STRES NA DELOVNEM MESTU V VOJAŠKI ORGANIZACIJI

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

STRES NA DELOVNEM MESTU V VOJAŠKI ORGANIZACIJI

Mentor: red. prof. dr. Marija OVSENIK Kandidat: Robert HERCOG

Kranj, maj 2006

ZAHVALA Pri izdelavi diplomskega dela mi je pomagalo kar nekaj ljudi, zato sem mnenja, da se jim je ob tej priložnosti potrebno zahvaliti. Za pomoč in nasvete se zahvaljujem mentorici dr. Mariji OVSENIK. Rad bi se zahvalil tudi vsem pripadnikom 20. MOTB, ki so sodelovali v raziskavi in pri anketi. Posebna zahvala pa je namenjena ženi Luciji, za njene nenehne vzpodbude skozi celoten študijski čas in za pomoč pri pisanju diplomskega dela.

POVZETEK V nalogi bo najprej predstavljen teoretični del opredelitve stresa. V tem poglavju bo omenjeno nekaj o definiciji stresa, ravnovesju stresa in vzpostavitvi ravnovesja ter škodljivem in prijaznem stresu. Govora bo tudi o stresni reakciji in zakaj je pomembno njeno razumevanje. V nadaljevanju bodo predstavljena znamenja prijaznega in škodljivega stresa in kako reagirati, ko pride do stresne reakcije. Teoretični del o stresu bo zaključen z obvladovanjem stresa ter postavitvijo vojaškega poklica v tabeli stresnih poklicev. Sledilo bo poglavje o Slovenski vojski, kjer bo govora o zgodovini in organizaciji Slovenske vojske. Predstavljene bodo posamezne strukture podrejenih enot GŠSV, s poudarkom na 20. MOTB. Sledil bo podroben opis le-tega in predstavljene bodo MVO, kjer bataljon sodeluje. To poglavje bo osredotočeno na MVO v Afganistanu in naloge, ki jih tam opravljajo pripadniki 20. MOTB. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti razlike v stresu pri pripadnikih omenjenega bataljona, kateri so naloge opravljali v Afganistanu in tistimi, ki naloge opravljajo doma. Oba vzorca pripadnikov imata popolnoma enako formacijo in karakteristike (starost, stan, otroci in spol). Moj namen je bil ugotoviti razlike v stresnih situacijah pri obeh vzorcih in jih analizirati. Za raziskavo sem uporabil metodo anketiranja, saj je bila za takšno raziskavo najbolj primerna. Veliko podatkov o delu v Afganistanu sem pridobil tudi z intervjujem. Ciljna populacija so bile vojaške osebe na različnih dolžnostih oziroma delovnih mestih. Anketni list je bil anonimen, v pisni obliki, zaprtega tipa. Pred izvedbo ciljne raziskave sem izvedel še splošno anketo o stresu na delovnem mestu. Zame je imela bolj stransko vlogo, vseeno pa sem hotel dobiti informacijo, v kakšnem stanju so naši vojaki, če je govora o stresu. Tudi ta anketa je bila anonimna in zaprtega tipa. Rezultati obeh anket so potrdili zastavljeni hipotezi, ki sta v skladu z mojimi pričakovanji. Menim, da anketirani niso izpostavljeni velikim stresnim situacijam. To gre pripisati dobri strokovni usposobljenosti, medsebojnim odnosom, primernemu delovnemu okolju itd. Kot zanimivost naj še omenim, da je Slovenija ena izmed redkih držav, če ni že edina, do sedaj brez smrtne žrtve na MVO, kar priča, da imamo res vrline, katere sem prej naštel. KLJUČNE BESEDE

- stres, - Slovenska vojska, - obvladovanje stresa, - Afganistan.

ABSTRACT The first chapter deals with the theoretical definition of stress, the balance of stress and the establishment of the balance as well as positive and negative stress. It concerns also the reaction to stress and why it is important to understand it. The following chapter discusses the features of positive and negative stress and how to react when confronted with stress. The theoretical part on stress concludes with a presentation on how to cope with stress and on the placement of the military profession in the chart of stressful jobs. The next chapter deals with the Slovenian Armed Forces, their history and organization. It concerns particular structures of units subordinate to the General Staff of the Slovenian Armed Forces with special emphasis on the 20th motorized battalion. It presents a detailed description of the 20th motorized battalion, and its participation in international military operations focused on Afghanistan and on the duties performed by the members of the 20th motorized battalion. The aim of my research is to find out the differences in stress among the members of the above mentioned battalion who performed their duties in Afghanistan and those who performed their duties in Slovenia. Both samples of members have the same formation and characteristics (age, marital status, children and sex). My intention was to find out the differences in stressful situations between both samples and to analyze the samples. For the research I used the method of survey which was the most appropriate for this kind of research. A lot of data on the work in Afghanistan was collected from the interviews. The target population was military people performing different duties at different workplaces. The questionnaire for the survey was anonymous, in written form and close-ended. Before carrying out the target research, I conducted a general survey on stress in the workplace. This survey was of second-rate importance to me; however, I wanted to gather information on the condition our soldiers are in, regarding stress. The survey was also anonymous and close-ended. The results of both surveys confirmed the established hypotheses which correspond to my expectations. In my opinion the interviewees are not exposed to severe stressful situations. This fact is due to factors such as good professional qualifications, interactive relations, appropriate workplace. Finally, as an interesting piece of information, I should mention that Slovenia is one of the rare countries, if not the only one, who hasn’t had fatal casualties in international military operations so far. This bears witness to the fact that we have good qualifications, which have been mentioned above. KEYWORDS

- Stress, - Slovenian Armed Forces, - Dealing with stress, - Afghanistan.

KAZALO 1 UVOD........................................................................... 7

2 TEORETIČNI DEL ......................................................... 8

2.1 TEORIJA ORGANIZACIJE ............................................................. 8

2.2 NEPROFITNE ORGANIZACIJE....................................................... 9

2.3 STRES V PROFITNIH IN NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH............. 12

2.4 KAJ JE STRES?.......................................................................... 12 2.4.1 Stres je lahko dober, slab in grd ............................................... 12 2.4.2 Ravnovesje stresa in vzpostavitev ravnovesja ............................ 13 2.4.3 Škodljivi stres .......................................................................... 14 2.4.4 Prijazni stres............................................................................ 14

2.5 STRESNA REAKCIJA .................................................................. 14 2.5.1 Zakaj je pomembno razumevanje stresne reakcije?.................... 15 2.5.2 Priprave na boj ........................................................................ 15 2.5.3 Priprave na beg ....................................................................... 16 2.5.4 Priprave na odpor .................................................................... 16

2.6 ZNAMENJA STRESA................................................................... 16 2.6.1 Znamenja škodljivega stresa..................................................... 16 2.6.2 Znamenja prijaznega stresa...................................................... 17 2.6.3 Stres in zdravje........................................................................ 17 2.6.4 Stres in zmogljivosti ................................................................. 19

2.7 VZROKI STRESA........................................................................ 19 2.7.1 Vedenjski vzorec A................................................................... 20 2.7.2 Vedenjski vzorec B................................................................... 20

2.8 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE....................................................... 21

2.9 DRUŽINA, PRIJATELJI, SLUŽBA.................................................. 22

2.10 KAKO OBVLADUJEMO STRES?.................................................... 22

2.11 VRSTA POKLICA IN STRES......................................................... 23

3 ORGANIZACIJA V SLOVENSKI VOJSKI ...................... 25

3.1 ZGODOVINA ............................................................................. 25 3.1.1 Vojaška tradicija ...................................................................... 25 3.1.2 Teritorialna obramba................................................................ 25 3.1.3 Vojna za neodvisnost ............................................................... 26

3.2 ORGANIZACIJA SLOVENSKE VOJSKE.......................................... 27 3.2.1 Struktura Slovenske vojske....................................................... 27 3.2.2 Sestava Slovenske vojske ......................................................... 27

3.2.3 Temeljni namen Slovenske vojske............................................. 28 3.2.4 Naloge Slovenske vojske .......................................................... 28

3.3 POVELJSTVO SIL....................................................................... 29 3.3.1 Struktura PSSV ........................................................................ 29 3.3.2 Sestava PDRIU – informativni prikaz ......................................... 30 3.3.3 Struktura 1. BRSV in opis le-te.................................................. 31 3.3.4 Struktura 20. MOTB in opis le-tega ........................................... 33

3.4 OPERACIJE V PODPORO MIRU 20. MOTB ................................... 34 3.4.1 Afganistan – ISAF .................................................................... 35 3.4.2 Kosovo – KFOR........................................................................ 35 3.4.3 Bosna in Hercegovina – EUFOR ................................................ 36

3.5 PREGLED MEDNARODNIH VOJAŠKIH OPERACIJ SLOVENSKE

VOJSKE V TEM TRENUTKU ........................................................ 37

3.6 MVO V AFGANISTANU – ISAF .................................................... 37

3.7 20. MOTB V AFGANISTANU ....................................................... 38

4 EMPIRIČNI DEL......................................................... 45

4.1 OPREDELITEV PROBLEMA ......................................................... 45

4.2 METODOLOŠKI OKVIR............................................................... 45

4.3 HIPOTEZE ................................................................................ 46

4.4 ANALIZA IN KOMENTAR IZVEDENIH ANKET ............................... 46

5 SKLEPI IN PREDLOGI ................................................ 67

6 LITERATURA.............................................................. 69

7 PRILOGE.................................................................... 71

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Robert Hercog: Stres na delovnem mestu v vojaški organizaciji stran 7 od 77

1 UVOD Nihče ni povsem odporen proti stresu. Stres zadeva prav vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Zaradi stresa smo stalno na preži, kar nam omogoča preživetje. Dandanes je življenje preprosto in precej udobno, saj nas na vsakem koraku spremljajo računalniki in drugi najsodobnejši dosežki. Telesni ogroženosti, ki so jo poznali že naši predniki v daljni preteklosti, se je pridružila tudi psihična ogroženost: na kocki so naše samospoštovanje, socialna varnost, položaj v družbi, človeški odnosi z družinskimi člani, prijatelji in sodelavci. Živimo v svetu, ki se naglo in na najrazličnejše načine vse bolj spreminja. Na dandanašnje grožnje se odzivamo tako, kot če bi nam po življenju stregla nevarna zver: v nas se sproži nagonski stresni odziv, čeprav večinoma ni nikakršne potrebe za takšno telesno reakcijo. Zahodna civilizacija nas je potegnila v nepregledno in zapleteno mrežo medsebojnega delovanja ali vplivanja med posamezniki in skupinami. Danes je bolj kot kdajkoli doslej v ospredju tekmovalnost, ki jo zaznavamo bodisi kot neizprosen boj za pridobitev in ohranitev delovnega mesta ali pa kot nenehno prizadevanje za napredovanje. Še preden se tega sploh zavemo, se znajdemo v bitki za dosego višjih »klinov« na družbeni lestvici ugleda in veljave. Bojazen, da ne bi našli službe ali da jo bomo hitro izgubili, želja po dosegu najvišjega položaja na družbeni lestvici, preobremenjenost zaradi dela, nesoglasja v zakonu in družini, osamljenost in finančne težave, so samo del seznama nezavidljivih okoliščin, ki lahko zelo dolgo trajajo in nas razjedajo. Ves ta čas pa je telo v stanju pripravljenosti, ki le občasno nekoliko popusti. Ravno to lahko zdravju škoduje in v najhujših primerih povzroči celo smrt. Kakšna ironija, da je sistem, ki se je razvil zato, da bi nas varoval, lahko naš najnevarnejši morilec. V takšnih primerih lahko trdimo, da je stres problem 21. stoletja. (Looker, Gregson, 1993: 27-29)



2 TEORETIČNI DEL 2.1 TEORIJA ORGANIZACIJE Za organizacijo bi lahko rekli, da je razmerje, ki zagotavlja odnose med ljudmi. Taka organizacija pa nastane na naslednji način: v skupnem bivanju ali delovanju nastajajo med ljudmi razmerja, ki jim dajejo določene vloge, med temi vlogami pa poteka koordinacija, s čimer se zagotavlja obstoj, značilnosti in smotrno delovanje na takšen način nastale družbe. Organizacijski proces je tu tesno povezan in spojen z razmerjem. Statični del definicije je zvezan z njenim dinamičnim delom, tako da je to enoten pojem, v katerem pa je vendarle možno razlikovati statiko in dinamiko in ju tudi ločeno preučevati, seveda le relativno. Definicija vsebuje tudi objekt organizacije, to je tisto, kar se razvija. To so razmerja med ljudmi. V organizaciji nas ne zanimajo osebe, ampak njihova medsebojna razmerja. Takoj ko bi začeli preučevati osebe, bi s tem izpadli iz organizacije pa tudi iz naše vede v združbo po eni ter sociologijo, biologijo in podobno po drugi strani. (Lipovec, 1987: 343) Najmanjša enota organizacije V organizacijski vedi se pojavlja problem, kaj so deli organizacije, ali natančneje, kaj je najmanjša enota organizacije. Večina organizatorjev je mnenja, da je najmanjši del organizacije človek. Vendar človek ne more biti del organizacije, ampak je lahko le del združbe, saj v organizacijski vedi ne preučujemo človeka. Drugi zopet menijo, da je najmanjša enota skupina ljudi. Toda skupina je ta združba in torej rezultat organizacije, ne pa njen del ali celo njena enota. Četudi bi rekli, da je del organizacije delovna naloga, bi morali ugovarjati, češ da je naloga del delovnega procesa, ne pa del organizacije, v organizacijski vedi ne preučujemo tehnologije. Najmanjša enota organizacije je eno samo enovito razmerje, ki zagotavlja razmerje dveh vlog ali funkcij, med katerima poteka organizacijski proces v dveh smereh, od prve k drugi in od druge k prvi vlogi. Toda s tem se razlikovanje tudi konča, ker se razreši drugače. Te sestavine razmerja namreč niso sploh nič drugega kot razmerje samo: vlogi sta samo dve skrajnosti razmerja, saj tudi nastajata z razmerjem in obstajata v razmerju. Pa tudi razmerje samo obstaja brez procesa le, če proces odmislimo in gledamo na razmerje zgolj statično, čeprav to nikoli ni. Organizacijski proces je torej samo dinamična stran, to je dinamični vidik razmerja, ki zagotavlja. (Lipovec, 1987: 345-346) Definicija organizacije Za začetek izhajamo iz ugotovitve, da organizacija podjetja ne more biti isto kot podjetje samo, temveč mora biti tisto, kar šele izoblikuje podjetje, kar skupino ljudi poveže v podjetje, mu daje svoj cilj in mu zagotovi način delovanja, usmerjenega v ta cilj. Če ne bi ravnali tako, bi morali kot organizacijo podjetja preučevati podjetje v celoti, torej z vsem njegovim poslovanjem in z najrazličnejših vidikov: ekonomskega,



tehničnega, poslovno-tehničnega, sociološkega, organizacijskega, pravnega in še z drugih vidikov. Kljub temu še vedno ne bi razumeli, kaj daje podjetju njegovo identiteto, kaj ga drži skupaj, skratka, ne bi razumeli njegove organizacijske strani. Organizacija je sestav delov, od katerih ima vsak svojo nalogo in so v nekem razmerju drug z drugim. Ker pa so razmerja edina sestavina organizacijskega značaja, sklepamo, da so razmerja tudi edini del organizacije, tako da deli organizacije niso nič drugega kot razmerja. Z njimi se šele oblikuje podjetje; vzdržujejo njegov obstoj in dajejo podjetju njegove značilnosti. Ena od teh je tudi družbenoekonomsko določena oblika podjetja. Ker je razmerij več vrst, a so te zvrsti razmerij zopet druga od druge odvisne in v medsebojni zvezi, moramo govoriti o organizaciji kot o povezavi medsebojnih razmerij med ljudmi, ki s tem postanejo člani tako nastalega podjetja, niso pa tudi del organizacije podjetja. Povezava razmerij pa ne zagotavlja samo obstoja podjetja, temveč tudi smotrnost njegovega delovanja. Razmerja nastajajo v delovanju, torej v poslovanju podjetja, prav ta razmerja pa obenem sebi ustrezno oblikujejo to delovanje in ga členijo na posamezne procese, s čimer zagotavljajo tudi njegovo smotrnost. (Lipovec, 1987: 33-34) Tako razvito razumevaje organizacije podjetja lahko poenostavljeno opredelimo takole: Organizacija podjetja je sestav razmerij med ljudmi – člani podjetja, ki zagotavlja obstoj, družbenoekonomske in druge značilnosti podjetja ter smotrno uresničevanje cilja podjetja. (Lipovec, 1987: 34-35) 2.2 NEPROFITNE ORGANIZACIJE Drucker (1990) ugotavlja, da je pojem »neprofitna organizacija« neustrezen , saj v bistvu definira tisto, kar te organizacije niso. Zanje je pomembno zlasti to, da njihov cilj ni razdelitev dobička lastnikom. To tudi pomeni, da delujejo drugače od podjetij in države. Za podjetja je značilno, da na trgu prodajajo izdelke in storitve, za državo pa je značilen nadzor nad proizvodnjo storitev in njihovo distribucijo. Država mora biti v svojem delovanju zlasti učinkovita, njena uspešnost je časovno zamaknjena v prihodnost in težko merljiva, medtem ko morajo biti podjetja učinkovita in na tako kratkoročno kot dolgoročno. Organizacije tretjega sektorja ne proizvajajo izdelkov in storitev, ki jih je mogoče neposredno prodajati na trgu. Njihov izid so spremembe v kvaliteti življenja človeka: ozdravljen človek, otrok, ki dobi nove priložnosti za svoj razvoj, ohranjeno okolje, višja stopnja humanosti v družbi in spoštovanja človekovih pravic, enakost priložnosti. Neprofitna organizacija vsa sredstva, ki jih pridobi, v celoti porabi za delovanje in razvijanje svoje dejavnosti. Dobička, če ga seveda ustvarijo, ne razdelijo med zaposlene in lastnike, tako kot v profitnih organizacijah, ampak ga porabijo za uresničevanje svojega poslanstva, za lasten razvoj in za višjo kakovost svojega dela.



