VARNO NA CESTI

VARNO NA DELOVNEM MESTU

KAJ PA MOJ VID

00 km/h1020

3040 6050

?

00 km/h

1020 30 40

60

50

00 km/h

1020 30 40

60

50

00 km/h

1020 30 40

60

50

• vmladosti,kosmokandidatizavoznika,

• ali pa v kasnejšem življenjskem obdo-bju,kozaradibolezni,poškodb,starostialidrugihvzrokovponovnopreverjamonašozmožnostzavarnovožnjo.

Zdravnik medicine dela, prometa inšportabovokvirukontrolnegazdravstve-nega pregleda (ob sodelovanju zdravnikaoftalmologa) pregledal voznikove vidnefunkcije in hkrati ocenil, ali ustrezajopredpisanim merilom. Za varno vožnjopomembne vidne funkcije so: ostrinavida, periferni vid, globinski vid, barvnivid, kontrastna občutljivost, občutljivostnazatemnitevinosvetlitevtervpovezavistem:obstojdoločenihočesnihnapakterobstojinstanjedoločenihočesnihbolezni.MerilazavidvoznikaC,DinEkategorijsostrožja,kotmerilazavoznikaA,B,FinGkategorij.

VID IN VOŽNJAKosebližamokrižiščualikrožišču,semo-ramopravilno razvrstiti, preveritimnogostvariinsprejetivečješteviloodločitev.

Kajpišenanapisih,moramonajprejvi-deti,spoznatiinpotempravilnoreagirati,panajbodanalinoč,soncealidež,hiteralipočasenpromet.

Vidingibstapovezana.Kakodobrovi-dimoinkakosenasvetlobnesignaleodzi-vamo,jeodvisnotakoodstanjaindelova-njanašihočikot tudiprenosa informacijprekovidnegaživcavmožganeinobdela-vetehinformacij.

Z vidom sprejemamo 80-90% vseh in-formacij,kisopomembnezavožnjomo-tornegavozila.

Pregledvidajezatopomembensestavnidel kontrolnega zdravstvenega pregleda,prikateremželimodobitipotrdilo,dasmozmožni biti voznikmotornega vozila, panajboto:

ZA VARNO VOŽNJO POMEMBNE VIDNE FUNKCIJEOstrina vida

Zmerjenjemvidneostrinepreverjamo,kakodoberjecentralni vid,kadarježa-rišče zbranih žarkovprav vpodročju ru-menepege.Dasezberejožarkinapodro-čjurumenepege,silahko,čejepotrebno,pomagamozočalialikontaktnimilečami.Tako zostrinovidaocenjujemozaznava-nje svetlobe v rumenipegi ter prenos si-gnalovprekovidnegaživcavmožgane.

Vidnaostrina jekvantitativnameravi-dne funkcije. Vidna ostrina se preverja spomočjotabelsčrnimiznakinabelipod-lagi za vsako oko posebej, pa tudi kadargledamozobemaočesomahkrati.

Ostrinovidaizražamokotkvocientmedrazdaljo,nakateripreiskovanecznak(črko)razločioziromapravilnoprebereinrazda-ljo,kijopriistemznakupotrebujeosebaznormalnimvidom.

Oseba z normalnim vidom je sposobnarazločitiznak(črko)narazdaljišestihme-trov,čejevelikosttegaznaka(črke)8,7mm(=5kotnihminutvidnegapolja)insodelitečrkevelikipo1,7mm(=1kotnominutovidnegapolja).Ocenazavidnoostrinojevtemprimeru6/6=1,0ali100%.

Čemorapreiskovaneczaprepoznavoistečrkerazdaljoskrajšatina3m, jeocenazaostrinonjegovegavida3/6=0,5.

Ostrina vida za daljavo (binokularnaostrinavida)najbibilaprivoznikukatego-rijA,B,F,inGvsaj0,6;privoznikukatego-rijC,DinEpavsaj0,8.

