ROKODELSKA RAZSTAVA Z MEDNARODNO UDELEŽBO

18.4.–31.5.2012

Art@CraftEurope2012

KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI

SLOVENJ GRADEC

16.8.–15.9.2012STADTHAUS KLAGENFURT, ÖSTERREICH

KLAGENFURT /CELOVEC

Izdajatelj / Published by:Mestna občina Slovenj GradecŠolska ulica 52380 Slovenj GradecSlovenija

za / forMestna občina Slovenj Gradec:mag. Lidija Požgan

Kurator razstave in besedilo /Exhibition curator and author of the text:prof. dr. Janez Bogataj

Art direction in oblikovanje /Art direction and design:Edi Berk / KROG, Ljubljana

Fotografija / Photographs by:Tomo Jeseničnik

Lektoriranje / Language editing:Irena DestovnikMurray James BalesKristina Vorbach

Prevod / Translation:Marjana KarerBorut NovinecKristina Vorbach

Realizacija / Production:KROG, Ljubljana

2012

Razstava Art@Craft Europe 2012je del čezmejnega projekta DUO Kunsthandwerk, ki se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007—2013.

*Informacije / Information:Mestna občina Slovenj GradecŠolska ulica 5, SI-2380 Slovenj GradecT: +386 (0)2 88 12 116Obrtno-podjetniška zbornica SlovenijeCelovška 71, SI-1000 LjubljanaT: +386 (0)1 58 30 500Podjetniški center Slovenj Gradec Ronkova 4, SI-2380 Slovenj GradecT: +386 (0)2 88 42 927

Avstrija / Austria

Belgija / Belgium

Ciper / Cyprus

Estonija / Estonia

Irska / Ireland

Italija / Italy

Latvija / Latvia

Litva / Lithuania

Madžarska / Hungary

Portugalska / Portugal

Slovaška / Slovakia

Španija / Spain

Slovenija / Slovenia

KULTURNA DEDIŠČINA ZNANJ IN VEŠČIN TER SODOBNI EVROPSKI USTVARJALNI IZZIVI

THE CULTURAL HERITAGE OF KNOWLEDGE & SKILLS AND CONTEMPORARY EUROPEAN CREATIVE CHALLENGES

Prof. dr. Janez Bogatajkurator razstave

Prof Janez Bogataj, PhDExhibition Curator

Kulturna dediščina znanj in veščinter sodobni evropski ustvarjalni izzivi

The cultural heritage of knowledge & skills andcontemporary European creative challenges

∂ Leta 1977 je mesto Slovenj Gradec gostilo »1. slo-vensko razstavo domače in umetne obrti«. V Galeriji likovnihumetnosti so razstavili rokodelske izdelke in s tem tudi SlovenjGradcu omogočili bienalno sejemsko dejavnost. Seveda pa žeprva razstava ni bila le sejemski prikaz sočasne rokodelskeustvarjalnosti, ampak je imela širše poslanstvo: opozoriti ježelela na velike in različne ustvarjalne možnosti ter rokodel-cem, ki so bili v takratni družbeni ureditvi razumljeni le kotnekakšen reprezentativni privesek v siceršnjem razvijajočemse industrijskem vzdušju, zagotoviti ustrezne delovne, status-ne in ekonomske pogoje. Nekateri politiki so poudarjali, da sezavedajo vloge in mesta umetnostne in domače obrti v okvirumalega gospodarstva, saj je ta dejavnost nepogrešljiv elementv kompleksni gospodarski in turistični ponudbi. Še več, umet-nostna in domača obrt, spodbujana in zasnovana z jasnimkonceptom, z utemeljitvijo in dokazom o njeni izvirnosti, jepomemben element v ponazoritvi razvoja določene narodneskupnosti. Vendar je vse do danes ostalo le pri lepih besedah!

∂ Leto 1977 je kljub temu »rojstno leto« nove doberazvoja rokodelskih dejavnosti v Sloveniji, ki so bile do tedaj žev delnem zatonu. Predvsem ni bilo niti ustreznega prenosabogatih tehnoloških in oblikovalskih znanj niti strokovnegavrednotenja izdelovanja, kar naj bi pomembno vplivalo na raz-