Uresničevanje njihovega poslanstva pomeni vse večjo korist javnega dobra. (Ovsenik, Ambrož, 1999: 110) Salomon in Anheier (1992) sta oblikovala več definicij neprofitnih organizacij: Legalna definicija Je definicija, ki je zapisana v pozitivnem pravu, s katerim država ureja delovanje neprofitnih organizacij, ki jih uvrščamo v tretji sektor. Neprofitna organizacija je organizacija z značilnostmi, ki so zapisane v zakonu. Ekonomska definicija Ta definicija izpostavlja vir dohodka neprofitne organizacije. Po tej definiciji v tretji sektor uvrščamo samo neprofitne organizacije, ki večji del svojega dohodka dobijo s članarinami in dobrodelnimi prispevki oziroma donacijami in ne s prodajo izdelkov in storitev na trgu, ker so organizacije tržno-komercialnega sektorja in tudi ne iz državnih finančnih virov, ker so organizacije javnega sektorja. Funkcionalna definicija Po tej definiciji razlikujemo organizacije po namenu in funkciji. V tretji sektor uvrščamo organizacije, ki producirajo storitve v javno dobro. Neprofitne organizacije delujejo v javnem interesu, njihov namen je trajno zagotavljati storitve in dobrine, ki so pogoj za uspešno delovanje družbe kot celote, njenih podsistemov in posameznega človeka in niso ustanovljene zaradi ustvarjanja dobička. Pomembno je tudi poudariti, da je organizacija javnih služb odvisna od konkretne državne politike in pravne ureditve. Pojem javni je širši od pojma neprofitni, saj vključuje vse profitne in neprofitne organizacije, ki jih je ustanovila država ali ima na njihovo delovanje odločujoč vpliv. V pojem neprofitne organizacije lahko vključimo državne javne službe, državne organe in mnoge organizacije iz zasebnega sektorja. (Ovsenik, Ambrož, 1999: 111) Razlikovanje med profitno in neprofitno organizacijo Razlikovanje profitne organizacije od neprofitne je pomembno za razumevanje vloge neprofitnih organizacij v družbi. Lahko bi trdili, da neprofitne organizacije blažijo posledice, ki nastajajo s profitnim delovanjem v družbi. Zato se morajo profitne in neprofitne organizacije razlikovati zlasti po svojem namenu in smislu obstoja. Vloga neprofitne organizacije je spodbujati razvoj pluralnega sistema blaginje in ohranjati ravnovesje, ki ga izrazita usmerjenost v trg in birokratsko delovanje socialne države stalno ruši. Če želi uravnovesiti svoje delovanje, mora kot protiutež izraziti tržni usmerjenosti profitnih organizacij, spodbujati ustanavljanje neprofitnih organizacij, ki se od profitne razlikujejo po:

• poslanstvu, • merjenju izidov, • načinu strateškega delovanja.

Neprofitna organizacija najprej potrebuje vizijo, ki je pričakovana projekcija negotove prihodnosti. Je prihodnja prispodoba in scenarij delovanja na neprofitnem



področju. Vizija odraža potencial neprofitne organizacije za oblikovanje dolgoročnih odnosov z uporabniki socialnih storitev. Vizijo oblikujejo ustanovitelji neprofitne organizacije skupaj z njenim vodstvom, ki v njeno strukturiranje vključi tudi vse zaposlene in pogodbene delavce, ne glede na to ali so za svoje delo plačani ali ne. (Ovsenik, Ambrož, 1999: 112-114) Najbolj učinkovit način oblikovanja vizije organizacije je razvoj občutka za zadovoljevanje prihodnjih socialnih potreb v družbi, ki izhajajo iz pričakovanih socialnih problemov. Vizija je pot k lastni odličnosti v odnosu do zadovoljevanja skupnega dobrega. Je torej izhodišče za stalne izboljšave, saj organizaciji omogoča preživetje in je usmerjena energija, ki omogoča izpolnitev poslanstva. Covey (1997) trdi, da je vizija nepopolna, če vsebuje samo zadovoljevanje ekonomskih in socialnih potreb in zanemarja duhovne potrebe in potrebe po razvoju pravega znanja, ki je podlaga razumevanja osnovnih načel našega bivanja in delovanja. Vizija izhaja iz širokega videnja, ki temelji na načelih, potrebah in sposobnostih in presega tako kronos (čas) kot kairos (usoden, poseben trenutek). (Ovsenik, Ambrož, 1999: 114-115) Vizijo neprofitna organizacija oblikuje kot ciklus zadovoljevanja skupnega dobrega:

1) spontano, naključno, domišljijsko, nenačrtno razmišljanje bodočih ustanoviteljev, uporabnikov in drugih družbenih partnerjev in razvoj poglobljenega razumevanja o vlogi neprofitne organizacije,

2) izbira osrednje vizije in vloge neprofitne organizacije, 3) komunikacija vizije vsem partnerjem, 4) oblikovanje strateških usmeritev na podlagi vizije, 5) oblikovanje kratkoročnih ciljev za uresničevanje vizije, 6) stalno izboljševanje vizije, 7) uresničitev vizije, 8) prenova vizije.

Delovanje neprofitne organizacije ne temelji samo na njeni viziji in poslanstvu. Njeno ciljno in energijsko usmerjenost usmerjajo skupne vrednote, načela, ki jim člani organizacije sledijo in so srž njihovih pričakovanj. Skupne vrednote pogojujejo oziroma sooblikujejo etiko neprofitne organizacije. So kolektivni koncept o tem, kaj je pomembno in kaj je prav. (Ovsenik, Ambrož, 1999: 115-118) Za konec bi lahko rekli, da je zelo pomembno, da člani organizacije vedo, kakšni so dosežki organizacije. Konfliktnost med vrednotami organizacije in vrednotami njenih članov predstavlja ustvarjalno napetost v primerih, ko lahko nenehno ugotavljamo, kje pri uresničevanju našega poslanstva smo. Če izidov ne spremljamo in ne merimo sproti, člani organizacije kaj hitro izgubijo motiv in smisel vloge svojega osebnega poslanstva v skupnem poslanstvu organizacije. (Ovsenik, Ambrož, 1999: 120)



2.3 STRES V PROFITNIH IN NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH Stres je prisoten tako v profitnih kot tudi v neprofitnih organizacijah. Posledice, ki jih stres pusti na posamezniku ali pa na kolektivu, so odvisne predvsem od medsebojnih odnosov zaposlenih, sistemizacije delovnih mest, obremenjenosti zaposlenih, organizacijske strukture podjetja in usposobljenosti zaposlenih za opravljanje nalog. Dobri medsebojni odnosi, urejena sistemizacija delovnih mest, približno enaka obremenjenost zaposlenih in usposobljenost zaposlenih za opravljanje nalog pa nas pripelje do tega, da so stres in pa njegove posledice čim manjše. Prav te posledice v neprofitni organizaciji, kot Slovenska vojska tudi je, bi v svojem diplomskem delu želel raziskati. 2.4 KAJ JE STRES? Lahko ga opredelimo kot nekakšno neskladje med dojemanjem zahtev in sposobnosti za obvladovanje teh zahtev. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doživljanje stresa – tako škodljivega kot prijaznega. (Looker, Gregson, 1993: 31) Lot navaja Lindermann (1985), je stres socialna bolezen, ki nikomur ne prizanese in se mora z njim vsakdo spopasti. 2.4.1 Stres je lahko dober, slab in grd Stres pomeni za večino ljudi nekaj slabega. Vtisnil se nam je v spomin kot grenka izkušnja, ki nas je pretresla zaradi pretirane ali premajhne obremenjenosti, naveličanosti, zdolgočasenosti ali vztrajanja v položaju, ki ga nismo povsem nadzorovali in obvladovali. V obliki stresa pa nam lahko življenje grenijo težave v zakonu, izguba ljubljene osebe, finančni problemi in prevladujoč občutek spodletelosti. Takšen stres lahko imenujemo škodljivi stres. Če mu pustimo prosto pot, lahko povzroči upad učinkovitosti, zmogljivosti in nastanek bolezni. Tak stres je tudi vzrok za pogoste glavobole, prebavne motnje, prehlade, bolečine v vratu in hrbtu ter za skaljene medčloveške odnose. Zahrbtno delovanje škodljivega stresa se občuti v negospodarstvu kot povečano odsotnost z dela, zmanjšano produktivnost, nezgode na delovnem mestu, upad ustvarjalnosti in pomanjkanje svežih idej na vseh nivojih določene organizacije. Zraven tega, pa lahko škodljivi stres zelo hitro pokaže tudi svoj grdi obraz. To je njegova najhujša oblika, ki lahko povzroči telesno oslabelost ali celo smrt kot posledico srčnega infarkta, raka, anksioznosti, depresije ali živčnega zloma. Nobenega od naštetih primerov si ne želimo, da se nam primeri na opravljanju dolžnosti na MVO. Po drugi strani pa je presenetljivo, da ljudje opisujejo stres tudi kot prijetno, vznemirljivo spodbudno in navdušujoče počutje. Takrat se počutijo sposobne obvladovati zahteve in se celo namerno pustijo izzivati, saj zaupajo vase in so



prepričani, da bodo kos vsem oviram. Takšen stres pa imenujemo pozitivni ali prijazni stres. Kadar govorimo o dobri plati stresa, si želimo novih izzivov in zanimivih nalog, radi bi pustili prosto pot ustvarjalnosti, zastavljene cilje zlahka dosegamo in tekmovanje se prelevi v čisto veselje. Stres začne delovati nam v prid na vseh življenjskih področjih. Stres je povsem individualna izkušnja zaradi tega, ker kar je za nekoga prijetno in pozitivno, je za drugega lahko škodljivo in negativno. Če namerno sprejemamo izzive, je enkrat lahko radost, drugič pa polomija. Kdor se je začel ukvarjati s padalstvom, bo pred prvim skokom in še kopico naslednjih trd od strahu in bo doživljal negativen ali škodljivi stres. Za tistega, ki pa je izkušen padalec, pa bo vsak nov skok eno samo veselje, katerega mu ne more skaliti misel na nevarnost. Tega padalca pa bo preveval pozitiven ali prijazen stres. V nadaljevanju to pomeni, da je zahteva za oba padalca popolnoma enaka, vendar pa vsak od njiju občuti drugačno vrsto in stopnjo stresa. Zaradi tega je zelo pomembno posameznikovo dojemanje zahtev in ocena lastnih sposobnosti za obvladovanje položaja. (Looker, Gregson, 1993: 30) 2.4.2 Ravnovesje stresa in vzpostavitev ravnovesja O ravnovesju stresa smo nekaj malega na to vprašanje odgovorili že pri točki 2.1. Sedaj bomo bolj podrobno govorili o tem. Zamislimo si, da imamo tehtnico , kot jo imajo branjevke na tržnici. Na eno stran tehtnice postavimo dojemanje zahtev, na drugo stran pa dojemanje sposobnosti za obvladovanje zahtev. O ravnovesju stresa lahko govorimo takrat, ko sta omenjeni količini na tehtnici enaki, da ne pride do prevelikega nihanja tehtnice v nobeno smer in le-ta ostane vodoravno. To pa ne pomeni, da morata biti količini na njej strogo v vodoravni legi. Vsakršno majhno nihanje tehtnice v katerokoli stran nam pove, da se nahajamo v območju normalnega stresa. Tehtnica je uravnotežena, kadar verjamemo, da se bomo s svojimi sposobnostmi učinkovito postavili po robu zahtevam. V območju normalnega stresa se dogaja večina vsakdanjih problemov, ki smo jim kos, ker jih že poznamo in iz izkušenj vemo, da nas pretirano ne ogrožajo. Vzroka za porušeno ravnovesje sta dva:

• drugačno dojemanje zahtev, • drugačno dojemanje sposobnosti za spopadanje s težavami.

Zaradi sodobnega načina življenja bi bilo naivno pričakovati, da bi se lahko pretresom popolnoma izognili. Lahko pa marsikaj storimo, da se bo jeziček na omenjeni tehtnici bolj redko in manj silovito premaknil v območje škodljivega stresa. Za začetek moramo zmanjšati zahteve in spremeniti njihovo naravo, v nadaljevanju pa se naučiti spretnosti, s katerimi bi lahko trajno kljubovali pritiskom. Navaditi se moramo pogosteje zahajati v območje prijaznega stresa, ki ga lahko obdržimo z ustreznim razmerjem med zahtevami in sposobnostmi. Da bomo dosegli vzpostavitev ravnovesja, bomo mogoče morali zapustiti že začrtano pot, narediti korak naprej in znova pretehtati dojemanje okolja in medsebojnih odnosov, ki odločilno vplivajo na razmerje med zahtevami in sposobnostmi. (Looker, Gregson, 1993: 32, 35)



2.4.3 Škodljivi stres Ko se zahteve začnejo kopičiti in povzročati strah, da jim ne bomo zlahka kos, moramo previdno oceniti svoje sposobnosti. Če ugotovimo, da zahteve presegajo naše sposobnosti za obvladovanje, se nam lahko zgodi, da se bomo zelo hitro znašli v območju škodljivega stresa. Značilne preobremenitve, ki lahko porušijo ravnovesje:

• opravljanje zahtevnih nalog v hudi časovni stiski, • prevzemanje zahtevnih zadolžitev in spoprijemanje z nalogami, ki jim nismo

kos, • napredovanje na delovno mesto, ki presega naše sposobnosti, • nesorazmerje med dohodki in odhodki, • zaskrbljenost zaradi mogoče brezposelnosti, • sovpadanje težav v zasebnem življenju in na delovnem mestu.

Škodljivi stres pa nam lahko povzroči tudi odsotnost zahtev, zaradi česar lahko zapademo v zdolgočasenost. V tem primeru se nam ravnovesje porušilo zaradi sposobnosti, ki presegajo zahteve. Zelo dobro je vedeti, da pride do porušenega ravnovesja tudi zaradi premajhnih obremenitev. Sem bi lahko uvrstili ljudi, ki menijo, da upokojitev ali novo delovno mesto nista po meri njihovim sposobnostim in so prepričani, da bi lahko od sebe dali še veliko več. (Looker, Gregson, 1993: 33, 34) 2.4.4 Prijazni stres Občutje prijaznega stresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje od zahtev. Takšno ravnovesje, ki je pravzaprav razširitev normalnega območja stresa, je nadvse prijetno in se bistveno razlikuje od prej opisanega neravnovesja (škodljivega stresa), ki ga je povzročilo pomanjkanje zahtev. Prijazni stres nas navda s samozavestjo in prevzame nas občutek, da držimo v svojih rokah vse niti, s katerimi bomo zlahka obvladali naloge, izzive in zahteve. Stresna situacija nam povzroči prijetno stanje pripravljenosti, ki ugodno vpliva na telesne in duševne sposobnosti, ustvarjalnost in produktivnost. (Looker, Gregson, 1993: 34, 35) 2.5 STRESNA REAKCIJA S pojmom stresna reakcija označujemo zaporedje različnih in zapletenih telesnih odzivov na zahteve, s katerimi se soočamo. Nenehno poteka v mejah normalnega območja, znotraj katerega premagujemo vsakdanje in predvidene težave. V primeru, ko nastopijo nepredvidene, neznane ali pretirane zahteve, novi izzivi in občutki ogroženosti, sproži stresna reakcija povečano pripravljenost, da se telo lahko z njim spopade. Takšne zahteve se močno razlikujejo in so lahko fizične ali čustvene narave, bolj ali manj prijetne, ali pa ogrožajo naš obstoj.



Položaj, v katerem jo lahko najbolj skupimo, sproži takojšen odziv. Tak odziv se zaradi hitrosti in nujnosti in nujnosti imenuje alarmna reakcija ali preplah. V delčku sekunde moramo v podzavesti sprejeti odločitev o ustreznem delovanju – begu ali boju. Pojem izvira od naših daljnih prednikov. Že jamski človek se je moral v trenutku odločiti, ker ni imel časa za razmišljanje, kaj bo v danem trenutku naredil. Ali se bo boril, ali pa se odločil za beg. Preplah je neprimeren odziv na zahteve in izzive, ki trajajo daljše časovno obdobje. Takrat je potrebno dolgotrajnejše prilagajanje. To je sestavni del odziva, ki se imenuje rezistenčna reakcija ali odpor. Vsaka oblika stresne reakcije v temelju izhaja iz preplaha, odpora ali pa je mešanica obojega. Ko imamo opravka z nenadnimi in kratkotrajnimi zahtevami, ki pa niso smrtno nevarne, se sproži preplah in povzroči rahlo agresivnost oziroma preplašenost. Lahko pa je čustvena ogroženost tako silovita, da je posledica takšen preplah, ki povzroči, da postanemo agresivni in se odločimo za boj, naše telo pa se pripravi na bojevanje. To je zelo pogost pojav, s katerim kljubujemo zahtevam. Kadar pa presodimo , da čustveni zahtevi nikakor ne bomo kos, se prestrašimo in v mislih pobegnemo, kar pa telo razume dobesedno in se znova pripravi na učinkovito delovanje. Pri dojemanju in oceni položaja igrajo čustva bistveno vlogo, denimo jeza ali strah, od katerih je odvisna stopnja in vrsta stresne reakcije. (Looker, Gregson, 1993: 37, 38) 2.5.1 Zakaj je pomembno razumevanje stresne reakcije? Če se lotimo obvladovanja stresa, lahko rečemo, da je uspeh v veliki meri odvisen od poznavanja in razumevanja stresne reakcije. Zaradi poznavanja zakonitosti biološkega delovanja, bomo lažje določali in prepoznavali znake stresa, razumeli, zakaj stres škoduje zdravju in splošni učinkovitosti ter prišli do spoznanja, da stres pogosto izvira iz naše notranjosti in si ga ustvarjamo sami. 2.5.2 Priprave na boj Kadar možgani sklenejo, da je najustreznejši odziv boj, ali pa kadar obvladovanje položaja terja dolgotrajnejši napor, center za ravnotežje pošlje navodila za sproščanje noradrenalina, ki pretežno uravnava pripravo organov za boj. Agresivnost, jeza in sovražnost so čustvena znamenja bojevitosti. Na začetku se najpogosteje izraža kot hlinjenje napada, s katerim skušamo prestrašiti nasprotnika z naslednjimi vedenjskimi zanki: grozeči vzkliki in kretnje, pokončna drža, kazanje in stiskanje zob. Vse spada v učinkovit obrambni mehanizem, ki lahko napadalca v celoti odvrne, da začne oklevati in bo pred napadom še enkrat dobro premislil, v kaj se spušča. Le tisti, ki je močnejši in bolj pretkan, bo vzel položaj v svoje roke in preživel. (Looker, Gregson, 1993: 55, 57)



2.5.3 Priprave na beg Ko nas prevzameta bojazen in negotovost glede nadaljnjega razvoja dogodkov ali pa dvomimo v svoje sposobnosti, da bi lahko prevzeli nadzor nad položajem, utegne pasti odločitev, da je najpametneje pobegniti. Center za ravnotežje pošlje ukaze za povečano izločanje adrenalina, ki s pospešenjem srčnega utripa in povečanjem pošiljke energije za mišično delovanje, pripravi telo za takojšen umik. (Looker, Gregson, 1993: 57) 2.5.4 Priprave na odpor Ko kljubujemo dolgotrajnim zahtevam, ki terja vztrajnost in nepopustljivost, ima glavno vlogo delovanje sistema nadledvične žleze. Za pridobivanje in vzdrževanje energije, ki jo telo potrebuje med spoprijemanjem z dolgotrajnimi napori, je zelo pomemben kortizol. To je rastni hormon. (Looker, Gregson, 1993: 57) 2.6 ZNAMENJA STRESA Če hočemo ublažiti delovanje škodljivega stresa, se izogniti njegovemu grdemu izrazu in poskrbeti, da bo dobra plat stresa delovala nam v prid, se moramo naučiti prepoznati znamenja stresa in obdržati umirjeno lego stresnega ravnovesja. 2.6.1 Znamenja škodljivega stresa Pri škodljivem stresu lahko govorimo o telesnih in duševnih ali psihičnih znamenjih. Telesna znamenja

• razbijanje srca, povečanje srčnega utripa, • zasoplost, cmok v grlu, pospešeno plitvo dihanje, • suha usta, želodčni krči, prebavne motnje, bruhanje, • diareja, zapeka, vetrovi, • splošna mišična napetost, zlasti v čeljustih, škripanje z zobmi, • stiskanje pesti, povešena ramena, bolečine in krči v mišicah, • nemir, hiperaktivnost, grizenje nohtov, bobnanje s prsti, prestopanje,

tresoče dlani, • potenje dlani in zgornje ustnice, nenadni vročinski valovi, • mrzle dlani in stopala, • pogosta potreba po uriniranju, • pretirana ješčost, izguba teka, pretirano kajenje, • povečano uživanje alkohola, izguba želje po spolnosti. (Ihan, Simonič-Vidrih, 2005: 23, 24)



Duševna ali psihična znamenja • obupanost, zaskrbljenost, vznemirjenost, jokavost, pobitost, občutek nemoči,

nerazsodnost, odsotnost, zadržanost, občutek nesposobnosti, črnogledost, tesnoba, depresija,

• nepotrpežljivost, vzkipljivost, razdraženost, jeza, agresivnost, nataknjenost, zlovoljnost, nezadovoljstvo, zdolgočasenost, občutek nezadostnosti, krivde, odrinjenosti, pomanjkanja pozornosti in varnosti, pretirana občutljivost,

• pomanjkanje zanimanja za urejeno zunanjost, zdravje, prehrano, spolnost, pomanjkanje samospoštovanja in zanimanja za ljudi,

• lotevanje več stvari hkrati, naglica, puščanje nedokončanih nalog in hkrati lotevanje vedno novih,

• pomanjkanje sposobnosti jasnega mišljenja, raztresenost, težave s koncentracijo in sprejemanjem odločitev, pozabljivost, pomanjkanje ustvarjalnosti, iracionalnost, omahljivost, težavno lotevanje novih stvari,

• nagnjenost k spodrsljajem in nezgodam, občutek preobremenjenosti, pretirana kritičnost, tog način mišljenja, neučinkovitost, neuspešnost.