Pritestiranjuostrinevidazadaljavoobi-čajnouporabljamoSnellenovometodo,kjerpreiskovanecprikonstantnirazdaljiodta-bele poskuša prebrati črke v posameznih

vrsticah; velikost črk v tabeli se od zgorajnavzdolzmanjšuje.

Pritestiranjuostrinevidazabližino,tojepribralnirazdalji35cm,preiskovanecpo-skušaprebrati tekste,ki sonapisaniz raz-lično velikimi črkami oziroma »fonti« inpisavoTimesRoman.

Periferni vidKadarvozimo,moramojasnovidetipred-met, ki je v centru našega pogleda. Pravtako je pomembno, da vidimo predme-te,kisoobstraneh.Doberperiferni vidnam omogoča, da zaznamo avtomobile,kolesarje,kivozijonavzporednihvoznihpasovih,dapravočasnozaznamopešca,kiprečkacesto.

Normalne,zdraveočividijo,čejepogledusmerjennaravnostnaprej,breztežavobapalca,kadarstarokivpoložaju»odroče-nje«-dvignjenevstranvvišiniramen.Ta-kratjekotmedobemarokama180˚.

Kot120˚(horizontprividnempolju),kiješesprejemljivavrednostzavoznikaka-tegorijA,B, F inG,predstavlja že velikeoviropriopazovanjupredmetov,kipriha-jajosstrani.

S staranjem se širina pa tudi višina vi-dnegapoljazožujeta.

Izgubaperifernegavidaalinastanek»tu-nelskegavida«stalahkopovezanazbole-znijo,kipoškodujevidniživec(glavkom)aliznekaterimiboleznimimrežnice(reti-nitispigmentosa).

Globinski vidGlobinska ostrina je sposobnost našega

vida,davidisvetvtrehdimenzijahindaoceni razdaljo do predmeta. Pri vožnjimotornega vozila moramo ocenjevatirazdaljo,skaterovozimozavozilom,od-daljenost inhitrost, s katero sepribližujedrugovozilo,karješeposebejpomembnovkrižiščih.Ocenarazdaljedopredmetajezahtevnejša, če je predmetmajhen (kole-sar,motorist).

Barvni vidOko, pravzapravnjen funkcionalni del:mrežnica, vsebuje čutnice za svetlobo(paličice)inbarvo(čepke).Nekako10%moških in okoli 1% žensk ima motnjeprigledanjubarv,lemanjšideležizmednjih pa vidi svet povsem črno-bel. Po-manjkljivostivbarvnemvidu,kiseobi-čajnopodedujejo,vpraksinadomeščajossprejemomdrugačnihinformacij:raz-poznavanjem oblik in napisov pri pro-metnihznakih,alipoznavanju lege lučinasemaforju.

Razpoznavanjelučinasemaforjujezatopočasnejše,počasnejšesotudireakcijenardečesignale,kotsozavorneluči.

Občutljivost na zaslepitevKadaročesnomrežnicovmrakualipono-čiosvetlimočanizvorsvetlobe(žarometi,odbojlučiodmokreceste,mokregastekla)pridedozaslepitve.Daseočiponovnopri-vadijoteme,potrebujejokarnekajčasa,kije pri starejših pomembno daljši, kot primladihvoznikih.

Natežaveprinočnivožnjivplivaševrstadrugih dejavnikov, vendar je prav zaradizaslepitvevožnjaponočimednajpogostejenavedenimineprijetnostmiinomejitvamistarejšihvoznikov.

Očala s stekli z antirefleksno zaščitozmanjšujejo bleščanje, ki ga povzročajomočniizvorisvetlobe.

SNELLENOVA tabela za ocenjevanje ostrine vida

PELLI ROBSONOVA tabela za ocenjevanje kontrastne občutljivosti

Ponoči težko opazimo osebo v temnih oblačilih, pa tudi kje je rob asfaltne ceste. Bela črta poudari mejo med robom ceste in bankino.