lične oblike zaposlovanja in omogočalo nove vire zaslužka.Tako je bilo stanje v Sloveniji kot eni od republik nekdanjeJugoslavije. V drugih vzhodnoevropskih socialističnih državahso razvijali rokodelske dejavnosti v državnih združenjih inzadrugah. Njihova velika prednost je bila, da so imeli ustreznestrokovne temelje in vodstva, predvsem pa se je znanjeustrezno prenašalo na mlajše generacije, kar se je npr. vSloveniji po drugi svetovni vojni postopoma opuščalo; izjemaje bila le Čipkarska šola v Idriji, ki neprekinjeno deluje od leta1876 do danes. Seveda so bili rokodelski izdelki močno zasto-pani v državnih promocijah in identifikacijah, rokodelce in nji-hove izdelke so vključevali v najrazličnejše turistične vsebine,vendar bolj kot posebnost ali nostalgično spogledovanje spreteklostmi. Zahodna Evropa je nadaljevala razvoj tako indi-vidualnih delavnic kot tudi kreativnih skupin. Svojevrstenmodel poznajo skandinavske dežele, ki so razvile visoko ravenrazpoznavnega ali identitetnega oblikovanja, temelječegaprav na bogatih tehnoloških in kreativnih izkušnjah rokodelskekulturne dediščine. Pomembno za nadaljnji razvoj rokodelskihdejavnosti v Zahodni Evropi je bilo vključevanje rokodelcev vmednarodne, tudi lokalne in krajevne sejemske prireditve, medkaterimi naj še posebej izpostavim sejma Handwerksmesse inHeim u. Handwerk (H+H) v Münchnu.

Prof. dr. Janez Bogataj, kurator razstave

∂ In 1977, the town of Slovenj Gradec hosted the “FirstSlovenian Art&Craft Exhibition”. When art&craft products wereput on display in its Gallery of Fine Arts, Slovenj Gradec wasoffered the possibility of embarking on a biennial fair activity.However, the first show not only aimed to showcase contempo-rary art&craft creativity, but also had a broader mission: tohighlight the considerable and varied creative possibilities andto provide artisans, whose role in the then social system wasthat of an appendage to the otherwise upbeat industrialatmosphere, appropriate conditions in work, status and eco-nomic terms. Some politicians claimed to be aware of the roleand position of arts and crafts within small industry, acknowl-edging this activity to be a key element in the complex econom-ic and tourist capacities on offer. Moreover, if arts and craftsare promoted and planned according to a clear concept as wellas justified and certified as original, they are an important ele-ment of guiding the development of any national community. Todate, however, these have simply remained lovely words.

∂ 1977 in Slovenia nevertheless marks the “birth year” ofa new age for art&craft activities which had, by that time,already started to decline. What were lacking in particular wereboth the appropriate transfer of considerable skills in technolo-gy and design, and practices of expert evaluation which should

have provided significant employment possibilities and newincome sources. Such was the situation in Slovenia, one of therepublics of former Yugoslavia. As regards other EasternEuropean socialist countries, arts and crafts were being devel-oped under the auspices of national associations and co-opera-tives. They had the great advantage of having appropriate expertbases and management and, in particular, suitable channels fortransferring the related knowledge to younger generations. InSlovenia, however, such channels were gradually abandonedafter World War Two, with the only exception being the IdrijaBobbin Lace School which has been operating without interrup-tion since 1876. Art&craft products nevertheless played animportant role in Slovenia’s promotional and identification-ori-ented efforts, with artisans and their work being included in manytourist contexts, although only as a peculiarity and to evoke nos-talgia. Western Europe promoted the development of both indi-vidual workshops and creative groups. A special model evolved inScandinavian countries which have achieved a high level ofrecognition or identity for design based particularly on the richtechnological and creative experience of the cultural heritage inarts and crafts. The inclusion of artisans in international and bothlocal and community fairs was very important for the furtherdevelopment of art&craft activities in Western Europe.

Prof Janez Bogataj, PhD, Exhibition Curator

sa naslednja leta se je v Sloveniji oralaledina in šele v osemdesetih in devetde-setih letih 20. stoletja je država rokodel-cem namenila nekaj zelo skromnih,komaj omembe vrednih statusnih sti-mulacij (npr. leta 1992 v novem Zakonu

