpravljalo kaj se bo

lahko subvencioniralo.


2. marec 2016

14

Glede projekta sistema »C« je povedala, da si ţupani zelo prizadevajo, da bi se prepričalo drţavo, da

nebi vrednost zgrajene infrastrukture v projektu zajelo v omreţnino. Dodala je, da se lahko cene

posledično dvignejo zelo visoko. Prosila je, da bi se za pomoč prosilo tudi drţavne predstavnike, da se

skupaj poskuša doseči, da se določi daljša amortizacijska doba in da se s tem nebo preveč bremenilo

občanov. Zaključila je, da bi bilo potrebno doseči, da bi se Uredba spremenila.

Povedala je, da se projekt sistem »C« mora zaključiti do konca leta 2015, znano je, da so bile ceste

poškodovane, izvajalci imajo nalogo, da ceste vzpostavijo v prvotno stanje. Poudarila je, da je projekt

sistema »C« izgradnja vodovoda ter kanalizacije in ne asfaltiranja cest. Dodala je, da si zelo prizadeva,

da se ceste vzpostavijo v prvotno stanje in v nekaterih delih so ceste tako zelo uničene, da se morajo v

celoti sanirati. Povedala je, da plačevanje s strani drţave spet ni aţurno in zato občina pripravlja vlogo

za najetje kredita v višini cca 6 milijonov €. Pojasnila je, da mora občina poravnati vse obveznosti do

izvajalcev, tudi 10 % zadrţanega dela do konca leta. Dodala je, da se nato lahko podajo zahtevki do

drţave, medtem ko je obljuba drţave, da bo poravnala obveznosti do meseca marca 2016. Z ţupani se

je poenotilo, da bodo strošek kredita nosile občine.

Glede investicije Juršovka je povedala, da so vremenske razmere zavlačevale izvajanje projekta,

izkazala se še je problematika glede pridobivanja in usklajevanja sluţnosti lastnikov. Prosila je za

strpnost občanov, saj izvajalci ne morejo delati v tako močnem deţevju.

Glede vrtca v Cezanjevcih je povedala, da projekt dobro napreduje, koordinacijski sestanki so se

izvajali sproti in bilo je dobro sodelovanje z občani. Ugotovilo se je, da je glede na vremenske razmere

boljše, da se počaka, da se ometi posušijo in se nato prične s polaganjem keramike in parketa.

Pojasnila je, da so bila tudi usklajevanja glede strehe, kjer se je uskladilo z izvajalcem in

projektantom. Z člani koordinacijske skupine, z izvajalci ter šolo se je dogovorilo, da se zagotovi

ogrevanje, da se objekt ustrezno posuši. Zaključila je, ko bodo spomladi ustrezne vremenske razmere

se nadaljuje z izgradnjo.

Glede priprave strategije za mlade je povedala, da se je določil rok priprave, na kar jo je gospa

Stegmüller opomnila. Pojasnila je, da se strategija pripravlja, saj je gospa Stegmüller koordinatorica,

medtem ko se dodatno izobraţuje in je zadosten razlog, da se priprava strategije odloţi.

Glede hidranta na sredini ceste v Moravskem vrhu, je povedala, da se bo preverilo in na problematiko

opozorilo.

Glede Teleinga je povedala, da je izvajalec podjetje Pomgrad in le-ta ni imel pogodbe z Občino

Ljutomer, saj je šlo za drţavni projekt. Glede podaje raznih pojasnil je pristojno podjetje Pomgrad in

nadzornik DRI.

Glede prireditev Martinovanje in Silvestrovanje je pojasnila, da je v organizaciji LTO Prlekija

Ljutomer.

Sara Karba je predlagala, da se glede razlike omreţnin pri pripravi proračuna upošteva predvsem to,

da se občanom zagotovijo isti stroški in se naj najdejo sredstva za nastalo razliko.

Glede odgovora sklica dopisne seje je povedala, da ji še vedno ni znano po katerem členu poslovnika

se je sklicala dopisna seja. Glede odgovora, da sta bila statut in poslovnik na dnevnem redu za sejo

OS, je menila, da je le izgovor. Menila je še, če v poslovniku ni člena, kateri določuje rok dostave

gradiva za dopisno sejo, potem predvideva, da se sklicuje po členu pred tem, kateri določa sklic

izredne seje. Dodala je, da po navedenem je to 3 dni in zato meni, da seja ni bila sklicana po

poslovniku. Prosila je pisni odgovor.

Povedala je, da se je ţupanji, direktorju in vsem članom OS poslal dopis, v katerem se prosi za skupni

sestanek, za pripravo proračuna za leto 2016, saj se ţeli občinski odbor svetniške skupine SMC

aktivno vključiti pri pripravi osnutka proračuna. Prosila je, da bi se naredil odločilni korak in se

članom predstavilo smernice ter osnutek proračuna in tako lahko člani dodajo zadeve, ki jih predlagajo

tudi občani.

Ţupanja je povedala, da se je vedno pripravljena pogovarjati. Dodala je, da je pobud ogromno in zato

je potrebno konstruktivno razpravljati. Nadaljevala je, da bo na sestanku izpostavila, kaj je potrebno

vključiti v proračun na podlagi zakonodaje in o deleţu, s katerim se lahko potem razpolaga. Menila je,

da ni pravilno samo izpostaviti pobudo, ampak bo potrebno konstruktivno razmišljati, kaj upoštevati in

sicer v okviru sredstev, ki jih občina ima. Po uskladitvi se prevzame odgovornost kaj podpreti in kaj


2. marec 2016

15

ne ter se odločitev ustrezno argumentirati. Poudarila je, da so se v okviru sprejemanja proračuna

organizirali zbori krajanov po KS, kjer je bilo podanih veliko pobud ter predlogov. Poudarila je, da je

potrebno določiti prioritete pridobljenih pobud. Glede zmanjšanja povprečnine za občine s strani

drţave se nakazuje, da bo proračun tudi močno okrnjen. Povedala je, da so javni zavodi s strani občine

prejeli navodilo, da morajo pripraviti finančne načrte za 5 % niţje, dodala je, da so navodila ignorirali.

Menila je, da to ni sodelovanje in občina je načrte zavrnila z določilom, da se naj pripravijo v skladu z

navodili. Poudarila je, da bo potrebno v vseh segmentih zniţati porabo.

Glede dopisne seje je povedala, da so se po veljavnem statutu in poslovniku dopisne seje sklicevale

več let, drugače se ne da pojasniti. Menila je, da se naj obrnejo za tolmačenje na drugo institucijo.

Predlagala je, da se lahko zadeva preda v pregled Statutarno pravni komisiji.

Sara Karba je vprašala, koliko dni prej je potrebno članom OS dostaviti gradivo za dopisno sejo in

katera določba to veleva. Menila je, da še vedno ni prejela tega odgovora. Poudarila je, da ve, da bo

potrebno statut in poslovnik ponovno obravnavati.

Ana Ţnidarič je pojasnila, da dopisna seja ni izredna seja. Povedala je, da je v 4. členu poslovnika

zapisano, da ima občina redne, izredne, dopisne in slavnostne seje OS. Citirala je 23. člen in sicer

»dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic redne seje sveta«. Pojasnila je, da se mora

izredna seja sklicati 3 dni prej in če ne more biti sklicana v tem roku, potem se dopisna seja lahko

skliče manj dni prej, se pravi 1 ali 2 dni prej.

Sara Karba je menila, zakaj se takega odgovora ni podalo prej. Dodala je, da jim tak odgovor ni bil

podan.

Ţupanja je prosila, da se taka vprašanja v prihodnje naslavljajo na Statutarno pravno komisijo, ki je

edini kompetenten organ, ki lahko poda razlago predpisov v skladu s poslovnikom.

Sara Karba je vprašala na kateri elektronski naslov se lahko posredujejo vprašanja za Statutarno

pravno komisijo.

Ţupanja je povedala, da je komisija organ Občinskega sveta in se pošlje na uradni elektronski naslov

s pripisom za Statutarno pravno komisijo.

Sara Karba je povedala, da so prav zaradi tega prosili za skupni sestanek, da se jim lahko razloţijo

zakonske podlage za pripravo smernic proračuna. Menila je, da je predlog na mestu in bi se lahko

oblikoval sklep ter se o njem glasoval.

Joţe Klemenčič:

Povedal je, da se bo mogoče ponavljal za gospo Karba, saj so nekateri odgovori ţe bili podani in prosi,

da se ga ne prekinja.

1. Navezal se je na dopisne seje, dodal je, da se nebo skliceval na člene aktov, prosil je, da se

finančne zadeve obravnavajo na redni seji, da se lahko razpravlja. Povedal je, da se je nanj

obrnilo veliko občanov, ko so prejeli poloţnice, saj jih bodo teţko poravnali. Navedel je

primer občana, kateri je prej plačeval cca 15 €, sedaj pa poloţnica znaša cca 45 €, menil je, da

je to veliko breme za občane. Menil je, da je potrebno biti ţivljenjski in se naj na dopisne seje

vključujejo res najnujnejše točke, medtem ko se na redne seje naj vključujejo točke, o katerih

je potrebno več razpravljati. Zaključil je, da mu ni potrebno podati odgovora, ţelel je le, da se

predlog upošteva.

2. Povedal je, da je sedaj z gradivom prejel odgovore, katera vprašanja je v njegovem imenu

zastavil gospod Kosi, zaradi njegove odsotnosti in sicer 23.6. Dodal je, da je prosil odgovore v

roku 1 meseca. Povedal je, da ga je presenetilo, da se je občane napotilo na sodišče, menil je,

da bi se problematika reševala z dogovarjanjem in ne s sodišči. O odgovoru je ţelel povprašati

gospoda Kolbla, kateri mu je podal odgovor, da bi se pogovorila, vendar trenutno ni prisoten


2. marec 2016

16

na seji. Povedal je, da je veliko napisanega resničnega, medtem ko bo poskušal zadeve

reševati s KS Stročja vas.

3. Glede kolesarskih stez je povedal, da so zelo neurejene v primerjavi z drugimi v okolici.

Povedal je, da si je kolesarsko stezo Ljutomer-Radomerje temeljito pogledal. Menil je, ko

prideš do glavne ceste je znak stop za kolesarje in pešce, takrat pride do zmede, kam se peljati.

Nato se obrneš proti Radomerju in znak za pešce, 5 m naprej znak dovoljeno za kmetijsko

mehanizacijo. Menil je, da je steza široka 2 m, zato je vprašal, kako se naj kolesar in traktor

srečata. Menil je tudi, da niso pravilne označbe, kjer se steza začne ali konča. Prosil je Svet za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj si stezo ogleda in jo poskuša urediti z ustreznimi

znaki.

4. Povedal je, da ga zanimajo vse večje investicije planirane v letošnjem letu, med katere sodi

tudi osnovna šola v Cezanjevcih, kjer je lani bilo povedano, da bo investicija končana v 288

dneh, menil je, da so ti dnevi ţe pretekli.

5. Vprašal je, koliko sredstev je za investicije, saj je v proračunu 2015 zapisano, da se bo izvedlo

investicije, kjer bosta drţava in EU prispevali od 80-85 % . Vprašal je, koliko teh sredstev je

prišlo za investicije, ki se sedaj izvajajo.

6. Vprašal je še, kdaj se bo preplastila cesta, kjer se je gradil vodovod/kanalizacija za Krištance,

Šalince, Grlava, saj je cesta nevarna za kolesarje.

7. Povedal je, da se veliko govori o Puchovi coni in sicer kako se lahko tam prideluje česnek.

Kako je lahko iz industrijske cone postala kmetijska dejavnost.

8. Še vedno prosi in čaka na termin pri ţupanji, da bi se lahko pogovorila.

Povedal je, da so zgodaj navedena vprašanja podana s strani občanov.

Ţupanja je povedala, da je na veliko izpostavljenega ţe podala odgovore. Dodala je, da so jo na

izpostavljeno problematiko ţe opomnili občani, podţupana in člani OS. Poudarila je, če vreme ni

naklonjeno, tudi izvajalci ne morejo delati. Povedala je, da se v občini izvajala veliko projektov in so

temu primerno poškodovane ceste, zato je prosila za strpnost.

Glede kolesarske steze je povedala, da se je veliko usklajevalo in se dogovarjalo, da se steza nameni

tudi za traktorje. Dodala je, da se glede širine steze pri njej ni pritoţeval noben občan. Tudi tukaj je

prosila za strpnost.

Joţe Klemenčič je še vprašal, da ni dobil odgovora glede prejetih sredstev s strani drţave in EU za

investicije v izvajanju. Menil je, če bi se steza naredila 1 m širše za kmetijske stroje bi bilo vredu in ni

rekel, da se kmetje nebi smeli tam voziti, ampak, če se je ţelelo, da se steza tudi uporablja za stroje, bi

se cesta izgradila širše.

Navezal se je na povedano, da drţava ne plačuje občini za projekt sistema »C«, menil je, da ima pri

sebi uradni dokument, kjer je navedeno in je citiral: »MOP ne izvede plačila dokler dokumentacija ni

ustrezna in popolna.« Menil je, da bi morali biti vsi potrpeţljivi.

Ţupanja je povedala, če bi se steza delala širše, bi se bolj posegalo na kmetijska zemljišča in potem

investicija nebi bila izvedljiva.

Glede plačevanja za sistem »C« je povedala, da je zanimivo, da MOP potrebuje 3 mesece, da

pregledajo vloţen zahtevek, potem pa je še od 1 do 2 meseca v pregledu na Ministrstvu za finance.

Menila je, da si naj vsak sam naredi oceno o tem. Sama meni, da se jim s tem zamikom povzroča

veliko teţav. Poudarila je, da potem občina nebi najemala kredita, če temu nebi bilo tako.

Glede Puchove cone je izrazila veselje, da tam rase prleški pridelek in da se je dodatno zaposlovalo.

Pojasnila je, če ta dejavnost nebi sodila v to cono, potem nebi dobili obveznih dovoljenj.

Glede EU sredstev je povedala, da je financiranje glede sistema «C« vsem znano in je v zaključni fazi.

V zaključni fazi je tudi Puchova cona, kjer se je pridobil visoki deleţ nepovratnih sredstev.

Predvidevala je, da se je namigovalo na vrtec v Cezanjevcih in Juršovko. Glede projekta v

Cezanjevcih je bila sprejeta odločitev, da se gre v zadolţevanje, saj pristojno ministrstvo ţe vrsto let ni

razpisalo investicij, ki bi bile potrebne in se je odločilo za lastno izvedbo. Nadaljevala je s projektom

Juršovka, kjer poteka 1. faza in sicer ureditev komunalne infrastrukture, ki je bila ţe zastarana.

Izgradnja se je delala iz namenskih sredstev, letos se je projekt pripravljal tako, da bi se konkuriralo za


2. marec 2016

17

nepovratna sredstva Ministrstva za promet, ki je obljubilo sofinanciranje projekta. Pojasnila je, da je

ministrstvo ta sredstva namenilo za prometne študije za mestne občine in tako je bilo potrebno projekt

izvajati z lastnimi proračunskimi sredstvi. Pojasnila je, da se je dvakrat izvedel javni razpis, ker se je v

1. fazi javno naročilo delilo, saj se je menilo, da bodo ponudbe višje. Pozneje se je izkazalo, da so bile

ponudbe ustrezne, sklical se je zbor krajanov, kjer se jih je za mnenje vprašalo, če se razpis razveljavi

in se prične z novim celotnim razpisom. Odločilo se je, da se gre v nov celoten razpis in prejela se je

zelo ugodna cena za izvedbo vseh gradbenih del. Povedala je, da letos ni bilo razpisov za Evropska

sredstva, saj so se počrpala. Nadaljevala je, da se pripravljajo razpisi energetskih sanacij, kateri bi bili

primerni za sanacijo glasbene šole. Občina se sanacije ni lotila, ker ni bilo razpisa. Dodala je, da se

pripravljajo razpisi čezmejnega sodelovanja, da se bo lahko pristopilo k pogajanju za regionalni

razvojni program. Znano je, da je bila odločitev članov RRA Mure, da se gre v stečaj, menila je, da bi

jim morala drţava priti nasproti.

Joţe Klemenčič je povedal, da je sam čakal na odgovore tudi 3 mesece.

Robert Štefanec

1. Se je navezal na razpravo glede turizma, kjer se je razpravljajo, da je potrebno ponuditi več

kot le hrano in pijačo, predlagal je, da obstaja tudi športni turizem. Povedal je, da so v

športnem parku Ljutomer tribune v zelo slabem stanju, menil je, da so tribune lepše urejene na

vaseh, kot pa v mestu. Menil je, da bi se o tem razmislilo in vključilo v poračun za leto 2017.

2. Glede zaprtja Vrtca Gresovščak je menil, da občanom ni jasno, kaj je vzrok za zaprtje.

Nadaljeval je, da se je navajalo več razlogov in prosil je, da se poda pojasnilo.

3. Predlagal je, da se pomembne točke obravnavajo na rednih sejah in ne, da se vključujejo na

dopisne seje, kjer ni moţna razprava.

4. Prosil je za pisni odgovor. Statutarno pravno komisijo prosi za pojasnilo in sicer, ko so se

razreševali člani javnih zavodov, zakaj se tedaj ni upošteval 108. člen poslovnika.

Ţupanja je povedala, da se bo postopoma pristopalo k ureditvi ŠRC. Glede vrtca v Gresovščaku je

povedala, da se širijo napačne informacije, da se enota ukinja, pojasnila je, da temu ni tako.

Nadaljevala je, da enota ostaja in občina ustrezno za njo skrbi. Povedala je, da je bil vpis otrok izveden

v mesecu marcu, kot določa zakonodaja. Nadaljevala je, da strokovne sluţbe pripravljajo predlog na

podlagi podatkov, ki jih prejmejo od zavodov. Takrat je bilo uradno vpisanih 8 otrok in na podlagi

tega se je tudi proučevalo. V tem času se je oglasil tudi gospod Vivoda iz MOP-a in sicer glede

plazov. Bil je dogovorjen ogled plazov, kjer je bil prisoten direktor občinske uprave. Ogled se je

opravil, ker se je ţelelo druţino Koder preseliti v občinsko stanovanje in hkrati se še je reševalo

neposredno bliţino, kjer je tudi vrtec. Za pomoč se še je prosilo gospoda Krajnca, ki je strokovnjak za

plazove, da pripravi oceno stanja na terenu. Na podlagi prejetega poročila so bili zaskrbljeni in sama si

ni upala prevzeti odgovornosti. Izrazila je upanje, da se bo to območje lahko saniralo. Nadaljevala je,

da je potrebno do tedaj dati temu objektu vsebino, menila je, če se bo naslednje leto situacija glede

plazu spremenila, se bo sledilo vpisu otrok v vrtec. Če bo premalo število otrok, bi se tukaj vzpostavil

bivalni/dnevni center za obšolske dejavnosti otrok. Zaključila je, da bi se ţelelo objekt predstaviti kot

zanimivo turistično ponudbo.

Saša Polajnar:

1. Povedala je, da krajane vasi Mote in Cvena zanima, kdaj se bo pričelo z asfaltiranjem cest.

2. Zanimalo jo je še, kako ima občina urejen nadzor nad izvajalci gradbenih del kanalizacije in

vodovoda.

Direktor je povedal, da glede nadzora določa Zakon o graditvi objektov, nadzor opravlja podjetje IEI

skupaj s projektom Nova Gorica. Menil je, da je nadzor oteţen, zaradi razvejanega sistema in selitve

gradbišč. Povedal je, da se bi pričele ceste urejati v vasi Mota, če nebi deţevalo.

Ţupanja je vprašala, če se mogoče opaţa, da se nadzor ne izvaja, kot bi bilo potrebno.


2. marec 2016

18

Saša Polajnar je povedala, da je prišlo veliko pripomb s strani krajanov, da nadzornikov ni na

gradbiščih.

Ţupanja je povedala, da se bo na to opozorilo.

Marjan Novak 1. Podal je pobudo, da je bilo v zadnjem deţevju precej vode okrog gradbišča v Cezanjevcih,

sam si je gradbišče tudi ogledal. Povedal je, da gre za meloracijski sistem, ki odvaja vodo od

tega objekta, medtem ko so ti jarki zamuljeni. Pojasnil je, da kmetije plačujejo vzdrţevanje

meloracijskih jarkov, prosil je občinske sluţbe, da opravijo razgovor s koncesionarjem in naj

se jarki očistijo. Izpostavil je še problematiko, da se je na to področje vozilo veliko teţkih

strojev in tovornjakov, tam je zlomljen tudi most in s tem se ne omogoča odvodnjavanje tega

objekta.

2. Podal je pobudo glede kmetijstva. Zasledil je, da je v prespektivi 2015-2020 namenjeno 3

milijone € za namakalne sisteme v Sloveniji. Pojasnil je, da bi se naj delali 4 sistemi. Prosil je,

da se upoštevajo moţnosti pridobitev sredstev za kmetijstvo, da bi se povezalo kmetijstvo s

strani občine in poskušali skupaj najti način črpanja sredstev. Menil je, da se bo kmetom

omogočila moţnost večje in cenejše pridelave pridelkov. Zaključil je, da bi Odbor za

kmetijstvo in kmetje v prihodnosti poskušali najti skupno točko, kjer se bodo lahko črpala

sredstva.

3. Vprašal je glede koncesije pokopališča v Cezanjevcih, ki zajema 4 KS. Znano mu je, da se na

tem področju nekaj dogaja, saj se ţeli vzpostaviti koncesijska dejavnost. Menil je, da je prav,

da so krajani seznanjeni, kaj se predvideva.

4. Navezal se je na javno razsvetljavo v Cezanjevcih, s katero problematiko sta seznanjena

ţupanja in direktor in sicer s strani KS Cezanjevci. Vzdrţevalec Elektro Maribor je podal

negativno mnenje na stanje javne razsvetljave, znano je, da je v zelo slabem stanju in še v

neposredni bliţini šole. Zapisali so, da se naj luči ugasnejo, kar pa je neprimerno za otroke v

zimskem času, saj je brez javne razsvetljave ta pot nevarna. Predlagal je, da se naj poskuša

najti rešitev in izvesti vzdrţevalna dela oziroma posodobitve.

5. Povedal je, da je 9.3. izpostavil problematiko glede vodotoka v Vogričevcih. Opravil se je

ogled s strani gospoda Kolbla in občinskih sluţb. Nadaljeval je, da se ni nič ukrepalo,

vodovodna cev je še vedno 30-40 cm nad nivojem zemlje, nad vodotokom. Pojasnil je, da se

krajani upravičeno bojijo, da bodo po prvem mrazu ostali brez vode. Dodal je, da gre za velik

del Vogričevec in prosi, da se vodovodna cev čimprej uredi. Povedal je še, da krajani kličejo

na JPP, le-ti pa ne ukrepajo, zato je prosil, da se stanje sanira.

Direktor je glede vode v Cezanjevcih povedal, da je ta jarek po ARSO-vih kartah vodotok, medtem

ko je po meloracijskih kartah meloracijski jarek. Povedal je, da se je ta napaka odkrila, ampak trenutno

se tega ne more zamenjati. Če bi bile vremenske razmere bolj ustrezne, bi se ta jarek tudi ţe uredil iz

meloracijskih sredstev, iz Sklada kmetijskih zemljišč. Pojasnil je, da je razpis trajal dalj časa in se je

vse zavleklo.

Glede javne razsvetljave je v pripravljenem projektu predvideno za ureditve pločnika, dodal je, da je

tukaj zastarela tudi omarica.

Glede koncesije za pokopališče v Cezanjevcih je povedal, da je v pripravi. Pojasnil je, da bi morala KS

komunicirati s krajani, menil je, če bo potrebno, se bo sklical tudi zbor krajanov in se zadeva

obrazloţi.

Seja je bila končana ob 18.30 uri.

Zapisala Mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

Monika Makoter ŢUPANJA


2. marec 2016

19

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Številka: 032-10/2015-I1

Datum: 20. 12. 2015

ZAPISNIK

1. izredne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki je potekala v četrtek, 3. decembra 2015, s

pričetkom ob 13. uri v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1.

Sejo je vodila ţupanja mag. Olga Karba.

UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANIC IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER:

Prisotni: Damjan Bogdan, Darinka Budna, Jernej Horvatič, Mira Husjak, Sara Karba, Petra Mlinarič Jager, Joţe

Klemenčič, Suzana Kolbl, Dušan Kosi, Lea Lihtenvalner, Joţe Panič, Silvester Perko, Saša Polajnar,

Nina Stegmüller, Janko Špindler, Viljem Vajda in Boro Zemljak.

Svojo odsotnost so opravičili: Valter Dvanajščak, Nada Marinič, Marjan Novak in Robert Štefanec.

Predstavniki občinske uprave: Angelca Lukman, Damijana Belcl, Lilijana Koser, Ana Ţnidarič,

Aleš Vaupotič, Jerneja Rajner in Andreja Torič.

Predstavniki medijev: Tatjana Letnik - Murski val in Maša Jurša - Pomurec.com.

Drugi prisotni: Nada Rajtman, Ksenija Ţuman, Zdravko Lebarič, predstavnik podjetja KSP Ljutomer

d.o.o., Cveto Melin, predsednik KS Ljutomer.

Ţupanja je podala ugotovitev, da je prisotnih 17 članov občinskega sveta, tako, da je bila sklepčnost

na seji zagotovljena.

PREGLED IN POTRDITEV DNEVNEGA REDA ZA 1. IZREDNO SEJO OBČINSKEGA

SVETA OBČINE LJUTOMER

Ţupanja je predlagala dodatno točko, in sicer je prišla pobuda s strani Skupnosti občin Slovenije, da bi

občine v Sloveniji podprle spremembo Zakona o izvrševanju proračuna Slovenije v tistem delu, ki se

nanaša na višino povprečnine (Sklep o zahtevi OS o nasprotovanju 54., 55. in 56. členu Zakona o

izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017).

Joţe Klemenčič, je predlagal umik 4. točke dnevnega reda, ki obravnava vinogradniške površine.

Povedal je, da se je pozanimal o situaciji na tem področju. Strinjal se je s tem, da se zadeva enkrat

obravnava, izrazil pa je dvom o primernosti časa za to ter o tem, ali so bile izkoriščene vse strokovne

sluţbe (od vinogradnikov, kmetov..), saj bi le-te morale podati svoje mnenje ter na osnovi tega sprejeti

določene ukrepe. Obrazloţil je, kaj je o stanju na tem področju izvedel od vinogradnikov. Predlagal je,

da se zadeva prouči.

Ţupanja je pojasnila, da so se sodelavci s to problematiko ukvarjali in se pogovarjali z ljudmi, ki

ţivijo na tem območju krajinskega parka Jeruzalem. S strokovno sodelavko Jernejo Rajner so se ţe

večkrat obrnili na Zavod za varstvo narave, da bi pripravili predpis, kako zaščititi to krajino, ki bi ga


2. marec 2016

20

občinski svet obravnaval, skozi javno razpravo pa bi vključili tiste, ki tam ţivijo in ki tam obdelujejo

zemljo. Dodala je, da so jo k tej točki spodbudili tam ţiveči ljudje ter povedala, da obstaja nevarnost,

da se bodo te površine zarasle. Z umikom točke se ţupanja ni strinjala.

Pojasnila je teţavo s pomanjkanjem predpisa oz. zakonske podlage, ki bi določal pogoje o ravnanju oz.

s posegi v prostor. Kot je dejala, so taki samovoljni posegi v okolje neodgovorni in brez obravnave

stroke vodijo k številnim problemom, med njimi so tudi plazovi.

Ţupanja je predlagala razširitev sklepa, v kateri bi od Zavoda za varstvo narave zahtevali, da čim prej

ponudi ta predpis, s katerim bi omenjeno problematiko uredili.

Lea Lihtenvalner je izrazila strinjanje, da ta točka dnevnega reda ostane. Povedala je, da morajo za

posameznike veljati določena pravila, saj gre za varovano območje ter izpostavila problematiko

nesankcioniranja kršitev glede nepravilnih posegov v okolje. Dodala je, da je treba najti vsaj neko

začasno rešitev, da se zajezi ali vsaj preloţi neke posege v naravo, dokler ne pride do konkretnega

dokumenta, ki bi jasno določal, kako in kaj.