Kontrastna občutljivostKadarmerimo vidno ostrino ali sposob-nostočesa,darazločidrobnedetajle,gle-damočrneznakealičrkenabelipodlagi.V realnem življenju pa se srečujemo zmnogimiodtenki sivebarve; težje je raz-likovati med sivimi predmeti v senci, vmraku,kovozimoponoči.Kontrastnoob-čutljivostočidoločujemospomočjotabe-le za ocenjevanje kontrastne občutljivosti(PelliRobsonovatabela),prikaterisočrkevspodnjivrstinarisanevsivemodtenku,ki se najmanj, v zgornji vrsti pa v sivemodtenku,kisenajboljrazlikujeodpodlage.

OČESNE NAPAKE, KI POVZROČAJO ZAMEGLJEN VIDOkomora, prav takokot fotoaparat, izo-striti sliko glede na razdaljo, na kateri seopazovani predmet nahaja. Slika je ostratakrat,koroženicainlečasvetlobnežarkeprepuščatainlomitatako,dasezberejovtočkinamrežnici.

Pri očesni napaki, ki jo imenujemokratkovidnost,osebedobrovidijopred-metevbližini.Davidijoostrotudiodda-ljenepredmete,potrebujejoočalazbikon-kavnimilečami.

Dalekovidnookovidiostropredmetevdaljavi,zaizostritevslikepredmetovvbliži-nipapotrebujedodatnobikonveksnolečo.

Presbiopija alistarovidnost jepojav,koroženica in lečapočasi izgubljataspo-sobnost,daizostritasliko;najprejprigle-danju na blizu. Da lahko beremo knjigoz drobnim tiskom, potrebujemo dodatneleče, opremiti semoramo z očali za gle-danje na blizu. Presbiopija je pričakovanpojav in večina ljudi se sooča z njim poštiridesetemletu.Sčasovnimzamikomsepojaviše težava,daokotudiprigledanju

nadalečnemorevečzadovoljivo izostri-ti slike.Torejpotrebujemododatnaočalaz lečami za gledanje na daleč. Rešitev, kinamomogoča,dazenimiočalilahkoizo-strimoslikotakoprigledanjunablizukotpri gledanju na daleč, so očala s progre-sivnimi stekli. S takimi stekli lahko vidi-motakopodrobnostinaarmaturniploščiavtomobila, potovalnem računalniku, kotnapisenatablahinprometnihznakih.

Očesna napaka, ki jo imenujemo asti-gmatizem, je posledica neenakomerneukrivljenostiroženicealileče.Svetlobnižar-kisepriprehoduskoziroženicoinlečonelomijo v vseh ravninah enakomerno, zatoslika namrežnici ni izostrena niti pri gle-danjunadaljavonitiprigledanjunabliži-no.Astigmatizemlahkospremljakratkovi-dnost,daljnovidnost,kottudistarovidnost.

Tudi astigmatizem jemogočepopravitisposebnimisteklialikontaktnimilečami.

Obrobni predeli roženice imajo pravi-

lomavečnepravilnostikotcentralni,zatojenegativnivplivastigmatizmanavidboljizrazitvmraku,kosozeniceširoke.Zara-di(nepopravljenega)astigmatizmaponočitežjevozimo,slabšijeperifernivid.

Danesjedostopnostinkakovostkorek-cijskihstekel,ki izostrijovidprigledanjunadaljavo,gledanjunaračunalnikingle-danjunablizu,velika.

Privoščimo si natančen in skrben pre-gledoči,kjersezapopraviloočesnihnapakizberejoustreznakorekcijskastekla.Premi-slimo o možnosti zaščite pred zaslepitvijo,zaščitepredUVžarki,izboljšanjemkontra-stneobčutljivosti.Strokovnjakiv specializi-ranih prodajalnah z optičnimi pripomočkinambodosvetovali tudioblikookvirjev,kiso primerna za predpisana stekla, da nambodoočalaustrezalainjihbomoradiupo-rabljali.