o prometnem davku). V nadaljevanju je bil izdelanstrokovni sistem vrednotenja, ocenjevanja in ozna-čevanja rokodelskih izdelkov (1994) in na tej podla-gi smo v devetdesetih letih 20. stoletja razvili inpostavili blagovno znamko »Rokodelstvo Art&CraftSlovenija«. Začeli smo sistematično strokovno oce-njevati izdelke in označevati tiste, ki jih Strokovnakomisija pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije šedanes izbira v krog najbolj vsestransko kakovostnih.Vsi kakovostni izdelki so označeni z razpoznavnimznakom, kar postopoma ureja ponudbo na trgu inustvarja določeno razpoznavnost. Strokovna komi-sija ocenjuje izdelke celo leto, razen v juliju in avgus-tu. Odziv je izjemen, saj rokodelci in drugi izdelovalcimesečno pošljejo v ocenitev tudi po sto izdelkov.Tako so postajale bienalne razstave v Slovenj Gradcu(nekaj jih je bilo tudi v Ljubljani) prikazi dvoletnekakovostne ustvarjalnosti in pomemben dogodek zatrženje izdelkov. Posameznim avtorjem, ki so zao-krožili svoje delo z življenjskimi ustvarjalnimi dosež-ki in opusom, je Obrtno-podjetniška zbornicaSlovenije, lastnica in glavna organizatorka razstav,začela podeljevati nazive za odličnost »Zlata vitica«.Sistem skrbi za ohranjanje in razvoj rokodelskihdejavnosti, ocenjevalni kriteriji za ocenjevanje izdel-kov in organizacija bienalnih razstav pa so pomemb-ni slovenski dosežki, ki so bili deležni tudi ustreznemednarodne pozornosti.

∂ Leta 2001 je bil v Sloveniji narejen še en pos-kus ureditve stanja na področju rokodelskih dejav-nosti. Izdelan je bil sistem s približno 13–14 regio-nalnimi in delno tudi tematskimi rokodelskimi centriin osrednjim centrom v Ljubljani. Osrednji center najbi imel povezovalno, promocijsko in izobraževalnovlogo, regionalni centri pa naj bi razvijali za določe-na območja značilne rokodelske dejavnosti.Namenjeni bi bili pretežno mladim rokodelcem in bidelovali po principu bivalnih ateljejev oz. rokodelskihdelavnic. Trdno zgrajeni sistem bi ponujal številneaplikativne možnosti pri prenosu znanj, oblikovalskinadgradnji, v turizmu, idr. Sistem je bil že v fazi prvihuresničitev, vendar sta njegovo dinamično nadalje-vanje zavrla neodločnost in (politično) vmešavanje.Kljub temu se danes v Sloveniji lahko pohvalimo znekaterimi zametki regionalnih centrov v Veržeju,Škofji Loki, Ribnici, Sežani, Idriji, Moravčah, SlovenjGradcu, delno tudi v Kropi in Slovenski Bistrici.

Vll the years that followed meant thebreaking of new ground. It was only in the1980s and 1990s that the governmentstarted to provide very modest, almostnegligible incentives in terms of status(e.g. in the new Sales Tax Act of 1992).

Later, a system for evaluating, assessing and markingart&craft products was set up (1994), resulting in the1990s in the “Rokodelstvo Art&Craft Slovenia” brandname. Products started to be systematically evalua-ted according to expert criteria. Those which have beenselected by the expert commission at the Chamber ofCraft and Small Business of Slovenia as possessingthe most all-round quality are now appropriatelymarked. Since all products satisfying certain qualitycriteria are marked with a recognisable label, therespective market has progressively started to be regu-lated and, in addition, a notable level of recognisabili-ty has been achieved. Products are assessed by theexpert commission throughout the year, except in Julyand August. The response has been amazing, with upto 100 products being received per month. At thesame time, the biennial exhibitions in Slovenj Gradec(some were also held in Ljubljana) started to act as ashowcase of high-quality creativity, spanning a periodof two years, and an important opportunity for mar-keting the products concerned. Some authors, whosework has been complemented with lifetime creativeachievements and oeuvre, were awarded “GoldenTendril” excellence titles by the Chamber of Craft andSmall Business of Slovenia, which is the owner andmain organiser of the exhibitions. The system aims tomaintain and develop art&craft activities.

∂ Another attempt at regulating the situationwith regard to art&craft activities in Slovenia came in2001. A system comprising approximately 13–14regional and partly also thematic art&craft centreswith the main centre in Ljubljana was set up. Whilstthe main centre was to be tasked with coordination,promotion and education, the regional centres were toassume responsibility for developing art&craft activi-ties typical of their respective regions. They weremainly intended for young artisans and were to ope-rate as residential studios or art&craft workshops. Thesolidly built system was to facilitate many concreteopportunities for transferring skills, upgrading design,in tourism etc. Unfortunately, although it had alreadystarted to be implemented the system was laterobstructed by indecisiveness and (political) interven-tions. Despite that, today we can be proud of the initialstages of the regional centres in Veržej, Škofja Loka,Ribnica, Sežana, Idrija, Moravče, Slovenj Gradec, andpartly also in Kropa and Slovenska Bistrica.

