SVETLOBA V DELOVNEM OKOLJU IN NJEN VPLIV NA …

SVETLOBA V DELOVNEM OKOLJU

IN NJEN VPLIV NA VREDNOTENJE

OBREMENITVE VIDA

November, 2011

Magistrsko delo



OBREMENITVE VIDA

Avtor:

Mentor: dr. Andrej Polajnar



Avtor: Nataša Camlek

dr. Andrej Polajnar

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, dr. Andreju Polajnarju, za pomoč in

vodenje pri pripravi magistrskega dela. Za strokovno svetovanje

se zahvaljujem tudi dr. Simoni Jevšnik. Dr. Mateju Kobavu pa se

zahvaljujem za pomoč pri izvajanju meritev, interpretaciji

rezultatov in strokovno svetovanje.

Zahvaljujem se podjetju za dovoljenje za izvajanje meritev in

zaposlenim za sodelovanje.

Zares posebna zahvala pa velja moji dragi družini: Dejanu, Neji,

Nuši, mami in očetu, ki so me v času nastajanja naloge brezmejno

podpirali. Iskrena hvala Rosviti, Dragici in Mateji za vse lepe in

spodbudne besede ter vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli k

nastanku te naloge.

- I -

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1. Opredelitev problema ................................................................................................. 1

1.2. Namen in cilj naloge ................................................................................................... 1

1.3. Postavitev hipoteze ..................................................................................................... 2

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................ 3

2.1. Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker ................................................... 3

2.1.1. Merila in stopnje obremenitev ................................................................................ 5

2.1.2. Točkovanje kriterijev in stopenj ............................................................................. 8

2.2. Svetloba in videnje ................................................................................................... 10

2.2.1. Elementarne vidne funkcije (lastnosti očesa) ....................................................... 13

2.3. Fotometrija ............................................................................................................... 14

2.3.1. Fotometrične veličine in enote ............................................................................. 15

2.4. Vpliv svetlobe na ljudi .............................................................................................. 17

2.5. Svetloba in produktivnost ......................................................................................... 19

2.6. Priporočila za razsvetljavo – lastnosti dobre razsvetljave ........................................ 21

2.6.1. Nivo osvetljenosti ................................................................................................. 22

2.6.2. Omejitev bleščanja ............................................................................................... 23

2.6.3. Harmonična porazdelitev svetlosti ....................................................................... 24

2.6.4. Barvni videz .......................................................................................................... 24

2.6.5. Barva svetlobe ...................................................................................................... 25

2.6.6. Smer svetlobe in modeliranje ............................................................................... 26

2.7. Predpisi, pravilniki, uredbe in priporočila na področju razsvetljave na delovnem

mestu ......................................................................................................................... 26

3 EKSPERIMENTALNI DEL ............................................................................................ 28

3.1. Opis merilnih mest ................................................................................................... 28

3.2. Izvedba meritev ........................................................................................................ 28

3.2.1. Opis merilnih instrumentov .................................................................................. 28

- II -

3.2.2. Opis postopka merjenja ........................................................................................ 30

3.3. Vrednotenje rezultatov meritev ................................................................................ 34

4 REZULTATI .................................................................................................................... 35

4.1. Nova metoda določanja obremenitve vida ............................................................... 35

4.2. Rezultati meritev....................................................................................................... 40

4.3. Rezultati vrednotenja meritev ................................................................................... 47

4.3.1. Določitev točk obremenitev in izračun ergonomskega koeficienta...................... 59

4.4. Analiza vrednosti, dobljenih po stari in novi metodi ............................................... 65

4.4.1. Primerjava nove in stare metode za določanje Ker ............................................... 65

4.4.2. Primerjava novega in starega točkovanja ............................................................. 71

4.4.3. Vpliv posameznih dejavnikov na novo metodo ................................................... 73

5 DISKUSIJA ...................................................................................................................... 76

5.1. Nova metoda določanja Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta ....... 76

5.2. Primerjava nove in stare metode za določanje Polajnar-Verhovnikovega

ergonomskega koeficienta - Ker ................................................................................ 77

5.3. Primerjava novega in starega točkovanja ................................................................. 78

6 SKLEP .............................................................................................................................. 79

7 LITERATURA ................................................................................................................. 81

8 PRILOGE: ........................................................................................................................ 83

- III -

SVETLOBA V DELOVNEM OKOLJU IN NJEN VPLIV NA

VREDNOTENJE OBREMENITVE VIDA

Klju čne besede: svetloba, vid, razsvetljava na delovnem mestu, obremenitev vida, Polajnar-

Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker, točke obremenitve, nova metoda.

UDK klasifikacija: 331.101.1:005.061(043.3)

POVZETEK

Magistrska naloga obravnava svetlobo v delovnem okolju in njen vpliv na Polajnar-

Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker. Glavni namen magistrske naloge je, razviti novo

metodo določevanja obremenitve in obremenjenosti vida pri delavcu. Nova metoda naj bi

nadgradila in dopolnila pomanjkljivosti stare ter natančneje opredelila dejavnike, ki vplivajo

na obremenitev vida. Ker imajo različni dejavniki različen vpliv in težo na obremenitev vida,

se le-ti vrednotijo posebej in med seboj delujejo neodvisno.

Četudi je osvetljenost na delovnem mestu ustrezna, še ne pomeni, da je ustrezno tudi

delovno mesto, na katerem se delovna naloga izvaja. Zaradi tega razloga so v novi metodi

zajeti dejavniki, ki definirajo lastnosti dobre razsvetljave in so pogoj za ustrezno delovno

mesto z vidika vidnega zaznavanja. Nova metoda poleg osvetljenosti obravnava in vrednoti še

dejavnike, kot so enakomernost osvetljenosti, bleščanje, kontrast in indeks barvnega videza.

Nova metoda zajema naslednje točke:

• nov način vrednotenja posameznega dejavnika, ki vpliva na obremenitev vida,

• nov način točkovanja posameznega dejavnika,

• nov oziroma prilagojen izračun Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega

koeficienta – Ker.

Meritve razsvetljave so bile izvedene v podjetju, ki se ukvarja z ekstrudiranjem,

vakuumiranjem, brizganjem in potiskom plastike. Rezultate meritev smo uporabili za izračun

Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker glede na staro in novo metodo. Na

podlagi analize podatkov in statistične analize rezultatov so bile podane in potrjene naslednje

prednosti nove metode:

• nova metoda definira več dejavnikov, ki vplivajo na obremenitev vida,

- IV -

• vsak dejavnik je obravnavan posebej,

• vsak dejavnik je vrednoten posebej,

• podane so mejne vrednosti za vsak dejavnik,

• dejavniki so med sabo neodvisni,

• nova metoda ima večji razpon točk obremenitev, zato se lahko obremenitev in

obremenjenost določita in vrednotita natančneje.

LIGHT IN THE WORK ENVIRONMENT AND ITS INFLUENCE

TO THE VISUAL STRAIN EVALUATION

Key words: light, vision, lighting of work places, visual strain, Polajnar-Verhovnik's

ergonomic coefficient - Ker, load points, new method.

ABSTRACT

Master's dissertation treats the light in working environment and its influence on the Polajnar-

Verhovnik's ergonomic coefficient – Ker. The main purpose of Master's dissertation is to

develop a new method that determines stress and strain of worker's vision. New method will

upgrade and complement deficiencies of old method and precisely define the factors that

affect the visual strain. Since various factors have different impact to the visual strain, they

are evaluated separately. Each factor in new method is acting independently.

Although the illluminance at the work place is appropriate, it is not necessary that work

place where visual task is performed is appropriate. For this reason the new method includes

factors that define quality features in lighting which are basis for a suitable work place. The

new method considers factors such as illumination, illuminance uniformity, glare, contrast

and colour rendering. The new method is composed of following points:

• a new way of evaluation of factors that influence on the visual strain,

• a new way of scoring the factors,

• a new or adjusted calculation of Polajnar-Verhovnik's ergonomic coefficient - Ker.

Lighting measurements were performed in a plastics processing industry (extrusion,

vacuuming, injection molding, serigraphy). The results of measuring were used to calculate

- V -

Polajnar-Verhovnik's ergonomic coefficient - Ker according to the old and the new method.

Based on data analysis and statistical analysis of the results the following advantages have

been defined and confirmed:

• new method is defining additional factors that influence on the visual strain,

• each factor is treated separately,

• each factor is evaluated separately,

• limit values are given for each factor ,

• factors are independent and

• the new method has a larger range of load points for this reason stress and strain can

be determined and evaluated precisely.

- VI -

UPORABLJENI SIMBOLI

a - dimenzija rastra (m),

d - daljša stranica ocenjevalnega območja (m),

E - osvetljenost (lx),

E - povprečna (srednja) vrednost osvetljenosti (lx)

Emin - najmanjša vrednost osvetljenosti (lx),

E - povprečna vrednost osvetljenosti naloge (lx),

E - korigirana povprečna vrednost osvetljenosti naloge (lx),

E - povprečna vrednost osvetljenosti bližnje okolice (lx),

E - korigirana povprečna vrednost osvetljenosti bližnje okolice (lx),

E - zahtevana vzdrževana osvetljenost glede na standard (lx),

ET - efektivna temperatura (°C),

I - svetilnost (cd),

K - kontrast,

Ker - Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient,

Ko - količnik okolja,

Kn - količnik napora,

KV%SM - koeficient variabilnosti za staro metodo,

KV%NM - koeficient variabilnosti za novo metodo,

∆Ker - razlike vrednosti med Ker nove in stare metode,

L - svetlost (cd/m2),

Lb - svetlost ozadja (cd/m2),

LN - izmerjena vrednost svetlosti področja naloge (cd/m2),

LO - izmerjena vrednost svetlosti bližnje okolice (cd/m2),

MKD - maksimalna dovoljena koncentracija (ppm),

p - Guthov indeks glede na položaj vsake od svetilk,

r - korelacijski koeficient,

Ra - indeks barvnega videza (število),

RaK - korigirani indeks barvnega videza (število),

Tcp - podobna barvna temperatura svetlobnega vira (K),

UGR - poenoteno število bleščanja (število),

UGRK - korigirana vrednost poenotenega števila bleščanja (število),

- VII -

UO - enakomernost osvetlitve naloge,

UOK - enakomernost osvetlitve bližnje okolice,

V - relativna občutljivost očesa (λ),

xi - število točk obremenitev,

xmax - maksimalno število točk vseh obremenitev,

λ - valovna dolžina (nm),

σ - standardni odmik posameznih meritev osvetljenosti naloge (lx),

Φ - svetlobni tok (lm),

ω - prostorski kot.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo

- VIII -

UPORABLJENE KRATICE

DM - delovno mesto,

SAP - Systems, Applications, and Products in Data Processing (Sistemi, aplikacije in

produkti za procesiranje podatkov),

SDR - Slovensko društvo za razsvetljavo,

TO - točke obremenitve,

TOB - točke obremenitve za bleščanje,

TOE - točke obremenitve za osvetljenost,

TOK - točke obremenitve za kontrast,

TOR - točke obremenitve za stopnjo barvnega indeksa,

TOU - točke obremenitve za enakomernost osvetljenosti,

TO (NM) - skupno število točk obremenitev nove metode,

TO (SM) - skupno število točk obremenitev stare metode.


- 1 -

1 UVOD

1.1. Opredelitev problema

Delavec je med delom izpostavljen različnim obremenitvam, zaradi česar prihaja do njegove

obremenjenosti. Poznamo več vrst obremenitev, vendar se bomo v nalogi osredotočili

predvsem na obremenitve vida.

Pri sprejemanju informacij je oko najvažnejši receptorski organ človeka. 80 do 90 %

vseh zaznav pride preko očesa. Oko je pri mnogih industrijskih delih najbolj obremenjeni del

organizma, tako da lahko domnevamo, da velik del utrujenosti zaradi dela izvira iz

obremenjenosti oči [1].

Pri zmanjšanju obremenjenosti vida si lahko med drugim pomagamo tudi s Polajnar-

Verhovnikovim koeficientom – Ker, ki upošteva čas oziroma dodatek za okrevanje zaradi

obremenitev pri izvajanju dela.

Pri študiju metodologije točkovanja obremenitve vida za določitev Polajnar-

Verhovnikovega koeficienta – Ker smo želeli le-te natančneje vrednotiti. Obstoječa metoda

grobo ocenjuje obremenitve zaradi vida.

1.2. Namen in cilj naloge

Med obremenitvami, ki se pojavljajo na delovnem mestu, je tudi obremenitev vida. Delavec

na delovnem mestu opravlja vidno nalogo. Da jo lahko izvede pravilno, je potrebna zadostna

osvetlitev delovnega mesta. Dobra osvetljenost vpliva na ugodno počutje in vzbuja

zadovoljstvo. S tem se povečata storilnost in pozornost ter zmanjšajo utrujenost in napake pri

delu.

Vendar pa pogoj za dobro vidljivost ni samo zadostna osvetlitev delovnega mesta. Pri še

tako dobri osvetljenosti imamo lahko težave pri ločevanju detajlov, če ni ustreznega kontrasta.

Zato mora biti svetlost predmetov v delovnem prostoru ter bližnje in daljne okolice ustrezna.

Prevelike razlike v svetlosti zahtevajo stalno prisilno adaptacijo, kar vodi do prekomerne

obremenitve oči. Medtem pa obratno majhne razlike v svetlosti dajejo psihološki vtis

neprivlačnega in nespodbudnega delovnega okolja in niso zaželene. Enako velja, kadar se

pojavijo prevelika odstopanja med osvetljenostjo delovne površine in neposredne okolice.


- 2 -

V primeru preveč svetlih površin v vidnem polju pride do pojava bleščanja, kar lahko

pri delavcu povzroča neugodje ali ovira njegovo videnje. S tem postane izvajanje vidne

naloge oteženo ali celo onemogočeno, kar lahko vodi do pojava nesreče in poškodbe pri delu.

Temperatura barve določa barvo svetlobe vira. Ločimo tople, hladne in nevtralne barve.

Na splošno lahko rečemo, da je za prostore, kjer je osvetljenost nižja, bolj primerna svetloba

nižje barvne temperature (belo-rumena svetloba – 3000 K), v prostorih, kjer je nivo

osvetljenosti višji, pa višja temperatura barve (bela svetloba – 6000 K).

Kadar delo zahteva ustrezno barvno zaznavanje (priprava tiskovin, tisk …), je še

posebej pomembno, da je le-to ustrezno. Predmeta iste barve lahko pod dvema različnima

svetlobnima viroma postaneta na videz barvno povsem različna. To je odvisno od spektralne

sestave svetlobe, ki vpliva na velikost indeksa barvnega videza oziroma na barvno zaznavanje

predmeta in okolice.

Svetloba ima na človeka tudi tako imenovani »biološki učinek«. Uravnava človekov

bioritem, tako da vpliva na cikle budnosti in spanja. S pomočjo svetlobe lahko izboljšamo

budnost, prikličemo sproščenost in preprečimo zaspanost.

Glavni namen magistrske naloge je, razviti novo metodo določanja obremenitve vida pri

delavcu. Nova metoda naj bi nadgradila in dopolnila pomanjkljivosti stare ter natančneje

opredelila dejavnike, ki vplivajo na obremenitev vida. Ker imajo različni dejavniki različen

vpliv in težo na obremenitev vida, se bodo vrednotili posebej. Med seboj bodo delovali

neodvisno, skupaj pa bodo sestavljali dovršeno celoto.

Pri definiranju nove metode smo se omejili le na obremenitve in obremenjenosti vida z

namenom, da bi lažje in natančneje opredelili in testirali novo metodo. V ta namen ostalih

obremenitev na delovnem mestu nismo upoštevali oziroma so se obravnavale, kot da jih ni.

1.3. Postavitev hipoteze

Postavljene so tri hipoteze, ki se bodo potrjevale tudi s pomočjo statističnih metod

analiziranja.

HIPOTEZA 1: Nova metoda za določanje Polajnar-Verhovnikovega koeficienta – Ker daje

statistično pomembno višje rezultate kot stara metoda.


- 3 -

HIPOTEZA 2: Nova metoda za določanje Polajnar-Verhovnikovega koeficienta – Ker

opredeljuje več dejavnikov, ki vplivajo na obremenitev in obremenjenosti vida.

HIPOTEZA 3: Dejavniki nove metode za določanje Polajnar-Verhovnikovega koeficienta –

Ker so med sabo neodvisni.

2 TEORETIČNI DEL

2.1. Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker

Na učinek delavca vplivajo obremenitve in obremenjenosti, ki zavzemajo pomembno mesto

med vplivi, ki zmanjšujejo učinek delavca. Utrujen delavec porabi več energije, da bi obdržal

pravilen ritem dela. Ker delavca ne želimo prisiliti, da bi se naprezal in prekomerno utrujal,

mu je med delovnim časom treba omogočiti več postankov in premorov, da bi delovno nalogo

opravil z normalnim prizadevanjem [2, 3].

Korekcijo izdelavnega časa, kot dodatek za okrevanje zaradi določenih obremenitev pri

izvajanju dela, se poda v obliki Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker.

Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient predstavlja poseben metodološki prijem študija

obremenitev in obremenjenosti pri delu v industriji z namenom, da bi se uredile prevelike

obremenitve v obliki dodatnega časa in s tem zagotovile dopustne obremenitve delavcev.

Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker ne poda zaporedja potrebnih počitkov.

Izračuna se po enačbi 2.1 [2, 3].

K =

∙ 0,3423 (2.1)

kjer je:

– število točk obremenitev,

– maksimalno število točk vseh obremenitev,

0,3423 – konstanta, ki uravnoteži izračun dodatnih količnikov Kn in Ko s Ker,

Kn – količnik napora,

Ko – količnik okolja.


- 4 -

Osnova za točkovanje obremenitev in obremenjenosti je seštevek točk glede na stopnjo

in čas izpostavljenosti obremenitvam. Seštevek točk naj bi ustrezal osmim obravnavanim

obremenitvam na delovnem mestu v razmerju z maksimalno možno vrednostjo točk, ki znaša

21 točk. Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient Ker se izračuna z vrednotenjem osmih

obremenitev:

1. fizične statične obremenitve,

2. fizične dinamične obremenitve,

3. toplotne obremenitve,

4. obremenitve vida,

5. obremenitve zaradi hrupa,

6. obremenitve zaradi stika z aerosoli,

7. obremenitve zaradi stika s plini in parami,

8. obremenitve zaradi monotonije.

Metodološki potek ugotavljanja ergonomskih obremenitev in obremenjenosti je

sestavljen iz treh korakov (slika 2.1):

• korak 1: izvede se analiza strukture delovnega časa ter ocenjevalna analiza

delovnega mesta,

• korak 2: izvedejo se potrebne merske analize delovnega mesta,

• korak 3: stopnjevanje in vrednotenje obremenitev in obremenjenosti, dobljenih v

drugem koraku, izračuna se Polajnar-Verhovnikov koeficient – Ker in se vgradi v

izračun norme.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo

Slika 2.1: Potek ugotavljanja ergonomskih obremenitev in

2.1.1. Merila in stopnje obremenitev

Stopnja posamezne obremenitve se dolo

glede na dejansko stanje [2]

Fizične obremenitve – stati

V preglednici 2.1 so podane stopnje fizi

I, I/II, II, II/III, III [2].

Preglednica

Stopnja DEFINICIJA

0 Ni statičnih obremenitev oziroma so najmanjše, zato je mogosubjektivnega obč

I Kratkotrajne statičistih mišičnih skupin in pri katerem ne nastaja pomembnejša subjektivna utrujenost.

II Statične obremenitve veskupin, vendar v njih raste subjektivna utrujenost.

III Hude statične obremenitve, ki vodijo do prekinitve del.

Fakulteta za strojništvo

- 5 -

Potek ugotavljanja ergonomskih obremenitev in obremenjenosti pri delu

Merila in stopnje obremenitev

Stopnja posamezne obremenitve se določi tako, da se direktno odčita iz

[2] oziroma glede na rezultate, dobljene na podlagi merske analize.

statične

i 2.1 so podane stopnje fizične obremenitve – statične. Možnosti stopnjevanja: 0,

Preglednica 2.1: Fizična obremenitev – statična

nih obremenitev oziroma so najmanjše, zato je mogoče zdržati poljubno dolgo brez subjektivnega občutka utrujenosti v prizadetih mišicah.

Kratkotrajne statične obremenitve manjše intenzitete, ki jim sledijo kratki odmori ali dinaminih skupin in pri katerem ne nastaja pomembnejša subjektivna utrujenost.

ne obremenitve večje intenzitete, ki jim sledi kratek odmor ali dinamiskupin, vendar v njih raste subjektivna utrujenost.

ne obremenitve, ki vodijo do prekinitve del.

Magistrsko delo

obremenjenosti pri delu [2]

ita iz preglednic 2.1 do 2.8

na podlagi merske analize.

. Možnosti stopnjevanja: 0,

e zdržati poljubno dolgo brez

ne obremenitve manjše intenzitete, ki jim sledijo kratki odmori ali dinamični gibi nih skupin in pri katerem ne nastaja pomembnejša subjektivna utrujenost.

je intenzitete, ki jim sledi kratek odmor ali dinamični gibi istih mišičnih


- 6 -

Fizična obremenitev – dinamična

V preglednici 2.2 so podane stopnje fizične obremenitve – dinamične. Možnosti stopnjevanja:

0, I, I/II, II, II/III, III, III/IV, IV [2].

Preglednica 2.2: Fizična obremenitev – dinamična

Stopnja DEFINICIJA

0 Zelo lahko delo. Poraba O2 manjša od 0,5 l/min, pulz ostane na nivoju pulza v mirovanju (pribl. 75/min), bazalna /rektalna temperatura 37,1°C, kalori čna poraba manjša od 175 W.

I Lahko delo. Poraba O2 od 0,5 do 1,0 l/min. Pulz 75–100/min. Bazalna/rektalna temperatura do 37,5°, kalori čna poraba od 175 do 350 W.

II Zmerno težko delo. Poraba O2 1,0–1,5 l/min. Pulz 100–125/min. Bazalna/rektalna temperatura 37,5°– 38,5°, kalori čna poraba od 350 do 525 W.

III Težko delo. Poraba 02 1,5–2,0 l/min. Pulz 125–150/min. Bazalna/rektalna temperatura 38,0°– 38,5°, kalori čna poraba od 525 do 700 W.

IV Zelo težko delo. Poraba O2 2,0–2,5 1/min. Pulz 150–175/min. Bazalna/rektalna temperatura 38,5°–39,0°, kalori čna poraba od 700 do 868 W.

Toplotna obremenitev

V preglednici 2.3 so podane stopnje toplotnih obremenitev. Možnosti stopnjevanja: 0, I, II,

III, IV [2].

Preglednica 2.3: Toplotna obremenitev

Stopnja DEFINICIJA

0 do 18° ET

I do 20,4° ET

II od 20,5° do 25,2° ET

III od 25,3° do 29,9° ET

IV 30° ET in ve č

Obremenitev vida

V preglednici 2.4 so podane stopnje obremenitve vida. Možnosti stopnjevanja: 0, 0/I, I, I/II, II

[2].

Preglednica 2.4: Obremenitev vida

Stopnja DEFINICIJA

0 Dnevna ali umetna osvetlitev v skladu s standardom za delovno nalogo.

I Osvetlitev, ki odstopa za 10 % od standarda.

II Huda motnja vidne funkcije zaradi bleščanja, zelo slabega kontrasta.


- 7 -

Obremenitev zaradi hrupa

V preglednici 2.5 so podane stopnje obremenitve zaradi hrupa. Možnosti stopnjevanja: 0, I, II,

III, IV [2].

Preglednica 2.5: Obremenitev zaradi hrupa

Stopnja DEFINICIJA

0 Ropot do 50 dB (A).

I Ropot med 51 in 70 dB (A), ki ne ovira sporazumevanja.

II Ropot med 71 in 90 dB (A). Ovira sporazumevanje, toda ne učinkuje hudo neprijetno.

III Močan ropot med 91 in 120 dB (A), ki učinkuje hudo neprijetno in močno ovira sporazumevanje.

IV Ropot nad 120 dB (A).

Obremenitve zaradi stika z aerosoli

V preglednici 2.6 so podane stopnje obremenitve zaradi stika z aerosoli. Možnosti

stopnjevanja: 0, 0/I, I, I/II, II [2].

Preglednica 2.6: Obremenitev zaradi stika z aerosoli

Stopnja DEFINICIJA

0 Koncentracija je manjša kot 50 % MDK. Okvar zdravja zaradi aerosolov, plinov in par ni.

I Koncentracija je od 50,1 % do 100 % MDK. Okvare zdravja zaradi aerosolov, plinov in par so redke ter praviloma lažje oblike.

II Koncentracija je večja kot 100,1 % MDK. Okvare zdravja zaradi aerosolov, plinov in par so pogoste in težje oblike.

Obremenitev zaradi stika s plini in parami

V preglednici 2.7 so podane stopnje obremenitve zaradi stika s plini in parami. Možnosti

stopnjevanja: 0, 0/I, I, I/II, II [2].

Preglednica 2.7: Obremenitev zaradi stika s plini in parami

Stopnja DEFINICIJA

0 Koncentracija je manjša kot 50 % MDK. Okvar zdravja zaradi aerosolov, plinov in par ni.

I Koncentracija je od 50,1 % do 100 % MDK. Okvare zdravja zaradi aerosolov, plinov in par so redke ter praviloma lažje oblike.

II Koncentracija je večja kot 100,1 % MDK. Okvare zdravja zaradi aerosolov, plinov in par so pogoste in težje oblike.

Monotonija

V preglednici 2.8 so podane stopnje obremenitve zaradi monotonije. Možnosti stopnjevanja:

0, I, I/II, II [2].


- 8 -

Preglednica 2.8: Monotonija

Stopnja DEFINICIJA

0 Delo je zmerno enolično ali sploh ni enolično.

I Delo je sestavljeno iz majhnega števila prijemov, ki so enaki in časovno nespreminjajoči se in so izvedeni pri zmernem časovnem pritisku.

II Delo je sestavljeno iz najenostavnejših elementov dela, je absolutno nespreminjajoče se in se izvaja ob velikem časovnem pritisku.

2.1.2. Točkovanje kriterijev in stopenj

Točkovanje se izvede glede na stopnjo in čas izpostavljenosti obremenitvi, kar se odčita iz

tabel točkovanja posameznih obremenitev [2]. Točke se določijo glede na čas ekspozicije

delavca v urah na delovno izmeno.

V preglednicah od 2.9 do 2.16 so prikazana točkovanja fizičnih obremenitev –

dinamičnih, fizičnih obremenitev – statičnih, toplotnih obremenitev, obremenitev vida,

obremenitev zaradi hrupa, obremenitev zaradi stika z aerosoli, plini in parami ter obremenitev

zaradi monotonije [2].

Preglednica 2.9: Statična fizična obremenitev [2]

Stopnja Čas ekspozicije v urah na delovno izmeno

1 2 3 4 5 6 7 8

0 0 0 0 0 0 0 0 0

I 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,8 1,0

II 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,5 1,8

III 0,5 1,0 2,0 - - - - -

Preglednica 2.10: Dinamična fizična obremenitev [2]


1 2 3 4 5 6 7 8

0 0 0 0 0 0 0 0 0

I 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,8 1,0

II 0,3 0,6 0,9 1,2 1,5 1,8 2,2 2,7

III 0,6 1,2 1,8 2,4 3,1 3,8 4,6 -

IV 1,0 2,0 3,0 4,1 5,3 6,5 - -


- 9 -

Preglednica 2.11: Toplotna obremenitev [2]


1 2 3 4 5 6 7 8

0 0 0 0 0 0 0 0 0

I 0,1 0,1 0,2 0,2 0,3 0,3 0,4 0,4

II 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 1,0 1,3 1,5

III 0,6 0,8 1,2 1,4 1,8 2,2 - -

IV 0,8 1,5 2,2 3,0 - - - -

Preglednica 2.12: Obremenitev vida [2]


1 2 3 4 5 6 7 8

0 0 0 0 0 0 0 0 0

0/I 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,4 0,5 0,6

I 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 0,9 1,1 1,2

I/II 0,3 0,5 0,8 1,0 1,2 1,4 - -

II 0,4 0,8 1,1 1,5 - - - -

Preglednica 2.13: Obremenitev zaradi hrupa [2]


1 2 3 4 5 6 7 8

0 0 0 0 0 0 0 0 0

I 0,0 0,1 0,1 0,2 0,2 0,3 0,3 0,4

II 0,2 0,3 0,4 0,6 0,7 0,9 1,1 1,2

III 0,4 0,7 1,0 1,3 1,7 2,0 - -

Preglednica 2.14: Obremenitev zaradi stika z aerosoli [2]


1 2 3 4 5 6 7 9

0 0 0 0 0 0 0 0 0

0/I 0,1 0,1 0,2 0,2 0,3 0,3 0,4 0,4

I 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8

I/II 0,2 0,3 0,5 0,7 0,9 1,1 1,3 1,4

II 0,3 0,5 0,7 1,0 1,2 1,5 1,8 2,0


- 10 -

Preglednica 2.15: Obremenitev zaradi stika s plini in parami [2]


1 2 3 4 5 6 7 9

0 0 0 0 0 0 0 0 0

0/I 0,1 0,1 0,2 0,2 0,3 0,3 0,4 0,4

I 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8

I/II 0,2 0,3 0,5 0,7 0,9 1,1 1,3 1,4

II 0,3 0,5 0,7 1,0 1,2 1,5 1,8 2,0

Preglednica 2.16: Obremenitev zaradi monotonije [2]


do 2 3 4 5 6 7 8

0 0 0 0 0 0 0 0

I 0,1 0,2 0,3 0,4 0,6 0,8 1,0

I/II 0,6 0,7 0,8 0,9 1,1 1,3 1,5

II 1,1 1,2 1,3 1,4 1,6 1,8 2,0

2.2. Svetloba in videnje

Zaradi svetlobe vidimo svet okoli sebe. Svetloba, ki se odbije od predmetov v naši okolici in

konča na mrežnici našega očesa, nam omogoča zaznavo okolice.

Vid je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (gledanje). Čutilo za vid je oko,

ki skupaj s čutnimi celicami – fotosenzorji opravlja t. i. fizično zaznavanje svetlobe.

Fotosenzorji vpadlo svetlobo spremenijo v živčne impulze, ki se preko vidnih živcev

prenesejo v možgane. Možgani interpretirajo zaznano svetlobo v sliko naše okolice. Poznamo

dve vrsti fotosenzorjev: čepke in paličice.

Čepki so skoncentrirani v rumeni pegi v področju ostrega vida in so za svetlobo slabše

občutljivi. Z njimi ločimo barve in oblike. Čepki reagirajo na svetlobo različne valovne

dolžine, reagirajo torej na barve. Čepke delimo na rdeče, zelene in modre oziroma glede na

barvo, ki jo zaznavajo. Ob vzburjenju pošiljajo signale po vidnem živcu, ki so sorazmerni

produktu jakosti in relativne občutljivosti čepka na valovno dolžino svetlobe. Možgani nato

združijo signale iz vseh vzburjenih čepkov in jih interpretirajo kot barvo. Bela svetloba, ki

vsebuje vse valovne dolžine vidnega dela spektra, posledično vzburja vse tri vrste čepnic, kar

možgani interpretirajo kot belo barvo svetlobe.

Paličice so razporejene na periferiji mrežnice in imajo veliko občutljivost na svetlobo. Z

njimi vidimo gibanje in obrise v slabi svetlobi. Barve z njimi ne razpoznamo.


- 11 -

Vid s čepki imenujemo fotopski ali dnevni, vid s paličicami pa skotopski ali nočni. Pri

dnevnem videnju nastopi največji svetlobni dražljaj pri svetlobi z valovno dolžino 550 nm

(rumeno-zelena), pri nočnem videnju pa pri 507 nm (zeleno-modra). Slika 2.2 prikazuje

spektralno občutljivost človeškega očesa.

Slika 2.2: Spektralna občutljivost človeškega očesa [30]

Da se človek lahko giba in opravlja predvidene dejavnosti z lahkoto, varno in

učinkovito, je nujno, da pridobiva informacije o svoji okolici. Največ informacij o okolju dobi

človek preko svojih oči.