(Ihan, Simonič-Vidrih, 2005: 25, 26) 2.6.2 Znamenja prijaznega stresa Kadar smo pod blagodejnim vplivom prijaznega stresa, ki dela za nas, bomo sami in naša okolica ugotovili naslednja znamenja:

• evforija, zanesenost, vznemirjenost, visoka motiviranost, • razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost,

občutek zadovoljstva in sreče, • umirjenost, uravnovešenost, samozavest, • ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, • sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost, • marljivost, živahnost, vedrost, nasmejanost. (Ihan, Simonič-Vidrih, 2005: 26, 27)

2.6.3 Stres in zdravje Stresna situacija ne prizanaša nobenemu telesnemu dogajanju, zato lahko prevelika stopnja škodljivega stresa preobremeni prilagoditvene sposobnosti telesa. Posledice so splošna izčrpanost, najrazličnejše težave z zdravjem in je v najhujših primerih celo usodna. Po neki oceni je kar 75% bolezni, zaradi katerih ljudje poiščejo pomoč pri splošnem zdravniku, povezanih s stresom. Posamezni črnogledi izvedenci pa celo menijo, da je potrebno krivdo za skoraj vse bolezni in prezgodnje smrti pripisati vplivom škodljivega stresa. Zaradi škodljivega stresa smo tudi bolj nagnjeni k poškodbam. Zdravniki in znanstveniki so enotnega mnenja, da povečano, pogosto in dolgotrajno delovanje stresne reakcije temeljito načenja človekovo zdravje in nedvomno povzroča številne nepravilnosti in bolezni. Največje obremenitve prenašata srce in ožilje, zato je obtočni sistem tudi najpogosteje žrtev škodljivega delovanja. Na drugem mestu mu sledi prebavni sistem.



Zraven telesnih bolezenskih pojavov, pa je prav, da nekaj spregovorimo tudi o psihičnem trpljenju, ki ga povzroča škodljivi stres. Rezultat psihičnih bolezenskih pojavov so dolgotrajne anksioznosti in depresije. Škodljivi stres pogosto spremeni ustaljen način življenja in vpliva na človekovo vedenje. Zaradi poslabšanja prehrambenih navad, povečanega kajenja, varljivega zatekanja v svet alkoholne omame in poseganja po mamilih nastajajo novi problemi, ki povečujejo tveganje za zdravje. V nadaljevanju si bomo pogledali različne težave in bolezni, ki jih moramo obravnavati skupaj s škodljivim stresom. Zelo zanimivo je naslednje: njihov razpon je zelo velik, daj sega od težavic ki so samo nadležne, do najresnejših bolezni, ki lahko povzročijo trajno nesposobnost, ogrožajo zdravje in se lahko končajo celo s smrtjo. (Looker, Gregson, 1993: 74, 75) Srce in ožilje

• koronarna srčna bolezen (angina pektoris in srčni infarkt), • zvišan krvni pritisk, • možganska kap, • migrena.

Prebavila

• prebavne motnje, • slabost pred bruhanjem ali siljenje na bruhanje, • zgaga, • čir na želodcu in dvanajsterniku, • ulcerozni koalitis, • sindrom razdraženega črevesja, • diareja, • zaprtje, • napenjanje (vetrovi).

Mišice in sklepi

• glavoboli, • žilni krči, • mišični krči (spazmi), • bolečine v vratu in hrbtu.

Drugo

• sladkorna bolezen, • rak, • revmatoidni artritis, • alergije, • astma, • prehladi in gripe, • spolne težave – upad poželenja, prezgodnji izliv semena, neplodnost, težave

z doživljanjem orgazma, • kožne bolezni, • težave s spanjem.



Vedenjske spremembe • pretirana ješčost – debelost, • izguba teka – anoreksija, • povečano kajenje, • povečano uživanje kofeina, • povečano uživanje alkohola, • jemanje mamil. (Looker, Gregson, 1993: 75, 76)

2.6.4 Stres in zmogljivosti Življenje bi zelo hitro postalo dolgočasno in nezanimivo, če ne bi tu in tam zaslišali prijetnih glasov prijaznega stresa, ki nas vabijo k merjenju telesnih moči, obvladovanju novih izzivov in k dokazovanju duševnih sposobnosti. V takšnih okoliščinah nam posledice izzivov ne bodo mogle ogroziti zdravja, seveda če bo energija, ki se sproži pri stresni reakciji, koristno porabljena. Premalo ali preveč zahtev pa nas tako obremeni, da se ne moremo učinkovito spopasti, kljub sicer dobrim sposobnostim spoprijemanja. Človekovo počutje se poslabša zlasti takrat, ko se takšne zahteve pojavljajo pogosto ali pa trajajo predolgo. Največje bogastvo vsakega podjetja so uslužbenci. Bilanca podjetja odseva njihovo telesno in duševno zdravje, blagostanje, zavzetost in delovno storilnost. V zadnjem času lahko opazimo skrb delodajalcev za zdravje uslužbencev, ki se vse bolj zavedajo dejstva, da so zdravi in zadovoljni ljudje pogoj za uspešno delovanje. Številna podjetja pripravljajo in izvajajo izobraževalne programe o obvladovanju stresa in uslužbence spodbujajo k udeležbi. Najbolj donosno je ustvarjanje prijetnega in spodbudnega ozračja na delovnem mestu. Najbolj pa je od nas samih odvisno, ali bomo vstopili v območje prijaznega stresa in se uprli škodljivemu. Vedno in pa povsod si moramo utirati pravo pot: doma, v prijateljskem krogu in na delovnem mestu. (Looker, Gregson, 1993: 84, 85) 2.7 VZROKI STRESA Stres je neizogiben del življenja. Vse, kar v življenju doživljamo, lahko zaseje kal škodljivega stresa, ki dobi nadaljnjo možnost za razvoj samo v človekovi notranjosti. Stres je posledica dojemanja in doživljanja pojavov, ki nas spremljajo v našem okolju. Nekateri posamezniki zaradi lastnih predstav zaznavajo okoliščine kot zastrašujoče ali izzivne, za to pa dejansko ni nobenega pravega razloga. Z drugačnim načinom življenja in spremenjenim gledanjem lahko stres občutno zmanjšajo ali se mu docela izognejo. Klub temu, da stres večinoma nastaja v naših glavah, moramo nekaterim okoliščinam priznati, da so neodvisne od naše presoje in so zato objektivni vzroki za stres. V tem primeru gre za hude življenjske preizkušnje, ki se jim ni mogoče izogniti, ampak se jim moramo prilagoditi in jih poskušati premagati po svojih najboljših močeh.



Najbolj pogoste stresne okoliščine nastajajo v odnosih z ljudmi, zlasti na delovnem mestu in doma. Poglavitno doživljanje stresa je povezano z ogroženostjo človekove samozavesti, samospoštovanja in bojaznijo zaradi izgube socialne varnosti ali domačega zavetja. (Looker, Gregson, 1993: 89) Kaj je stresor? Je vsako dogajanje v okolju, ki lahko sproži stresno reakcijo. Ni nujno, da bo vsak dogodek prerasel v stresor. Odvisno je od našega dojemanja in načina, kako se spoprijemamo s pritiski iz okolja. Kako pomemben je stresor? Burnost stresne reakcije je odvisna od pomena, ki ga sami pripišemo stresorju. Pomembnost stresorja lahko razložimo tudi na ta način, da je njegova pomembnost odvisna od posledice, ki jo bo povzročil. Kako dolgo traja stresor? Nekateri minejo že po nekaj minutah (pogovor za novo službo), drugi pa so dolgotrajni (nesoglasja v zakonu). Trajanje stresorja torej močno vpliva na ohranjanje ravnovesja stresa in na stopnjo stresne reakcije. Negotovost glede morebitnih posledic je pogosto najhujši stresor (npr. od daleč zagledamo prometni zamašek, ki nam lahko prekriža načrte, takoj prepoznamo vir stresa, naša zamuda je prepuščena trajanju zastoja, ne vemo kako dolgo lahko zastoj traja in kaj bo z nami , če bomo zamudili sestanek). 2.7.1 Vedenjski vzorec A V vedenjski vzorec tipa A spadajo ljudje, ki so v nenehni tekmi s časom, želijo narediti kar največ v čim krajšem času, ter tako nimajo na voljo nikoli toliko časa, da bi opravili vse, kar so načrtovali. Skušajo delati dve ali tri stvari hkrati, ne uspejo pa posvetiti pozornosti samo eni stvari, ampak se prestavljajo od ene nazaj k drugi in tretji. Od hkratno opravljanih stvari pa ponavadi ne dokončajo nobene. Praviloma so takšni ljudje neučakani, zelo samokritični in jih stvari zlahka vržejo iz tira. Videti so nemirni, sovražni, razdražljivi, ne znajo prisluhniti sogovorniku, so slabi poslušalci in zelo tekmovalni pri uresničevanju začrtanih ciljev. Raziskave kažejo, da je ta vedenjski vzorec mnogo bolj izpostavljen doživljanju stresa, ni pa mogoče dokazati, da bi bil v življenju kaj bolj uspešen od vedenjskega vzorca B. (Douglass, 1993) 2.7.2 Vedenjski vzorec B V vedenjski vzorec tipa B pa uvrščamo ljudi, ki se vedejo bolj lahkotno, ne tekmovalno, tudi niso v tekmi s časom, življenje jemljejo z distance in tako pridobijo čas in prostor za razmislek. Ti ljudje so umirjeni, zadovoljni, obvladani, dobre volje, potrpežljivi in ne vzrojijo zaradi malenkosti. Njihova dobra lastnost je ta, da sogovorniku radi prisluhnejo in so nasploh zelo dobri poslušalci. (Douglass, 1993)



2.8 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE Nekaterim stresorjem se ni mogoče izogniti in nas v življenju prej ali slej doletijo. Rečemo jim življenjske preizkušnje, s katerimi se soočamo v različnih življenjskih obdobjih: bolezen, nesreče v družini ali pri prijateljih, izguba najbližjih. Kar pogosta življenjska preizkušnja so različne krize, na primer nesoglasja v zakonu, finančne težave, skrbi zaradi otrok. V življenju smo priča tudi različnim dogodkom, zaradi katerih moramo prilagoditi način življenja, na primer selitev, nova služba, ali pa trenutek, ko začnejo otroci hoditi v šolo. Naš stresni mehanizem se odziva na te dogodke in nam pomaga, da se v dani situaciji kar najbolje znajdemo in reagiramo. S tem, ko lahko nekatere dogodke predvidimo, in si s tem pomagamo, se posledice učinkovanja stresorjev lahko bistveno zmanjšajo. Drugih oziroma večine dogodkov pač ne moremo predvideti in nas zadenejo kot strela iz jasnega. Posledice v teh primerih so bistveno večje. Največje breme pa prenašamo takrat, kadar moramo v kratkem časovnem obdobju prenesti več udarcev zapored. To lahko temeljito oslabi sposobnosti prilagajanja in načne naše zdravje. (Looker, Gregson, 1993: 101)

Vrstni red Življenjski dogodek Točke 1 Smrt zakonskega partnerja 100 2 Ločitev 73 4 Zaporna kazen 63 5 Smrt ožjega družinskega člana 63 6 Osebna poškodba ali bolezen 53 7 Poroka 50 8 Izguba službe 47 10 Upokojitev 45 11 Zdravstvene težave družinskega člana 44 12 Nosečnost 40 13 Težave pri spolnih odnosih 39 14 Prihod novega družinskega člana 39 15 Večje spremembe na delovnem mestu 39 16 Sprememba finančnega stanja 38 17 Smrt bližnjega prijatelja 37 18 Prilagoditev drugačnemu načinu dela 36 19 Nesoglasja s partnerjem 35 22 Sprememba odgovor. na delovnem mestu 29 23 Sin ali hči zapustila dom 29 27 Otrok začne ali konča šolanje 26 29 Sprememba življenjskih navad 24 30 Težave z nadrejenim ali delodajalcem 23 31 Spremembe delovnega časa in razmer 20 43 Manjše kršitve zakona 11

Tabela 1: Vrstni red stresnih dogodkov v življenju (Vir: Ihan, 2005, str. 9)



Vrstni red dogodkov je nastal po opravljeni anketi v ZDA, kjer so anketiranci navedli skupno 43 življenjskih dogodkov, vsakemu dogodku pripisali točke od 0 do 100, nato pa so jih glede na pogostost razvrstili v nekakšno lestvico. Za diplomsko nalogo smo izbrali predvsem tiste, ki so povezani z delovnim mestom. Pri podrobnejših raziskavah je bilo ugotovljeno, da so ljudje, ki so v enem letu dosegli 100 točk ali več, bili v naslednjih dveh letih bolj dovzetni za hujše bolezni. 2.9 DRUŽINA, PRIJATELJI, SLUŽBA Eno tretjino življenja preživimo na delu, drugo prespimo, tretjo preživimo z družino in prijatelji. Večina ljudi najbolj stresno doživlja odnose z ljudmi, pa naj bo to doma, v službi ali pa s prijatelji. Večina dogodkov je povezanih s poslabšanjem ali izboljšanjem človeških odnosov, na primer nesoglasja v zakonu, težave z otroki, prepiri s sosedi, nadrejenimi ali s sodelavci. Delovno mesto je pogosto pravi izvor škodljivega stresa, ki ga povzročajo številni dejavniki:

• preobremenjenost, • nenehno pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov, • nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti, da bi se izkazali, • nejasna vloga in pomen delovnega mesta, • spreminjanje delovnih metod • slaba obveščenost – izguba pregleda nad dogajanjem in občutka

pripadnostjo organizaciji. Velikokrat se zgodi, da stres napačno pripisujemo izključno delu. Ta trditev ne drži popolnoma. Povzročajo ga neurejene in negotove družinske razmere. Zaradi doživljanja škodljivega stresa v najožjem krogu, smo manj odporni in se slabše kosamo s pritiski in obremenitvami na delovnem mestu. Po drugi strani pa nam urejeno družinsko življenje pomaga kljubovati večjim pritiskom na delovnem mestu, tako da ne občutimo škodljivega stresa. Škodljivi stres lahko deluje tudi v obratni smeri, saj lahko neuspešen dan v službi, skali odnose z domačimi. Radi pozabljamo, da večino energije za premagovanje življenjskih udarcev črpamo prav iz urejenega družinskega življenja, dobrih odnosov s prijatelji in sodelavci, ki so lahko neizčrpen vir veselja, opore, spodbude in samopotrjevanja. (Looker, Gregson, 1993: 103) 2.10 KAKO OBVLADUJEMO STRES? Pri posamezniku je to iskanje njegovih načinov obrambe lastne integritete, ustvarjalne lastne podobe, obvladovanje življenjskih in delovnih situacij. Prav tako pa je pomembno tudi ohranjanje lastne razpoložljivosti. V delovnem okolju pa je obvladovanje in preprečevanje stresa investicija v ergonomske pogoje dela, prilagajanje tehnologije in organizacijskih pogojev dela ter zagotavljanje ustreznih usposabljanj.



Vsi ti ukrepi imajo skupni imenovalec: obvladati stres tako, da ne bi prišlo do upada razpoloženja, pojavljanja kronične izčrpanosti, psihosomatskih bolezni in posledično bega v odsotnost, bolniško odsotnost in invalidizacijo, delovna učinkovitost pa bo ostala na ustrezni ravni. Zavedanje izvorov stresa je prvi korak na poti k učinkovitemu obvladovanju stresa. Napak bi ravnali, če bi za škodljivi stres vedno krivili druge, kljub temu da si ga ustvarjamo predvsem sami. Zaradi tega, ker si zastavljamo cilje, ki za nas niso realni, zato jih ne moremo doseči ali pa za njih postavimo prekratek časovni rok. V takšni situaciji je zelo dobro, če si zastavimo nekaj preprostih vprašanj: Ali preveč pričakujem od sodelavcev? Ali lahko vplivam za izboljšanje delovnih pogojev? Ali in lahko kaj naredim, da ne bom imel toliko administrativnega dela? Sem zasvojeni z delom? Za dobro počutje na delovnem mestu je potrebna kar se da jasna opredelitev del in nalog, da dobijo zaposleni čimbolj jasno sliko o njihovem delu, kje so meje za osebno odgovornost za opravljeno delo, kje se začnejo ali končajo njihove kompetence. (Rakovec-Felser, 1991) 2.11 VRSTA POKLICA IN STRES

Lestvica stresa glede na vrsto poklica Rudar 8,3 Kmet 4,8 Policist 7,7 Vojak 4,7Gradbenik 7,5 Veterinar 4,5 Novinar 7,5 Državni uradnik 4,4 Pilot 7,5 Računovodja 4,3 Paznik 7,5 Posrednik za nakup in prodajo 4,3 Oglaševalec 7,3 Frizer 4,3 Zobozdravnik 7,3 Lokalni državni uradnik 4,3 Igralec 7,2 Tajnica 4,3 Politik 7,0 Odvetnik 4,3 Zdravnik 6,8 Umetnik, oblikovalec 4,0 Rubežnik 6,8 Arhitekt 4,0 Filmski producent 6,5 Pediker 4,0 Medicinska sestra 6,5 Optik 4,0 Gasilec 6,3 Projektant 4,0 Glasbenik 6,3 Poštar 4,0 Učitelj 6,2 Statistik 4,0 Socialni delavec 6,0 Laboratorijski tehnik 3,8 Poslovodja 5,8 Bankir 3,7 Tržnik 5,8 Računalničar 3,7 Poklicni nogometaš 5,8 Jezikoslovec 3,7 Trgovec, asistent v 5,7 Kozmetičar 3,5 Borzni posrednik 5,5 Duhovnik 3,5 Voznik avtobusa 5,4 Astronom, zvezdoslovec 3,4 Psiholog 5,2 Negovalka 3,3 Založnik 5,0 Muzejski delavec 2,8 Diplomat 4,8 Knjižničar 2,0 Strojnik 4,8

Tabela 2: Stresnost poklicev, Vir Start (1994, v Pettinger, 2002, str. 15)



V Tabeli 2 lahko vidimo, da se poklic vojaka nahaja v drugi polovici omenjene lestvice. Iz tega lahko sklepamo, da se dobro počutijo na delovnem mestu, imajo jasno sliko o delu, nalogah, niso preobremenjeni in kar je najbolj pomembno, do njih imajo nadrejeni človeški ter korekten odnos. Količina stresa, ki jo mora prenašati posameznik, ni odvisna le od delovnih pogojev na delovnem mestu. V določeni meri je opredeljena že s poklicem. Na splošno so v večji nevarnosti, da podležejo psihični obremenitvi tisti, ki v službi ves čas delajo z ljudmi. Odnos do strank, pacientov ali učencev zahteva od delavca čustveno vpletenost, zato so takšna dela tako bolj naporna.