Prednamipasotudinoveperspektive.Hi-terrazvojočesnekirurgijeprinašamožnostizaživljenjebrezkontaktnihlečinočal.

PREGLEDI OČI IN VIDA SO POMEMBNI V VSAKEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

Pravilnoizbranakorektivnaočalaomogo-čajo otroku, adolescentu in odrasli osebi,dakvalitetnodoživljasvetokolisebeinsekonkurenčnovključujevvseaktivnosti.

Pregledočipanipovezan samo s tem,daseugotovi,aliosebapotrebujeočalazabranjeknjigealizarazpoznavanjepredme-tov v daljavi.Celovit pregled oči pomenipregled vseh sestavnih delov: sprednjih,

povrhnjihpredelovočesa,očesnegaozadjazmrežnico,izmeriseočesnitlak.Prisplo-šnem okulističnem pregledu oftalmologugotovimorebitnebolezenskespremembenaočehinjihpričnezdraviti.Svetuje,ka-tereočesnenapakebibilomogočeizbolj-šatizvajami,očali,kontaktimilečami,alizoperacijo.Svetuje,kakoravnatiobopaže-nihbolezenskihpojavih.

PREGLEDI OČI IN VIDA PO ŠTIRIDESETEM MORAJO POSTATI POGOSTEJŠI

Vidsezletispreminja.Našeočipoštiri-desetem letunisoveč take, kot sobile vmladosti.

Spremembevida,kispremljajostaranje,so: starovidnost (presbiopija), ožje vidnopolje,slabšezaznavanjebarv,slabšaobču-tljivost za kontrast, bleščavica, suho oko,solzenje in očesne bolezni, ki poslabšajocentralni in periferni vid. S staranjem sespreminjajopraktičnovsezavarnovožnjopomembnevidnefunkcije.

Očesneboleznikotso:sivamrena(kata-rakta),zelenamrena(glavkom),degenera-cijarumenepegeindiabetičnaretinopatijalahkopovzročijopopolnoalidelnoizgubocentralnegain/aliperifernegavida.

Oftalmologiopozarjajo,danekaterebo-lezenskespremembevzačetkunepovzro-čajo težav, a jih ob celovitih pregledih žeopazijoinlahkopričnejozzdravljenjeminohranjanjemvidnefunkcije.

Tveganjezapojavočesneboleznisepo-troji vsako zaporedno desetletju po štiri-desetem.Potrebapopogostejšihpregledihprioftalmologusesstarostjopovečuje.

Na letnepregledekoftalmologumora-johoditiosebe,kirednonosijokontaktneleče,bolniki,pri katerih je žebilaugoto-vljenanekaočesnabolezen(glavkom,bo-lezni mrežnice, kronična obolenja rože-nice) terbolniki s sladkornoboleznijo inpovišanimkrvnimtlakom.

Normalen vid Siva mrena - katarakta

Nemudomapajetrebapoiskatioftalmo-logaobvsakipoškodbiočesaalinenadnispremembivida,naprimerobpojavučrnelise,zavese,motnepodobe,dvojnegavida,tunelskegavida.

Odstop steklovineSteklovinajeprozorna,želatinastasnov,kizavzemaprostormedlečoinmrežnico,nakaterojepritrjena.Zletipostajasteklovinavseboljtekoča,takodalahkomajhnidelcitkivavnjejprostoplavajo in senčijomre-žnico,karzaznamokotmotnjave v očesu.

Steklovina lahko odstopi od mrežnice.Doodstopapogostejepridepri kratkovi-dnemočesuinpoškodbah,predvsempad-cihaliudarcihvglavo.

Čeprav somotnjave povsem normalendelstaranja, lahkonenadenpojavvečjegaštevilamotnjav pomeni ne le odstop ste-klovine,temvečtudiraztrganjealiodstopmrežnice in s tem potrebo po nujnemzdravniškempregledu.