Izraz vidljivost (nekega predmeta) uporabljamo kot merilo težavnosti, hitrosti in

točnosti, s katerimi predmet vidno odkrijemo in prepoznamo. Zaradi tega je pomembna dobra

vidljivost okolja in vsega, kar to vsebuje.

Če želimo predmete videti oziroma jih razločiti, morajo biti izpolnjeni vsaj štirje pogoji:

• minimalna svetlost predmeta – podrobnosti na predmetu, ki jih pri sončni svetlobi

razločimo brez težav, v mraku težko ločimo, v temi pa popolnoma izginejo (slika 2.3),

• minimalen kontrast – če želimo predmet zaznati, mora imeti drugačno barvo ali drugačno

svetlost od okolice (slika 2.4),

• minimalna velikost predmeta – predmet mora biti dovolj velik, da ga vidimo oziroma

razločimo (slika 2.5),

• minimalni opazovalni čas – za zaznavanje potrebujemo določen čas; stvari, ki se prehitro

spreminjajo, ne moremo detajlno zaznati (slika 2.6) – na primer: izstrelek iz puške se

premika prehitro, da bi ga lahko zaznali s prostim očesom [4].

vijoli časta modra zelena rumena oranžna rdeča

Valovna dolžina (nm)

Sp

ektr

aln

a o

bčutlj

ivo

st očes

a (λ

)

Skotopsko Fotopsko


- 12 -

Slika 2.3: Razlika v svetlosti predmeta [4]

Slika 2.4: Razlika v kontrastu predmeta in okolice [4]

Slika 2.5: Različne velikosti predmetov

Slika 2.6: Različen čas opazovanja predmeta [4]

VELIKOST PREDMETA

VELIKOST PREDMETA

VELIKOST PREDMETA

VELIKOST PREDMETA

VELIKOST PREDMETA

VELIKOST PREDMETA


- 13 -

Vsi štirje dejavniki se med seboj dopolnjujejo. Če želimo skrajšati opazovalni čas

(pospešiti delovni proces) ali zmanjšati velikost predmeta, moramo izboljšati kontraste

oziroma povečati svetlost predmeta.

2.2.1. Elementarne vidne funkcije (lastnosti očesa)

Vidno polje

Vidno polje je del okolja, ki ga lahko vidimo, ne da bi premaknili oči. V navpični smeri

obsega vidno polje kot med 120° in 140°, v vodoravni smeri pa pri obeh očesih skupaj

nekoliko več kot 180°. Možnost barvnega videnja je vertikalno in horizontalno omejena na

sredinski del [5, 6].

Svetlobna učinkovitost

Svetlobna učinkovitost predstavlja sposobnost dojemanja različnih svetlosti oziroma dojemaje

kontrasta (razlika svetlosti med predmetom in okolico). Odvisna je od velikosti opazovanega

predmeta in svetlosti v vidnem polju oziroma od osvetljenosti predmeta [5, 6, 9].

Adaptacija

Adaptiranje je prilagajanje očesa na različne svetlosti v vidnem polju. Adaptacija nam

omogoča, da vidimo enako v sončnem dnevu na prostem, kjer je svetlost npr. 10 000 cd/m2, in

v prostoru, kjer je svetlost npr. 100 cd/m2. Oko potrebuje določen čas, da se prilagodi na

spremembo svetlosti. Ločimo adaptiranost na svetlo in adaptiranost na temno. Popolna

adaptiranost na temno po zadrževanju v prostoru z visokimi svetlostmi lahko traja tudi do 60

minut, medtem ko popolna adaptiranost na svetlo, po zadrževanju v temnem prostoru, traja

veliko manj časa – od 0,5 do 2 minuti [5, 6, 9].

Ostrina vida

Ostrina vida predstavlja sposobnost ločenega zaznavanja zelo blizu si ležečih predmetov.

Merilo za ostrino vida je recipročna vrednost tistega vidnega kota, pri katerem oko še zmore

ločeno dojemati dva zelo blizu ležeča predmeta (točki ali črti). Odvisna je od svetlosti v


- 14 -

vidnem polju, osvetljenosti in starosti opazovalca. Ostrina vida pri 60 let starem človeku

znaša približno 75 % ostrine vida 20-letnega človeka [5, 6, 9].

Akomodacija

Akomodiranje je sposobnost prilagajanja očesa za gledanje predmeta v različnih razdaljah. V

času akomodiranja se prilagaja ukrivljenost leče in z njo goriščna razdalja. To nam omogoča,

da enako ostro vidimo predmete v naši neposredni okolici kot tudi tiste, ki so od nas bolj

oddaljeni [5, 6, 9].

Z naraščanjem starosti sposobnost ukrivljenosti leče upada in praviloma nastopi

daljnovidnost. Dvajsetletnik vidi predmet ostro tudi še pri razdalji 10 cm, medtem ko 50-

letnik vidi predmet šele pri razdalji 50 cm. Za korekcijo (kot posledica starosti ali prirojene

napake) se uporabljajo očala [5, 6, 9].

Tudi akomodacija potrebuje določen čas (približno 0,7 s), ki pa se veča pri manjši

osvetljenosti [5, 6, 9].

Aberacija

Optični sistem človeškega očesa ni v celoti popoln; svetloba, ki vpada v oko s strani, se zaradi

nepravilne oblike očesne leče lomi različno in se ne koncentrira v isti smeri kot žarki, ki

vpadajo centralno. S tem nastane na mrežnici neostra slika; ta pojav imenujemo sferna

aberacija. Le-ta vpliva na ostrino vida ter globinsko ostrino in je največja pri povsem odprti

šarenici (največja zenica). Kadar je ostrina slike odvisna od lomnega količnika pri različnih

valovnih dolžinah svetlobe, pa govorimo o kromatični aberaciji. Tedaj npr. modri in rdeči

predmeti niso vidni istočasno ostro [5, 6, 9].

2.3. Fotometrija

Fotometrija je veda, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja. Ukvarja se samo z

vidnim delom spektra elektromagnetnega sevanja, ki sega od 380 nm pa do 830 nm valovne

dolžine. Ta del spektra imenujemo vidna svetloba (slika 2.7 ) [6, 7, 8].


- 15 -

Slika 2.7: Vidna svetloba kot del elektromagnetnega delovanja [31]

Ker je oko različno občutljivo na svetlobne tokove različnih valovnih dolžin (barv), se

razmerje med svetlobnim tokom, izraženim z energijskimi enotami (W), in svetlobnim tokom,

izraženim s fiziološkimi enotami (lm), spreminja z valovno dolžino. Normalno človeško telo

je pri dnevni osvetljenosti (fotopsko1 videnje) najobčutljivejše za svetlobo z valovno dolžino

okoli 550 nm. Razmerje med energijskim svetlobnim tokom z valovno dolžino 550 nm in

energijskim svetlobnim tokom z valovno dolžino λ, ki vzbuja enako močen vidni občutek kot

tok z valovno dolžino 550 nm, imenujemo relativna občutljivost očesa V (λ). Relativna

občutljivost očesa je prikazana tudi na sliki 2.2. Pri opazovanju v mraku je oko

najobčutljivejše na svetlobo z valovno dolžino okoli 507 nm [6, 7, 8].

2.3.1. Fotometrične veličine in enote

Fotometrične enote upoštevajo spektralno občutljivost človeškega vida. Mednje spadajo:

svetlobni tok, svetilnost, osvetljenost in svetlost.

Svetlobni tok

Svetlobni tok je merilo za količino energije, v tem primeru svetlobe, ki jo nek svetlobni vir

seva v prostor. Svetlobni tok je ekvivalent moči »v vatih«, vendar z upoštevanjem

občutljivosti oči za posamezne valovne dolžine svetlobe. Svetlobni tok največkrat označimo z

grško črko Φ. Enota za svetlobni tok je lumen (lm) [6, 9].

1 Pri fotopskem ali dnevnem videnju je človeško oko adaptirano na svetlosti, ki so višje od 3 cd/m2.


- 16 -

Pri rumeno-zeleni svetlobi z valovno dolžino 555 nm, za katero je človeško oko najbolj

občutljivo, 1 W izsevane moči pomeni 683 lumnov [6].

Svetilnost

Svetilnost je merilo za vrednost svetlobe, ki seva v določeni smeri. Vsota svetilnosti v vseh

smereh je enaka svetlobnemu toku. Oznaka za svetilnost je velika črka I. Enota za svetilnost

pa je kandela (cd) (osnovna enota SI2). Ker je svetilnost odvisna od smeri, jo običajno

podajamo v diagramih, iz katerih je mogoče razbrati tudi smer (na primer polarni diagram) [6,

9].

Osvetljenost

Osvetljenost je merilo za količino svetlobnega toka, ki pade na neko ploskev, in se uporablja

kot merilo za ustrezno osvetljen prostor. Je veličina, ki jo največkrat merimo in ji jo podajajo

predpisi, ki obravnavajo razsvetljavo prostorov. Osvetljenost označimo z veliko črko E, enota

je lux (lx) [2, 6, 8. 9].

1 lux je definiran kot osvetljenost površine 1 m2, na katero pada enakomerno

porazdeljen svetlobni tok 1 lumna [2, 6].

Svetlost

Svetlost je edina svetlobnotehnična veličina, ki jo človeško oko neposredno zaznava.

Predstavlja merilo za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetleči ali osvetljeni površini

(ploskvi). Svetlost običajno označimo z veliko črko L. Enota je kandela na kvadratni meter

(cd/m2) [6, 8, 9].

1 kandela na kvadratni meter (cd/m2) je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno

površino 1 m2, ki seva s svetilnostjo 1 cd pravokotno na to površino [6, 9].

S slike 2.8 so razvidne relacije med posameznimi fotometričnimi veličinami.

2 Mednarodni sistem enot (po izvirnem francoskem izrazu Système International d'Unités), imenovan tudi SI.


- 17 -

Slika 2.8: Relacije med fotometričnimi veličinami [6, 9].

2.4. Vpliv svetlobe na ljudi

Svetloba ima na človeka kompleksen učinek. Poleg slikovnih informacij, ki jih prinaša, vpliva

tudi na vegetativno živčevje, ki ni direktno povezano z vidom. Na človeka ima t. i. »biološki

učinek« [10, 11, 12].

Svetloba, ki pade na mrežnico, vpliva tudi na občutljive ganglijske celice mrežnice,

imenovane »tretji fotoreceptor«. Informacije iz teh celic potujejo v suprakiazmatično jedro

(SCN)3, ki se nahaja v hipotalamusu v naši t. i. »telesni uri«. Izmenični cikli svetlobe in teme

vplivajo na delovanje suprakiazmatičnega jedra in posledično povzročajo ciklično izločanje

hormona melatonina iz češerike [10, 11, 12].

Melatonin je hormon, ki ga najdemo pri vseh živih organizmih. Njegova koncentracija

se čez dan spreminja ter uravnava cirkadiani ritem (bioritem) številnih bioloških funkcij (slika

2.9). Pojavi se ponoči in podnevi izgine. Svetloba torej zavre tvorbo melatonina, medtem ko

ga tema spodbuja. Zato se imenuje tudi »spalni hormon«. Ugotovljeno je, da svetloba, katere

spektralna sestava je takšna, da ima spekter močno poudarjen v modrem delu vidnega spektra,

znatno vpliva na zaviranje tvorjenja melatonina. Govorimo o aktivacijski krivulji zaviranja

tvorjenja melatonina, ki je s patentom zaščitena in ima vrh pri svetlobi valovne dolžine 464

nm [10].

3 Suprakiazmatično jedro ali suprachiasmatic nucleus (SCN) je zelo majhno področje v hipotalamusu v sredini možganov in je odgovorno za nadzor nad cirkadiani ritmom (bioritmom).

svetlobni tok (lm)

Φ

E

I

L

svetilnost (cd)

: Ω =

: Ω =

: A = : A =

osvetljenost (lx)

svetlost (cd/m2)

prostorski kot (sr)

prostorski kot (sr)

površina (m2) površina (m2)


- 18 -

Melatonin zniža telesno temperaturo, zaradi česar organizem potrebuje manj energije.

Vse telesne celice, ki v fazi spanja mirujejo, se v tem času lahko obnavljajo. Melatonin deluje

antioksidativno in antikancerogeno [10, 11, 12].

Slika 2.9: Cirkadiani ritem (bioritem) – koncentracija melatonina in kortizola

pri človeku v 24 urah [13]

Kortizol je hormon, ki pomaga uravnavati človekov bioritem. Spada med tako

imenovane stresne hormone, saj se v telesu izloča ob stresnih situacijah. Njegova funkcija je

povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Kortizol pripravi telo na akcijo, da se lahko

odziva stresni situaciji primerno. Koncentracija kortizola je največja v dopoldanskem času, ko

smo najbolj delavni in pod stresom (slika 2.9) [7, 10, 11].

S pomočjo razsvetljave lahko torej izboljšamo budnost, prikličemo sproščenost in

preprečimo zaspanost. To predvsem velja za delavce, ki delajo v nočnih izmenah. Takšni

delavci morajo biti budni in zbrani, ko je njihovo telo »programirano« za spanje in obratno

[11].

Če delavcu ponudimo višji nivo osvetljenosti v času, ko telo tega ne pričakuje (na

primer v času nočne izmene), bo to vplivalo na njegovo budnost. Povečan nivo osvetljenosti v

večernem času bo dal telesu signal, da je še vedno dan in utrujenost bo nastopila kasneje. V

nasprotnem primeru pa bo svetloba v zgodnjih jutranjih urah javila telesu, da je že dan in bo

zato povzročila zaspanost nekoliko prej v večernih urah. Temu premiku bioritma rečemo

»fazni premik« [11, 28].

Znano je tudi dejstvo, da z leti delavec potrebuje več svetlobe. Delavec, star 60 let,

potrebuje dvakrat več svetlobe kot 20 let star delavec, da imata enak vtis o svetlosti, kar


- 19 -

pomeni, da za isto opravilo potrebuje veliko več svetlobe [14]. Poslabšanje vida je posledica

zožitve akomodacijske širine očesa. Leča s staranjem izgublja svojo elastičnost in s tem

sposobnost debeljenja oz. povečanja lomnosti [15].

2.5. Svetloba in produktivnost

Pravilno razsvetljena delovna mesta so eden izmed najvažnejših pogojev za dobro

produktivnosti delavca. Dobra razsvetljava ima pozitiven vpliv na izvajanje delovne naloge.

Delavec, ki dela na delovnem mestu, kjer je dobro vidno zaznavanje in kjer se počuti prijetno,

bo bolj motiviran in osredotočen na delo. To doprinese k večji učinkovitosti. Kakovost dela s

tem narašča, zmanjša se število napak in tveganj za nastanek nesreč pri delu [14].

Zaradi bioritma se naša koncentracija in motivacija za delo čez dan spreminja. S tem

posledično naredimo v določenem delu dneva več napak kot drugače. Razlog za povzročeno

utrujenost je med drugim prisotnost že omenjenega hormona melatonina. Ljudje z izmenskim

delom, še zlasti, kadar delajo ponoči, občutijo učinke motenega ciklusa budnosti in spanja –

bioritma. Trpijo lahko tudi zaradi zmanjšane storilnosti in budnosti, zaradi česar so bolj

nagnjeni k nesrečam. V ta namen pomagajo strategije za prilagoditev bioritma, na primer

delovna mesta z višjim nivojem osvetljenosti [14].

Obstaja veliko študij in analiz vpliva nivoja osvetljenosti na produktivnost. Večina teh

študij je starejših in preprostih, kjer se preverja stopnja produktivnosti pred in po povečanju

nivoja osvetljenosti. Običajno ni navedenega ozadja raziskave oziroma ni jasno definirano, ali

je dvig produktivnosti dejansko odraz dviga nivoja osvetljenosti. Obstajajo možnosti, da na

dvig produktivnosti vplivajo tudi drugi dejavniki, ki niso zaznani in merjeni [16].

Na sliki 2.10 je prikazan vpliv spremembe nivoja osvetljenosti na produktivnost.

Prekinjene črte prikazujejo posamezne študije, neprekinjena modra pa je povprečje vseh

posameznih študij. Kot je razvidno s slike, je v večini primerov nivo osvetljenosti pred

spremembo zelo nizek (< 100 lx), kar je po vsej verjetnosti največji razlog za takšen poskok

produktivnosti. Ljudje so po spremembi, tj. dvigu nivoja osvetljenosti, dejansko videli veliko

bolje. V primerih, kjer je nivo osvetljenosti pred spremembo večji kot 100 lx, pa je dvig

produktivnosti manjši. Neprekinjena modra linija na sliki postane manj strma, ko je

osvetljenost nad 500 lx [16].


- 20 -

Slika 2.10: Vpliv spremembe nivoja osvetljenosti na produktivnost [16]

V svoji doktorski disertaciji Lighting, productivity and preferred illuminances – field

studies in the industrial environment Henri Juslen raziskuje povezavo med nivojem

osvetljenosti in produktivnostjo. Kot že povedano, ima svetloba na človeka vizualni (slikovni)

in nevizualni (biološki) vpliv. Nanj pa vpliva tudi psihološko oziroma ima t. i. foto-biološki

vpliv. To pomeni, da človek črpa podatke iz svojih preteklih izkušenj in reakcij (predvsem

negativnih) in jih projicira na obstoječe stanje. Na človeka lahko ima tako zelo velik vpliv, da

četudi se poveča osvetljenost na delovnem mestu, le-ta delavcu ne predstavlja izboljšave. Vse te

vplive je v svojih raziskavah Henri Juslen skrbno nanizal in preučeval [16, 17].

V letih med 2003 in 2004 je bilo tako izvedenih več študij, ki so trajale od 2 mesecev do

1 leta. Izvajale so se v podjetjih v različnih evropskih državah (Finska, Nemčija, Nizozemska,

Francija). V teh študijah so se beležili in testirali vizualni, nevizualni in foto-biološki vplivi na

produktivnost delavca. Delavci so imeli v nekaterih raziskavah možnost individualne

regulacije nivoja osvetljenosti in barvne temperature svetila v področja dela (vidne naloge). V

vseh je bila možnost regulacije ali sprememba nivoja osvetljenosti višja, kot jo definira

standard. Izmerjeni dvig produktivnosti v teh raziskavah je bil do 7 %, v povprečju pa 4,4 %

[16, 17].


2.6. Priporočila za razsvetljavo

Pri različnih delih, ki jih opravljamo

Zaradi tega so tudi zahteve

Kakovostno pa lahko razsvetljavo opišemo s pomo

• nivo osvetljenosti,

• omejitev bleščanja,

• harmonična porazdelitev svetlosti,

• barvni videz,

• barva svetlobe,

• smer svetlobe,

• modeliranje (sence) [4, 6].

Odvisno od namembnosti prostora pa se tem lastnostim lahko pripiše razli

na lastnosti, ki jih želimo izpostaviti v prostoru:

• vidna sposobnost, ki jo definirata n

• vidno udobje, ki ga definirata harmoni

• vizualni ambient, ki ga definirajo barva svetlobe, smer svetlobe in sence

Na sliki 2.11 so prikazane vse lastnosti, ki definirajo kakovostno razsvetljavo.

Slika

SVETLOBE

BARVNI

VIDEZ


- 21 -

ila za razsvetljavo – lastnosti dobre razsvetljave

delih, ki jih opravljamo, moramo izpolniti različne vidne naloge

so tudi zahteve glede razsvetljave za posamezna delovna mesta

Kakovostno pa lahko razsvetljavo opišemo s pomočjo naslednjih lastnosti

na porazdelitev svetlosti,

[4, 6].

Odvisno od namembnosti prostora pa se tem lastnostim lahko pripiše razli

na lastnosti, ki jih želimo izpostaviti v prostoru:

idna sposobnost, ki jo definirata nivo osvetljenosti in omejitev bleš

idno udobje, ki ga definirata harmonična porazdelitev svetlosti in barvn

izualni ambient, ki ga definirajo barva svetlobe, smer svetlobe in sence

so prikazane vse lastnosti, ki definirajo kakovostno razsvetljavo.

Slika 2.11: Lastnosti dobre razsvetljave [4, 6]

DOBRA

RAZSVETLJAVA

SMER

SVETLOBE

MODELIRANJE

NIVO

OSVETLJENOSTI

OMEJITEV

BLEŠČANJA

HARMONIČNA

PORAZDELITEV

SVETLOSTI

BARVA

SVETLOBE

BARVNI

VIDEZ

Magistrsko delo

lastnosti dobre razsvetljave

vidne naloge (lažje ali težje).

delovna mesta različne [4, 6].

jo naslednjih lastnosti, kot so:

Odvisno od namembnosti prostora pa se tem lastnostim lahko pripiše različna teža glede

mejitev bleščanja,

na porazdelitev svetlosti in barvni videz (Ra),

izualni ambient, ki ga definirajo barva svetlobe, smer svetlobe in sence [4, 6].

so prikazane vse lastnosti, ki definirajo kakovostno razsvetljavo.

OSVETLJENOSTI


- 22 -

2.6.1. Nivo osvetljenosti

Nivo osvetljenosti v prostoru vpliva na hitrost, varnost in udobnost zaznave. Odvisen je od

osvetljenosti, ki jo zagotavlja razsvetljevalna naprava, in od odsevnosti stropa, sten, tal in

predmetov v okolici delovnega mesta.

Nazivna vrednost, ki se uporablja kot pripomoček pri planiranju ali kontroli

razsvetljevalne naprave, je povprečna vrednost časovno in krajevno različnih vrednosti

osvetljenosti v prostoru. Ker se prostori in s tem razmere močno razlikujejo, SDR4 podaja

priporočila, ki podajajo za vsako vrsto dela tri nazivne osvetljenosti: najnižjo, srednjo in

najvišjo in so navedene v preglednici 2.17.

Najnižjo vrednost lahko uporabimo, ko so odsevnosti in kontrasti v prostoru neobičajno

visoki; ko hitrost in natančnost dela nista pomembni, se v prostoru dela izvajajo le

priložnostno. Najvišjo vrednost pa se uporabi, če so pri vidni nalogi prisotne neobičajno nizke

odsevnosti ali kontrasti, je odpravljanje napake predrago, je vidno delo kritično, so

natančnost, zanesljivost in večja produktivnost zelo pomembne ali je vidna sposobnost

delavca pod normalo. Običajno uporabimo srednjo vrednost, ki predstavlja priporočano

vrednost osvetljenosti in se uporablja, če ne prevladuje eden ali več faktorjev, ki so našteti pri

ostali vrednostih [5, 6, 18].

Preglednica 2.17: Priporočene osvetljenosti za različne vrste prostorov in delovnih nalog [18]

Priporo čene osvetljenosti (lx) Vrsta dela

min. sred. maks.

20 30 50 Gibanje na prostem in delovna območja na prostem

50 100 150 Enostavna orientacija ali kratkotrajno zadrževanje

100 150 200 Prostori, ki se v delovne namene ne uporabljajo stalno 200 300 500 Opravila, za katera v pogledu videnja zadoščajo majhne zahteve

300 500 750 Opravila s povprečnimi zahtevami v pogledu videnja

500 750 1000 Opravila z večjimi zahtevami v pogledu videnja 750 1000 1500 Opravila, kjer so zahteve v pogledu videnja velike

1000 1500 2000 Opravila s posebnimi zahtevami v pogledu videnja

nad 2000 Izvajanje zelo natančnih vidnih nalog

4 SDR – Slovensko društvo za razsvetljavo.


- 23 -

Priporočila podajajo povprečno vrednost osvetljenosti na delovnem mestu. Kot delovno

mesto se šteje dejansko delovno mesto (dejansko mesto v prostoru z dejansko višino in

naklonom), kadar pa v določenem prostoru delovna mesta niso posebej definirana, opazujemo

celoten prostor na višini 85 cm za stoječa in 70 cm za sedeča dela [18, 22].

Poleg ustrezne povprečne osvetljenosti moramo paziti tudi na razmerje med najmanjšo

in povprečno osvetljenostjo delovne površine. Povprečna vrednost osvetljenosti preostalih

površin naj ne bo manjša od tretjine povprečne osvetljenosti delovnega mesta. Razmerje med

povprečnimi vrednostmi osvetljenosti sosednjih prostorov naj ne bo večje od 1 : 5 [6, 19].

2.6.2. Omejitev bleščanja

Bleščanje se pojavi, kadar pride do neprimerne porazdelitve svetlosti oziroma zaradi pojava

zelo svetlih površin v vidnem polju. Ločimo bleščanje, ki povzroča neugodje in ga

imenujemo psihološko bleščanje, ter bleščanje, ki vpliva na vidljivost in ga imenujemo

fiziološko bleščanje.

Bleščanje lahko povzročijo svetlobni viri, svetilke in okna direktno, zato to vrsto

bleščanja imenujemo direktno bleščanja. Odvisno je od svetlosti in velikosti svetlobnega vira,

njegove lege v vidnem polju ter od svetlosti ozadja. Kritično je predvsem področje, ki ga

omejujeta kota 45° in 85° glede na navpičnico skozi oko, torej predmeti na stropu pred nami.

Bleščanje je v matematični obliki najbolje opisano in izraženo s številčno vrednostjo v

sistemu indeksa bleščanja UGR po CIE. Določa ga enačba 2.2 [18, 22].

UGR = 8 ∙ log"# $#,%&'(

∙ ∑ '*∙+,* - (2.2)

kjer pomenijo:

Lb – svetlost ozadja v cd/m2,

L – svetlost svetleče površine vsake svetilke v smeri opazovalčevega očesa, podana v cd/m2,

ω – prostorski kot (v steradianih) svetlečega dela vsake svetilke glede na opazovalčevo oko,

p – Guthov indeks glede na položaj vsake od svetilk (odmik svetilke od linije pogleda).

Vrednosti UGR so številske in se stopnjujejo 10, 13, 16, 19, 22, 25 in 28.

Razsvetljevalne naprave z vrednostmi UGR, ki so manjše od 10, veljajo za take, ki ne


- 24 -

povzročajo bleščanja. Nasprotno pa razsvetljevalne naprave, ki imajo vrednosti večje od 28,

niso primerne za delo oziroma povzročajo preveliko bleščanje [18, 22].

Direktnemu bleščanju se lahko izognemo s skrbno načrtovano razsvetljavo. To pomeni

upoštevanje velikosti in namembnosti prostora, opreme in razporeditve delovnih mest.

Pomagamo si tudi z uporabo svetilk z ustreznimi senčili [18, 22].

Bleščanje, ki nastane zaradi odseva od ploskev z veliko svetlostjo (svetilke, okenske

površine), imenujemo refleksno bleščanje. Gladke mize, gladek papir, računalniški zasloni so

le nekaj od neštetih površin, ki so idealne za nastanek refleksnega bleščanja. Na refleksno

bleščanja vpliva tudi položaj nameščenih svetilk ali oken. Svetilke ali okenske površine, ki so

nameščene pred ali za delovnim mestom, povzročajo bleščanje. Ugodneje je, če so

razporejeno levo ali desno od delovnega mesta. Pomagamo si lahko tudi z uporabo matiranih

površin [6, 18, 22].

2.6.3. Harmonična porazdelitev svetlosti

Svetlost predmetov v delovnem prostoru ter bližnje in daljne okolice mora biti primerna, sicer

lahko nastanejo težave z videnjem. Velike razlike v svetlosti v področju vida vplivajo na

vidno sposobnost in povzročajo neugodje. Zahtevajo stalno prisilno adaptacijo in s tem

utrujanje oči. Nasprotno pa majhne svetlosti in majhne razlike v svetlosti dajejo psihološki

vtis neprivlačnega in nespodbudnega delovnega okolja, zato niso zaželene [4, 6].

Priporočano razmerje med svetlostjo predmetov v vidnem polju, tj. predmeta dela in

njegove bližnje okolice, naj ne bi bilo večje od 3 : 1 in ne manjše kot 1 : 3. Večji kontrasti

delujejo grobo, manjši pa preveč mehko [4, 6].

Na boljšo porazdelitev svetlosti vplivajo na področje naloge uravnana splošna

razsvetljava, indirektna svetloba, razmerje med minimalno osvetljenostjo – Emin (lx) in

povprečno osvetljenostjo Epovp (lx) vsaj 0,7 ter ustrezne odsevnosti površin (strop vsaj 70 %,

stene vsaj 50 % in tla vsaj 20 %) [4, 6].

2.6.4. Barvni videz

Za dobro vidljivost, občutek ugodja in prijetnega bivanja je pomembno, da je barvni videz

okolice objektov naraven in pravilen.


- 25 -

Preglednica 2.18: Uporaba mere primerljivosti barv

Stopnja Podro čje barvnega

videza

Barva svetlobe Prednostna uporaba Sprejemljiva uporaba

1A Ra ≥ 90 topla, srednja, hladna

primerjanje barv, klinični pregledi, slikarske galerije

1B 90 > Ra ≥ 80

hladna,

srednja bivalni prostori, hoteli, restavracije, trgovine, uradi, pisarne, šole, bolnišnice

srednja,

hladna tiskanje, barvna in tekstilna industrija, zahtevno industrijsko delo

2 80 > Ra ≥ 60 topla, srednja, hladna industrijsko delo uradi, pisarne, šole

3 60 > Ra ≥ 40 groba industrija industrijsko delo

4 40 > Ra ≥ 20 groba industrija, industrijsko delo z majhnimi zahtevami glede barvnega videza

Sposobnost prikazovanja barvnega videza za posamezni svetlobni vir se objektivno

opiše s pomočjo splošnega indeksa barvnega videza Ra. Največja vrednost indeksa barvnega

videza Ra = 100 in se manjša s slabšanjem kakovosti prikaza barv. Svetlobni viri z indeksom

barvnega videza Ra, manjšim od 80, niso primerni za razsvetljavo notranjih prostorov, kjer se

osebe zadržujejo ali delajo dalj časa. V preglednici 2.18 so podane uporabe mere

primerljivosti barv [6, 18, 22].

2.6.5. Barva svetlobe

Barvo svetlobe svetila določa spekter sevane svetlobe. Žarnice imajo na primer zvezni spekter

in temperaturo barve okrog 2700 K, ki je definirana kot topla barva svetlobe. Pri sijalkah, na

primer fluorescentnih, pa je barvni spekter odvisen od uporabljene fluorescentne snovi, zato je

lahko njihova temperatura barve topla, srednja ali hladna.

Povezava med barvo svetlobe in temperaturo barve je podana v preglednici 2.19.

Preglednica 2.19: Delitev svetlobnih virov glede na barvo temperature

Skupina barve svetlobe Barva svetlobe Najbolj podobna barvna

temperatura (K)

1 topla pod 3300

2 srednja 3300 do 5300

3 hladna nad 5300


- 26 -

Na splošno skupino 2 največ uporabljamo v notranjosti, kjer se dela, skupina 1 je

primerna za vrste prostorov, kot so bivalni, za specialne naloge ali v hladnih klimatskih

razmerah, in skupina 3, ki jo uporabljamo le za visoke nivoje osvetljenosti, za specialne

naloge ali v toplih klimatskih razmerah [6, 18, 19].

2.6.6. Smer svetlobe in modeliranje

Usmerjena svetloba je pomembna pri poudarjanju objektov, tekstur in oseb v prostoru. Vpliva

torej na razpoznavnost in vidnost predmetov. Modeliranje pomeni razmerje med razpršeno

(difuzno) in usmerjeno svetlobo, ki jo izberemo glede na učinek, ki ga želimo doseči.

Razpršena svetloba lahko sence popolnoma zabriše, kar poslabša prepoznavnost predmeta in

vodi v utrujajočo monotonijo. Medtem pa za določena opravila (na primer kontrolo kakovosti

površine) namenoma izberemo smer svetlobe, ki da v primeru hrapave površine temne in

ostre sence. S tem delavcu olajšamo ali sploh omogočimo ustrezno opravljanje vidne naloge

brez prevelikih naporov [6, 19].

2.7. Predpisi, pravilniki, uredbe in priporo čila na področju razsvetljave

na delovnem mestu

V Sloveniji obstajajo predpisi in pravilniki, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju, merjenju

in vrednotenju razsvetljave. To so:

• SIST EN 12464-1 – Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 1.

del: Notranji delovni prostori – Light and lighting – Lighting of work places – Part 1:

Indoor work places,

• Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

(Ur. list RS, št. 89/99, 39/05),

• Pravilnik o preiskavi delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Ur.

list SRS, št. 35/88).