Suzana Kolbl je povedala, da so jo vinogradniki opozorili na to problematiko ter da predlagajo, da se

ta tema dodobra preuči, da se pregleda teren ter da se določijo cone (določijo se kategorije

pomembnosti), kakšna zaščita okolja je in kaj se lahko sadi in bi po natančnem pregledu podali

soglasja glede posegov.

Ţupanja je podala predlog razširitve dnevnega reda na glasovanje, in sicer zahteva Občinskega sveta,

da se spremenijo 54., 55. in 56. člen Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017, ki se

nanaša na povprečnino.



Razširitev dnevnega reda je bila sprejeta.

Glasovalo se je o predlogu Joţeta Klemenčiča, in sicer o umiku 4. točke dnevnega reda. (Sklep o

podpori ohranjanja obdelave vinogradniških površin na območju Občine Ljutomer)

PRISOTNIH: 17

GLASOVANJE: ZA: 1, PROTI: 13.

Predlog umika točke ni bil potrjen.

Ţupanja je podala na glasovanje predlog dnevnega reda z razširitvijo (Sklep o zahtevi OS o

nasprotovanju 54., 55. in 56. členu Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017)

PRISOTNIH: 17

GLASOVANJE: ZA:14, PROTI:0.

Dnevni red z razširitvijo je bil potrjen.

Ţupanja je podala na glasovanje predlog, da bi se sedanja 5. točka obravnavala kot 1. točka, in sicer

zaradi prisotnosti kandidatk za ravnateljico Vrtca Ljutomer, medtem ko se preostale točke ustrezno

preštevilčijo.

Ţupanja je podala na glasovanje predlog, da se točka dnevnega reda ustrezno preštevilči, in da se 5.

točka obravnava, kot 1. točka dnevnega reda.

PRISOTNIH: 17

GLASOVANJE: ZA: 17, PROTI: 0.

SOGLASNO POTRJENO

Sprememba vrstnega reda obravnave točke je bila potrjena.

Ţupanja je povabila kandidatki za ravnateljico Vrtca Ljutomer, da se predstavita.


2. marec 2016

21


IMENOVANJA:

MNENJE K IMENOVANJU KANDIDATKE ZA RAVNATELJICO VRTCA LJUTOMER

Kandidatki Nada Rajtman in Ksenija Ţuman sta se predstavili.

Dodatna pojasnila glede imenovanja ravnatelja javnega vrtca je podal predsednik Komisije za

mandatna vprašanja, volitve in imenovanje Joţe Panič. Predlagal je, da se glede podpore občinskega

sveta kandidatki izvede tajno glasovanje.

Sara Karba je vprašala Joţeta Paniča, zakaj so se v komisiji odločili za tajno glasovanje, saj občinski

svet daje samo mnenje, ne pa soglasja pri imenovanju.

Joţe Panič je odgovoril, da je to predlog komisije za mandatna vprašanja in imenovanja in ne njegov

predlog osebno.

Ţupanja je povedala, da je občina kot ustanoviteljica zavodov tista, ki mora z zavodi poslovanje

usklajevati, tudi občinski proračun financira delovanje vrtcev in gre za visoko subvencijo vrtcem.

Povedala je, da so se svetniki in tisti, ki so izrazili ţeljo, predhodno pogovarjali z obema kandidatkama

ter izpostavila, da se ji zdi zelo pomembno, kdo je direktor zavoda, katerega ustanoviteljica je občina.

Povedala je, da so mogoče naredili pomanjkljivost, da kandidatki niso opozorili dovolj na ta vidik, da

bi se od kandidatov zahtevalo predloţitev vizije.

Ţupanja je povedala, da je dobila dobro predstavo pri predstavitvi kandidatk predvsem iz

vzgojiteljskega vidika, manjkal pa je finančni razvojni vidik. Povedala je, da je potrebno biti

konkreten in imeti jasno vizijo, jasen finančni plan.

Vzgojni vidik seveda je pomemben, ţupanja je pohvalila program vrtca, ki ga izvajajo, ter pohvalila

tudi angaţiranost kandidatk kot vzgojiteljic. Predlagala je, da se da pobuda svetu zavoda, da se ali

obstoječima kandidatkama naloţi to kot dodatna naloga, ali da se da pobuda svetu zavoda, da se

ponovi razpis in se potem od kandidatov zahteva, da se priloţi vizija, s poudarkom na pripravi

programa strokovnega razvojnega dela in tudi finančnega poslovanja zavoda.

Joţe Panič se je z ţupanjinim predlogom strinjal.

Lea Lihtenvalner je povedala, da sta se kandidatki sicer dobro pripravili, vendar pa manjkajo tudi

konkretne zadeve iz pedagoškega vidika. Lahko govorimo o dobri medsebojni klimi med sodelavci,

vendar kako jo ţeli vodja vrtca doseči, kako kaj doseči, to je potrebno povedati. Manjkajo konkretne

zadeve, da podpreš, to bom delal, pa na takšen način bom delal. Zato je izrazila ţeljo po dopolnitvah

tudi v strokovnem vidiku, konkretizacijo ukrepov.

Joţe Klemenčič, je povedal, da sta se kandidatki dobro predstavili ter dodal, da bi morali pri komisiji

za mandatna vprašanja in imenovanja na te pogoje opozoriti ţe pred izvedbo razpisa ter izrazil

nestrinjanje glede tajnega glasovanja.

Ţupanja je odgovorila, da ni narobe, če nekdo predlaga, da se nekaj dopolni. Poudarila je, da njihovo

mnenje ni zavezujoče, ampak kot ustanovitelj misli, da so to strateške stvari, s katerimi se bo izbrana

kandidatka srečevala in tu bo pomembno sodelovanje z občino.

Joţe Panič je povedal, da nobena kandidatka ni bila vabljena na KVIIM, tam se je pregledalo

ustreznost vloge, predlagali so OS, da se obe kandidatki predstavita. Glede tajnega glasovanja pa je

komisija sprejela mnenje. Ni zavezujoče, ampak bo o tem občinski svet na koncu glasoval.

Ţupanja je odredila 5 minut odmora.


2. marec 2016

22

Ţupanja se je obema kandidatkama zahvalila za predstavitev, glede na razpravo pa je predlagala

sprejetje naslednjega sklepa, in sicer da se da Svetu zavoda Vrtca Ljutomer pobuda, da kandidatki

predloţita dopolnjen programski razvojni in finančni del in se potem svet zavoda na podlagi te

dopolnjene dokumentacije odloči o izbiri ravnateljice vrtca.


Rezultati glasovanja: ZA: 11, PROTI: 4

Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 105:

Občinski svet Občine Ljutomer predlaga Svetu Vrtca Ljutomer, da kandidatki za ravnateljico

Vrtca Ljutomer program vodenja vrtca dopolnita s finančnim in razvojnim programom in po

dopolnitvi svet zavoda odloči o izbiri kandidatke.

Ţupanja je povedala, da je odločitev sveta zavoda v njihovi pristojnosti, sklep, ki ga je sprejel

občinski svet ni zavezujoč za svet zavoda, ampak kot odgovorna ustanoviteljica so predlagali takšen

sklep. Katera kandidatka bo izbrana, bo določil svet zavoda.

Mnenje občinskega sveta ni zavezujoče, svet zavoda ima sejo sveta, in svet zavoda se odloči, če bo

sledil sklepu občinskega sveta ali ne. Mnenje jih ne zavezuje. V kolikor bo svet zavoda določil, da naj

kandidatki predlog dopolnita, bosta tako naredili, v kolikor pa ne, pa lahko svet zavoda na seji

legitimno odloča.

Sara Karba je povedala, da potem oni mnenja o kandidatkah niso izrekli, kljub temu, da bi ga morali

in bi ga radi dali.

Ţupanja ji je odgovorila, da to ni nujno.


SKLEP O POTRDITVI PROGRAMA ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA

OBMOČJU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2016

Uvodna pojasnila je podal Zdravko Lebarič, predstavnik podjetja KSP Ljutomer d.o.o.

V razpravo sta se vključila Silvester Perko in Janko Špindler, kjer jima je odgovor podal Zdravko

Lebarič.

Ţupanja je povedala, da so v razgovorih s KSP Ljutomer. Zmenili so se, da bodo problematiko

odpadkov in nepravilnega ločevanja ter odlaganja poskusili dogovoriti v celoti. Dodala je, da bi morali

več delati na osveščenosti ljudi.

V razpravo so se vključile še Mira Husjak, Lea Lihtenvalner, Petra Mlinarič Jager in Sara Karba,

odgovore jim je podal Zdravko Lebarič.

Zdravko Lebarič je glede zabojnikov dejal, da dodaten strošek predstavlja zgolj nakup zabojnika, ki

se ga pa lahko kupi ali vzame v najem. Če se uvede zabojnik za papir in steklo kot nadstandard, potem

bi naj bilo obvezno imeti zabojnik doma, na zbirni center pa se bo lahko še vedno peljalo večje

količine odpadkov. Zbirni center je namenjen za vse komunalne odpadke, razen za mešane odpadke, ki

so pa osnova za obračun.

Ker nadaljnje razprave ni bilo, je ţupanja podala predlog sklepa na glasovanje.




2. marec 2016

23


Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Program zbiranja komunalnih odpadkov v Občini

Ljutomer za leto 2016.


SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA

UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI LJUTOMER (NUSZ) ZA LETO 2016

Uvodna pojasnila je podal Aleš Vaupotič.

V razpravo sta se vključila Damjan Bogdan in Jernej Horvatič.

Joţe Klemenčič je prebral pošto občanov.

Ţupanja je razpravo o 20 odstotnem zniţevanju vrednosti točke za izračun nadomestila ocenila kot

neodgovorno ter dodala, da je niso v preteklih letih niti enkrat zvišali in je tudi letos ne predlagajo za

zvišanje. Če bi za 20 odstotkov zniţali nadomestilo, potem bi ostalo samo toliko sredstev, da lahko

odplačajo kredit za športno dvorano v Ljutomeru in ne ostane nič za investicije.

Povedala je, da bi imeli predlog proračuna ţe pripravljen, ampak ga ni zaradi neposlušnosti poslancev

pomurske regije, ki bi se zavedali, kaj pomeni, če ni odmerjene povprečnine na občana, namreč to, kar

občinam pripada.



Rezultati glasovanja: ZA: 10, PROTI: 4 .


O določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini

Ljutomer za leto 2016.


SKLEP O PODPORI PROJEKTA ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE

Uvodna pojasnila je podala ţupanja.



Rezultati glasovanja: ZA: 15, PROTI: .


Občinski svet Občine Ljutomer sprejme sklep o podpori projektu »Svetovni dan čebel zdruţuje

Slovence in povezuje svet«, ki ga vodi Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s čebelarskimi

društvi.


SKLEP O PODPORI OHRANJANJA OBDELAVE VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN NA

OBMOČJU OBČINE LJUTOMER

Uvodna pojasnila je podala Jerneja Rajner.


2. marec 2016

24

V razpravo so se vključili Suzana Kolbl, Lea Lihtenvalner, Joţe Klemenčič.

Ţupanja podala predlog sklepa z dopolnitvijo na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer podpira ohranjanje obdelave vinogradniških površin kot

prednostne kmetijske dejavnosti in nanje vezanih dopolnilnih dejavnosti turizma vinskih

cest ter ostale turistične ponudbe.

2. Občinski svet Občine Ljutomer podpira prizadevanja za spremembo odloka o razglasitvi

in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave na območju Občine Ljutomer in

nalaga pristojni instituciji, da izdela strokovne podlage s ciljem zaščite vinogradniških

teras v jeruzalemskih goricah.


DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŢENJEM OBČINE

LJUTOMER ZA LETO 2015






Dopolnitev št. 3 Načrta ravnanja z nepremičnim premoţenjem Občine Ljutomer za leto 2015

Dopolnitev št. 3 Načrta ravnanja z nepremičnim premoţenjem Občine Ljutomer

za leto 2015

III. NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŢENJA


Zap. št. 38

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Jeruzalem, Ljutomer

- parcelna številka: 271/6, 271/11 in 272

- katastrska občina in šifra k. o.: 266 Plešivica


- Vrsta nepremičnine: zemljišče

- Predvidena vrednost: 4.460,00 EUR

- Utemeljenost: gre za zemljišče po kateri poteka lokalna cesta LC 302181 in vodovod v okviru

projekta vodooskrbe Pomurja - Sistem C

Zap. št. 39

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Noršinci pri Ljutomeru, Ljutomer


- katastrska občina in šifra k. o.: 243 Noršinci



- Predvidena vrednost: 450,00 EUR


2. marec 2016

25

- Utemeljenost: gre za zemljišče na katerem ţe stojijo vodovodni jaški, poteka pa tudi vodovod v

okviru projekta vodooskrbe Pomurja - Sistem C in izgrajen bo vodomerni jašek med občino

Kriţevci in Občino Ljutomer.

Zap. št. 40

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Radoslavci, Ljutomer

- parcelna številka: 575/6 in 575/9

- katastrska občina in šifra k. o.: 256 Radoslavci




- Utemeljenost: nakup parc. št. 575/6 je nujen zaradi izgradnje prečrpališča v okviru projekta

vodooskrbe Pomurja - Sistem C, po parc. št. 575/9 pa poteka cesta št. 223131.

Zap. št. 41

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Cezanjevci, Ljutomer

- parcelna številka: 875/2, 366/4, 366/6 in 1001/2

- katastrska občina in šifra k. o.: 258 Cezanjevci




- Utemeljenost: gre za zemljišče po kateri poteka dovozna cesta do novega objekta vrtca v

Cezanjevcih, zemljišča se bodo zamenjala z zemljišči v lasti Občine Ljutomer

Zap. št. 42

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Moravci v Slovenskih goricah

- parcelna številka: 538/3, 538/2 in 539/8

- katastrska občina in šifra k. o.: 254 Moravci






Zap. št. 43

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Krapje, Občina Ljutomer


- katastrska občina in šifra k. o.: 239 Krapje






IV. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŢENJEM


Zap. št. 55

- Parc. št.: 860/5 in 860/3

- katastrska občina in šifra k. o.: 258 Cezanjevci, Občina Ljutomer





2. marec 2016

26


SKLEP O ZAHTEVI OS O NASPROTOVANJU 54., 55. IN 56. ČLENU ZAKONA O

IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV RS ZA LETI 2016 IN 2017

Uvodna pojasnila je podala ţupanja.

V razpravo sta se vključila Sara Karba in Joţe Klemenčič, odgovore jima je podala ţupanja.

Ţupanja podala predlog sklepa na glasovanje.


Rezultati glasovanja: ZA: 12, PROTI: .


I. Občinski sveti občine Ljutomer odločno nasprotuje 54. členu, 55. členu in 56. členu Zakona o

izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617), v katerih ta

določa višino finančnih sredstev za občine. Vlada RS in Drţavni zbor s tako dodeljeno višino

finančnih sredstev ogroţata smisel in obstoj lokalne samouprave in še dodatno siromašita

prebivalke in prebivalce občin, ki so zaradi socialne in ekonomske krize ţe tako zelo prizadeti

ter delujeta v nasprotju s pravili pravne drţave, saj ţe nekaj let določata višino povprečnine v

nasprotju z Zakonom o financiranju občin.

II. Občinski svet Občine Ljutomer zahteva, da se 54., 55. in 56. členi Zakona izvrševanju

proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 spremenijo tako, da se glasijo:

54. člen

Višina povprečnine za leto 2016 znaša 536,00 evra na prebivalca.


55. člen

Se črta.

56. člen

V letu 2016 se del sredstev za sofinanciranje investicij občin zagotavlja v višini 4% skupne primerne

porabe občin, ob upoštevanju, da 1 % teh sredstev predstavlja nadomestilo dela sredstev za

sofinanciranje investicij iz leta 2015.

V letu 2017 se del sredstev za sofinanciranje investicij občin zagotavlja v višini 4% skupne primerne

porabe občin. Deleţ sredstev, ki ga bo občina porabila za namene vračila obveznosti po 23. členu

ZFO-1 se ne uvršča v načrt razvojnih programov drţavnega proračuna, pri čemer se za pridobitev

osnove za sklenitev pogodbe o sofinanciranju smiselno uporabijo določbe četrtega in petega odstavka

23. člena ZFO-1. Sredstva investicijskega transfera se lahko v skladu s 23. in 21. členom ZFO-1

uporabijo tudi za plačilo tistih stroškov projektov strukturne in kohezijske politike Evropske unije, ki

so nujno potrebni za izvedbo projekta, vendar jih organ upravljanja ne pripozna kot upravičene

stroške. Med te stroške sodi tudi nepovračljiv davek na dodano vrednost, plačan v zvezi z njimi.

III. Sklep se vroči Drţavnemu zboru Republike Slovenije, Vladi Republike Slovenije in pomurskim

poslancem Drţavnega zbora RS.

Seja je bila končana ob 16.15 uri.

Zapisala Mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

Bojana Karba ŢUPANJA


2. marec 2016

27

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Številka: 032-10/2015-D5

Datum: 29. 1. 2016

ZAPISNIK

5. dopisne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki je bila izvedena v četrtek, 28. januarja

2016, med 7.30 in 14.00 uro.

Dopisna seja je bila izvedena zaradi nujnosti zadeve v skladu s 23. členom Poslovnika Občinskega

sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 2/2010), saj je bilo potrebno določeno

odločitev sprejeti prej, kot je bila predvidena redna seja, prav tako pa ni pogojev za sklic izredne seje

sveta.

Po pooblastilu ţupanje je dopisno sejo izvajala Ana Ţnidarič.

Člani občinskega sveta so bili poklicani po telefonu, svojo odločitev so lahko posredovali tudi preko

elektronske pošte.

Dosegljivi so bili naslednji člani: Damjan Bogdan, Darinka Budna, Valter Dvanajščak, Jernej

Horvatič, Mira Husjak, Sara Karba, Joţe Klemenčič, Suzana Kolbl, Dušan Kosi, Petra Mlinarič Jager,

Marjan Novak, Joţe Panič, Silvester Perko, Saša Polajnar, Nina Stegmüller, Janko Špindler in Robert

Štefanec.

Vprašanje, na katero so člani sveta odgovarjali, se je glasilo :

»Ali se strinjate s predlogom Sklepa o podelitvi Miklošičevih priznanj in nagrade za leto 2016?«

Na vprašanje so odgovarjali z »DA« ali »NE«.

Preko telefona je svojo odločitev sporočilo 13 članov občinskega sveta, 4 člani so svojo odločitev

sporočili preko elektronske pošte.

Za predlagani Sklep o podelitvi Miklošičevih priznanj in nagrade za leto 2016 je z »DA« glasovalo 17

članov Občinskega sveta Občine Ljutomer, z »NE« ni glasoval noben član.


I.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme Miklošičevo priznanje za leto 2016

Branko Košti iz Male Nedelje 28,

za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture.


2. marec 2016

28

Obrazloţitev:

Branko Košti je bil rojen 12.10.1954. Svojo kulturno pot je začel v folklori. Po obnovi kulturnega

doma pri Mali Nedelji je postal predsednik KD Anton Krempl, ki se je pod njegovim vodstvom do

širilo in ustanavljalo nove sekcije. Vodil ga dva mandata, do leta 2015, in bil ustanovitelj folklorne

sekcije pri Mali Nedelji, pri kateri tudi sam pleše še danes. Skrbi za urejenost in funkcionalnost

kulturnega doma in prijaznost ob gostovanju skupin. Zelo dobro sodeluje z Osnovno šolo Mala

Nedelja in vedno pomaga pri organizaciji šolskih prireditev v kulturni dvorani pri Mali Nedelji.

G. Branko je s svojim poţrtvovalnim delom na področju multimedijske prepoznavnosti celotne

krajevne skupnosti in širšega okolja naredil zelo veliko kot dopisnik in fotograf, v sodelovanju z

lokalnim medijskim portalom Prlekija on net in objavami v različnih časopisih.

Je član Sveta OI JSKD Ljutomer in član Komisije za vrednotenje kulturnih programov v Občini

Ljutomer. Dobro sodeluje z izpostavo JSKD Ljutomer pri organizaciji otroškega abonmaja pri Mali

Nedelji.

Za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture, se KOŠTI BRANKU podeli

Miklošičevo priznanje za leto 2016.

Predlagatelji: Kulturno društvo Anton Krempl

Krajevna skupnost Mala Nedelja

Krajevna skupnost Radoslavci

Osnovna šola Mala Nedelja

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljutomer

II.


Bogomir Heric z Grlave 9,

za dolgoletno aktivno delovanje na glasbenem področju.

Obrazloţitev:

Heric Bogomir, rojen 29.10.1939 na Grlavi št. 9, kjer je tudi sedaj njegovo stalno bivališče. Ţe v času

izrednega obiskovanja Niţje glasbene šole v Ljutomeru leta 1955, se je vključil v Mladinsko godbo.

Naslednje leto pa je bil sprejet tudi v Pihalni orkester Ljutomer, v katerem je igral vse do leta 2009, to

je polnih 53 let. Obvladal je igranje dveh zahtevnih instrumentov, baritona in ventil pozavne, kar je

izjemen uspeh. V Prleško godbo Društva upokojencev Ljutomer se je vključil ob njeni ustanovitvi, leta

1998 in igra instrument bariton. Z veseljem prihaja na vaje, prav tako se zelo rad udeleţuje različnih

nastopov in zadnja leta tudi srečanja veteranskih godb Slovenije. S svojo strokovnostjo, marljivostjo

in osebnim značajem pozitivno prispeva na uspehe godbe in ohranjanje tovrstne glasbe. Od leta 1982

pa je tudi vodja uspešnih kriţevskih Rogistov.

Za dolgoletno aktivno delovanje na glasbenem področju se BOGOMIRJU HERICU podeli


Predlagatelji: Društvo upokojencev Ljutomer


2. marec 2016

29

III.


Zvonko Mavrič iz Stročje vasi 41,

za dolgoletno aktivno delovanje na glasbenem področju.

Obrazloţitev:

Gospod Mavrič Zvonko je predan igranju, ustvarjanju in ohranjanju glasbe, ki je močno povezana s

kulturno dediščino naših krajev in našo folkloro – to je glasba tamburic. Je aktiven član v tamburaški

skupni Mlade strune, kot zunanji sodelavec OŠ Stročja vas je več let deloval kot mentor tamburaški

skupini Vigred. Z nastopi tamburaških skupin skrbi za promocijo naših krajev in kulturne dediščine.

Pozornost je pritegnil tudi v tujini, kjer se je z otroško tamburaško skupino Vigred predstavil na

mednarodnem festivalu otroške folklore (MeĎunarodna smotra dječjeg folklora) v Ivancu na

Hrvaškem in prikazal igranje na instrumente po sistemu FARKAŠ, ki je vse redkeje prisoten pri

tamburaških skupinah. Predvsem pa je gospod Mavrič aktiven in viden član naše lokalne skupnosti ter

predstavlja s svojim ţivljenjem in vrednotami vzor mlajšim rodovom.

Za dolgoletno aktivno delovanje na glasbenem področju se ZVONKU MAVRIČU podeli


Predlagatelj: Krajevna skupnost Stročja vas

Tamburaška skupina Mlade strune

Klub prleških babic

IV.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme Miklošičevo nagrado za leto 2016

Vaupotič Marija iz Noršincev pri Ljutomeru 14,

za dolgoletno skrb in ohranjanje kulturne dediščine dr. Franca Miklošiča.

Višina nagrade znaša eno povprečno plačo Republike Slovenije za preteklo leto.

Obrazloţitev:

Rojstno hišo, v kateri se je dr. Fran Miklošič rodil 20. novembra 1813, sta Marko in Marija Vaupotič

kupila 2. aprila 1907.

Hiša je bila zgrajena 1629 leta. Leta 1926 je bila hiša obnovljena, narejen prizidek in vzidana

spominska plošča v spomin dr. Frana Miklošiča. Hišo je takrat obiskala tudi Doroteja, vnukinja dr.

Miklošiča, Marko Vaupotič pa je pripravil prvo spominsko knjigo. Leta 1938 sta bila posest in hiša

prepisani na sina Marka Vaupotiča. Leta 1955 sta se Marija – Marica, ki se je rodila 19. avgusta 1932,

in njen zdaj ţe pokojni moţ vselila v hišo s hčerko Marino. Nato so se jima rodili še hčerka Anita,

sinova Marko in Miro. V hiši so ţiveli do leta 1970, nato so se preselili v Noršince.

Marija in Marko Vaupotič sta leta 1960 ponovno obnovila hišo. Leta 1991, ko sta uredila še

spominsko sobo, je bil omogočen tudi dostop do hiše in spominske sobe. Ključ Miklošičeve domačije

so v dogovoru z lokalno skupnostjo imeli krajani Radomerja. Naslednja obnova Miklošičeve domačije

je potekala leta 2013, ob njegovi 200-letnici rojstva, in sicer s sredstvi Vaupotičevih in donatorjev.

Marija je ves čas, ko je še ţivela tam in po odhodu v Noršince, zgledno skrbela za to hišo. Vedno je s

pomočjo svojih otrok poskrbela, da sta zunanjost in notranjost hiše bili urejeni, njena posebna skrb pa

je zasajanje roţ, ki polepšajo podobo hiše.

Ob prihodu obiskovalcev rojstne hiše Frana Miklošiča vedno odloţi delo in s sinom Mirom jim

pokaţeta in povesta vse, kar vesta o jezikoslovcu svetovnega slovesa in velikanu Prlekije. S svojo


2. marec 2016

30

harmoniko jim zaigra in tako popestri obisk. Na ta način pokaţe, da ceni svoje prednike, ter da ji

kulturna dediščina veliko pomeni.

Za dolgoletno skrb in poţrtvovalnost, da ohranja kulturno dediščino dr. Franca Miklošiča, se

Mariji Vaupotič podeli Miklošičeva nagrada za leto 2016.

Predlagatelji: Krajevna skupnost Ljutomer

Zapisala Mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Bojana Karba ŢUPANJA


2. marec 2016

31

PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 6. REDNE SEJE, 1. IZREDNE SEJE IN 5.



Občinski svet Občine Ljutomer potrdi mandat članice Občinskega sveta Občine Ljutomer, Sare

KARBA, roj. 29. 12. 1983, stanujoča Soboška cesta 8, Ljutomer, ki je bila izvoljena na volitvah dne

5. 10. 2014.

Mandat članice občinskega sveta se potrdi za preostanek mandatne dobe Občinskega sveta Občine

Ljutomer.

Sklep je bil realiziran.


III. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve

Občine Ljutomer v letu 2015-II po skrajšanem postopku.

IV. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.




ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer po skrajšanem

postopku.




Sklep o popravku Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev poslovno


5/2014)

4. člen

(predmet odloka)

Sprejme se popravek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev poslovno


5/2014), ki se nanaša na poglavje dopustnih odstopanj.

5. člen

(vsebina)

V prvem odstavku 34. člena, poglavje X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,

oblikovalskih in tehničnih rešitev, se besedilo popravi tako, da se pravilno glasi :

»Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidene trgovske stavbe je moţno znotraj

opredeljenega in grafično prikazanega območja OPPN.«

6. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.



2. marec 2016

32


3. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Ljutomer.

4. Odlok se posreduje v 30 dnevno javno razpravo



3. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o krajevnih skupnostih v občini Ljutomer v prvi

obravnavi.




3. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske

javne sluţbe javne razsvetljave v Občini Ljutomer.





organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ljutomer po skrajšanem postopku.




3. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o enkratni denarni socialni pomoči Občine

Ljutomer.




3. Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Zaključni račun javnega gospodarskega zavoda za

turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer za leto 2014 in Poslovno poročilo za

leto 2014.

4. Ugotovljen preseţek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2014 v višini

4.440,00 EUR se nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti javnega gospodarskega zavoda za

turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer v letu 2015.