3 ORGANIZACIJA V SLOVENSKI VOJSKI 3.1 ZGODOVINA 3.1.1 Vojaška tradicija Slovenska vojaška tradicija sega vse do Karantanije, prve slovenske države, ki je nastala v 7. stoletju. V ljudskem izročilu se je posebej ohranil spomin na boje s Turki, ki so se vrstili od konca 14. stoletja do velike zmage nad Turki pri Sisku leta 1593. Najbogatejše pa je izročilo o velikih kmečkih uporih na Slovenskem, ki so bili tudi prebujevalno narodni. Največji so bili v letih 1478, 1515, 1573, 1635 in 1731. V vojski avstro-ogrske monarhije so bili slovenski polki in vojaki cenjeni in znani kot zelo dobri. Iz njih je leta 1918 nastala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini Slovencev. Štela je približno 12.000 mož in je pod vodstvom generala Rudolfa Maistra v bojih za severni mejo ohranila Maribor z zaledjem ter vzhodno Koroško. Leta 1919 je bila slovenska vojska odpravljena in jo je nadomestila jugoslovanska vojska. V letih okupacije od 1941 do 1945 je nastala skoraj povsem samostojna slovenska partizanska vojska. Avgusta 1944 je imela 21.700 pripadnikov in je bila organizirana v dveh korpusih ter eni operativni coni. (spletna stran MORS) 3.1.2 Teritorialna obramba Napad držav članic Varšavskega sporazuma na Češkoslovaško leta 1968 je jugoslovanski politični in vojaški vrh prepričal, da Jugoslavija potrebuje bolj učinkovite oborožene sile. Zato je bila sprejeta doktrina splošne ljudske obrambe. Ustanovljena je bila Teritorialna obramba republik in pokrajin. Glavni štab za splošni ljudski odpor je bil v Sloveniji ustanovljen 20. novembra 1968. Po izkušnjah iz druge svetovne vojne je bila TO organizirana predvsem v obliki odredov. V organizaciji oboroženih sil je imela TO vlogo pomožnih sil JLA. Poveljevalni jezik je bil slovenski. Pripadniki TO so se počutili kot slovenski vojaki in enako so jih sprejemali prebivalci. Poveljstvo slovenske TO je skušalo svoje enote oborožiti bolje, kot je bilo v načrtih JLA. Zato je bilo vodstvo odstavljeno, armada pa si je začela vedno bolj podrejati štabe in enote. Zlasti leta 1974 so vedno več najodgovornejših dolžnosti v TO prevzemali aktivni častniki JLA. Ob vedno očitnejših ciljih Srbije, da si podredi vso Jugoslavijo, se je večalo nezaupanje do slovenske TO. Demokratične spremembe v Sloveniji, ki so bile kronane z zmago opozicije na volitvah leta 1990, so centralno oblast v Beogradu spodbudile, da izda nalogo RŠTO, da razoroži enote slovenske TO. Ponovila se je zgodba iz leta 1945, ko so slovensko vojsko razorožili in podredili Beogradu. Vendar ukaza za razorožitev in predajo orožja v vseh štabih niso izpolnili. Ministra za obrambo in notranje zadeve v prvi, demokratično izvoljeni vladi Republike Slovenije sta skladno z Ustavo Republike Slovenije in Zakonom o splošni



ljudski obrambi v največji tajnosti oborožila MSNZ, ki je bila hrbtenica oblikovanja slovenskih oboroženih sil. V TO se je na eni strani oblikoval ozek krog, ki je stal ob strani JLA, in na drugi velika večina pripadnikov TO, ki so z naklonjenostjo sprejemal demokratizacijo slovenske družbe. Vrhunec so nasprotja dosegla oktobra 1990, ko je zvezna armada nasilno zasedla prostore RŠTO. Po tem dogodku je slovenska oblast imenovala novega načelnika štaba, ki je 10. oktobra prevzel poveljevanje. (spletna stran MORS) 3.1.3 Vojna za neodvisnost JLA je prvič z orožjem nastopila proti novi slovenski vojski oktobra 1990, ko je zasedla RŠTO v Ljubljani. Naslednji poskus uveljavitve volje JLA s silo je bil 23. maja 1991 v učnem centru Pekre pri Mariboru, ko je na podlagi odigranega incidenta poskušala priti do vojaških obveznikov. Republika Slovenija je samostojnost razglasila 25. junija 1991. Istega dne so oklepne in druge enote JLA začele oboroženo agresijo, da bi zasedle mejne prehode. JLA je imela nalogo, da prekine povezave Slovenije s svetom, razoroži pripadnike TO in Policije ter prisili vodstvo slovenske države v zaustavitev ukrepov, ki jih je sprejelo za ustanovitev samostojne države. Slovenija je boj sprejela. Enote TO in policije so načrte vojske onemogočile. Zmagale so v spopadih za meje, zaustavile premike sovražnih kolon, blokirale enote JLA v vojašnicah ter jim onemogočile oskrbo države. Vojna je trajala od 26. junija do 7. julija, ko je bila podpisana Brionska deklaracija. Ob podpisu je imela TO nadzor nad celotnim ozemljem Slovenije. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil 26. oktobra 1991. Ob začetku spopada je imela TO približno 16.000 mož pod orožjem, do konca vojne pa približno 35.000. V oborožitvi enot ni bilo oklepnih sredstev ter artilerije. Pripadnikov slovenske Policije je bilo približno 10.000. JLA je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih vozil pehote, 172 transportnih vozil, 6 helikopterjev idr. Imela je 45 mrtvih in 146 ranjenih. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 139 pripadnikov zvezne milice. Na slovenski strani je bilo 19 mrtvih in 182 ranjenih. TO se je leta 1996 preimenovala v Slovensko vojsko in to ime ohranja še danes. (spletna stran MORS)



3.2 ORGANIZACIJA SLOVENSKE VOJSKE 3.2.1 Struktura Slovenske vojske

Slika 1: Struktura Slovenske vojske (Vir: spletna stran MORS)

Slovenska vojska so obrambne sile, ki samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb izvajajo vojaško obrambo. 3.2.2 Sestava Slovenske vojske Slovensko vojsko sestavljajo pripadniki stalne in rezervne sestave. Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna sestava pa so državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi.

Sestav Slovenske vojske Število Stalna sestava 7291 Pogodbena rezerva 1377 Obvezna rezerva 7065

Skupaj 15733 Podatki za februar 2006

Tabela 3: Pregled sestave Slovenske vojske (Vir: spletna stran MORS)

GŠSV

VERC

PDRIU

PSSV

1. BRSV 72. BRSV

Poveljstvo za podporo



Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe.

Stalna sestava Slovenske vojske

Število

Častniki 1336 Podčastniki 1831 Vojaški uslužbenci 619 Vojaki 2910 Civilne osebe 595

Skupaj 7291 Podatki so za februar 2006

Tabela 4: Pregled dolžnosti stalne sestave Slovenske vojske (Vir: spletna stran MORS)

3.2.3 Temeljni namen Slovenske vojske Temeljni namen Slovenske vojske je:

• vojaška obramba, • izvajanje mednarodnih obrambnih in vojaških ter drugih obveznosti, ki jih je

prevzela Republika Slovenija, • sodelovanje v nalogah zaščite, reševanja in pomoči, • sodelovanje v operacijah v podporo miru in humanitarnih operacijah.

(spletna stran MORS) 3.2.4 Naloge Slovenske vojske Naloge Slovenske vojske so:

• zagotavljanje bojne pripravljenosti, • izvajanje vojaškega usposabljanja, • izvajanje vojaške obrambe, • sodelovanje v zaščiti in reševanju, • izvajanje mednarodnih aktivnosti. (spletna stran MORS)



3.3 POVELJSTVO SIL 3.3.1 Struktura PSSV

Slika 2: Sestava PSSV (Vir: spletna stran MORS)

Poveljstvo sil vodi in poveljuje bojnemu delu Slovenske vojske na operativnem nivoju.

PSSV

1. BRSV

Obveščevalno – izvidniški bataljon

430. mornariški divizion

16. bataljon za nadzor zračnega prometa

11. bataljon za zveze

9. bataljon zračne obrambe

15. helikopterski bataljon

Poveljstvo za podporo

72. BRSV



3.3.2 Sestava PDRIU – informativni prikaz

Slika 3: Sestava PDRIU (Vir: spletna stran MORS)

PDRIU je nosilec vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter znanstvenoraziskovalnega dela in tehnološkega razvoja vojske.

PDRIU

Športna enota

Center za usposabljanje

Šola za tuje jezike

Center za doktrino in razvoj

Poveljniško štabna šola

Šola za častnike

Šola za podčastnike

Vojaški muzej

Knjižnično – informacijski center

Letalska šola



3.3.3 Struktura 1. BRSV in opis le-te

Slika 4: Sestava 1. BRSV (Vir: spletna stran MORS)

Brigada zagotavlja pripravljalne sile za zaščito ali podporo nacionalnih interesov v miru in kriznih razmerah, v strateškem oziroma regionalnem okolju ter pomaga ob naravnih in drugih nesrečah . Posreduje in bojno deluje na nacionalnem ozemlju, samostojno ali v podpori glavnih obrambnih sil Slovenske vojske. Zunaj ozemlja Republike Slovenije izvaja naloge ohranjanja miru ali humanitarne naloge ter izpolnjuje druge mednarodne vojaške obveznosti države. (spletna stran MORS) Sestava v brigadi so enote, katerim so skupni profesionalizacija, višje stanje mirnodobne pripravljenosti, sodelovanje v mednarodnih operacijah v podporo miru, uveljavljanje standardov Nata ter novi pristopi in zahteve pri usposabljanju. Težišče usposabljanja je na bojnem delovanju in je usmerjeno v zagotovitev usposobljenosti za izvajanje bistvenih nalog enote. (spletna stran MORS) Poveljstvo brigade Poveljstvo brigade načrtuje, organizira, vodi in kontrolira delovanje podrejenih enot. Zagotavlja pogoje za delovanje enot, vodi skupna urjenja in preverja pripravljenost enot. Skladno z Natovimi standardi in postopki uvaja nove metode in pristope v usposabljanje, uveljavlja koncept usposabljanja poklicnih vojakov ter vodi mednarodne dejavnosti brigade. Po povelju oblikuje sile za posredovanje ter izvaja poveljevanje in kontrolo v izvedbi dobljene naloge. (spletna stran MORS)

1. BRSV

10. MOTB

670. POVLOGB

17. BVP

20. MOTB



Mednarodno sodelovanje Sodelovanje na mednarodnih vojaških vajah poteka že od leta 1995, pripadniki brigade pa so sodelovali na naslednjih vajah: Cooperative Nugget 1995, 1997, v ZDA, Esperia 1997, 1999, 2001 v Italiji, Strong Resolve 1998 v Španiji in 2002 na Poljskem, Cooperative Adventure Exchange 1998 v Sloveniji, Cooperative Key v Franciji, Flying Arow 2002 v Italiji, Clever Ferret 2002 v Italiji, Clever Ferret 2003 na Madžarskem, Clever Ferret 2005 v Sloveniji ter Cooperative Associate 2003 v Bolgariji. 1. BRSV je bila nosilka sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih vojaških operacijah in je bila od oktobra 2002 do julija 2004 odgovorna za priprave, napotitev in podporo enot v mirovnih operacijah na Bližnjem vzhodu, v Bosni in Hercegovini, na Kosovu in v Afganistanu. Do sedaj je bila najbolj zahtevna naloga priprava in napotitev izvidniške skupine iz enote za specialno delovanje v mirovno operacijo Isafa v Afganistanu. Julija 2004 je odgovornost za priprave, napotitev in podporo enot na mirovnih operacijah prevzel Poveljniški center, ki je sestavni del Poveljstva sil Slovenske vojske. (spletna stran MORS) Simboli in zgodovina Odebeljena puščica, ki po diagonali deli ščit, simbolizira neuklonljivost, udarnost in sposobnost za hitro reakcijo. Barve v ščitu simbolizirajo pripadnost Sloveniji. Oznaka kokarde v spodnji tretjini označuje pripadnost 1. BRSV. (spletna stran MORS) Kokarda 1. brigade Znak izhaja iz simbola grenadirskih enot – oblika topovske krogle s plamenico eksplozije. Topovsko kroglo zamenjuje globus, ki simbolizira skupno značilnost enot v sestavi sil – mednarodno vojaško sodelovanje. Povezava s keltskim simbolom sonca, ki ga globus oklepa v obliki obroča, ponazarja sodelovanje pri zagotavljanju svetovnega miru in varnosti. Plamenico eksplozije zamenjuje »krivček«, splet štirih peres iz repa ruševca, ki so ga nekoč slovenski fantje nosili za klobukom oziroma vojaško kapo. Splet v vencu je iz listov zimzelena, ki je bil simbol slovenskih kmečkih uporov in nacionalnega gibanja. Brigada je bila ustanovljena 22. junija 1998, oblikovala pa se je iz 1. specialne brigade MORiS, katere tradicijo in poslanstvo nadaljuje. Dan enote je 17. decembra. (spletna stran MORS)



3.3.4 Struktura 20. MOTB in opis le-tega

Slika 5: Sestava 20. MOTB (Vir: spletna stran MORS)

Poslanstvo bataljona izhaja iz obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela pri oblikovanju MLF. Naloge Obveznosti glede oblikovanja MLF, v katerih sodeluje bataljon, je Slovenija sprejela skupaj z Italijo in Madžarsko. Bataljon po povelju oblikuje bataljonsko bojno skupino, izvede premik na območje delovanja ter se podredi poveljstvu MLF. V sestavi sil MLF izvaja naloge ohranjanja miru in/ali humanitarne naloge. (spletna stran MORS) Usposabljanje Bataljon je bil od avgusta 2002 nosilec usposabljanja kandidatov za poklicne vojake. To nalogo je opravljal do ustanovitve Centra za usposabljanje v Vipavi. V enoti spoštujemo izreka »zdrav duh v zdravem telesu« in »znoj prihrani kri«, zato je veliko naših dejavnosti med usposabljanjem in tudi v prostem času namenjenih športni vadbi in krepitvi telesne pripravljenosti. (spletna stran MORS)

20. MOTB

Poveljstvo bataljona

2. MOTČ

1. MOTČ

POVLOGČ

3. MOTČ

MMČ



Mednarodno sodelovanje Bataljon že več let sodeluje s pripadniki Oboroženih sil Avstrije. Od leta 2002 se intenzivno vključuje v razne oblike usposabljanja v okviru MLF, skupaj s pripadniki italijanske in madžarske vojske. (spletna stran MORS) Simboli in zgodovina Osnova znaka je prevzeta iz likovnih in grafičnih upodobitev grba vovbrške in pozneje celjske gospode. V znaku so dominantne tri zvezde, ki se pojavljajo tudi kot element v slovenskem grbu in zastavi. Desnica z mečem predstavlja pripadnost rodu pehote. 20. MOTB je bil ustanovljen decembra 2002. Začetki enote pa segajo v leto 1992, ko je bil v Celju ustanovljen pehotni bataljon. Bil je bojni bataljon za takratne potrebe naborniškega služenja vojaškega roka. V začetku je bil pod poveljstvom Zahodno štajerske pokrajine, potem je postal sestavni del 82. BRSV. Leta 2001 se je preimenoval v 182. pehotni bataljon in prešel pod poveljstvo 1. BRSV. Od leta 1992 je bataljon usposobil 22 generacij vojaških nabornikov. (spletna stran MORS) Operacije v podporo miru Bataljon aktivno sodeluje tudi v operacijah za podporo miru. Posamezni pripadniki bataljona so sodelovali na omenjenih operacijah že od leta 1997 v Albaniji, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Leta 2004 smo na MVO v Bosno in Hercegovino napotili MOTČ, leta 2005 pa smo v Afganistan napotili MOTV, kar je bila četrta slovenska izmena. Prvo in drugo izmeno je prispevala enota za specialno delovanje, tretjo pa 10. MOTB. Zraven tega smo še konec leta 2005 napotili MOTV na Kosovo. Na koncu bi še omenil, da smo z MVO v Bosni in Hercegovini zaključili že po eni izmeni, ker ni bila več v naši pristojnosti, za preostali operaciji v Afganistanu in na Kosovu, pa zagotavljamo redne 6 mesečne menjave. (spletna stran MORS) Glede na predhodne in sedanje odločitve Vlade Republike Slovenije, pa zagotavljamo tudi MOTČ za potrebe EUBG in morebiten odhod v sudanski Darfur. 3.4 OPERACIJE V PODPORO MIRU 20. MOTB Mirovne operacije v najširšem pomenu besede so vse oblike vojaških in nevojaških aktivnosti, ki potekajo v kontekstu političnih in diplomatskih prizadevanj za vzpostavitev in ohranjanje mednarodnega miru.



3.4.1 Afganistan – ISAF Mednarodne varnostne podporne sile izvajajo operacijo, ki poteka pod mandatom OZN na podlagi resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 1386, 1413 in 1444. operacijo podpira Nato. Ustanovljene so bile zato, da bi Afganistanskim prehodnim oblastem (APO) pomagale vzdrževati varnost znotraj območja svoje odgovornosti (AOR), da bi omogočile APO in osebju Združenih narodov delovanje v varnem okolju, APO pa oblikovanje varnostnih struktur v Afganistanu, skladno z Bonskim sporazumom in kot je bilo dogovorjeno v Vojaškem tehničnem sporazumu (MTA). Glavne naloge teh sil so:

• zagotoviti varno okolje, • ponovno postaviti afganistanske organe oblasti, • izboljšati zmogljivosti afganistanske policije in oboroženih sil, • upravljati mednarodno letališče Kabul in vzdrževati celico letalskih častnikov

za zvezo, • zagotoviti ukrepe za zaščito sil in boljše poznanje razmer .