Obstajajo tudi priporočila, ki jih je v svoji knjižici z naslovom Priporočilo za notranje

okolje in načrtovanje razsvetljave izdalo Slovensko društvo za razsvetljavo – SDR, v kateri so

se avtorji v glavnem opirali na priporočila in tehnična poročila Mednarodne komisije za

razsvetljavo.


- 27 -

Standard SIST EN 12464-1 Svetloba in razsvetljava na delovnem mestu – 1. del:

notranji delovni prostori

Veliko avtorjev, tako slovenskih [5, 15, 20] kot tujih [1, 21], se predvsem v starejši literaturi

sklicuje na JUS- in DIN-standard. V Sloveniji je trenutno aktualen standard SIST EN 12464-1

Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 1. del: Notranji delovni prostori.

Zaradi tega v tej nalogi vse temelji na tem standardu. Treba je tudi dodati, da je v obdobju

nastajanja naloge v Sloveniji še vedno veljavna verzija iz leta 2004, medtem ko je Evropski

komite za standardizacijo (CEN) že izdal različico iz leta 2011, ki pa bo v Sloveniji stopila v

veljavo z letom 2012. Spremembe standarda so že upoštevane v nalogi. Gre predvsem za

spremembo natančnejšega definiranja enakomernosti osvetljenosti v področju dela, bližnji in

daljni okolici ter izračuna rastra oziroma število točk meritev za merjenje osvetljenosti.

Standard SIST EN 12464-1 določa zahteve za razsvetljavo delovnih mest v notranjih

prostorih, ki zadoščajo potrebam po vidnem udobju in učinku. Upoštevane so vse običajne

vidne naloge, vključno s slikovnimi zasloni [19, 22]. Standard med drugim definira in določa

svetlobno okolje, osvetljenost, enakomernost osvetljenosti, porazdelitev svetlosti, bleščanje,

usmerjenost svetlobe, barvo svetlobe in barvni videz, migotanje svetlobe, faktor vzdrževanja,

dnevno svetlobo ter razsvetljavo na delovnih mestih s slikovnimi zasloni, ki so že delno

pojasnjeni v poglavju 2.6 – Priporočila za razsvetljavo.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa

zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri

načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Zahteve se med drugim

nanašajo na delovna mesta v delovnih prostorih v objektih. Delodajalec mora določila

pravilnika, ki se nanašajo na zahteve v zvezi z ureditvijo delovnih mest, upoštevati vedno,

kadar to zahtevajo značilnosti delovnega mesta, narava dela in tveganja delavcev pri delu

[23]. Ostale podrobnosti so navedene v pravilniku samem.

Pravilnik o preiskavi delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo

Pravilnik o preiskavi delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo med drugim

navaja potrebne podatke, ki morajo biti navedeni v zapisniku o preiskavi delovnega okolja.

Ostale podrobnosti so navedene v pravilniku samem.


- 28 -

3 EKSPERIMENTALNI DEL

3.1. Opis merilnih mest

Meritve smo izvajali v podjetju v Šaleški regiji. Ena izmed dejavnosti podjetja je proizvodnja

plastike in plastičnih izdelkov ter polizdelkov. V obratu, ki se razteza na 9.650 m2, se

ukvarjajo z ekstrudiranjem, vakuumiranjem, brizganjem in potiskom plastike. Letna količina,

ki se predela, je 8400 ton plastike. V obratu je zaposlenih 220 delavcev, ki delajo v treh

izmenah.

Meritve so zajele področja dela, nalog in dejavnosti s področja:

• prometnih in splošnih površin v stavbah,

• industrijske in obrtne dejavnosti (kemična in gumarska industrija ter industrija

umetnih snovi, obdelava in predelava kovin in tiskarne),

• uradov.

V prilogi 7 so prikazana in opisana vsa delovna mesta, v okviru katerih so se izvajale

meritve osvetljenosti, indeksa bleščanja, indeksa barvnega videza in svetlosti.

3.2. Izvedba meritev

3.2.1. Opis merilnih instrumentov

Merilni instrument mora ustrezati tehničnim zahtevam. Imeti mora tudi veljaven certifikat o

točnosti. V preglednici 3.1 so navedeni merilni instrumenti za merjenje fotometričnih veličin,

s katerimi so se izvajale meritve. Na sliki 3.1 je merilnik za merjenje osvetljenosti ali

luxmeter, na sliki 3.2 pa merilnik za merjenje indeksa barvnega videza in barvne temperature.


Preglednica

Merjena veličina

Osvetljenost – E (lx)

LMT merilnik B360, merilna

Indeks barvnega videza – Ra

Spectroradiometer specbas

Barvna temperatura – Tcp

Spectroradiometer specbas

Svetlost – L (cd/m2) Nikon Coolpix 5000 s Fisheye

Poenoteno število bleščanja – UGR

Nikon

Slika 3.1:

Slika 3.2: Merilnik

indeksa barvnega videza (R

5 Vsi merilniki so v lasti Laboratorija za razsvetljavo in fotometrijo Fakultete za elektrotehniko

v Ljubljani, ki interno izvaja kalibracije vsakih 12 mesecev. V primeru ugotovljenega odstopanja izven razreda,

se merilnik pošlje v kalibracijo v akreditirani laboratorij.


- 29 -

Preglednica 3.1: Seznam merilnih instrumentov

Inštrument Datum

kalibracije5 Merilna natan

LMT merilnik B360, merilna glava P15 SC0

11. 3. 2010

Spectroradiometer specbas 1200,

proizvajalec Jeti; 16. 9. 2005

Spectroradiometer specbas 1200,

proizvajalec Jeti; 16. 9. 2005

Nikon Coolpix 5000 s Fisheye objektivom

(kot zajema 183°) 2. 9. 2004

Nikon Coolpix 5000 s Fisheye objektivom

(kot zajema 183°) 2. 9. 2004

: LMT merilnik B360, merilna glava P15 SC0

: Merilnik Spectroradiometer specbas 1200 za merjenje

indeksa barvnega videza (Ra) in barvne temperature (Tcp

Vsi merilniki so v lasti Laboratorija za razsvetljavo in fotometrijo Fakultete za elektrotehniko


se merilnik pošlje v kalibracijo v akreditirani laboratorij.

Magistrsko delo

Merilna natančnost merilnega instrumenta

±2 %

< ±5 %

±20 K

±5 %

±5 %

LMT merilnik B360, merilna glava P15 SC0 [24]

za merjenje

cp) [25]

Vsi merilniki so v lasti Laboratorija za razsvetljavo in fotometrijo Fakultete za elektrotehniko Univerze



- 30 -

3.2.2. Opis postopka merjenja

Pri izvajanju meritev in ocenjevanju razsvetljave so bili upoštevani predpisi in standardi, ki so

navedeni v poglavju 2.7. Izvajale so se meritve umetne razsvetljave, kar pomeni, da med

meritvami ni smelo biti vpliva dnevne svetlobe. Na delovnih mestih, ki so imela vidni stik z

zunanjim okoljem ali vpliv dnevne svetlobe, so se meritve izvajale v času, ko je bilo zunaj že

temno.

Osvetljenost – umetna razsvetljava

Osvetljenost merimo na vsakem delovnem mestu v neposrednem vidnem polju delavca in v

dejanskih razmerah. Zagotoviti je treba, da poteka meritev brez vpliva dnevne svetlobe.

Razsvetljava mora biti pred meritvijo priključena toliko časa, da se svetlost virov svetlobe

umiri. Če so v uporabi sijalke (vključno s fluorescenčnimi sijalkami), je treba z odčitavanjem

počakati vsaj 20 min [18, 22].

Meritve izvedemo v področju vidne naloge. To je področje na delovnem mestu, kjer se

opravlja vidna naloga. S pomočjo enačbe 3.1 izračunamo število merilnih točk za merjenje

osvetljenosti v področju vidne naloge in bližnje okolice. Najprej izračunamo dimenzijo rastra

– a za vsako od stranic ocenjevalnega območja in ju delimo z dolžino posamezne stranice.

Tako dobimo število točk za posamezno stranico. Zmnožek števila točk obeh stranic nam da

skupno število točk meritev v področju vidne naloge. Enako velja za področje bližnje okolice.

. = 0,2 ∙ 5012 3 [m] (3.1)

kjer je:

d [m] - daljša stranica ocenjevalnega območja in

a [m] - dimenzija rastra.

Število točk meritev, dobljenih s pomočjo enačbe 3.1, nam služi tudi za izračun

enakomernosti v področju vidne naloge in neposredne okolice. Enakomernost – UO (lx) je

definirana kot razmerje med najmanjšo osvetljenostjo – Emin (lx) in povprečno (srednjo)

vrednostjo osvetljenosti – E (lx) na površini področja vidne naloge, kakor tudi bližnje okolice

[19, 22]. Na sliki 3.3 vidimo pripravo na meritve – merilnik svetlosti in mrežo za pomoč pri

določitvi točk meritev.


- 31 -

Slika 3.3: Priprava na meritve osvetljenosti

Kadar delovna mesta niso opredeljena, se meri osvetljenost na višini 0,85 m od tal za

stoječe delovno mesto ali na višini med 0,65 m in 0,75 m od tal, kadar gre za sedeče delovno

mesto in 0,2 m od tal, kadar gre za transportne (prometne) poti [18, 22].

Osvetljenost merimo z merilnikom osvetljenosti oz. luxmetrom tako, da položimo

sondo merilnika na delovno površino. Vklopimo napravo, nastavimo merilno območje in

odčitamo izmerjeno vrednost v luksih.

Občutljivost sonde je prilagojena na občutljivost človeških oči, vendar je kljub temu pri

meritvah umetne svetlobe prisotna napaka. Izmerjene vrednosti je zato treba korigirati.

Upoštevati je treba razred točnosti za uporabljeni merilni instrument in netočnosti meritve

zaradi drugih vplivov, ki so subjektivni (nestabilizirana razsvetljava, nepopolno zatemnjen

prostor, izbira mest za merilne točke …). Korigirana vrednost mora biti večja od Evz6, ki je

definirana v standardu [18, 22].

Poenotena vrednost števila bleščanja – UGR

UGR se določi na podlagi fotometrij, ki jih priskrbi dobavitelj opreme. Dobljene vrednosti se

primerjajo s standardom, kjer je definiran UGR glede na namembnost dela [22].

Kadar ni tehničnih podatkov, se UGR določi mersko. Z digitalnim fotoaparatom s

širokokotnim objektivom, imenovanim ribje oko (s kotom zajema 183°), se posnamejo

6 Evz – vzdrževana osvetljenost je vrednost, pod katero ne sme pasti povprečna osvetljenost dane površine.


- 32 -

fotografije z zornega kota delavca na delovnem mestu. Linija pogleda je vzporedno s tlemi.

Posname se več zaporednih fotografij z različnimi časi osvetlitve. Digitalne fotografije se nato

obdelajo s programom Photolux, kjer se digitalna fotografija (slika 3.4) pretvori v karto

svetlosti (slika 3.5) in se izračuna poenoteno število bleščanja. Programu Fotolux je izdelan

na Univerzi ENTPE (École Nationale des Travaux Publics de l'État ) v Lyonu in služi kot

pomoč za izračun poenotenega števila bleščanja in svetlosti predmeta dela in okolice [10, 26].

Slika 3.4: Posnetek delovnega mesta orodjar vakuumirka

Slika 3.5: Karta svetlosti za delovno mesto orodjar vakuumirka


- 33 -


Podobno kot UGR se tudi Ra razbere iz tehničnih podatkov o sijalki ali pa se odčita (±10 %)

iz svetlobnega vira. Stanje se primerja s standardom, kjer je definiran Ra glede na

namembnost dela [22].

Kadar gre za obstoječo proizvodnjo in ni tehničnih podatkov o svetlobnih virih oziroma

kadar so le-ti na mestih, ko se podatki iz njih ne morejo odčitati, se Ra določi mersko z

merilnikom spektroradiometrom.

Na vsakem delovnem mestu se svetlobnemu viru izmeri spektralna vsebnost v vidnem

delu spektra (med 380 nm in 780 nm). Merilnik spektroradiometer se z merilno glavo usmeri

proti svetlobnemu viru (slika 3.6). Iz izmerjenega spektra svetlobe svetlobnega vira se s

pomočjo posebne programske opreme, ki deluje v sklopu aparata, določi indeks barvnega

videza Ra in podobna barvna temperatura – Tcp (K) [10].

Slika 3.6: Merjenje stopnje barvne reprodukcije

Svetlost (objekta in okolice)

Karta svetlosti, ki jo dobimo s programom Fotolux, nam služi tudi za preračun razmerja

svetlosti med področjem naloge (predmetom dela) in bližnjo okolico. Na karti svetlosti (slika

3.5) s pomočjo programa Photolux določimo posamezne točke svetlosti ali pa svetlost celotne

površine, npr. področja, kjer se izvaja vidna naloga [10].


- 34 -

3.3. Vrednotenje rezultatov meritev

Osvetljenost in enakomernost osvetljenosti

Dobljeni rezultati meritev osvetljenosti v področju vidne naloge in neposredne okolice se

najprej ustrezno korigirajo. Upoštevati je treba napako merilne naprave in napako merilca. Iz

korigiranih vrednosti se izračuna povprečna osvetljenost delovnega mesta (tj. področja naloge

in neposredne okolice). Iz posameznih meritev se izračuna tudi enakomernost osvetljenosti

področja naloge in enakomernost osvetljenosti neposredne okolice. Preveri se ustreznost

razmerja osvetljenosti med delovno površino ter bližnjo in daljno okolico. Rezultati, dobljeni

na podlagi meritev, se primerjajo z vrednostmi, ki so za enake ali podobne prostore, področja

nalog ali dejavnosti definirane v standardu.

Poenotena vrednost bleščanja – UGR

Digitalne fotografije, posnete z digitalnim fotoaparatom, se obdelajo s programom Photolux.

Program pretvori digitalno fotografijo (slika 3.4) v karto svetlosti (slika 3.5). Na karti svetlosti

za vsako posamezno delovno mesto definiramo področja svetlobnih virov, ki so v

človekovem vidnem polju. Program izračuna poenoteno vrednost bleščanja – UGR. Rezultati,

dobljeni na podlagi meritev, se korigirajo in primerjajo z vrednostmi, ki so za enake ali

podobne prostore, področja nalog ali dejavnosti definirane v standardu.


Indeks barvnega videza določimo s pomočjo programske opreme (računalnika), ki deluje v

sklopu aparata. Odčitamo lahko tudi barvo svetlobe svetlobnega vira. Rezultati, dobljeni na

podlagi meritev, se korigirajo in primerjajo z vrednostmi, ki so za enake ali podobne prostore,

področja nalog ali dejavnosti definirane v standardu.

Kontrast

S pomočjo karte svetlosti, ki jo dobimo s programom Photolux, se lahko izračuna kontrast. Na

karti svetlosti se v programu Photolux označita področji delovne površine (vidne naloge) in

neposredne okolice. Program izračuna povprečno svetlost vsakega področja. Dobljene

vrednosti korigiramo in izračunamo kontrast – razmerje svetlosti.


- 35 -

4 REZULTATI

4.1. Nova metoda določanja obremenitve vida

Četudi je osvetljenost na delovnem mestu ustrezna, še ne pomeni, da je ustrezno tudi delovno

mesto, na katerem se vidna naloga izvaja. V primeru, da je prisotno bleščanje, je ovirana

vidljivost, delo je oteženo, onemogočeno ali celo nevarno. Enako velja, kadar prihaja do

prevelikih razlik v svetlosti med predmetom dela ter bližnje in daljne okolice. Tukaj je še

indeks barvnega videza, ki mora biti pri opravilih, kot je na primer kontrola barve ali tiska,

ustrezen.

Iz teh razlogov so v novi metodi zajeti dejavniki, ki definirajo dobro razsvetljavo. Nova

metoda poleg osvetljenosti obravnava in vrednoti še dejavnike, kot so enakomernost

osvetljenosti, bleščanje, kontrast in indeks barvnega videza. Prednost metode je, da je vsak

dejavnik predstavljen in ovrednoten posebej.

Nova metoda zajema naslednje točke:

• nov način vrednotenja posameznega dejavnika, ki vpliva na obremenitev vida,

• nov način točkovanja posameznega dejavnika,

• nov oziroma prilagojen izračun Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta.

Osnova za določitev točk obremenitev so rezultati študij, ki jih je v svoji doktorski

disertaciji združil Henri Juslén [16, 17] in v katerih je preverjal povezavo med razsvetljavo in

produktivnostjo na industrijskih delovnih mestih (poglavje 2.5). Rezultati meritev so pokazali,

da povečanje nivoja osvetljenosti vpliva na dvig produktivnosti. V raziskavah, ki jih je opravil

v različnih podjetjih v različnih evropskih državah, je izmerjeni dvig produktivnosti v

povprečju 4,4 % in je posledica dviga nivoja osvetljenosti na delovnem mestu. Pomembno je

poudariti, da je bila osvetljenost na delovnem mestu pred dvigom nivoja osvetljenosti enaka

zahtevi, ki jo za delovni prostor, področje naloge ali dejavnosti podaja standard.

Če dvig produktivnosti pomeni, da delavec v enoti časa izdela večje število proizvodov

oziroma opravi več opravil, velja tudi, da za posamezno opravilo porabi manj časa. Sklepamo

pa lahko tudi drugače. Če pogoji dela niso ustrezni oziroma je izvajanje vidne naloge oteženo,

produktivnost pade, s čimer se podaljša čas izdelave. Če se dvigne produktivnost za 4,4 % kot

posledica dviga nivoja osvetljenosti, lahko sklepamo tudi, da produktivnost pade, kadar je

nivo osvetljenosti nezadosten. S pomočjo enačbe za izračun Polajnar-Verhovnikovega


- 36 -

koeficienta – Ker (enačba 2.1) ugotovimo, da povečanje časa izdelave za 4,4 % pomeni 2,7

točke obremenitve zaradi nezadostne osvetljenosti delovnega mesta. Na podlagi merske

analize (preglednica 4.9) je bilo ugotovljeno, da delovna mesta v povprečju odstopajo za 60 %

od standarda SIST EN 12464-1 (v nadaljevanju standard), zato se takšnemu odstopanju določi

2,7 točke. Treba je vrednotiti tudi odstopanja, ki so večja od 60 %. Glede na rezultate meritev

osvetljenost na delovnih mestih odstopa tudi, na primer, za 94,1 %. Iz tega razloga

odstopanjem, večjim od 60 %, določimo 3 točke obremenitve (preglednica 4.1). Vrednost 3 je

naslednji korak oziroma stopnja od 2,7 točke obremenitve glede na razporeditev ostalih točk

obremenitev za dejavnik osvetljenost.

Točke obremenitve za ostale dejavnike v novi metodi (enakomernost osvetljenosti,

bleščanje, indeks barvnega videza in kontrast) so določene na podoben način. V študijah je

Henri Juslén [16, 17] ločeno opazoval in meril tudi dvig produktivnosti glede na spremembo

temperature barve. Zaznana razlika dviga produktivnosti med dvigom nivoja osvetljenosti in

dvigom temperature barve je bila 1,3 %. S ponovno uporabo enačbe 2.1 ugotovimo, da 1,3 %

pripada 0,8 točke obremenitve.

Ker predpostavljamo, da imajo ostali dejavniki (enakomernost osvetljenosti, bleščanje,

indeks barvnega videza in kontrast) podoben vpliv na obremenitev in obremenjenost vida kot

temperatura barve, jim določimo enako število in razpon točk obremenitev. Glede na rezultate

meritev tako 0,8 točke obremenitve pripišemo povprečnemu odstopanju posameznega

dejavnika od zahtev standarda. Rezultati meritev so pokazali, da enakomernost osvetljenosti

(preglednica 4.9) v povprečju odstopa za 20 % od standarda, zato se takšnemu odstopanju

določi 0,8 točke. Enako kot pri dejavniku osvetljenost, je tudi tukaj treba vrednotiti

odstopanja, ki so večja od 20 %. Odstopanjem, večjim od 20 %, se zato določi 1 točka

obremenitve (preglednica 4.2).

Pri dejavnikih bleščanje in indeksu barvnega videza so rezultati meritev (preglednica

4.10) pokazali 30 %-no odstopanje rezultatov meritev od standarda, zato se takšnemu

odstopanju določi 0,8 točke obremenitve. Enako kot pri dejavniku enakomernost

osvetljenosti, je tudi tukaj treba vrednotiti odstopanja, ki so večja od 30 %, zato se takim

odstopanjem določi 1 točka obremenitve (preglednici 4.3 in 4.4).

Pri dejavniku kontrast so rezultati meritev pokazali nekoliko večja odstopanja od

priporočil, v povprečju za 80 % (preglednica 4.12). Odstopanjem meritev za 80 % se pripiše

0,8 točke obremenitve, odstopanjem, večjim od 80 %, pa 1 točka obremenitve (preglednica

4.5).


- 37 -

Ostale točke obremenitve (preglednice 4.2 do 4.5) so se porazdelile sorazmerno glede

na odstotek odstopanja posameznega dejavnika. Skupno maksimalno število točk obremenitve

vida pri novi metodi je 7 točk obremenitve.

Potek določitve točk obremenitve in izračun Ker

Metodološki potek ugotavljanja ergonomskih obremenitev pri novi metodi je podoben kot pri

obstoječi metodi (slika 2.1). V prvih dveh korakih izvedemo ocenjevalno in mersko analizo

delovnega mesta, medtem ko se stopnjevanje in vrednotenje obremenitev ter obremenjenosti

razlikujeta.

Po tem, ko rezultate merske analize vsakega dejavnika ustrezno korigiramo, jih v

naslednjem koraku primerjamo z zahtevami, ki so za enake ali podobne prostore, področja

nalog ali dejavnosti, definirane v standardu. Izračunamo odstopanje posamezne meritve

delovnega mesta od standarda (v odstotkih). Za vsak posamezni dejavnik so glede na

odstopanje (v odstotkih) podane ustrezne točke obremenitve, ki nam služijo za določitev točk

obremenitev posameznega dejavnika:

• točke obremenitve za osvetljenost – TOE (preglednica 4.1),

• točke obremenitve za enakomernost osvetljenosti – TOU (preglednica 4.2).

• točke obremenitve za bleščanje – TOB (preglednica 4.3),

• točke obremenitve za indeks barvnega videza – TOR (preglednica 4.4),

• točke obremenitve za kontrast – TOK (preglednica 4.5).

Točke obremenitve vseh posameznih dejavnikov seštejemo in tako dobimo skupno

število točk obremenitev – TO (enačba 4.1).

TO = TOE + TOU + TOB + TOR + TOK (4.1)

Skupno število točk obremenitev služi za izračun Polajnar-Verhovnikovega

ergonomskega koeficienta – Ker. Zaradi spremembe maksimalnega števila točk obremenitve

vida (prej 1,5 točke, po novem 7 točk obremenitev) se spremeni tudi skupno maksimalno

število točk obremenitev (prej 21 točk, po novem 26,5 točk obremenitev). Ker je treba

upoštevati, da se maksimalno število točk obremenitev poveča zaradi povečanja točk

obremenitve vida, je treba enačbo 2.1 ustrezno korigirati. Nova enačba 4.2 upošteva

povečanje maksimalnega števila točk obremenitev zaradi povečanja točk obremenitve vida in

hkrati ohranja ustreznost stare enačbe za fizične statične obremenitve, fizične dinamične


- 38 -

obremenitve, toplotne obremenitve, obremenitve zaradi hrupa, obremenitve zaradi stika z

aerosoli, obremenitve zaradi stika s plini in parami ter obremenitve zaradi monotonije.

K = ∙ *5,6*7 89

∙ 0,3423 = ∙ ",%:% 8 9

∙ 0,3423 (4.2)

Kjer je:

xi – število točk fizičnih statičnih obremenitev, fizičnih dinamičnih obremenitev,

toplotnih obremenitev, obremenitev zaradi hrupa, obremenitev zaradi stika z

aerosoli, obremenitev zaradi stika s plini in parami ter obremenitev zaradi

monotonije,

TO – število točk obremenitev vida,

xmax – maksimalno število točk vseh obremenitev (26,5 točk obremenitev).

Točkovanje (velja za vse dejavnike) zajema 7,5-urno obremenitev delavca na delovnem

mestu. Predvideva se, da ima delavec na delovnem mestu ves čas enako umetno razsvetljavo.

Če delavec menja delovno mesto, se za vsako posamezno delovno mesto izmeri čas

prisotnosti (ekspozicije) in izračuna sorazmerni delež točk obremenitve – TO glede na čas

prisotnosti in posamezen dejavnik.

Preglednica 4.1: Točke obremenitve TOE za osvetljenost – E

Točka obremenitve TOE 0 0,8 1,6 2 2,4 2,7 3

Osvetljenost – E (lx) Odstopanje osvetljenosti na delovnem mestu od stand arda (lx)

0 % 5 % 10 % 25 % 40 % 60 % > 60 %

20 20 19 18 15 12 8 < 8

50 50 48 45 38 30 20 < 20

100 100 95 90 75 60 40 < 40

150 150 143 135 113 90 60 < 60

200 200 190 180 150 120 80 < 80

300 300 285 270 225 180 120 < 120

500 500 475 450 375 300 200 < 200

750 750 713 675 563 450 300 < 300

1000 1000 950 900 750 600 400 < 400

1500 1500 1425 1350 1125 900 600 < 600

2000 2000 1900 1800 1500 1200 800 < 800


- 39 -

Preglednica 4.2: Točke obremenitve TOU za enakomernost osvetljenosti – UO

Točka obremenitve TO U 0 0,4 0,8 1

Enakomernost osvetljenosti – U O

Odstopanje Uo na delovnem mestu od standarda

0 % 10 % 20 % > 20 %

0,7 0,7 0,6 0,5 < 0,5

0,6 0,6 0,5 0,4 < 0,4

0,4 0,4 0,3 0,2 < 0,2

Preglednica 4.3: Točke obremenitve TOB za bleščanje – UGR

Točka obremenitve TO B 0 0,4 0,8 1

Vrednost poenotenega števila bleš čanja – UGR

Odstopanje UGR na delovnem mestu od standarda

0 % 15 % 30 % > 30 %

10 10 12 13 < 13

13 13 15 17 < 17

16 16 18 21 < 21

19 19 22 25 < 25

22 22 25 29 < 29

25 25 29 33 < 33

28 28 32 36 < 36

Preglednica 4.4: Točke obremenitve TOR za indeks barvnega videza – Ra

Točke obremenitve TO R 0 0,4 0,8 1

Indeks barvnega videza – Ra Odstopanje Ra na delovnem mestu od standarda

0 % 15 % 30 % > 30 %

20 20 17 14 < 14

40 40 34 28 < 28

60 60 51 42 < 42

80 80 68 56 < 56

90 90 77 63 < 63

Preglednica 4.5: Točke obremenitve TOK za kontrast – K

Točke obremenitve TO K

0 0,2 0,4 0,6 0,8 1

Kontrast – razmerje svetlosti

Ln / Lo

Odstopanje K na delovnem mestu od standarda

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % > 80 %

Ln : Lo > 1 : 3 oz. 3 : 1

0,33 oz. 3 0,37 oz. 3,3 0,4 oz. 3,6 0,53 oz. 4,2 0,6 oz. 5,4 > 0,6 oz. 5,4

Ln : Lo < 1 : 3 oz. 3 : 1 0,33 oz. 3 0,27 oz. 2,4 0,20 oz. 1,8 0,13 oz. 1,2 0,07 oz. 0,6 > 0,07 oz. 0,6


- 40 -

Izračun Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker po novi metodi v

preglednici 4.14 je izračunan s predpostavko, da ostalih obremenitev na delovnem mestu ni

oziroma so enake nič.

4.2. Rezultati meritev

Rezultati vseh meritev so podani v preglednicah od 4.6 do 4.8. Delovni čas delavca znaša 7,5

ure. Predvideva se, da je na delovnem mestu ves čas enaka umetna razsvetljava. Meritve so se

izvajale na delovnem mestu v področju naloge oziroma v področju, kjer se izvaja vidna

naloga.

V preglednici 4.6 so navedeni rezultati meritev osvetljenosti in enakomernosti

osvetljenosti delovne naloge. Navedeni so naslednji podatki in vrednosti glede na stolpce:

1. zaporedna številka meritve,

2. oznaka delovnega mesta – DM,

3. opis delovnega mesta,

4. povprečna vrednost osvetljenosti naloge – E (lx),

5. korigirana povprečna vrednost osvetljenosti naloge – E (lx),

6. enakomernost osvetlitve naloge – UO.

V preglednici P1-1 v prilogi 1 so navedeni rezultati meritev osvetljenosti in

enakomernosti osvetljenosti bližnje okolice. Navedeni so naslednji podatki in vrednosti glede

na stolpce:


2. oznaka delovnega mesta glede na standard – DM,


4. povprečna vrednost osvetljenosti bližnje okolice – E (lx),

5. korigirana povprečna vrednost osvetljenosti bližnje okolice – E (lx),

6. enakomernost osvetlitve bližnje okolice – UOK.


- 41 -

Preglednica 4.6: Rezultati meritev povprečne osvetljenosti naloge

in enakomernost osvetljenosti naloge

Zap. št.

DM Opis delovnega mesta ;<= (lx) ;<=> (lx) UO

1 1.1 signirna miza 1 540,7 521,2 0,74

2 1.2 signirna miza 2 414,5 399,6 0,58

3 1.3 kontrola, pakiranje 833,1 803,1 0,93

4 1.4 pregled plana, vodenje evidence 700,0 674,8 0,89

5 1.5.1 vroči tisk – pripravljalna miza 165,8 159,8 0,74

6 1.5.2 vroči tisk – stroj 263,4 253,9 0,95

7 1.6.1 tampotisk – pripravljalna miza 247,2 238,3 0,66

8 1.6.2 tampotisk – stroj 235,3 226,8 0,79

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 408,3 393,6 0,81

10 1.8.1 miza mojster 299,8 289,0 0,92

11 1.8.2 mojster – miza za tiskanje etiket 263,8 254,3 0,85

12 2.1.1 brizganje plastike stroj št. 7 265,7 256,1 0,84

13 2.1.2 odlagalna miza ob stroju za brizganje št. 7 206,8 199,3 0,82

14 2.2 brizganje plastike stroj št. 10 255,4 246,2 0,89


16 2.3.2 brizganje plastike št. 12 – odlagalna miza 214,4 206,7 0,65





21 2.6.2 brizganje plastike stroj št. 22 – odlagalna miza 188,0 181,2 0,76

22 2.7 računalnik za vnašanje podatkov v SAP 85,4 82,3 0,85

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 61,1 58,9 0,95

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 224,3 216,2 0,90

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 214,8 207,1 0,90

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 421,2 406,0 0,94

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 288,5 278,1 0,76

28 4.2 stroj za obrez - PROFIS (vklopljena lokalna razs.) 1127,5 1086,8 0,87

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 185,3 178,7 0,94

30 4.3.2 ročna vakuumirka Illig 42,3 40,8 0,77

31 4.4 Illig – obrez robov 39,0 37,6 0,90

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 159,6 153,8 0,50


- 42 -

Nadaljevanje preglednice 4.6

Zap. št.