2. marec 2016

33


Občinski svet Občine Ljutomer potrdi sklep, da je Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer

dolţna pripraviti Strategijo razvoja turizma v Občini Ljutomer. Lokalna Turistična organizacija

Prlekija Ljutomer je dolţna predstaviti strategijo na seji Občinskega sveta Občine Ljutomer.



4. Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine

- prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice Krapje, ki pripadajo Občini Ljutomer

v višini 33.623,48 EUR, se za leto 2014 delijo v razmerju 70 % KS Cven in 30 % Občini

Ljutomer.

5. Sredstva v višini 23.536,44 EUR, ki pripadajo KS Cven se namenijo za vzdrţevanje javnih

cest, vzdrţevanje javne razsvetljave ter vzdrţevanje odvodnih jarkov oz. izgradnjo meteorne

kanalizacije na območju KS Cven.

6. Občina Ljutomer nameni sredstva iz 1. točke tega sklepa v višini 10.087,04 EUR za

vzdrţevanje odvodnih jarkov oz. izgradnjo meteorne kanalizacije v KS Cven.



Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine prod na

območju pridobivalnega prostora gramoznice Babinci, ki pripadajo Občini Ljutomer za leto 2014 v

višini 3.592,62 EUR se namenijo za vzdrţevanje odvodnih jarkov v naselju Babinci.



Sklep o spremembi sklepa št. 72

V sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer št. 72 z dne 23. 6. 2015 se prva alineja spremeni tako, da

se na novo glasi:


odhodkov nad prihodki iz leta 2013. Preseţek prihodkov nad odhodki v višini 140,36 € se nameni

za nabavo opreme.«.



Sklep o dopolnitev št. 2 Načrta ravnanja z nepremičnim premoţenjem Občine Ljutomer za leto 2015

V.



Zap. št. 37

- Okvirna lokacija: Gresovščak


- katastrska občina in šifra k. o.: 265 Gresovščak



- Predvidena vrednost: 1.100 EUR

- Ekonomska utemeljenost: gre za zemljišče po kateri poteka občinska pot JP 723361.


2. marec 2016

34

VI.



Zap. št. 52


238/2, 234/2, 235/1





Zap. št. 53

- Parc. št.: 236/1, 231/0, 236/2,


- vrsta nepremičnine: stavbna zemljišča s stavbami na naslovu Bodislavci 34

- na parc. št. 236/1 leţita stavbi s številko 107 in 108, na parc. št. 236/2 leţi stavba s št. 109 in na

parc. št. 231 stavba s številko 110



Zap. št. 54

- Parc. št.: 1435/1


- vrsta nepremičnine: stavbno zemljišče s stavbamo oz. delom stavbe št. 1707 na Babinski cesti v

Ljutomeru






Sklep št. o ukinitvi statusa javnega dobra

4. S tem sklepom se ukine status zemljišča v javnem dobru s parc. št. 1227/0 k. o. 257

Branoslavci (ID 5176699)

5. Nepremičnina iz prejšnje točke tega sklepa prenehata imeti status dobrine v javnem dobru in

postane last Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000,

do celote


2. marec 2016

35




Občinski svet Občine Ljutomer predlaga Svetu Vrtca Ljutomer, da kandidatki za ravnateljico Vrtca

Ljutomer, program vodenja vrtca dopolnita s finančnim in razvojnim programom in po dopolnitvi svet

zavoda odloči o izbiri kandidatke.



Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Program zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Ljutomer za

leto 2016.



Sklep št. 107 o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v

Občini Ljutomer za leto 2016

I.

Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Ljutomer

za leto 2016 znaša 0,0044032 EUR.

II.

Odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po tem sklepu izda zavezancu

Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota.

III.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer, uporabljati pa se

prične od 1. januarja 2016.



Občinski svet Občine Ljutomer sprejme sklep o podpori projektu »Svetovni dan čebel zdruţuje

Slovence in povezuje svet«, ki ga vodi Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s čebelarskimi

društvi.



1. Občinski svet Občine Ljutomer podpira ohranjanje obdelave vinogradniških površin kot

prednostne kmetijske dejavnosti in nanje vezanih dopolnilnih dejavnosti turizma vinskih cest

ter ostale turistične ponudbe.

2. Občinski svet Občine Ljutomer podpira prizadevanja za spremembo odloka o razglasitvi in

zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave na območju Občine Ljutomer in nalaga

pristojni instituciji, da izdela strokovne podlage s ciljem zaščite vinogradniških teras v

jeruzalemskih goricah.



Dopolnitev št. 3 Načrta ravnanja z nepremičnim premoţenjem Občine Ljutomer za leto 2015


2. marec 2016

36

I.



Zap. št. 38

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Jeruzalem, Ljutomer

- parcelna številka: 271/6, 271/11 in 272






projekta vodooskrbe Sistem C

Zap. št. 39

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Noršinci pri Ljutomeru, Ljutomer


- katastrska občina in šifra k. o.: 243 Noršinci




- Utemeljenost: gre za zemljišče na katerem ţe stojijo vodovodni jaški, poteka pa tudi vodovod v

okviru projekta Sistem C in izgrajen bo vodomerni jašek med občino Kriţevci in Občino Ljutomer.

Zap. št. 40

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Radoslavci, Ljutomer


- katastrska občina in šifra k. o.: 256 Radoslavci




- Utemeljenost: nakup parc. št. 575/6 je nujen zaradi izgradnje prečrpališča, po parc. št. 575/9 pa

poteka cesta št. 223131.

Zap. št. 41

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Cezanjevci, Ljutomer

- parcelna številka: 875/2, 366/4, 366/6 in 1001/2





- Utemeljenost: gre za zemljišče po kateri poteka dovozna cesta do novega objekta vrtca v

Cezanjevcih, zemljišča se bodo zamenjala z zemljišči v lasti Občine Ljutomer

Zap. št. 42








projekta Sistem C


2. marec 2016

37

Zap. št. 43








projekta Sistem C

II.



Zap. št. 55

- Parc. št.: 860/5 in 860/3

- katastrska občina in šifra k. o.: 258 Cezanjevci, Občina Ljutomer






I. Občinski sveti občine Ljutomer odločno nasprotuje 54. členu, 55. členu in 56. členu Zakona o

izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617), v katerih ta

določa višino finančnih sredstev za občine. Vlada RS in Drţavni zbor s tako dodeljeno višino

finančnih sredstev ogroţata smisel in obstoj lokalne samouprave in še dodatno siromašita

prebivalke in prebivalce občin, ki so zaradi socialne in ekonomske krize ţe tako zelo prizadeti

ter delujeta v nasprotju s pravili pravne drţave, saj ţe nekaj let določata višino povprečnine v

nasprotju z Zakonom o financiranju občin.

II. Občinski svet Občine Ljutomer zahteva, da se 54., 55. in 56. členi Zakona izvrševanju

proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 spremenijo tako, da se glasijo:

54. člen



55. člen

Se črta.

56. člen

V letu 2016 se del sredstev za sofinanciranje investicij občin zagotavlja v višini 4% skupne

primerne porabe občin, ob upoštevanju, da 1 % teh sredstev predstavlja nadomestilo dela

sredstev za sofinanciranje investicij iz leta 2015.


2. marec 2016

38

V letu 2017 se del sredstev za sofinanciranje investicij občin zagotavlja v višini 4% skupne

primerne porabe občin. Deleţ sredstev, ki ga bo občina porabila za namene vračila obveznosti

po 23. členu ZFO-1 se ne uvršča v načrt razvojnih programov drţavnega proračuna, pri čemer

se za pridobitev osnove za sklenitev pogodbe o sofinanciranju smiselno uporabijo določbe

četrtega in petega odstavka 23. člena ZFO-1. Sredstva investicijskega transfera se lahko v

skladu s 23. in 21. členom ZFO-1 uporabijo tudi za plačilo tistih stroškov projektov strukturne

in kohezijske politike Evropske unije, ki so nujno potrebni za izvedbo projekta, vendar jih

organ upravljanja ne pripozna kot upravičene stroške. Med te stroške sodi tudi nepovračljiv

davek na dodano vrednost, plačan v zvezi z njimi.

III. Sklep se vroči Drţavnemu zboru Republike Slovenije, Vladi Republike Slovenije in

pomurskim poslancem Drţavnega zbora RS.



I.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme Miklošičevo priznanje za leto 2016 Branko

Košti iz Male Nedelje 28, za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture.

II.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme Miklošičevo priznanje za leto 2016 Bogomir

Heric z Grlave 9, za dolgoletno aktivno delovanje na glasbenem področju.

III.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme Miklošičevo priznanje za leto 2016 Zvonko

Mavrič iz Stročje vasi 41, za dolgoletno aktivno delovanje na glasbenem področju.

IV.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme Miklošičevo nagrado za leto 2016 Vaupotič

Marija iz Noršincev pri Ljutomeru 14, za dolgoletno skrb in ohranjanje kulturne dediščine dr. Franca

Miklošiča.



2. marec 2016

39

1. TOČKA DNEVNEGA REDA:

SPREMEMBE STATUTA OBČINE LJUTOMER - SKRAJŠANI POSTOPEK

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2,

76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Ljutomer

na 7. redni seji, dne 2.3.2016 sprejel naslednji

S K L E P št. _______

1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Spremembe Statuta Občine Ljutomer.

2. Spremembe in dopolnitve statuta se objavijo v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 007/2016-10-

Datum: _______________

mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

ŢUPANJA

Vročiti:

- Statutarno pravni komisiji

- ţupanji Občine Ljutomer

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200794&stevilka=4692




http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2012-01-1700



2. marec 2016

40

I. UVOD

NASLOV

SPREMEMBE STATUTA OBČINE LJUTOMER

OPIS RAZLOGOV ZA SPREJEM SPREMEMB STATUTA

CILJI IN NAČELA STATUTA

Cilj Sprememb Statuta Občine Ljutomer je v racionalizaciji načina objavljanja občinskih predpisov.

OCENA FINANČNIH IN DRUGIH POSLEDIC

Sprejetje sprememb statuta bo imelo finančne posledice v tem smislu, da se bodo zmanjšali stroški za

objavo občinskih predpisov.

PRAVNE PODLAGE

29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno

besedilo; ZLS-UPB2, 76/08, 79/09, 51/2010 , 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO)

BESEDILO SPREMEMB STATUTA OBČINE LJUTOMER

1. člen

Statut Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013; v

nadaljevanju: statut) se v 132. členu spremeni tako, da se glasi:

»Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in

pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.«

2. člen

Z uveljavitvijo teh sprememb statuta preneha veljati Odlok o ustanovitvi in izdajanju Uradnega

glasila Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 79/2003).

3. člen

Te spremembe statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 007/2016-10

Datum:

mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

ŢUPANJA




2. marec 2016

41

O b r a z l o ţ i t e v :

Predlog Sprememb statuta se nanaša na objavljanje predpisov Občine Ljutomer v uradnem glasilu. V

skladu s 66. členom Zakona o lokalni samoupravi, morajo statut in drugi predpisi občine biti

objavljeni v uradnem glasilu. V katerem uradnem glasilu bodo objavljeni, mora biti določeno v

statutu. Veljavni statut določa, da se statut in drugi predpisi objavljajo v Uradnem glasilu Občine

Ljutomer.

Način objavljanja, kot smo ga imeli urejenega do sedaj, je najdraţja oblika, zato smo preverili ceno

objav v Uradnem glasilu slovenskih občin pri Inštitutu za lokalno samoupravo in javna naročila

Maribor. Navedeno uradno glasilo izhaja praviloma enkrat tedensko. Stroški objave znašajo 38,64

EUR na stran A 4 formata. To je bistveno niţji strošek, kot ga imamo z objavami v Uradnem glasilu

Občine Ljutomer, saj je npr. cena tiskanja našega glasila za 12 strani znašala 676,50 EUR, dodatno pa

so še potem stroški pošiljanja. Ob upoštevanju navedenega, predlagamo spremembo načina

objavljanja občinskih predpisov.

V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer, bo poročevalka pri tej točki

Ana Ţnidarič.

Ana Ţnidarič mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

Višja svetovalka ŢUPANJA


2. marec 2016

42


ODLOK O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŢBE

JAVNE RAZSVETLJAVE NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER - 2. OBRAVNAVA

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih sluţbah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-

ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), 36. člena Zakona o javno-zasebnem

partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.

94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 4/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO ), 7. člena Odloka o lokalnih občinskih

gospodarskih javnih sluţbah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/15), 2. člena

Odloka o javni razsvetljavi na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.

4/2012) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11,

2/13) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 2.3. 2016 sprejel

SKLEP št.

5. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne

gospodarske javne sluţbe javne razsvetljave v Občini Ljutomer .


Številka: 354/2015-10-

Datum:

mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŢUPANJA

V vednost:

- vsem Krajevnim skupnostim na območju občine Ljutomer

- vsem izvajalcem gospodarskih javnih sluţb na območju občine Ljutomer

- Mitju Kolbl, svetovalcu

- Andreji Torič, višji svetovalki

- arhiv dokumentarnega gradiva, tu


2. marec 2016

43

- NASLOV ODLOKA

Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne sluţbe javne razsvetljave na območju

občine Ljutomer.

- OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA

Občinski svet občine Ljutomer je na 14. redni seji 27. 6. 2012 sprejel Odlok o javni razsvetljavi na

območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2012), s katerim je v 2. členu

določil, da se izvajanje javne sluţbe javne razsvetljave zagotavlja s podelitvijo koncesije. Za podelitev

koncesije pa je potrebno sprejeti še koncesijski akt, ki bo podlaga za priprava za razpisa in izbiro

koncesionarja. S podelitvijo koncesije bo izvajanje te javne sluţbe usklajeno z veljavno zakonodajo.

Predlagani odlok zajema zakonska določila, na podlagi katere bo pripravljena razpisna dokumentacija

za podelitev koncesije.

Postopek za sprejem odloka se je pričel ţe v letu 2013, vendar se postopek ni zaključil oz. Odlok ni bi

sprejet. Občinski svet Občine Ljutomer je tako 7. 1. 2015 sprejel sklep št. 24, s katerim je določil, da

se postopek sprejemanja predmetnega odloka prične znova. Tako se je pričelo z novim postopkom

sprejemanja odloka. Pred pripravo odloka je bil opravljen sestanek s krajevnimi skupnostmi, ki so bile

seznanjene z vsebino odloka. Na vsebino odloka krajevne skupnosti niso imele pripomb.

Temeljni zakon za pripravo predmetnega odloka je Zakon o gospodarskih javnih sluţbah /ZGJS/

(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40) ter Zakon

o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

Javna razsvetljava je na območju občine Ljutomer v največji meri izgrajena v KS Ljutomer in KS

Cven. Izven mesta Ljutomer gre predvsem za javno razsvetljavo ob cestah, medtem ko je v mestu

Ljutomer javna razsvetljava tudi v parkih, na trgih, športnih in otroških igriščih itd... V ostalih

krajevnih skupnostih je javne razsvetljave na splošno manj. V KS Radoslavci javne razsvetljave ni. Po

podatkih krajevnih skupnosti javna razsvetljava ni vknjiţena v poslovnih knjigah kot osnovno sredstvo

KS, prav tako ne razpolagajo s katastrom, razen v KS Cven in V KS Ljutomer, kjer imajo javno

razsvetljavo vknjiţeno kot osnovno sredstvo. Pred razpisom koncesije bo potrebno zadeve urediti,

predvsem oceni vrednost javne razsvetljave in je zavesti v poslovnih knjigah.

Na sami seji občinskega sveta, ki je bila 20. 10. 2015 je občinski svet sprejel predlagani odlok v 1.

obravnavi s pripombo, da se preveri prva alineja v 1. odstavku 46. člena.

Besedilo 1. alineje 46. člena prelagane odloka je bilo na podlagi preveritve spremenjeno.

V času javne razprave, ki je trajala do 19. 11. 2015 so bile podane pripombe in pobude s strani KS

Ljutomer in OOSDS Ljutomer.

KS Ljutomer predlaga, da se naj proučijo predlogi člana Antona Hvalca in sicer:

- nujno je potrebno napraviti oceno sedanjega stanja, da se bodo lahko bodočemu koncesionarju

postavile določene zahteve in jasni cilji,

- v obdobju 10-15 let ni bilo na občinskem svetu ali ravni občine organizirano razprave o

problematiki javne razsvetljave, niti niso na enem mestu zbrani vsi podatki o javni razsvetljavi. Ni

finančne ocene koliko stane danes javna razsvetljava,

- upoštevati je potrebno, da je sorazmerno velik deleţ obstoječe javne razsvetljave moderniziran ali

na novo zgrajen v skladu z novimi predpisi, kar je potrebno upoštevati predvsem pri morebitni

vgradnji naprav s strani koncesionarja z njegovimi sredstvi, da se zadeve ne bo preplačalo,

- največ javne razsvetljave je na območju KS Ljutomer, kjer je za 80% javne razsvetljave ţe izdelan

kataster JR v skladu s predpisi, ki ga je potrebno novelirati in ima dobro osnovo za nadaljnje

aktivnosti. Vse podatke o javni razsvetljavi mora pripraviti občinska uprava v sodelovanju s


2. marec 2016

44

krajevnimi skupnostmi. Ne soglaša s predlogom občinske uprave, da bo manjkajoče oz. določene

podatke pripravil koncesionar,

- občina mora v postopku razpisa za koncesijo pripraviti potrebne podatke in koncesionarju

postaviti jasne zahteve. Predlagajo, da se v komisijo za izvedbo postopka koncesije predlaga

ustrezno strokovno osebo s strani KS Ljutomer, ki je ţe sedaj kot zunanji sodelavec sodelovala na

programu javne razsvetljave v KS Ljutomer,

- v 14. členu predlagajo, da se rok za odpravo manj pomembnih okvar na javni razsvetljavi skrajša

iz sedanjih 14 na 10 oz. 7 dni,

- v 18. členu večini članom sveta KS kakor tudi občinskim svetnikom in drugim uporabnikom ni

dovolj razumljiv način financiranja javne sluţbe javne razsvetljave. Predlagajo, da bi se

predstavilo kako ta izračun dejansko zgleda v praksi oz. njegova konkretna finančna vrednost,

- opozorjeno pa je tudi na dejstvo, da so na kandelabrih javne razsvetljave nameščene viseče table

za reklamno oglaševanje, zakar je bila sklenjena ustrezna pogodba na podlagi javnega razpisa.

Pogodbeno oz. koncesijska dajatev iz tega naslova se plačuje upravljalcu javne razsvetljave.

Zadevo je potrebno prej rešiti oz. vključiti v novo koncesijsko pogodbo.

Občinska uprava podaja naslednje odgovore glede pripomb na odlok:

- 1. alineja 1. odstavka 46. člena se oblikovno popravi in sicer se spremeni tako, da se pravilno

glasi

» pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude (drugi odstavek 5. člena)«. Glede

roka odgovora je ţe naveden v 2. odstavku 5. člena, roki pa so določeni v skladu z Zakonom o

splošnem upravnem postopku – UPB2 (Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/2008, 47/2009 in

8/2010),

- upoštevala se je pripomba in se je rok za odpravo manj pomembnih napak skrajšal iz 14 na 7 dni,

- izračun za plačilo koncedenta se ne spremeni. Konkretni finančni izračun je teţko pripraviti, saj

imajo sedaj KS sklenjene pogodbe za dobavo električne energije z različnimi distributerji. Prav

tako pa se ne razpolaga z podatkom o novo instalirani moči. Primer izračun na podlagi izbranih

podatkov je sledeč:

Plačilo koncedenta = ((referenčna poraba (v kWh) el. energije) + poraba na novoinstalirani moči,

pridobljeni v času trajanja pogodbe (v kWh) – dejanska poraba v tekočem letu)) x cena el. energije

v tekočem letu pogodbe (EUR/kWh)

referenčna poraba 301.754 kWh

poraba o novoistalirani moči 0 kWh

dejanska poraba v tekočem letu 292.965 kWh

cena električne energije 0,105 kWh

Izračun:

(301.754 – 292.965) x 0,105 = 922,845 EUR

- V zvezi s predlogi, ki jih je podala KS Ljutomer seznanjamo s sledečim: kataster za javno

razsvetljavo je izdelan samo v KS Ljutomer in KS Cven, za druge KS kataster ni izdelan, prav

tako KS nimajo javne razsvetljave zavedene v poslovnih knjigah. Kataster ni vpisan v kataster GJI

pri geodetski upravi RS. Podatke o sami javni razsvetljavi, kakor tudi finančne podatke morajo

imeti KS, s katerimi je tudi dogovorjeno, da podatke čim prej predajo občinski upravi. Dogovor s

KS je bil, da bi bodoči koncesionar za KS za katere ni izdelan kataster le-to izdelal in vpiše v

kataster GJI. V komisijo za izbiro koncesionarja je smiselno imenovati osebo s strani KS, ki


2. marec 2016

45

strokovno pozna delovanje javne razsvetljave. Glede plakatiranja na kandelabrih javne

razsvetljave, pa bo pri pripravi koncesijske pogodbe predlog upoštevan.

OO SDS predlaga naslednje:

- odlok je omejen na trajanje 10 let, kar je ob kvalitetni izvedbi in spoštovanju predpisov verjetno

premalo, saj prihranek ne bo omogočal dovolj sredstev za kvalitetno izvedbo, eventuelne prilagoditve,

ureditev priţigališč, katastra itd .... Večina do sedaj sklenjenih koncesij v Slo je bila za 20 let, tako da

bi bilo to bolj smotrno ( za 10 bo nekdo zamenjal luči s cenenimi, vse ostalo pa bo neurejeno, oz.

vprašljive kvalitete in standardov) - potem pa tako lahko ob več ponudnikih doseţejo ob razpisu

dodatne ugodnosti.

- da je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje s tem, da je imel v zadnjih 6 mesecih vse

obveznosti poravnane (t.j. v zadnjih 6 mesecih mora pravna oseba imeti neporavnane obveznosti 0

dni), - to je nemogoče ugotoviti : dikcija vseh razpisov je, da ima poravnane obveznosti do drţave in

podizvajalcev

- da ţe izvaja vsaj eno dejavnost javne razsvetljave v občini, ki je primerljiva z Občino Ljutomer in

obsega najmanj 800 svetilk, - prednost z večimi referencami.

- prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo

- koncesijske pogodbe,

- prijavitelj mora predloţiti dokazilo o pridobitvi koncesije in uspešni izvedbi vsaj enega referenčnega

projekta obsega najmanj 800 svetilk s financiranjem iz prihrankov energije na področju JAVNE

razsvetljave IN projekta gradnje razsvetljave z vgrajenimi elementi inteligentne varčne cestne

razsvetljave v ustrezni višini v zadnjih treh letih pred objavo razpisa

DODATI :

- da je ponudnik pridobil koncesijo in izvedel posodobitev vsaj 800 svetilk v neki občini , v skladu z

uredbo o svetlobnem onesnaţevanju, po priporočilih in predpisih osvetljave cest in v skladu z

energetskimi zahtevami

- da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeleţbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja

postopek oddaje javnih naročil.

DODATI :

- med merili razpisa obvezno tudi dolţina garancije za izvedeno delo, saj bo to pocenilo eventuelne

kasnejše stroške občine

Občinska uprava podaja naslednje odgovore glede pripomb na odlok:

- S koncesijskim obdobjem 10 let so se strinjali vsi dosedanji upravljalci javne razsvetljave v Občini

Ljutomer. Bodoči koncesionar bo moral letno pripraviti program ter ga posredovati občini v

potrditev, pri čemer pa bo moral upoštevati 13. člen predlaganega odloka, ki določa dolţnosti

bodočega koncesionarja, med katerimi je določeno, da mora upoštevati vso veljavno zakonodajo in

podzakonske akte, med drugim tudi veljavno uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţevanja

okolja.

- glede sposobnosti je način preverjanja določen v 4. poglavju Zakona o javnem naročanju - pogoji za

ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor (41. člen do 46. člen) ter v 19. členu Zakona o davčnem

postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.) Občina na podlagi obeh zakonov pristojne

drţavne organe zaprosi za potrebna potrdila.

- v 23. členu so, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogojev, je v 5. alineji 1. odstavka

zamenjana beseda »cesta« v »javno«.


2. marec 2016

46

- Vse nadaljnje pripombe so predmet razpisne dokumentacije.

CILJ ODLOKA

S sprejetjem predmetnega Odloka bodo omogočeni pogoji za pripravo razpisne dokumentacije ter

izbire koncesionarja. Prav tako pa bo z izbiro koncesionarja zakonsko urejeno upravljanje javne sluţbe

javne razsvetljave.

- FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE

Sprejetje predlaganega odloka bo po podelitve koncesije imelo finančne posledice za proračun Občine

Ljutomer, saj se izvajanje javne sluţbe financira iz občinskega proračuna. Za lokalno gospodarsko

javno sluţbo javna razsvetljava se sredstva namenjajo za plačilo električne energije in za vzdrţevanje

javne razsvetljave. Višina potrebnih sredstev bo določena na podlagi Programa izvajanja javne sluţbe,

ki ga mora pripraviti bodoči koncesionar vsako leto.

5. PRAVNE PODLAGE

3., 7. in 32. člen Zakona o gospodarskih javnih sluţbah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO,

127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40),

36. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),

29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 4/12-

ZUJF, 14/15-ZUUJFO),

7. člen Odloka o lokalnih občinskih gospodarskih javnih sluţbah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo

Občine Ljutomer, št. 2/15),

2. člen Odloka o javni razsvetljavi na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.

4/2012)

18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13)


2. marec 2016

47

BESEDILO ODLOKA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Predmet koncesijskega akta

1. člen

(1) S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne sluţbe dobave in postavitve

naprav, objektov in omreţja ter vzdrţevanje in izvajanje javne razsvetljave v Občini Ljutomer (v

nadaljevanju: javna sluţba), z namenom trajnega nemotenega ter brezhibnega delovanja javne

razsvetljave s ciljem zmanjšanja porabe električne energije.

(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji

za podelitev koncesije za izvajanje javne sluţbe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z

izvajanjem podeljene koncesije.

(3) Javna sluţba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.

Definicije

2. člen

(1) Poleg pomenov določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi imajo

izrazi v tem odloku še naslednji pomen:

- »gospodarska javna sluţba oziroma javna sluţba«: je izbirna lokalna gospodarska javna sluţba

iz 1. člena tega odloka;

- »koncedent«: je Občina Ljutomer;

- »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne sluţbe iz 1. člena tega odloka;

- »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno sluţbo iz 1. člena tega

odloka na podlagi koncesije,

- »javna razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave,

namenjeni javni razsvetljavi, ki so določeni v 11. členu Odloka o javni razsvetljavi na

območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2012);

- »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek

električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge

storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi, vzdrţevanju in upravljanju javne

razsvetljave v Občini Ljutomer v skladu s standardi in predpisi iz druge alineje prvega odstavka

13. člena tega odloka.

Enotnost koncesijskega razmerja

3. člen

V Občini Ljutomer (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije

fizični ali pravni osebi.

Lastninska pravica

4. člen

(1) Lastništvo vseh s strani koncesionarja vgrajenih, naprav in stvari ostaja do polnega poplačila

vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja pri koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe

preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo

koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na

vgrajenih napravah izločitveno pravico v stečaju.

(3) Lastništvo ostalih naprav javne razsvetljave in drugih objektov javne sluţbe kot objektov

gospodarske javne infrastrukture ostane pri koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja

koncesionar, kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno.

Območje izvajanja javne sluţbe in uporaba javnih dobrin

5. člen

(1) Javna sluţba se izvaja na celotnem območju občine Ljutomer.


2. marec 2016

48

(2) Uporabniki storitev javne sluţbe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih

dobrin, ki jih zagotavlja javna sluţba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi

pogoji. Uporabnik ima pravico in dolţnost opozoriti koncesionarja na kvaliteto opravljenih storitev

javne sluţbe ter na napake na napravah, objektih in omreţju in oblikovati predloge ter pobude za njeno

boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolţan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in

odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

II. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŢB IN UPORABO

JAVNIH DOBRIN

Koncesionarjev pravni monopol

6. člen

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:

- izključno oziroma posebno pravico opravljati javno sluţbo iz 1. člena tega odloka,

- izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem pooblastilu občine

vodenja investicij v tehničnem smislu in vzdrţevanja občinske infrastrukture javne razsvetljave

ter upravljanja s to infrastrukturo,

- dolţnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno

opravljanje gospodarske javne sluţbe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost

opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in

izključni izvajalec javne sluţbe na celotnem območju občine.