A

∂ Razen ocenjevanja in izbire kakovostnih izdelkov,organizacije najrazličnejših razstav v Sloveniji in tujini terzametkov rokodelskih centrov je rokodelstvo močno zapo-stavljeno področje narodnega gospodarstva, izobraževanja,zaposlovanja ter trajnostnega in sonaravnega razvoja.Organizacija pričujoče razstave je tudi pokazala, da kljub vsemmogočim komunikacijskim povezavam v rokodelstvu tudi naravni Evropske unije nimamo nekih trdnejših povezav, še manjustreznega pretoka znanj in predvsem enotnejših pogojev zadelovanje in razvoj rokodelskih dejavnosti. Rokodelstva se zeloobrobno dotikajo različni resorji, od gospodarstva do izobra-ževanja, kulture in turizma. Prav zato sem podpisani ob konculeta 2008 izdelal zasnovo za reprezentativno potujočo razsta-vo rokodelcev vseh držav EU, ki naj bi luč sveta ugledala že leta2010 v Slovenj Gradcu. Kljub trdno postavljenemu strokovne-mu okviru je zatajila organizacijska stran, in razstava je bilaprestavljena v leto 2012. Bolj sramežljivo so jo uvrstili v pro-gram Evropske prestolnice kulture, čeprav bi bila lahko enotemeljnih sporočil in izzivov prihodnjega evropskega prizade-vanja. Povrh vsega take celovite vseevropske rokodelske raz-stave v Evropi še ni bilo. Slab odziv za sodelovanje pri razstaviin skromni finančno-organizacijski okviri so botrovali okrnjenizasnovi. Kljub temu, da številne države EU na razstavi nesodelujejo, jo lahko razumemo kot prvo napoved novega roko-delskega dialoga v Evropi. Dialoga, za katerega nam tako spo-ročila kulturne dediščine kot prihodnje rokodelske naloge inpotrebe posredujejo vrsto argumentov. Prav ti argumenti sotemelji, ki se jim bomo morali v prihodnje še kako posvečati injih razvijati.

∂ Kot sem že zapisal, je bila razstava sprva zamišljenakot temeljit, popoln pregled rokodelske ustvarjalnosti prav vvseh stalnih članicah Evropske unije. Vendar bo pričujoča raz-stava šele prvi korak ali »most« k taki predstavitvi ustvarjalnihdosežkov, ki so nadaljevanje zgodovinskih spominov, sestavinnesnovne kulturne dediščine in tudi najbolj ustvarjalnegasodobnega iskanja v različnih izraznih načinih in smereh. Natokratni razstavi sodelujejo različni rokodelci iz Slovenije innekaterih drugih držav članic Evropske unije, ki svoje mojstrovi-ne ustvarjajo iz lesa, kamna, gline, šibja, slame (tudi ličja intrav), stekla, železa, papirja, naravnih tkanin, volne, usnja invoska, izdelujejo pa tudi vezenine in čipke. Naravna gradivasooblikujejo sodobna prizadevanja za trajnostni in sonaravnirazvoj ter s paleto žlahtnih dodanih vrednosti omogočajo kako-vost človekovega bivanja. V posameznih rokodelskih panogah intehnoloških postopkih so uskladiščena številna znanja, veščinein spretnosti, ki jim s Konvencijo o varstvu nesnovne kulturnedediščine iz leta 2003 veliko pozornost namenja tudi Unesco.Prav ta konvencija poudarja pomen rokodelske dediščine insodobnih rokodelskih znanj na lokalnih in državnih ravneh, kar jepriložnost za spoznavanje lokalnih in regionalnih kulturnih iden-titet v mednarodnem okolju. Ne gre le za ohranjanje kulturnegabogastva in identitet, ki so zaradi razraščenega globalizmamočno ogroženi, ampak tudi za iskanja novih ustvarjalnih poti innačinov, vendar temelječih na različnih dediščinskih izkušnjah.Razstava je torej primer mednarodne komunikacije z dejav-nostmi in bogatimi znanji, ki v prihodnje lahko pomembnosooblikujejo možnosti za nova delovna mesta, zaposlovanjerazvojno oviranih in invalidnih oseb, ustvarjajo žlahtne vsebine

K U LT U R N A D E D I Š Č I N A Z N A N J I N V E Š Č I N T E R S O D O B N I E V R O P S K I U S T V A R J A L N I I Z Z I V I C U LT U R A L H E R I T A G E O F K N O W L E D G E & S K I L L S A N D C O N T E M P O R A R Y E U R O P E A N C R E A T I V E C H A L L E N G E S