DM Opis delovnega mesta ?@ (lx) ?@A (lx) UO

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 90,3 87,1 0,87

34 6.1 priprava barv (delovna miza) 183,0 176,4 0,51

35 6.2 nanašanje in kontrola barve (signirna miza) 635,7 612,7 0,95

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 267,3 257,6 0,92

37 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 190,4 183,6 0,73

38 6.5.1 miza 2: priprava šablon (rumena svetloba) 19,1 18,4 0,78

39 6.5.2 miza 2: priprava šablon (bela svetloba) 30,6 29,5 0,59

40 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena luč) 13,4 13,0 0,74

41 6.6.2 miza 1: priprava šablon (bela luč) 21,8 21,1 0,84

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 156,8 151,1 0,89

43 6.8.1 delovna miza 1 – rumena svetloba 12,6 12,2 0,88

44 6.8.2 delovna miza 1 – bela svetloba 71,8 69,2 0,90

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 355,0 342,2 0,83

46 8.1 merilnica – miza za kontrolo kakovosti izdelka 459,5 442,9 0,96

47 8.2 merilnica – pisalna miza 345,0 332,6 0,87

48 9.1 obratna pisarna: pisalna miza 1 128,1 123,5 0,92




52 10.2 demag 2 – kontrola izdelka 944,2 910,1 0,97




56 11.1 miza orodjar vakuumirka 734,5 708,0 0,90

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lokalna razsvetljava) 214,3 206,6 0,73

58 12.1 signiranje protivrat – sitotisk 229,3 221,1 0,88

59 12.2 signiranje protivrat – tampotisk 197,2 190,1 0,73

60 13.1 sestava čepka s plastičnim delom 477,7 460,4 0,95

61 13.2 sestava sklopov 504,9 486,7 0,86

62 13.3 lepljenje traku na plastični del 501,4 483,3 0,77



- 43 -

V preglednici 4.7 so navedeni rezultati meritev delovnih mest poenotenega števila

bleščanja – UGR. Navedeni so naslednji podatki in vrednosti glede na stolpce:




4. izmerjena vrednost poenotenega števila bleščanja – UGR (število),

5. korigirane izmerjene vrednosti poenotenega števila bleščanja – UGR (število).

Preglednica 4.7: Rezultati meritev bleščanja ter svetlosti naloge in okolice

Zap. št.

DM Opis delovnega mesta BCD

(število) BCD>

(število)

1 1.1 signirna miza 1 26,50 27,83

2 1.2 signirna miza 2 26,50 27,83

3 1.3 kontrola, pakiranje 0,00 0,00

4 1.4 pregled plana, vodenje evidence 0,00 0,00

5 1.5.1 vroči tisk – pripravljalna miza 0,00 0,00

6 1.5.2 vroči tisk – stroj 0,00 0,00

7 1.6.1 tampotisk – pripravljalna miza 0,00 0,00

8 1.6.2 tampotisk – stroj 0,00 0,00

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 15,40 16,17

10 1.8.1 miza mojster 10,90 11,45

11 1.8.2 mojster – miza za tiskanje etiket 0,00 0,00

12 2.1.1 brizganje plastike stroj št. 7 22,90 24,05

13 2.1.2 odlagalna miza ob stroju za brizganje št. 7 0,00 0,00

14 2.2 brizganje plastike stroj št. 10 (+ signiranje) 0,00 0,00


16 2.3.2 brizganje plastike št. 12 – odlagalna miza 0,00 0,00



19 2.5 brizganje plastike stroj št. 20 0,00 0,00


21 2.6.2 brizganje plastike stroj št. 22 – odlagalna miza 0,00 0,00

22 2.7 računalnik za vnašanje podatkov v SAP 13,90 14,60

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 0,00 0,00

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 0,00 0,00

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 17,00 17,85

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 10,60 11,13


- 44 -


Zap. št.

DM Opis delovnega mesta BCD

(število) BCD>

(število)

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 0,00 0,00

28 4.2 stroj za obrez – PROFIS (vklopljena lokalna razs.) 0,00 0,00

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 15,60 16,38

30 4.3.2 ročna vakuumirka Illig 0,00 0,00

31 4.4 Illig – obrez robov 0,00 0,00

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 0,00 0,00

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 11,70 12,29

34 6.1 priprava barv (delovna miza) 0,00 0,00

35 6.2 nanašanje in kontrola barve (signirna miza) 0,00 0,00

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 20,10 21,11

37 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 0,00 0,00

38 6.5.1 miza 2: priprava šablon (rumena svetloba) 0,00 0,00

39 6.5.2 miza 2: priprava šablon (bela svetloba) 0,00 0,00

40 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena luč) 0,00 0,00

41 6.6.2 miza 1: priprava šablon (bela luč) 0,00 0,00

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 10,50 11,03

43 6.8.1 delovna miza 1 – rumena svetloba 0,00 0,00

44 6.8.2 delovna miza 1 – bela svetloba 0,00 0,00

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 25,90 27,20

46 8.1 merilnica – miza za kontrolo kakovosti izdelka 0,00 0,00

47 8.2 merilnica – pisalna miza 0,00 0,00

48 9.1 obratna pisarna: pisalna miza 1 0,00 0,00




52 10.2 demag 2 – kontrola izdelka 19,90 20,90




56 11.1 miza orodjar vakuumirka 0,00 0,00

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lokalna razsvetljava) 12,60 13,23

58 12.1 signiranje protivrat – sitotisk 0,00 0,00

59 12.2 signiranje protivrat – tampotisk 0,00 0,00

60 13.1 sestava čepka s plastičnim delom 0,00 0,00

61 13.2 sestava sklopov 0,00 0,00

62 13.3 lepljenje traku na plastični del 0,00 0,00



- 45 -

V preglednici 4.8. so navedeni rezultati meritve indeksa barvnega videza. Navedeni so

naslednji podatki in vrednosti glede na stolpce:




4. izmerjeni indeks barvnega videza – Ra (število),

5. korigirani izmerjeni indeks barvnega videza – RaK (število).

Preglednica 4.8: Rezultati meritev indeksa barvnega videza (Ra)

Zap. št. Oznaka DM Opis delovnega mesta

Ra

(število) RaK

(število)

1 1.1 signirna miza 1 58,24 55,33

2 1.2 signirna miza 2 59,24 56,28

3 1.3 kontrola, pakiranje 58,92 55,97


5 1.5.1 vroči tisk – pripravljalna miza 60,00 54,00

6 1.5.2 vroči tisk – stroj 60,00 54,00

7 1.6.1 tampotisk – pripravljalna miza 60,00 54,00

8 1.6.2 tampotisk – stroj 60,00 54,00

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 62,49 59,37

10 1.8.1 miza mojster 59,04 56,09

11 1.8.2 mojster – miza za tiskanje etiket 60,00 54,00





16 2.3.2 brizganje plastike št. 12 – odlagalna miza 60,00 54,00





21 2.6.2 brizganje plastike stroj št. 22 – odlagalna miza 60,00 54,00

22 2.7 računalnik za vnašanje podatkov v SAP 60,00 54,00

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 33,55 31,87

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 55,50 52,73

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 40,00 36,00

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 63,72 60,53

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 63,72 60,53


- 46 -


Zap. št. Oznaka DM Opis delovnega mesta

Ra

(število) RaK

(število)

28 4.2 stroj za obrez – PROFIS (vklopljena lokalna razs.) 80,00 72,00

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 57,89 55,00

30 4.3.2 ročna vakuumirka Illig 60,00 54,00

31 4.4 Illig – obrez robov 60,00 54,00

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 60,00 54,00

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 60,00 54,00

34 6.1 priprava barv (delovna miza) 58,42 55,50

35 6.2 nanašanje in kontrola barve (signirna miza) 58,42 55,50

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 60,00 54,00

37 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 56,51 53,68

38 6.5.1 miza 2: priprava šablon (rumena svetloba) 41,33 39,26

39 6.5.2 miza 2: priprava šablon (bela svetloba) 56,51 53,68

40 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena luč) 41,33 39,26

41 6.6.2 miza 1: priprava šablon (bela luč) 56,51 53,68

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 56,12 53,31

43 6.8.1 delovna miza 1 – rumena svetloba 56,51 53,68

44 6.8.2 delovna miza 1 – bela svetloba 41,33 39,26

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 49,57 47,09

46 8.1 merilnica – miza za kontrolo kakovosti izdelka 60,00 54,00

47 8.2 merilnica – pisalna miza 60,00 54,00









56 11.1 miza orodjar vakuumirka 64,15 60,94

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lokalna razsvetljava) 59,45 56,48

58 12.1 signiranje protivrat – sitotisk 60,00 54,00

59 12.2 signiranje protivrat – tampotisk 60,00 54,00

60 13.1 sestava čepka s plastičnim delom 60,00 54,00

61 13.2 sestava sklopov 60,00 54,00




- 47 -

4.3. Rezultati vrednotenja meritev

Rezultati vrednotenja meritev osvetljenosti področja naloge, bleščanja, indeksa barvnega

videza in svetlosti (kontrasta) so zajeti v preglednicah 4.9, 4.10, 4.11 in 4.12.

V preglednici 4.9 so navedeni naslednji podatki in vrednosti glede na stolpec:




4. sklicna številka za prostor, področje naloge ali dejavnosti glede na standard,

5. zahtevana vzdrževana osvetljenost glede na standard – E (lx),

6. korigirana povprečna vrednost osvetljenosti naloge – E (lx),

7. odstopanje osvetljenosti naloge od standarda (%),

8. standardni odmik posameznih meritev osvetljenosti naloge – σ (lx),

9. ali je korigirana vrednost osvetljenosti naloge ustrezna glede na zahteve standarda,

10. enakomernost osvetljenosti naloge – UO,

11. odstopanje enakomernosti osvetljenosti naloge glede na zahteve standarda (%),

12. ali je enakomernost osvetljenosti naloge ustrezna glede na zahteve standarda.

V prilogi 2 (preglednica P2-1) so podani rezultati vrednotenj meritev osvetljenosti

bližnje okolice.






5. mejne vrednosti poenotenega števila bleščanja (zahteve standarda) – UGR,

6. korigirana vrednost poenotenega števila bleščanja –UGRK,

7. odstopanje vrednosti poenotenega števila bleščanja od zahtev standarda (%),

8. ali je korigirana vrednost poenotenega števila bleščanja ustrezna,

9. najmanjši zahtevani indeks barvnega videza – Ra,

10. korigirani izmerjeni indeks barvnega videza – RaK,

11. odstopanje korigiranega izmerjenega indeksa barvnega videza od standarda,

12. ali je korigirana vrednost poenotenega števila bleščanja ustrezna.


- 48 -

Preglednica 4.9: Rezultati vrednotenja meritve osvetljenosti področja naloge in enakomernosti osvetljenosti področja naloge

Zap. št. DM Opis delovnega mesta Skl. št. ;<EF (lx) ;<=> (lx)

Odstopanje ;<=> (%)

σ (lx) ;<=> ustrezen

UO Odstopanje UO (%)

UO ustrezen

1 1.1 signirna miza 1 2.16.2 500 521,2 0,0 131,9 DA 0,74 0,0 DA

2 1.2 signirna miza 2 2.16.2 500 399,6 -20,1 111,6 NE 0,58 -17,3 NE

3 1.3 kontrola, pakiranje 2.5.8 750 803,1 0,0 41,0 DA 0,93 0,0 DA

4 1.4 pregled plana, vodenje evidence 3.2 500 674,8 0,0 45,9 DA 0,89 0,0 DA

5 1.5.1 vroči tisk – pripravljalna miza 2.16.1 500 159,8 -68,0 28,8 NE 0,74 0,0 DA

6 1.5.2 vroči tisk – stroj 2.5.3 300 253,9 -15,4 9,2 NE 0,95 0,0 DA

7 1.6.1 tampotisk – pripravljalna miza 2.16.1 500 238,3 -52,3 48,7 NE 0,66 -6,4 NE

8 1.6.2 tampotisk – stroj 2.5.3 300 226,8 -24,4 47,8 NE 0,79 0,0 DA

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 2.5.8 750 393,6 -47,5 55,8 NE 0,81 0,0 DA

10 1.8.1 miza mojster 3.2 500 289,0 -42,2 26,7 NE 0,92 0,0 DA

11 1.8.2 mojster – miza za tiskanje etiket 3.1 300 254,3 -15,2 44,7 NE 0,85 0,0 DA

12 2.1.1 brizganje plastike stroj št. 7 2.5.8 750 256,1 -65,9 28,3 NE 0,84 0,0 DA

13 2.1.2 odlagalna miza ob stroju za brizganje št. 7 3.1 300 199,3 -33,6 29,9 NE 0,82 0,0 DA

14 2.2 brizg. plastike stroj št. 10 (+ signiranje) 2.5.8 750 246,2 -67,2 26,0 NE 0,89 0,0 DA


16 2.3.2 brizg. plastike št. 12 – odlagalna miza 3.1 300 206,7 -31,1 45,9 NE 0,65 -7,0 NE


18 2.4.2 odlag. miza ob stroju za brizganje št. 17 3.1 300 129,7 -56,8 23,9 NE 0,79 0,0 DA

19 2.5 brizganje plastike stroj št. 20 2.5.8 750 209,9 -72,0 38,3 NE 0,79 0,0 DA


21 2.6.2 brizg. p. str. št. 22 – odlagalna miza 3.1 300 181,2 -39,6 33,2 NE 0,76 0,0 DA

22 2.7 rač. za vnašanje pod. v SAP 1.3.1 200 82,3 -58,8 10,8 NE 0,85 0,0 DA


- 49 -



Odstopanje ;<=> (%)



UO ustrezen

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 3.2 500 58,9 -88,2 4,0 NE 0,95 0,0 DA

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 3.2 500 216,2 -56,8 15,7 NE 0,90 0,0 DA

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 1.3.1 200 207,1 0,0 20,7 DA 0,90 0,0 DA

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 2.5.8 750 406,0 -45,9 19,3 NE 0,94 0,0 DA

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 2.5.8 750 278,1 -62,9 39,8 NE 0,76 0,0 DA

28 4.2 stroj za obrez – PROFIS (vklop. lok. razs.) 2.5.8 750 1086,8 0,0 116,4 DA 0,87 0,0 DA

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 2.5.8 750 178,7 -76,2 6,8 NE 0,94 0,0 DA

30 4.3.2 ročna vakuumirka Illig 2.5.3 300 40,8 -86,4 8,5 NE 0,77 0,0 DA

31 4.4 Illig – obrez robov 2.5.3 300 37,6 -87,5 2,9 NE 0,90 0,0 DA

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 3.2 500 153,8 -69,2 26,4 NE 0,50 -28,6 NE

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 1.3.1 200 87,1 -56,5 15,5 NE 0,87 0,0 DA

34 6.1 priprava barv (delovna miza) 2.5.7 1000 176,4 -82,4 62,3 NE 0,51 -27,4 NE

35 6.2 nanašanje in kontrola barve (sign. miza) 2.5.7 1000 612,7 -38,7 25,0 NE 0,95 0,0 DA

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 2.16.1 500 257,6 -48,5 35,6 NE 0,92 0,0 DA

37 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 2.16.1 500 183,6 -63,3 42,3 NE 0,73 0,0 DA

38 6.5.1 miza 2: priprava šablon (rumena svetloba) 2.16.1 500 18,4 -96,3 2,0 NE 0,78 0,0 DA

39 6.5.2 miza 2: priprava šablon (bela svetloba) 2.16.1 500 29,5 -94,1 6,5 NE 0,59 -15,9 NE

40 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena luč) 2.16.1 500 13,0 -97,4 2,4 NE 0,74 0,0 DA

41 6.6.2 miza 1: priprava šablon (bela luč) 2.16.1 500 21,1 -95,8 2,4 NE 0,84 0,0 DA

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 3.2 500 151,1 -69,8 12,4 NE 0,89 0,0 DA

43 6.8.1 delovna miza 1 – rumena svetloba 2.16.1 500 12,2 -97,6 1,3 NE 0,88 0,0 DA

44 6.8.2 delovna miza 1 – bela svetloba 2.16.1 500 69,2 -86,2 7,0 NE 0,90 0,0 DA


- 50 -



Odstopanje ;<=> (%)



UO ustrezen

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 2.13.11 500 342,2 -31,6 25,8 NE 0,83 0,0 DA

46 8.1 merilnica – miza za kontrolo kako. izdelka 2.5.8 750 442,9 -40,9 13,1 NE 0,96 0,0 DA

47 8.2 merilnica – pisalna miza 3.2 500 332,6 -33,5 42,8 NE 0,87 0,0 DA

48 9.1 obratna pisarna: pisalna miza 1 3.2 500 123,5 -75,3 6,8 NE 0,92 0,0 DA



51 10.1 pregled plana, vodenje evidence 3.2 500 341,8 -31,6 23,4 NE 0,92 0,0 DA

52 10.2 demag 2 – kontrola izdelka 2.5.8 750 910,1 0,0 19,3 DA 0,97 0,0 DA


54 10.4 demag 4 – kontrola izdelka 2.5.8 750 614,7 -18,0 31,1 NE 0,95 0,0 DA


56 11.1 miza orodjar vakuumirka 2.13.11 500 708,0 0,0 46,1 DA 0,90 0,0 DA

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lok. razs.) 2.13.11 500 206,6 -58,7 40,6 NE 0,73 0,0 DA

58 12.1 signiranje protivrat – sitotisk 2.16.2 500 221,1 -55,8 20,5 NE 0,88 0,0 DA

59 12.2 signiranje protivrat – tampotisk 1.16.1 500 190,1 -62,0 36,9 NE 0,73 0,0 DA

60 13.1 sestava čepka s plastičnim delom 2.13.11 500 460,4 -7,9 16,3 NE 0,95 0,0 DA

61 13.2 sestava sklopov 2.13.11 500 486,7 -2,7 43,0 NE 0,86 0,0 DA

62 13.3 lepljenje traku na plastični del 2.13.11 500 483,3 -3,3 57,3 NE 0,77 0,0 DA

63 13.4 lepljenje traku na plastični del 2.13.11 500 242,3 -51,5 31,3 NE 0,75 0,0 DA


- 51 -

Preglednica 4.10: Rezultati vrednotenja meritve bleščanja (UGR) in indeksa barvnega videza (Ra)

Zap. št. DM Opis delovnega mesta Skl. št. UGR

standard UGRK Odstopanje UGRK (%)

UGR ustrezen

Ra standard

RaK Odstopanje

RaK (%) Ra

ustrezen

1 1.1 signirna miza 1 2.16.2 19 27,83 46,4 NE 80 55,33 30,8 NE

2 1.2 signirna miza 2 2.16.2 19 27,83 46,4 NE 80 56,28 29,7 NE

3 1.3 kontrola, pakiranje 2.5.8 19 0,00 0,0 DA 80 55,97 30,0 NE

4 1.4 pregled plana, vodenje evidence 3.2 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

5 1.5.1 vroči tisk – pripravljalna miza 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

6 1.5.2 vroči tisk – stroj 2.5.3 25 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

7 1.6.1 tampotisk – pripravljalna miza 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

8 1.6.2 tampotisk – stroj 2.5.3 25 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 2.5.8 19 16,17 0,0 DA 80 59,37 25,8 NE

10 1.8.1 miza mojster 3.2 19 11,45 0,0 DA 80 56,09 29,9 NE

11 1.8.2 mojster – miza za tiskanje etiket 3.1 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

12 2.1.1 brizganje plastike stroj št. 7 2.5.8 19 24,05 26,6 NE 80 49,95 37,6 NE

13 2.1.2 odlagalna miza ob stroju za brizganje št. 7 3.1 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

14 2.2 brizg. plastike stroj št. 10 (+ signiranje) 2.5.8 19 0,00 0,0 DA 80 81,00 0,0 DA

15 2.3.1 brizganje plastike stroj št. 12 2.5.8 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

16 2.3.2 brizg. plastike št. 12 – odlagalna miza 3.1 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

17 2.4.1 brizganje plastike stroj št. 17 2.5.8 19 27,51 44,8 NE 80 78,93 1,3 NE

18 2.4.2 odlag. miza ob stroju za brizganje št. 17 3.1 19 0,00 0,0 DA 80 79,88 0,2 NE

19 2.5 brizganje plastike stroj št. 20 2.5.8 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

20 2.6.1 brizganje plastike stroj št. 22 2.5.8 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

21 2.6.2 brizg. p. str. št. 22 – odlagalna miza 3.1 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE


- 52 -




UGR ustrezen

Ra standard

RaK Odstopanje

RaK (%) Ra

ustrezen

22 2.7 Rač. za vnašanje pod. v SAP 2.5.2 28 14,60 0,0 DA 40 54,00 0,0 DA

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 3.2 19 0,00 0,0 DA 80 31,87 60,2 NE

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 3.2 19 0,00 0,0 DA 80 52,73 34,1 NE

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 2.5.2 28 17,85 0,0 DA 40 36,00 10,0 NE

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 2.5.8 19 11,13 0,0 DA 80 60,53 24,3 NE

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 2.5.8 19 0,00 0,0 DA 80 60,53 24,3 NE

28 4.2 stroj za obrez – PROFIS (vklop. lok. razs.) 2.5.8 19 0,00 0,0 DA 80 72,00 10,0 NE

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 2.5.8 19 16,38 0,0 DA 80 55,00 31,3 NE

30 4.3.2 ročna vakuumirka Illig 2.5.3 25 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

31 4.4 Illig – obrez robov 2.5.3 25 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 3.2 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 2.5.2 28 12,29 0,0 DA 40 54,00 0,0 DA

34 6.1 priprava barv (delovna miza) 2.5.7 16 0,00 0,0 DA 90 55,50 38,3 NE

35 6.2 nanašanje in kontrola barve 2.5.7 16 0,00 0,0 DA 90 55,50 38,3 NE

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 2.16.1 19 21,11 11,1 NE 80 54,00 32,5 NE

37 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 53,68 32,9 NE

38 6.5.1 miza 2: priprava šablon (rumena svetloba) 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 39,26 50,9 NE

39 6.5.2 miza 2: priprava šablon (bela svetloba) 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 53,68 32,9 NE

40 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena luč) 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 39,26 50,9 NE

41 6.6.2 miza 1: priprava šablon (bela luč) 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 53,68 32,9 NE

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 3.2 19 11,03 0,0 DA 80 53,31 33,4 NE


- 53 -




UGR ustrezen

Ra standard

RaK Odstopanje

RaK (%) Ra

ustrezen

43 6.8.1 delovna miza 1 – rumena svetloba 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 53,68 32,9 NE

44 6.8.2 delovna miza 1 – bela svetloba 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 39,26 50,9 NE

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 2.13.11 22 27,20 23,6 NE 80 47,09 41,1 NE

46 8.1 merilnica – miza za kontrola kakov. izdelka 2.5.8 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

47 8.2 merilnica – pisalna miza 3.2 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

48 9.1 obratna pisarna: pisalna miza 1 3.2 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE



51 10.1 pregled plana, vodenje evidence 3.2 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

52 10.2 demag 2 – kontrola izdelka 2.5.8 19 20,90 10,0 NE 80 57,43 28,2 NE

53 10.3 demag 3 – kontrola izdelka 2.5.8 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE



56 11.1 miza orodjar vakuumirka 2.13.11 22 0,00 0,0 DA 80 60,94 23,8 NE

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lok. razst.) 2.13.11 22 13,23 0,0 DA 80 56,48 29,4 NE

58 12.1 signiranje protivrat – sitotisk 2.16.2 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

59 12.2 signiranje protivrat – tampotisk 2.16.1 19 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

60 13.1 sestava čepka s plastičnim delom 2.13.11 22 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

61 13.2 sestava sklopov 2.13.11 22 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

62 13.3 lepljenje traku na plastični del 2.13.11 22 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE

63 13.4 lepljenje traku na plastični del 2.13.11 22 0,00 0,0 DA 80 54,00 32,5 NE


- 54 -

Spektri svetlobnih virov

Spektri svetlobnih virov, ki so se izmerili za nekatera delovna mesta, so zaradi boljše

preglednosti prikazani na dveh slikah – sliki 4.1 in 4.2. Na obeh slikah je za primerjavo

dodana aktivacijska krivulja za zaviranje tvorjenja melatonina.

Slika 4.1: Spektri svetlobnih virov

Slika 4.2: Spektri svetlobnih virov

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0,00E+00

2,00E+04

4,00E+04

6,00E+04

8,00E+04

1,00E+05

1,20E+05

1,40E+05

1,60E+05

1,80E+05

2,00E+05

2,20E+05

380 400 420 440 460 480 500 520 540 560 580 600 620 640 660 680 700 720 740 760 780

Se

va

lno

st [

W/(

m2*

nm

)]

Valovna dolžina [nm]

DM 11.2.1

DM 11.1

DM 11.2.2

DM 6.6.1

DM 6.4

DM 4.1

DM 3.1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0,00E+00

2,00E+04

4,00E+04

6,00E+04

8,00E+04

1,00E+05

1,20E+05

1,40E+05

1,60E+05

1,80E+05

2,00E+05

2,20E+05

380 400 420 440 460 480 500 520 540 560 580 600 620 640 660 680 700 720 740 760 780

Se

va

lno

st [

W/(

m2*

nm

)]


DM 4.3.1

DM 1.1

DM 1.3

DM 1.8.1

DM 1.7

DM 7.1

DM 2.1.1

DM 2.4.1


- 55 -

Vsaka izmerjena vrednost valovnih dolžin v spektru vira se je pomnožila z vrednostjo

relativne aktivacijske krivulje za isto valovno dolžino. Na ta način so nastali prirejeni spektri,

prikazani na slikah 4.3 in 4.4. Tudi na teh slikah je za primerjavo dodana aktivacijska krivulja

za zaviranje tvorjenja melatonina.

Slika 4.3: Prirejeni spektri svetlobnih virov

Slika 4.4: Prirejeni spektri svetlobnih virov

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0,00E+00

2,00E+04

4,00E+04

6,00E+04

8,00E+04

1,00E+05

1,20E+05

1,40E+05

1,60E+05

380 400 420 440 460 480 500 520 540 560 580

Se

va

lno

st [

W/(

m2*

nm

)]


DM 11.2.1

DM 11.1

DM 11.2.2

DM 6.6.1

DM 6.4

DM 4.1

DM 3.1

DM 3.2

DM 6.3

DM 6.7

Aktivacijska krivulja

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0,00E+00

2,00E+04

4,00E+04

6,00E+04

8,00E+04

1,00E+05

1,20E+05

1,40E+05

1,60E+05

380 400 420 440 460 480 500 520 540 560 580

Se

va

lno

st [

W/(

m2*

nm

)]


DM 4.3.1

DM 1.1

DM 1.3

DM 1.8.1

DM 1.7

DM 7.1

DM 2.1.1

DM 2.4.1

DM 10.2

Aktivacijska krivulja


- 56 -

Za vsak izmerjeni spekter se je s pomočjo aktivacijske krivulje izračunala še

aktivacijska doza. Aktivacijska doza predstavlja površino lika pod prirejenim spektrom

celotnega področja vidne svetlobe (380–780 nm). Z njeno pomočjo lahko določimo vpliv

spektra posameznega svetlobnega vira na zaviranje tvorjenja melatonina [10].

Za primerjavo posameznih svetlobnih virov med sabo se je velikost aktivacijske doze

vezala relativno na svetlobni vir na delovnem mestu DM 11.2.1 (orodjar vakuumirka z

vklopljeno lokalno razsvetljavo). To pomeni, da ima svetlobni vir na DM 11.2.1 velikost

aktivacijske doze 100 %, doze ostalih svetlobnih virov pa so ustrezno preračunane. Rezultati

so podani v preglednici 4.11 in na sliki 4.5.

Iz preglednice 4.11 in s slike 4.5 je razvidno, da ima najmanjši vpliv na zaviranje

tvorjenja melatonina vir s svetlobo v rumenem in zelenem delu vidnega spektra, to je

svetlobni vir na delovnem mestu, kjer se pripravljajo šablone za sitotisk (DM 6.6.1). Na tem

delovnem mestu je zaradi vrste dela potrebna rumena svetloba. Le-ta namreč ne vpliva na

reagiranje fotosenzibilne snovi, ki se nanaša na mrežo za pripravo šablon za sitotisk. Največji

vpliv na zaviranje tvorjenja melatonina pa ima svetlobni vir na delovnem mestu brizganje

plastike (DM 2.4.1).

Slika 4.5: Relativni vpliv na zaviranje tvorjenja melatonina v odstotkih

10092 92

6

62

104

80

6371 69

88

78 79 78

90

76 73

114

84

0

20

40

60

80

100

120

Rel

ativ

ni v

pliv

na

zavi

ran

je t

vorj

enja

m

elat

on

ina

[%

]


- 57 -

Preglednica 4.11: Relativni vpliv svetlobnih virov na zaviranje tvorjenja melatonina

Zap. št. Oznaka delovnega mesta - DM Opis delovnega mesta Vpliv (%)

1 11.2.1 orodjar vakuumirka (vklop. lokalna razsvetljava) 100

2 11.1 miza orodjar vakuumirka 92

3 11.2.2 orodjar vakuumirka (izklop. lokalna razsvetljava) 92

4 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena svetloba) 6

5 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 62

6 4.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 104

7 3.1 folija: pisalna miza delavca 80

8 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 63

9 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 71

10 6.7 delovno mesto z računalnikom 69

11 4.3.1 vakuumirka Illig (ročna vakuumirka) 88

12 1.1 signirna miza 1 78

13 1.3 kontrola, pakiranje 79

14 1.8.1 miza mojster 78

15 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 90

16 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 76

17 2.1.1 brizganje plastike stroj št. 7 73

18 2.4.1 brizganje plastike stroj št. 17 114

19 10.2 demag 2 – kontrola izdelka 84

V preglednici 4.12 se nahajajo rezultati vrednotenja meritev svetlosti področja naloge – LN in

svetlosti bližnje okolice – LO za delovna mesta, katerih kontrast ne ustreza priporočilom.





4. sklicna številka za prostor, področje naloge ali dejavnosti glede na standard SIST

EN 12464-1,

5. izmerjena vrednost svetlosti področja naloge – LN (cd/m2),

6. izmerjena vrednost svetlosti bližnje okolice – LO (cd/m2),

7. razmerje med svetlostjo področja naloge – LN in področja bližnje okolice – LO,

8. priporočeni kontrast oziroma razmerje med LN in LO,

9. odstopanje kontrasta od priporočil (v odstotkih),

10. ali je kontrast ustrezen glede na priporočila.


- 58 -

Preglednica 4.12: Rezultati vrednotenja meritve svetlosti

Zap. št. Oznaka DM Opis delovnega mesta Skl. št. LN (cd/m 2) LO (cd/m 2) razmerje

LN/LO Priporo čen

kontrast

Odstopanje kontrasta

(%)

Kontrast ustrezen

1 1.1 signirna miza 1 2.16.2 42,11 26,71 1,58 3,00 47,4 NE

2 1.2 signirna miza 2 2.16.2 42,23 26,01 1,62 3,00 45,9 NE

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 2.5.8 97,49 11,26 8,66 3,00 188,6 NE

10 1.8.1 miza mojster 3.2 67,86 66,59 1,02 3,00 66,0 NE

12 2.1.1 brizganje plastike stroj št. 7 2.5.8 67,18 18,66 3,60 3,00 20,0 NE

14 2.2 brizg. plastike stroj št. 10 2.5.8 66,03 17,24 3,83 3,00 27,7 NE

17 2.4.1 brizganje plastike stroj št. 17 2.5.8 33,46 26,73 1,25 3,00 58,3 NE

22 2.7 rač. za vnašanje pod. v SAP 1.3.1 2,21 10,02 0,22 0,333 33,8 NE

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 3.2 9,85 10,31 0,96 0,333 186,9 NE

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 3.2 9,91 10,35 0,96 0,333 187,5 NE

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 1.3.1 52,27 26,6 1,97 3,00 34,5 NE

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 2.5.8 108,69 95,39 1,14 3,00 62,0 NE

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 2.5.8 81,17 75,88 1,07 3,00 64,3 NE

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 2.5.8 48,96 49,55 0,99 0,333 196,7 NE

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 3.2 28,26 18,03 1,57 3,00 47,8 NE

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 1.3.1 24,52 18,12 1,35 3,00 54,9 NE

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 2.16.1 66,86 83,78 0,80 0,333 139,7 NE

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 3.2 17,07 21,72 0,79 0,333 136,0 NE

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 2.13.11 9,02 7,32 1,23 3,00 58,9 NE

56 11.1 miza orodjar vakuumirka 2.13.11 96,44 65,15 1,48 3,00 50,7 NE

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lok. razsvetljava) 2.13.11 143,4 79,34 1,81 3,00 39,8 NE


- 59 -

4.3.1. Določitev točk obremenitev in izračun ergonomskega koeficienta

V preglednici 4.13 so posamezne in skupne točke obremenitve za novo in staro metodo.