(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta, sklene z drugim

usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja

posamezne storitve javne sluţbe na območju občine.

(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne sluţbe izdajati dovoljenja in druge akte,

ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno

pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij ter smernic in mnenj.

Razmerje do podizvajalcev

7. člen

(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne sluţbe preko pogodbe s

podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v

svojem imenu in za svoj račun.

(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.

Uporaba javnih dobrin

8. člen

Storitve javne sluţbe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji

III. DRUGE DOLOČBE

Nadzor nad izvajanjem javne sluţbe

9. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ oziroma sluţba občinske

uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne sluţbe, zlasti pa zakonitost in

strokovnost izvajanja.

(2) Občina Ljutomer lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno

sluţbo, zavod oziroma drugo institucijo.

(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz

koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloţi izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo

ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Organ nadzora

10. člen


2. marec 2016

49

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za

vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali drţavni organi, ki imajo takšno pristojnost po

samem zakonu.

Finančni nadzor

11. člen

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja finančna sluţba koncedenta oziroma ima

koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na

opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora

uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,

pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske

izkaze …), v kataster javne sluţbe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi

zahtevane podatke in pojasnila.

(3) Vzroki za nenapovedani nadzor morajo biti koncedentu posredovani v pisni obliki z navedenimi

razlogi nenapovedanega nadzora.

(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred

izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih

oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaţe s pooblastilom

koncedenta.

(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta

oziroma koncedentov pooblaščenec.

IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA

Pravice in dolţnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov

12. člen

(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolţnosti

koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

(2) Pravice in dolţnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno sluţbo, ki je

predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih sluţb.

Dolţnosti koncesionarja

13. člen

(1) Dolţnosti koncesionarja so predvsem:

- izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko

pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter

kvalitetno opravljanje javne sluţbe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;

- upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne

sluţbe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s spoštovanjem naslednjih

standardov oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili):

SIST EN 13 201 Cestna razsvetljava,

Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava,

CIE Pub. 115:2 Lighting of Roads for motor and Pedestrian Traffic,

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţevanja okolja (Uradni list RS, št.

81/07, 109/07, 62/10,46/13),

veljavno slovensko zakonodajo,

smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE,

smernicami Slovenskega društva za razsvetljavo SDR,

veljavnimi slovenskimi in evropskimi standardi in

dobro inţenirsko prakso;

- zagotavljati deţurno sluţbo 24 ur na dan vse dni v letu;

- kot dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrţevati objekte, naprave in druga

sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;

- vzdrţevati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja

koncesije, ohranja njihova vrednost;


2. marec 2016

50

- voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne sluţbe v skladu s potrjenim

letnim programom;

- omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne sluţbe;

- po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture iz prvega

odstavka 4. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali koncesijsko pogodbo drugače

določeno;

- zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest;

- pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam ravnati

skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;

- skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne sluţbe;

- oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;

- obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;

- pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;

- voditi evidence in katastre v zvezi z javno sluţbo, usklajene z občinskimi evidencami;

- aţurno in strokovno voditi poslovne knjige;

- voditi kontrolno knjigo, ki vsebuje vse podatke, ki jih določajo predpisi ter podatke o vseh

izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne sluţbe;

- pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne sluţbe, letna

poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;

- poročati koncedentu o izvajanju koncesije;

- v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrţevalna in druga dela;

- obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.

(2) Posamezne storitve je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju

standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in

koncesijsko pogodbo.

(3) Koncesionar je dolţan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo

kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleţ po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v

razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb

bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka,

razdre koncesijsko pogodbo.

Interventno izvajanje javne sluţbe

14. člen

(1) Koncesionar je dolţan zagotavljati interventno izvajanje javne sluţbe ter zagotoviti odpravo

pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po obvestilu

uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje

predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogroţajo javno

varnost.

(2) Koncesionar je dolţan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2

delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku 7 dni od ugotovitve

oziroma od obvestila uporabnikov.

Odgovornost koncesionarja

15. člen

(1) Za izvajanje javne sluţbe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot

izvajalec javne sluţbe.

(2) Koncesionar kot izvajalec javne sluţbe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri

opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne sluţbe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni

(pod)izvajalci Občini Ljutomer, uporabnikom ali tretjim osebam.

(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolţan iz naslova splošne civilne

odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno

pogodbo za škodo z najniţjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s razpisom za podelitev

koncesije – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim

opravljanjem javne sluţbe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne sluţbe


2. marec 2016

51

povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora

imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Ljutomer.

(4) Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe

električne energije.

Dolţnosti koncedenta

16. člen

Dolţnosti koncedenta so zlasti:

- da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne

sluţbe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,

- da zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 18. členom tega odloka,

- da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne sluţbe,

- da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo

trajanja koncesije izvajali storitve javne sluţbe na področju občine,

- da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritoţbah

uporabnikov.

Pristojnosti ţupana, in pristojne občinske sluţbe

17. člen

(1) Ţupan ima v zvezi z javno sluţbo naslednje pristojnosti:

- odloča o pritoţbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj v

skladu z veljavno zakonodajo,

- odloča o pritoţbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do

koncesionarja in uporabnikov v skladu z veljavno zakonodajo,

- druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(2) Ţupan lahko pristojnosti iz tega člena prenese na pristojne občinske sluţbe. Če ni drugače

določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno

sluţbo, ki je predmet tega odloka.

Financiranje

18. člen

(1) Javna sluţba se financira iz:

- proračuna občine in

- drugih virov.

(2) Plačila koncedenta koncesionarju se opravljajo po naslednjem odstavku tega člena, in sicer ne

glede na prihranek (ali celo izgubo), ki jo bo koncesionar pri izvedbi predmeta tega koncesijskega akta

dosegel, se opravljajo po formuli (brez DDV):

Plačilo koncedenta = ((referenčna poraba (v kWh) el. energije) + poraba na novoinstalirani moči,

pridobljeni v času trajanja pogodbe (v kWh) – dejanska poraba v tekočem letu)) x cena el. energije v

tekočem letu pogodbe (EUR/kWh)

(3) Osnova za plačila vseh ostalih storitev navedenih v koncesijskem odloku in ostalih naročil s

strani občine je cenik koncesionarja, ki je priloga pogodbi in del razpisne dokumentacije ter se lahko

usklajuje na predlog koncesionarja ali koncedenta.

Način plačila koncesionarja

19. člen

(1) Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev, ki se določi v koncesijski pogodbi na

podlagi javnega razpisa in prejete ponudbe koncesionarja.

(2) Koncesionar koncedentu plačuje koncesijsko dajatev v višini, ki jo ponudi na javnem razpisu, na

podlagi katerega je pridobil koncesijo.

Pravice uporabnikov

20. člen

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:


2. marec 2016

52

- do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev koncesionarja,

- pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,

- uporabljati storitve javne sluţbe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z

drugimi predpisi.

(2) Uporabnik storitev javne sluţbe se lahko v zvezi z izvajanjem javne sluţbe pritoţi koncesionarju

in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne sluţbe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

Dolţnosti uporabnikov

21. člen

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolţnost:

- upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne sluţbe,

- pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne sluţbe,

- prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne sluţbe oziroma sporočiti koncesionarju

vsako spremembo.

(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne sluţbe,

ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav,

ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne sluţbe, je koncesionar o tem dolţan obvestiti pristojno

inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.

(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da

zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne sluţbe.

V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

Status koncesionarja

22. člen

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več

oseb, ki morajo prijavi predloţiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več

osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-

organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.

(2) Vsaka oseba lahko vloţi le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali

njena povezana druţba udeleţena le pri eni (skupni) prijavi.

Dokazovanje izpolnjevanja pogojev

23. člen

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje

pogoje potrebne za udeleţbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje

javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s

koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek …), ob tem

pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predloţiti listine:

- da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,

- da je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje s tem, da je imel v zadnjih 6 mesecih vse

obveznosti poravnane (t.j. v zadnjih 6 mesecih mora pravna oseba imeti neporavnane

obveznosti 0 dni),

- da ţe izvaja vsaj eno dejavnost javne razsvetljave v občini, ki je primerljiva z Občino Ljutomer

in obsega najmanj 800 svetilk,

- prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo

koncesijske pogodbe,

- prijavitelj mora predloţiti dokazilo o izvedbi vsaj enega referenčnega projekta s področja

zagotavljanja prihrankov energije na področju javne razsvetljave ali gradnje razsvetljave z

vgrajenimi elementi inteligentne varčne javne razsvetljave v ustrezni višini v zadnjih treh letih

pred objavo razpisa,

- da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeleţbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom,

ki ureja postopek oddaje javnih naročil.

(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih

določajo drugi predpisi.


2. marec 2016

53

VI. JAVNI RAZPIS

Oblika in postopek javnega razpisa

24. člen

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim

razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme ţupan.

(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje:

1. navedbo in sedeţ koncedenta,

2. podatke o objavi koncesijskega akta,

3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,

4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,

5. postopek izbire koncesionarja,

6. merila za izbor koncesionarja,

7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne sluţbe,

8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter

drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predloţitev skupne vloge …),

9. način zavarovanja resnosti prijave,

10. kraj, čas in pogoje za dvig razpisne dokumentacije,

11. kraj in rok za predloţitev prijav, pogoje za njihovo predloţitev,

12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,

13. rok za izbiro koncesionarja,

14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,

15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,

16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

(3) Ţupan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge

podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.

(4) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati

popolno prijavo.

(5) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu

Republike Slovenije.

Razpisni pogoji

25. člen

Ţupan s sklepom o začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje in način dokazovanja

izpolnjevanja pogojev iz 23. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...).

Merila za izbor koncesionarja

26. člen

(1) Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor

koncesionarja, ki bodo omogočila ekonomsko najugodnejšega kandidata.

(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji

opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).

VII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA

SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Uspešnost javnega razpisa

27. člen

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.

(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.

(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.

(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila

izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

Izbira koncesionarja

28. člen


2. marec 2016

54

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali

dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor

koncesionarja.

(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi

strokovna komisija, ki jo imenuje ţupan z odločbo. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva

člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z

delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.

Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom

uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju in kako drugače interesno

povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v

zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza ţe prenehala, ali ţiveti

z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in

člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za

kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.

Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo oziroma

s podpisom sklepa o imenovanju v komisijo. Če izvedo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj

predlagati svojo izločitev. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne

komisije.

(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne

pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave

izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj

ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim

merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloţeno mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek

izbire koncesionarja.

(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo,

najkasneje v roku 60 dni od dneva odpiranja ponudb.

(5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.

(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 14 dni od njene dokončnosti ne pride

do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

Sklenitev koncesijske pogodbe

29. člen

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolţnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske

pogodbe.

(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 22.

oziroma 23. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.

(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v

podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 7 dni od prejema. Koncesijska

pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene ţupan.

Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo

30. člen

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi

pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe

31. člen

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe

(rok koncesije).

(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank. Koncesionar

mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar

ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.


2. marec 2016

55

(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

Pristojni organ za izvajanje koncesije

32. člen

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je organ občinske

uprave, pristojen za to gospodarsko javno sluţbo.

VIII. PRENOS KONCESIJE

Oblika akta o prenosu

33. člen

Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar

sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Načini prenehanja koncesijskega razmerja

34. člen

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2. s prenehanjem koncesionarja,

3. z odvzemom koncesije,

4. z odkupom koncesije.

Prenehanje koncesijske pogodbe

35. člen

Koncesijska pogodba preneha:

1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,

3. z odstopom od koncesijske pogodbe,

4. s sporazumno razvezo.

Potek roka koncesije

36. člen

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Razdrtje koncesijske pogodbe

37. člen

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

- če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,

- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske

pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni

mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

- če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in

neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

- če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih

storitev ali tretjim osebam,

- če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne

koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske

pogodbe koncedent ustavi (umik toţbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka

prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali

potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja

koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka,

na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so

izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena


2. marec 2016

56

kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega

odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz

koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno

prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolţan koncesionarju v enem letu zagotoviti

povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj.

Odstop od koncesijske pogodbe

38. člen

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

- če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

- če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,

- iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neaţurno, nevestno opravljanje koncesijske sluţbe).

(2) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

Sporazumna razveza

39. člen

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razveţeta koncesijsko

pogodbo.

(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi

bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno

ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali

nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave.

Prenehanje koncesionarja

40. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni

pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa

koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoţenja,

preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske

pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

Odvzem koncesije

41. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju

koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

- če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne sluţbe v za to, s koncesijsko pogodbo,

določenem roku,

- če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna sluţba ali kot koncesionirana

javna sluţba.

(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če

kršitev resno ogrozi izvrševanje javne sluţbe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije

izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje

utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolţan koncesionarju povrniti

tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Odkup koncesije

42. člen


2. marec 2016

57

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno sluţbo moţno bolj učinkovito opravljati na drug

način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki

mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne

sluţbe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne

sme trajati več kot tri mesece.

X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE

Višja sila

43. člen

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive

okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti

tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne

nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne sluţbe ni moţno na celotnem

območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih moţnosti opravljati koncesionirano javno sluţbo tudi ob

nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se

morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne sluţbe v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo

stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne sluţbe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko ţupan poleg koncesionarja

aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, sluţbe in druge operativne sestave za zaščito,

reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad

izvajanjem ukrepov.

Spremenjene okoliščine

44. člen

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno oteţujejo izpolnjevanje

obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe

nepravično pogodbena tveganja prevaliti preteţno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar

pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje

koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno

obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim

okoliščinam je koncesionar dolţan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV

Uporaba prava

45. člen

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev

gospodarskih javnih sluţb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

XII. PREKRŠKI

Prekrški koncesionarja

46. člen

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:

– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude (drugi odstavek 5. člena),

– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne sluţbe,

– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 7. členom tega odloka,

– krši pravice in obveznosti iz tega odloka,

– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 14. členu tega odloka,

– ne uporablja veljavnih tarif,

– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način,

– ne predloţi letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi.


2. marec 2016

58

(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba koncesionarja, ki stori dejanje iz

prejšnjega odstavka.

Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne sluţbe

47. člen

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po

določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne sluţbe..

(2) Tudi odgovorna oseba osebe iz prvega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 400 EUR.

(3) Z globo 500 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni

koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne

sluţbe na območju Občine Ljutomer

XIII. PREHODNE IN KONČEN DOLOČBE

Pričetek veljavnosti odloka

48. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer in začne veljati osmi dan po objavi.

Številka : 354/2015-10-

Datum :

Mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŢUPANJA

Obrazloţitev:

Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne sluţbe javne razsvetljave v Občini

Ljutomer je koncesijski akt, na podlagi katerega bo občina Ljutomer pristopila k izbiri koncesionarja.

Odlok je razdeljen na 13 poglavij ter vsebuje 46 členov.

Prvo poglavje zajema splošne določbe, kjer je opredeljen predmet koncesijskega akta, definicije,

enotnost koncesijskega razmerja, lastninska pravica, ter območje izvajanja koncesije.

V drugem poglavje so opredeljeni pogoji za izvajanje koncesionirane javne sluţbe in uporaba javnih

dobrin. Poglavje zajema koncesionarjev pravni monopol, razmerje do podizvajalcev ter uporabo javnih

dobrin.

V poglavju Druge določbe so opredeljeni nadzor nad izvajanjem javne sluţbe, organ nadzora ter

finančni nadzor.

Poglavje Razmerje koncesionarja do uporabnika in koncedenta določa pravice in dolţnosti

koncesionarja, koncedenta in uporabnikov, interventno izvajanje javne sluţbe, pristojnost ţupana in

pristojne občinske sluţbe, financiranje javne sluţbe ter koncesijsko dajatev.

V petem poglavju Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar je opredeljen status koncesionarja in

dokazovanje izpolnjevanja pogojev.

V poglavju Javni razpis je določena oblika in postopek javnega razpisa, razpisni pogoji in merila za

izbor koncesionarja.

V sedmem poglavju Organ, ki opravi izbor koncesionarja, organ pristojen za sklenitev koncesijske

pogodbe in trajanje koncesijskega razmerja določa uspešnost javnega razpisa, način izbire

koncesionarja, sklenitev koncesijske pogodbe, razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko

pogodbo, trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe ter pristojni organ za izvajanje koncesije.

V poglavju Prenos koncesije je določeno, na kakšen način se koncesija prenese.

V poglavju Prenehanje koncesijskega razmerja so določeni načini prenehanja koncesijskega razmerja

ter določila za posamezen načina prenehanja.


2. marec 2016

59

V desetem poglavju Višja sila in spremenjene okoliščine je definirano, kaj je višja sila in kaj so

spremenjene okoliščine.

Poglavje Uporaba prava in reševanje sporov določa katero pravo se uporablja v razmerju med

koncedentom in koncesionarjem.

V zadnjem poglavju Prehodne in končne določbe pa je naveden pričetek veljavnosti predmetnega

odloka.

V skladu s 24. členom poslovnika Občinskega sveta občine Ljutomer (Uradno glasilo občine

Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalka k tej točki Andreja Torič.

Pripravila:

Andreja TORIČ, višja svetovalka mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŢUPANJA


2. marec 2016

60


PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2016

Spoštovani,

Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2016 - predlog, je samostojno gradivo in je v

prilogi.


2. marec 2016

61


NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŢENJEM OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2016

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,

76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 11. čl. Zakona o stvarnem premoţenju

drţave in samoupravnih lokalnih skupnosti - ZSPSLS (Ur.l. RS št. 86/10, 75/2012, 47/2013 – ZDU-

1G, 50/2014, 90/2014 – ZDU-1I, 14/2015 - ZUUJFO) ter 6. in 7. člena Uredbe o stvarnem premoţenju

drţave in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS št. 34/11, 42/2012, 24/2013 in 10/2014), je

Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, dne 2.3.2016 sprejel

SKLEP ŠT. _____:

Načrt ravnanja z nepremičnim premoţenjem Občine Ljutomer

za leto 2016

I.


Vse nepremičnine, predvidene za nakup, se nahajajo na območju Občine Ljutomer.

Zap. št. 1

- Vrsta nepremičnine: zemljišča za cesto

- parcelna številka: 1420/13, 1420/30, 1420/27, 1420/12, 1427/14, 1427/15, 2817/4, 2817/5,

1420/28, 1420/29, 1427/12, 1427/10, 1420/21

- katastrska občina in šifra k. o.: 259 Ljutomer

- Okvirna velikost: skupaj 2.468 m2

- Predvidena vrednost: 9,00 EUR/m2

- Ekonomska utemeljenost: Nakup navedenih parcel je potreben zaradi izgradnje kroţnega

kriţišča K2 (pri OMV v Ljutomeru). Cena zemljišča znaša 9,00 EUR/m2. Del

kupnine je bil ţe plačan ob podpisu predpogodb.

Zap. št. 2

- Okvirna lokacija: Slamnjak


- katastrska občina in šifra k. o.: 268 Slamnjak

- Okvirna velikost: 48 m2 in 13 m2


- Predvidena vrednost: 3,50 EUR/m2 oz. skupaj 213,40 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Gre za rob lokalne ceste LC 223051 Pogradje – Ilovci

Zap. št. 3

- Okvirna lokacija: Cven

- parcelna številka: 1097/2, 1117/2, del parc. 1114, 1113 in 1127/1

- katastrska občina in šifra k. o.: 241 Cven




- Ekonomska utemeljenost: gre za prenos dela poti – asfaltirane ceste, ki pelje proti podjetju

Makoter d.o.o. v lastništvo Občine Ljutomer. Del zemljišč je ţe bil prenesen na Občino Ljutomer, z

ostalimi lastniki pa se še dogovarjamo.




2. marec 2016

62

Zap. št. 4

- Okvirna lokacija: Ljutomer – Puchova poslovna cona

- parcelna številka: 989/1 in 989/3 (do 1/5)


- Okvirna velikost: 385,6 m



- Ekonomska utemeljenost: Navedena stavbna zemljišča leţijo v Puchovi poslovni coni v

Ljutomeru in so v lasti fizičnih oseb. Vrednost zemljišč znaša 7,00 EUR za m2 zemljišča.

Zap. št. 5

- Okvirna lokacija: Radomerje

- parcelna številka: 108/5 (del)

- katastrska občina in šifra k. o.: 264 Radomerje

- Okvirna velikost: okrog 85 m2

- Vrsta nepremičnine: zemljišče - cesta


- Ekonomska utemeljenost: Navedeno zemljišče v naravi predstavlja del javne poti in je v

lasti fizičnih oseb. Potrebno ga je odkupiti, predhodno pa izvesti parcelacijo zemljišča.

Zap. št. 6

- Okvirna lokacija: Radomerščak

- parcelna številka: 170/2 (ID 4271985)



- Vrsta nepremičnine: cesta


- Ekonomska utemeljenost: Zemljišče v naravi predstavlja asfaltirano občinsko cesto ob hiši v

Radomerščaku 8, ki pa je v lasti fizičnih oseb (Lah). Zakon o cestah določa, da so občinske ceste v

lasti občine, zato je potrebno urediti lastništvo in nepremičnino kupiti oz. zamenjati s parc. št. 638/12

in 638/15 k. o. Radomerje.

Zap. št. 7

- Okvirna lokacija: Rinčetova Graba

- parc. št.: 16/2

- katastrska občina in šifra k. o.: Rinčetova Graba


- vrsta nepremičnine: pot

- predvidena vrednost: 3,26 EUR/m2 oz. 143,44 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče, po kateri poteka nova cesta v Stročji vasi in je v lasti

fizičnih oseb (Krajnc Bah). Lastnica zemljišča je ţe prejela izplačano odškodnino, sedaj pa je

potrebno dokončno odkupiti zemljišča in plačati razliko v kvadraturi in kupnini.

Zap. št. 8

- Okvirna lokacija: Cezanjevci

- parc. št.: 199/5 in 199/6



- vrsta nepremičnine: cesta, kapelica

- predvidena vrednost: 210,00 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Gre za nakup zemljišča, po kateri poteka cesta in na katerem stoji

kapelica v kriţišču v Cezanjevcih. Lastnik je fizična oseba.

Zap. št. 9


2. marec 2016

63

- Okvirna lokacija: Kamenščak


- katastrska občina in šifra k. o.: 260 Kamenščak


- Vrsta nepremičnine: cesta


- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišča po katerih poteka občinska cesta, je pa v lasti fizičnih

oseb. Izvedena je bila odmera in se izvede odkup oz. zamenjava z zemljišči Občine Ljutomer.

Zap. št. 10

- Okvirna lokacija: Precetinci


- katastrska občina in šifra k. o.: 248 Precetinci



- Predvidena vrednost: 3,00 EUR/m2 oz. 999,00 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče po kateri poteka cesta in je v lasti fizičnih oseb.

Lastnika sta podala vlogo za odkup s strani Občine Ljutomer.

Zap. št. 11

- Okvirna lokacija: Krištanci


- katastrska občina in šifra k. o.: 238 Krištanci


- Vrsta nepremičnine: dvorišče, sadovnjak

- Predvidena vrednost: 3,30 EUR/m2 oz. 1.494,90 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče po kateri poteka cesta št. 724611 in je v lasti fizičnih

oseb. Lastnik je podal vlogo za odkup s strani Občine Ljutomer.

Zap. št. 12

- Okvirna lokacija: Pristava

- parcelna številka: del 464, del 460/1 in del 460/2

- katastrska občina in šifra k. o.: 273 Pristava

- Okvirna velikost: 560 m2, 308 in 328 m

2

- Vrsta nepremičnine: zemljišče po katerem poteka cesta


- Ekonomska utemeljenost: gre za zemljišča, ki jih občina potrebuje za ureditev zemljiškoknjiţnega

stanja javne poti JP 723016.

Zap. št. 13

- Okvirna lokacija: Ljutomer

- parcelna številka: 324/18, 324/20


- Okvirna velikost: cca 603 m2

- Vrsta nepremičnine: zemljišče po katerem poteka cesta

- Predvidena vrednost: 603 EUR

- Ekonomska utemeljenost: gre za zemljišča, ki jih občina potrebuje za ureditev lastništva ceste do

Čistilne naprave Ljutomer.

Zap. št. 14

- Okvirna lokacija: Desnjak


- katastrska občina in šifra k. o.: 262 Desnjak



2. marec 2016

64

- Vrsta nepremičnine: stavba št. 148 - kapelica


- Ekonomska utemeljenost: Gre za vaško kapelico, ki je opredeljena kot kulturna dediščina. Lastnik

jo je ponudil v brezplačni prenos, ţeli le povrnitev stroškov, ki jih je imel s postopki ureditve

lastništva – dedovanje.

Zap. št. 15

- Okvirna lokacija: Slamnjak




- Vrsta nepremičnine: zemljišče – cesta


- Ekonomska utemeljenost: Zemljišče je v lasti fizične osebe, po njem pa poteka občinska cesta.

Zap. št. 16


- Lokacija: Občina Ljutomer




in 129 m2


- Ekonomska utemeljenost: Zemljišče je v lasti fizične osebe in ga občina potrebuje za ureditev

kolesarske poti.

Zap. št. 17







- Ekonomska utemeljenost: Zemljišče je v lasti fizične osebe, po njem pa poteka cesta. Predlaga se

zamenjava s parc. št. 635/9 k. o. Radomerje.

Zap. št. 18

- Okvirna lokacija: Mota


- katastrska občina in šifra k. o.: 240 Mota


- Vrsta nepremičnine: avtobusno postajališče


- Ekonomska utemeljenost: Zemljišče je v lasti fizične osebe, na njem pa je avtobusno postajališče na

Moti. Lastnica je podala vlogo, da se ZK stanje uredi.

Zap. št. 19

- Okvirna lokacija: Godemarci


- katastrska občina in šifra k. o.: 255 Godemarci


- Vrsta nepremičnine: travnik – cesta

- Predvidena vrednost: 0,00 EUR razen stroški prenosa

- Ekonomska utemeljenost: Parcela v naravi predstavlja javno pot JP 723601


2. marec 2016

65

Zap. št. 20

- Okvirna lokacija: Babinci


- katastrska občina in šifra k. o.: 242 Babinci

- Okvirna velikost: 187 in 304 m2


- Predvidena vrednost: cca 1.500,00 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Parceli v naravi predstavljata javno pot JP 725121

Zap. št. 21

- Okvirna lokacija: Mekotnjak


- katastrska občina in šifra k. o.: 263 Mekotnjak




- Ekonomska utemeljenost: Parceli v naravi predstavljata lokalno cesto 223271.

Zap. št. 22








Zap. št. 23

- Okvirna lokacija: Sp. Kamenščak







Zap. št. 24


- parcelna številka: 69/35, 69/37, 69/40, 69/43 in 69/45




- Predvidena vrednost: cca 300,00 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Parceli v naravi predstavljata javno pot JP 723301; izvede se zamenjava s

parcelami v lasti Občine Ljutomer št. 638/8, 639/2 in 639/4 k. o. Radomerje.

Zap. št. 25

- Okvirna lokacija: Vidanovci

- parcelna številka: del 765/80 in del 764/0

- katastrska občina in šifra k. o.: 257 Branoslavci



- Predvidena vrednost: cca 350,00 EUR


2. marec 2016

66

- Ekonomska utemeljenost: po delu parcel v naravi poteka javna pot JP 723501; Potrebna bo

predhodna odmera.