∂ As I already suggested, the exhibition was firstdesigned as a comprehensive, complete overview of art&craftcreativity in all European Union member states. However, thisyear's exhibition will only be the first step towards such a pre-sentation of creative achievements representing a continuationof the historical memory, a constituent part of the intangiblecultural heritage and, at the same time, the most up-to-dateinvestigation of diverse ways of expression. In this year’s exhibi-tion, various artisans from both Slovenia and some otherEuropean Union member states will present themselves; theirmasterpieces are made of wood, stone, clay, wicker, straw(including cornhusk and grass), glass, iron, paper, natural tex-tiles, wool, leather and wax, and comprise embroidery and bob-bin lace. The natural materials make their own contribution totoday’s endeavours towards sustainable development, enhanc-ing the quality of human existence by offering a wide range ofvaluable improvements. The individual art&craft branches andrelated technological procedures comprise a true storeroom ofknowledge and skills which have also been included in UNESCO'sConvention for the Safeguarding of the Intangible CulturalHeritage. It is not only about safeguarding the cultural heritageand identities which are seriously jeopardised by the onset ofglobalism, but the quest for new creative channels and mannerswhich are nevertheless based on diverse heritage experience.The exhibition thus poses an example of international commu-nication through activities and significant skills which in thefuture might help create new jobs, promote employment of thehandicapped and disabled persons, generate considerabletourist potential and enhance the identity of regional cultures in

∂ Apart from the evaluation and selection of quality prod-ucts, organisation of numerous exhibitions in Slovenia andabroad, as well as the first stages of art&craft centres, arts andcrafts in Slovenia are a relatively neglected area of the nationaleconomy, education, employment and sustainable development.The organisation of this year’s exhibition has shown that, despitemany communication links in the art&craft sphere even at theEuropean Union level, there are no reliable links, let alone appro-priate channels for transferring knowledge and, in particular,equal conditions for the operation and development of art&craftactivities. Arts and crafts are tangentially affected by variousspheres, such as the economy and education, culture andtourism. That is why in late 2008 I personally designed a repre-sentative travelling exhibition of artisans from all the EU coun-tries, whose first show was scheduled for 2010 in Slovenj Gradec.Notwithstanding the solid expert framework, the organisationalpart failed and, as a result, the exhibition was rescheduled for2012. It was then, reluctantly, included in the European Capital ofCulture programme. What is more, there has never been such acomprehensive art&craft exhibition in Europe. A weak responseas regards participation in the exhibition together with the limi-ted financial/organisational framework resulted in a projectwhich was deprived of some of its original aspects. Even thoughmany EU countries are not participating in the exhibition, it canstill be considered a call for new art&craft dialogue in Europe: adialogue for which many arguments can be found in both thecontents of the cultural heritage and future art&craft tasks andrequirements. These arguments may serve as the resourceswhich will need to be considered and developed in the future.

Europe. This is one of the basic messages the exhibition con-veys, which makes “legible” those local and regional art&craftproducts made of natural materials, i.e. materials pertaining tolocal environments where they also pursue their own “logic” andmission. By discovering and recognising these, we will not onlybe able to understand the work and creativity of individual arti-sans but also gain an opportunity to comprehend the society towhich they belong, its economic efforts, social relationships andspiritual creativity.

∂ Another aim of this exhibition is to highlight the variouslevels of the artisans’ social positions in Europe. This implies pos-sible ways of associating and organising them, the incentivesand other forms of social commitment which are provided – ornot provided – to artisans or their activities in different Europeanenvironments. The universal crisis affecting the educational sys-tem also poses the question of whether art&craft skills are pres-ent at appropriate educational levels. In this context, the issuesof safeguarding the existing skills and handing them down sys-tematically to younger generations are crucial. In the future,superb command of electronic devices, computer skills andother state-of-the-art technologies must be complementedwith skills that have strong links with nature, are human-friendlyand environment-friendly, and simply make our lives better. Apartfrom accumulating extraordinary experience, art&craft skillsalso provide opportunities to discover new creative ways.