Navedeni so naslednji podatki in vrednosti glede na stolpec:




4. odstopanje (v odstotkih) korigirane povprečne vrednosti osvetljenosti naloge – E

od zahtev standarda,

5. točke obremenitve za osvetljenost – TOE,

6. odstopanje (v odstotkih) enakomernosti osvetljenosti naloge – UO od zahtev

standarda,

7. točke obremenitve za enakomernost osvetljenosti – TOU,

8. odstopanje (v odstotkih) korigirane izmerjene vrednosti poenotenega števila

bleščanja – UGRK od standarda,

9. točke obremenitve za bleščanje – TOB,

10. odstopanje (v odstotkih) korigiranega izmerjenega indeksa barvnega videza – RaK

od standarda,

11. točke obremenitve za indeks barvnega videza – TOR,

12. odstopanje (v odstotkih) kontrasta – K od priporočil,

13. točke obremenitve za kontrast – TOK,

14. skupno število točk obremenitev glede na vrednotenje in stopnjevanje po novi

metodi – TO (NM) (poglavje 4.1),

15. skupno število točk obremenitev glede na vrednotenje in stopnjevanje po stari

metodi – TO (SM) (glede na preglednici 2.4 in 2.11 v poglavju 2.1.1).


- 60 -

Preglednica 4.13: Določitev posameznih in skupnih točk obremenitve za novo in staro metodo

Zap. št.

DM Opis delovnega mesta Odstop. ;<=> (%)

TOE Odstop.

UO

(%) TOU

Odstop. UGRK

(%) TOB

Odstop. RaK

(%) TOR

Odstop. K

(%) TOK

TO (NM)

TO (SM)

1 1.1 signirna miza 1 0,0 0,0 0,0 0,0 46,4 1,0 30,8 0,8 47,4 1,0 2,8 1,4

2 1.2 signirna miza 2 20,1 2,0 3,50 0,4 46,4 1,0 29,7 0,8 48,1 1,0 5,2 1,4

3 1.3 kontrola, pakiranje 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 30,0 0,8 0,0 0,0 0,8 0

4 1.4 pregled plana, vodenje evidence 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 0,8 0

5 1.5.1 vroči tisk – pripravljalna miza 68,0 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,8 1,5

6 1.5.2 vroči tisk – stroj 15,4 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 2,8 1,4

7 1.6.1 tampotisk – pripravljalna miza 52,3 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,5 1,5

8 1.6.2 tampotisk – stroj 24,4 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 2,8 1,4

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 47,5 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 25,8 0,8 188,6 1,0 4,5 1,5

10 1.8.1 miza mojster 42,2 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 29,9 0,8 66,0 1,0 4,5 1,5

11 1.8.2 mojster – miza za tiskanje etiket 15,2 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 2,8 1,4

12 2.1.1 brizganje plastike stroj št. 7 65,9 3,0 0,0 0,0 26,6 0,8 37,6 1,0 20,0 0,4 5,2 1,5

13 2.1.2 odlagalna miza ob stroju za brizganje št. 7 33,6 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,2 1,5

14 2.2 brizg. plastike stroj št. 10 (+ signiranje) 67,2 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,0 1,5


16 2.3.2 brizg. plastike št. 12 – odlagalna miza 31,1 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,2 1,5


18 2.4.2 odlag. miza ob stroju za brizganje št. 17 56,8 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,7 1,5

19 2.5 brizganje plastike stroj št. 20 72,0 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,8 1,5


21 2.6.2 brizg. p. str. št. 22 – odlagalna miza 39,6 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,2 1,5

22 2.7 rač. za vnašanje pod. v SAP 45,1 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 92,6 1,0 3,7 1,5


- 61 -


Zap. št.


TOE Odstop.

UO

(%) TOU

Odstop. UGRK

(%) TOB

Odstop. RaK

(%) TOR

Odstop. K

(%) TOK

TO (NM)

TO (SM)

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 88,2 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 60,2 1,0 68,2 1,0 5,0 1,5

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 56,8 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 34,1 0,8 0,0 0,0 3,5 1,5

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 10,0 0,4 34,5 0,8 1,2 0

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 45,9 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 24,3 0,8 62,0 1,0 4,5 1,5

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 62,9 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 24,3 0,8 64,3 1,0 4,8 1,5

28 4.2 stroj za obrez – PROFIS (vklop. lok. razs.) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 10,0 0,4 0,0 0,0 0,4 0

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 76,2 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 31,3 0,8 67,1 1,0 4,8 1,5

30 4.3.2 ročna vakuumirka Illig 86,5 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,8 1,5

31 4.4 Illig – obrez robov 87,5 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,8 1,5

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 69,2 3,0 16,67 0,8 0,0 0,0 32,5 0,8 47,8 1,0 5,6 1,5

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 41,9 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 54,9 1,0 3,7 1,5

34 6.1 priprava barv (delovna miza) 82,4 3,0 27,40 1,0 0,0 0,0 38,3 1,0 0,0 0,0 5,0 1,5

35 6.2 nanašanje in kontrola barve 38,7 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 38,3 1,0 0,0 0,0 3,4 1,5

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 48,5 2,7 0,0 0,0 11,1 0,4 32,5 0,8 73,4 1,0 4,9 1,5

37 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 63,3 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,9 0,8 0,0 0,0 3,8 1,5

38 6.5.1 miza 2: priprava šablon (rumena svetloba) 96,3 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 50,9 1,0 0,0 0,0 4,0 1,5

39 6.5.2 miza 2: priprava šablon (bela svetloba) 94,1 3,0 1,93 0,4 0,0 0,0 32,9 0,8 0,0 0,0 4,2 1,5

40 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena luč) 97,4 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 50,9 1,0 0,0 0,0 4,0 1,5

41 6.6.2 miza 1: priprava šablon (bela luč) 95,8 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,9 0,8 0,0 0,0 3,8 1,5

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 69,8 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 33,4 0,8 73,8 1,0 4,8 1,5

43 6.8.1 delovna miza 1 – rumena svetloba 97,6 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,9 0,8 0,0 0,0 3,8 1,5

44 6.8.2 delovna miza 1 – bela svetloba 86,2 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 50,9 1,0 0,0 0,0 4,0 1,5


- 62 -


Zap. št.


TOE Odstop.

UO

(%) TOU

Odstop. UGRK

(%) TOB

Odstop. RaK

(%) TOR

Odstop. K

(%) TOK

TO (NM)

TO (SM)

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 31,6 2,4 0,0 0,0 23,6 0,8 41,1 1,0 58,9 1,0 5,0 1,5

46 8.1 merilnica – miza za kontrolo kakovosti izdelka 40,9 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,2 1,5

47 8.2 merilnica – pisalna miza 33,5 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,2 1,5

48 9.1 obratna pisarna: pisalna miza 1 75,3 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,8 1,5



51 10.1 pregled plana, vodenje evidence 31,6 2,4 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,2 1,5

52 10.2 demag 2 – kontrola izdelka 0,0 0,0 0,0 0,0 10,0 0,4 28,2 0,8 0,0 0,0 1,2 0


54 10.4 demag 4 – kontrola izdelka 18,0 2,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 2,8 1,4


56 11.1 miza orodjar vakuum. 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 23,8 0,8 50,7 1,0 1,8 0

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lok. razsv.) 58,7 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 29,4 0,8 39,8 0,8 4,3 1,5

58 12.1 signiranje protivrat – sitotisk 55,8 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,5 1,5

59 12.2 signiranje protivrat – tampotisk 62,0 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,8 1,5

60 13.1 sestava čepka s plastičnim delom 7,9 1,6 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 2,4 1,2

61 13.2 sestava sklopov 2,7 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 1,6 0,6

62 13.3 lepljenje traku na plastični del 3,3 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 1,6 0,6

63 13.4 lepljenje traku na plastični del 51,5 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 32,5 0,8 0,0 0,0 3,5 1,5


- 63 -

V preglednici 4.14 so rezultati izračuna Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega

koeficienta – Ker. Navedeni so naslednji podatki in vrednosti glede na stolpec:





5. vrednost Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta, izračunanega z novo

metodo – Ker (NM),

6. vrednost Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta, izračunanega s staro

metodo – Ker (SM),

7. razlike vrednoti Ker nove in stare metode – ∆Ker.

Preglednica 4.14: Rezultati izračuna Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta Ker

Zap. št.

Oznaka DM Opis delovnega mesta Skl. št. Ker (NM) Ker (SM) ∆Ker

1 1.1 signirna miza 1 2.16.2 0,0362 0,0228 0,0133

2 1.2 signirna miza 2 2.16.2 0,0672 0,0228 0,0443

3 1.3 kontrola, pakiranje 2.5.8 0,0103 0,0000 0,0103

4 1.4 pregled plana, vodenje evidence 3.2 0,0103 0,0000 0,0103

5 1.5.1 vroči tisk – pripravljalna miza 2.16.1 0,0491 0,0245 0,0246

6 1.5.2 vroči tisk – stroj 2.5.3 0,0362 0,0228 0,0133

7 1.6.1 tampotisk – pripravljalna miza 2.16.1 0,0452 0,0245 0,0208

8 1.6.2 tampotisk – stroj 2.5.3 0,0362 0,0228 0,0133

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 2.5.8 0,0581 0,0245 0,0337

10 1.8.1 miza mojster 3.2 0,0581 0,0245 0,0337

11 1.8.2 mojster – miza za tiskanje etiket 3.1 0,0362 0,0228 0,0133

12 2.1.1 brizganje plastike stroj št. 7 2.5.8 0,0672 0,0245 0,0427

13 2.1.2 odlagalna miza ob stroju za brizganje št. 7 3.1 0,0413 0,0245 0,0169

14 2.2 brizganje plastike stroj št. 10 (+ signiranje) 2.5.8 0,0388 0,0245 0,0143


16 2.3.2 brizganje plastike št. 12 – odlagalna miza 3.1 0,0413 0,0245 0,0169


18 2.4.2 odlagalna miza ob stroju za brizganje št. 17 3.1 0,0349 0,0245 0,0104

19 2.5 brizganje plastike stroj št. 20 2.5.8 0,0491 0,0245 0,0246


21 2.6.2 brizgaje plastike str. št. 22 – odlagalna miza 3.1 0,0413 0,0245 0,0169

22 2.7 računalnik za vnašanje podatkov v SAP 2.5.2 0,0478 0,0245 0,0233

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 3.2 0,0646 0,0245 0,0401

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 3.2 0,0452 0,0245 0,0208


- 64 -


Zap. št.

Oznaka DM Delovno mesto Skl. št. Ker (NM) Ker (SM) ∆Ker

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 2.5.2 0,0155 0,0000 0,0155

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 2.5.8 0,0581 0,0245 0,0337

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 2.5.8 0,0620 0,0245 0,0376

28 4.2 stroj za obrez – PROFIS (vklop. lok. razs.) 2.5.8 0,0052 0,0000 0,0052

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 2.5.8 0,0620 0,0245 0,0376

30 4.3.2 ročna vakuumirka Illig 2.5.3 0,0491 0,0245 0,0246

31 4.4 Illig – obrez robov 2.5.3 0,0491 0,0245 0,0246

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 3.2 0,0723 0,0245 0,0479

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 2.5.2 0,0478 0,0245 0,0233

34 6.1 priprava barv (delovna miza) 2.5.7 0,0646 0,0245 0,0401

35 6.2 nanašanje in kontrola barve (signirna miza) 2.5.7 0,0439 0,0245 0,0195

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 2.16.1 0,0633 0,0245 0,0388

37 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 2.16.1 0,0491 0,0245 0,0246

38 6.5.1 miza 2: priprava šablon (rumena svetloba) 2.16.1 0,0517 0,0245 0,0272

39 6.5.2 miza 2: priprava šablon (bela svetloba) 2.16.1 0,0543 0,0245 0,0298

40 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena luč) 2.16.1 0,0517 0,0245 0,0272

41 6.6.2 miza 1: priprava šablon (bela luč) 2.16.1 0,0491 0,0245 0,0246

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 3.2 0,0620 0,0245 0,0376

43 6.8.1 delovna miza 1 – rumena svetloba 2.16.1 0,0491 0,0245 0,0246

44 6.8.2 delovna miza 1 – bela svetloba 2.16.1 0,0517 0,0245 0,0272

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 2.13.11 0,0672 0,0245 0,0427

46 8.1 merilnica – miza za kontrolo kakov. izdelka 2.5.8 0,0413 0,0245 0,0169

47 8.2 merilnica – pisalna miza 3.2 0,0413 0,0245 0,0169

48 9.1 obratna pisarna: pisalna miza 1 3.2 0,0491 0,0245 0,0246



51 10.1 pregled plana, vodenje evidence 3.2 0,0413 0,0245 0,0169

52 10.2 demag 2 – kontrola izdelka 2.5.8 0,0155 0,0000 0,0155




56 11.1 miza orodjar vakuumirka 2.13.11 0,0233 0,0000 0,0233

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lokal. razsv. 2.13.11 0,0555 0,0245 0,0311

58 12.1 signiranje protivrat – sitotisk 2.16.2 0,0452 0,0245 0,0208

59 12.2 signiranje protivrat – tampotisk 2.16.1 0,0491 0,0245 0,0246

60 13.1 sestava čepka s plastičnim delom 2.13.11 0,0310 0,0196 0,0114

61 13.2 sestava sklopov 2.13.11 0,0207 0,0098 0,0109

62 13.3 lepljenje traku na plastični del 2.13.11 0,0207 0,0098 0,0109

63 13.4 lepljenje traku na plastični del 2.13.11 0,0452 0,0245 0,0208

bn


- 65 -

4.4. Analiza vrednosti, dobljenih po stari in novi metodi

4.4.1. Primerjava nove in stare metode za določanje Ker

Rezultati, dobljeni na podlagi merske analize delovnih mest, so se ustrezno vrednotili glede na

staro in novo metode za izračun Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker.

Rezultati vrednotenja Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker, izračunani

po novi Ker (NM) in po stari metodi Ker (SM), ter razlika (diferenca) ∆Ker med njimi, so

prikazani v preglednici 4.14.

Izračunane vrednosti Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker,

izračunane po novi Ker (NM) in po stari metodi Ker (SM), so grafično prikazane še na slikah

od 4.6, 4.7 in 4.8. Iz grafov je razvidno, da so vrednosti Ker, dobljene z novo metodo, višje od

vrednosti Ker, dobljene s staro metodo. Če pretvorimo vrednoti ∆Ker v odstotke, ugotovimo,

da ima nova metoda v povprečju za 44 % višje vrednosti Ker kot stara metoda.

Če dalje primerjamo točke obremenitve, dobljene z novo in staro metodo, vidimo, da

ima nova metoda večji razpon točk obremenitev kot stara metoda. Razlog temu je, da nova

metoda upošteva več dejavnikov, ki vplivajo na obremenitev in obremenjenost vida. Vsak

dejavnik pa je ovrednoten in točkovan posebej. Možen razpon točk obremenitev stare metode

je od 0 do maksimalno 1,5 točke, medtem ko ima nova metoda razpon od 0 do maksimalno 7

točk.

Slika 4.6: Primerjava vrednosti Ker, dobljenih po novi in stari metodi (za DM od 1 do 21)

0,0000

0,0100

0,0200

0,0300

0,0400

0,0500

0,0600

0,0700

0,0800

1.1

1.2

1.3

1.4

1.5

.1

1.5

.2

1.6

.1

1.6

.2 1.7

1.8

.1

1.8

.2

2.1

.1

2.1

.2 2.2

2.3

.1

2.3

.2

2.4

.1

2.4

.2 2.5

2.6

.1

2.6

.2

Vre

dn

ost

Ke

r (n

ov

e i

n s

tare

me

tod

e)

Oznaka delovnega mesta

Ker nova metoda

Ker stara metoda


- 66 -



Sliki 4.9 in 4.10 v nadaljevanju prikazujeta frekvenčno porazdelitev točk obremenitev

nove metode (TO-NM) in frekvenčno porazdelitev točk obremenitev stare metode (TO-SM).

Iz primerjave obeh grafov je razvidno, da tako stara kot nova metoda nimata enakomerne

porazdelitve točk obremenitev, vendar se ji nova metoda nekoliko približa. Enako potrjuje

preglednica 4.17. Podatek, ali so vrednosti Ker, dobljene po novi in stari metodi enakomerno

porazdeljene ali ne, pa nam služi za nadaljnjo izbiro statistične metode, s katero bomo

potrjevali dobljene rezultate in postavljene hipoteze.

Iz slik 4.9 in 4.10 je tudi razvidno, da so pri stari metodi vrednosti točk obremenitev

skoncentrirane na največjo možno obremenitev, to je maksimalno število točk, medtem ko

0,0000

0,0100

0,0200

0,0300

0,0400

0,0500

0,0600

0,0700

0,0800

2.7

3.1

3.2

3.3

4.1

.1

4.1

.2 4.2

4.3

.1

4.3

.2 4.4

5.1

5.2

6.1

6.2

6.3

6.4

6.5

.1

6.5

.2

6.6

.1

6.6

.2 6.7

Vre

dn

ost

Ke

r (n

ov

e i

n s

tare

me

tod

e)


Ker nova metoda

Ker stara metoda

0,0000

0,0100

0,0200

0,0300

0,0400

0,0500

0,0600

0,0700

0,0800

6.8

.1

6.8

.2 7.1

8.1

8.2

9.1

9.2

9.3

10

.1

10

.2

10

.3

10

.4

10

.5

11

.1

11

.2

12

.1

12

.2

13

.1

13

.2

13

.3

13

.4

Vre

dn

ost

Ke

r (n

ov

e i

n s

tare

me

tod

e)


Ker nova metoda

Ker stara metoda


- 67 -

ima nova metoda vrednosti točk obremenitev bolj razporejene. Največkrat se pojavi 3,8 točke

obremenitve, izstopajo pa še 2,8, 3,2 in 3,5 točke obremenitve.

Če se izrazimo še v odstotkih: pri stari metodi kar 73 % delovnim mestom pripada

maksimalno število točk obremenitev. Pri novi metodi so delovna mesta v povprečju

vrednotena s 4,2 točke obremenitve. Največkrat se pojavi 3,8 točke, kar je v odstotkih 19 %

vseh delovnih mest (slika 4.9).

Slika 4.9: Frekvenčna porazdelitev točk obremenitev nove metode

Slika 4.10: Frekvenčna porazdelitev točk obremenitev stare metode

Delovna mesta, ki so se izmerila in analizirala, so se primerjala z zahtevami za

razsvetljavo notranjih prostorov, vidnih nalog ali dejavnosti, ki jih za enako delovno mesto

definira standard. Delovna mesta so se zato združila v skupine glede na vrsto prostora, vidne

1

4

2 21 1 1

5

1

6

1

5

2

12

3

1 1

3 3

1

32

1 1

0

2

4

6

8

10

12

14

0,4

0,8

1,2

1,6

1,8

2,4

2,7

2,8

3,0

3,2

3,4

3,5

3,7

3,8

4,0

4,2

4,3

4,5

4,8

4,9

5,0

5,2

5,4

5,6

Fre

kv

en

ca

Točke obremenitve nove metode

8

2 1

6

46

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

0 0,6 1,2 1,4 1,5

Fre

kv

en

cap

oa

me

znih

TO

SM

Točke obremenitve stare metode (TO SM)


- 68 -

naloge ali dejavnosti. Preglednica 4.15 prikazuje združitev v skupine, podrobnosti posamezne

skupine pa so navedene v preglednici 4.16.

Preglednica 4.15: Pregled ovrednotenja različnih delovnih mest glede na staro in

novo metodo in primerjava med njima

Sklicna številka za prostor

(glede na standard SIST EN 12464-1)

Povpre čje to čk obremenitev – TO za

novo metodo

Povpre čje to čk obremenitev – TO za staro metodo

Razlika povpre čij TO stare in nove metode

(TO NM – TO SM)

Število enakih delovnih mest

2.5.7 4,2 1,5 2,7 2,0

2.16.1 4,0 1,5 2,5 11,0

2.16.2 3,8 1,4 2,4 3,0

3.2 3,8 1,4 2,5 11,0

2.5.3 3,3 1,5 1,9 4,0

2.5.8 3,1 1,1 2,1 17,0

3.1 3,0 1,5 1,5 5,0

2.13.11 2,9 1,0 1,9 7,0

2.5.2 2,9 1,0 1,9 3,0

Skupna vsota 3,4 1,3 2,2 63,0

Slika 4.11: Primerjava vrednotenj delovnih mest (oznaka glede na standard

SIST EN 12464-1) glede na točke obremenitve, dobljene z novo in staro metodo

Iz analize (slika 4.11) je razvidno, da nova metoda z novim načinom točkovanja daje

višje rezultate (točke obremenitve) kot stara metoda s starim načinom točkovanja. Točke

obremenitve so pri novi metodi za enako delovno mesto višje kot pri stari. Ugotovimo tudi, da

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

2.5.7 2.16.1 2.16.2 3.2 2.5.3 2.5.8 3.1 2.13.11 2.5.2

Po

vp

rečj

e t

očk

ob

rem

en

ite

v -

TO

za n

ov

o i

n s

taro

me

tod

o

Sklicna številka za prostor (glede na standard SIST EN 12464)

TO NM

TO SM


- 69 -

delovnim mestom, ki imajo najvišje zahteve glede razsvetljave (preglednica 4.16), pripada

višje število točk obremenitev glede na obe metodi ali z drugimi besedami: delovna mesta z

višjimi vidnimi zahtevami imajo slabše pogoje za opravljanje vidne naloge kot delovna mesta

z manjšimi vidnimi zahtevami.

Preglednica 4.16: Seznam notranjih prostorov, nalog in dejavnosti glede na

standard SIST EN 12464-1

Skl. št. (SIST EN 12464-1)

Vrsta prostora, naloga ali delo ;<EF (lx) UGR Ra

UO (EN

12464-1: 2011)

2.5.2 Procesne naprave z občasnimi ročnimi posegi 150 28 40 0,4

2.5.3 Stalna delovna mesta pri procesnih napravah s stalno

prisotnostjo 300 25 80 0,6

2.5.7 Kontrola barv 1000 16 90 0,7

2.5.8 Prirezovanje, dodelava, kontrolna dela 750 19 80 0,7

2.13.11 Montažna dela: fina 500 22 80 0,6

2.16.1

Prirezovanje, pozlačenje, okraševanje (vtiskovanje),

graviranje klišejev, dela na kamnih in ploščah, tiskarski

stroji, izdelovanje matric 500 19 80 0,6

2.16.2 Sortiranje papirja in ročno tiskanje 500 19 80 0,6

3.1 Pisanje, tipkanje, branje, obdelava podatkov 300 19 80 0,4

3.2 Pisanje, tipkanje, branje, obdelava podatkov 500 119 80 0,6

Preglednica 4.17: Analiza vrednosti Ker, dobljenih s staro in novo metodo

Iz preglednice 4.17 je razvidno, da je povprečna vrednost K po novi metodi – Ker

(NM) višja, kot povprečna vrednost K po stari metodi – Ker (SM), enako velja za odklone od

povprečja. Pri novi metodi so odkloni (σ) večji.

> GH Standardni

odklon – σ

Mera

asimetrije

Mera

sploš čenosti

Min. vrednosti

Ker

Maks. vrednosti

Ker

Ker (NM) 0,044 0,0162 -0,705 0,071 0,0 0,07

Ker (SM) 0,021 0,0084 -2,001 2,254 0,0 0,02


- 70 -

Iz povprečne vrednosti – K in standardnega odklona – σ se izpelje koeficient

variabilnosti za staro metodo – KV%SM (enačba 4.2) in koeficient variabilnosti za novo

metodo KV%NM (enačba 4.3). Primerjava izračunanih vrednosti pokaže, da stara metoda bolj

variira od nove.

KV%K = LMN

∙ 100 % = #,#":%#,#PP ∙ 100 % = 36,8 % (4.3)

KV%RK = LMN

∙ 100 % = #,##SP#,#%" ∙ 100 % = 40 % (4.4)

Spearmanov korelacijski koeficient primerjave Ker nove in stare metode

Povezanost stare in nove metode lahko izrazimo s pomočjo korelacijskega koeficienta. Ker

vrednosti Ker stare in nove metode niso normalno porazdeljene, se je povezanost izrazila s

pomočjo Spearmanovega korelacijskega koeficienta.

Ker trdimo, da nova metoda izhaja iz stare in da zajema dodatne dejavnike, ki vplivajo

na obremenitev in obremenjenost vida ter da jih natančneje obravnava, lahko sklepamo, da sta

metodi do neke mere povezani. Zato predvidevamo, da se bo test izkazal za statistično

značilnega. Ničelna domneva trdi, da ni povezanosti med spremenljivkama, kar želimo

zavrniti.

Iz korelacijske matrike v prilogi 3 (preglednici P3-3 ) je razvidno, da obstaja med staro

in novo metodo pozitivna srednje močna povezanost, ki je obenem statistično značilna. Z

manj kot 5-odstotnim tveganjem se zavrže ničelna domneva in se sprejme alternativna.

Postavi se trditev, da med staro in novo metodo obstaja statistično značilna povezanost (r =

0,705, p < 0,05).

Wilcoxonov test predznačenih rangov primerjave Ker nove in stare metode

S pomočjo Wilcoxonovega testa predznačenih rangov želimo dokazati, da nova metoda daje

višje vrednosti kot stara metoda. Z razliko od t-testa, ki razlike računa na podlagi povprečnih

vrednosti, Wilcoxonov test operira z rangi. Za potrditev razlike med novo in staro metodo je

treba ničelno domnevo zavrniti in sprejeti alternativno.

Na podlagi testne statistike v prilogi 3 (preglednici P3-3 in P3-4) je mogoče ugotoviti,

da nova metoda kaže na višje vrednosti Ker od stare. S tveganjem, manjšim od 5 %, lahko

zaključimo, da so razlike med novo in staro metodo statistično značilne (z = - 6,95, p < 0,05).

S tem zavrnemo ničelno hipotezo in potrdimo alternativno.


- 71 -

4.4.2. Primerjava novega in starega točkovanja

Na osnovi merske analize dobimo rezultate osvetljenosti, bleščanja, indeksa barvnega videza

in svetlosti (preglednice 4.6, 4.7, 4.8 in 4.12). Na podlagi rezultatov izračunamo

enakomernost osvetljenosti in kontrast (preglednice 4.6 in 4.12). To so dejavniki, ki jih

definira nova metoda in se vrednotijo po starem in novem načinu oziroma metodi. Točke

obremenitve oziroma stopnje, kot jih definira stara metoda, imajo manjši razpon. Maksimalni

stopnji II pripada 1,5 točke (poglavje 2.1.1 Merila in stopnje obremenitev). V tej stopnji so

zajeti naslednji dejavniki: osvetljenost, bleščanje in kontrast. Grafično sta razporeditev in

zastopanost posameznih točk obremenitev stare metode prikazani na sliki 4.10. v poglavju

4.4.1.

Nova metoda vsak dejavnik obravnava in vrednosti posebej. Maksimalno število točk za

dejavnik osvetljenost (TOE) je 3 točke, medtem ko je za dejavnike enakomernost osvetljenosti

(TOU), bleščanje (TOB), stopnja barvne reprodukcije (TOR) in kontrast (TOK) maksimalno

število točk obremenitve 1. Skupaj torej 7 točk obremenitve (TO). Na slikah od 4.12 do 4.16

so prikazane frekvenčne porazdelitve točk obremenitev za posamezni dejavnik. Iz grafov je

razvidno, da nobeden od dejavnikov nima enakomerne porazdelitve točk obremenitev.

Slika 4.12: Frekvenčna porazdelitev točk obremenitev za osvetljenost – TOE

0

5

10

15

20

25

30

0,0 0,8 1,6 2,0 2,4 2,7 3,0

Fre

kv

en

ca

Točke obremenitve za osvetljenost – TOE


- 72 -

Slika 4.13: Frekvenčna porazdelitev točk obremenitev za enakomernost osvetljenosti – TOU

Slika 4.14: Frekvenčna porazdelitev točk obremenitev za bleščanje – TOB

Slika 4.15: Frekvenčna porazdelitev točk obremenitev za stopnjo barvne reprodukcije – TOR

0

10

20

30

40

50

60

70

0,0 0,4 0,8 1,0

Fre

kv

en

ca

Točke obremenitve za osvetljenost – TOU

0

10

20

30

40

50

60

0,0 0,4 0,8 1,0

Fre

kv

en

ca

Točke obremenitve za osvetljenost – TOB

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

0,0 0,4 0,8 1,0

Fre

kv

en

ca

Točke obremenitve za osvetljenost – TOR


- 73 -

Slika 4.16: Frekvenčna porazdelitev točk obremenitev za kontrast – TOK

Spearmanov korelacijski koeficient primerjave novega in starega točkovanja

Tudi tukaj se zaradi porazdelitev posameznih dejavnikov, ki niso normalne, za ugotavljanje

uporabi Spearmanov korelacijski koeficient. Neenakomerno porazdelitev posameznih

dejavnikov potrjuje tudi preglednica P4-1 v prilogi 4. S pomočjo korelacijskega koeficienta se

želi potrditi domneva, da so dejavniki med seboj neodvisni in da se lahko vrednotijo

neodvisno drug od drugega.

Iz korelacijske matrike v preglednici P4-2 v prilogi 4 je razvidno, da med posameznimi

dejavniki ni korelacije oziroma je le-ta šibka. Z manj kot 5-odstotnim tveganjem se sprejme

ničelna domneva in trditev, da so spremenljivke med sabo neodvisne (p > 0,05). Izjema je

povezava med spremenljivkama TOB in TOK, kjer prihaja do srednje močne pozitivne

povezanosti med obema (r = 0,428).

4.4.3. Vpliv posameznih dejavnikov na novo metodo

Vpliv posameznih točk obremenitev (TOK, TOE, TOU, TOR, TOB) na novo metodo

Velikost vpliva posameznih dejavnikov na novo metodo se lahko prikaže s pomočjo

regresijske analize. Ta omogoča, da s poznavanjem vrednosti enega dejavnika napovemo

drugega, s predpostavko, da sta dejavnika med sabo dovolj močno povezana (s tem je napaka

čim manjša). Iz preglednice P5-2 (priloga 5) je razvidno, da vsi dejavniki (TOK, TOE, TOU,

TOR, TOB) statistično pomembno vplivajo na Ker (vrednost Sig. < 0,05).

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

0,0 0,4 0,8 1,0

Fre

kv

en

ca

Točke obremenitve za osvetljenost – TOK


- 74 -

Na podlagi rezultatov iz preglednice P5-3 (priloga 5) se lahko izdela napovedna

funkcija ali regresijska enačba (enačba 4.5), ki nam pomaga pri napovedovanju vrednosti

Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker.

K = 0,000 + 0,013 ∙ TOW + 0,009 ∙ TOY + 0,012 ∙ TOZ + 0,013 ∙ TO[ + 0,013 ∙ TO (4.5)

Iz preglednice P5-3 je razvidno tudi, da imajo največji vpliv na Polajnar-Verhovnikov

ergonomski koeficient– Ker točke obremenitve za osvetljenost – TOE (vrednost beta

koeficienta je 0,83).

Vpliv to čk obremenitev za osvetljenost – TOE na novo metodo

Ker je bilo iz analize Velikost vpliva posameznih dejavnikov na novo metodo razvidno, da

imajo točke obremenitve za osvetljenost – TOE največji vpliv na pojasnjevanje Polajnar-

Verhovnikovega koeficienta – Ker, se je izvedla ponovna linearna regresijska analiza (priloga

6). Namen ponovne analize je, ugotoviti, kolikšen delež variabilnosti pojasnimo še na ta način

ter kakšna je napovedna funkcija (regresijska enačba) samo s točkami obremenitve za TOE.

Iz preglednice P6-2 je razvidno, da točke obremenitve za osvetljenost – TOE statistično

pomembno vplivajo na Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker (vrednost Sig. <

0,05). Na podlagi rezultatov iz preglednice P6-3 lahko izdelamo novo napovedno funkcijo ali

regresijsko enačbo (enačba 4.6), ki nam pomaga pri napovedovanju vrednosti Polajnar-

Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker samo z dejavnikom osvetljenosti oz.

točkami obremenitve za osvetljenost – TOE.