Zap. št. 26

- Okvirna lokacija: Moravci

- parcelna številka: del 905/6, del 905/5 in del 905/3




- Predvidena vrednost: cca 900,00 EUR izvede se menjava s parc. št. 1871

- Ekonomska utemeljenost: po delu parcel v naravi poteka javna pot JP 723674; Potrebna bo

predhodna odmera.

Zap. št. 27

- Okvirna lokacija: Mota


- katastrska občina in šifra k. o.: 240 Mota




- Ekonomska utemeljenost: po parceli v naravi poteka javna pot JP 724711.

Zap. št. 28








projekta Sistem C

Zap. št. 29








projekta Sistem C

Zap. št. 30

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Ljutomer, Občina Ljutomer




- Vrsta nepremičnine: zemljišče - cesta (Ulica 9. maja)


- utemeljenost: po zemljišču poteka mestna cesta Ulica 9. maja

Zap. št. 31

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Drakovci, Občina Ljutomer



2. marec 2016

67

- katastrska občina in šifra k. o.: 253 Drakovci

- Okvirna velikost: 195 m2 in 59 m

2



- Utemeljenost: pri izgradnji vodovoda se je izvedla odmera, saj po navedenih zemljiščih poteka

občinska cesta.

Zap. št. 32:

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Sp. Kamenščak, Občina Ljutomer






- Utemeljenost: Po navedenem zemljišču poteka občinska cesta, ki je ţe bila odmerjena.

II.


Zap. št. 1

- Nepremičnina leţi v Občini Ljutomer

- Parc. št.: 638/12, 638/14, 638/15 in 638/10



- Posplošena trţna vrednost: parc. št. 638/12 - 89 EUR; 638/14 - 49 EUR; 638/15 – 10 EUR,

638/10 – 63 EUR

- Orientacijska vrednost: 1.000,00 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Navedena zemljišča več ne sluţijo svojemu namenu (cesta) nekateri

lastniki sosednjih jih ţe koristijo in so jih tudi pripravljeni odkupiti (Lah, Fajhtinger).

Zap. št. 2


- Parc. št.: 1622, 1623, 1624, 1625



- Posplošena trţna vrednost: parc. št. 1622 – 447 EUR, parc. št. 1623 – 3112 EUR, parc. št. 1624 –

131 EUR, parc. št. 1625 – 3131 EUR;


- Ekonomska utemeljenost: Gre za prodajo zemljišč v nadaljevanju poslovne cone pri

objektu bivšega MTT-ja v Ljutomeru. Navedena zemljišča se trenutno koristijo kot

kmetijske površine.

Zap. št. 3


- Parc. št.: 1420/4



- Posplošena trţna vrednost: 1911 EUR

- Orientacijska vrednost: 13,00 EUR/m2 oz. 18.200,00 UER

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče ob novi cesti v t.im. Babinski coni v Ljutomeru

(za M Tehniko). Zemljišča občina ne potrebuje in bi ga bilo smiselno prodati.


2. marec 2016

68

Zap. št. 4


- Parc. št.: 521/3 dvorišče 214 m2, stanovanjska stavba 114 m2, gospodarsko poslopje 55

m2 – do ½ (zemljišče s stavbama št. 356 in 358)



- Posplošena trţna vrednost: 21.823 EUR za celotno nepremičnino

- Orientacijska vrednost: 11.000,00 EUR za ½

Ekonomska utemeljenost: Nepremičnina je bila izročena Občini Ljutomer na podlagi 128. člena

Zakona o dedovanju, saj je Občina Ljutomer plačevala domsko varstvo za pokojno Rajh Alojzijo.

Občina Ljutomer bo nepremičnino prodala, saj jih ne potrebuje za opravljanje svojih nalog.

Zap. št. 5


- parc. št. 664/2 gospodarsko poslopje 35 m2, stanovanjska stavba 168 m2 in dvorišče 674 m2

(zemljišče s stavbami št. 357, 358 in 360)

- in parc. št. 658/0 njiva 3205 m2 k. o. 253 Drakovci do 1/3

- Okvirna velikost: 4.082 m2

- Posplošena trţna vrednost: - za zemljišče s stavbo 21.603, 00 EUR

- za kmetijsko zemljišče 1.885,00 EUR



Zakona o dedovanju, saj je Občina Ljutomer plačevala domsko varstvo za pokojno Antonijo Horvat.

Občina Ljutomer bo nepremičnine prodala, saj jih ne potrebuje za opravljanje svojih nalog.

Zap. št. 6


- Parc. št.: 2721/3





- Ekonomska utemeljenost: Navedeno zemljišče ţe koristi lastnik sosednjih nepremičnin.

Občina Ljutomer zemljišča za svoje potrebe ne potrebuje.

Zap. št. 7


- Parc. št.: 628

- katastrska občina in šifra k. o.: 238 Krištanci




- Ekonomska utemeljenost: Navedeno zemljišče se uporablja v kmetijske namene.

Občina Ljutomer zemljišča za svoje potrebe ne potrebuje.

Zap. št. 8


- Parc. št.: 2699/2, 2708/4 in 2705/6


- Okvirna velikost: 113 m2, 82 m

2 in 145 m

2; skupaj 340 m2

- Posplošena trţna vrednost: 154 EUR, 112 EUR in 198 EUR, skupaj 464 EUR


- Ekonomska utemeljenost: Navedeno zemljišče ţe koristi lastnik sosednje stanovanjske hiše

na Jurčičevi ulici 2 v Ljutomeru.


2. marec 2016

69

Zap. št. 9


- Parc. št.: 2711/2





- Ekonomska utemeljenost: Navedeno zemljišče ţe koristi lastnik sosednje stanovanjske hiše

na Jurčičevi ulici 19 v Ljutomeru.

Zap. št. 10


- Zemljišča: parc. št. 957/2 v velikosti 1455 m2, parc. št. 906 v izmeri 5288 m

2, parc. št. 1354/2 v

izmeri 193 m2, parc. št. 905/1 v izmeri 2445 m

2, parc. št. 903/2 v izmeri 29 m

2, parc. št. 903/3 v

izmeri 62 m2, parc. št. 1342 v izmeri 374 m

2, parc. št. 960 v izmeri 6100 m

2, parc. št. 905/2 v



2, parc. št. 972/1 v



2, parc. 966/2 v


2, parc. št. 974 v izmeri 3997 m

2, parc. št. 989/1 v



2, parc. št. 1338/7 v

velikosti 2198 m2, parc. št. 907/2 v izmeri 181 m


2, parc. št. 957/3

v izmeri 390 m2, parc. št. 904/3 v izmeri 817 m


2, parc. št. 959/5

v velikosti 4110 m2, parc. št. 959/6 v velikosti 27154 m

2.

- katastrska občina in šifra k.o.: 259 Ljutomer

- Okvirna velikost: površina navedenih zemljišč je okrog 102.284 m2

- Posplošena trţna vrednost:

- parc. št. 957/2 – 1.224,41 EUR

- parc. št. 906 – 3.109,34

- parc. št. 1354/2 – 37,68

- parc. št. 905/1 – 2000,70

- parc. št. 903/2 – 39,59

- parc. št. 903/3 – 12,15

- parc. št. 1342 – 109,96 (javno dobro)

- parc. št. 960 – 5.380,20

- parc. št. 905/2 – 2.326,13

- parc. št. 905/3 – 53,03

- parc. št. 967/2 – 671,20

- parc. št. 972/1 – 8.264,27

- parc. št. 972/2 – 23,72

- parc. št. 966/1 – 8.494,40

- parc. 966/2 – 4330,93

- parc. št. 966/4 – 39,06

- parc. št. 974 -3154,47

- parc. št. 989/1 – 15.667,20

- parc. št. 989/3 – 1,57

- parc. št. 991/2 – 27,34

- parc. št. 1338/7 – 720,89

- parc. št. 907/2 – 159,64

- parc. št. 907/1 – 5.058,27

- parc. št. 957/3 – 76,44

- parc. št. 904/3 – 687,33

- parc. št. 980/1 – 7.517,78

- parc. št. 959/5 -

- parc. št. 959/6 -


2. marec 2016

70

- Okvirna vrednost vseh zemljišč: 705.759,00 EUR (izvede se cenitev zemljišč)

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišča v t.im. Puchovi poslovni coni v Ljutomeru, ki so

namenjena izgradnji poslovnih objektov. Pred prodajo je potrebno zemljišča ustrezno

razparcelirati.

Zap. št. 11


- Okvirna lokacija: Branoslavci





- Predvidena vrednost: 856 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Navedeno zemljišče koristi neposredni sosed in na njej cesta več fizično

ne poteka.

Zap. št. 12


- parc. št.: 297/2 v velikosti 901 m2, 297/3 v velikosti 600 m

2 in 298/4 v velikosti 4827 m

2;

- katastrska občina in šifra k. o.: 272 Stročja vas


- Posplošena trţna vrednost: parc. št. 297/2 – 770 EUR; parc. št. 297/3 – 513 EUR; 298/4 –

3.802,00 EUR

-- Ekonomska utemeljenost: Gre za nepremičnine na lokaciji stare OŠ v Stročji vasi. Na

navedenem območju je primerno urediti novo stanovanjsko sosesko. Nepremičnine se prodajo v

kompletu.

Zap. št. 13:


- Zemljišče parc. št. 298/5 s stavbo 143 in stavbo št. 162

- Katastrska občina in šifra k. o.: 272 Stročja vas

- Naslov: Stročja vas 24


- Posplošena trţna vrednost: stavbno zemljišče 6.724,00; del stavbe 143-1 v višini 22.157,67; del

stavbe 143 – 2 v višini 28.377,24; del stavbe 143 – 3 v višini 237.353,80 in del stavbe 162-1 v

višini 307,20; skupaj 294.919,00 EUR

- Orientacijska vrednost: se določi na podlagi cenitve: skupaj z zemljišči 294.938,00 EUR

Zap. št. 14


- parc. št.: parc. št. 691/6 v izmeri 923 m2, 691/7 v izmeri 932 m2, 691/8 v izmeri 1216 m2, 691/9 v

izmeri 1095 m2, 691/10 v izmeri 844 m2 in 691/11 v izmeri 840 m2, parc. št. 691/17 v izmeri

198 m2, del parc. št. 691/18 v izmeri 11176 m2, parc. št. 691/19 v izmeri 912 m2, parc. št. 691/20

v izmeri 813 m2, parc. št. 691/21 v izmeri 984 m2, parc. št. 691/23 v izmeri 1462 m2;


- Okvirna velikost za prodajo: 10.500 m2

- Posplošena trţna vrednost: parc. št. 691/6 - 814 EUR, parc. št. 691/7 – 822 EUR, parc. št. 691/8 –

953 EUR, parc. št. 691/9 – 858 EUR , parc. št. 691/10 – 744 EUR, parc. št. 691/11 – 741 EUR,

parc. št. 691/17 – 175 EUR, parc. št. 691/18 – 9.857 EUR, parc. št. 691/19 – 804 EUR, parc. št.

691/20 – 717 EUR, parc. št. 691/21 – 868 EUR in parc. št. 691/23 – 1289 EUR;

- Orientacijska vrednost: cca 23 EUR/m2 oz. cca 241.500,00 EUR

Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišča na t. i. Juršovki, ki smo jih pridobili od Sklada

kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Za zemljišča je bila opravljena parcelacija in bodo prodana na javni


2. marec 2016

71

draţbi za stanovanjsko gradnjo v skladu z Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za

stanovanjsko naselje v delu območja EUP LJ 32.

Zap. št. 15


- parc. št.: 2851/2 k. o. Ljutomer v izmeri 8 m2

- del parc. št. 2752/4 k. o. Ljutomer v izmeri 576 m2


- Posplošena trţna vrednost: 11 EUR in 9.754 EUR

- Orientacijska vrednost: 12 EUR/m2 oz. 9754 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Občina zemljišč za svoje potrebe ne potrebuje, vlogo za odkup je

podal lastnik sosednjega zemljišča.

Zap. št. 16


- Del parc. št.: 2751/11 k. o. Ljutomer v izmeri 1099 m2

- parc. št. 2851/21 k. o. Ljutomer v izmeri 55 m2


- Posplošena trţna vrednost: 1265 EUR in 75 EUR

- Orientacijska vrednost: 12 EUR/m2 oz. 6000 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Občina zemljišč za svoje potrebe ne potrebuje, vlogo za odkup je

podal lastnik sosednjega zemljišča.

Zap. št. 17


- parc. št.: 1712/2 in 1711/2


- Okvirna velikost: 389 m2 in 89 m2

- Posplošena trţna vrednost: 531 EUR in 121 EUR; skupaj 652,00 EUR

- Orientacijska vrednost: brezplačno

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče ob Gasilskem domu v Ljutomeru, ki sluţi izvajanju

gasilske dejavnosti. PGD Ljutomer je podalo vlogo, da bi se navedeno zemljišče preneslo v njihovo

last, saj predstavlja funkcionalno zemljišče k gasilskemu domu.

Stvarnega premoţenja drţave in samoupravnih lokalnih skupnosti ni dovoljeno odtujiti neodplačno,

razen, če je to dovoljeno z zakonom. V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, je odsvojitev

premoţenja, zemljišča lahko brezplačna le, če se nameni oz. podari za humanitarno dejavnost.

Gasilska društva opravljajo humanitarno dejavnost, kar določa Zakon o gasilstvu.

Zap. št. 18


- parc. št.: 1225/0, 1226/0, 1227/0



2 in 162 m

2

- Posplošena trţna vrednost: 18.730 EUR, 4.105,00 EUR in 48,00 EUR

- Metoda razpolaganja: neposredna pogodba

Ekonomska utemeljenost: Predviden brezplačni prenos za učni center za potrebe gasilstva

Zap. št. 19


- parc. št.: del zemljišča 696/0




- Orientacijska vrednost: 16 EUR/m2 oz. 16.000,00 EUR (po cenitvi)


2. marec 2016

72

Ekonomska utemeljenost: Vlogo za nakup dela zemljišča je podal lastnik sosednjega zemljišča

(Lovrec), ki bi si ţelel zaokroţiti oz. povečati svoje zemljišče. Prav tako je vlogo podala ena izmed

dosedanjih najemnic Zovko). Predhodno bo potrebno opraviti odmero in zadeve uskladiti v skladu z

Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v delu območja EUP

LJ 32.

Zap. št. 20


- parc. št.: 2718/16




- Orientacijska vrednost: 12 EUR/m2 oz. 3.708,00 EUR

Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče ob Aškerčevi ulici, ki nima samostojnega dostopa. Ker

lastnik sosednjega zemljišča uporablja tudi ta del zemljišča in bi si s tem zaokroţil svoje zemljišče, bo

občina Ljutomer ponudila v odkup.

Zap. št. 21


- parc. št.: 2270/1 in 2273/1



- Posplošena trţna vrednost: 491,00


- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče ob stanovanjski stavbi Mestni breg, katerega lastnik

sosednjega zemljišča ţe uporablja in bi si s tem zaokroţil svoje zemljišče, bo občina Ljutomer

ponudila v odkup.

Zap. št. 22


- parc. št.: 2515/6, 2513/5, 2508/2, 2508/3 in 2508/4



167 m2, 81 m

2, 23 m

2 in 15 m

2

- Posplošena trţna vrednost: 209 EUR, 228 EUR, 111 EUR, 31 EUR in 20 EUR; skupaj 599 EUR


- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišča ob Vrtni ulici. Ker se zemljišče ne uporablja, bo

občina Ljutomer ponudila v odkup.

Zap. št. 23:


- parc. št.: 2520





- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče ob Ormoški ulici, ki se uporablja za vrtove. Ker

lastnika sosednjega zemljišča uporabljajo zemljišče ţe vrsto let, bo občina Ljutomer ponudila v odkup.

Zap. št. 24 :

- parc. št.: 23






2. marec 2016

73

- Posplošena trţna oz. orientacijska vrednost: 6 EUR/m2 oz. 2.448,00 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče ob stanovanjski stavbi, ki ga uporablja lastnik

stanovanjske stavbe ţe vrsto let, bo občina Ljutomer ponudila v odkup.

Zap. št. 25:


- parc. št.: 84, 85, 89/1, 90/1 in 90/2



- Posplošena trţna vrednost: 84- 402,00 EUR; 85 – 4.210 EUR; 89/1 – 509,00 EUR; 90/1 – 670,00

EUR; 90/2 -553,00 EUR; skupaj 6.344,00 EUR


Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišča v Cezanjevcih, ki jih bo občina prodala za

stanovanjsko gradnjo.

Zap. št. 26


- Parc. št.: 317/1 travnik v izmeri 1900 m2, 11/3 gozd v izmeri 1514 m

2, k. o. 249 Kuršinci


- Posplošena trţna vrednost: 317/1-1.490,00 EUR, 11/3 – 778,00 EUR skupaj 2.268,00 EUR



Zakona o dedovanju, saj je Občina Ljutomer plačevala domsko varstvo za pokojno Marijo

Mlinarič. Občina Ljutomer bo nepremičnine prodala, saj jih ne potrebuje za opravljanje svojih

nalog.

Zap. št. 27


- Zemljišče parc. št.: 286/4 s stavbo št. 98 v velikosti 50 m2 do 2/10


- Naslov: Gresovščak 2 a


- Orientacijska vrednost: 8.860,00 EUR za deleţ Občine Ljutomer

- Ekonomska utemeljenost: Nepremičnina je bila izročena Občini Ljutomer na podlagi 128.

člena Zakona o dedovanju, saj je Občina Ljutomer plačevala domsko varstvo za pokojno

Agato Mihorić. Občina Ljutomer bo nepremičnine prodala, saj jih ne potrebuje za

opravljanje svojih nalog.

Zap. št. 28


- parc. št. 277/4 njiva v velikosti 1605 m2 do 1/10, parc. št. 282/3 pašnik v velikosti 741 m

2 do 1/10,

parc. št. 285/1 travnik v velikosti 1501 m2 do 1/10 in parc. št. 290/3 njiva v velikosti 2204 m

2 do 1/10

, vse v k. o. 265 Gresovščak

- Okvirna velikost: 6051 m2 (deleţ občine je 605,1 m2)

- Posplošena trţna vrednost: 277/4-1.258,00 EUR; 282/3 – 581,00 EUR; 285/1 - 883 EUR in 290/3

– 1.296,00 EUR, skupaj 10.516,80 za celotno nepremičnino

- Orientacijska vrednost: 1.000,00 EUR za deleţ Občine Ljutomer



Agato Mihorić. Občina Ljutomer bo nepremičnine prodala, saj jih ne potrebuje za


Zap. št. 29

- Nepremičnina leţi v Občini Sveti Tomaţ


2. marec 2016

74

- Parc. št.: 437/1 gozd v izmeri 18721 m2 k. o. 289 Pršetinci do ½


- Posplošena trţna vrednost: 8.382,00 EUR za celo nepremičnino

- Orientacijska vrednost: 5.000,00 EUR za deleţ do ½



Amalijo Bogša. Občina Ljutomer bo nepremičnine prodala, saj jih ne potrebuje za


Zap. št. 30:


- parc. št.: 560/4 v izmeri 15 m2 in 664/6 v velikosti 1062 m2




- Orientacijska vrednost: 1.800,00

- Metoda razpolaganja: neposredna pogodba

Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišča, ki jih koristijo lastniki sosednjih zemljišč, zato se

predlaga prodaja oz. menjava zemljišč v . k.o. Kamenščak.

Zap. št. 31:


- parc. št.: 693/7



- Posplošena trţna vrednost: 1.466,00

- Orientacijska vrednost: 25.435,00 (po cenitvi)

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče v nadaljevanju t. i. Jurševke, ki ga Občina

Ljutomer za svoje potrebe ne potrebuje in ga je smiselno prodati.

Zap. št. 32:


- parc. št.: 2155/1




- Orientacijska vrednost: 12 EUR/m2 oz. 348,00 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče – stopnišče k hiši na Vrazovi ulici. Lastnih hiše je

zaprosil za ureditev zemljiško knjiţnega stanja, saj je parcela v bistvu dostop v njegovo hišo.

Zap. št. 33:


- parc. št.: 2738/18



- Posplošena trţna vrednost: ni določena

- Orientacijska vrednost: 12 EUR/m2 oz. 276,00 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Gre za zemljišče na t. i. Juršovki, kjer je vlogo za ureditev ZK stanja

podal lastnik sosednjega zemljišča. Pri geodetski odmeri se je namreč ugotovilo, da z ograjo posega na

del občinskega zemljišča. Zemljišče se je odmerilo in se mu bo prodalo.

Zap. št. 34:


- Parc. št.: 2707/3


2. marec 2016

75




- Orientacijska vrednost: 220,00 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Zemljišča občina ne rabi za svoje potrebe, zato ga je smiselno prodati

lastniku sosednjega zemljišča. Zemljišče nima samostojnega dostopa.

Zap. št. 35:


- Parc. št.: del 2718/18



- Posplošena trţna vrednost: 772,00 EUR za celotno nepremičnino


- Ekonomska utemeljenost: Celotnega zemljišča občina ne rabi za svoje potrebe, zato ga je smiselno

prodati lastniku sosednjega zemljišča.

Zap. št. 36:


- Parc. št.: 2770/9, 2770/8, 2770/6



2, 60 m

2, 29 m

2

- Posplošena trţna vrednost: 52 EUR, 11 EUR, 53 EUR in 26 EUR


Ekonomska utemeljenost: Zemljišče predstavlja uvoz na parcelo in breţino nasipa ob stanovanjski

stavbi na parc. št. 2771/4 k. o. Ljutomer, del zemljišča pa je njiva. Nepremičnine ni bilo moţno

uporabiti za kolesarsko pot, ki poteka neposredno ob tej parceli.

Zap. št. 37:


- Parc. št. 370/0 v izmeri 11042 m2, 702/0 v izmeri 6506 m

2, 707/0 v izmeri 827 m

2, 700/2 v izmeri

6657 m2, 900/1 v izmeri 2097 m

2, 705/2 v izmeri 747 m

2, 708/0 v izmeri 633 m

2, 687/0 v izmer

191m2, 703/2 v izmeri 3634 m

2, 705/1 v izmeri 5400 m

2, 701/0 v izmeri 11330 m

2, 900/2 v izmeri

662 m2 in 901/0 v izmeri 4583 m

2, vse do ½

- Katastrska občina in šifra k. o.: 255 Godemarci


- posplošena trţna vrednost:

- orientacijska oz. ocenjena vrednost: 18.000 EUR

Ekonomska utemeljenost: Po sklepu o dedovanju je Občina Ljutomer postala do ½ solastnica

nepremičnin po pokojni varovanki doma starejših. Občina nepremičnin ne potrebuje za svoje potrebe,

zato je smiselno, da se prodajo.

Zap. št. 38:


- zemljišče parc. št. 703/3 s stavbami št. 368 v velikosti 95 m2, 369 v velikosti 152 m

2 in 370 v

velikosti 304 m2, do ½


- Okvirna velikost: v 898 m2

- Naslov: Godemarci št. 9

- posplošena trţna vrednost: 11.455 EUR

- orientacijska oz. ocenjena vrednost za 1/2: 7.000,00 EUR





2. marec 2016

76

Zap. št. 39:


- zemljišče parc. št. 703/1 s stavbami št. 364 v velikosti 82 m2 in 366 v velikosti 52 m

2, do ½



- Naslov: Godemarci št. 9

- posplošena trţna vrednost: 17.992 EUR

- orientacijska oz. ocenjena vrednost za 1/2: 10.000,00 EUR




Zap. št. 40:


- Parc. št.: del 391/0



- Posplošena trţna vrednost: /


- Ekonomska utemeljenost: Celotnega zemljišča občina ne rabi za svoje potrebe, zato ga je smiselno

prodati lastniku sosednjega zemljišča, ki je za nakup podal vlogo.

Zap. št. 41:


- Parc. št.: 1081/9



- Posplošena trţna vrednost: 2.592 EUR


- Ekonomska utemeljenost: Zemljišče je v neposredni bliţini druţbe Krka in spada med površine za

industrijo. Izraţen je bil interes za nakup parcele.

Zap. št. 42:


- Parc. št.: 635/9




- Orientacijska vrednost: cca 300 EUR

Ekonomska utemeljenost: Po zemljišču je nekoč potekala cesta, ki pa je sedaj zamaknjena na parc. št.

144/2, ki pa je v privatni lasti.

Zap. št. 43:


- Parc. št.: 638/8, 639/2 in 639/4


- Okvirna velikost: 252, 98 in 40 m2



- Ekonomska utemeljenost: Po zemljišču je nekoč potekala cesta, ki pa je sedaj zamaknjena na parcele,

ki so v privatni lasti, zato je smiselna zamenjava zemljišč. Lastnik zemljišč, po katerih dejansko

poteka cesta, je podal vlogo za zamenjavo zemljišč.


2. marec 2016

77

Zap. št. 44:


- Parc. št.: 1871/0





- Ekonomska utemeljenost: Po zemljišču je nekoč potekala cesta, ki pa je sedaj zamaknjena na parcele,

ki so v privatni lasti, zato je smiselna zamenjava zemljišč. Uporabnik zemljišča je podal vlogo za

zamenjavo zemljišč z njegovimi zemljišči, po katerih dejansko poteka cesta.

Zap. št. 45:



238/2, 234/2, 235/1





Utemeljitev: Nepremičnine so bile Občini Ljutomer izročene v postopku dedovanja, saj je Občina

Ljutomer priglasila omejitev dedovanja zaradi plačila domskega varstva.

Zap. št. 46:


- Parc. št.: 236/1, 231/0, 236/2,


- vrsta nepremičnine: stavbna zemljišča s stavbami na naslovu Bodislavci 33 in 34

- na parc. št. 236/1 leţita stavbi s številko 107 in 108, na parc. št. 236/2 leţi stavba s št. 109 in na

parc. št. 231 stavba s številko 110





Zap. št. 47:


- Parc. št.: 1435/1


- vrsta nepremičnine: stavbno zemljišče s stavbo oz. delom stavbe št. 1707 na Babinski cesti v

Ljutomeru




Zap. št. 48:


- Katastrska občina in šifra k. o.: 266 Plešivica

- Parc. št. 292/1 in 292/2

- Kvadratura zemljišč: 99 m2 in 62 m

2, skupaj 161 m

2

- Posplošena trţna vrednost: 84,65 EUR in 53,01 EUR


Zap. št. 49:



2. marec 2016

78

- Katastrska občina in šifra k. o.: 273 Pristava

- Parc. št.: del 463/24

- Kvadratura zemljišč: cca 250 m2



Zap. št. 50:


- Katastrska občina in šifra k. o.: 239 Krapje

- Parc. št.: 200/0, 212/44, 580/12 in 576/8

- Kvadratura zemljišč: 2510 m2, 1109 m

2, 1208 m

2, 1036 m

2

- Posplošena trţna vrednost: 1.475 EUR, 623 EUR, 1.077 EUR in 977 EUR, skupaj 4.152 EUR




Zap. št. 51


- Katastrska občina in šifra k. o.: 261 Stara Cesta

- Zemljišče parc. št.: 251/1 s stavbama št. 173 in 174

- Kvadratura zemljišča na katerih leţita stavbi: 2358 m2,

- Naslov: Stara Cesta 53 a

- Posplošena trţna vrednost: 16.266 EUR




Zap. št. 52:


- Katastrska občina in šifra k. o.: 261 Stara Cesta

- Parc. št. 252/2 in 252/1

- Kvadratura zemljišč: 439 m2 in 2080 m

2





Zap. št. 53:


- Katastrska občina in šifra k. o.: 266 Plešivica

- Parc. št. 7/0

- Kvadratura zemljišč: 201 m2


- Orientacijska vrednost: 800 EUR

Utemeljitev: Nepremičnina leţi med dvema stanovanjskima hišama. Je na zelo strmem predelu in

praktično ni primerna za nobeno gradnjo oz. drug poseg. Občina Ljutomer za svoje potrebe ne

potrebuje.

III.