∂ During the entire development period following WorldWar Two, the role played by artisans was probably the mostaccentuated in tourism. Artisans represented and still represent

peculiarities and characteristics of individual local and regionalcultures. Although in many cases the production of handicraftshas been moved to cheaper – most often Asian – environments,and that in Europe such artefacts are now predominantly onlybeing sold, the number of “original” artisans still makes it possi-ble to maintain a variety of local and regional diversities. As bothtourists and ordinary buyers are increasingly refusing to be mis-led by the mock world of artificial materials, the significance oflocal natural or genuine materials is gaining ground. Apart fromthe wish to become familiar with natural and cultural heritageand culinary delights, the drive to discover the art&craft richesof both Europe and the world is one of the dominant motives atwork in global tourism. In pursuing this drive, one can gain aninsight into either centuries-old or contemporary relationshipsbetween artisans and nature, discover a treasury of knowledgeand skills, follow the hands and tools which create eminence andvalues for our environment, and become familiar with variouscultures of everyday and of holidays. Today, countries of theEuropean Union have numerous cultural paths. Moreover, achain of fine tourist destinations is being created under theEuropean Destinations of Excellence (EDEN) project. In thefuture, similar endeavours for sustainable development shouldalso connect Europe’s art&craft paths; these were already con-nected centuries ago, albeit for different motives and needs.That is why the first “Art@Craft Europe” exhibition, even with itslimited participation, should highlight the multiple opportunitiesoffered by art&craft skills in our sometimes mindless, nuclear,asphalt and concrete world, which we often refer to as “modern”.

turistične ponudbe in utrjujejo istovetnost evropskih regional-nih kultur. Prav slednje je eno temeljnih sporočil razstave, kiomogoča »berljivost« lokalnih in regionalnih rokodelskih stvari-tev, izdelanih v naravnih gradivih, torej gradivih lokalnih okolij, vkaterih imajo tudi svojo »logiko« in poslanstvo. Z njihovimodkrivanjem in spoznavanjem nam ni omogočen le pogled vdelovanje in ustvarjalnost konkretnega rokodelca, ampak tudi vdružbo, ki ji pripada, v oblike in vsebine njenega gospodarskegaprizadevanja, družbenih odnosov in duhovne ustvarjalnosti.

∂ Z razstavo želimo opozoriti na različne ravni družbe-nega položaja rokodelcev v Evropi. To pomeni, na možne nači-ne njihove povezanosti in organiziranja, na stimulacije indruge oblike družbene skrbi, ki jih posamezna evropska okoljanamenjajo ali ne namenjajo rokodelcem oz. posameznimdejavnostim. V splošni krizi izobraževalnega sistema sepostavlja vprašanje prisotnosti rokodelskih znanj na ustreznihizobraževalnih stopnjah. Za vse te je seveda temeljnegapomena uskladiščenje obstoječih znanj in njihovo sistemati-čno prenašanje na prihodnje mlade generacije. Vrhunskemuobvladovanju elektronike, računalniških znanj in drugih najso-dobnejših tehnologij se morajo v prihodnje pridružiti znanja, kiso povezana z naravo, so človeku in okolju prijazna in v vsak-danje človekovo bivanje in življenje vnašajo razsežnost kako-vosti. Rokodelska znanja vsebujejo izjemne izkušnje in sohkrati nabor za iskanje novih ustvarjalnih možnosti.

∂ Rokodelci so bili v vsem razvojnem obdobju po drugisvetovni vojni najbrž še najbolj vključeni v turistične programe.Predstavljali so in še vedno predstavljajo posebnosti in značil-

nosti posameznih lokalnih in regionalnih kultur. Čeprav se jeizdelovanje rokodelskih izdelkov večkrat preneslo v cenejša,najpogosteje azijska okolja, in se v posameznih evropskih oko-ljih ti izdelki le še prodajajo, je število »originalnih« izdeloval-cev še vedno na ravni, ki omogoča ohranjanje pestrih lokalnihin regionalnih različnosti. Tudi zavajanje turističnih in drugihkupcev s ponarejenim svetom umetnih gradiv se zadnja letavedno bolj umika, vračajo pa se lokalna, naravna oz. pristnagradiva. Odkrivanje rokodelske palete Evrope in sveta je polegspoznavanja naravne in kulturne dediščine ter kulinarike edenod najbolj vabljivih motivov siceršnjega svetovnega turistične-ga prizadevanja. Človeku omogoča vpogled v stoletna alisodobna razmerja med rokodelci in naravo, odstira mu pogledv zakladnico znanj in veščin, sledi rokam in orodjem, ki za našadelovna in bivalna okolja ustvarjajo žlahtnost in vrednote teromogoča spoznavanje vsakdanjikov in praznikov različnih kul-tur. Danes države Evropske unije ponujajo številne kulturnepoti; nekatere so bolj, druge manj obiskane. Prav tako nastajaveriga prijaznih turističnih destinacij v okviru združenja EDEN(European Destinations of Excellency). Vsa ta trajnostna pri-zadevanja naj v prihodnje povežejo tudi rokodelske potiEvrope, tako kot so jih povezovale že pred stoletji, seveda zdrugačnimi motivi in potrebami. Zato naj nas tudi prva, čepravpo udeležbi omejena razstava »Art@Craft Europe« predvsemopomni na številne možnosti, ki nam jih ponujajo rokodelskaznanja v tem našem pogosto brezglavem, atomskem, asfalt-nem, betonskem in še kakšnem svetu, ki mu sicer radi pravi-mo, da je sodoben.