Glavna naloga Isafa je pomagati APO pri zagotavljanju varnega okolja v Kabulu in njegovi okolici, kar bo pripomoglo k zgraditvi novega Afganistana. Isaf zato izvaja patrulje v 16 različnih policijskih območjih v Kabulu in njegovi okolici; več kot tretjina jih poteka skupaj s Kabulsko mestno policijo. Na politični ravni Isaf tesno sodeluje z afganistanskimi oblastmi, Misijo OZN za pomoč Afganistanu (Unama), agencijami OZN, mednarodnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami. Kot del tega procesa je Isaf oblikoval skupine za povezavo v vseh oddelkih APOi in Unami. Isaf po vsem mestu izvaja projekte civilno - vojaškega sodelovanja (Cimic). Osredotoča se na zagotavljanje temeljnih življenjskih potreb, kot so oskrba s svežo vodo in električno energijo ter zatočišča, in na izboljšavo infrastrukture, uničene v 23-letnih konfliktih. V okviru Cimica se obnavljajo zdravstvene zmogljivosti in šole. (spletna stran MORS) 3.4.2 Kosovo – KFOR Slovenska vojska je od januarja 2000 dejavna v operaciji v podporo miru Joint Guardian v sestavi Kforja na Kosovu in v Makedoniji. V njej je najprej delovalo 6 častnikov, zaradi umirjanja razmer sta od leta 2002 v Kforju sodelovala častnik in podčastnik Slovenske vojske, ki sta izvajala štabne dolžnosti na poveljstvu mednarodnih sil Kforja v Prištini. Slovenska vojska je novembra 2005 okrepila svojo prisotnost v operaciji na Kosovu, kjer deluje znotraj Kforja z devetdesetimi pripadniki . V bojni skupini Aquila v Peči deluje MOTV. Nastanjen je v bazi Villagio Italija v Peči. V okolici kraja patruljira, vzpostavlja premične kontrolne točke (katerih namen je predvsem iskanje nelegalnega orožja in streliva), spremlja pripadnike manjšin in varuje kraje, kjer živi srbsko-črnogorska manjšina, ter varuje pomembne verske



objekte. Sedem pripadnikov je vključenih v štabno delo poveljstva večnacionalne brigade Jugozahod (MNB SW) v Prizrenu, ki ji poveljujejo MLF. Večnacionalna brigada Jugozahod skupaj s 7000 vojaki iz trinajstih držav pokriva 42 odstotkov ozemlja Kosova. Pripadniki Slovenske vojske delujejo še v poveljstvu Kforja, NPE in Kforjevi mednarodni enoti vojaške policije v bazi Slim Line v Prištini. Slovenski vod vojaške policije skrbi za nadzor ter kontrolo prometa vozil Kforja na Kosovu, spremstvo težkih transportov ter vojaških in humanitarnih konvojev na Kosovu v obliki patrulj. (spletna stran MORS) 3.4.3 Bosna in Hercegovina – EUFOR Varne in stabilne razmere so pogoj za učinkovito izvajanje političnih in gospodarskih reform na celotnem ozemlju Balkana. Po konfliktu na območju Bosne in Hercegovine je mednarodna skupnost napotila mednarodne sile Nata, ki so opravljale naloge v operaciji Joint Forge. Mednarodne sile Ifor in Sfor so do sedaj dosegle vidne rezultate ter so s prisotnostjo in z delovanjem prispevale velik delež k stabiliziranju razmer in varnosti na območju. Predstavniki Nata so v Istanbulu sprejeli odločitev, da bo operacija Joint forge končana leta 2004. Za mir v Bosni in Hercegovini namesto vojakov Nata skrbijo vojaki Evropske unije. Evropska unija je 2. decembra 2004, v Sarajevu iz rok zveze Nato prevzela vodenje mirovne operacije v Bosni in Hercegovini in tako začela največjo takšno operacijo v svoji zgodovini, imenovano Althea. Na slovesnosti, ki sta se jo udeležila generalni sekretar zveze Nato Jaap Hoop Scheffer ter visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, so dvignili evropsko zastavo, znak Evropske unije pa sedaj nosijo vojaki, ki sodelujejo v operaciji. Na slovesnosti v oporišču Butmir je poveljevanje približno 7000 vojakom iz 22 članic unije, tudi iz Slovenije, in enajstih tretjih držav prevzel britanski general David Leakey. Povečini gre sicer za vojake, ki so sodelovali že v operaciji zveze Nato. Slovenska vojska je imela v operaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini 184 vojakov, ki so se s portugalskimi vojaki iz Doboja preselili v Tuzlo. MOTČ je delovala v večnacionalni bojni skupini, v kateri je bila poveljujoča država Finska. Sedanje varnostne razmere v Bosni in Hercegovini narekujejo nov pristop reševanja problemov oziroma spremembo koncepta operacije. Zaradi tega mednarodna skupnost meni, da Bosne in Hercegovine poleg vojaške sile EUFOR potrebuje tudi delovanje drugih strokovnjakov, ki bodo pomagali lokalnim strukturam pri vzpostavitvi vojske, policije in drugih elementov državne uprave. Evropska unija bo tako na območju operacije angažirala strokovnjake za posamezna področja državne uprave, politična vprašanja in različne humanitarne organizacije. Zveza Nato, ki je mirovno operacijo v Bosni in Hercegovini vodila od konca vojne leta 1995, se iz Bosne in Hercegovine ne umika popolnoma, saj bo v državi ostalo še približno 150 njenih pripadnikov, ki bodo imeli predvsem nalogo sodelovati pri iskanju glavnih obtožencev haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kot omenjeno, bo večina sedanjih enot v Bosni in Hercegovini ostala, z izjemo ameriških vojakov. Skupaj bodo v operaciji Althea sodelovali vojaki iz 22 držav članic EU ter 11 tretjih držav, in sicer Albanije, Argentine, Bolgarije, Kanade, Čila, Maroka, Nove Zelandije, Norveške, Romunije, Švice in Turčije. (spletna stran MORS)



3.5 PREGLED MEDNARODNIH VOJAŠKIH OPERACIJ SLOVENSKE VOJSKE V TEM TRENUTKU

Mirovne operacije Slovenske vojske od februar 2006 MISIJA Štev. pripadnikov SV Bosna in Hercegovina – ALTHEA, EUFOR 91 Bosna in Hercegovina – JOINT ENTERPRISE, NATO 3 Kosovo – JOINT ENTERPRISE, KFOR 90 ZDA, Tampa – CENTCOM, NATO 2 Sirija – UNTSO 2 Afganistan – ISAF 49 Irak - NATO 4 SKUPAJ 241

Tabela 5: Udeležba pripadnikov Slovenske vojske na mirovnih operacijah (Vir: spletna stran MORS)

Če primerjamo število pripadnikov Slovenske vojske na mirovnih operacijah v tujini, s številom stalne sestave Slovenske vojske, dobimo koeficient, ki kaže, da je v svetu Slovenija za Združenimi državami Amerike na drugem mestu po številčnosti na mirovnih operacijah, gledano na število vseh pripadnikov stalne sestave. V kratkem pa lahko pričakujemo, da se bo skupno število pripadnikov Slovenske vojske na mirovnih operacijah še povečalo. 3.6 MVO V AFGANISTANU – ISAF Poveljevanje Isafu je 11. avgusta 2003 prevzel Nato. Pred tem so se na čelu misije vsakih 6 mesecev menjavale države, ki so se prostovoljno javile za to nalogo. Večja in bolj formalna vključitev Nata kaže dolgoročno in stalno zavezanost držav k zagotavljanju stabilnosti in varnosti za prebivalce Afganistana. S tem, ko je Nato prevzel vodstvo misije, se je rešil tudi vedno bolj pereč problem nenehnega iskanja nove države, ki bi po izteku šestih mesecev prevzela to nalogo. Nekdanja metoda, ko so posamezne države vodile misijo Isafa, se je obnesla kratkoročno. Nato pa zagotavlja dolgoročnejšo rešitev. Sedaj se novemu poveljstvu in višjim nacionalnim poveljstvom ni treba vsakih 6 mesecev ukvarjati s celotno zadevo, to pa povečuje stabilnost in kontinuiteto vodstva misije. Poleg tega je to boljše za majhne države, ki bi sicer morda težko igrale vlogo vodilne države, lahko pa dajo, vendar kljub temu dragocen prispevek temu mednarodnemu poveljstvu. Na pobudo Nemčije, Nizozemske in Kanade, vodilnih držav Isafa, se je 16 aprila 2003 zavezništvo odločilo, da bo prevzelo glavno vlogo v podporo Isafu. Nato je takrat že imel pomembno vlogo pri načrtovanju podpore Isafu 3 pod skupnim



vodstvom Nemčije in Nizozemske. Prevzem strateškega vodenja in poveljevanja ter koordinacije Isafa je bilo samo logično nadaljevanje tega procesa. Ta poteza Nata je tudi dokaz njegove odločnosti, da se spopade s pomembnimi varnostnimi izzivi z uporabo svojih izkušenj in strokovnega znanja iz načrtovanja ter izvajanja kompleksnih večnacionalnih operacij, ki združujejo članice in nečlanice Nata. Isaf 6 deluje pod pokroviteljstvom Nata, za katerega je odgovorno Skupno poveljstvo sil. Sile in poveljstvo v Kabulu od 9. avgusta 2004 zagotavlja Eurocorps. To so vojaške sile EU in Nata , ki jih večinoma sestavljajo pripadniki petih držav: Belgije, Francije, Nemčije, Luksemburga in Španije. Na poveljstvu v Strasbourgu pa so poleg njih še pripadniki Avstrije, Kanade, Finske, Grčije, Italije, Nizozemske, Poljske, Turčije in Velike Britanije. (spletna stran MORS) 3.7 20. MOTB V AFGANISTANU Na šest mesečno mirovno operacijo Isafa v afganistanski Herat, je konec julija 2005 po uspešno opravljenih temeljnih pripravah odšel četrti, obenem tudi prvi iz 20. MOTB, največji kontingent Slovenske vojske iz Celja. Slovenski kontingent, ki je s pripadniki italijanskih in španskih mednarodnih sil nameščen v zahodni provinci Afganistana, v vojaškem kampu Arena v bližini Herata, je naloge začel opravljati meseca avgusta 2005. Prednja podporna baza (FSB) je približno 15 kilometrov južno od mesta Herat, na nadmorski višini 1000 metrov. Poveljnik baze je španski polkovnik, v njej pa je več kot 1500 pripadnikov. Tam so trenutno pripadniki oboroženih sil Italije, Španije, Litve, Bolgarije in Slovenije. FSB Arena Herat deluje pod regionalnim poveljstvom Zahod (RAC West). RAC skrbi za usklajevanje delovanja štirih skupin za obnovo provinc (PRT), ki delujejo v zahodni regiji. To so skupine za obnovo provinc Herat, Chagcharan, Qal'eh-Now in Farah. Glavna naloga FSB Arena Herat je zagotavljanje sil za hitro posredovanje in njihova logistična podpora za to območje. (Revija Slovenska vojska, 23. september 2005, leto XIII/15, str. 14)

Slika 6: FSB Arena Herat, kjer so nameščeni slovenski vojaki (Vir: interno gradivo vojske)

MOTV 20.MOTB

FSB »ARENA«



V okviru SIKON 4 ISAF, deluje v FSB Arena 45 pripadnikov slovenskih oboroženih sil, od tega je 6 pripadnikov NPE in 39 pripadnikov MOTV. Naloga NPE je predvsem zagotavljanje oskrbe za slovenski kontingent. Njihovo opremo sestavljajo sredstva za zagotavljanje 14-dnevne oskrbe kontingenta s hrano, rezervni deli in potrošni material za vozila (3 vozila Hummer, 4 vozila Valuk in terensko vozilo), orodje, strelivo, orožje, sredstva za nastanitev, klimatske naprave, grelci, šotori s pripadajočo opremo in sanitetni material. Vremenske razmere v Afganistanu so nepredvidljive. Temperature se v poletnih mesecih lahko povzpnejo tudi do 60 stopinj Celzija. Jesen in pomlad pa sta pretežno deževni obdobji. Tem klimatskim razmeram je prilagojena tudi oprema. (Revija Slovenska vojska, 23. september 2005, leto XIII/15, str. 14) MOTV je sestavljen iz poveljstva voda in treh MOTO. Pridodana sta vodnika službenih psov z dvema psoma. MOTV skupaj z italijansko enoto sestavlja zaščito sil (FP), katerih naloga je varovanje FSB Arena Herat. V sklopu te naloge slovenski vojaki opravljajo dela na kontrolnih točkah, opazovalnicah in patruljah ter varujejo civilno letališče pred pristankom letal in izvajajo spremstvo vozil v mesto Herat. Zunanja kontrolna točka se je poleg spremstva vozil pokazala kot najbolj zahtevna naloga zaradi možnih samomorilskih napadalcev na konvoj ali kontrolno točko. (Revija Slovenska vojska, 23. september 2005, leto XIII/15, str. 14) Vojaki vsak dan pregledajo več kot 100 lokalnih prebivalcev, ki nameravajo vstopiti v bazo zaradi opravljanja gradbenih in drugih del in več deset vozil. Vsakega posameznika vojaki podrobno pregledajo s pomočjo detektorja kovin, pri tem pa morajo biti dosledni in enako prijazni do vseh. Lokalni prebivalci so se zelo hitro navadili na navzočnost slovenskih vojakov, tako da se od njih v pozdrav že sliši prijazen Dober dan. Za pregled vozil je odgovorna ekipa za odkrivanje eksploziva, pri čemer sta zelo učinkovita vodnika službenih psov s svojima belgijskima ovčarjema. Ponoči se kontrolna točka zapre z vozilom Valuk, ki ščiti slovenske vojake in s svojo oborožitvijo predstavlja grožnjo tistim, ki imajo slabe namere. (Revija Slovenska vojska, 23. september 2005, leto XIII/15, str. 15)



Slika 7: Pregled lokalnega prebivalca pred vstopom v bazo (Vir: interno gradivo vojske)

Slika 8: Pregled vozila s službenim psom (Vir: interno gradivo vojske)



Motorizirano patruljo sestavljajo vojaki z vozilom Hummer in Valuk. Njihova naloga je nadzor zunanjega območja baze, poseben poudarek pa je na varovanju skladišč goriva in streliva. Poleg tega kontrolirajo lokalne prebivalce in vozila, ki se gibljejo po komunikaciji na območju odgovornosti patrulje. (Revija Slovenska vojska, 23. september 2005, leto XIII/15, str. 15)

Slika 9: Patruljiranje zunaj baze (Vir: interno gradivo vojske)

Spremstvo vozil in ljudi v mesto Herat ter PRT Herat poteka z mešano ekipo italijanskih in slovenskih vojakov z vozili Iveco in Hummer. Pri tem je nujna velika pazljivost pri vožnji, saj je v afganistanskem prometu pravi kaos, na cesti vlada zakon močnejšega, nihče ne upošteva prometnih predpisov, prometnih znakov pa sploh ni. Potrebno se je izogibati odvečnim postankom in biti izredno pozoren na bližnjo ter daljno okolico in ravnanje lokalnih prebivalcev. Če se kolona ustavi, je nujno potrebno fizično zavarovati vozila, ker se je nemalokrat zgodilo, da je prišlo do eksplozije vozila, katero ni bilo zavarovano na predpisan način. Lokalni prebivalci s pridom izkoriščajo vsak trenutek, ko varnostni vidik ni popolnoma zagotovljen in nastavljajo eksplozivna telesa pod takšna vozila. Da ne bo pomote, velika večina lokalnega prebivalstva je zelo prijaznih in tega ne počnejo, to je delo verskih fanatikov. (Revija Slovenska vojska, 23. september 2005, leto XIII/15, str. 15)



Slika 10: Spremljanje vozil-konvoja (Vir: interno gradivo vojske)

Na opazovalnici morajo biti posamezniki zelo zbrani, saj je zaradi vremenskih razmer in narave nalog, delo zelo naporno. Opazovalnica je zaradi varnosti in boljšega opravljanja nalog opremljena z mitraljezom Browning 12,7 milimetrov in termovizijsko kamero, ki omogoča vojakom zelo dobro vidljivost v vseh vremenskih pogojih, podnevi in ponoči. (Revija Slovenska vojska, 23. september 2005, leto XIII/15, str. 15)

Slika 11: Delo na opazovalnici (Vir: interno gradivo vojske)

Poleg navedenih aktivnosti obsegajo naloge FP tudi zavarovanje civilnega letališča ob prihodu italijanskih letal, za kar se uporabljajo vozila Hummer in Valuk. Patrulje



morajo pred pristankom letala pregledati letališče in javiti kontrolnemu stolpu, da je letališče zavarovano. Varovanje opravljajo do vzleta letala. Letališče se nahaja v neposredni bližini FSB Arena Herat.

Slika 12: Zavarovanje letališča (Vir: interno gradivo vojske)

Pregled nad vsemi istočasnimi aktivnostmi varovanja poteka v operativnem centru FP, kjer nenehno dežurajo italijanski in slovenski podčastniki. Opremljen je s številnimi monitorji, preko katerih dežurni spremljajo dogajanje v bazi in zunaj nje, hkrati pa imajo pregled nad celotnim tehničnim varovanjem baze. (Revija Slovenska vojska, 23. september 2005, leto XIII/15, str. 15)

Slika 13: Delo v operativnem centru (Vir: interno gradivo vojske)



Kot zanimivost še omenimo, da so slovenski vojaki aktivno sodelovali na parlamentarnih volitvah, ki so v Afganistanu potekale 18. septembra 2005. V FSB Arena Herat so fizično varovali glasovnice in skrbeli, da so volitve, ki so potekale v bazi, bile izvedene zapletov. Normalno in pričakovano pa je, da pripadniki na MVO ne morejo samo misliti na delo. V ta namen je v bazi poskrbljeno za aktivnosti, s katerimi se lahko ukvarjajo. Na razpolago imajo fitnes, igrišče za odbojko, nogomet. Tisti, ki ne marajo omenjenih aktivnosti, pa lahko prosti čas izkoristijo za branje (slovenskih knjig) v slovenske šotoru, počitek ali morda ob osvežilni pijači v lokalu znotraj baze.