NAČRT PRIDOBIVANJA PREMIČNEGA PREMOŢENJA

Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Načrt pridobivanja premičnega premoţenja, v katerega se

vključi:


2. marec 2016

79

Zap. št. 1

- Vrsta premičnega premoţenja: nakup opreme za ogrevanje

- Količina: 1 (v Upravni zgradbi)

- Planirana sredstva: 60.000,00 EUR od tega cca 25.000,00 EUR iz drţavnega proračuna

Zap. št. 2

- Vrsta premičnega premoţenja: nakup serverja

- Količina: 1 (v Občinski upravi Občine Ljutomer )

- Planirana sredstva: 22.000,00 EUR

IV.

Občina Ljutomer lahko skladno z zakonom, ki ureja stvarno premoţenje drţave in samoupravnih

lokalnih skupnosti, izjemoma izvede postopek pridobivanja stvarnega premoţenja za potrebe

delovanja upravljavcev oz. postopek razpolaganja s stvarnim premoţenjem, čeprav tako ravnanje ni

predvideno v veljavnem načrtu ravnanja s stvarnim premoţenjem, v višini največ 10 % skupne

vrednosti načrta ravnanja z nepremičnim premoţenjem.

Številka: 478-10/2016-10-

Datum:

mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

ŢUPANJA

Vročiti:

- Ana Ţnidarič, višja svetovalka

- Arhiv, tu


januarja 2016

80

OBRAZLOŢITEV:

Pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoţenjem drţave ter načela in postopke

pridobivanje, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoţenjem drţave in občin, urejata in predpisujeta

Zakon o stvarnem premoţenju drţave in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS (Ur.l. RS št. 86/10,

75/2012, 47/2013-ZDU-1G, 50/14 in 14/2015 - ZUUJFO) in Uredba o stvarnem premoţenju drţave in

samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) – v nadaljevanju: Uredba.

V skladu s 11. čl. Zakona o stvarnem premoţenju drţave in samoupravnih lokalnih skupnosti in 13. čl.

Uredbe je potrebno potrditi Načrt ravnanja s stvarnim premoţenjem Občine Ljutomer za posamezno leto in

je dokument, ki ga predloţi ţupanja Občinskemu svetu pri predlogu Odloka o proračunu občine.

Vsebina Načrta ravnanja s stvarnim premoţenjem:

1. Načrt ravnanja z nepremičnim premoţenjem vsebuje:

- načrt pridobivanja nepremičnega premoţenja

- načrt razpolaganja z nepremičnim premoţenjem

2. Načrt ravnanja s premičnim premoţenjem vsebuje:

- načrt pridobivanja premičnega premoţenja v posamični vrednosti nad 10.000 EUR

- načrt razpolaganja s premičnim premoţenjem v posamični vrednosti nad 10.000 EUR

Občinski svet Občine Ljutomer prosimo, da predlog Načrta ravnanja z nepremičnim premoţenjem Občine

Ljutomer za leto 2016 obravnava in sprejme. Predlagamo tudi sprejetje Načrta ravnanja s premičnim

premoţenjem – načrt pridobivanja, saj se v letu 2016 predvideva nakup premičnega premoţenja v posamični

vrednosti nad 10.000,00 EUR.

V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št.

2/2010) bo poročevalka pri tej točki Ana Ţnidarič.

Ana Ţnidarič mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Višja svetovalka ŢUPANJA


januarja 2016

81


ODLOK O UREJANJU IN ODDAJI URBANIH VRTOV NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER V

ZAKUP - 1. OBRAVNAVA

OBČINSKI SVET

OBČINE LJUTOMER

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,

76/08, 79/09 in 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno

glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11 in 2/13) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, dne 2.3.

2016 sprejel

SKLEP št.

1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o urejanju in oddaji urbanih vrtov na območju

Občine Ljutomer v zakup v prvem branju.

2. Odlok se posreduje v 15 dnevno javno razpravo.

Številka: 354/2016-10-

Datum:

Občinski svet Občine Ljutomer


ŢUPANJA

V vednost:

- Krajevna skupnost Ljutomer

- Jerneji Rajner, višji svetovalki

- arhiv dokumentarnega gradiva, tu



januarja 2016

82

I. UVOD

- NASLOV ODLOKA

Odlok o urejanju in oddaji urbanih vrtov na območju Občine Ljutomer v zakup.

- OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA

Pobude za ureditev območja, ki bi tistim občanom, ki za to ni nimajo lastnih primernih površin, omogočala

ukvarjanje z vrtnarjenjem za lastne potrebe, so številne in trajajo ţe vrsto let. Ker so na območju mesta

Ljutomer zemljišča, ki so primerna za začasno ureditev vrtov (oziroma vrtovi ţe so) in je potrebno pri

njihovi uporabi zagotoviti jasnost ter preglednost, je smiselno in potrebno vzpostaviti temeljna pravila in jih

določiti z odlokom.

Na predlog odloka v prvem branju bo v času 15 dnevne javne razgrnitve moţno podati pripombe in

predloge.

- CILJI IN NAČELA ODLOKA

Temeljni namen priprave odloka je izdelati jasna in pregledna pravila in tako omogočiti občanom

enakopravno uporabo urbanih vrtov, kot tudi enakopravnost kandidatov pri potegovanju za pridobitev

pravice uporabe vrtov in določitev pravil, ki jih bodo morali uporabniki pri vrtnarjenju spoštovati in

upoštevati. Cilj sprejema odloka je tudi odprava nereda in stihijskega ravnanja pri dosedanjih uporabnikih

vrtov.

- FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE

S sprejetjem predmetnega odloka bodo za Občino Ljutomer nastale nove materialne obveznosti, saj bo

občina morala kriti stroške ureditve območij urbanih vrtov in njihovega upravljanja. Prihodki od zakupa

vrtov stroškov zagotovo ne bodo mogli v celoti pokriti. Stroške bo občina v proračunu zagotavljala na

postavki urejanje občinskih zemljišč.

- PRAVNE PODLAGE

Pravno podlago odloku dajejo Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno

besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) , Zakon o stvarnem premoţenju drţave

in samoupravnih lokalnih skupnosti - ZSPSLS (Ur.l. RS št. 86/10, 75/2012, 47/2013 – ZDU-1G, 50/2014,

90/2014 – ZDU-1I, 14/2015 - ZUUJFO) ter Uredba o stvarnem premoţenju drţave in samoupravnih lokalnih

skupnosti (Ur.l. RS št. 34/11, 42/2012, 24/2013 in 10/2014)



januarja 2016

83

II. BESEDILO ODLOKA

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,

76/08, 79/09 in 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno

glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11 in 2/13) je Občinski svet Občine Ljutomer na . redni seji, dne .

sprejel predlog Odloka o urejanju in oddaji urbanih vrtov na območju občine Ljutomer v zakup v prvem

branju.


1. člen

S tem odlokom se določijo pogoji za urejanje in oddajo zemljišč v lasti občine Ljutomer (v nadaljevanju:

občina) v zakup za namene urbanega vrtnarjenja ter rabo in vzdrţevanje urbanih vrtov.

2. člen

Urbani vrt po tem odloku je zemljišče, primerno za pridelavo vrtnin in sadja ter gojenja okrasnih rastlin za

lastne potrebe.

3. člen

Zemljišča, ki jih občina oddaja v zakup za urbane vrtove na podlagi tega odloka, so nezazidana stavbna

zemljišča na območju mesta, na katerih so s prostorskimi akti občine začasno dovoljeni urbani vrtovi.

4. člen

Naloge v zvezi z oddajo urbanih vrtov v skladu z določili tega odloka opravlja oddelek pristojen za urejanje

prostora (v nadaljevanju: pristojni organ).

II. UREJANJE URBANIH VRTOV

5. člen

Območja in velikost urbanih vrtov, vrsta, velikost, zmogljivost in oblikovanje objektov za shranjevanje

orodja in druge opreme za vrtnarjenje, zbiralnikov oziroma posod za zbiranje vode in kompostnikov, ki jih je

dopustno postaviti na zemljiščih, namenjenih za urbano vrtnarjenje, ter drugi prostorsko izvedbeni pogoji se

opredelijo v prostorskih aktih in v Pravilniku za urejanje in oddajo urbanih vrtov v zakup (v nadaljevanju:

pravilnik), ki ga sprejme občinski svet.

6. člen

Vsako območje urbanih vrtov mora biti pred oddajo vrtov v zakup primerno urejeno in opremljeno. Naloge v

zvezi z ureditvijo in opremo območja urbanih vrtov opravlja pristojni organ.

III. ODDAJA URBANIH VRTOV

7. člen

Občina odda posamezne urbane vrtove v zakup v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim

premoţenjem, z zakupno pogodbo. Urbane vrtove občina oddaja v zakup za nedoločen čas. Zakupna



januarja 2016

84

pogodba se lahko prekine v primeru, če občina potrebuje zemljišče za druge namene. Zakupnik lahko sam

postavi tipski zaboj oziroma tipsko lopo na podlagi idejne zasnove, ki je sestavni del zakupne pogodbe.

8. člen

Zakupniki plačujejo zakupnino letno vnaprej, ostale stroške pa polletno za nazaj.

Zakupnik plačuje zakupnino letno vnaprej, obratovalne stroške in stroške rednega vzdrţevanja pa polletno v

višini sorazmerno določenega deleţa. Če zakupnik sklene zakupno pogodbo med letom, se mu zakupnina

sorazmerno zmanjša.

9. člen

Zakupna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha. Občina lahko odpove zakupno pogodbo in zahteva

odstranitev vrtnin in okrasnih rastlin ter objekta za shranjevanje orodja, ki ga je postavil zakupnik, oziroma

izpraznitev objekta za shranjevanje orodja, ne glede na pogodbene določbe o trajanju zakupa urbanega vrta:

če zakupnik kljub opominu pristojnega organa uporablja vrt oziroma objekt za shranjevanje orodja v

nasprotju z zakupno pogodbo ali njenim namenom, če zakupnik obdeluje zemljišče v nasprotju z zakupno

pogodbo, če zakupnik uporablja sredstva za varstvo in gnojenje rastlin v nasprotju z zakupno pogodbo, če je

zakupnik v zamudi s plačilom zakupnine oziroma s plačilom obratovalnih stroškov in stroškov rednega

vzdrţevanja in jih ne plača niti v roku 15 dni od prejema opomina pristojnega organa, če zakupnik odda

vrtiček v podzakup ali drugačno uporabo, če občina potrebuje zemljišče, na katerem je vrtiček, za druge

namene v skladu s prostorskimi akti občine.

10. člen

Zakupna pogodba za oddajo urbanega vrta v zakup v skladu z določili tega odloka določa zlasti:

– podatke o pogodbenih strankah,

– lokacijo, velikost in interno oznako urbanega vrta znotraj območja z navedbo parcelne številke zemljišča in

katastrske občine,

– pogoje za rabo in vzdrţevanje vrta,

– čas trajanja zakupa,

– višino zakupnine,

– vrsto in višino obratovalnih stroškov in stroškov rednega vzdrţevanja,

– odpoved pogodbe,

– skrbnika pogodbe,

– pristojnosti za razreševanje sporov ter

– druge pravice in obveznosti pogodbenih strank.

O izročitvi urbanega vrta v zakup se sestavi zapisnik.

IV. RABA IN VZDRŢEVANJE VRTIČKOV

11. člen

Na urbanih vrtovih lahko zakupniki pridelujejo vrtnine in sadje ter gojijo okrasne rastline izključno za lastne

potrebe.

12. člen

Zakupnik mora obdelovati urbani vrt kot dober gospodar in ves čas skrbeti za njegov urejen videz.

13. člen

Na urbanih vrtovih se smejo uporabljati le sredstva za varstvo in gnojenje rastlin, ki jih predpisi dovoljujejo

za ekološko pridelavo. Na urbanih vrtovih, ki so na vodovarstvenih območjih, je dovoljena pridelava vrtnin,


januarja 2016

85

sadja in gojenje okrasnih rastlin le na način, ki je z veljavnimi predpisi predpisan za ta območja. Zakupniki

so dolţni ob vsakem času dopustiti vzorčenje tal in rastlin zaradi nadzora uporabe sredstev za varstvo in

gnojenje rastlin.

14. člen

Za zalivanje urbanih vrtov se uporablja predvsem deţevnica, ki se zbira v enotno oblikovanih zbiralnikih

oziroma posodah za zbiranje vode.

15. člen

Rastlinske odpadke morajo zakupniki odlagati na posebej določenem prostoru za kompostiranje na območju

vrtov ali na posameznem vrtu v enotno oblikovanih kompostnikih. Druge odpadke je vsak zakupnik dolţan

odstraniti s svojega vrtka takoj po nastanku v zabojnik za odpadke. Na vrtovih se ne sme seţigati odpadkov

ali kuriti.

16. člen

Na urbanih vrtovih ni dovoljeno prosto gibanje ter reja in paša domačih ţivali.

V. NADZOR

17. člen

Nadzor nad ravnanji na delih območij urbanih vrtov, ki so namenjeni javni rabi (zelenice, poti, otroška

igrišča, parkirišča in drugo) opravlja Medobčinski Inšpektorat na podlagi odloka, ki ureja način opravljanja

gospodarske javne sluţbe urejanje in čiščenje javnih zelenih površin.

Nadzor nad ravnanji zakupnikov na vrtovih na podlagi zakupnih pogodb opravlja občina oziroma pristojni

organ preko skrbnikov zakupnih pogodb. Medobčinski Inšpektorat in pristojni organ morata enkrat letno

podati občinskemu svetu poročilo, v katerem vsak iz svoje pristojnosti ocenita stanje na območjih urbanih

vrtov in po potrebi predlagata ustrezne ukrepe za ureditev razmer.

18. člen

Medobčinski Inšpektorat in skrbniki zakupnih pogodb so dolţni o kršitvah drţavnih predpisov, ugotovljenih

pri izvajanju nadzora iz svoje pristojnosti, obvestiti pristojno drţavno inšpekcijo, da ukrepa.

VI. KONČNE DOLOČBE

19. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Št. 478-22/2016-

Ljutomer,

Obrazloţitev:

Pobude za ureditev območja, ki bi tistim občanom, ki za to ni nimajo lastnih primernih površin, omogočala

ukvarjanje z vrtnarjenjem za lastne potrebe, so številne in trajajo ţe vrsto let. Na občini se vse bolj

zavedamo, da dejavnost vrtnarjenja nima samo ekonomskega pomena, ampak tudi socialnega in

terapevtskega.


januarja 2016

86

Namen priprave odloka je izdelati jasna in pregledna pravila in tako omogočiti občanom enakopravno

uporabo urbanih vrtov, kot tudi enakopravnost kandidatov pri potegovanju za pridobitev pravice uporabe

vrtov in določitev pravil, ki jih bodo morali uporabniki pri vrtnarjenju spoštovati in upoštevati. Cilj sprejema

odloka je tudi odprava nereda in stihijskega ravnanja pri dosedanjih uporabnikih vrtov.

Predloga odloka je pripravljen za prvo branje in bo posredovan v 15 dnevno javno razpravo. V času javne

razprave bo moţno podati pripombe in predloge, katere bo obravnaval Odbor za varstvo okolja in urejanje

prostora po zaključeni javni razpravi. Pripravljalec odloka bo vse ustrezne in smiselne predloge vključil v

predlog odloka in ga pripravil za drugo branje in primeren sprejem na seji občinskega sveta.


2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Jerneja Rajner.

Pripravila:

Jerneja RAJNER, višja svetovalka mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŢUPANJA


januarja 2016

87


PRAVILNIK O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV

DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA TER ČLANOV DRUGIH ORGANOV OBČINE

LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in

2/2013) in 34. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,

76/08, 79/09 in 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji,

dne 2.3.2016 sprejel naslednji

S K L E P št. _____:

1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih

funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Ljutomer.


Številka: 032/2016-10

Datum:

Mag. Olga KARBA, univ. dipl. prav.

ŢUPANJA

Vročiti

- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

- Arhiv, tu



januarja 2016

88

1. UVOD

1.1. Opis razlogov za sprejem pravilnika

S pravilnikom se predlagajo uskladitve z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o uravnoteţenju

javnih financ (ZUJF). ZUJF je namreč določil, da znesek sejnin in drugih prejemkov, ki se izplača

posameznemu članu občinskega sveta, ne sme preseči 7,5 % plače ţupana. Prav tako se zniţujejo zneski

sejnin iz razloga, ker so se sejnine ves čas trajanja gospodarske krize zviševale za indeks rasti cen, medtem,

ko so se plače in drugi izdatki v javnem sektorju zniţevali.

Ker je pravilnik potrebno uskladiti z veljavno zakonodajo in glede na pisno opozorilo Sluţbe za lokalno

samoupravo, predlagamo, da se pravilnik sprejme. Pravilnik, ki ureja plača in druge prejemke funkcionarjev

in članov delovnih teles, lahko predlaga komisija za mandatna vprašanja, lahko pa tudi ţupan oz. ţupanja, saj

ima glede na svoj zakonski poloţaj splošno regulatorno iniciativo predlaganja splošnih aktov.

1.2. Cilji pravilnika

Cilj pravilnika je, da se občinski predpis uskladi z veljavnimi predpisi in da se stroški nekaterih sejnin

zniţajo.

Sejnine se glede na do sedaj veljavni pravilnik v predlogu določajo v % od plače ţupana, kot to določa

zakonodaja in ne več v nominalnih zneskih, tako da se vsi prejemki enakomerno usklajujejo.

2. FINANČNE POSLEDICE PRAVILNIKA

Sredstva za sejnine in druge prejemke po pravilniku, so zagotovljena v proračunu Občine Ljutomer.

3. BESEDILO PRAVILNIKA


januarja 2016

89

Na podlagi 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,

76/08, 79/09 in 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno

glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer, na 7. redni seji dne 2.3.2016 sprejel

P R A V I L N I K

o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega

sveta, članov svetov oţjih delov občine ter članov drugih organov Občine Ljutomer


1. člen

(splošna določba)

S tem pravilnikom se določajo osnove in merila za plače, sejnine in druge prejemke funkcionarjev Občine

Ljutomer (v nadaljevanju: občina), članov delovnih teles občinskega sveta, članov svetov oţjih delov občine,

članov drugih organov občine ter delovnih in projektnih skupin, ki jih imenujeta občinski svet in ţupan.

2. člen

(funkcionarji)

(1) Za opravljanje funkcije imajo funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma

plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno.

(2) Občinski funkcionarji so: ţupan, podţupan in člani občinskega sveta.

(3) Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

(4) Ţupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

(5) V soglasju z ţupanom se lahko tudi podţupan odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno.

(6) Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeleţbo na seji občinskega sveta

oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta.

(7) Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, članom svetov oţjih delov

občine, članom drugih organov občine ter članom delovnih in projektnih skupin za njihovo delo pripada plačilo za opravljeno delo, ki ga določa ta pravilnik.

3. člen

(ţupan)

(1) Ţupan Občine Ljutomer je v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju, uvrščen v 51. plačni razred.

(2) Ţupanu pripada dodatek za delovno dobo.

(3) Če ţupan opravlja funkcijo nepoklicno, znaša plačilo 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal

poklicno.

(4) Sklep o sklenitvi delovnega razmerja za čas mandata ter o plači ţupana, izda in podpiše predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Enako velja za nepoklicnega ţupana.



januarja 2016

90

4. člen

(podţupan)

(1) Podţupan, je v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju, uvrščen v plačne razrede v razponu od 36 do 43.

(2) Plačni razred podţupana določi s sklepom ţupan glede na pooblastila in obseg dela podţupana.

(3) Če podţupan opravlja funkcijo nepoklicno, znaša plačilo največ 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi

funkcijo opravljal poklicno. Pri plačilu za nepoklicno opravljanje funkcije se ne upošteva dodatek za delovno

dobo.

(4) Podţupanu kot članu občinskega sveta ali članu delovnega telesa ne pripada sejnina, ki pripada drugim članom občinskega sveta oziroma članom delovnih teles.

(5) Pri predčasnem prenehanju mandata ţupana lahko podţupanu določi plačni razred občinski svet.

II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČILA

5. člen

(osnova za obračun)

Osnova za obračunavanje plačila za opravljanje funkcije oziroma plačila za opravljeno delo članov

občinskega sveta, članov delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, članov svetov oţjih

delov občine, članov drugih organov občine, imenovanih s sklepom občinskega sveta ter delovnih in

projektnih skupin, ki jih imenuje ţupan, je plača ţupana, določena v prvem odstavku 3. člena tega pravilnika (v nadaljevanju: plača ţupana).

1. Občinski svet in delovna telesa

6. člen

(občinski svet)

(1) Letni znesek plačil za opravljanje funkcije članov občinskega sveta, vključno s plačili za opravljanje

funkcije za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme

presegati 7,5 % plače ţupana na letni ravni.

(2) Članu občinskega sveta se določi plačilo za opravljanje funkcije za posamezni mesec glede na delo, ki

ga je opravil, in sicer za:

– udeleţbo na redni seji občinskega sveta – 5,82 % plače ţupana,

– vodenje redne seje občinskega sveta (po pooblastilu ţupana ali zaradi nadomeščanja po zakonu) – 2,79 % plače ţupana,

– udeleţba na izredni seji občinskega sveta – 3,46 % plače ţupana,

– udeleţba na nadaljevanju redne seje občinskega sveta, kolikor traja do dveh ur – 2,79 % plače ţupana,

– udeleţba na nadaljevanju redne seje občinskega sveta, kolikor traja nad dve uri – 4,83 % plače ţupana,

– predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sveta – 2,08 % plače ţupana,

– udeleţbo na seji delovnega telesa, katerega član je – 1,55 % plače ţupana.


januarja 2016

91

(3) Če je član občinskega sveta bil na seji prisoten manj kot polovico časa seje, ni upravičen do plačila za opravljanje funkcije.

(4) Pravna podlaga za izplačilo sejnine za člane občinskega sveta je sklep o potrditvi mandata in

imenovanju v delovno telo. Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov

občinskega sveta, ki jo v občinski upravi vodi javni usluţbenec, zadolţen za organizacijsko tehnične naloge

za občinski svet in delovna telesa.

(5) Za svečane in dopisne seje občinskega sveta se plačilo za opravljanje funkcije ne izplačuje.

7. člen

(delovna telesa)

(1) Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v

komisiji ali odboru občinskega sveta določi plačilo v obliki sejnine, ki znaša 1,55 % plače ţupana.

2) Pravna podlaga za izplačilo sejnine je sklep o imenovanju v delovno telo.

2. Nadzorni odbor

8. člen

(nadzorni odbor)

(1) Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo pravico do plačila v obliki sejnin in kot plačilo za

izvedbo nadzora po programu ali sklepu nadzornega odbora. Letni znesek plačila za opravljanje funkcije

člana nadzornega odbora, vključno s plačili za izvedbo nadzora po programu ali sklepu nadzornega odbora,

ki se izplača posameznemu članu nadzornega odbora, ne sme presegati 7,5 % plače ţupana na letni ravni.

(2) Plačilo se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer:

– predsedniku kot sejnina za sklic, udeleţbo in vodenje seje nadzornega odbora – 3,84 % plače ţupana,

– članom kot sejnina za udeleţbo na seji nadzornega odbora, če je član prisoten več kot polovico časa

trajanja seje – 2,08 % plače ţupana,

– Za udeleţbo in poročanje predsednika ali od njega pooblaščenega člana nadzornega odbora na seji

občinskega sveta, ko se obravnavajo poročila nadzornega odbora ali zaključni račun občine – 3,84 %

plače ţupana,

– kot plačilo za izvedbo enega nadzora po programu dela ali sklepu nadzornega odbora po dokončnosti

poročila – 3,72 % plače ţupana.

(3) Plačilo predsednika in članov nadzornega odbora se izplačujejo za čas trajanja mandata na podlagi

sklepa o imenovanju, v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo v občinski upravi vodi javni usluţbenec,

zadolţen za organizacijsko tehnične naloge za občinski svet in delovna telesa.

3. Delovne komisije

9. člen

(člani komisij, odborov ter drugih strokovnih ter posvetovalnih teles)

(1) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na predsednika in člane komisij in odborov občinskega sveta,

se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin imenovanim v štab za civilno zaščito, svet za

preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter članom komisij in drugih delovnih teles, ki jih imenuje

občinski svet ter delovnih, strokovnih, projektnih in posvetovalnih teles, ki jih imenujeta občinski svet

ali ţupan.


januarja 2016

92

(2) Zaposlenim občinske uprave, ki so imenovani v strokovna in posvetovalna telesa, se sejnine ne izplačujejo.

4. Člani svetov krajevnih skupnosti

10. člen

(sveti krajevnih skupnosti)

Predsednik in člani sveta krajevne skupnosti imajo za delo v svetu krajevne skupnosti pravico do plačila v obliki sejnine oz. plačila za predstavljanje in zastopanje, v maksimalni višini 5 % plače ţupana letno in sicer:

- Predsedniku pripada sejnina za sejo sveta krajevne skupnosti – 1,25 % plače ţupana

- Članu pripada sejnina za sejo sveta krajevne skupnosti – 0,78 % plače ţupana

- Predsedniku za predstavljanje in zastopanje KS:

o 1,49 % plače ţupana v posamezni krajevni skupnosti do 1000 prebivalcev

o 1,57 % plače ţupana v posamezni krajevni skupnosti od 1001 do 2000 prebivalcev

o 1,92 % plače ţupana v krajevni skupnosti nad 2000 prebivalcev.

5. Volilni organi

11. člen

(nadomestilo za delo v volilnem organu)

Volilni organi imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih volitev in referendumov pravico do nadomestila v skladu z zakonom. Nadomestilo se izplača na podlagi odločbe o imenovanju.

III. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI

12. člen

(povračila stroškov)

Občinski funkcionarji, člani delovnih teles občinskega sveta, člani drugih organov Občine Ljutomer ter

predsednik in člani sveta KS, imajo pravico do povračila stroškov prevoza na sluţbeni poti, ki nastanejo pri

opravljanju funkcije ali v zvezi z njo, pravico do dnevnice za sluţbeno potovanje in pravico do povračila

stroškov prenočevanja, ki nastanejo na sluţbeni poti. Stroški se povrnejo v skladu s predpisi, ki veljajo za

zaposlene v javni upravi.

Nalog za sluţbeno potovanje izda ţupan. Kolikor gre za sluţbeno potovanje ţupana, izda nalog podţupan ali

direktor občinske uprave.

Občinski funkcionarji in člani drugih organov imajo pravico do povračila stroškov prevoza v zvezi z

udeleţbo na seji občinskega sveta in sejah delovnih teles ter drugih organov, in sicer v višini 8 % cene 95

oktanskega bencina za prevoţeni kilometer, v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja prevoz na delo za

javne usluţbence.

IV. NAČIN IZPLAČEVANJA

13. člen

(način izračuna plačila za opravljanje funkcije)

(1) Pravna podlaga za izplačila v skladu s tem pravilnikom, je sklep o imenovanju.


januarja 2016

93

(2) Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu oz. udeleţbah na sejah, ki jo vodi

usluţbenec občinske uprave, ki opravlja strokovna in administrativna dela za občinski svet, obračun pa

opravi usluţbenec občinske uprave, ki obračunava plače.

14. člen

(zagotavljanje sredstev)

(1) Sredstva za izplačevanje plač, sejnin, plačil in drugih prejemkov, ki jih imajo funkcionarji ter člani

drugih skupin, se zagotovijo iz sredstev proračuna.

(2) Sredstva za sejnine predsednika sveta in člane sveta krajevnih skupnosti se zagotovijo v proračunu Občine Ljutomer.

15. člen

(datum izplačila)

(1) Plača ţupana, ki opravlja funkcijo poklicno, se izplačuje mesečno za nazaj 5. dne v mesecu.

(2) Plačila za opravljanje funkcije (podţupan, člani občinskega sveta), sejnine, plačila in drugi prejemki se

izplačujejo mesečno za pretekli mesec, najkasneje do 20. dne v mesecu.

(3) Prejemki, določeni v 12. členu tega pravilnika, se izplačajo hkrati s plačami, sejninami in drugimi

prejemki.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

16. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah funkcionarjev Občine in nagradah članov

delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 3/2007 in 10/2009).

17. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Št. 007-14/2016

Datum:

Mag. Olga KARBA, univ. dipl. prav.