1LES / WOOD / HOLZĀboltin,š Gundars, LatvijaHanula Michal, SlovaškaHiršenfelder Matija, SlovenijaJaklič Franc, SlovenijaOblak Franc, SlovenijaPogačar Franc, SlovenijaSamsa Janko, SlovenijaTschertou Lorenz, AvstrijaUhrín Tibor, Slovaška

2ŠIBJE / WICKER / WEIDENRUTENÁgostonné Bene, MadžarskaKalšek Štefan, SlovenijaKivcāne Anita, LatvijaMaskalāne Maija, LatvijaPlūme Laimonis, Latvija

3SLAMA, KORUZNO LIČJE, TRAVE /STRAW, CORNHUSK, GRASS /STROH, MAISSTROH, GRASAntolinc Vida, SlovenijaBencsik Márta, MadžarskaVan Lierde Margotte, Belgija Žižek Bernarda in Ivan, Slovenija

4KAMEN / STONE / STEINBortolato Jernej, SlovenijaBošič Richard, AvstrijaGulič Pavel, Slovenija

5GLINA, PORCELAN /CLAY, PORCELAIN / TON, PORZELLANAzevedo Alberto in Vilarinho Cristina,PortugalskaBricman Jurgec Katja in Bricman Jure (»Catbriyur«), SlovenijaDravšnik Silva, SlovenijaFazekas Ferenc, MadžarskaLichard Daniel, SlovaškaKolter Rezi, AvstrijaKremžar Franc, SlovenijaŠipalyte

.Ru-ta, Litva

Steiner Zalika, AvstrijaZeil,a Lilija, LatvijaZelko Franc, Slovenija

6STEKLO / GLASS / GLASDailide

.nas Viktoras, Litva

Keenan Catherine, IrskaMendez Rosa, ŠpanijaVišnar Stojan in Metlikovič Matej,Slovenija

7ŽELEZO IN DRUGE KOVINE /IRON AND OTHER METALS /EISEN UND ANDERE METALLEBukovec Romi, SlovenijaCoutinho Leandro, PortugalskaČakars Uldis, LatvijaGuerreiro Liliana, PortugalskaJelnikar Miša, SlovenijaKalnin,š Guntis, LatvijaKrmelj Jože, SlovenijaMašukov Nikolaj Aleksandrovič inUKO- Kropa, SlovenijaPecúch Slavomír, SlovaškaSáenz Emilia in Pardo de DonlebúnJavier, ŠpanijaZupančič Vlado, Slovenija

8PAPIR / PAPER / PAPIERCuichán Juan Manuel Fernández,ŠpanijaO’Kelly Angela, IrskaRegouz Cili, AvstrijaValant Jože, Slovenija

9TKANINE / TEXTILES / TEXTILIENCvitkovič Nada, SlovenijaLehis Maret, EstonijaMündi Maiken, EstonijaPiik Gerli, EstonijaPoncik Ľubica, SlovaškaPrank Riina, EstonijaStrahov Inge, EstonijaUrbiene

.Ju-rate

.Terese

., Litva

10VOLNA, POLST / WOOL, FELT /WOLLE, FILZGigante Miguel, PortugalskaJaunzeme Aija, LatvijaOrešnik Špela, SlovenijaPrīberga Gita, LatvijaSOVEN, Slovenija

11USNJE / LEATHER / LEDERBurke Úna, IrskaHandanović Zekija, SlovenijaLa Calzoleria di Max e Gio, ItalijaKrik, is Vilnis, Latvija

12VEZENINE, ČIPKE /EMBROIDERY, LACE /STICKEREI, SPITZENBrikmane Rasma, LatvijaDebeljak Andraž, SlovenijaKoder Tina, SlovenijaLászlóné Vécsei, MadžarskaPálné Lipták, MadžarskaStrojan Rozalija, SlovenijaStudio Koder, SlovenijaStylianoy Eleni, Ciper