K = 0,014 + 0,013 ∙ TOW (4.6)

Za novo metodo lahko trdimo, da ima vrednosti Ker približno normalno porazdeljene,

kar je razvidno s slike 4.9. Približno normalno porazdelitev ponazarja tudi preglednica P3-1 v

prilogi 1, kjer so vrednosti koeficienta asimetrije in sploščenosti za Ker (NM) znotraj meje ±3.

Enako lahko velja tudi za neodvisni dejavnik TOE. Iz preglednice P4-1 v prilogi 4 je prav tako

razvidno, da so vrednosti koeficienta asimetrije in sploščenosti znotraj meje ±3. S slike 4.17 je

razvidno, da je odnos med Ker in TOE linearen, zato je enostavna linearna regresijska analiza

utemeljena. Če se preverijo še druge oblike krivulj, ki bi lahko bolje pojasnjevale Polajnar-


- 75 -

Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker, se izkaže, da se s t. i. sestavljeno krivuljo pojasni

6,1 % višji delež kot z linearno premico. Enačba krivulje je prikazana v enačbi 4.7.

K = 0,014 ∙ 1,5969\ (4.7)

Na sliki 4.17 so prikazane različne krivulje, ki pojasnjujejo Polajnar-Verhovnikov

ergonomski koeficient – Ker. Linearno premico pojasnjuje enačba 4.6, medtem ko sestavljeno

enačbo pojasnjuje enačba 4.7. Ker izboljšava med njima ni ravno velika, se zaradi

enostavnosti raje izbere in uporablja linearna premica.

Slika 4.17: Različne krivulje (linearna, kvadratna, kubična in sestavljena),

ki pojasnjujejo koeficient Ker

Enačbi 4.6 oziroma 4.7 se lahko uporabita za hitro ocenitev delovnega mesta. Znano je,

da se v praksi običajno meri samo osvetljenost na delovnem mestu, ostali dejavniki pa se

obravnavajo, kadar prihaja do hudih motenj vida na delovnem mestu oziroma pritožb s strani

delavcev. S pomočjo enačb 4.6 in 4.7 lahko izračunamo Polajnar-Verhovnikov ergonomski

koeficient – Ker in tako ocenimo oziroma opredelimo delovna mesta, pri katerih bi bilo treba

izvesti podrobnejše meritve in analize vseh ostalih dejavnikov nove metode. Da dobimo

Vrednosti TOE

Vre

dn

ost

i Ker


- 76 -

realno stanje obremenitev in obremenjenosti vida, ki se pojavljajo na delovnih mestih, je v

vsakem primeru treba izmeriti in ovrednotiti vse dejavnike, ki jih opredeljuje nova metoda.

5 DISKUSIJA

5.1. Nova metoda določanja Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega

koeficienta – Ker

Nova metoda določanja obremenitev in obremenjenosti vida je sestavljena iz:

• novega načina vrednotenja posameznega dejavnika, ki vpliva na obremenitev vida,

• novega načina točkovanja posameznega dejavnika, ki vpliva na obremenitev vida

(preglednice od 4.1 do 4.5),

• novega oziroma prilagojenega izračuna Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega

koeficienta – Ker.

Značilnost nove metode je, da upošteva več dejavnikov, ki vplivajo na obremenitev

vida. Upošteva namreč tudi dejstvo, da morajo biti za ustrezno delovno mesto s področja vida

upoštevani vsi dejavniki hkrati. V primeru, da prihaja pri enem od dejavnikov do odstopanj

(ne izpolnjuje zahtev standarda), je vidno zaznavanje delavca in s tem opravljanje delovne

naloge oteženo, lahko pa tudi onemogočeno. Prednost nove metode je tudi v tem, da so vsi

dejavniki vrednoteni posebej in neodvisno drug od drugega. Tako lahko za hitro ocenitev

delovnega mesta izmerimo in vrednotimo samo osvetljenost in enakomernost osvetljenosti na

delovnem mestu. Tak način izvajanja presoje delovnega mesta je v praksi najbolj običajen.

Šele kadar prihaja do večjih ali hujših motenj vida in je s tem posledično oteženo ali celo

onemogočeno izvajanje dela oziroma prihaja do pritožb delavcev, se v običajni praksi

izvedejo še meritve in analiza ostalih dejavnikov. Nova metoda nam to možnost dopušča.

Prednosti nove metode, glede na zgoraj našteto, so torej naslednje:

• definira več dejavnikov, ki vplivajo na obremenitev vida,

• vsak dejavnik je obravnavan posebej,

• vsak dejavnik je vrednoten posebej,

• podane so mejne vrednosti za vsak dejavnik (odstotek odstopanja od standarda in

pripadajoče točke obremenitve),

• dejavniki so med sabo neodvisni,


- 77 -

• nova metoda ima večji razpon točk obremenitev, s tem se lahko obremenitev in

obremenjenost določita in vrednotita natančneje.

Nov način vrednotenja vpliva tudi na izračun Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega

koeficienta – Ker. Enačba 2.1 je zato spremenjena. Ker se poveča maksimalno število točk

obremenitev vida, to vpliva tudi na skupno maksimalno število točk vseh ostalih obremenitev,

ki jih enačba zajema. Enačba namreč zajema tudi fizične statične obremenitve, fizične

dinamične obremenitve, toplotne obremenitve, obremenitve zaradi hrupa, obremenitve zaradi

stika z aerosoli, obremenitve zaradi stika s plini in parami ter obremenitve zaradi monotonije.

Ker povečanje maksimalnega števila točk vseh obremenitev vpliva samo na obremenitev vida,

je treba enačbo preoblikovati tako, da ne razvrednoti ostalih obremenitev. Iz tega razloga je

podana nova enačba 4.2.

5.2. Primerjava nove in stare metode za določanje Polajnar-

Verhovnikovega ergonomskega koeficienta - Ker

Na začetku naloge smo postavili tri ničelne hipoteze. Hipoteza 1 trdi, da: Nova metoda za

določanje Polajnar-Verhovnikovega koeficienta – Ker daje statistično pomembno višje

rezultate kot stara metoda. V poglavju 4.4.1 se je ta trditev tudi potrdila. Rezultati nove

metode v primerjavi s staro dajejo namreč statistično značilno višje rezultate. Med njima

obstaja pozitivna srednje močna povezanost (r = 0,705, p < 0,05).

Iz frekvenčne porazdelitve točk obremenitev nove metode (slik 4.9) je razvidno, da so

točke porazdeljene enakomerneje. Pri stari metodi pa se točke obremenitve porazdeljujejo

precej bolj neenakomerno. Stara metoda ima vrh porazdelitve pri maksimalnem številu točk

1,5 (slika 4.10). Razlog temu je, da so odstopanja od standarda glede na mersko analizo

delovnih mest večja, kot jih definira stara metoda. V povprečju osvetljenost odstopa za 60 %

od zahtev standarda, enakomernost osvetljenosti (E) za 20 %, bleščanje (UGR) in indeks

barvnega videza (Ra) za 30 % ter kontrast (K) za 80 %. Ker stara metoda v stopnji I

opredeljuje osvetljenost, ki od standarda odstopa za 10 % in za stopnjo II hude motnje vidne

funkcije zaradi bleščanja, zelo slabega kontrasta, se 73 % delovnih mest pripiše 1,5 točke

obremenitve glede na staro metodo. Nova metoda ima večji razpon točk obremenitev in tudi

vsak dejavnik (osvetljenost, enakomernost osvetljenosti, bleščanje, stopnjo barvnega videza in

kontrasta) vrednoti posebej. Odstopanja od zahtev standarda so na tak način enakomerneje


- 78 -

porazdeljena, s čimer lahko natančneje vrednotimo obremenitev in obremenjenosti, ki

nastanejo zaradi neustrezne razsvetljave na delovnem mestu.

Ker nova metoda za izračun Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta

opredeljuje tudi odstopanja, ki so večja od 10 % (maksimalno odstopanje, ki ga definira stara

metoda) in več dejavnikov (poleg osvetljenosti, kontrasta in bleščanja še enakomernost

osvetljenosti in indeks barvnega videza), ki vplivajo na obremenitev in obremenjenost vida,

so vrednosti Ker, dobljene z novo metodo, višje kot vrednosti Ker, dobljene s staro metodo. Če

upoštevamo maksimalno število točk obremenitve vida stare in nove metode, dobimo

naslednje vrednosti: Ker (SM) = 0,0245 in Ker (NM) = 0,0904.

Glede na preglednico 4.16 in sliko 4.11 je razvidno, da imajo delovna mesta z večjimi

vidnimi zahtevami v povprečju večje odstopanje od zahtev standarda. Torej zahtevnejše kot je

delovno mesto z vidika vidnega zaznavanja, večja so odstopanja od zahtev standarda. Takim

delovnim mestom glede na staro in novo metodo pripada višje število točk obremenitev.

5.3. Primerjava novega in starega točkovanja

Če izhajamo iz dejstva, da četudi je na delovnem mestu osvetljenost v skladu z zahtevami, ki

jih predpisuje standard, pa je mogoče, da dejavniki, kot so bleščanje, enakomernost

osvetljenosti, kontrast in indeks barvnega videza, niso v skladu z zahtevami. Delovno mesto

tako ni ustrezno z vidika zahtev standarda in delavca neustrezni pogoji dela dodatno

obremenjujejo. Nova metoda zato opredeljuje dejavnike, ki opredeljujejo kakovostno

razsvetljavo in v novem postopku vsak dejavnik vrednoti in točkuje posebej.

Rezultati vpliva posameznih dejavnikov med sabo v prilogi 4 (preglednica P4-2)

potrjujejo, da med njimi ni korelacije oziroma je le-ta šibka. Iz tega razloga lahko potrdimo še

ostali dve hipotezi, ki ju navajamo v nalogi. Hipoteza 2 trdi, da: Nova metoda za določanje

Polajnar-Verhovnikovega koeficienta – Ker opredeljuje več dejavnikov, ki vplivajo na

obremenitev in obremenjenosti vida. Hipoteza 3 trdi, da: Dejavniki nove metode za določanje

Polajnar-Verhovnikovega koeficienta – Ker so med sabo neodvisni.


- 79 -

6 SKLEP

Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker služi kot dodatek k času, ki ga delavec

potrebuje za okrevanje zaradi obremenitev in obremenjenosti, ki lahko nastanejo pri delu. Te

obremenitve so statične, dinamične, obremenitve zaradi hrupa, toplotne obremenitve idr. V

nalogi je podrobno predstavljena in ovrednotena obremenitev in obremenjenost vida. Zaradi

lažjega analiziranja in testiranja metode ostalih obremenitev nismo upoštevali oziroma smo

menili, da so enake nič.

Z analizo in meritvijo delovnih mest smo ugotovili, ali je delovno mesto ustrezno z

vidika delovnega okolja. Za to obstajajo posebni normativi, ki jih podajajo predpisi, standardi

in priporočila. Vsako vrsto obremenitve in obremenjenosti je treba z vidika vpliva na delavca

tudi vrednotiti. Obremenitve in obremenjenosti, ki nastopijo, vplivajo na delavčevo izvajanje

dela v smislu, da ga ovirajo ali onemogočajo, v nekaterih primerih celo ogrožajo njegovo

zdravje in življenje. Zaradi tega razloga je treba take dejavnike določiti in jih ustrezno

zmanjšati oziroma odstraniti.

Pri načrtovanju nove proizvodnje se lahko takim dejavnikom izognemo tako, da

natančno upoštevamo standarde in predpise s področja delovnega okolja, tj. za svetlobo in

razsvetljavo na delovnem mestu. Kadar gre za obstoječo proizvodnjo, pa je treba obstoječe

stanje prilagoditi zahtevam, kar je včasih težje izvedljivo, predvsem z vidika stroškov.

V primeru, da se pri analizi delovnega mesta ugotovi, da delovno okolje ne ustreza

zahtevam standarda, se posamezna odstopanja vrednotijo in se s pomočjo nove metode določi

stopnja obremenitve in obremenjenosti za vsak posamezni dejavnik, ki vpliva na

obremenjenost vida. Točke obremenitve posameznega dejavnika se seštejejo med sabo in

služijo za izračun Polajnar-Verhovnikovega ergonomskega koeficienta – Ker. Ergonomski

koeficient služi kot dodatek izdelovalnemu času za okrevanje zaradi obremenitev, ki se

pojavljajo pri izvajanju dela. S tem delavcu omogočimo postanke in premore med delovnim

časom, da lahko opravlja delovno nalogo z normalnim prizadevanjem.

Prednosti in s tem izboljšave nove metode za izračun Polajnar-Verhovnikovega

ergonomskega koeficienta – Ker so v tem, da se vsak dejavnik obravnava in vrednoti posebej.

To je pomembno zato, ker vsak dejavnik posebej vpliva na obremenitev in obremenjenost

delavca. Četudi je delovno mesto dovolj osvetljeno, še vedno lahko ostali dejavniki otežujejo

izvajanje naloge. Na delovnem mestu je namreč lahko prisotno bleščanje, ki povzroča

nelagodje ali videnje celo ovira. Zaradi prevelikih kontrastov (razmerja svetlosti med


- 80 -

področjem dela in bližnjo okolico) delavčevo oko izvaja stalno prisilno adaptacijo na svetla in

temna področja v vidnem polju. Enako velja, kadar na delovnem mestu v področju dela ni

zagotovljena enakomernost osvetljenosti. V primeru kontrole kakovosti barv ali tiska je

pomemben ustrezen indeks barvnega videza. Vsi ti dejavniki so neodvisni drug od drugega in

vsak prida ustrezno težo k obremenjenosti delavca. Ker se vsak dejavnik v novi metodi

obravnava ločeno, se lahko tudi izključi iz metode oziroma se ne obravnava. V praksi se

namreč za hitro kontrolo ustreznosti delovnega mesta meri in vrednoti samo osvetljenost in

(morda) enakomernost delovnega mesta. Bleščanje se določi na podlagi fotometrij, ki jih

priskrbi dobavitelj opreme in se v običajni praksi ne meri. Enako velja za stopnjo barvne

reprodukcije, ki se običajno razbere iz tehničnih podatkov sijalk in svetilk. Na podlagi

regresijske enačbe (enačba 4.6) pa se lahko (za hitro ocenitev) izračuna Polajnar-Verhovnikov

ergonomski koeficient – Ker samo na podlagi meritev in vrednotenja osvetljenosti.

Svetloba in produktivnost sta glede na številne opravljene raziskave in študije

nedvomno povezani. Če se poveča osvetljenost na delovnem mestu, uporabijo sijalke z

ustrezno temperaturo barve, odstranijo oziroma omejijo dejavniki, ki dodatno obremenjujejo

(bleščanje, preveliki ali premajhni kontrasti …), se s tem zviša produktivnost. S pomočjo

ustrezne razsvetljave se tudi izboljša budnost, prikliče sproščenost in prepreči zaspanost. To

predvsem velja za delavce, ki delajo v nočnih izmenah. Takšni delavci morajo biti budni in

zbrani, ko je njihovo telo »programirano« za spanje in obratno.

Pomembno je navesti, da Polajnar-Verhovnikov ergonomski koeficient – Ker ne vpliva

na dvig produktivnosti. Definira nepravilnosti in odstopanja, ki jih zahteva standard in se kot

koeficient dodaja izdelovalnemu času oziroma normi. S tem se delavca razbremeni in se mu

omogoči »manj obremenjeno« delo z več postanki in premori. Na tak način delavec okreva

zaradi obremenitev in obremenjenosti, ki nastopajo pri delu. Rešitev v obliki ergonomskega

koeficienta je začasna, dokler se delovno mesto ne uskladi z zahtevami, ki jih navajajo

standard in predpisi.


- 81 -

7 LITERATURA

[1] Ambrož Joža (prev.). Osnove oblikovanja dela. Maribor : REFA zveza Slovenije, 1997.

[2] Polajnar Andrej, Verhovnik Vekoslav, Sabadin Argio, Hrašovec Bogomil. Ergonomija.

Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2003.

[3] Verhovnik Vekoslav, Polajnar Andrej. lnternational Journal of Clothing Science and

Technology. A Methodological Approach to the Study of Ergonomic Loads in the

Clothing lndustry. West Yorkshire England: MCB Universitiy Press (1992), Vol. 4 No.

4, str. 15-22.

[4] Licht.de. No. 01 „Lighting with Artificial Light". [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://www.licht.de/fileadmin/shop-downloads/lichtwissen01_artificial_light.pdf

[20.1.2011].

[5] Ogrinc Evgen. Delovno okolje RAZSVETLJAVA. Ljubljana : Fakulteta za kemijo in

kemijsko tehnologijo, 2000.

[6] Koselj Viktor (ur.). Priročnik za varno in zdravo delo. Ljubljana : Tehniška založba

Slovenije, 2002.

[7] Wikipedija prosta enciklopedija [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotometrija [26.2.2002].

[8] Koškin Nikolaj Ivanovič in Širkevič M. G. Priročnik elementarne fizike. Ljubljana:

Tehniška založba Slovenije, 2003.

[9] Podlipnik Peter. Svetlobnotehnični priročnik. Maribor : Elektrokovina, 1979.

[10] Kobav B. Matej in Bizjak Grega. Vpliv spektra svetlobe na tvorjenje melatonina R-14.

Maribor : Slovensko društvo za razsvetljavo – SDR, 2010.

[11] Knoop Martine. Dinamic Lightting for Well-Being in Work places R-8. Maribor :

Slovensko društvo za razsvetljavo – SDR, 2006.

[12] Med.Over.Net. Melatonin - hormon proti staranju. [svetovni splet] Dostopno na

WWW: http://med.over.net/za_bolnike/mosko_zensko_zdravje/mosko_zdravje.php?full

=1&id=19707&title=Melatonin_-_hormon_proti_staranju [01.8.2011].

[13] Osram. http://www.osram.com. [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://www.osram.com/osram_com/Lighting_Design/About_Light/Light_%26_the_qual

ity_of_life/Scientific_findings/index.html [18. 7. 2011].


- 82 -

[14] Licht.de. No. 05 „Industry and Trade" [svetovni splet] 2009. Dostopno na WWW:

http://www.licht.de/fileadmin/shop-downloads/lichtwissen05_industry_trade.pdf

[20.5.2011].

[15] Sušnik Janko. Ergonomska fiziologija. Radovljica : Didakta, 1992.

[16] Juslén, Henri. Lighting, productivity and preferred illuminances – field studies in the

industrial environment [svetovni splet] Espoo : Aalto University in Finland. 2007.

Dostopno na WWW: http://lib.tkk.fi/Diss/2007/isbn9789512289622/isbn

9789512289622 .pdf [12.1.2011].

[17] Juslén Henri. Lighting and productivity in the industrial working place. Maribor :

Slovensko društvo za razsvetljavo – SDR, 2006.

[18] Neumuller Smiljan in Planinšek Vlado, [ured.]. Notranja razsvetljava in vzdrževanje

sistemov notranje razsvetljave : priporočila SDR - Notranje okolje in načrtovanje

razsvetljave PR 4/1, PR 4/2. Maribor : Slovensko društvo za razsvetljavo, 2004.

[19] SIST EN 12464-1 Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava na delovnem mestu - 1. del:

Notranji delovni prostori. Ljubljana : SIST, 2004.

[20] Mikeln Peter. Ergologija 1 (splošne in ergonomske osnove urejanja dela). Kranj :

Založba moderna organizacija v okviru FOV, 2000.

[21] REFA priročnik 1 metode študija dela 1. del oblikovanje dela. Kranj : Moderna

organizacija Kranj, 1973.

[22] Gspan Primož in Žebovec Saša. Zahteve za razsvetljavo pri delu in standard 12464.

Ljubljana : ZVD - Zavod za varstvo pri delu, d. d., 2006.

[23] Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.

s.l. : Uradni list RS, 1999, št. 89, str. 13473.

[24] LMT Lichtmesstechnik GmbH Berlin. LMT Lichtmesstechnik GmbH Berlin. [svetovni

splet] 1974. Dostopno na WWW: http://www.lmt-berlin.de/en/b360.html [13.8.2011].

[25] Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko. Laboratorij ra razsvetljavo in

fotometrijo. [svetovni splet] Dostopno na WWW: http://lrf.fe.uni-lj.si/oprema.htm

[13.8.2011].

[26] Kobav B. Matej. Uporaba digitalnega fotoaparata s širokokotnim objektivom v funkciji

merilnika porazdelitve svetlosti neba - R20. Maribor : Slovensko društvo za razsvetljavo

– SDR, 2006.

[27] Wikipedija prosta enciklopedija. [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Melatonin [01.7.2011].


- 83 -

[28] Licht.de. No. 19 „Impact of Light on Human Beings". [svetovni splet] Dostopno na

WWW: http://www.licht.de/fileadmin/shop-downloads/lichtwissen19_Impact_Light.pdf

[20.5.2011].

[29] Polajnar Andrej. Študij dela 2.izdaja. Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2007.

[30] Wikipedija prosta enciklopedija. [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vid [25.8.2011].

[31] Welcome to the Antonine Education Website [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://www.antonine-education.co.uk/physics_gcse/Unit_1/Topic_5/topic_5_what_are_

the_uses_and_ha.htm [28.8.2011].

8 PRILOGE:

PRILOGA 1: Preglednica P1-1: rezultati meritve osvetljenosti in enakomernosti osvetljenosti

bližnje okolice

PRILOGA 2: Rezultati vrednotenja meritve osvetljenosti bližnje okolice

PRILOGA 3: Rezultati primerjave nove in stare metode – izračuni, dobljeni iz programa za

statistično obdelavo podatkov – SPSS

PRILOGA 4: Rezultati vpliva posameznih dejavnikov na nove metode – izračuni, dobljeni iz

programa za statistično obdelavo podatkov – SPSS

PRILOGA 5: Vpliv posameznih dejavnikov na novo metodo – izračuni, dobljeni iz programa

za statistično obdelavo podatkov – SPSS

PRILOGA 6: Vpliv osvetljenosti in točk obremenitev za osvetljenost – TOE na novo metodo –

izračuni, dobljeni iz programa za statistično obdelavo podatkov – SPSS

PRILOGA 7: Opis merjenih delovnih mest


- 1 -

PRILOGA 1: Preglednica P1-1: rezultati meritve osvetljenosti in enakomernosti

osvetljenosti bližnje okolice

Zap. št.

DM Opis delovnega mesta ;<] (lx) ;<]> (lx) UOK

1 1.1 signirna miza 1 666,9 642,8 0,78

2 1.2 signirna miza 2 650,6 627,2 0,86

3 1.3 kontrola, pakiranje 843,6 813,2 0,91


5 1.5.1 vroči tisk – pripravljalna miza 175,6 169,3 0,83

6 1.5.2 vroči tisk – stroj 256,5 247,3 0,97

7 1.6.1 tampotisk – pripravljalna miza 277,7 267,7 0,75

8 1.6.2 tampotisk – stroj 241,0 232,3 0,95

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 391,7 377,5 0,70

10 1.8.1 miza mojster 238,1 229,5 0,34

11 1.8.2 mojster – miza za tiskanje etiket 374,5 361,0 0,88



14 2.2 brizg. plastike stroj št. 10 (+ signiranje) 213,1 205,4 0,80


16 2.3.2 brizg. plastike št. 12 – odlagalna miza 167,9 161,9 0,90


18 2.4.2 odlag. miza ob stroju za brizganje št. 17 84,7 81,6 0,76



21 2.6.2 brizg. p. str. št. 22 – odlagalna miza 145,9 140,7 0,94

22 2.7 rač. za vnašanje pod. v SAP 83,7 80,7 0,84

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 39,9 38,4 0,21

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 202,8 195,5 0,64

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 200,3 193,0 0,97

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 314,3 303,0 0,95

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 267,3 257,7 0,88

28 4.2 stroj za obrez – PROFIS (vklopljena lokalna razs.) 772,1 744,2 0,27

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 177,0 170,6 0,44

30 4.3.2 ročna vakuumirka Illig 39,5 38,1 0,81

31 4.4 Illig – obrez robov 38,0 36,6 0,87

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 165,8 159,8 0,85

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 90,4 87,1 0,98

34 6.1 priprava barv (delovna miza) 238,0 229,4 0,75


- 2 -

Nadaljevanje preglednice P1-1

Zap. št.

DM Opis delovnega mesta ;<] (lx) ;<]> (lx) UOK

35 6.2 nanašanje in kontrola barve (signirna miza) 541,0 521,5 0,99

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 356,5 343,6 0,72

37 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 156,4 150,8 0,59

38 6.5.1 miza 2: priprava šablon (rumena svetloba) 19,2 18,5 0,68

39 6.5.2 miza 2: priprava šablon (bela svetloba) 34,9 33,6 0,60

40 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena luč) 13,7 13,2 0,69

41 6.6.2 miza 1: priprava šablon (bela luč) 22,2 21,4 0,81

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 149,0 143,6 0,83

43 6.8.1 delovna miza 1 – rumena svetloba 11,8 11,4 0,75

44 6.8.2 delovna miza 1 – bela svetloba 67,6 65,1 0,82

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 330,9 318,9 0,85

46 8.1 merilnica – miza za kontrolo kakovosti izdelka 465,2 448,4 0,94

47 8.2 merilnica – pisalna miza 309,6 298,5 0,50









56 11.1 miza orodjar vakuum. 538,3 518,8 0,72

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lokalna razsvetljava) 216,2 208,4 0,66

58 12.1 signiranje protivrat – sitotisk 210,3 202,7 0,74

59 12.2 signiranje protivrat – tampotisk 222,3 214,3 0,73

60 13.1 sestava čepka s plastičnim delom 401,8 387,3 0,57

61 13.2 sestava sklopov 564,4 544,1 0,94



Podatki, ki so navedeni v preglednici P1-1, so natančneje opisani v poglavju 4.2.


- 3 -

PRILOGA 2: Rezultati vrednotenja meritev osvetljenosti bližnje okolice

V preglednici P2-1 so navedeni naslednji podatki in vrednosti:


2. oznaka delovnega mesta (DM),



5. korigirana povprečna vrednost osvetljenosti bližnje okolice – E (lx),

6. standardni odmik posameznih meritev osvetljenosti bližnje okolice – σ (lx),

7. zahtevana osvetljenost bližnje okolice glede na standard – EO (lx),

8. odstopanje korigirane izmerjene vrednosti osvetljenosti bližnje okolice od standarda

(%),

9. ali je korigirana vrednost osvetljenosti bližnje okolice ustrezna glede na zahteve

standarda,

10. enakomernost osvetljenosti bližnje okolice – UO,

11. ali je enakomernost osvetljenosti bližnje okolice ustrezna glede na zahteve

standarda.


- 4 -

Preglednica P2-1: Rezultati vrednotenj meritve osvetljenosti bližnje okolice

Zap. št. DM Opis delovnega mesta Skl. št. ;<]> (lx) σ (lx) Potrebna

;](lx) Odstopanje

;<]> (%) ;<]>

ustrezen UO

UO ustrezen

1 1.1 signirna miza 1 (pogled naravnost) 2.16.2 642,8 97,72 300 114 DA 0,78 DA

2 1.2 signirna miza 2 2.16.2 627,2 52,33 300 109 DA 0,86 DA

3 1.3 kontrola, pakiranje 2.5.8 813,2 36,62 500 63 DA 0,91 DA

4 1.4 pregled plana, vodenje evidence 3.2 470,7 159,26 300 57 DA 0,53 DA

5 1.5.1 vroči tisk – pripravljalna miza 2.16.1 169,3 27,57 300 -44 NE 0,83 DA

6 1.5.2 vroči tisk – stroj 2.5.3 247,3 9,19 200 24 DA 0,97 DA

7 1.6.1 tampotisk – pripravljalna miza 2.16.1 267,7 41,66 300 -11 NE 0,75 DA

8 1.6.2 tampotisk – stroj 2.5.3 232,3 15,56 200 16 DA 0,95 DA

9 1.7 kontrola tiska, pakiranje in odlaganje 2.5.8 377,5 125,83 500 -24 NE 0,70 DA

10 1.8.1 miza mojster 3.2 229,5 99,78 300 -24 NE 0,34 NE

11 1.8.2 mojster – miza za tiskanje etiket 3.1 361,0 35,07 200 80 DA 0,88 DA

12 2.1.1 brizganje plastike stroj št. 7 2.5.8 139,0 98,51 500 -72 NE 0,10 NE

13 2.1.2 odlagalna miza ob stroju za brizganje št. 7 3.1 168,4 13,32 200 -16 NE 0,92 DA

14 2.2 brizg. plastike stroj št. 10 (+ signiranje) 2.5.8 205,4 34,65 500 -59 NE 0,80 DA


16 2.3.2 brizg. plastike št. 12 – odlagalna miza 3.1 161,9 16,92 200 -19 NE 0,90 DA


18 2.4.2 odlag. miza ob stroju za brizganje št. 17 3.1 81,6 30,12 200 -59 NE 0,76 DA

19 2.5 brizganje plastike stroj št. 20 2.5.8 111,0 89,50 500 -78 NE 0,12 NE


21 2.6.2 brizg. p. str. št. 22 – odlagalna miza 3.1 140,7 7,45 200 -30 NE 0,94 DA

22 2.7 rač. za vnašanje pod. v SAP 1.3.1 80,7 19,23 200 -60 NE 0,84 DA


- 5 -



;](lx) Odstopanje

;<]> (%) ;<]>

ustrezen UO

UO ustrezen

23 3.1 folija: pisalna miza delavca 3.2 38,4 24,18 300 -87 NE 0,21 NE

24 3.2 folija: miza za pripravo vzorcev 3.2 195,5 39,21 300 -35 NE 0,64 DA

25 3.3 folija: konzolna plošča, monitor 1.3.1 193,0 4,99 200 -3 NE 0,97 DA

26 4.1.1 stroj za vakuumiranje COMY 3 – stroj 2.5.8 303,0 14,54 500 -39 NE 0,95 DA

27 4.1.2 stroj za vakuumiranje COMY 3 – miza 2.5.8 257,7 36,38 500 -48 NE 0,88 DA

28 4.2 stroj za obrez – PROFIS (vklop. lok. razs.) 2.5.8 744,2 238,12 500 49 DA 0,27 NE

29 4.3.1 ročna vakuumirka Illig miza 2.5.8 170,6 38,84 500 -66 NE 0,44 NE

30 4.3.2 ročna vakuumirka Illig 2.5.3 38,1 10,61 200 -81 NE 0,81 DA

31 4.4 Illig – obrez robov 2.5.3 36,6 3,46 200 -82 NE 0,87 DA

32 5.1 ekstruzija plošč – pisalna miza 3.2 159,8 14,59 300 -47 NE 0,85 DA

33 5.2 ekstruzija plošč – konzolna plošča 1.3.1 87,1 2,90 200 -56 NE 0,98 DA

34 6.1 priprava barv (delovna miza) 2.5.7 229,4 53,44 500 -54 NE 0,75 DA

35 6.2 nanašanje in kontrola barve (signirna miza) 2.5.7 521,5 4,58 500 4 DA 0,99 DA

36 6.3 pult za tehtanje in mešanje barv 2.16.1 343,6 75,84 300 15 DA 0,72 DA

37 6.4 miza za vpenjanje tkanine v okvir 2.16.1 150,8 48,22 300 -50 NE 0,59 DA

38 6.5.1 miza 2: priprava šablon (rumena svetloba) 2.16.1 18,5 3,72 300 -94 NE 0,68 DA

39 6.5.2 miza 2: priprava šablon (bela svetloba) 2.16.1 33,6 6,40 300 -89 NE 0,60 DA

40 6.6.1 miza 1: priprava šablon (rumena luč) 2.16.1 13,2 3,89 300 -96 NE 0,69 DA

41 6.6.2 miza 1: priprava šablon (bela luč) 2.16.1 21,4 3,89 300 -93 NE 0,81 DA

42 6.7 delovno mesto z računalnikom 3.2 143,6 24,25 300 -52 NE 0,83 DA

43 6.8.1 delovna miza 1 – rumena svetloba 2.16.1 11,4 2,75 300 -96 NE 0,75 DA

44 6.8.2 delovna miza 1 – bela svetloba 2.16.1 65,1 12,32 300 -78 NE 0,82 DA


- 6 -



;](lx) Odstopanje

;<]> (%) ;<]>

ustrezen UO

UO ustrezen

45 7.1 orodjar – brizganje delovna miza 2.13.11 318,9 32,45 300 6 DA 0,85 DA

46 8.1 merilnica – miza za kontrolo kakovosti izdelka 2.5.8 448,4 16,05 500 -10 NE 0,94 DA

47 8.2 merilnica – pisalna miza 3.2 298,5 101,53 300 -1 NE 0,50 DA

48 9.1 obratna pisarna: pisalna miza 1 3.2 127,5 10,72 300 -57 NE 0,90 DA



51 10.1 pregled plana, vodenje evidence 3.2 337,6 55,19 300 13 DA 0,75 DA

52 10.2 demag 2 – kontrola izdelka 2.5.8 860,4 46,53 500 72 DA 0,89 DA




56 11.1 miza orodjar vakuum. 2.13.11 518,8 90,05 300 73 DA 0,72 DA

57 11.2 orodjar vakuumirka (vklop. lokal. razsv.) 2.13.11 208,4 53,48 300 -31 NE 0,66 DA

58 12.1 signiranje protivrat – sitotisk 2.16.2 202,7 30,20 300 -32 NE 0,74 DA

59 12.2 signiranje protivrat – tampotisk 1.16.1 214,3 42,31 300 -29 NE 0,73 DA

60 13.1 sestava čepka s plastičnim delom 2.13.11 387,3 59,09 300 29 DA 0,57 DA

61 13.2 sestava sklopov 2.13.11 544,1 23,76 300 81 DA 0,94 DA

62 13.3 lepljenje traku na plastični del 2.13.11 499,2 54,04 300 66 DA 0,80 DA

63 13.4 lepljenje traku na plastični del 2.13.11 238,5 28,26 300 -21 NE 0,82 DA


- 7 -

PRILOGA 3: Rezultati primerjave nove in stare metode – izračuni, dobljeni iz


Porazdelitev spremenljivk se opiše s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom. V

primeru, da sta koeficient asimetrije in sploščenosti okoli 0, gre za normalno porazdelitev

(preglednica P3-1).