Odstop mrežniceMrežnica je sestavljena iz več slojev, podnjo je žilnica, ki prehranjuje zunanji delmrežnice.Priodstopumrežnicepridedoločitveodžilniceinprekinitveoskrboval-nih poti, kar najprej prizadene centralnidelmrežnice, rumenopego.Znaki,ki jih

zaznaosebapriodstopumrežnice,soraz-lični,kotsorazličnitudivzroki inmeha-nizmiodstopa:odbliskanja,črnegadežja,slabševidneostrine,dopojavačrnezavesealirastočegazidu.

Da bi se oskrbovalne poti čimprej po-novno vzpostavile in s tem ustavilo pro-padanjemrežnice,jepotrebnonemudomapoiskatipomočzdravnikaoftalmologa.

Siva mrena – kataraktaOčesnalečalahkopostanemotna.Zaradizamotnitve leče postaja vid, kljub korek-ciji z očali, postopoma vse bolj nejasen,zmanjšuje se sposobnost ločevanja pred-metovodozadja(kontrastnaobčutljivost).Izrazitetežave,kisopovezaneskatarakto,občutivoznikprinočnivožnjizaradible-ščanja,kigapovzročajožarometiindrugelučiinodbojlučiodrazličnihpovršin.

Najpomembnejši dejavnik za nastanekkataraktejestarost,nekolikoprispevade-dnost in izpostavljenostUVsvetlobi.Da-nes je operacija katarakte eden najpogo-stejših kirurških posegov v oftalmologiji.Prioperacijisemotnalečaodstraniinza-menjasprozornoplastičnolečo.Pogovorzoftalmologomnasboopogumil,dabomoizvedeli vse podrobnosti o vrstah leč inpotekuoperacijeinsehkrativeselilinovekakovostiživljenja.

Normalen vid Glavkom

leženepopravljivespremembe.Glavkomnajpogosteje povzroči povišan pritisk vočeh. Zgodnje odkritje, zdravljenje inspremljanjeboleznizaustavi,aliupočasninjenrazvoj.

Glavkom – zelena mrenaGlavkomjepropadanježivčnihvlakenvi-dnegaživca.Glavkomsepojavinebolečein neopazno. Ko oseba zazna znake, kotsozožanjevidnegapola(tunelskivid), jebolezen že zelonapredovala in sonasta-

Diabetična retinopatijaDiabetična retinopatija je povezana z za-pleti sladkornebolezni,ki seodražajonaprizadetostidrobnihžilicvvsehorganih,pa tudi na mrežnici (retini). Prizadetostžiljajepovezanastrajanjemsladkornebo-lezni,predvsempazuspešnostjouravna-vanjakrvnegasladkorja.

Na očesnem ozadju se pojavijo razšir-jenekapilareinpikčastekrvavitve,proceslahko sproži razrast novih žilic, kar brezustreznega zdravljenja pripelje do nepre-krvljenosti posameznih delov mrežnice,

trajnospremenividinvodivslepoto.Vsaksladkornibolnikmoranarednele-

tnekontrolekoftalmologu.Slovenija jev letu2015pričelazredni-

mi oftalmološkimi presejalnimi testi pribolnikih, ki jim je bila na novo odkritasladkorna bolezen. Pojavnost sladkornebolezni se v svetu in pri nas povečuje inposledičnopostajadiabetičnaretinopatijamedvsepogostejeobravnavanimiočesni-miboleznimi.

Pri pregledu očesnega ozadja oftalmolog uporabi očesne kapljice, ki vsebu-jejo midriatik. To je snov, zaradi katere se očesna zenica razširi. Očesne zenice so razširjene še nekaj ur po pregledu in se tudi na soncu ne bodo zožile, kar bomo občutili kot bleščanje ali zaslepitev. Ocenjevanje razdalj in dojemanje prostora bo moteno, bodimo previdni, da ne pademo. V tem času ne smemo voziti motornega vozila.