4 EMPIRIČNI DEL 4.1 OPREDELITEV PROBLEMA Po poklicu sem referent za operativne zadeve s činom višji vodnik. V Slovenski vojski sem zaposlen 13 let, v 20. MOTB pa nekaj več kot 3 leta. Ko sem se leta 1993 zaposlil, niti pomislil nisem, kako in v katero smer se bo razvijala Slovenska vojska. V prejšnjem desetletju oziroma tisočletju, ko smo imeli v državi še naborniški vojaški sistem, je bilo po mojem mnenju delo s takratnimi naborniki mnogo težje kot danes, ko imamo profesionalne vojake. Težje je bilo iz psihičnega vidika, ker so takratni vojaki morali služiti vojaški rok pod prisilo (vsaj večina od njih), prav tako ni bil izdelan sistem vzgojnih kazni v primeru nediscipline. Takrat so bile fizične obremenitve veliko manjše, psihične, kot sem omenil prej, pa dosti večje. Danes je situacija ravno obratna. Vojaki se prostovoljno odločajo za zaposlitev v Slovenski vojski, prav tako o prekinitvi delovnega razmerja. Moje osebno mnenje je, da je država ravnala pravilno, ko je ukinila naborniško vojsko in uvedla strogo profesionalno vojsko. Dogodki v 20. MOTB si od leta 2002, ko smo zaposlili prve profesionalne vojake, sledijo s svetlobno hitrostjo. Vsakoletna udeležba na vajah MLF, usposabljanje specialistov za nove oborožitvene sisteme, voznike novih bojnih in transportnih vozil, zavarovanje objektov, usposabljanje za VED-e, sodelovanje na mednarodnih vojaških vajah, opravljanje različnih dolžnosti med vikendi in prazniki brez ustreznega daljšega oddiha, premora oziroma letnega dopusta in druge, v vojaškem žargonu »padalske« naloge, so botrovale temu, da se pri vsakomur pojavljajo znaki stresa. Določen stres za seboj potegnejo tudi MVO, ki trajajo šest mesecev. Če računamo zraven še usposabljanje, najrazličnejše priprave, katere so obvezne, bi lahko rekel, da se 6 mesečna misija raztegne na 9 do 12 mesečno odsotnost od doma, družine, prijateljev. Zraven tega so prisotne prilagoditvene težave ob prihodu na MVO, morda tudi kulturni šok in prilagajanje (ponovna socializacija) po vrnitvi domov. Vsi našteti pojavi pustijo na človeku določene posledice. 4.2 METODOLOŠKI OKVIR V okviru diplomske naloge sem opravil dve različni anketi v 20. MOTB v Celju. Eno sem poimenoval splošna, drugo pa »specialna« anketa. Splošna anketa Našel sem jo na LEK-ovi spletni strani, ni vojaško usmerjena, vendar se mi je zdela za vojaško organizacijo zelo zanimiva, če hočemo izmeriti količino stresa



posameznika, ki je pripadnik omenjene organizacije. Anketa je sestavljena iz 20 vprašanj, vsa so zaprtega tipa. V njej je sodelovalo 97 anketirancev, od tega 91 vojakov in 6 vojakinj. Na koncu sem naredil analizo izvedene splošne ankete in v njej nisem ločeval anketirancev po spolu, ker se mi ni zdelo bistvenega pomena. »Specialna« anketa Ta anketni list sem naredil sam, sestavljen je iz 10 vprašanj, anketa je strogo vojaško usmerjena. Nanaša se na opravljanje dolžnosti na MVOi v Afganistanu in doma. Moj namen je bil anketirati dva, po dolžnostih popolnoma enaka vzorca pripadnikov bataljona. Ena skupina so bili tisti, ki so bili na MVO v Afganistanu, drugi vzorec pa so bili anketiranci, ki še niso bili v tujini in naloge ter dolžnosti opravljajo doma. Vsaka skupina oziroma vzorec je štel 39 anketirancev, od tega 1 častnika, 4 podčastnike in 34 vojakov. Vsi anketiranci so moškega spola. Ta anketa je kombinirana, kar pomeni, da so njej oba tipa vprašanj, tako zaprta kot odprta. Pri določenih vprašanjih je potrebno odgovor obkrožiti in ga nato še kratko utemeljiti. Vsak vzorec anketirancev sem analiziral posebej, ju nato primerjal, da sem ugotovil, kje so se pojavile razlike. Pri izvedbi anket nisem naletel na težave v smislu odklanjanja izpolnjevanja le-teh. Na manjše težave sem naletel pri »specialni« anketi. Če sem hotel dobiti realne rezultate drugega vzorca anketirancev in posledično celotne raziskave, sem moral za njega izbrati takšne anketirance, ki so zelo podobni, če ne že enaki prvi skupini anketirancev po starosti, stanu, številu otrok in spolu. 4.3 HIPOTEZE Glede na vprašanja iz anketnih listov, sem postavil dve hipotezi, kateri sem po obdelavi potrdil ali zanikal. Prva hipoteza (H1) se je navezovala na splošno anketo, druga hipoteza (H2), pa na »specialno« anketo. H1: Vojaki/nje, kateri so zaposleni v celjskem bataljonu, s stresom na delovnem mestu dobro shajajo in ga obvladujejo. H2: Rezultati ankete bodo pokazali, da se pripadniki doma in v tujini različno odzivajo na stresne situacije. 4.4 ANALIZA IN KOMENTAR IZVEDENIH ANKET V nadaljevanju sledi predstavitev rezultatov obeh anket; začel bom s splošno anketo, v nadaljevanju pa bolj podrobno analiziral še »specialno« anketo.



Splošna anketa Anketna vprašanja so ovrednotena s številkami od 0 do 4 (0 – nikoli, 1 – občasno, 2 – pogosto, 3 – zelo pogosto, 4 – vedno). Odločil sem se, da vsa vprašanja analiziram opisno. Vprašanja št. 5, 8, 14, 16 in 20 so se mi zdela še posebej zanimiva za opravljanje vojaškega poklica in različnih nalog, zato bom omenjena vprašanja obdelal bolj podrobno. 1. Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu Obrazložitev: Na to vprašanje je 11 anketirancev (11%) odgovorilo, da se jim to nikoli ne zgodi, 66 anketirancev (68%) je zatrdilo, da se jim to zgodi občasno, 12 oseb (12%) je reklo, da pogosto in 8 oseb (8%) je mnenja, da se jim omenjeno dogaja zelo pogosto. Odstotek tistih, ki so odgovorili občasno je zelo visok, kar je lahko dober znak, saj bodo mogoče že jutri te težave poskušali odpraviti. 2. Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim Obrazložitev: 59 anketiranih oseb (61%) je na to vprašanje odgovorilo, da se to nikoli ne zgodi, 33 anketirancem (34%) se to dogaja občasno, štirim (4%) pogosto in enemu (1%) zelo pogosto. Ni dober znak, saj je kar 67 % vprašanih potrdilo, da se jim je to že zgodilo, ni pa nujno, da je to posledica stresa. 3. Pri svojem delu ne čutim več veliko zadovoljstva Obrazložitev: Pri 63 anketirancih (65%) je bil odgovor, da se jim to ne dogaja, 28 (29%) jih je mnenja, da se jim dogaja občasno, 4 (4%) so rekli pogosto in 2 (2%) zelo pogosto. Podatek me sploh ne preseneča. Kot sem omenil že prej, je bilo do sedaj že veliko nalog in zadolžitev, pa tudi padalskih, kot jim pravimo vojaki, tako da so upravičeno pomislili na kaj takšnega. 4. Včasih bi se najraje skril/a pred zahtevami, ki jih moram izpolniti Obrazložitev: 67 anketirancev (69%) se nikoli ni skrilo pred zahtevami, ki jih morajo izpolniti, 27 oseb (28%) je reklo, da bi se skrili občasno in samo trije (3%) pogosto. Zahteve, katere morajo izpolnjevati so lažje in težje. Kot se vsi ne odzovemo enako na stresno reakcijo, tako smo tudi pri zahtevah podobni. Kar je meni prezahtevno, se bo mogoče komu drugemu zdelo otročje lahko.



5. Težko sprejemam pomembne odločitve Rezultati: Trditev z vrednostjo 0 – nikoli, je ocenilo 83 anketirancev Trditev z vrednostjo 1 – občasno, je ocenilo 13 anketirancev Trditev z vrednostjo 2 – pogosto, je ocenil 1 anketiranec Trditev z vrednostjo 3 – zelo pogosto, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 4 – vedno je ocenilo 0 anketirancev

Slika 14: Odziv anketirancev na sprejem pomembne odločitve

Obrazložitev: Kar 83 anketirancev (86%) je na to trditev odgovorilo, da nikoli ne sprejemajo pomembnih odločitev težko, kar lahko razumemo, da so dovzetni za odločanje. Le 13 anketirancem (13%) se to občasno zgodi in samo enemu, ki se mu dogaja pogosto, pomembne odločitve pa raje prepusti drugim. Vojska je takšna organizacija, kjer si včasih na milost in nemilost prepuščen sam sebi in je potrebno tudi sprejemanje odločitev, včasih tudi težkih, še posebej to velja za opravljanje dolžnosti na MVO. 6. Utrujen/a sem tudi, ko dovolj spim Obrazložitev: 73 oseb (75%) je odgovorilo, da če dovolj spijo, potem nikakor niso utrujeni, preostalih 23 (24%) pa je mnenja, da se jim to dogaja, sicer občasno. Le enemu se

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Nikoli Občasno Pogosto Zelopogosto

Vedno



velikokrat zgodi, da je utrujen kljub dovolj spanja. Če se nam kdaj to zgodi ni nič narobe, saj vojaško življenje velikokrat od nas zahteva velike napore. 7. Pogosto se čutim uničenega/o zaradi odgovornosti pri delu Obrazložitev: Če navedem primer odgovornosti pri delu; voznik vojaškega vozila (bojnega, tovornega, terenskega,…) ima pri vožnji odgovornost, da vozi pazljivo in ne povzroči kakšne prometne nesreče. 62 oseb (64%) je reklo, da se ne počutijo uničenega, 32% (31 vprašanih) so uničeni občasno in le štirje pogosto. 8. Hitro se razburim zaradi malenkosti Rezultati: Trditev z vrednostjo 0 – nikoli, je ocenilo 87 anketirancev Trditev z vrednostjo 1 – občasno, je ocenilo 10 anketirancev Trditev z vrednostjo 2 – pogosto, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 3 – zelo pogosto, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 4 – vedno je ocenilo 0 anketirancev

Slika 15: Odziv anketirancev na razburjanje zaradi malenkosti

Obrazložitev: 87 anketirancev (90%) se nikoli ne razburi hitro zaradi malenkosti in 10% (10 oseb) se hitro razburijo samo občasno. Ta stresor je zelo pomemben z vidika opravljanja najrazličnejših nalog predvsem v tujini na MVO, ko je lahko burno reagiranje posameznika ključnega pomena za njegovo varnost in varnost njegovih soborcev.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90


Vedno



9. Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/a, kot bi lahko bil/a Obrazložitev: Da smo pri svojem delu učinkoviti kot se od nas pričakuje, je v veliki meri odvisno od navodil, katera smo dobili za delo in pa seveda od sredstev in pogojev dela, ki zagotavljajo učinkovitost. V tem primeru je 55 anketirancev (57%) odgovorilo, da nikoli nimajo takšnih težav, 41% (40 vprašanih) pa ima to težavo občasno. Enemu se to dogaja pogosto in še enemu zelo pogosto, kar v obeh primerih skupaj znese 2%. 10. Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko Obrazložitev: Rezultati pri tem stresorju kažejo na to, da se vojaki pri svojem delu maksimalno potrudijo in angažirajo. Delo, ki so ga dobili opravijo do konca in kvalitetno, kar kažejo tudi rezultati: 87 oseb (90%) nikoli ne opravi dela manj kakovostno, 10 (10%) pa jih občasno opravi delo manj kakovostno. Vzroke za to bi po mojem lahko poiskali v prejšnjem stresorju. 11. Pogosto čutim fizično in psihično utrujenost Obrazložitev: Rezultat anketnega vprašanja kaže na to, da je 51 anketirancev (53%) mnenja, da ne čutijo pogosto teh vrst utrujenosti, malo manj, 43 oseb (44%), jih je reklo, da se jim omenjeno dogaja občasno in samo trije to občutijo pogosto (3%). Redna, vsakodnevna jutranja vadba je zelo pomembna, da se ti vplivi omilijo. Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da se po jutranji vadbi veliko bolje počutim in se napolnim s pozitivno energijo. 12. Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo Obrazložitev: Če čutimo fizično in psihično utrujenost, smo podvrženi stresu, imamo težave v službi s svojimi sodelavci ali pa nadrejenimi, je normalno, da se nam zanimanje za spolnost zmanjša. V tem primeru je večina, 88 vprašanih (91%) odgovorila, da se to nikoli ne zgodi, 7% ali 7 anketirancev je mnenja, da se jim to zgodi včasih, samo dvema se to dogaja pogosto (2%). 13. Jem več oziroma manj kot običajno / popijem več kave ali pravega čaja / pokadim več cigaret / popijem več alkohola, da bi lažje delal/a Obrazložitev: Tukaj je lepo videti, da vojaki/nje dobro skrbijo za svoje zdravje in ne pretiravajo z omenjenimi nezdravimi substancami. Da s tem nimajo težav in se jim to nikoli ne



zgodi, je odgovorilo 84 vprašanih (87%), 13 (13%) pa je takšnih, ki pa so občasno to opazili. 14. Težave ali čustva drugih me ne zanimajo več Rezultati: Trditev z vrednostjo 0 – nikoli, je ocenilo 79 anketirancev Trditev z vrednostjo 1 – občasno, je ocenilo 18 anketirancev Trditev z vrednostjo 2 – pogosto, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 3 – zelo pogosto, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 4 – vedno je ocenilo 0 anketirancev

Slika 16: Odziv anketirancev glede čustev in težav drugih

Obrazložitev: Zopet pomembno vprašanje z vidika opravljanja dolžnosti na MVO. Tisti, ki ima težave, se mora obvezno z nekom pogovoriti, ne pa držati v sebi. V nasprotnem primeru lahko pride do neljubih dogodkov. Večina je takšnih, ki prisluhnejo človeku s težavami in mu nikoli ne obrnejo hrbta. Takšnih je 79 (81%). Se pa najdejo tudi takšni, ki pa se jim to zgodi občasno. Na ta način razmišlja 18 oseb (19%). 15. Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji ali družino je napeta Obrazložitev: Da takšne vrste napetosti nimajo nikoli, je odgovorilo 50 anketirancev (52%), občasno jo ima pa 47 vprašanih (48%). Rezultat kaže, da naloge, ki jih moramo

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Nikoli Občasno Pogosto Zelo pogosto Vedno



opravljati, niso vedno preproste. Večina je zahtevnih in kompleksnih, ki so lahko vzrok za omenjen stresor. 16. Pozabljiv/a sem Rezultati: Trditev z vrednostjo 0 – nikoli, je ocenilo 82 anketirancev Trditev z vrednostjo 1 – občasno, je ocenilo 15 anketirancev Trditev z vrednostjo 2 – pogosto, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 3 – zelo pogosto, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 4 – vedno je ocenilo 0 anketirancev

Slika 17: Odziv anketirancev na pozabljivost

Obrazložitev: Še eno od vprašanj, katero se mi kot pripadniku Slovenske vojske, zdi zelo pomembno. Naše življenje ali življenje soborca na MVO je lahko odvisno od naše pozabljivosti. Z naraščanjem naše pozabljivosti se faktor tveganja za kakršnokoli nesrečo tudi povečuje. Navedem lahko zelo preprost primer: pred vstopom v bazo sem pozabil izprazniti orožje. Pri prenašanju, hranjenju, čiščenju istega orožja, lahko hitro pride do nehotenega strela. Problem lahko predstavljajo tisti, ki so odgovorili, da se jim to občasno pojavi. Teh je 15 (15%), preostanku anketiranim pa se to ne zgodi nikoli (85%).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90


Vedno



17. Težko se zberem Obrazložitev: Da nikoli nimajo težav z zbranostjo, je odgovorilo 70 pripadnikov (72%), le 28% je takšnih, ki se jim te težave pojavijo občasno (27 oseb). 18. Včasih čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela Obrazložitev: Tistim, ki so rekli, da se jim to dogaja občasno, se verjetno ni stalno izšlo po načrtih oziroma, kot so si zamislili. Teh je 11 (11%). Ostalih 86 (89%) pa so zatrdili, da se jim to nikoli ne zgodi. 19. Hitro se začnem dolgočasiti Obrazložitev: Vzrok, da se začne nekdo dolgočasiti lahko najdemo v tem, da imajo nekateri, ki so strogo specialistično usmerjeni pri svojem delu ozek spekter nalog. Verjetno so že malo naveličani, ker se ne dogaja nič novega. Za takšne je po mojem mnenju nujno potrebna sprememba delovnega mesta. Takšnih sprememb nikoli ni opazilo 74 oseb (76%), preostanku anketirancev pa se to zgodi občasno (24%). 20. V službo hodim le še zaradi plače Rezultati: Trditev z vrednostjo 0 – nikoli, je ocenilo 97 anketirancev Trditev z vrednostjo 1 – občasno, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 2 – pogosto, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 3 – zelo pogosto, je ocenilo 0 anketirancev Trditev z vrednostjo 4 – vedno je ocenilo 0 anketirancev



Slika 18: Odziv anketirancev na trditev o ohranitvi službe zaradi plače

Obrazložitev: V vojaškem kolektivu ne moreš delati in preživeti, če v službo hodiš le zaradi plače. Dobra stran vojaškega poklica je, da je plača redna, kakršnakoli že je. Naj samo omenim, da je v veliko civilnih službah plača boljša. Vojaški analitiki trdijo, da je narobe, če govorimo o poklicu vojaka. Prav je da rečemo, da je to način življenja. Pri tem vprašanju sem pričakoval visok odstotek tistih, ki bodo rekli, da ne hodijo v službo zaradi plače. Nisem si pa upal pomisliti, da bodo tako odgovorili vsi anketiranci, kar me preseneča. Na koncu analize te ankete sem naredil seštevek negativnih točk, katere so anketiranci nabirali skozi celotno anketo. Dobil se naslednje rezultate:

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


Vedno



0

10

20

30

40

50

60

70

80

Tabela točk Negativnetočke (5,73)

0-25 točk: Stres na delovnem mestu dobro obvladujete.

26-40 točk: Trpite za stresom na delovnem mestu. Skušajte se naučiti obvladovanjastresa.

41-55 točk: Naučite se tehnik obvladovanja stresa, da se boste izognili "izgorelosti"(sindrom "burn out").

56-80 točk: Ste že v fazi izgorevanja, zato vam priporočamo, da si pripravite načrtobvladovanja stresa.

Slika 19: Postavitev anketirancev v stresno skupino

Obrazložitev: Vse anketirane osebe so v anketi zbrale 556 negativnih točk, kar da povprečje 5,73 točk. Iz tega lahko sklepam, da prav vsi sodijo v skupino zgornje tabele, kjer je opredeljeno, da stres na delovnem mestu dobro obvladujejo. Moram povedati, da me rezultat ni presenetil, saj veliko večino anketirancev zelo dobro poznam, ker sem jim bil nekaj časa nadrejen. Zaradi tega sem tudi prepričan, da so rezultati realni. »Specialna anketa« Pri tej anketi so vprašanja kombinirana kar pomeni, da je na njih potrebno odgovoriti tako, da se izbere enega izmed ponujenih odgovorov ali pa napisati svojo alternativo pod ponujeni odgovor drugo. Pri nekaterih vprašanjih je potrebno alternativo, za katero smo se odločili, tudi na kratko utemeljiti. V analizi te ankete, bom za vsako vprašanje navedel samo tiste odgovore, ki so se pojavljali najbolj pogosto. Samo prvo anketno vprašanje pa je takšno, da je nanj potrebno odgovoriti zgolj opisno. Pred začetkom analize bom naredil še primerjavo osebnih podatkov obeh vzorcev anketiranih, ki bo vsebovala povprečno starost vzorca, stan, spol in število anketiranih, ki imajo ali nimajo otroke.