Preglednica P3-1: Opisna statistika

Spearmanov korelacijski koeficient

V preglednici P3-2 so podani rezultati izračuna Spearmanovega korelacijskega koeficienta.

Preglednica P3-2: Korelacijska matrika – Spearmanov korelacijski koeficient

Ker (NM) Ker (SM)

Spearmanov rho Ker (NM) Korelacijski

koeficient

1,000 ,705**

Statistična značilnost

(2-stranska)

. ,000

N 63 63

Ker (SM) Correlation

Coefficient

,705** 1,000


(2-stranska)

,000 .

N 63 63

**. Correlation is significant at the 0.01 level (2-stranska).

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Koeficient

asimetrije

Koeficient

sploščenosti

Min Max

Ker (NM) ,044 ,0162 -,705 ,071 ,0 ,07

Ker (SM) ,021 ,0084 -2,001 2,254 ,0 ,02


- 8 -

Wilcoxonov test predznačenih rangov

V preglednici P3-3 so podani rezultati izračuna Spearmanovega korelacijskega koeficienta.

Preglednica podaja rezultate rangiranja merjenj po obeh metodah. Metoda prikazuje tudi

povprečno število za pozitivne in negativne range.

Preglednica P3-3: Rezultati rangiranja

N Povprečni

rangi

Vsota rangov

Ker (SM) - Ker (NM) Negativni rangi 63a 32,00 2016,00

Pozitivni rangi 0b ,00 ,00

Povezave 0c

Skupaj 63

a. Ker (SM) < Ker (NM)

b. Ker (SM) > Ker (NM)

c. Ker (SM) = Ker (NM)

Preglednica P3-4: Testna statistika

Ker (SM) - Ker (NM)

Z -6,909a


(2-stranska)

,000

a. Based on positive ranks.

b. Wilcoxon Signed Ranks Test

Iz preglednice P3-4 je razvidno, da nova metoda kaže višje vrednosti Ker od stare. S

tveganjem, manjšim od 5 %, se trdi, da so razlike med novo in staro metodo statistično

značilne (z = - 6,9, p < 0,05).


- 9 -

PRILOGA 4: Rezultati vpliva posameznih dejavnikov na nove metode – izračuni,

dobljeni iz programa za statistično obdelavo podatkov – SPSS

Porazdelitev spremenljivk opišemo s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom

(preglednica P4-1). V primeru, da sta koeficient asimetrije in sploščenosti okoli 0, gre za

normalno porazdelitev.

Preglednica P4-1: Opisna statistika

Preglednica P4-2: Korelacijska matrika – Spearmanov korelacijski koeficient

Spearmanov rho TOE TOU TOB TOR TOK

TOE Korelacijski koeficient 1,000 ,101 -,124 ,223 ,053

Statistična značilnost (2-stranska) . ,432 ,332 ,079 ,680

N 63 63 63 63 63

TOU Korelacijski koeficient ,101 1,000 ,068 ,122 ,041

Statistična značilnost (2-stranska) ,432 . ,596 ,342 ,749

N 63 63 63 63 63

TOB Korelacijski koeficient -,124 ,068 1,000 ,000 ,428**

Statistična značilnost (2-stranska) ,332 ,596 . ,998 ,000

N 63 63 63 63 63

TOR Korelacijski koeficient ,223 ,122 ,000 1,000 -,154

Statistična značilnost (2-stranska) ,079 ,342 ,998 . ,227

N 63 63 63 63 63

TOK Correlation Coefficient ,053 ,041 ,428** -,154 1,000

Statistična značilnost (2-stranska) ,680 ,749 ,000 ,227 .

N 63 63 63 63 63

**. Correlation is significant at the 0.01 level (2-stranska).

*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-stranska).

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Koeficient

asimetrije

Koeficient

sploščenosti

Min Max

TOE 2,262 1,0424 -1,465 ,654 ,0 3,0

TOU ,070 ,2305 3,322 10,020 ,0 1,0

TOB ,086 ,2583 2,946 7,382 ,0 1,0

TOR ,752 ,2264 -2,475 6,015 ,0 1,0

TOK ,286 ,4454 ,958 -1,074 ,0 1,0


- 10 -

PRILOGA 5: Vpliv posameznih dejavnikov na novo metodo – izračuni, dobljeni iz


Analizo vpliva posameznih dejavnikov na novo metodo se v prvem koraku pojasni z R Square

(R2), ki pove, koliko odstotkov variabilnosti koeficienta Ker je pojasnjene z dejavniki nove

metode (TOK, TOE, TOU, TOR, TOB). Iz preglednice P4-1 je razvidno, da gre za 99,7

odstotkov.

Dodatna mera, s katero si lahko pomagamo, je Durbin-Watsonov koeficient, ki mora

biti okoli 2 (to pomeni, da so posamezni dejavniki dovolj dobro povezani s koeficientom Ker).

Iz preglednice P5-1 je razvidno, da je Durbin-Watsonov koeficient enak 2.112.

Preglednica P5-1: Povzetek regresijskega modela linearne odvisnosti koeficienta Ker od

posameznih dejavnikov

Model Summary b

Model R R

Square

Adjusted R

Square

Std. Error of

the Estimate

Durbin-

Watson

1 ,998a ,997 ,997 ,00093444 2,112

a. Predictors: (Constant), TOK, TOE, TOU, TOR, TOB

b. Dependent Variable: Ker (NM)

Preglednica P5-2: Analiza variance regresijskega modela

Model Vsota

kvadratov

Stopinje prostosti Povprečje

kvadratov

F Statistična

značilnost

1 Regresija ,016 5 ,003 3729,118 ,000a

Ostanek ,000 57 ,000

Skupaj ,016 62

a. Predictors: (Constant), TOK, TOE, TOU, TOR, TOB


Ker je vrednost statistična značilnost < 0,05 (preglednica P5-2), trdimo, da posamezni

dejavniki nove metode statistično značilno vplivajo na pojasnjevanje Polajnar-

Verhovnikovega koeficienta – Ker.


- 11 -

Preglednica P5-3: Regresijski koeficienti

Model Nestandardizirani

koeficienti

Standardizirani

koeficienti

t Statistična

značilnost

B Std.

napaka

Beta

1 (Konstanta) ,000 ,000 -,572 ,569

TOE ,013 ,000 ,830 110,757 ,000

TOU ,009 ,001 ,126 16,732 ,000

TOB ,012 ,001 ,198 24,101 ,000

TOR ,013 ,001 ,184 24,266 ,000

TOK ,013 ,000 ,361 43,487 ,000

a. Dependent Variable: Ker (NM)

Iz preglednica P5-3 je razvidno, da je vrednost statistična značilnost < 0,05, zato lahko

trdimo, da je ocenjeni regresijski model statistično značilen, kar pomeni, da se z majhno

stopnjo tveganja (p < 5 %) zavrne ničelna domneva, ki trdi, da so vsi regresijski koeficienti

(točke obremenitve) enaki 0.

Napovedna funkcija oziroma regresijska enačba (enačba 4.4 v poglavju 4.4.3) se napove

iz posameznih vrednosti stolpca B v preglednici P5-3. Na sliki S5-1 je prikazan razsevni

grafikon odnosa med Ker ter TOK, TOE, TOU, TOR in TOB.

Slika S5-1: Razsevni grafikon odnosa med TOK, TOE, TOU, TOR, TOB in Ker

Linearna kombinacija TOK, TOE, TOU, TOR, TOB

Vre

dnos

ti K

er


- 12 -

PRILOGA 6: Vpliv osvetljenosti in točk obremenitev na osvetljenost – TOE na novo

metodo – izračuni, dobljeni iz programa za statistično obdelavo podatkov – SPSS

Podobno kot pri analizi vpliva posameznih dejavnikov na novo metodo, se pri vplivu točk

obremenitev za osvetljenost na novo metodo v prvem koraku pojasni z R Square (R2), ki

pove, koliko odstotkov variabilnosti Polajnar-Verhovnikovega koeficienta – Ker je

pojasnjenega z dejavnikom osvetljenost (TOE). Iz preglednice P6-1 je razvidno, da gre za 72,4

odstotkov.

Preglednica P6-1: Povzetek regresijskega modela linearne odvisnosti

nove metode od osvetljenosti (TOE)

Model R R2 Popravljen

R2

Std. napaka

ocene

1 ,851a ,724 ,720 ,00858825

a. Predictors: (Constant), TOE

Ker je vrednost statistična značilnost < 0,05 (preglednica P5-2), lahko trdimo, da

dejavnik osvetljenost (TOE) statistično značilno vpliva na pojasnjevanje Polajnar-


Preglednica P6-2: Analiza variance regresijskega modela

Model Vsota

kvadratov


kvadratov

F Statistična

značilnost

1 Regresija ,012 1 ,012 160,407 ,000a

Ostanek ,004 61 ,000

Skupaj ,016 62

a. Predictors: (Constant), TOE


Iz preglednice P6-3 je razvidno, da je vrednost statistična značilnost < 0,05, zato lahko


stopnjo tveganja (p < 5 %) zavrne ničelna domneva, ki trdi, da so regresijski koeficienti – TOE

enaki 0.


- 13 -

Preglednica P6-3: Regresijski koeficienti

Model Nestandardizirani

koeficienti

Standardizirani

koeficienti

t Statistična

značilnost

B Std.

napaka

Beta

1 (Konstanta) ,014 ,003 5,494 ,000

TOE ,013 ,001 ,851 12,665 ,000

a. Dependent Variable: Ker (NM)

V nadaljevanju želimo preveriti, ali se katera druga krivulja bolje prilega podatkom od

linearne regresijske premice.

Preglednica P6-4: Povzetek regresijskega modela Odvisnost

nove metode od osvetljenosti (TOE)

Model R R2 Popravljen

R2

,886 ,785 ,781 ,257

The independent variable is TOE.

Iz preglednice P6-4 je razvidno, da je 78,1 odstotkov variabilnosti Polajnar-

Verhovnikovega koeficienta Ker pojasnjenega z dejavnikom osvetljenost (TOE) – vrednost R2.

Preglednica P6-5: Analiza variance regresijskega modela Vsota

kvadratov


kvadratov

F Statistična

značilnost

Regresija 14,720 1 14,720 222,184 ,000

Ostanek 4,041 61 ,066

Skupaj 18,761 62

The independent variable is TOE.

Ker je vrednost statistična značilnost < 0,05 (preglednica P6-5), lahko trdimo, da

dejavnik osvetljenost (TOE) statistično značilno vpliva na pojasnjevanje Polajnar-



- 14 -

Preglednica P6-6: Regresijski koeficienti Nestandardizirani

koeficienti

Standardizirani

koeficienti

t Statistična

značilnost

B Std.

napaka

Beta

(Konstanta) ,014 ,001 12,822 ,000

TOE 1,596 ,050 2,425 31,888 ,000

The dependent variable is ln(Ker (NM)).

Iz preglednice P6-6 je razvidno, da je vrednost statistična značilnost < 0,05, zato lahko


stopnjo tveganja (p < 5 %) zavrne ničelna domneva, ki trdi, da je regresijski koeficient – TOE

enak 0. Napovedna funkcija oziroma regresijska enačba (enačba 4.6 v poglavju 4.4.3) se

napove iz posameznih vrednosti stolpca B v preglednici P6-6, grafično pa predstavlja

sestavljeno krivuljo (compound line) – slika 4.17.


- 15 -

PRILOGA 7: Opis merjenih delovnih mest

1 ODDELEK SIGNIRANJA

1.1. Delovni mesti DM 1.1 in DM 1.2 – Tiskanje (sitotisk)

V preglednici 1.1, kakor v vseh ostalih preglednicah v prilogi 7, so podane zahteve

razsvetljave, kar za podoben prostor, nalogo ali dejavnost definira standard SIST EN 12464-1

(v nadaljevanju standard). V preglednici 1.1 so podane zahteve za DM 1.1 in DM 1.2.

Preglednica 1.1: Zahteve glede na standard za DM 1.1 in 1.2 – 2.16: Tiskarne

Oznaka Vrsta prostora, naloga ali delo Em (lx) UGR UO Ra

2.16.2 Sortiranje papirja in ročno tiskanje 500 19 0,6 80

Slika 1.1: DM 1.1 – Tiskanje

Slika 1.2: DM 1.1 – Kontrola tiska

Delo, ki poteka na delovnih mestih DM 1.1 in DM 1.2 – Sitotisk (sliki 1.1. in 1.2):

1. Delavka vzame pakirani plastični del iz palete, ga razpakira in položi na tekoči trak.

Embalažo odloži nazaj na paleto.

2. Vzame plastični del in ga položi na delovno površino tj. signirno mizo.

3. Povleče z »lopatico« po situ (slika 1.1).


- 16 -

4. Opravi kontrolo odtisa na plastiki (slika 1.2).

5. Odloži potiskan plastični del na tekoči trak.

Slika 1.3: DM 1.1 – Pogled na sito (delovno površino) z zornega kota delavke

Velikost delovne površine (signirne mize): dolžina 0,8 m, širina 0,8 m in višina 0,83 m.

Okvir sitotiska ima dimenzije: dolžina 0,28 m in širina 0,53 m, kar je hkrati področje, kjer

potekajo delovne (vidne) naloge (slika 1.3). Ostala površina na delovni površini (signirni

mizi) šteje za bližnjo okolico.

Slika 1.4: DM 1.1 z okolico (tekoči trak, zaboj s polizdelki)


- 17 -

Slika 1.5: DM 1.1 – Pogled delavke naravnost

1.2. DM 1.3 – Kontrola tiska, pakiranje in odlaganje

Na slikah 1.6 in 1.7 je prikazano delovno mesto – DM 1.3, kjer poteka kontrola tiska,

pakiranje in odlaganje potiskanih kosov. V preglednici 1.2 so podane zahteve za DM 1.3.

Preglednica 1.2: Zahteve glede na standard za DM 1.3 – 2.5: Kemična,

gumarska industrija in industrija umetnih mas


2.5.8 Prirezovanje, dodelava, kontrolna dela 750 19 0,7 80

Slika 1.6: DM 1.3 – Kontrola tiska, pakiranje in odlaganje

Kontrola kvalitete odtisa na plastičnem delu in pakiranje v vrečke

Zaboj za odlaganja pakiranih delov.

Dimenzija mize za kontrolo:

1,70 m x 1,20 m

Višina = 0,87 m

1,7 m


- 18 -

Slika 1.7: DM 1.3 – Pregled kakovosti odtisa in lepljenje etikete na hrbtno stran

Delovna (vidna) naloga poteka na mizi, delavka drži izdelek v rokah in ga med

pregledovanjem obrača. Delovno področje na mizi ima dimenzije: dolžina 0,6 m in širina 0,5

m. Na sliki 1.8 je viden odsev sijalk na predmetu dela (plastičnem kosu).

Slika 1.8: Videz končnega izdelka – viden odsev sijalk

1.3. DM 1.4 – Pregled plana in vodenje evidence

Preglednica 1.3: Zahteve glede na standard za DM 1.4 – 3: Uradi


3.2 Pisanje, tipkanje, branje, obdelava podatkov 500 19 0,6 80


- 19 -

Slika 1.9: DM 1.4 – Pregled plana, vodenje evidence in razni osebni zapiski

Dimenzija mize na DM 1.4 (slika 1.9): dolžina 1 m in širina 0,75 m. Miza stoji postrani. Na

eni strani je višina mize 0,87 m, na drugi strani (pri tekočem traku) pa je višina 0,91 m.

Svetilka nad mizo ni vključena. Polička nad mizo meče senco na delovno površino. Delovno

področje na mizi ima dimenzije: širina 0,4 m in dolžina 0,4 m.

1.4. DM 1.5 – Vroči tisk

Slika 1.10: DM 1.5 – Vroči tisk in DM 1.6 Tampotisk

DM 1.5.1 – pripravljalna miza.

DM 1.5.2 – stroj

za vroči tisk.

DM 1.6.1 –pripravljalna miza.

DM 1.6.2 –

stroj za tampo

tisk.


- 20 -

Preglednica 1.4: Zahteve glede na standard za DM 1.5.1 – 2.5: Kemična,



2.5.3 Delovna mesta pri procesnih napravah s stalno prisotnostjo

300 25 0,6 80

Preglednica 1.5: Zahteve glede na standard za DM 1.5.2 – 2.16: Tiskarne


2.16.1 Prirezovanje, pozlačenje, okraševanje (vtiskovanje), graviranje klišejev, dela na kamnih in ploščah, tiskarski stroji, izdelovanje matric

500 19 0,6 80

V preglednici 1.4 so podane zahteve za DM 1.5.1, v preglednici 1.5 pa zahteve za DM 1.5.2.

Dimenzije pripravljalne mize za vroči tisk in pripravljalne mize za tampotisk: dolžina 1 m,

širina 0,75 m in višina mize je 0,83 m (slika 1.10).

Slika 1.11: DM 1.5.2 – Delovno področje za vroči tisk

Dimenzije delovne površine stroja: dolžina 0,36 m in širina 0,16 m. Višina delovne

površine, merjeno od tal, je 1,13 m.

Delo, ki se opravlja na DM 1.5 – Vroči tisk:

1. Delavec vzame pakirane plastične dele iz palete in si jih postavi (pripravi) na

pripravljeno mizo – DM 1.4.1.

0, 36 m


- 21 -

2. Plastični del vstavi v stroj (slika 1.11). Upoštevati mora pravilno postavitev

plastičnega dela, da se tisk opravi na ustreznem mestu.

3. Pritisne na gumba za začetek operacije (gumba sta nameščena vsak na svoji strani

stroja in ju mora pritisniti sočasno z obema rokama).

4. Stroj izvede odtis.

5. Izdelek vzame iz stroja in ga ustrezno pregleda – izvede se kontrola tiska. Med

pregledom delavec drži izdelek v rokah.

6. Če se operacija po končanem vročem tisku zaključi, se izdelek pakira nazaj v

plastično vrečko in odloži na novo paleto (običajno stoji za delavcem). Če se izdelek

tiska dalje (tampotisk), se odloži na pripravljalno mizo za tampotisk – DM 1.6.1

(miza na desni strani delavca).

Na sliki 1.12 je prikazan položaj delavca, ko streže stroju. Na sliki 2.13 je prikazano

delovno področje stroja za vroči tisk.

.

Slika 1.12: Položaj delavca pred strojem – ko poteka tiskanje, ima

delavec roke na gumbih za zagon operacije


- 22 -

Slika 1.13: DM 1.5 – Delovno področje stroja za vroči tisk

1.5. DM 1.6 – Tampotisk




2.5.3 Delovna mesta pri procesnih napravah s stalno prisotnostjo

300 25 0,6 80




500 19 0,6 80

Slika 1.14: Delavec vstavlja plastični predal v stroj za tampotisk


- 23 -

Slika 1.15: Delavec vključi stroj

Delo, ki poteka na DM 1.6, je podobno delu na DM 1.5 – Vroči tisk. Postopek je opisan v

prejšnjem poglavju. Na slikah 1.14 in 1.15 je prikazano delo na DM 1.6. Desno od stroja

(delavca) na sliki 1.15 je tekoči trak, na katerega se odloži končni izdelek. Tisk na izdelku se

na tekočem traku posuši, šele nato se lahko opravi kontrola in pakiranje.

V preglednici 1.6 so podane zahteve za DM 1.6.1, v preglednici 1.7 pa za DM 1.6.2.

1.6. DM 1.7 – Kontrola tiska, pakiranje in odlaganje




2.5.8 Prirezovanje, dodelava, kontrolna dela 750 19 0,7 80

Na DM 1.7 poteka kontrola kakovosti odtisa in pakiranja (slika 1.16). V preglednici 1.8 so

podane zahteve za DM 1.7.

Pakirani izdelek se položi v paleto, ki je za delavcem. Izdelek se privzdigne ali dvigne s

tekočega traku in kontrolira se kakovost odtisa. Velikost površine na traku, kjer naj bi

potekala kontrola, je dolžine 0,5 m in širine 0,5 m.


- 24 -

.

Slika 1.16: DM 1.7 – Kontrola kakovosti odtisa in pakiranje v plastično vrečko

1.7. DM 1.8.1 – Miza mojster in DM 1.8.2 – Miza za tiskanje etiket

Preglednica 1.9: Zahteve glede na standard za DM 1.8.1 – 3: Uradi



Na delovnem mestu DM 1.8.1 – Miza mojstra (slika 1.17) se pregleduje dnevni plan, izdeluje

dnevno poročilo, razporeja delo, izdelujejo etikete (priprava na tiskanje). Tukaj ni lokalne

razsvetljave, je samo splošna. Svetilke so na stropu za delavcem, tako da si pri delu s telesom

dela senco na delovni površini mize.

V preglednici 1.9 so podane zahteve za DM 1.8.1, v preglednici 1.10 pa za DM 1.8.2.


- 25 -

Slika 1.17: DM 1.8.1– Miza mojstra: pisalna miza z računalnikom in

DM 1.8.2 – Miza za tiskanje etiket

Dimenzije mize mojstra – DM 1.8.1 (slika 1.17): dolžina 1,4 m, širina 0,75 m in višina

0,76 m. Delovna naloga poteka levo od tipkovnice na površini dolžine približno 0,4 m in

širine približno 0,5 m. Tipkovnica pokriva področje na mizi dolžine približno 0,5 m in širine

približno 0,2 m.

Slika 1.18: Pogled mojstra naprej v zaslon – viden odsev svetilk v zaslonu

Na zaslonu na sliki 1.18 je viden odsev svetilk, ki so nameščene na stropu.

DM 1.8.1

DM 1.8.2


- 26 -

Preglednica 1.10: Zahteve glede na standard za DM 1.8.2 – 3: Uradi


3.1 Dostava, kopiranje itd. 300 19 0,4 80

Slika 1.19: Izdelava etiket – DM 1.8.2

Na delovnem mestu DM 1.8.2 (slika 1.19) poteka tiskanje etiket za proizvodnjo.

Dimenzije mize: dolžina 0,78, širina 0,78 m in višina 0,76 m. Delavec spremlja tiskaje etiket

in navijanje na kolut. Ko se natisnejo, jih sname in odnese delavki, da z njimi označuje

potiskane in pregledane izdelke. Etikete se lepijo na hrbtno stran izdelka na delovnem mestu –

DM 1.3.

2 BRIZGANJE PLASTIKE

Zahteve za razsvetljavo glede na standard za delovna mesta, kjer poteka Kontrola in

pakiranje v oddelku brizganja, so podane v preglednici 2.1. Zahteve veljajo za vsa delovna

mesta v oddelku brizganja – DM 2.1.1, DM 2.2, DM 2.3.1 in DM 2.4.1.

Preglednica 2.1: Zahteve glede na standard – 2.5: Kemična, gumarska industrija

in industrija umetnih mas


2.5.8 Rezanje, obdelava, kontrola 750 19 0,7 80


- 27 -

Zahteve za razsvetljavo glede na standard za delovno mesto »odlagalna miza pri

kontroli in pakiranju v oddelku brizganja«, so podane v preglednici 2.2. Zahteve veljajo za

delovna mesta DM 2.1.2, DM 2.3.2 in DM 2.4.2.

Preglednica 2.2: Zahteve glede na standard – 3:Uradi

Oznaka Vrsta prostora, naloga ali delo Em (lx) UGRL UO Ra

3.1 Dostava, kopiranje, itd. 300 19 0,4 80

Vse mize za kontrolo in pakiranje v obratu Plastika so enakih dimenzij: dolžina 1 m,

širina 0,75 m in višina: 0,85 m. Polička nad mizo meče senco na delovno površino (slika 2.1).

Sijalke v svetilkah na delovnih mestih brizganja so v večini primerov enake tj. z

oznako F18W/33-640 (indeks barvnega videza Ra ≥ 60). Izjema sta stroja za brizganje

številka 10 in številka 17, kjer so v svetilkah sijalke z oznako Osram L18W/72-965 (indeks

barvnega videza Ra ≥ 90).

Slika 2.1: Miza za kontrolo in pakiranje v oddelku brizganja


- 28 -

Slika 2.2: Stroji za brizganje plastike od številke 1 do 6


Na slikah 2.2, 2.3 in 2.4 delavki oskrbujeta stroje za brizganje od številke 1 do 6. S

tekočega traku pobirata plastične dele in jih kontrolirata, obrezujeta, pakirata v plastične

vrečke in odlagata v paleto.


- 29 -


Slika 2.5: Delavka na pomožni mizi izloča izmet

Delavka na sliki 2.5 sortira izdelke oziroma izloča izmet. Beli »čepki« so ustrezni,

obarvani sivo, pa niso ustrezni. Delo poteka na pomožni mizi, kjer ni lokalne razsvetljave.

Objekt dela je premera približno 1 cm.

Na delovnih mestih brizganja plastike od številke 7 do številke 29 delavec običajno

streže dvema strojema – odvisno od vrste polizdelka in količine proizvedenih (brizganih)

kosov.


- 30 -

2.1. DM 2.1 – Stroj za brizganje plastike št. 9

Slika 2.6: Stroj za brizganje plastike št. 9

Delovna naloga na delovnem mestu – DM 2.1 poteka na levi strani mize, na površini dolžine

0,5 m in širine 0,5 m. Objekt dela je velikosti (približno): dolžina 0,6 m in širina 0,11 m.

Delavka na delovnem mestu brizganja plastike številka 9 (DM 2.1) oskrbuje tudi stroj za

brizganje plastike številka 10 (DM 2.2).


Delavka opravlja kontrolo, pakira in odlaga izdelke (slika 2.7). Če je zahteva, naredi tudi tisk

(sitotisk) na plastični polizdelek. Kontrolo opravi na polovici mize, drugo polovico zaseda

okvir za vpenjanje sita za tisk. Dimenzije okvirja za tisk so: dolžina 0,10 m in širina 0,21 m.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za

Slika 2.7: DM 2.2 – S


Slika 2.8: Stroj za brizganje plastike

številka 11

Stroja za brizganje plastike

velja za stroja številka 13 in 14 (slike 2.10, 2.11 in 2.12).


- 31 -

Stroj za brizganje plastike številka 10 (z dodanim

za brizganje plastike št. 12

: Stroj za brizganje plastike

11

Slika 2.9: DM 2.3

plastike š

plastike številka 11 in 12 oskrbuje ena delavka (sliki 2.8 in 2.9).

13 in 14 (slike 2.10, 2.11 in 2.12).

Magistrsko delo

(z dodanim signiranjem)

: DM 2.3 – Stroj za brizganje

plastike številka 12

ena delavka (sliki 2.8 in 2.9). Enako


Slika 2.10: Stroj za brizganje št

Predmet dela na sliki 2.12 ima


- 32 -

: Stroj za brizganje št. 13 Slika 2.11: Stroj za

Slika 2.12: Stroj za brizganje št. 14

a sliki 2.12 ima premer približno 0,5 m.

Magistrsko delo

: Stroj za brizganje št. 13



številka 29

Predmet dela na slikah 2.13, 2.14 in 2.15

širina 0,25 m in višina 0,2

številka 29 (slika 2.13), številka

Slika


- 33 -


29


številka

na slikah 2.13, 2.14 in 2.15 je prozoren zaboj dimenzij: d

m. Dve delavki oskrbujeta tri stroje tj. stroje za brizganje

številka 28 (slika 2.14), in številka 27 (slika 2.15)

Slika 2.15: Stroj za brizganje plastike številka 27

Magistrsko delo


evilka 28

zaboj dimenzij: dolžina 0,5 m,

stroje za brizganje plastike

(slika 2.15).


- 34 -

Slika 2.16: Stroj za brizganje plastike številka 19

Delavka na sliki 2.16 oskrbuje dva stroja – stroja za brizganje številka 19 (slika 2.16)

in številka 20.

Na delovnem mestu stroja za brizganje plastike številka 18 (sliki 2.17) se stekleni kosi

oblivajo s plastiko. Delovna (vidna) naloga poteka na mizi površine: širina in dolžina 0,4 m.

Predmet dela je dolžine 0,5 m in širine 0,15 m. Delavec steklene kose kontrolira, kompletira,

pakira v vrečke in odlaga na paleto (slika 2.18).

Slika 2.17: Stroj za brizganje plastike št. 18


- 35 -

Slika 2.18: Delavec steklene kose kontrolira, kompletira, pakira v vrečke in odlaga v palete


Na delovnem mestu DM 2.4 dela ena delavka (slika 2.19). Delavka kontrolira in pakira

izdelek dolžine 0,6 m in širine 0,2 m. Kontrola poteka na polovici mize, ostali del uporablja

za odlaganje.

Sijalki v svetilki nad delovno površino imata oznako Osram 18W/72-965 (indeks

barvnega videza Ra ≥ 90).

Slika 2.19: DM 2.4 – Stroj za brizganje plastike številka 17


- 36 -

2.5. Računalnik za vnašanje podatkov (izdelanih količin) v SAP

Preglednica 2.3: Zahteve glede na standard za DM 2.7–2.5: Kemična,



2.5.2 Procesne naprave z občasnimi ročnimi posegi 150 28 0,4 40

Slika 2.20: DM 2.7 s slikovnim zaslonom

za vnašanje izdelanih količin v SAP

Slika 2.21: DM s slikovnim zaslonom za

vnašanje izdelanih količin v SAP

Delovno mesto na sliki 2.20 je med strojema za brizganje plastike številka 8 in številka 9.

Delovno mesto na sliki 2.21 pa je med strojema za brizganje številka 22 in številka 23. Gre za

delovni mesti s slikovnim zaslonom. Delavec je na takem delovnem mestu nekaj minut na

dan, toliko, da vnese podatke oziroma izdelane količine v sistem SAP1. Gre za količino

izdelkov, ki se kontrolirajo in pakirajo v palete ter oddajo v skladišče. Polička, na kateri je

tipkovnica, je dolga 0,7 m in široka 0,4 m. Mere tipkovnice: dolžina približno 0,5 m in širina

približno 0,2 m.

1 SAP pomeni Systems, Applications, and Products in Data Processing oziroma Sistemi, aplikacije in produkti za procesiranje podatkov.


3 IZDELAVA FOLIJE

Na sliki 3.1 je prikazan obrat

3.1. DM 3.1 – Pisalna

Slika 3.2: DM 3.1


- 37 -

IZDELAVA FOLIJE

obrat, kjer se izdeluje folija.

