Razstava kiparskih in video del

Cikel razstav v Sokolskem domu - Sezona 2010/2011

Škofja Loka, 8. – 30. april 2011

PROGRAMSKI ODBOR: Urška Jurman, Maša Ogrizek, Simon Mlakar, Agata Pavlovec

BESEDILO: Urška Jurman

KUSTOS: Urška Jurman

LEKTORIRANJE: Anja Strajnar

SODELUJOČI PRI PRIPRAVI RAZSTAVE: Tomaž Furlan, Tinka Frakelj, Urška Jurman

OBLIKOVANJE: Simon Pavlič

TISK: Ritmo d.o.o.

Škofja Loka, april 2011

Škofja Loka, 8. – 30. april 2011

Razstava kiparskih in video del

Tomaž Furlan

se je rodil leta 1978 v Kranju. Trenutno zaključuje študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ustvarja predvsem v mediju kiparstva in videa oziroma videoperformansa. Dejaven je tudi v okviru ljubljanskega AKC Metelkova mesto, kjer ima svoj atelje in sodeluje pri �metelkovski transverzali« urbanih likovnih projektov oziroma likovnih postavitev na prostem. Kot restavrator je v zadnjih letih dodobra izkusil tudi agonijo slovenskega gradbeništva, ki jo je tematiziral v nekaterih svojih družbenokritičnih umetniških delih.

Urška Jurman

To Do or Not to Do

Na razstavi To Do or Not to Do se Tomaž Furlan predstavlja s štirimi kiparskimi deli (Worker 1–4) in dvema video deloma (WEAR XII in WEAR VIII). Kiparski kosi so surovi, neestetizirani stroji, za ka-tere se zdi, da prihajajo iz davne preteklosti in da njihova funkcija služi izvajanju nekega specializi-ranega, banalnega ali celo absurdnega opravila. Stroji delujejo kot samostojna dela, ki vabijo gle-dalca/uporabnika, da jih aktivira, hkrati pa se po-javljajo tudi v video delu WEAR XII. Video ni le gola prezentacija ne/funkcionalnosti strojev, temveč – kot v drugih videih v seriji WEAR – stroji nasto-pajo kot bistven rekvizit in scenografski element v umetnikovi pripovedi. Video dela so pravzaprav videoperformansi (pred ali za kamero), v katerih umetnik uprizarja svoje ludistične, burleskne in družbenokritične zgodbe o razmerju med člove-kom in strojem, o pomenu dela, odtujenosti, mno-žični proizvodnji in potrošnji.

V času polaganja upov v tehnološki razvoj, ki naj bi bil pomembno gonilo kapitalistične družbe, de-lujejo Furlanovi robustni in zbanalizirani WEARI humorno, absurdno. Njegovi stroji so podaljški te-lesa, pogosto neke vrste nosljive proteze (umetnik jih imenuje tudi �težkonosniki«), ki naj bi v priza-devanju po večji učinkovitosti in storilnosti dopol-nili pomanjkljivo, obsoletno človeško telo. Seveda pa nam Furlanovi WEARI kažejo tragikomičnost situacije, v kateri se zdi pomanjkljivo sámo brez-pogojno verjetje v tehnološki napredek in njegovo dobrobit.

WEAR je projekt v nastajanju, ki ga Furlan od leta 2006, ko je izdelal WEAR I, nadgrajuje z vsakim novim kosom in dopolnjujočim videoperforman-som. Serialnost projekta WEAR se tako formalno odlično sklada s tematiko serialnosti množične proizvodnje, ki jo (med drugim) obravnava v svo-jih delih. Zazankanost videa (loop) in pogosto hiter

tempo absurdnih ponavljajočih se akcij v videoper-formansih pa bi lahko aludirala na delo za tekočim trakom – paradigmatskim izumom avtomatizirane množične proizvodnje, ki pooseblja dobo in duh industrijske družbe in človeško delo reducira na specializirane in rutinizirane gibe, za opravljanje katerih niso potrebne posebne kvalifikacije, znanja in veščine, da o kakšni domišljiji niti ne izgubljamo besed. Vprašali se boste, kakšno zvezo ima to z družbo, v kateri živimo, z družbo, za katero pravijo, da je postindustrijska?