ŢUPANJA


januarja 2016

94

O B R A Z L O Ţ I T E V :

S predlaganim pravilnikom se usklajuje maksimalna dovoljena masa izplačil v posameznem koledarskem

letu z Zakonom o uravnoteţenju javnih financ, ki znaša 7,5 % plače ţupana, medtem, ko je v našem

pravilniku še vedno določen 15 % deleţ. Zneski sejnin so po predlogu določeni v % od plače ţupana in ne

več v nominalnih zneskih, saj tudi Zakon o lokalni samoupravi vse sejnine veţe na % od plače ţupana. S

spremembo plače ţupana, se tako posledično spremenijo tudi vsi ostali zneski. Trenutna vrednost plače

ţupana z 51 plačnim razredom, ki velja za našo občino, je 3.042,34 EUR.

Členi od 1. do 6. se vsebinsko ne spreminjajo glede na veljavni pravilnik in so povzeti po veljavni

zakonodaji. Plačo ţupana in podţupana določa zakonodaja in so v tem delu v pravilnik povzeti le plačilni

razredi, ki veljajo za našo občino ob upoštevanju števila prebivalcev.

Po predlogu se zneski sejnin za občinski svet in delovna telesa, glede na splošno stanje in niţanje na vseh

področjih javne porabe, zniţujejo za 10 %. Plače in drugi prejemki v javnem sektorju so se od leta 2010

zniţale, medtem ko so se sejnine vsakoletno usklajevale z indeksom rasti cen, tako, da so se le-te višale.

Sejnine in nadomestila za nadzorni odbor in krajevne skupnosti se ne spreminjajo, saj so ţe do sedaj bile

nizke. Sprememba je mogoče le v nekaj centih, glede na preračun v %.

Predlagamo, da Občinski svet Občine Ljutomer pravilnik obravnava in sprejme.

PREGLED VIŠINE SEJNIN

Z. št. Vrsta prejemka Višina prejemka

2015 2016 (+1,2 %) Predlog

1. Udeležba na redni seji OS 194,45 196,78 177,10

2. Udeležba na izredni seji OS 115,50 116,89 105,20

3. Nadaljevanje redne seje-do 2 uri 93,08 94,20 84,88

4. Nadaljevanje redne seje-nad 2 uri 161,43 163,37 146,95

5. Vodenje seje 93,08 94,20 84,88

6. Predsedovanje seji delovnega telesa

69,53 70,36 63,28

7. Udeležba na seji delovnega telesa 51,86 52,48 47,16

8. Predsednik NO - sejnina 115,50 116,89 116,89

9. Član NO - sejnina 62,46 63,21 63,21

10. Udeležba NO na seji OS 115,50 116,89 116,89

11. Izvedba nadzora 111,96 113,30 113,18

12. Sejnina (predsednik sveta KS) 37,72 38,17 38,03

13. Sejnina (član sveta KS) 23,58 23,86 23,73

NADOMESTILA PREDSEDNIKOM KS

14. KS CEZANJEVCI 44,80 45,34 45,33

15. KS CVEN 47,12 47,69 47,76

16. KS KRIŠTANCI ŠALINCI GRLAVA 44,80 45,34 45,33


januarja 2016

95

17. KS LJUTOMER 57,74 58,43 58,41

18. KS MALA NEDELJA 47,12 47,69 47,76

19. KS RADOSLAVCI 44,80 45,34 45,33

20. KS STARA CESTA 44,80 45,34 45,33

21. KS STROČJA VAS 47,12 47,69 47,76

22. KS ŽELEZNE DVERI 47,12 47,69 47,76

V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer, bo poročevalka pri tej točki Ana

Ţnidarič.

Pripravila: Predlagatelj:

Ana Ţnidarič mag. Olga KARBA, univ. dipl. prav.

ŢUPANJA


januarja 2016

96


PRAVILNIK O KADROVSKEM ŠTIPENDIRANJU IN NAGRADAH ŠTUDENTOM V OBČINI

LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Občinski svet Občine Ljutomer je na podlagi 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013) na 7. redni seji dne 2.3.2016 sprejel

SKLEP št. ___

5. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o kadrovskem štipendiranju in nagradah

študentom v občini Ljutomer.


Številka: 122/2016-10

Datum:


ŢUPANJA

Vročiti:

- Oddelku za finance in druţbene dejavnosti.


januarja 2016

97

I. UVOD

1. NASLOV PRAVILNIKA

PRAVILNIK O KADROVSKEM ŠTIPENDIRANJU IN NAGRADAH ŠTUDENTOM V OBČINI

LJUTOMER

2. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PRAVILNIKA

Podeljevanje kadrovskih štipendij, nagrad študentom in študijskih pomoči je Občina Ljutomer uredila s

pravilnikom, ki je bil sprejet leta 2007 in spremenjen ter dopolnjen v letu 2011. Z uveljavitvijo štipendijskih

shem, na katerih je bilo mogoče pridobiti do 50 % višine štipendije, se niso uporabljale določbe o določanju

višine štipendije po našem pravilniku. Določanje višine štipendije po našem pravilniku temelji v procentu od

zajamčene plače. Zajamčena plača pa se od leta 2013 več ne uporablja, zato ni mogoče več izračunati

štipendije.

Doslej se je v času oktober – november objavil javni razpis za dodelitev nagrad študentom za napredovanje v

višji letnik in za dokončanje študija. Ugotovilo se je, da bi bilo bolj smiselno, da se nagrada ob dokončanju

študija pridobi takoj, ko je študij zaključen oziroma še nekaj časa po tem, zato za pridobitev nagrade ob

dokončanju študija ni več predviden javni razpis enkrat letno.

Tudi študijske pomoči, do katerih so bili v skladu s pravilnikom upravičeni zaposleni v javnih zavodih, se ţe

nekaj let več niso dodeljevale, saj nihče ni izpolnjeval pogojev. Ta oblika pomoči študirajočim se v novem

pravilniku ne predvideva več.

3. CILJI IN NAČELA PRAVILNIKA

Pravilnik temelji na načelu, da se sredstva po naprej znanih kriterij dodeljujejo vsem vlagateljem, ki

izpolnjujejo pogoje po javnem razpisu ali na podlagi pravilnika.

4. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE

Pravilnik ima finančne posledice. Za posamično štipendijo se bodo obveznosti povečale, če ne bo objavljen

javni razpis za štipendijske sheme in bomo morali obema štipendistoma v celoti zagotavljati štipendijo iz

proračuna.

Višina nagrad študentom se ne spreminja, tako, da se ocenjuje, da bodo nagrade dodeljene v višini cca

17.000 €.

Tako štipendije kot nagrade študentom so vir za pokrivanje stroškov študija, nagrade za uspešen študij in

motivacija za redno opravljanje obveznosti.

5. PRAVNE PODLAGE

8. in 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013)

II. BESEDILO PRAVILNIKA


1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa postopek in kriterije za podeljevanje kadrovskih štipendij (v nadaljevanju: štipendija) in

nagrad študentom Občine Ljutomer.

Sredstva za štipendije in nagrade se zagotovijo v proračunu Občine Ljutomer. V primerih vključitve Občine

Ljutomer v enotno regijsko štipendijsko shemo ali drugi način sofinanciranja kadrovskih štipendij, se v

proračunu Občine Ljutomer zagotovi ustrezen deleţ sredstev.

2. člen

(Komisija za štipendiranje)

Vloge za štipendije, podane na podlagi javnega razpisa po tem pravilniku in vloge, pri katerih se smiselno

uporabljajo določila tega pravilnika, obravnava Komisija za štipendiranje (v nadaljevanju: komisija).


januarja 2016

98

3. člen

(imenovanje komisije)

Komisijo imenuje Občinski svet Občine Ljutomer.

4. člen

(pristojnosti komisije)

Komisija ima naslednje pristojnosti:

- na podlagi kadrovskih potreb javnih zavodov v občini Ljutomer za obdobje 5 let predlaga

(so)financiranje štipendij preko štipendijske sheme, drugega javnega razpisa ali predlaga samostojen

razpis kadrovskih štipendij Občine Ljutomer,

- opravi izbor štipendista na podlagi tega pravilnika,

- obravnava posamezne vloge štipendistov,

- o vseh zadevah, ki jih obravnava, poda komisija predlog občinski upravi ali ţupanu.

II. ŠTIPENDIJE

(postopek in kriteriji za podeljevanje štipendij, ki jih razpiše Občina Ljutomer)

5. člen

(osnovni pogoji za štipendista)

Štipendijo Občine Ljutomer lahko pridobi študent ali študentka (v nadaljevanju študent), ki je drţavljan

Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju občine Ljutomer, in se obveţe, da bo po končanem

študiju sklenil delovno razmerje v javnem zavodu v občini Ljutomer.

6. člen

(javni razpis)

Štipendije se podeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi Občina Ljutomer v Uradnem glasilu in na

spletni strani Občine Ljutomer za študij v Republiki Sloveniji ali za študij v tujini.

Število štipendij se razpiše glede na višino zagotovljenih sredstev in glede na vrsto izkazanih potreb v lokalni

skupnosti.

7. člen

(kriteriji za izbor)

Pri podeljevanju štipendij se upošteva skladnost zaključka študija in potrebe delodajalca po zaposlitvi

štipendista in študijski uspeh.

8. člen

(vsebina javnega razpisa)

Javni razpis za dodelitev štipendije vsebuje naslednje podatke:

1. študijsko leto, za katero se razpisuje štipendija,

2. število razpisanih štipendij,

3. navedbo poklica in stopnjo strokovne izobrazbe,

4. navedba bodočega delodajalca,

5. navedba predvidenega časa (leta) zaposlitve,

6. rok za vloţitev prijave,

7. pogoj, da bo štipendist po končanem izobraţevanju sklenil delovno razmerje predvidoma v javnem

zavodu na območju občine Ljutomer, ki se opredeli kot bodoči delodajalec, oz. izjemoma v drugem

javnem zavodu na območju občine Ljutomer,

8. pogoj, da bo opravljal v vsakem letniku enomesečno prakso.

9. člen

(dokazila)

Kandidati za štipendije priloţijo prijavi naslednja dokazila:

1. ţivljenjepis,

2. potrdilo o drţavljanstvu Republike Slovenije,

3. dokazilo o stalnem bivališču v občini Ljutomer,


januarja 2016

99

4. potrdilo o vpisu v tekoče študijsko leto,

5. dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraţevanja,

6. predvideno leto zaključka študija,

7. izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije, ki je nezdruţljiva s kadrovsko štipendijo.

8. za študij v tujini: podatke o javni veljavnosti izobraţevalne ustanove in javni veljavnosti

izobraţevalnega programa (pridobi vlagatelj s strani ustanove, ki izdaja taka dokazila v drţavi

izobraţevanja, ali druge ustrezne ustanove).

10. člen

(vrednotenje prijav)

Pri izbiri med prijavljenimi kandidati za podelitev štipendije se upoštevata:

1. skladnost zaključka študija glede na potrebo delodajalca po zaposlitvi (ponder 60 %)

(isto leto dokončanje in moţnost zaposlitve = 10 točk, 1 leto prej dokončanje študija kot je moţnost

zaposlitve = 8 točk, 1 leto pozneje dokončanje študija kot je moţnost zaposlitve = 6 točk, dve leti prej ali

pozneje dokončanje študija, kot je moţnost zaposlitve = 4 točke, več kot dve leti razlike med zaključkom

študija in moţnostjo zaposlitve = 2 točki)

2. Študijski/učni uspeh, splošni in specifični uspeh glede na smer študija (ponder 40 %)

povprečni ocena za študij (9,51 do 10 = 10 točk, 9,01 do 9,50 = 8 točk, 8,51 do 9 = 6 točk, 7 do 7,50

= 4 točke, pod 7 = 2 točki),

povprečni uspeh v 4. letniku srednje šole (4,51 do 5 = 6 točk, 4 do 4,50 = 4 točke, pod 4 = 2 točki),

11. člen

(obdobje štipendiranja)

Štipendija se podeli za obdobje tekočega študijskega leta do zaključka izobraţevanja, vključno z rednim

absolventskim staţem.

12. člen

(sklep o izbiri)

Občinska uprava na predlog Komisije za štipendiranje prosilcem vroči sklep o izbiri kadrovskih štipendistov.

Prosilec, ki ni bil izbran, lahko poda pritoţbo na ţupana Občine Ljutomer v roku 8 dni od dneva prejetja

sklepa.

13. člen

(pogodba o štipendiranju)

S pogodbo o štipendiranju, ki jo sklenejo Občina Ljutomer, štipendist in bodoči delodajalec, se dogovori

višina štipendije, obdobje štipendiranja, pravice in obveznosti vseh pogodbenih strank in ostala določila po

tem pravilniku.

Za štipendista, ki ni polnoleten, podpiše pogodbo tudi njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik, ki odgovarja za

štipendistove obveznosti.

14. člen

(štipendija)

Štipendija je sestavljena iz osnovne štipendije in dodatkov.

15. člen

(višina osnovne štipendije)

Štipendija brez dodatkov znaša 200 evrov mesečno.

Če se štipendist izobraţuje v tujini, znaša kadrovska štipendija brez dodatkov 300 evrov mesečno.

16. člen

(dodatki k štipendiji)

K štipendiji se dodelijo naslednji dodatki:

- Dodatek za bivanje: 80 evrov


januarja 2016

100

Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraţevanja,

če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraţevanja več kot 25 km, če strošek najema znaša

najmanj 65 evrov mesečno in da štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine, v kraju izobraţevanja.

- Dodatek za doseţeni učni uspeh.

Študentu pripada ob doseţeni povprečni oceni dodatek v višini:

Doseţena povprečna ocena

Višina dodatka

8,0 – 9,0 20 €

9,1 – 10 50 €

Uspeh se določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraţenih ocen, doseţenih od 1. oktobra do 30.

septembra v preteklem študijskem letu.

Dodatek za učni uspeh ne pripada študentom 1. letnika.

(pravice in obveznosti štipenditorja in štipendista)

17. člen

(izplačilo štipendije)

Štipendijo delodajalec izplačuje štipendistu mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec za celotno obdobje

izobraţevanja vključno z rednim absolventskim staţem.

Štipendistu, ki predčasno uspešno konča šolanje, se izplačuje štipendija v višini zadnje štipendije za čas do

zaposlitve, vendar ne dlje kot do konca tekočega študijskega leta.

18. člen

(delovna praksa)

Štipendist je dolţan opraviti v vsakem letniku študija enomesečno prakso, ki jo opravi skupaj ali po dnevih.

Prakso opravi štipendist pri bodočem delodajalcu. Za opravljanje delovne prakse se dogovori štipendist sam.

19. člen

(dokazila)

Štipendist je dolţan na začetku študijskega leta predloţiti

- potrdilo o vpisu v naslednji letnik,

- potrdilo o opravljenih izpitih preteklega študijskega leta.

- potrdilo o opravljeni praksi.

20. člen

(mirovanje štipendijskega razmerja)

Štipendistu, ki se ponovno vpiše v isti letnik, štipendijsko razmerje miruje in se mu štipendija ne izplačuje.

21. člen

(sporočanje pomembnih okoliščin)

Štipendist je dolţan takoj oziroma najpozneje v 15 dneh sporočiti štipenditorju vsako okoliščino za študijsko

razmerje, kot:

- porodniški dopust ali dopust za nego in varstvo otroka,

- sprememba stalnega bivališča,

- nezmoţnost napredovanja v višji letnik zaradi neopravljenih študijskih obveznosti,

- zaključek izobraţevanja,

- sklenitev delovnega razmerja,

- druge spremembe.

22. člen

(prenehanje štipendijskega razmerja)


januarja 2016

101

Štipendistu preneha štipendijsko razmerje, če:

1. si med prejemanjem štipendije po tem pravilniku pridobi drugo kadrovsko štipendijo ali štipendijo,

ki je ne more prejemati skupaj s kadrovsko štipendijo,

2. brez soglasja štipenditorja spremeni program oziroma smer izobraţevanja,

3. ne dokonča izobraţevanja, za katerega je prejemal štipendijo,

4. med izobraţevanjem pisno sporoči štipenditorju, da ni pripravljen skleniti delovnega razmerja pri

delodajalcu, navedenem v pogodbi,

5. navaja neresnične podatke,

6. se redno zaposli v nasprotju s tem pravilnikom oziroma pogodbo o štipendiranju,

7. po končanem izobraţevanju ni pripravljen skleniti delovnega razmerja v skladu s pogodbo o

štipendiranju.

Štipendist izgubi pravico do štipendije in mora vrniti vse izplačane zneske štipendije skupaj z obrestmi, v

skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti.

23. člen

(minimalno trajanje zaposlitve)

Štipendist je dolţan ostati najmanj toliko časa v delovnem razmerju pri delodajalcu, določenem v pogodbi o

štipendiranju, kolikor znaša doba, za katero je prejemal štipendijo. V soglasju z delodajalcem se šteje kot

izpolnitev obveznosti tudi zaposlitev v drugem javnem zavodu v občini Ljutomer.

24. člen

(odlog sklenitve delovnega razmerja)

Štipendist lahko zaprosi za odlog sklenitve delovnega razmerja. Odlog zaposlitve je praviloma moţen za čas

enega leta. V vlogi štipendist navede razloge za odlog zaposlitve.

25. člen

(delno vračilo štipendije)

Štipendist mora vrniti sorazmerni del prejetih štipendij, če ostane v delovnem razmerju pri delodajalcu ali v

drugem javnem zavodu v občini Ljutomer manj časa, kot znaša doba, za katero je prejemal štipendijo.

26. člen

(kdaj je štipendist prost obveznosti)

Štipendist je prost vseh obveznosti, če:

1. mu delodajalec ne zagotovi ustrezne zaposlitve v roku, določenem v pogodbi o štipendiranju,

oziroma mu le-te ne zagotovi v drugem pisno dogovorjenem roku,

2. mu štipenditor ne zagotovi ustrezne zaposlitve v roku, določenem v pogodbi o štipendiranju,

oziroma mu le-te ne zagotovi v drugem pisno dogovorjenem roku v drugem javnem zavodu na

območju občine Ljutomer,

3. postane trajno nezmoţen za delo.

Izjemoma je štipendist lahko delno ali v celoti oproščen vračila štipendije v primeru dalj časa trajajoče

bolezni ali invalidnosti I. kategorije štipendista, njegovih staršev ali vzdrţevalcev štipendistove druţine in

otrok ter v primeru smrti staršev ali vzdrţevalcev štipendista, če je bil to razlog, da je opustil izobraţevanje

oziroma, da se ni zaposlil v javnem zavodu na območju občine Ljutomer.

27. člen

(moţnost obročnega vračanja štipendije)

Štipendist, ki mora vračati štipendijo, lahko zaprosi za obročno vračanje štipendije.

28. člen

(smiselna uporaba določil pravilnika)

Pri vključitvi Občine Ljutomer v enotno regijsko štipendijsko shemo ali drugi način sofinanciranja

kadrovskih štipendij, se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika, v kolikor niso v nasprotju s

postopkom in pravili javnega razpisa.


januarja 2016

102

29. člen

(pridobitev in prenehanje sofinanciranja štipendij iz drugih virov)

Obstoječe štipendiste se vključi v sistem sofinanciranja štipendij iz drugih virov na način, da se štipendija, ki

jo je štipendist pridobil po tem pravilniku, ne sme zniţati.

V kolikor se zaključi sofinanciranje štipendij iz drugih virov, ni pa zaključen študij, za katerega je štipendist

pridobil štipendijo, se štipendistu za preostalo obdobje študija določi štipendija v višini, kot jo določa ta

pravilnik.

III. NAGRADE ŠTUDENTOM

30. člen

(upravičenci do nagrad)

Do nagrade so upravičeni redni in izredni študenti, ki so drţavljani Republike Slovenije, in imajo stalno

prebivališče v občini Ljutomer.

Študenti, ki so zaposleni, niso upravičeni do nagrade po tem pravilniku.

31. člen

(vrste nagrad)

Občina Ljutomer podeljuje nagrade študentom za napredovanje v višji letnik in nagrade ob dokončanju

študija.

Nagrade za napredovanje v višji letnik

32. člen

(javni razpis)

Občinska uprava objavi razpis za pridobitev nagrad v mesecu oktobru oziroma najpozneje v mesecu

novembru za tekoče študijsko leto. Razpis je odprt najmanj 15 do največ 30 dni. Razpis se objavi v Uradnem

glasilu in na spletni strani Občine Ljutomer.

33. člen

(predloţitev podatkov)

Prosilci za nagrado morajo v vlogi za nagrado podati naslednje podatke:

- ime in priimek,

- stalno bivališče,

- rojstne podatke,

- davčno številko,

- stopnjo študija,

- navedbo izobraţevalne institucije, smer študija in letnik

- številko računa za nakazilo nagrade.

Vlogi je potrebno obvezno predloţiti dokazilo o vpisu v tekoči letnik in na zahtevo občine še druga dokazila.

Študent lahko pridobi nagrado za en letnik samo enkrat.

34. člen

(višina nagrade za napredovanje v višji letnik)

Višina nagrade za napredovanje v višji letnik znaša:

- 1. bolonjska stopnja 55 €,

- 2. bolonjska stopnja 75 €,

- 3. bolonjska stopnja 90 €.


januarja 2016

103

35. člen

(sklep in pritoţba)

Sklep o dodelitvi nagrade oziroma sklep o neizpolnjevanju pogojev za dodelitev nagrade izda vlagatelju

občinska uprava. Vlagatelj lahko v roku 8 dni po prejemu sklepa poda pritoţbo na ţupana.

36. člen

(rok za nakazilo sredstev)

Nakazilo sredstev se vlagateljem opravi v roku 30 dni od dneva izdaje sklepa.

Nagrade ob dokončanju študija

37. člen

(način pridobitve nagrade ob dokončanju študija)

Nagrado ob dokončanju študija dobi študent na podlagi podane vloge po zaključenem študiju. Vlogo je

potrebno podati v roku 6 mesecev po dokončanju študija na predpisanem obrazcu, ki se objavi na spletni

strani Občine Ljutomer ali se dvigne v vloţišču Občine Ljutomer.

38. člen

(višina nagrade ob dokončanju študija)

- nagrada za diplomo na višješolskem študiju 75 €,

- nagrada za diplomo na 1. bolonjski stopnji 100 €,

- nagrada za magisterij (2. bolonjska stopnja) 200 €,

- nagrada za doktorat 400 €.

39. člen

(sklep in pritoţba)

Sklep o višini nagrade ali neizpolnjevanju pogojev za pridobitev nagrade izda vlagatelju občinska uprava.

Pritoţbo na sklep lahko vlagatelj poda v roku 8 dni po prejemu sklepa na ţupana.

40. člen

(predloţitev podatkov)

Prosilci za nagrado morajo v vlogi za nagrado podati naslednje podatke:

- ime in priimek,

- stalno bivališče,

- rojstne podatke,

- davčno številko,

- stopnjo študija,

- datum zaključka študija,

- številko računa za nakazilo nagrade.

Obvezna priloga k vlogi je dokazilo o zaključku študija.

41. člen

(rok za nakazilo sredstev)

Nakazilo sredstev se vlagateljem opravi v roku 30 dni od dneva izdaje sklepa.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. člen

(določitev štipendije štipendistom v študijskem letu 2015/2016)

Štipendija se obstoječima štipendistoma, katerih štipendija se je sofinancirala iz štipendijske sheme do 30. 9.

2015, za obdobje od 1. 10. 2015 določi v skladu s tem pravilnikom.


januarja 2016

104

43. člen

(začetek uporabe 37. člena)

Določba 37. člena se uporablja za študente, ki študij zaključijo v študijskem letu 2015/2016, to je od 1. 10.

2015 dalje.

44. člen

(mandat komisije)

Komisija, ki je bila imenovana po starem pravilniku, nadaljuje svoje delo do izteka mandata.

45. člen

(prenehanje veljavnosti pravilnika)

Z dnem začetka veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o kadrovskem štipendiranju,

nagrajevanju študentov in študijskih pomočeh v Občini Ljutomer (Ur. l. RS št. 5/2007, 2/2008, 7/2011 in

8/2011).

46. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 011/2016-10

Datum:

Ţupanja Občine Ljutomer

mag. Olga KARBA

Obrazloţitev:

1. UVOD

Z zdaj veljavnim Pravilnikom o kadrovskem štipendiranju, nagradah študentom in študijskih pomočeh v

občini Ljutomer (v nadaljevanju: pravilnik) je Občina Ljutomer uredila področje podeljevanja kadrovskih

štipendij, nagrad študentom za napredovanje v višji letnik in ob dokončanju študija ter podeljevanje

študijskih pomoči.

Ker se je pri uporabi pravilnika ugotovilo, da se nekatere določbe ne morejo več uporabljati (npr. zajamčena

plača), da bi bilo primerneje podeljevanje nagrad za dokončanje študija urediti drugače in da se študijske

pomoči ţe nekaj časa ne podeljujejo več, je potrebno pravilnik napisati na novo.

2. KADROVSKO ŠTIPENDIRANJE

Doslej je bila kadrovska štipendija določena v deleţu od zajamčene plače. Ker te kategorije zakonodaja ne

pozna več, se zneski osnovne štipendije in dodatkov v novem pravilniku določijo v nominalnem znesku.

Občina Ljutomer ţe od leta 2007 ne razpisuje kadrovskih štipendij, ampak se vključuje v štipendijsko shemo.

Na ta način se je pridobilo 50 % sredstev za štipendije. Z vključitvijo v štipendijsko shemo so se takratnim

štipendistom povečale štipendije, obveznosti občine pa so se zmanjšale.

Obstoječa štipendista, ki jima je bila dodeljena štipendija po pravilih štipendiranja po štipendijskih shemah,

sta imela pogodbo, ki se je iztekla s 30. 9. 2015. S tem pravilnikom se uredi nadaljevanje štipendiranja tudi

zanju za čas do dokončanja študija.

V kolikor se objavi razpis, ki bo ponovno omogočal pridobiti del sredstev za štipendijo, bosta Občina

Ljutomer ali delodajalec na ta sredstva kandidirala.


januarja 2016

105

Tabela 1: Prikaz višine štipendij po Zakonu o štipendiranju in višine štipendije po našem pravilniku, ki se

sprejema.

Zoisova štipendija Drţavna štipendija Kadrovska štipendija

Občine Ljutomer po

novem pravilniku

Osnovna štipendija 140 € 70-190 €* 200 €

Dodatek - bivanje 80 € 80 € 80 €

Dodatek - uspeh 17-40 €** 17-40 €** 20 – 50 €**

SKUPAJ (največ) 260 € 310 € 330 €

Opomba: * višina odvisna od socialne slike druţine,

** višina odvisna od povprečne ocene

Iz tabele je razvidno, da je kadrovska štipendija višja od Zoisove in drţavne štipendije. Višja je bila tudi po

starem pravilniku, saj je ţelja, da je višina kadrovske štipendije primerno visoka, da pritegne tudi najboljše

študente.

Po štipendijski shemi sta obstoječa študenta zadnjo študijsko leto prejemala 400 in 430 € štipendije

(obveznost občine 50 % zneska).

Izplačevalec štipendije po tem pravilniku je delodajalec, ki mu občina mesečno zagotovi celotna sredstva za

štipendijo ali ustrezen deleţ, če uspe s prijavo na javnem razpisu pridobiti del sredstev iz drugih virov.

3. NAGRADE ŠTUDENTOM

Nagrade študentom po tem pravilniku so namenjene tistim študentom, ki niso zaposleni in jih financirajo

starši oziroma pokrivajo stroške iz sredstev štipendije. Ker se je pri uporabi sedanjega pravilnika ugotovilo,

da imajo študenti praviloma v času študija na 3. stopnji status mladega raziskovalca, kar pomeni, da so

zaposleni, je zapisano, da so kot izjema tudi upravičeni do nagrad študentom.