13VOSEK / WAX / WACHSPerger Hrabroslav, SlovenijaSamec Rafael, Slovenija

14DRUGA NARAVNA GRADIVA IN IZDELKI IZ SESTAVLJENIH GRADIV /OTHER NATURAL MATERIALS AND PRODUCTS MADE OF COMPOUND MATERIALS /ANDERE NATÜRLICHE MATERIALIEN UND ERZEUGNISSEAUS ZUSAMMENGESETZTEN MATERIALIENArmada Marta, ŠpanijaAment Éva, MadžarskaBertin Colette, BelgijaBillens Jeanine, BelgijaCelec Jožica, SlovenijaDavini Jeanne, BelgijaGrom Franc, SlovenijaKorošec Darko, SlovenijaMlakar Janko, SlovenijaPerger Hrabroslav, SlovenijaZupan Valentin, Slovenija

Kulturelles Erbe von Wissen und Fähigkeiten sowiemoderne europäische kreative Herausforderungen

∂ Das Jahr 1977 gilt als „Geburtsjahr“ einer neuenEpoche im slowenischen Handwerk, das sich zu jener Zeitbereits zum Teil im Untergang befand, wie sich auch generelldas slowenische Handwerk in einer kritischen Situationbefand, als in Slovenj Gradec die erste Handwerksausstellungvorbereitet wurde. In den übrigen sozialistischen StaatenOsteuropas wurde das Handwerk in staatlichen Verbänden undGenossenschaften gefördert, während sich in Westeuropasowohl individuelle Werkstätten als auch kreative Gruppenentwickelten. Einen Sonderweg schlugen die skandinavischenStaaten ein, die auf hohem Niveau ein einprägsames undunverwechselbares Design entwickelten, das gerade aus denreichen technologischen und kreativen Erfahrungen des tra-ditionellen Handwerks hervorging. In den 90er Jahren desvorigen Jahrhunderts wurde in Slowenien das Gütesiegel„Rokodelstvo Art&Craft Slovenija“ ins Leben gerufen, mit demdie systematische Bewertung durch Experten und die Kenn-zeichnung von Produkten begann, welche die Fachkommis-sion bei der Slowenischen Handwerks- und Gewerbekammerauch heute noch zu den qualitativ hochwertigsten zählt. ImJahr 2001 wurde in Slowenien ein erneuter Versuch unter-nommen, die Lage im Handwerk erneut zu regeln. Es wurdeein System bestehend aus 13 bis 14 regionalen und teilweiseauch themenbezogenen Handwerkszentren und einemHauptzentrum in Ljubljana eingerichtet. Heute sind bereits inVeržej, Škofja Loka, Ribnica, Sežana, Idrija, Moravče, SlovenjGradec und teilweise in Kropa und Slovenska Bistrica Ansätzedieser Regional-zentren aktiv.

∂ Ende 2008 wurde das Konzept für eine Wanderaus-stellung repräsentativer Erzeugnisse des Handwerks aus allenEU-Staaten entworfen, die bereits 2010 in Slovenj Gradec dasLicht der Welt erblicken sollte. Trotz des fest verankerten fach-lichen Rahmens versagte jedoch die Organisation, so dass dieAusstellung auf das Jahr 2012 verlegt wurde. Diese wurdedarauf eher stiefmütterlich in das Programm der Kulturhaupt-stadt Europas aufgenommen, obwohl diese Ausstellung zu dengrundlegenden Zeugnissen und Herausforderungen derzukünftigen europäischen Bestrebungen zählen könnte.Darüber hinaus handelt es sich um die erste das gesamteHandwerk Europas umfassende Ausstellung.

∂ Das Handwerk und die in ihm verwendeten Verfahrenbeherbergen viel Wissen, Sachkenntnisse und Fertigkeiten,denen auch die UNESCO-Konvention zur Bewahrung des imma-teriellen Kulturerbes aus dem Jahr 2003 große Aufmerksam-keit schenkt. Es handelt sich nicht nur um die Bewahrung deskulturellen Reichtums und der Identitäten, die wegen derzunehmenden Globalisierung stark gefährdet sind, sondernauch um die Suche nach neuen kreativen Wegen und Ansätzen,die aber auf verschiedenen Traditionen beruhen. Somit stelltdie Ausstellung ein Beispiel der internationalen Kommunika-tion zwischen verschiedenen Gewerben und ihrem Wissen dar,die in Zukunft einen bedeutenden Beitrag zur Schaffung neuerArbeitsplätze und zur Beschäftigung Jugendlicher sowie gei-stig und körperlich Behinderter leisten, in einem auf Nachhaltig-keit ausgerichteten Tourismus neue Angebote schaffen unddie Identität der regionalen Kulturen Europas stärken können.

Prof. Dr. Janez Bogataj, Kurator der Ausstellung

S E Z N A M R A Z S T A V L J A V C E V / L I S T O F E X H I B I T O R S / L I S T E D E R A U S S T E L L E R