Na prvi pogled se lahko zdi, da nas Furlan s svo-jimi nerodnimi stroji in burlesknimi video zgod-bami postavlja v čas, ki smo ga že preživeli, in da so zato njegova dela anahronistična, neaktualna. K takemu zaključku bi nas lahko napeljala ide-ja, da živimo v t. i. postindustrijski družbi, kjer se med in mleko cedita skozi, recimo, ustvarjalno in na znanju temelječo ekonomijo. Pa vendar nas že

branje etikete na novo kupljenih hlačah �oblikova-no v Franciji, narejeno na Kitajskem« nemudoma postavi v globalno sliko tega problema. Živimo v družbi, kjer se je industrija v želji po maksimiranju dobičkov zgolj preselila iz enega (t. i. razvitega) v drug (t. i. razvijajoči se) svet. Živimo v svetu, v ka-terem na eni strani vse več delavstva in na drugi strani še vedno večina delavstva ne dosegata niti tistih minimalnih fordističnih standardov, v skladu s katerimi naj bi bil vsak delavec plačan �primer-no« do meje, da lahko postane tudi sam potrošnik množičnih proizvodov, ki jih proizvaja.

Množično potrošnjo kot maksimo sodobne družbe pa umetnik pripelje do absurda v delu WEAR VIII. Video prikazuje umetnikov dom in njegovo vsakda-njo rutino, ki pa je motena. Za vsako dejavnost – pisanje na računalnik, kuhanje kave, umivanje zob … mora avtomatu odšteti denar. Vprašanje To Do or Not to Do? se pokaže kot vprašanje lažne izbire.

WEAR VI, videoperformans, 2009WEAR IV-X, videoperformans, 2011

WEAR VIII, videoperformans, 2010HILDA 1, videoinstalacija, 2011

WEAR VII, videoperformans, 2009

Samostojne razstave (izbor)

- 2011 – WEAR IX–XII, Running to Stand Still, Center in Galerija P74, Ljubljana

- 2009 – WEAR I–IV, Center in Galerija P74, Ljubljana

Skupinske razstave (izbor)

- 2010 – In the Loop: Contemporary EU Video Art, Washington, ZDA– 2009 – Paralelni svetovi, Metelkova mesto, Ljubljana– 2009 – Limited Access II, Parkingallery, Teheran, Iran - 2008 – Videospotting in Videodokument, Gallery 3,14, Bergen, Norveška- 2008 – Dobre pedagoške prakse, Center in Galerija P74, Ljubljana– 2008 – Paralelni svetovi, Metelkova mesto, Ljubljana– 2007 – VizualSi, Mestoumetnosti, Knežji Dvor, Celje– 2006 – The One Minute Festival, Amsterdam– 2006 – Paralelni svetovi, Metelkova mesto, Ljubljana– 2006 – VizualSi, Mestoumetnosti, Knežji Dvor, Celje– 2006 – Metelkova mesto, Galerija Kresija, Ljubljana- 2005 – 11. mednarodni festival računalniških umetnosti, Maribor– 2005 – Umetniki Metelkove, Galerija Alkatraz, Ljubljana- 2005 – Exordium, Face to Face, mednarodna študentska razstava, Udine – Padova, Italija– 2004 – Hostel Celica, Na mestu, Ljubljana

WEAR II, videoperformans, 2006 WEAR I, videoperformans, 2006

WEAR V, videoperformans, 2009 WEAR IV, videoperformans, 2008

WEAR III, videoperformans, 2006

PROGRAM GALERIJE ZA LETO 2010/2011

oktober MARJAN PREVODNIK, slike Termin Združenja umetnikov Škofja Loka

november TOMAŽ TOMAŽIN, fotografije v okviru festivala Fotonični trenutki - Mesec fotografije

december METKA KRAŠOVEC, akvareli

februar RADO DAGARIN, slike Termin Združenja umetnikov Škofja Loka

marec MIGITACIJE, skupinska razstava Boštjan Plesničar, Maja Pučl in Huiqin Wang, Petra Varl, Sašo Vrabič

april TOMAŽ FURLAN, video in kipi Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.

Sokolski dom v času razstav odprt: - od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, - ob ponedeljkih in nedeljah - zaprto, - za organizirane skupine tudi po dogovoru.

Informacije: Tel. št. 04 51 12 344, 041 724 163 Email: sokolskidom@skofjaloka.siSpletna stran: www.sokolskidom.si