Stan Spol Otroci Starost

Poročen Izvenz. skupnost Samski Ž M Da Ne

MVO Afganistan

26 let 4 7 28 / 39 9 30

Opravljanje dolžnosti doma

28 let 6 5 28 / 39 11 28

Tabela 6: Osebni podatki anketirancev

1. Kaj vam je bilo najtežje? Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: Ko sem delal analizo odgovorov, sem zasledil zelo zanimivo stvar; kot da so anketiranci hoteli zliti dušo na papir in se nekomu izpovedati. Kot najbolj pogost vzrok so napisali, da država za njih sploh ni poskrbela kot so pričakovali in jim je bilo tudi obljubljeno pred odhodom na MVO (internet, telefon). To sta osnovna sredstva, da so sploh lahko komunicirali s svojimi družinami. Internet so lahko uporabljali za plačilo pri Špancih, telefoniranje pa so si zagotovili preko Italijanov. V nadaljevanju bom samo naštel najbolj pogoste odgovore. Zelo veliko težavo jim je predstavljalo sam odhod v Afganistan, enolično delo na MVO, prestavljanje datuma odhoda, slovo od družine in otrok, privajanje na popolnoma drugačno podnebje, slabe higienske razmere, slaba hrana, velika nevarnost min, grožnje s samomorilskimi napadi, osamljenost med božičnimi in novoletnimi prazniki, pomanjkanje informacij in neorganizirano delo (Italijani in Španci), oteženo komuniciranje z domačimi, ni bilo organiziranega primernega sprejema ob prihodu domov, zraven tega pa še razmišljanje, kaj vse se lahko zgodi, če naredim kakšno napako pri opravljanju svoje dolžnosti. Eden od anketirancev je omenil, da mu je bilo najtežje zaradi pomanjkanja spolnih odnosov, enemu pa je bilo najtežje, ker je njegova punca imela spontani splav. Obrazložitev – anketiranci doma: Ta vzorec anketirancev pa je kot najtežje trenutke navedel neodločnost pri izbiri vojaškega poklica, naporno temeljno usposabljanje v Centru za usposabljanje v Vipavi, strokovno vojaško izobraževanje, prepozno obveščanje nadrejenih o daljši odsotnosti (straža, teren,…), komunikacijo z nadrejenimi, privajanje na novi način življenja in vklop v novo delovno okolje z novimi ljudmi. Primerjava vzorcev: Razlika v odgovorih je očitna, saj so odgovori vezani na MVO ali opravljanje dolžnosti doma. Lepo se pa vidi s kakšnimi težavami se je potrebno spopadati v tujini in kako majhne težave so nekaterim doma že v veliko breme. Odgovori tega



vzorca so takšni zaradi tega, ker imajo premalo izkušenj v vojaškem poklicu in česa težjega še niso izkusili. 2. Ali ste se kdaj počutili ogroženega? Rezultati: Trditev z vrednostjo pogosto, je ocenilo 6 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 0 anketirancev iz vzorca doma. Trditev z vrednostjo včasih, je ocenilo 31 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 10 anketirancev iz vzorca doma. Trditev z vrednostjo nikoli, sta ocenila 2 anketiranca iz vzorca MVO v Afganistanu in 29 anketirancev iz vzorca doma.

Slika 20: Odziv anketirancev na ogroženost Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: Pri tem vprašanju je največ anketirancev odgovorilo, da so se včasih počutili ogrožene (79%), pogosto se je čutilo ogrožene 15% anketirancev, 6% pa je tistih, ki so rekli, da takšnega občutka niso imeli. Kot najbolj pogoste vzroke ogroženosti so navedli: nestabilne razmere v državi, spremstvo konvoja v mesto, ko so bili napovedani napadi na enote ISAF, nezaupanje v italijanske vojake s katerimi so delali, slaba informiranost, občasni napadi na letališče in samomorilca v bližini baze. Ogroženost pa se je samo še stopnjevala, ko so neznanci napadli italijanske vojake, ki so izvajali spremstvo konvoja. Obrazložitev – anketiranci doma: 74% anketirancev je odgovorilo, da se nikoli niso počutili ogroženega in 26% tistih, ki so mnenja, da se jim to dogaja včasih. Nikoli se niso počutili ogrožene tisti, ki drugega kot usposabljanja še pač niso počeli, ker so premalo časa v Slovenski vojski, da bi imeli to priložnost. Najbolj pogost vzrok občasne ogroženosti so navedli neizurjenost posameznikov v rokovanju z orožjem na strelišču in vsakodnevna vožnja v službo iz oddaljenih slovenskih krajev. En anketiranec je navedel, da se včasih počuti ogroženega zaradi prisotnosti alkohola v službi!

Afganistan Doma

pogosto

včasih

nikoli



Primerjava vzorcev: Vzorca se med seboj bistveno razlikujeta, kar je tudi pričakovano. Vidimo lahko, da je delo na med MVO veliko bolj nevarno, kot pa vsakodnevno opravljanje nalog doma. 3. Ali ste imeli občutek odtujenosti, osamljenosti? Rezultati: Trditev z vrednostjo pogosto, je ocenilo 0 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 0 anketirancev iz vzorca doma. Trditev z vrednostjo včasih, je ocenilo 17 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 16 anketirancev iz vzorca doma. Trditev z vrednostjo nikoli, je ocenilo 22 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 23 anketirancev iz vzorca doma.

Slika 21: Odziv anketirancev na odtujenost in osamljenost

Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: Nikoli ni imelo občutka odtujenosti in osamljenosti 56% anketirancev, tistih, ki so ga občutili včasih pa je bilo 44%. Tisti, ki so rekli nikoli, so glavne vzroke za to navedli: da so se sprijaznili s tem, da so pozabljeni, so bili zelo dober kolektiv in so se zelo veliko pogovarjali, v prostem času so se veliko družili in gledali televizijo, nekateri pa so rekli, da so imeli preveč dela, da bi o tem razmišljali, zopet drugi so si našli primerno zaposlitev v prostem času. Ne glede na vse okoliščine, pa se dogaja, da je občutek odtujenosti in osamljenosti prisoten. To se zgodi predvsem takrat, ko ni zveze z družino in ko pogrešamo svoje najbližje. Zelo pomemben je tudi čas, kdaj se to pojavlja (med prazniki). Obrazložitev – anketiranci doma: Pri tem vzorcu anketirancev pa lahko govorimo, da so rezultati skoraj enaki predhodnemu. 41% jih je reklo, da imajo tak občutek včasih in 59% se to nikoli ne zgodi. Zaradi dobrega kolektiva, sposobnost prilagajanja skupini, korektni odnosi s sodelavci in nadrejenimi, so najbolj pogosti odgovori tistih, ki trdijo, da nikoli nimajo

Afganistan Doma

pogosto

včasih

nikoli



omenjenega občutka. Tisti, ki pa imajo ta občutek samo včasih, pa so omenili, da so bili izločeni iz kolektiva, pogrešali so otroke, domače okolje, ali pa se niso znali vklopiti v nov kolektiv. Primerjava vzorcev: Pohvale vredno je dejstvo, da pri nobenem vzorcu nisem dobil odgovora pogosto čutim odtujenost, osamljenost. Po odstotkih in utemeljitvi odgovorov sta si vzorca zelo podobna, kar posledično pomeni, da se na nekajtedenskem terenskem usposabljanju srečujemo podobnimi težavami, kot na MVO (glede odtujenosti in osamljenosti). 4. Ali je prišlo do spremembe vlog v družini? Rezultati: Trditev z vrednostjo da, so ocenili 4 anketiranci iz vzorca MVO v Afganistanu in 6 anketirancev iz vzorca doma. Trditev z vrednostjo ne, je ocenilo 35 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 33 anketirancev iz vzorca doma.

Slika 22: Odziv anketirancev na spremembo vlog družini

Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: V družinah 10% anketirancev je prišlo do spremembe vlog v družini, v 90% primerov pa do teh sprememb ni prišlo. Glede na dolgotrajno odsotnost od doma in podatek, da so anketiranci samo moški, sem pri tem pričakoval veliko večji odstotek tistih, ki se jim vloga v družini je spremenila. Obrazložitev – anketiranci doma: Pri tem vzorcu je pa odstotek še večji kot prej, to je15% tistih, ki trdijo, da je prišlo do spremembe vlog v družini in 85% tistih, ki jih ta sprememba ni doletela. Glede na vrsto nalog in odsotnost od doma, sem pričakoval popolnoma drugačen rezultat in predvideval, da bodo vsi odgovorili z ne.

Afganistan Doma

DA NE



Primerjava vzorcev: Glede na dolgotrajno odsotnost od doma, pride v družini do spremembe vlog , kar pomeni, da mora žena, partnerka odigrati tudi vlogo očeta. Največkrat se v družinah zgodi, da se postavijo neke nove zakonitosti, navade, ki so velik šok za moškega, ko se vrne po dolgem času domov. Vlogo, katero je imel pred odhodom, ima sedaj njegova žena. Če si otroci kaj zaželijo, ne pridejo več vprašat očeta, ampak se za vsako stvar obračajo na mamo. Pri tem vprašanju sem pričakoval veliko večji odstotek prvega vzorca, ki bodo rekli da in vse odgovore z ne pri drugem vzorcu. 5. Kaj vam povzroča največji stres? Rezultati: Trditev slab finančni položaj, je ocenilo 6 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 12 anketirancev iz vzorca doma. Trditev slaba strokovna usposobljenost, je ocenilo 5 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 8 anketirancev iz vzorca doma. Trditev slabi medsebojni odnosi v kolektivu, je ocenilo 18 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 13 anketirancev iz vzorca doma. Trditev slabi odnosi doma, so ocenili 4 anketiranci iz vzorca MVO v Afganistanu in 2 anketiranca iz vzorca doma. Trditev drugo, je ocenilo 6 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 4 anketiranci iz vzorca doma.

Slika 23: Odziv anketirancev kaj jim povzroča največji stres

Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: 15% anketirancev je odgovorilo, da jim največji stres povzroča slab finančni položaj, 13% slaba strokovna usposobljenost, 46% slabi medsebojni odnosi v kolektivu, 10% slabi odnosi doma in 15% anketirancev je mnenja, da nič od naštetega, ampak drugo. Tukaj so najbolj pogosto omenjali slabo oskrbo v Afganistanu in nerešen stanovanjski problem. Skoraj polovica anketiranih daje velik poudarek pri stresu slabim medsebojnim odnosom. Dobri medsebojni odnosi in zaupanje so na MVO ključnega pomena, da si lahko med seboj zaupajo in se naloge izvedejo kvalitetno.

Afganistan Doma Slab finančni položaj

Slabi odnosi v kolektivu Slabi odnosi doma

Drugo

Slaba strokovna usposobljenost



Obrazložitev – anketiranci doma: Pri tej skupini pa kar 31% anketiranih pravi, da jim največji stres povzroča slab finančni položaj, 20% slaba strokovna usposobljenost, 33% slabi medsebojni odnosi v kolektivu, 5% slabi odnosi doma in 10% jih je mnenja, da drugo. Ta skupina pa je najbolj pogosto omenjala vsakodnevno dolgo vožnjo na delo, pritiske med usposabljanjem (nadrejeni – podrejeni) in pa učenje za službene zadeve ali privatno izobraževanje. Primerjava vzorcev: Razlika v odstotkih odgovora slab finančni položaj je posledica tega, da anketiranci, ki so bili na MVO ne dajejo velikega poudarka na finančni položaj, saj so si ga po mojem mnenju popravili z dobro plačanim delom na MVO. Še ena razlika, ki jo je potrebno omeniti, se je pokazala v slabi strokovni usposobljenosti. Vojaki s krajšim vojaškim stažem imajo več pomislekov, da so slabo strokovno usposobljeni, posledica je tudi stres, ki ga neznanje povzroča. Stres zaradi slabih medsebojnih odnosov pa je pri obeh skupinah precej visok, kar pomeni, da vsi dajejo velik poudarek pri graditvi dobrih medsebojnih odnosov. 6. Ali prenašate nejevoljo zaradi stresnih situacij doma, v službo? Rezultati: Trditev z vrednostjo pogosto, je ocenilo 0 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 3 anketiranci iz vzorca doma. Trditev z vrednostjo včasih, je ocenilo 10 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 18 anketirancev iz vzorca doma. Trditev z vrednostjo nikoli, je ocenilo 29 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 18 anketirancev iz vzorca doma.

Slika 24: Odziv anketirancev na prenašanje nejevolje od doma v službo

Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: 26% vprašanih je odgovorilo, da včasih pridejo v službo nejevoljni zaradi stresnih situacij doma, 74% pa je prepričanih, da se jim to ne zgodi nikoli. Za dobro opravljanje nalog je pomembno, da ne mešamo službenih zadev v privatnem življenju in seveda obratno. Vse težave moramo rešiti preden pridemo na delovno mesto, ker jih na delovnem mestu zagotovo ne bomo. Najslabše je, ko pridemo v

Afganistan Doma

pogosto

včasih nikoli



službo polni družinskih problemov. Zelo pomembno je tudi, da pred odhodom na MVO vse družinske težave rešimo, ker jih med opravljanjem nalog v tujini, ko bomo od doma oddaljeni nekaj tisoč kilometrov, ne bomo in iz malih težav naenkrat nastajajo vedno večje. Obrazložitev – anketiranci doma: Večina ljudi iz tega vzorca pa prenaša nejevoljo od doma v službo. To dela pogosto 8% vprašanih, včasih pa 46%. Enak odstotek pripada tudi tistim, ki pa tega nikoli ne počnejo. Verjetno so premalo časa zaposleni v Slovenski vojski in do sedaj še niso bili v situaciji, da bi to negativno vplivalo na njih. Slej kot prej se bodo ti ljudje morali navaditi ali naučiti, da privatnih, družinskih težav ne morejo in ne smejo prenašati v službo, ker se zraven njih, mora še kdo ukvarjati z njihovimi privatnimi težavami. Primerjava vzorcev: Med seboj se vzorca zelo razlikujeta. Po mojem mnenju je do razlik prišlo zaradi neizkušenosti domačega vzorca ljudi in njihovega mnenja, da lahko stvar rešiš tudi v službi. Če si na MVO in si od doma oddaljen več kot 5000 kilometrov, pa težav ne moreš reševati ampak le-te samo še naraščajo. Zaradi tega si primoran, da težave ne nosiš s seboj, temveč jo moraš rešiti pred odhodom. 7. Kako v stresu reagirate? Rezultati: Trditev odmaknem se, je ocenilo 20 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 12 anketirancev iz vzorca doma. Trditev skregam se, so ocenili 3 anketiranci iz vzorca MVO v Afganistanu in 5 anketirancev iz vzorca doma. Trditev stres poskušam prikriti, so ocenili 4 anketiranci iz vzorca MVO v Afganistanu in 15 anketirancev iz vzorca doma. Trditev drugo, je ocenilo 12 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 7 anketirancev iz vzorca doma.

Slika 25: Odziv anketirancev na reagiranje v stresu

DomaOdmaknem se

Skregam se

Stres poskušam prikriti

Drugo

Afganistan



Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: V stresu reagira tako, da se odmakne 51% vseh vprašanih v vzorcu. 8% jih reagirana na način, da se skregajo, 10% pa jih poskuša stres prikriti. 30% je mnenja, da ne reagirajo na naštete načine, ampak drugače, in sicer: poskušajo se skoncentrirati in se s situacijo soočiti, z nekom se pogovoriti in iz nastale situacije najti najboljšo rešitev, velika večina pa je mnenja, da je takrat najboljša sprostitev s športom. Mislim, da je v takšnih primerih najbolje poiskati pravega sogovornika, ki nam bo prisluhnil, skupaj lahko rešita to stresno težave že samo s pogovorom. Naštete alternative po mojem mnenju niso dobre, ker z njimi ne rešimo nastale težave, ampak se od nje le trenutno odmaknemo. Obrazložitev – anketiranci doma: 31% anketiranih iz vzorca meni, da reagirajo tako, da se odmaknejo, 13% je takšnih, ki se v stresu kregajo, 38% jih skuša stres prikriti in pa 18% vprašanih je reklo, da za njih ne pride v poštev nič od naštetega in so se odločili za drugo možnost. Med naštetimi stvarmi so zopet športne aktivnosti, pogovor in zaupanje nekomu, ki mi je blizu, veliko pogovarjanja, soočenje s težavo. En pa je odgovoril, da se zapre vase, kar pa mislim, da je najslabša opcija, katere se nikoli ne bi smeli posluževati. Primerjava vzorcev: Velika razlika med vzorcema je v odgovorih odmaknem se in stres poskušam prikriti. Rezultati niso kritični, mislim pa, da je v prihodnje potrebno delati več na tem, kako se soočiti s stresom. Veliko vlogo pri tem lahko odigra vojaški psiholog, ki je v vojašnici vedno na razpolago in pripadnike pripravi, da so posledice čim manjše. 8. Kaj vam je bilo najbolj stresno? Rezultati: Trditev oddaljenost od doma, je ocenilo 16 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 12 anketirancev iz vzorca doma. Trditev nezmožnost komuniciranja, je ocenilo 8 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 12 anketirancev iz vzorca doma. Trditev različne dolžnosti in naloge, je ocenilo 5 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 10 anketirancev iz vzorca doma. Trditev drugo, je ocenilo 10 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 5 anketirancev iz vzorca doma.



Slika 26: Odziv anketirancev na najbolj stresni dejavnik Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: Nekaj manj kot polovica anketiranih (41%) trdi, da jim je bilo najbolj stresno to, da so bili zelo oddaljeni od doma, 21% je najbolj stresna nezmožnost komuniciranja, 13% jih je reklo, da so temu prispevale različne dolžnosti in naloge, preostali (25%) pa so izbrali druge stresne reakcije. Najbolj pogosti odgovori so bili, da je posledica prostorska omejitev, slabo plačilo za opravljeno delo, pomanjkanje spolnih odnosov, nepredvidljive situacije, pomanjkanje informacij o stanju v bližnji okolici, grožnje s samomorilskimi napadi, ukvarjanje z zadevami, ki niso bile v njihovi pristojnosti (dopusti, stiki z družinami), dolgčas, odhod in povratek z misije. Najbolj pogost odgovor pa je bil, da so bili najbolj stresni letalski prevozi (pristajanje in vzletanje v Kabulu, ki je obdan z gorovjem, je baje prava umetnost). Obrazložitev – anketiranci doma: Da je oddaljenost od doma najbolj stresna, je menilo 31% vprašanih, enak odstotek (31%) je pripadel tistim, ki so menili, da jim je bilo najbolj stresna nezmožnost komuniciranja, malo manj (25%), jih je prepričanih, da so vzrok temu različne dolžnosti in naloge, ki jih morajo opravljati. Le 12% anketirancev pa je izbralo drugo možnost in jo utemeljujejo, da so to slabi odnosi v kolektivu, premeščanje iz ene enote v drugo in nesprejetje posameznika v kolektivu. Primerjava vzorcev: Pri tem vprašanju sem pričakoval rezultate iz prvega vzorca, saj so bili od doma oddaljeni nekaj tisoč kilometrov. Če sem v tem primeru črnogled in rečem, da je pri posamezniku na primer prišlo do smrti ožjega družinskega člana, lahko zagotovim, da se ta ne bi mogel udeležiti pogreba v domovini, saj najhitrejša pot v Slovenijo traja 4 dni, če pa nimaš sreče z letalskim prevozom, pa lahko potuješ tudi cel teden. Mislim, da so anketiranci na to vprašanje odgovarjali iz omenjenega vidika. Niti pomisliti nočem, kaj se lahko zgodi, če gre v tem primeru za smrt lastnega otroka ali zakonca. Pri drugem vzorcu pa so me rezultati presenetili, saj sem pričakoval veliko večji odstotek tistih, ki so jim bile najbolj stresne različne dolžnosti in naloge, ker je

Afganistan Doma

OddaljenostOd doma Nezmožnost komuniciranja

Različne

dolžnosti in naloge

Drugo



v današnjem času komuniciranje v Sloveniji omogočeno in če se pojavijo kakšne težave, si lahko zelo hitro doma. 9. Ali ste imeli težave pri preklopu iz vojaškega na civilno življenje? Rezultati: Trditev z vrednostjo da, je ocenilo 12 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 3 anketiranci iz vzorca doma. Trditev z vrednostjo ne, je ocenilo 27 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 36 anketirancev iz vzorca doma.