Slika 3.1: Izdelava folije

Pisalna miza delavca, ki skrbi za stroj za izdelavo

: DM 3.1 – Pisalna miza delavca, ki skrbi za stroj za iz

Magistrsko delo

za izdelavo folije

izdelavo folije


- 38 -

Na sliki 3.2 je prikazano delovno mesto DM 3.1– Pisalna miza delavca, ki skrbi za stroj za

izdelavo folije. Na tem delovnem mestu je samo splošna razsvetljava. Ko delavec sedi za

pisalno mizo, si s telesom dela senco. Dimenzije mize: dolžina 1,4 m, širina 0,75 m in višina

0,75 m.

Delavec na DM 3.1 pregleduje dnevni plan, piše poročila in vodi evidenco. V

preglednici 3.1 so podane zahteve za razsvetljavo za delovnih mestih DM 3.1 in DM 3.2.

Preglednica 3.1: Zahteve glede na standard za DM 3.1 in DM 3.2 – 3: Uradi:



3.2. DM 3.2 – Miza za pripravo vzorcev

Slika 3.3: DM 3.2 – Priprava vzorcev za tehtanje, preverjanje »skrčka«,

kontrola odtisa na folijo …

Na DM je samo splošna razsvetljava. Pri delu si delavec s telesom dela senco. Dimenzije

mize: dolžina 1,56 m, širina 0,78 m in višina 0,74 m. Delavec običajno na tem delovnem

mestu stoji in pripravlja vzorce za testiranje. Višina mize tako ni ustrezna za stoječe delovno

mesto.

V oddelku za izdelavo folije (in oddelku brizganja) se za splošno razsvetljavo

uporabljajo visokotlačne živosrebrne sijalke (žarnica VTF HQL 400 W Osram), ki imajo slab


- 39 -

izkoristek in slab indeks barvnega videza (Ra = 40). Bleščanja ni, ker svetilke ni v vidnem

polju delavca. Nameščene so visoko na stropu obrata.

3.3. DM 3.3 – Konzolna plošča, zaslon

V preglednici 3.2 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 3.3 – Konzolna

plošča, zaslon v oddelku za izdelavo folije. Gre za upravljalno ploščo naprave za izdelavo

folije.




2.5.2 Procesne naprave z občasnimi ročnimi posegi

150 28 0,4 40

4 VAKUUMIRANJE

4.1. DM 4.1 – Stroj za vakuumiranje COMY 3

Zahteve za razsvetljavo glede na standard so navedene v preglednici 4.1 in veljajo za vsa

delovna mesta vakuumiranja (Comy 1 in Comy 2) – DM 4.1.1 in DM 4.1.2.



Oznaka Vrsta prostora, naloga ali delo Em (lx) UGR Uo Ra


Delovno mesto DM 4.1 – Stroj za vakuumiranje Comy3 na sliki 4.4, je razdeljeno na

dve dela: DM 4.1.1 – Stroj za vakuumiranje COMY 3 in DM 4.1.2 – Stroj za vakuumiranje

COMY 3 (miza).

Na DM 4.1.1 delavec jemlje izdelke s tekočega traku, jih pregleda in odlaga na paleto

na svoji desni strani. Delavec drži izdelek v višini oči, ga obrača in preverja, ali so na njem


- 40 -

praske, vbočenja ali odtisi. Izdelek ima lesk, v njem so vidni odsevi sijalk. Med čakanjem na

nov izdelek pobira plastične obrezke, ki so izmet pri stroju (slika 4.2) in jih odlaga v zaboj za

izmet. Izmet se zmelje in ponovno uporabi.

Na odlagalni mizi za delavcem (DM 4.1.2 na sliki 4.1) poteka ročni obrez roba plastike

(če je zahteva). Dimenzije odlagalne mize: dolžina 1 m, širina 0,7 m in višina 0,78 m. Višino

mize je možno regulirati.

Slika 4.1: DM 4.1 – Stroj za vakuumiranje Comy3

Delavec na delovnih mestih DM 4.1.1 in DM 4.1.2 nima vidnega stika z okolico.

Sijalke na COMY 2 (enake na COMY 3 in COMY 1) imajo oznako 36W/33-640 (indeks

barvnega videza Ra = 60).

Slika 4.2: Delavec pobira izmet iz zaboja

DM 4.1.1 DM 4.1.2


- 41 -

4.2. DM 4.2 – Stroj za obrez Profis

V preglednici 4.2 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 4.2.





Delavec na delovnem mestu DM 4.2 – Stroj za obrez Profis (slika 4.3) obrezuje

plastične robove na polizdelku (dobljenem na DM 4.1). Pri delu ima vključeno samo splošno

razsvetljavo, medtem, ko je lokalna izključena. Svetilke pri lokalni razsvetljavi imajo oznako

Osram L58W/840 (indeks barvnega videza Ra ≥ 80).

Dimenzija delovne površine so: dolžina 2,1 m in širina 0,65 m. Višina delovne

površine od tal je 0,88 m (s podstavkom) in 0,98 m (brez podstavka).

Slika 4.3: Stroj za obrez Profis


- 42 -

4.3. DM 4.3.1 – Ročna vakuumirka Illig (miza)

V preglednici 4.3 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 4.3.1 – Ročna

vakuumirka Illig (miza), v preglednici 4.4 pa zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM

4.3.1 – Ročna vakuumirka Illig (stroj).

Preglednica 4.3: Zahteve glede na standard za DM 4.3.1 (miza) – 2.5: Kemična,




Na delovnem mestu 4.3.1 je samo splošna razsvetljava. Delovno mesto nima vidnega

stika z okolico. Majhna količina dnevne svetlobe pronica skozi strešna okna.

Slika 4.4: DM 4.3.1 – Kontrola in odlaganje izdelka na mizo

Na delovnem mestu DM 4.3.1 (miza) je miza za odlaganje dolžine 1,5 m, širine 0,7 m in

višine 0,91 m.

Preglednica 4.4: Zahteve glede na standard za DM 4.3.1 (stroj) – 2. 5 Kemična,



2.5.3 Delovna mesta pri procesnih napravah s stalno prisotnostjo 300 25 0,6 80


- 43 -

Slika 4.5: DM 4.3.1 (stroj) – Delavec vlaga plastične plošče v stroj

Velikost izdelka, ki ga delavec vlaga v stroj na DM 4.3.1 (stroj): dolžina 0,7 m in širina

0,6 m, je viden na sliki 4.5. Na sliki 4.6 je viden odsev sijalk v izdelku. Izdelek ima lesk.

Slika 4.6: V izdelku je viden odsev sijalk

4.4. DM 4.3.2 – Stroj za obrez robov (illig)




2.5.3 Delovna mesta pri procesnih napravah s stalno prisotnostjo 300 25 0,6 80


- 44 -

V preglednici 4.5 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 4.3.2 – Stroj za

obrez robov Illig. Na tem delovnem mestu delavec vlaga v stroj vakuumirane izdelke,

dobljene na DM 4.3.1. Stroj poreže robove, izdelek se pregleda in odloži na paleto. Dimenzija

palete za odlaganje končnega izdelka: dolžina 1,8 m in širina 0,8 m.

Slika 4.7: DM 4.3.2 – Delavec vlaga vakuumirane izdelke v stroj za obrez robov

5 EKSTRUDIRANJE – LINIJA KUHNE

Slika 5.1: Ekstruzija plošč na liniji Kuhne


- 45 -

Na sliki 5.3 je prikazan stroj (delovna linija, imenovana Kuhne), kjer se izdelujejo plastične

plošče. Gre za izdelavo polizdelka, ki se nadalje obdeluje na delovnih mestih vakuumiranja

(poglavje 4 – Vakuumiranje).

5.1. DM 5.1 – Pregled plana in vodenje evidence

V preglednici 5.1 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 5.1 – Pregled

plana in vodenja evidence. Na sliki 5.2 je prikazan izgled delovnega mesta.



3.2 Pisanje, tipkanje, branje, obdelava podatkov

500 19 0,6 80

Slika 5.2: DM 5.1 – Pregled plana in vodenje evidence

5.2. DM 5.2 – Ekstruzija plošč (konzolna plošča)

Preglednica 5.2: Zahteve glede na standard za DM 5.2 – 1.3: Nadzorni prostori


1.3.1 Procesne naprave z občasnimi ročnimi posegi

200 25 0,4 60


- 46 -

V preglednici 5.2 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 5.2 – Ekstruzija

plošč (konzolna plošča). Na sliki 5.3 je prikazan izgled delovnega mesta.

Slika 5.3: DM 5.2 – Pogled na upravljalno ploščo ekstrudorja

6 PRIPRAVA BARV IN IZDELAVA ŠABLON ZA ODDELEK

SIGNIRANJA

6.1. DM 6.1 – Miza za pripravo barv

V preglednici 6.1 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 6.1 – Miza za

pripravo barv. Na sliki 6.1 je laboratorij za pripravo barv za sitotisk (kontrola barv glede na

vzorce).



Oznaka Vrsta prostora, naloga ali delo Em (lx) UGR UO Ra Opomba:

2.5.7 Kontrola barve 1000 16 0,7 90 Tcp ≥ 4000 K


- 47 -

Slika 6.1: Laboratorij za pripravo barv za sitotisk (kontrola barv glede na vzorce)

Dimenzije delovnih mest na sliki 6.1:

• DM 6.1 – Miza za pripravo barv dimenzije: dolžina 2,55 m, širina 0,51 m in višina

0,93 m,

• DM 6.2 – Signirna miza dimenzije: dolžina 0,8 m, širina 0,8 m in višina 0,83 m in

• DM 6.3 – Tehtanje, mešanje barve: dolžina 2,6 m, širina 0,77 m in višina 0,7 m.

6.2. DM 6.2 – Kontrola barve

V preglednici 6.2 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 6.2 – Kontrola

barve. Na sliki 6.2 je prikazano DM 6.2, kjer poteka izdelava odtisa in kontrola barve.




2.5.7 Kontrola barve 1000 16 0,7 90 Tcp ≥ 4000 K

Barve, ki se zmešajo, se odtisnejo na izdelek (vzorec), ki se nato kontrolira. Na polovici

signirne mize na delovnem mestu DM 6.2 poteka testiranje barv.

DM 6.1 –

priprava

barv po

recepturi

DM 6.2 –

kontrola

barve

DM 6.3 –

tehtanje,

mešanje

barve


- 48 -

Slika 6.2: DM 6.2 – Izdelava odtisa in kontrola barve

6.3. DM 6.3 – Miza za tehtanje in mešanje barve


tehtanje in mešanje barve. Miza za tehtanje in mešanje barv ima nad tehtnico nameščeno

dodatno svetilko (slika 6.1).

Preglednica 6.3: Zahteve glede na standard za DM 6.3 – 2.16: Tiskarne



500 19 0,6 80

6.4. DM 6.4 – Miza za vpenjanje tkanine na okvir




500 19 0,6 80


- 49 -


vpenjanje tkanine na okvir.

Slika 6.3: DM 6.4 – Miza za vpenjanje tkanine v okvir

Delavka na DM 6.4 pripravlja okvirje za sitotisk. Tkanino vpne v posebne prižeme, še

prej pod njo položi okvirje, ki jih s posebnim lepilom prilepi na okvir.

Dimenzije mize, na kateri se napenja tkanina v prižeme: dolžina 2,6 m, širina 1,85 m in

višina 0,77 m. Delovna naloga poteka na mizi in sicer v območju velikosti širine in dolžine

tkanine, ki se napenja: dolžina 1,3 m in širina 0,6 m (višina 0,96 m).

6.5. DM 6.5 – Miza 1: priprava okvirja za sitotisk

V preglednici 6.5 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 6.5 – Miza 1:

priprava okvirja za sitotisk – nanašanje fotosenzibilne snovi (FFS).




500 19 0,6 80

Na DM 6.5 delavka na tkanino (vpeto v okvirje, ki si jih je pripravila na DM 6.4)

nanaša posebno snov, občutljivo na svetlobo, imenovano fotosenzibilna snov (FSS). Zaradi


- 50 -

občutljivosti snovi na belo svetlobo delavka delo opravlja pri rumeni svetlobi. V ta namen so

svetilke (opalna kapa) prebarvane z rumeno barvo (slika 6.4). Delavka dela na delovnem

mestu, kjer je rumena svetloba v povprečju od 1 do 2 uri na dan (delovni dan je 7,5 ur).

Slika 6.4: Nanašanje fotosenzibilne (FSS) snovi na tkanino

Miza, na kateri delavka dela (slika 6.4), ima dimenzije: dolžina 1,56 m, širina 0,78 m in

višina 0,76 m. Velikost področja, kjer poteka vidna naloga, je dolžine 0,4 m in širine 0,35 m.

6.6. DM 6.6 – Miza 2: priprava okvirja za sitotisk

V preglednici 6.6 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 6.6 – Miza 2:

priprava okvirja za sitotisk – nameščanje šablone.




500 19 0,6 80

Velikost mize na delovnem mestu DM 6.6 ima dolžino 1,32 m, širino 0,9 m in višino

0,96 m. Dimenzija področja, kjer poteka vidna naloga, je dolžine 0,4 m in širine 0,25 m.


- 51 -

Na slikah 6.5 in 6.6 delavka pripravlja okvir za sitotisk. Zahteve glede na standard so podane

v preglednici 6.6.

Slika 6.5: Priprava šablone – delo pri

rumeni svetlobi

Slika 6.6: Hitra kontrola šablone (pregled

prisotnosti prahu) – bela svetloba

DM 6.7 – Delovno mesto z računalnikom

V preglednici 6.7 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 6.7 – Delovno

mesto z računalnikom. Na sliki 6.7 je prikazano to delovno mesto.

Velikost pisalne mize na DM 6.7: dolžina 1,56 m, širina 0,78 m in višina 0,73 m.

Velikost delovne (vidne) naloge (pred delavko na tipkovnici): širina 0,3 m in dolžina 0,5 m.

Velikost delovne (vidne) naloge (desno od delavke, pred spektrofotometrom): širina 0,3 m in

dolžina 0,4 m.




500 19 0,6 80


- 52 -

Slika 6.7: DM 6.7 – Delovno mesto z računalnikom

DM 6.8.1 – Delovna miza (bela in rumena svetloba)

V preglednici 6.8 so podane zahteve za razsvetljavo za delovni mesti DM 6.8.1 in DM 6.8.2 –

Delovna miza (bela in rumena svetloba).

Preglednica 6.8: Zahteve glede na standard za DM 6.8.1 in DM 6.8.2 – 2.16: Tiskarne



500 19 0,6 80

7 ORODJAR (BRIZGANJE)

7.1. DM 7.1 – Delovna miza orodjarja

Preglednica 7.1: Zahteve glede na standard za DM 7.1 – 2.13: Obdelava in predelava kovin


2.13.11

Sestavljanje, montažna dela: groba,

200 25 0,6 80 za visoke hale: glej tudi 4.6.2

srednja, 300 25 0,6 80 za visoke hale: glej tudi 4.6.2

fina, 500 22 0,6 80 za visoke hale: glej tudi 4.6.2

precizna, 750 19 0,7 80 za visoke hale: glej tudi 4.6.2


- 53 -

Slika 7.1: Delovna miza orodjarja

V preglednici 7.1 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 7.1 – Delovna

miza orodjarja. Na sliki 7.1 je prikazano to delovno mesto.

Dimenzije delovne mize v orodjarni so: dolžina 3 m, širina 0,8 m in višina 0,82 m.

Celotna orodjarna ima dimenzije približno: dolžina 5,5 m in širina 2,4 m (razdalja od delovne

mize do omare).

Zaradi dvigala, ki je nad delavnico orodjarja, ni možna montaža dodatne lokalne

razsvetljave nad orodjarno. V primeru, da bi se svetilke namestile nad orodjarno, si orodjar na

delovno mizo orodja ne bi mogel pripeljati s pomočjo dvigala (sliki 7.2 in 7.3), ki ga je treba

pregledati, očistiti oziroma popraviti. Dodatne svetilke so zato nameščene na stene orodjarne.

Ker so sijalke nameščene prenizko in vertikalno, se nahajajo v vidnem polju delavca in

prihaja do pojava bleščanja.

Nivo osvetljenosti na tem delovnem mestu še vedno ni primeren za fina opravila –

pritožbe delavcev. Kadar mora delavec opravljati natančno dela – npr. fino brušenje, si

pomaga z dodatnimi svetilkami (ročnimi).


- 54 -

Slika 7.2: Orodjar delo opravlja z dvigalom

Slika 7.3: Delovna miza s pripravljenim orodjem za brizganje.

8 MERILNICA – KONTROLA KAKOVOSTI IZDELKA

8.1. DM 8.1 – Kontrola kakovosti izdelka






- 55 -

V preglednici 8.1 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 8.1 – Kontrola

kakovosti izdelka

.

Slika 8.1: DM 8.1 – Miza za kontrolo kakovosti izdelka

Na delovnem mestu DM 8.1 se potrjujejo prvi kosi, preverja barvno odstopanje (sliki

8.1 in 8.2), poteka kontrola izdelka glede na konstrukcijski načrt, kontrola tiska na plastiko,

preverjanje prisotnosti napak v izdelku …. Dimenzije mize, kjer poteka kontrola: dolžina 1,5

m, širina 1 m in višina 0,83 m.

Velikost delovne naloge – površina (glede na dimenzijo izdelka, ki se kontrolira) ima

širino in dolžino približno 0,5 m. Nad mizo so nameščene svetilke s sijalkami z oznako

F58W/33-640 (indeks barvnega videza Ra ≥ 60).

Slika 8.2: Kontrola barve izdelka z vzorcem

8.2. DM 8.2 – Delovna miza kontrolorja kakovosti izdelka

V preglednici 8.2 so podane zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 8.2 – Delovna

miza kontrolorja kakovosti izdelka. Na sliki 8.3 je prikazan izgled delovnega mesta.


- 56 -

Preglednica 8.2: Zahteve glede na standard za DM 8.2 – 3: Uradi:



Slika 8.3: DM 8.2 – Delovna miza kontrolorja kakovosti izdelka

Na delovnem mestu DM 8.2 ni lokalne razsvetljave. Delavec si s telesom dela senco.

Velikost delovne mize: dolžina 1,4 m, širina 0,75 m in višina 0,76 m. Vidna naloga poteka na

površini približno: dolžina 0,5 m in širina 0, 4 m.

9 OBRATNA PISARNA – PISARNA MEDFAZNEGA

SKLADIŠČA

Zahteve za razsvetljavo za delovna mesta DM 9.1, DM 9.2 in DM 9.3 so podane v preglednici

9.1. Delovna mesta in njihova razporeditev so prikazana na sliki 9.1.

Preglednica 9.1: Zahteve glede na standard za DM 9.1, DM 9.2 in DM 9.3 – 3: Uradi



500 19 0,6 80


- 57 -

9.1. Delovna mesta DM 9.1, DM 9.2 in DM 9.3 – Obratna pisarna

Slika 9.1: Obratna pisarna – pisarna medfaznega skladišča

10 DEMAG

10.1. DM 10.1 – Pregled plana, vodenje evidence, pisanje poročil

Zahteve za razsvetljavo za delovna mesta DM 10.1 so podane v preglednici 10.1. Delovno

mesto je prikazano na sliki 10.1. Na delovnem mestu je samo splošna razsvetljava.




500 19 0,6 80

Slika 10.1: DM 10.2 – Pregled plana, vodenje evidence, pisanje poročil

DM 9.3 DM 9.1

DM 9.2


- 58 -

10.2. DM 10.2 – DEMAG 2: kontrola izdelka in odlaganje na palete

Zahteve za razsvetljavo glede na standard za delovno mesto DM 10.2 so podane v preglednici

10.1. Zahteve v preglednici 10.1 veljajo tudi za delovna mesta DM 10.3, DM 10.4 in DM

10.5.

Preglednica 10.2: Zahteve glede na standard za DM 10.2, DM 10.3, DM 10.4 in DM 10.5 –

2.5: Kemična, gumarska industrija in industrija umetnih mas



Na sliki 10.2 je prikazano delovno mesto DM 10.2. Sijalke lokalne razsvetljave na

delovnem mestu DM 10.2 imajo oznako Philips TL-D 56W/33-630 (indeks barvnega videza

Ra ≥ 60).

Slika 10.2: DM 10.2 – DEMAG 2: kontrola izdelka in odlaganje na palete

Na delovnih mestih DM 10.2, DM 10.3, DM 10.4 in DM 10.5 ni dnevne svetlobe in ni

vidnega stika z okolico. Delovna mesta so razsvetljena s splošno in lokalno razsvetljavo.

Delovno mesto DM 10.5 – DEMAG 1 je prikazano na sliki 10.3. Delovno mesto DM

10.4 – DEMAG 4 je prikazano na slikah 10.3 in 10.4.


Slika 10.3: Tekoč

Slika 10.4: Tekoči trak

11 ORODJAR (VAKUUMIRKA

11.1. DM 11.1 – Orodjar

orodja)

Zahteve za razsvetljavo glede na s

vakuumirka – delovna miza

priprava orodja (srednje velika in ve

prikazano delovno mesto DM 11.

Dimenzije delovne mize na delovnem mestu DM 11.1

višina 1 m. Delovna naloga


- 59 -

ekoči trak DM 10.5 – DEMAG 1 in DM 10.4 –

trak DM 10.4 – DEMAG 4 – Kontrola in odlaganje na palete

AKUUMIRKA )

Orodjar vakuumirka – delovna miza (za fina dela, manjša

Zahteve za razsvetljavo glede na standard za obe delovni mesti

delovna miza (za fina dela, manjša orodja) in DM 11.2

priprava orodja (srednje velika in večja), so podane v preglednici 11.1. Na sliki 11.1 je

prikazano delovno mesto DM 11.1.

Dimenzije delovne mize na delovnem mestu DM 11.1: dolžina

1 m. Delovna naloga poteka na površini dolžine približno 0,5 m in širine

Magistrsko delo

DEMAG 4

in odlaganje na palete

(za fina dela, manjša

DM 11.1 – Orodjar

in DM 11.2 – Pregled, čiščenje,

v preglednici 11.1. Na sliki 11.1 je

olžina 2 m, širina 0,8 m in

0,5 m in širine približno 0,35


- 60 -

m. Oddaljenost oči delavca od predmeta dela, ko je le-ta na delovnem mestu (za delovno

mizo), je približno 0,62 m.

Sijalki v lokalni razsvetljavi nad delovno mizo imata oznaki F58W/54-765 in

F58W/33- 640. Na delovnem mestu DM 11.1 ni vpliva dnevne svetlobe in ni vidnega stika z

okolico.

Preglednica 11.1: Zahteve glede na standard za DM 11.1 in DM 11.2 – 2.13: Obdelava in

predelava kovin

Oznaka Vrsta prostora, naloga ali

delo Em (lx) UGR UO Ra Opomba:

2.13.11

Sestavljanje, montažna dela: groba,

200 25 0,6 80 za visoke hale: glej

tudi 4.6.2

srednja, 300 25 0,6 80 za visoke hale: glej

tudi 4.6.2

fina, 500 22 0,6 80 za visoke hale: glej

tudi 4.6.2

precizna, 750 19 0,7 80 za visoke hale: glej

tudi 4.6.2

Slika 11.1: DM 11.1 – Delovna miza orodjarja


- 61 -

11.2. DM 11.2 – Pregled, čiščenje, priprava orodja (srednje velika in večja)

Slika 11.2: Stojala za pregled, čiščenje, pripravo orodij (srednje velika in večja)

Slika 11.3: DM 11.2 – Pregled, čiščenje vakuumskih luknjic

Na sliki 11.2 so prikazana stojala za pregled, čiščenje in pripravo orodij. Na takšna stojala si

orodjar postavi orodje. Delavec stoji na delovnem mestu DM 11.2 na podstavku (slika 11.3).

Velikost delovnega orodja je hkrati velikost delovne naloge.

Orodje na sliki 11.3 ima dimenzije: dolžina 0,83, širina 0,56, višina od delovne

površine 0,3 m ter višina stojala (delovne površine) od tal 1,07 m. Razdalja oči delavca od


- 62 -

objekta dela (čiščenje vakuumskih luknjic) je 0,6 m (slika 11.4). Orodjar skrbi za ustreznost

približno 50 različnih oblik in dimenzij orodij za stroj za vakuumiranje.

Slika 11.4: Pregled, čiščenje vakuumskih luknjic

Na sliki 11.4 orodjar s tanko žico čisti in kontrolira prehodnost vakuumskih luknjic. Luknjice

so premera največ 0,8 mm. Orodje ima lesk, odboj svetlobe moti izvajanje dela.

Na delovnem mestu ni lokalne razsvetljave, samo splošna. Podan je predlog pomične

razsvetljave na stojalu, ki si jo lahko delavec postavi po želji in trenutni potrebi glede na

položaj orodja.

12 SIGNACIJA PROTIVRAT

12.1. DM 12.1 – Signacija protivrat (sitotisk)

Za delovno mesto DM 12.1 so zahteve razsvetljave podane v preglednici 12.1.

Preglednica 12.1: Zahteve glede na standard za DM 12.1– 2.16 Tiskarne


2.16.2 Sortiranje papirja in ročno tiskanje 500 19 0,6 80

Delavka si najprej pripravi dele (plošče, dobljene na oddelku Ekstudiranja). Postavi si jih

desno poleg sebe oz. stroja, da jih ima pri delu na dosegu roke. Prične z vlaganjem plošč v

stroj za tisk. Ko ploščo vloži v stroj, zapre pokrov, pritisne na gumb za začetek in stroj


- 63 -

avtomatsko izvede odtis. Po končanem odtisu delavka preveri ustreznost odtisa in odloži kos

na drugo stran stroja (na tla poleg sebe) – sliki 12.1 in 12.2.

Slika 12.1: Delovni mesti DM 12.1 in DM 12.2 – Signacija protivrat

Slika 12.2: DM 12.1 – Stroj za signacijo protivrat

Na delovnem mestu DM 12.1 ni lokalne razsvetljave, je samo splošna. Ni vidnega

stika z zunanjim okoljem. Enako velja za delovno mesto DM 12.2. Dnevna svetloba pronica

skozi strešna okna in je ni dovolj za izvajanje dela. Delavka opozarja, da ji primanjkuje

svetlobe, predvsem kadar nastavlja stroj pred začetkom tiska.

DM 12.2

DM 12.1


- 64 -

Objekt dela ima dimenzije: dolžina 0,54 m in širina 0,51 m. Velikost tiska ima

dimenzije približno: širina 6 cm in dolžina 26 cm. Razdalja oči od objekta dela (kadar delavka

opravlja kontrolo tiska) je 0,46 m.

12.2. DM 12.2 – Signacija protivrat (tampotisk)

Zahteve za razsvetljavo za delovno mesto DM 12.2 – Signacija protivrat (tampotisk) so

podane v preglednici 12.2. Na sliki 12.3 je prikazano to delovno mesto.




500 19 0,6 80

Slika 12.3: DM 12.2 – Tampotisk

Objekti dela na delovnem mestu DM 12.2 imajo dimenzije:

• vrata velika: dolžina 1,67 m in širina 0,57 m,

• vrata mala: dolžina 0,55 m in širina 0,51 m,

• velikost odtisa tampotiska je približno: dolžina 6 cm in širina 5 cm.


- 65 -

13 SESTAVA SKLOPOV

13.1. DM 13.1 – DM 13.4 – Sestava sklopov

Delovna mesta sestave sklopov so definirana kot oddelek invalidov, ki sestavljajo in

pripravljajo različne sklope (medfazne izdelke). V preglednici 13.1 so podane zahteve

razsvetljave glede na standard za delovna mesta od DM 13.1 do DM 13.4. Na sliki 13.1 so

prikazana vsa delovna mesta.

Preglednica 13.1: Zahteve glede na standard za delovna mesta od DM 13.1 do DM 13.4–2.13:

Obdelava in predelava kovin


2.13.11 Sestavljanje, montažna dela: fina 500 22 0,6 80 za visoke hale: glej tudi 4.6.2

Slika 13.1: Delovna mesta na oddelku Sestava sklopov

DM 13.1

DM 13.2 DM 13.3

DM 13.4


- 66 -

Slika 13.2: DM 13.1 – Sestava sklopa: nosilec tečaja spodaj

Na delovnih mestih od DM 13.1 do DM 13.4 je splošna razsvetljava. Delavci nimajo

vidnega stika z okoljem. Čez dan je prisotna šibka dnevna svetloba, ki osvetljuje delovna

mesta skozi strešna okna.

Na delovnem mestu 13.1 (slika 13.2) delavka v kalup vstavi plastični del, vanj vstavi

kovinski čep in ga s pomočjo kladiva zabije v luknjo. Sestavlja izdelek, ki se imenuje »nosilec

tečaja spodaj«. Objekt dela ima velikost približno: dolžina 0,05 m in širina 0,02 m. Razdalja

objekta dela od oči delavke je 0,4 m. Dimenzija mize: dolžina 1,1 m in širina 0,75 m.

Slika 13.3: DM 13.3 – Sestava sklopa: lepljenje traku na plastični del


- 67 -

Delavka na sliki 13.3 in 13.4 lepi samolepilni trak na plastični del. Plastični del ima

dimenzije: dolžina 0,6 m in širina 0,08 m. Na rob, ki je širine približno 2,5 cm, se lepi trak

širine 1 cm in dolžine približno 9 cm. Delavka prilepi trak na plastični del brez posebnih

oznak, ki bi nakazovale položaj lepljenja traku.

Predmet dela (plastični del) drži v rokah. Oddaljenost objekta dela od oči delavca

(kadar ga drži v rokah in lepi trak) je približno 0,24 m.



Slika 13.5 prikazuje delovno mizo oziroma delovno mesto DM 13.4. Velikost delovne

površine je: dolžina 3,1 m, širina 0,7 in višina 0,83 m.


- 68 -

Delovno mesto DM 13.4 je odmaknjeno od ostalih delovnih mest, miza stoji posebej.

Nad delovnim mestom ni svetilk (splošne ali dodatne razsvetljave), zato so tukaj slabši vidni

pogoji za delo. Pogoji za delo se poslabšajo še v primeru, ko je objekt dela črne barve.

Delavka opozarja, da takrat delo opravlja še težje.


Delavka na sliki 13.6 drži predmet dela v roki in nanj lepi samolepilni trak (podobno

kot na delovnem mestu DM 13.3). Razdalja objekta od oči delavke je približno 0,48 m.

Curriculum Vitae

Osebni podatki

Ime / Priimek Nataša CAMLEK

Naslov Ulica Pohorskega bataljona 16, SI-3320 Velenje

E-pošta [email protected]

Datum rojstva 20.04.1976

Kraj rojstva Slovenj Gradec

Zaposlitev

Obdobje Od 2011 dalje

Zaposlitev ali delovno mesto Produktni vodja

Naziv in naslov delodajalca Gorenje, d.d., Partizanska 12, SI-3503 Velenje, Slovenija

Obdobje Od 2002 do 2010

Zaposlitev ali delovno mesto Samostojni razvojni tehnolog

Naziv in naslov delodajalca Prevent Global d.d., Kidričeva 6, SI-2380 Slovenje Gradec, Slovenija

Izobraževanje in usposabljanje


Naziv izobrazbe in / ali nacionalne poklicne kvalifikacije

Podiplomski magistrski študij: Tehniško varstvo okolja

Naziv in status ustanove, ki je podelila diplomo, spričevalo ali certifikat

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo



Univerzitetna izobrazba: univerzitetna diplomirana inženirka tekstilne tehnologije


Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo



Srednješolska izobrazba: tekstilna tehnica


Srednja frizerska, tekstilna, strojna in prometna šola Celje

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

I Z J A V A

Podpisana Nataša Camlek, vpisna številka 95024746, izjavljam, da je predloženo magistrsko

delo z naslovom Svetloba v delovnem okolju in njen vpliv na vrednotenje obremenitve vida:

• rezultat lastnega raziskovalnega dela,

• so rezultati korektno navedeni,

• nisem kršila avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

• predloženo delo ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem

programu druge fakultete ali univerze.

Velenje, november 2011 Podpis: Nataša Camlek

SVETLOBA V DELOVNEM OKOLJU IN NJEN VPLIV NA …

Documents

Transcript of SVETLOBA V DELOVNEM OKOLJU IN NJEN VPLIV NA …