Sprememba je pri načinu dodelitve nagrad za dokončanje študija. Doslej se je objavil javni razpis za nagrade

za dokončanje študija za preteklo eno študijsko leto. V tem času se nekateri študenti zaposlijo in drugi

preselijo. Ker so nagrade namenjene našim občanom, ki so študirali, ne da bi bili zaposleni, je dodeljevanje

nagrad za nazaj (nekaterim z zamikom celega leta po dokončanju študija) manj primerno. Smatra se, da je

bolje, če ima moţnost pridobiti nagrado za dokončanje študija takoj, ko to opravi. Vlogo lahko poda še v

roku pol leta po dokončanju. Po izteku tega roka te pravice študent ne more več uveljavljati.

4. POJASNILA K POSAMEZNIM ČLENOM PRAVILNIKA

SPLOŠNE DOLOČBE

K 1. členu

Opredeljeno je, kaj ureja pravilnik in kje so zagotovljena sredstva za štipendije in nagrade študentom.

K 2. členu

Opredeljeno je, da o vlogah za štipendije odloča Komisija za štipendiranje.

K 3. členu

Zapisano je, kateri organ imenuje Komisijo za štipendiranje.

K 4. členu

Zapisane so pristojnosti Komisije za štipendiranje, ki so vezane na dodeljevanje štipendij in obravnavo vlog

štipendistov.


januarja 2016

106

ŠTIPENDIJE

K 5. členu

V tem členu so zapisani osnovni pogoji, ki jih mora vlagatelje izpolnjevati, da lahko zaprosi za štipendijo.

K 6. členu

Določba tega člena se nanaša na objavo javnega razpisa in opredeljuje, kako se določi število štipendij.

K 7. členu

Opredeljeni ko kriteriji za izbor štipendista; merilo skladnosti zaključka študija in potrebe po zaposlitvi

štipendista pomeni 60 % in učni oz. študijski uspeh 40 %.

K 8. členu

V tem členu je opredeljena vsebina javnega razpisa.

K 9. členu

V 9. členu so navedena dokazila, ki jih mora vlagatelj predloţiti pri prijavi za kadrovsko štipendijo.

K 10. členu

V tem členu je zapisan način vrednotenja posameznega kriterija.

K 11. členu

Opredeljeno je obdobje štipendiranja, ki se začne s tekočim študijskim letom in traja do zaključka študija

vključno z absolventskim staţom.

K 12. členu

Opredeljen je prvostopenjski organ, ki izda sklep o izbiri in pritoţbeni organ, ter čas za vloţitev pritoţbe na

sklep.

K 13. členu

V tem členu je zapisana vsebina pogodbe o štipendiranju in obveznost, da za mladoletnega štipendista

podpišejo pogodbo zakoniti zastopnik ali skrbnik.

K 14. členu

Zapisana je določba o tem, kaj sestavlja štipendijo.

K 15. členu

Zapis se nanaša na višino osnovne štipendije brez dodatkov.

K 16. členu

V tem členu je opredeljena višina dodatkov in pogoji za pridobitev dodatkov k osnovni štipendiji.

K 17. členu

Opredeljeno je mesečno izplačilo štipendij in način izplačila štipendij pri predčasnem zaključku študija.

K 18. členu

Zapisana je določba o obveznosti opravljanja prakse, ki traja v vsakem letniku en mesec.

K 19. členu

Zapisana je določba o predloţitvi dokazil.

K 20. členu

Določba se nanaša na obdobje mirovanja štipendijskega razmerja.


januarja 2016

107

K 21. členu

Zapisana je obveznost poročanja o posebnih okoliščinah, ki vplivajo na štipendijsko razmerje.

K 22. členu

Zapis se nanaša na okoliščine, v katerih štipendistu preneha študijsko razmerje.

K 23. členu

Opredeljeno je minimalno trajanje zaposlitve štipendista.

K 24. členu

V tem členu je opredeljena moţnost odloga zaposlitve na vlogo štipendista.

K 25. členu

Opredeljena je okoliščina, v katerih se prejeta štipendija v deleţu vrača.

K 26. členu

Ta člen določa okoliščine, pri katerih je štipendist prost vseh obveznosti in izjemo, kdaj je delno ali v celoti

oproščen vračila štipendije.

K 27. členu

Opredeljena je moţnost obročnega vračanja štipendije.

K 28. členu

Zapisano je, da se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika, v kolikor se pridobi sofinanciranje

kadrovskih štipendij iz drugih virov.

K 29. členu

Določba se nanaša na način prehajanja iz samostojnega financiranja štipendij v razmerja sofinanciranja

štipendij in obratno.

NAGRADE ŠTUDENTOM

K 30. členu

Člen določa upravičence za nagrade študentom.

K 31. členu

Zapisano je, za katere nagrade lahko študenti podajo vlogo.

NAGRADE ZA NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK

K 32. členu

Zapis določa, kdaj in kje se objavi javni razpis ter kako dolgo mora biti odprt.

K 33. členu

Ta člen določa vsebino vloge za nagrado za napredovanje.

K 34. členu

Vsebina tega člena je višina nagrad za napredovanje.

K 35. členu

Zapis določa način sporočanja o višini nagrade oziroma neizpolnjevanja pogojev in moţnost pritoţbe na

odločitev prvostopenjskega organa.

K 36. členu

Določba se nanaša na rok za nakazilo sredstev.


januarja 2016

108

NAGRADE OB DOKONČANJU ŠTUDIJA

K 37. členu

Zapis se nanaša na način pridobitve nagrade, ki se ne bo več pridobila po javnem razpisu, ampak na podlagi

tega pravilnika na vlogo študenta.

K 38. členu

Zapis se nanaša na višino nagrad za dokončanje študija.

K 39. členu

Zapis določa način sporočanja o višini nagrade oziroma neizpolnjevanja pogojev in moţnost pritoţbe na

odločitev prvostopenjskega organa.

K 40. členu

Ta člen določa vsebino vloge za nagrado za dokončanje.

K 41. členu

Določba se nanaša na rok za nakazilo sredstev.

Zapisan je rok za nakazilo sredstev študentom.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

K 42. členu

Določba se nanaša na določitev štipendije dvema štipendistoma, katerih štipendija se je še v študijskem letu

2014/2015 sofinancirala iz regijske štipendijske sheme.

K 43. členu

Zapis tega člena določa, da za dokončanje študija podajo vlogo na podlagi tega pravilnika študenti, ki so

dokončali študij od 1.10.2015 naprej.

K 44. členu

Opredeljeno je trajanje mandata Komisije za štipendiranje po starem pravilniku.

K 45. členu

Določba se nanaša na prenehanje veljavnosti starega pravilnika.

K 46. členu

Opredeljeno je, kdaj začne veljati novi pravilnik.

5. ZAKLJUČEK


2/2010) bo poročevalka pri tej točki dnevnega reda Karmen Lah.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlagamo, da o vsebini Pravilnika o kadrovskem štipendiranju in

nagradah študentom Občine Ljutomer razpravlja in ga sprejme.

Pripravila:

Karmen LAH mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

VIŠJA SVETOVALKA ŢUPANJA


januarja 2016

109


POROČILO KOMISIJE ZA ŠTIPENDIRANJE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2014/2015

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno

besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 18. člena Statuta Občine Ljutomer

(Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11 in 2/13) in 3. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju,

nagrajevanju študentov in študijskih pomočeh v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer štev.

5/07, 2/08, 7/11 in 8/11) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni. seji dne 2.3.2016 sprejel naslednji

S K L E P št.

Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Poročilo Komisije za štipendiranje za študijsko leto 2014/2015.

Številka: 110/2015-10

Datum:


ŢUPANJA

Vročiti:

- Oddelku za finance in druţbene dejavnosti.








januarja 2016

110

POROČILO KOMISIJE ZA ŠTIPENDIRANJE

za študijsko leto 2014/2015

V študijskem letu 2014/2015 je Občina Ljutomer sofinancirala kadrovske štipendije trem štipendistom.

Štipendiranje se je izvajalo skozi regijsko štipendijsko shemo, v kateri je bila polovica sredstev za kadrovske

štipendije zagotovljena iz evropskih sredstev in drugo polovico prispeva bodoči delodajalec, v našem

primeru za delodajalce Občina Ljutomer.

V študijskem letu 2014/2015 je znašala najniţja štipendija 390 € in najvišja 430 €. Na višino štipendije

vpliva dodatek za uspešnost, ki izhaja iz povprečja ocen.

Štipendistka splošne medicine je v študijskem letu 2014/2015 zaključila 6. letnik in v novem študijskem letu

je vpisala absolventski staţ. Predvideno je, da se bo zaposlila v Zdravstvenem domu Ljutomer.

Študent tolkal je zaključil drugi letnik študija in se vpisal v tretjega. Štipendija mu je bila podeljena zaradi

potrebe po tovrstnem kadru v Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer.

Ker sta se pogodbi po štipendijski shemi zaključili s 30. 9. 2015, štipendista ne prejemata več štipendije. Do

zaključka študija se jima bo določila štipendija po novem pravilniku o dodeljevanju kadrovskih štipendij.

Zaprosilo za odlog zaposlitve je zaprosila štipendistka, ki je s študijem zaključila, in je bilo predvideno, da se

bo zaposlila v Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer.

V letu 2014 so se študentom, ki so napredovali v višji letnik, izplačale nagrade v višini 10.070 €. Prejelo jih

je 161 študentov. V skladu s Pravilnikom o kadrovskem štipendiranju, nagrajevanju študentov in študijskih

pomočeh v občini Ljutomer (v nadaljevanju: pravilnik) je nagrado za napredovanje v višji letnik za redne in

izredne študente, ki niso zaposleni, za študij na 1. bolonjski stopnji in višješolski študij v višini 55 € prejel

101 študent, nagrado za napredovanje v višji letnik na drugi bolonjski stopnji v višini 75 € je prejelo 59

študentov in 1 študentka nagrado v višini 90 € za 3. bolonjsko stopnjo.

Objavljen je bil tudi javni razpis za dodelitev nagrad za dokončanje študija. Vlogo so lahko podali študentje,

ki so študij zaključili v študijskem letu 2013/2014. 46 vlagateljev je izpolnjevalo pogoje za pridobitev

nagrade. Skupaj je bilo za nagrade ob dokončanju študija namenjeno 5.600 €. Nagrade za diplomo na 1.

bolonjski stopnji v višini 100 € je prejelo 36 vlagateljev in nagrado v višini 200 € je prejelo 10 vlagateljev.

V skladu s 24. členom Poslovnika občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo občine Ljutomer št.

2/2010) bo poročevalka pri tej točki dnevnega reda predsednica komisije Nina Stegmüller.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o Poročilu Komisije za štipendiranje razpravlja in ga

sprejme.

Pripravila: Predsednica Komisije za štipendiranje

Karmen LAH, Nina STEGMÜLLER

višja svetovalka


januarja 2016

111


PREMOŢENJSKO PRAVNE ZADEVE:

SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA (PUCHOVA CONA, PRC. ŠT. 1342 k.o. LJUTOMER)

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno

besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09,

61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US) in

18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in

2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji dne 2.3.2016 sprejel naslednji

S K L E P št. _____

O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA

1. S tem sklepom se ukine status zemljišča v javnem dobru s parc. št. 1342/0/0 k. o. 259 Ljutomer (ID

1974622)

2. Nepremičnina iz prejšnje točke tega sklepa prenehata imeti status dobrine v javnem dobru in postane last

Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000, do celote


Številka: 478/2016-10-

Datum:

mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

ŢUPANJA

Vročiti:

- Ani Ţnidarič, višji svetovalki

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490

http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/PodrobnostiDokumenta.aspx?SectionID=2206db82-3a3a-4cc0-a152-c65b34520036


januarja 2016

112

O B R A Z L O Ţ I T E V :

Nepremičnina parc. št. 1342/0 k. o. 259 Ljutomer (ID 1974622), predstavlja stavbno zemljišče v velikosti

374 m2 v Puchovi poslovni coni v Ljutomeru in je po namenski rabi opredeljena kot površine za industrijo.

Nepremičnina več ne sluţi namenu, zaradi katerega ji je bil podeljen status javnega dobra, saj je predvidena

za prodajo in izgradnjo industrijskih objektov. Verjetno je v tem delu nekdaj bila dostopna pot do njivskih

površin.

Zaradi navedenega se predlaga, da se status javnega dobra ukine. Po sprejetju sklepa na občinskem svetu, je

potrebno izdati še odločbo o ukinitvi javnega dobra s strani Občinske uprave Občine Ljutomer. Zakon o

graditvi objektov namreč v 23. členu določa, da se status javnega dobra lokalnega pomena lahko odvzame z

odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolţnosti izda tisti upravni organ,

ki je status podelil.

Glede na navedeno Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlagamo, da predlog sklepa o ukinitvi javnega

dobra sprejme.


2/2010) bo poročevalka pri tej točki Ana Ţnidarič.

Pripravila mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Ana Ţnidarič, višja svetovalka ŢUPANJA


januarja 2016

113


VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Člani OS so podali naslednje pobude in vprašanja:

Odgovori na vprašanja in pobude Jerneja HORVATIČA:

Podal je pobudo Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Ljutomer za namestitev

znakov z obvestili

Postavitev tabel bomo vključili v plan rednega letnega vzdrţevanja občinskih cest za leto 2016. Glede samih

lokacij se bomo predhodno posvetovali z vami.

Pripravil:

Mitja Kolbl, višji svetovalec

Odgovori na vprašanja in pobude Sari KARBA:

Glede dviga cen vode tistim občanov, ki so priklopljeni na ormoški vodovod in pokrivanja razlike v

ceni

Sprejetje Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih sluţb

varstva okolja z dopolnitvijo (Uradni list RS, št. 87/2012, št. 109/2012; v nadaljevanju Uredba) je določil

nov način oblikovanja cene oskrbe s pitno vodo. V skladu z novo Uredbo, je cena vode sestavljena iz

vodarina in omreţnine. Za občane, ki se oskrbujejo iz ormoškega vodovodnega sistema se je vodarina pri

osnovnem premeru DN 20 zniţala iz 0,9038 EUR/m3 na 0,8504 EUR/m3, zvišala se je cena omreţnine in

sicer iz 1,009 EUR/mesec na 4,1813 EUR/ mesec. Razlog za dvig omreţnine je obračunavanje najemnine

zaradi vključitve nove investicije »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 2. sklop – Ormoţ«, ki je bila

izvedena tudi na območju občine Ljutomer. V skladu s 17. členom zgoraj navedene Uredbe pa je višina

omreţnine različna glede na zmogljivost vodovodnega priključka s premerom vodomera in je pri izračunu

potrebno upoštevati faktorje omreţnine, ki so določeni v Uredbi.

Občina Ljutomer iz proračuna občine ni nikoli pokrivala razlike v ceni za občane, ki se oskrbujejo iz

ormoškega vodovodnega omreţja in občane, ki se oskrbujejo iz ljutomerskega omreţja. O enotni ceni oskrbe

s pitno vodo za vse občane občine Ljutomer, ne glede na vir oskrbovanja, pa občina ţe ureja zadeve. V fazi

urejanja je ureditev lastništva in vnos osnovnih sredstev v poslovne knjige (gre za obstoječo vodovodno

omreţje, ki se oskrbuje iz ormoškega omreţja) ter določitev upravljalca na mejnih območjih. Sestanki z

občino Ormoţ in KP Ormoţ d.o.o. so v teku. Ko bodo dorečene vse potrebne zadeve in urejeni pravni akti,

bo za občane Občine Ljutomer cena oskrbe s pitno vodo za vse enaka ne glede na vir oskrbe s pitno vodo.

Pripravila:

Andreja Torič, višja svetovalka

Glede izgradnje vrtca v Cezanjevcih

Projekt izgradnje novega vrtca v Cezanjevcih dobro napreduje, koordinacijski sestanki so se izvajali sproti

in bilo je dobro sodelovanje z občani. Ugotovilo se je, da je glede na vremenske razmere boljše, da se

počaka, da se ometi in estrihi dobro posušijo in se šele nato prične s polaganjem keramike in parketa. Zadeva

je bila dogovorjena med izvajalcem del, Občino Ljutomer in OŠ Cezanjevci.

Pripravila:

Lilijana Koser, višja svetovalka


januarja 2016

114

Glede obravnave Strategije za mlade Občine Ljutomer

Dolgoročna strategija za mlade v občini Ljutomer je pomemben dokument, ki ga pripravlja Mladinski svet

Ljutomer in na tem dokumentu bo temeljil nadaljnji razvoj mladine na številnih področjih v občina

Ljutomer. Pripravljavec sporoča, da je potrebno pripraviti dokument čim bolj kvalitetno glede na potrebe

mladih v naši lokalni skupnosti. Sama analiza stanja in vključitev mladih in mladinskih organizacij zahteva

ponovno opominjanje, srečanja in usklajevanja ukrepov. Analiza pogledov mladih je ţe pripravljena, tudi

podatke nekaterih mladinskih organizacij in organizacij za mlade je pripravljavec ţe pridobil. Z ostalimi

mladinskimi organizaciji se nadaljuje sodelovanje in pridobivanje podatkov.

Pripravila:

Karmen Lah, višja svetovalka

Glede projekta Juršovka

Z izvajalcem del Komunalno podjetje Ormoţ d.o.o. je bil dne 5. 11. 2015 sklenjen aneksa glede podaljšanja

roka končanja del in sicer do 31. 3. 2016.

Pripravil:


Glede izgradnje nadvoza na Prešernovi ulici oziroma Kolodvorski cesti.

Izvajalec del podjetje Pomgrad d.d. Murska Sobota ni imel sklenjene izvajalske pogodbe z Občino Ljutomer,

saj je šlo za drţavni projekt. Glede podaje raznih pojasnil sta tako pristojna izvajalec gradbenih del in

izvajalec strokovnega in finančnega nadzora - DRI.

Pripravila:


Glede razpisa za prireditve Martinovanje in Silvestrovanje

V preteklih letih so se na občino obračali občani, ki so pogrešali martinov dogodek na Glavnem trgu na samo

Martinovo, torej dne 11. novembra. Zaradi spremembe koncepta organiziranja prireditve Martinovanja v

letošnjem letu je bil dogodek organiziran v sodelovanju z javnim zavodom Lokalna turistična organizacija

Ljutomer. Tudi izvedba Silvestrovanja je bila organizirana na enak način.

Pripravil:

Aleš Vaupotič, višji svetovalec

Odgovori na vprašanja in pobude Joţeta KLEMENČIČA :

Glede višine plačila vodarine

Občinski svet Občine Ljutomer je na seji dne 10. 7. 2015 sprejel nove cene za oskrbo s pitno vodo, odvajanje

ter čiščenje odpadnih voda na območju občine Ljutomer, katere so oblikovane v skladu z Uredbo o

metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih sluţb varstva okolja z

dopolnitvijo (Uradni list RS, št. 87/2012, št. 109/2012; v nadaljevanju Uredba). Cena je v skladu z Uredbo

sestavljena iz vodarine in omreţnine pri oskrbi s pitno vodo ter cene storitve in omreţnine pri odvajanju in

čiščenju odpadnih voda. Cena za oskrbo s pitno vodo za gospodinjstvo za premer vodomera DN 20 se je

zniţala, dejstvo pa je, da se je cena za odvajanje in čiščenje za premer vodomera DN 20, kar je osnova za

plačilo, dvignila v delu omreţnine, ki se je uvedla na novo. Do sprejetja novih cen, je omreţnino tako za

občane kot gospodarstvo plačevala Občina Ljutomer. Za leto 2014 je strošek občine za omreţnino odvajanja

znašal 203.940,50 EUR (z DDV), za čiščenje odpadnih voda pa 66.650,48 EUR (z DDV). Cena storitve za

odvajanje in čiščenje se pri odvajanju in čiščenju za gospodinjstva ni spremenila, se je pa zniţala za

gospodarstvo. Uredba v 3. členu določa, da lahko občina subvencionira ceno samo za gospodinjstva. Uredba

je na novo tudi določila, da se cena omreţnine plačuje v odvisnosti od premera vodomera. Osnovni vodomer

je DN 20, za večje premere vodomera se upoštevajo faktorji, ki so določeni v 17. in 20. členu Uredbe.


januarja 2016

115

Na podlagi izračuna stroškov za vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda znaša razlika v ceni za DN 20

za 15 m3 porabljene vode na mesec 2,02 EUR (brez DDV).

Pripravila:


Glede problematike z lastniki objektov Globoka 3 in Globoka 3a

Z lastniki objektov Globoka 3 in Globoka 3a smo imeli ţe več sestankov na katerih smo iskali moţne rešitve

problematike. Na zadnjem sestanku, ki je potekal 21. 1. 2016, smo se dogovorili, da se v proračun za leto

2016 uvrsti izdelava projektne dokumentacije za modernizacijo celotne ceste, da se z vzdrţevalcem cest na

terenu poišče začasna moţnost rešitve odvodnjavanja in se s tem prepreči nadaljnje povzročanje škode, ter,

da se izvedba uvrsti v NRP. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se bo redno letno vzdrţevanje ceste in zimska

sluţba opravljalo nemoteno, kljub temu, da so bili na vzdrţevalca in Občino Ljutomer najrazličnejši pritiski,

da bi se te preprečilo. Cesta je kategorizirana, kar pomeni, da sta vzdrţevalec (Nograd Lotmerk) in

upravljalec (Občina Ljutomer) dolţna poskrbeti za njeno urejenost in normalno prevoznost, ne glede na

neurejeno lastništvo. Zadeva bi se dala rešiti tudi na bolj prijazen način (brez groţenj in odvetnikov), vendar

na ţalost ugotavljamo, da največji problem dejansko predstavljajo medsosedski spori in zamere iz

preteklosti, na katere pa ne moremo vplivati.

Pripravil:


Glede kolesarskih stez

Predlog bo obravnaval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ljutomer na svoji naslednji

seji. Glede označitev kolesarske steze na sami regionalni cesti R1-230 pa obstajajo določene omejitve

označitve kolesarske steze, saj le-ta ne predstavlja drţavne kolesarske steze oz. povezave in je tako ni

mogoče označiti v sklopu signalizacije regionalne ceste. Morebitne rešitve tudi glede označevanja pa bomo

poskušali doreči na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Pripravil:


Glede OŠ v Cezanjevcih

Pogodba z izvajalcem del je bila podpisana dne 3. 10. 2014, po kateri je bil rok končanja del v 270

koledarskih dneh od podpisa pogodbe. Dne 26. 5. 2015 je bil sklenjen aneks št. 1 s katerim se je rok

končanja del podaljšal do konca oktobra 2015. Zaradi vpliva prihajajočega letnega časa – zime in

zagotovitve kvalitetne izgradnje objekta sta pogodbeni stranki ugotavljal, da je s finalizacijo objekta smotrno

nadaljevati v pomladnih mesecih, kateri so primerni za izvedbo del kot so slikopleskarska, tlakarska,

mizarska in fasaderska dela. Glede na navedeno je bil dne 27. 10. 2015 podpisan aneks št. 2 s katerim je bil

sporazumno določen nov rok končanja del in sicer do 31. 5. 2016.

Pripravila:


Glede sredstev za investicije.

Projekti kot so Izgradnja kolesarske steze Ljutomer – Radomerje in modernizacija JP Cuber, Ureditev

dovoza do OŠ Ivan Cankar Ljutomer in Izgradnja hodnika za pešce ob R3 713 Sp. Kamenščak so bile

financirane iz sredstev proračuna Občine Ljutomer. Projekt Ureditev stanovanjske soseske Juršovka kot

območje prijaznega prometa je bil sofinanciran s sredstvi na podlagi 23. čl. Zakona o financiranju občin –

ZFO-1 v višini 77.089,00 EUR. Projekt Komunalna ureditev Puchove poslovne cone v Ljutomer – I. faza je

bil sofinanciran v višini 85 % upravičenih stroškov s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

(skupaj v višini 398.403,38 EUR).

Pripravila:



januarja 2016

116

Glede Puchove cone

Puchova poslovna cona se ureja z Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje

Puchove poslovne cone v Ljutomeru (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2011 in 1/2014 - popravek).

Ureditveno območje je predvideno za poslovne dejavnosti, ki so preteţno namenjene industrijskim,

proizvodnim in spremljajočim storitevnim ter servisnim dejavnostim (tudi obrtnim, skladiščnim, prometnim,

trgovskim in različnim poslovnim dejavnostim).

Pripravila:

Jerneja Rajner, višja svetovalka

Odgovori na vprašanja in pobude Roberta ŠTEFANECA:

Glede tribun v športnem parku Ljutomer

Občina Ljutomer je sredi novembra 2015 na javni razpis Fundacije za šport prijavila nabavo in postavitev

demontaţnih modularnih tribun za 200 oseb, postavitev dveh zaščitnih mreţ v dolţini 30 m in nabavo

semaforja za prikaz rezultatov. V kolikor bo vloga uspešna, se bo projekt izvedel poleti 2016. Sredstva za

izvedbo projekta so predvidena v predlogu proračuna Občine Ljutomer za leto 2016.

Pripravila:


Glede vzrokov za zaprtje vrtca v Gresovščaku

V vrtcu v Gresovščaku v tem šolskem letu ni oblikovan oddelek iz dveh razlogov. Ob vpisu otrok v vrtec

Ljutomer je bil zabeleţen upad tako v matičnem vrtcu v Ljutomeru kot v dislocirani enoti v Gresovščaku. V

Vrtcu Ljutomer in tudi v drugih vrtcih v občina Ljutomer je na razpolago še veliko prostih mest za vključitev

otrok vseh starosti.

Ob situaciji zelo majhnega števila otrok se je obravnavala tudi potencialna ogroţenost stavbe zaradi posebne

prizadetosti območja v času lanskih poprav in močnega deţevja, ki se je odrazilo s plazenjem območja v

neposredni bliţini vrtca.

Po ogledu razmer je bil izdelan elaborat, iz katerega izhaja, da obstaja nevarnost, da se plazina razširi tudi na

območje, na katerem je zgradba vrtca.

Dokler ne bo iz strokovne presoje razvidno, da objekt ni izpostavljen tveganju, niso izpolnjeni pogoji za

uporabo objekta za izvajanje programa vrtca ali kakršne koli druge vsebine.

Pripravila:

Karmen Lah, višja svetovalka

Odgovori na vprašanja in pobude Marjana NOVAKA:

Glede jarkov ob novem vrtcu v Cezanjevcih

Jarek, ki poteka ob novem vrtcu v Cezanjevcih, predstavlja po kartah Agencije RS za okolje vodotok,

medtem ko je po melioracijskih kartah opredeljen kot melioracijski jarek. Navedeni jarek je bil urejen oz. v

celoti očiščen sredi novembra 2015. Dela so se izvajala v sklopu letnega vzdrţevanje melioracijskih

sistemov. Prav tako so bili očiščeni kanali po propustom. Predvidena je tudi sanacija poškodovanega mostu.

Pripravila:


Glede pobude za kmetijstvo

V novem programskem obdobju je moţno pridobiti sofinancerka sredstva za izgradnjo namakalnih sistemov.

Izgradnja namakalnega sistema pomeni velik finančni zalogaj, zato je k projektu smiselno pristopiti le na

območjih, kjer bi bil moţen vodni vir, ter bi obstajal interes lastnikov kmetijskih zemljišč, ki bi pridelovali

kulture, katere bi prenesle tudi strošek amortizacije namakalnega sistema, upravljanja in obratovanja


januarja 2016

117

namakalnega sistema. Prav tako obstaja moţnost, da lastniki pridobijo nepovratna sredstva za manjše

namakalne sisteme.

Pripravil:

Aleš Vaupotič, višji svetovalec

Glede koncesije pokopališča v Cezanjevcih in javne razsvetljave

Odgovor v zadevi podelitve koncesije za pokopališče Cezanjevci ter izvedbo vzdrţevalnih del na javni

razsvetljavi v Cezanjevcih, je podal ţe direktor občinske uprave na sami seji.

Pripravila:


Glede vodotoka v Vogričevcih

Dno mostu je bilo sanirano v mesecu novembru.

Pripravil:


UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE … · 2020-01-03 · 7.REDNA SEJA...

Documents

Transcript of UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE … · 2020-01-03 · 7.REDNA SEJA...