Slika 27: Odziv anketirancev na težave pri prihodu domov

Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: 31% oseb je mnenja, da so se jim takšne težave pojavile, 69% anketiranih pa je reklo, da teh težav niso opazili. Za tiste, ki so imeli težave so rekli, da so se zbujali sredi noči (posledica časovne razlike), se niso mogli privaditi na ritem življenja in so težko vstopili v civilno življenje, zbujali so se ponoči in mislili, da so v Afganistanu, soočati so se morali z vsakdanjimi problemi, katerih na MVO ni bilo. Strogo ločevanje službe in civilnega življenja, podpore družine in domačih, pa so bile najpogostejše besede tistih, ki pa teh težav niso občutili. Obrazložitev – anketiranci doma: Pri te vzorcu je 8% vprašanih takšne težave opazilo, 92% pa tej težav zaenkrat še ni imelo. Zaradi odsotnosti od doma (prisotnost na terenu ali usposabljanju), posledično zgubljanje občutka za ljudi okoli sebe, bolj agresivno vedenje, vnovično soočanje s težavami, ki niso bile rešene, pa so navedbe oseb, ki imajo takšne težave. Primerjava vzorcev: Razlika med vzorcema je normalna zaradi narave nalog in odsotnosti od doma. Da bi pa te težave bile čim manjše, je po mojem mnenju veliko odvisno od pomoči družine, ki posameznika pri njegovih službenih nalogah podpira.

Afganistan

DA

NE

Doma



10. Ali je za vas stresna skrb vaših najbližjih, da se iz dolžnosti vrnete živi

in zdravi? Rezultati: Trditev z vrednostjo da, je ocenilo 16 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 8 anketirancev iz vzorca doma. Trditev z vrednostjo ne, je ocenilo 7 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 4 anketiranci iz vzorca doma. Trditev ne razmišljam o tem, je ocenilo 16 anketirancev iz vzorca MVO v Afganistanu in 27 anketirancev iz vzorca doma.

Slika 28: Odziv anketirancev na skrb njihovih najbližjih

Obrazložitev – anketiranci na MVO v Afganistanu: 41% vprašanih je ta skrb stresna, 18% jih je odgovorilo, da to za njih ni stresno, preostanek anketiranih (41%) pa o tej zadevi ne razmišlja. Obrazložitev – anketiranci doma: Analiza tega vprašanja je pokazala, da je za 21% oseb za skrb stresna, 10% jih je prepričanih, da to za njih ni stresno, preostali (69%) pa o tej zadevi sploh ne razmišljajo. Primerjava vzorcev: Razlika v odstotkih je evidentna. Delo na MVO je veliko nevarneje kot opravljanje nalog doma, temu gre tudi pripisati večje število odgovorov da pri prvem vzorcu anketiranih. Normalno je, da tiste, katerim nekaj pomenimo v življenju skrbi, kaj se z nami dogaja. Še posebej to velja za vojaški poklic, za katerega lahko rečemo, da je orožje delovni pripomoček, kot je na primer tajnici računalnik. Nesreče pri delu niso izključene, pa naj gre za opravljanje dolžnosti na MVO ali pa doma. Moje mnenje pa je, da o tej zadevi ni pametno preveč razmišljati, saj jo lahko občutimo kot moteč dejavnik in zgubljanje koncentracije pri opravljanju nalog.

AfganistanDoma

DA

NE

Nerazmišljamo tem



5 SKLEPI IN PREDLOGI Po pregledu anketnih listov, ki so jih izpolnili zaposleni, sem postavljeni hipotezi potrdil ali pa zanikal. Obe se nanašata na celotno anketo, in sicer; H1 je povezana s splošno anketo, H2 pa na »specialno« anketo. Zbral sem povprečje negativnih točk vseh 39 oseb. Potrditev druge hipoteze sem dobil, če sem pri primerjavi vzorcev ugotovil, da se popolnoma razlikujeta pri 75% vprašanj ali več, zanikal sem jo pa v primeru, če je bila ugotovljena razlika med vzorcema pri manj kot 25% vprašanj. Preverjanje hipotez je prineslo naslednje rezultate: H1: Vojaki/nje, kateri so zaposleni v celjskem bataljonu, s stresom na

delovnem mestu dobro shajajo in ga obvladujejo – POTRDIM! Hipoteza je zastavljena pravilno, saj je vseh 97 anketirancev v zastavljenem okviru. Tudi skupno povprečno število negativnih točk je po mojem mnenju precej nizko, kar prikazuje tudi Slika 19. Na vzorcu anketiranih se je pokazalo, da delo opravljajo kakovostno in z veliko mero zagnanosti. Zaradi dobrih medsebojnih odnosov, dostopnosti nadrejenih in njihovega spoštljivega odnosa z gotovostjo trdim, da se na njih lahko zanesemo. Rekel bi, da za večino velja dovzetnost za težave drugih in pripravljenost pomagati, saj poklic vojaka ni individualna aktivnost. Uspešnost opravljene naloge, naj bo bojna ali pa ne, je vedno odvisna od dobre in homogene enote. Naj še omenim, da so prav vsi anketiranci v službi domovine zagotovili, da imajo radi vojaški poklic in ne hodijo v službo zaradi plače. Ugotavljam, da so zaposleni izpostavljeni nizki stopnji stresa na delovnem mestu. To omogoča večjo učinkovitost in uspešnost pri opravljanju nalog. Hipotezo potrdim. H2: Rezultati ankete bodo pokazali, da se pripadniki doma in v tujini

različno odzivajo na stresne situacije – POTRDIM! Pokazalo se je, da je hipoteza postavljena pravilno, saj so bili rezultati pri osmih vprašanji od desetih popolnoma različni tako opisno kot tudi v odstotkih, samo pri 3. vprašanju sem dobil zelo podobne številčne rezultate, razlika pa se je pokazala v utemeljitvi odgovorov. Edino pri spremembah vlog v družini sem dobil zelo podobne rezultate, kar pa ne vpliva na potrditev postavljene hipoteze. Iz analize ankete je evidentno, da se pripadniki na MVO srečujejo s čisto drugačnimi težavami, kot pa tisti, ki dela in naloge opravljajo doma. Več kot potrebni so zelo dobri medsebojni odnosi in zaupanje, da se zgradi dober in zdrav kolektiv, saj je potrebno živeti in dihati skupaj kar 6 mesecev. Dobrega kolektiva se ne da zgraditi, če se posameznike pogosto prestavlja iz ene enote v drugo. Treba ga je graditi že veliko časa pred samim odhodom na MVO. Kljub dobrih kolektivom se je v preteklosti dogajalo, da so se pojavljale napetosti med posamezniki. Po določenem časovnem obdobju je to popolnoma normalna stvar. Če omenjeni pogoji niso zagotovljeni, je lahko 6 mesečna misija naša najhujša nočna mora. V najhujšem



primeru lahko pride celo do ogrožanja varnosti, ker se na določene šibke člene v kolektivu več ni moč zanesti. Živimo v dobi, za katero je značilno globalizacija, velike organizacije, uvajajo se nove metode dela in managerskih filozofij. Nenehno je potrebno slediti hitrim spremembam v svetu, takšnemu tempu pa se moramo prilagoditi. Razvoj vojaške tehnike in znanja gre tako hitro naprej, da je potrebno veliko truda, da temu tempu lahko sledimo, saj se drugače ujamemo v močan vir stresa, ki mu pravimo neznanje in neusposobljenost. Zaradi tega se je potrebno nenehno izobraževati in usposabljati. S tem se bomo izognili škodljivemu stresu. Najpomembneje je, da se problema stresa zavedamo. Glede na službo, ki jo opravljamo, je v enoti nujno potrebno imeti vojaškega psihologa. V vojašnici Celje ga imamo, njegova vrata so vedno odprta vsakomur, ki se želi pogovoriti. Moje mnenje pa je, da ga zaposleni izrabljajo premalo oziroma nič. Težav posameznika mogoče ne bo rešil, kot strokovna oseba bo vsaj znal prisluhniti in poskušal pomagati z nasvetom. Aktivno se ukvarja z enoto, ki se pripravlja za odhod na MVO v Afganistanu ali na Kosovo. V času trajanja misije jih tudi enkrat fizično obišče. To pomeni, da je priložnosti za strokovno pomoč dovolj, le izkoristiti jih je potrebno. PREDLOGI Da bi bila količina stresa s katero se soočamo zaposleni, ki opravljamo naloge v domovini ali na MVO, čim manjša, predlagam:

• zdrav kolektiv je potrebno graditi že veliko prej, ko nas pošljejo na opravljanje nalog na MVO, nezdrave člene kolektiva je potrebno takoj izločiti, da ne bomo kasneje imeli težav,

• potrebno je usposobiti ljudi za prilagajanje novim metodam dela, kar se v vojaški organizaciji rešuje s prirejanjem delavnic o raznih temah ali pa s strokovnimi usposabljanji,

• potrebno je osveščanje zaposlenih s prisotnostjo stresa na MVO, povedati zakaj in v katerih primerih najpogosteje prihaja do stresnih reakcij,

• ves čas je treba težiti k dobrim medsebojnim odnosom, dobro je da veliko komuniciramo, da povemo kaj nas muči, znamo prisluhniti in pomagati ljudem okoli nas, se ne zapiramo vase, smo odločni pri svojih dejanjih, sprejmemo kritiko kot dobro namerno, smo odločni pri svojih dejanjih in imamo urejene odnose doma,

• preventivno se je potrebno ukvarjati s športnimi aktivnostmi. Ta aktivnost nam ne vzame veliko časa, vojaki imamo to srečo, da v službi vsak dan izvajamo enourno jutranjo vadbo. Moram povedati, da zelo ugodno vpliva na počutje, učinkovitost pri delu, »napolni baterije« in nam da delovni elan,

• skrbimo za urejeno življenje, kar pomeni, da skrbimo za zmernost v vseh pogledih: se zdravo prehranjujemo, ne uživamo poživil, skrbimo za telesno težo, se gibamo v naravi, dovolj spimo in počivamo.

Veliko stvari iz analize anket in pogovorov s pripadniki, ki so se vrnili iz Afganistana mi bo zelo koristilo, saj se meseca avgusta v Afganistan odpravljam tudi sam.



6 LITERATURA 1. Černetič, M.: Poglavja iz sociologije organizacij, Moderna organizacija, Kranj,

1997

2. Douglass, M., Douglass D.: Manage Your Time Your Work Yourself, New York, 1993

3. Ferjan, M.: Poslovno komuniciranje, Moderna organizacija, Kranj, 1998

4. Ihan, A., Simonič–Vidrih, M.: Stres na delovnem mestu in spoprijemanje z

njim, Ljubljana, 2005

5. Jereb, E.–Jereb, J.: Organizacija pisarniškega poslovanja, Moderna organizacija, Kranj, 2000

6. Lindemann, H.: Premagati stres, Ljubljana, 1982

7. Lipovec, F.: Razvita teorija organizacije, Založba obzorja, Maribor, 1987

8. Looker, T, Gregson, O.: Obvladajmo stres, Ljubljana, 1993

9. Musek, J.: Stresi, krize in osebna čvrstost, Ljubljana 1993

10. Ovsenik, M., Ambrož, M.: Ustvarjalno vodenje delovnih procesov, Turistica,

Portorož, 2000

11. Ovsenik, M., Ambrož, M.: Neprofitni avtopoietični sistemi, Institut za samorazvoj, Škofja Loka, 1999

12. Pettinger, R.: Stress Management, Oxford, Capstone Publishing, 2002

13. Rakovec–Felser, Z.: Zdravstvena psihologija, Visoka zdravstvena šola,

Maribor, 2002

14. Rakovec – Felser, Z.: Človek v stiski, stres in tesnoba, Maribor, 1991

15. Spielberger, C.: Stres in tesnoba, Ljubljana, 1985

16. Teržan, M.: Dobro se počutim, delo mi je v veselje, Ljubljana, 2002

17. Youngs, B.: Priročnik za uspešnejše odzivanje na stres, Ljubljana, 2001



Viri 1. Spletna stran Ministrstva za obrambo http://www.mors.si 2. Spletna stran LEK http://www.lek.si 3. Revija Slovenska vojska



7 PRILOGE Priloga 1: Splošna anketa Splošna anketa ANKETA – Stres na delovnem mestu Sem izredni študent Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Pišem diplomsko nalogo z naslovom Stres na delovnem mestu, katere mentorica je red. prof. dr. Marija OVSENIK. Podatke, katere bom pridobil v anketi, bom uporabil v diplomski nalogi. Vljudno prosim, če na vprašanja odgovarjate korektno. ANKETA JE ANONIMNA! PROSIM, DA OBKROŽITE SPOL. M / Ž

nikoli občasno pogosto zelo pogosto

vedno

1. Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu.

2. Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim.

3. Pri svojem delu ne čutim več veliko zadovoljstva.

4. Včasih bi se najraje skril/a pred zahtevami, ki jih moram izpolniti.

5. Težko sprejemam pomembne odločitve.

6. Utrujen/a sem tudi, ko spim dovolj.

7. Pogosto se čutim uničenega/o zaradi odgovornosti pri delu.

8. Hitro se razburim zaradi malenkosti.

9. Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/a, kot bi lahko bil/a.

10. Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko.

11. Pogosto čutim fizično in čustveno izčrpanost.



12. Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo.

13. Jem več oz. manj kot običajno/popijem več kave ali pravega čaja/pokadim več cigaret/popijem več alkohola/, da bi lažje delal/a.

14. Težave ali čustva drugih me ne ganejo več.

15. Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji ali družino je napeta.

16. Pozabljiv/a sem.

17. Težko se zberem. 18. Včasih čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela.

19. Hitro se začnem dolgočasiti. 20. V službo hodim le še zaradi plače.

Rezultati Vaš rezultat je _______ točk. V spodnji tabeli preverite, kako dobro obvladujete stres na delovnem mestu. 0-25 točk:

Stres na delovnem mestu dobro obvladujete.

26-40 točk:

Trpite za stresom na delovnem mestu. Skušajte se naučiti obvladovanja stresa.

41-55 točk:

Naučite se tehnik obvladovanja stresa, da se boste izognili "izgorelosti" (sindrom "burn out").

56-80 točk:

Ste že v fazi izgorevanja, zato vam priporočamo, da si pripravite načrt obvladovanja stresa.

Za izpolnjeno anketo se vam zahvaljujem! Višji vodnik Robert HERCOG



Priloga 2: »Specialna« anketa

»Specialna« anketa

ANKETA – Stres na delovnem mestu Sem izredni študent Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Pišem diplomsko nalogo z naslovom Stres na delovnem mestu, katere mentorica je red. prof. dr. Marija OVSENIK. Podatke, katere bom pridobil v anketi, bom uporabil v diplomski nalogi. Vljudno prosim, če na vprašanja odgovarjate korektno. ANKETA JE ANONIMNA! STAROST:

STAN:

ŠT. OTROK:

SPOL: M Ž

OPRAVLJANJE DOLŽNOSTI: DOMA V AFGANISTANU

1. Kaj vam je bilo najtežje?

2. Ali ste se kdaj počutili ogroženega?

a/ Pogosto b/ Včasih c/ Nikoli

Zakaj?

3. Ali ste imeli občutek odtujenosti, osamljenosti?


Zakaj?



4. Ali je prišlo do spremembe vlog v družini? a/ Da b/ Ne

5. Kaj vam povzroča največji stres?

a/ Slab finančni položaj b/ Slaba strokovna usposobljenost c/ Slabi medsebojni odnosi v kolektivu d/ Slabi odnosi doma e/ Drugo

6. Ali prenašate nejevoljo zaradi stresnih situacij doma, v službo?


7. Kako v stresu reagirate?

a/ Odmaknem se b/ Skregam se c/ Stres poskušam prikriti d/ Drugo

8. Kaj vam je bilo najbolj stresno?

a/ Oddaljenost od doma b/ Nezmožnost komuniciranja c/ Različne dolžnosti in naloge

d/ Drugo 9. Ali ste imeli težave pri preklopu iz vojaškega na civilno življenje? a/ Da (kakšne?)

b/ Ne (zakaj?)



10. Ali je za vas stresna skrb vaših najbližjih, da se iz dolžnosti vrnete živi in

zdravi? a/ Da

b/ Ne c/ Ne razmišljam o tem Za izpolnjeno anketo se vam zahvaljujem! Višji vodnik Robert Hercog



Kazalo slik Slika 1: Struktura Slovenske vojske Slika 2: Sestava PSSV Slika 3: Sestave PDRIU Slika 4: Sestava 1. BRSV Slika 5: Sestava 20. MOTB Slika 6: FSB Arena Herat, kjer so nameščeni slovenski vojaki Slika 7: Pregled lokalnega prebivalca pred vstopom v bazo Slika 8: Pregled vozila s službenim psom Slika 9: Patruljiranje zunaj baze Slika 10: Spremljanje vozil-konvoja Slika 11: Delo na opazovalnici Slika 12: Zavarovanje letališča Slika 13: Delo v operativnem centru Slika 14: Odziv anketirancev na sprejem pomembne odločitve Slika 15: Odziv anketirancev na razburjanje zaradi malenkosti Slika 16: Odziv anketirancev glede čustev in težav drugih Slika 17: Odziv anketirancev na pozabljivost Slika 18: Odziv anketirancev na trditev o ohranitvi službe zaradi plače Slika 19: Postavitev anketirancev v stresno skupino Slika 20: Odziv anketirancev na ogroženost Slika 21: Odziv anketirancev na odtujenost in osamljenost Slika 22: Odziv anketirancev na spremembo vlog v družini Slika 23: Odziv anketirancev kaj jim povzroča največji stres Slika 24: Odziv anketirancev na prenašanje nejevolje od doma v službo Slika 25: Odziv anketirancev na reagiranje v stresu Slika 26: Odziv anketirancev na najbolj stresni dejavnik Slika 27: Odziv anketirancev na težave pri prihodu domov Slika 28: Odziv anketirancev na skrb njihovih najbližjih Kazalo tabel Tabela 1: Vrstni red stresnih dogodkov v življenju Tabela 2: Stresnost različnih poklicev Tabela 3: Pregled sestave Slovenske vojske Tabela 4: Pregled dolžnosti stalne sestave Slovenske vojske Tabela 5: Udeležba pripadnikov Slovenske vojske na mirovnih operacijah Tabela 6: Osebni podatki anketirancev Kratice in akronimi GŠSV: Generalštab Slovenske vojske MOTB: Motorizirani bataljon MVO: Mednarodna vojaška operacija TO: Teritorialna obramba JLA: Jugoslovanska ljudska armada RŠTO: Republiški štab Teritorialne obrambe



MSNZ: Manevrska struktura narodne zaščite VERC: Verifikacijski center PDRIU: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje PSSV: Poveljstvo sil Slovenske vojske BRSV: Brigada Slovenske vojske BVP: Bataljon vojaške policije POVLOGB: Poveljniško logistični bataljon MMČ: Minometna četa POVLOGČ: Poveljniško logistična četa MOTČ: Motorizirana četa MOTV: Motorizirani vod MOTO: Motorizirani oddelek EUBG: European unit brigade group ISAF: International security assistance force APO: Afganistanska prehodna oblast AOR: Area of responsibility UNAMA: United nations assistance mission to afghanistan CIMIC: Civil military cooperation KFOR: Kosovo force EUFOR: European unit force FSB: Fort support base RAC: Regional area command PRT: Provincial reconstruction team MTA: Military technical agreement NPE: Nacionalni podporni element FP: Force protection VED: Vojaška evidenčna dolžnost MNB SW: Multinational brigade SouthWest SIKON: Slovenski kontingent

STRES NA DELOVNEM MESTU V VOJAŠKI ORGANIZACIJI

Documents

Transcript of STRES NA DELOVNEM MESTU V VOJAŠKI ORGANIZACIJI