Degeneracija rumene pege (makule)Primakularnidegeneracijigrezabolezen,prikaterijeprizadetavidnaostrinazaradispremembv rumenipegi.To jedelmre-žnice, kjer jenajvečja gostota receptorjevzasvetloboinjetakomestonajostrejšegavida. Bolezen vodi k izgubi centralnegavida,barveinstranskividostanejonespre-menjeni. Pri makularni degeneraciji sočrtevAmslerjevimrežizvite,vdoločenihpredelihčrtemanjkajo.

Starostna degeneracija rumene pegeje v razvitem svetumed vodilnimi vzro-ki slepote v starostni skupini nad 60 let.Dejavniki tveganja za nastanek boleznisodednanagnjenost, izpostavljenostUVžarkominkajenje.

Način zdravljenja je odvisen od obli-kebolezni,lahkojeoperativen,lahkopatemelji le na upočasnitvi napredovanjabolezni.

Normalen vid Diabetična retinopatija

Normalen vid Makularna degeneracija

Test z Amslerjevo mrežoNadenitesiočala,čejihuporabljatezabranje.Pokrijtesilevookozrokoinusmeritepo-gleddesnegaočesanapiko,kijevsrediščumreže.VsečrtevAmslerjevimrežisorav-ne.Vsikvadratkivmrežisoenaki.Kakopatomrežoviditevi?Alisočrteravne,vijugaste,motne,preki-

njene?Alisonamrežipodročjabrezčrt?Alisonamrežitemnapodročja?Označitenamreži,kjesteopazilinepravilnosti.Opravite test tudi z drugim očesom. Čeopazitekakršnekolinepravilnostivmreži,seotemtakojpogovoritessvojimočesnimzdravnikom.

KAJ ŠE LAHKO NAREDIMO ZA SVOJ VID?

Ne zanemarjajmo problemov z očmi:Česoočiboleče,rdeče,pekoče,suhe,česovekeotekle in vnete, poiščimo strokovnopomoč.Suhookoin/alisolzenjestapogo-staspremljevalcapoštirideseteminlahkopripeljetadoneprijetnihzapletov.

Skrbimo za potrebno očesno higieno: Karpridevstikzočmiinnjihovonepo-srednookoliconajbočisto:roke,brisače,robci,skaterimisibrišemosolze.Poišči-mostrokovninasvet,čeinzakajsepoja-vljaizcedeknavekah,inkakoopravljamotoaletovek.

Čenosimokontaktneleče,upoštevajmopredpisana navodila in varnostna opo-zorila, ki so napisana tudi zato, da bi seizognilidraženjudelovočesa,vnetjeminmožniminfekcijam.

Ličilzaočineposojamodrugimosebamin si jih ne izposojamo, ne uporabljamovzorčnih ličil v trgovinah.Očesni »makeup«nanašamoledočrte,kijozarišejotre-palniceingazvečerpredspanjemskrbnoodstranimo. Stara očesna ličila so lahkogojiščebakterij.Vrzimojihproč.

20/20/20: Neprestano delo z računalni-kom,alizdrugooblikodigitalnegazaslonasicernebopoškodovalonašihoči, lahkopapovzroči,dasoočisuheinutrujene.Zasprostitev oči lahko uporabljamo vajo, kiimanapodročjih,kjeršeuporabljajostaremerskeenoteime20/20/20.Vsakihdvajset(20)minut dvignimo glavo in usmerimopogledvsajzadvajset(20)sekundnekamvdaljavoalinapredmet,kijeoddaljenvsaj

šestmetrov(=20čevljev).Čenimamota-kihpogojev,lahkovajospremenimoinza20sekundzapremoveke.

Zaščitimo oči pred soncem, vetrom, tujki in možnimi udarci: Kvalitetnasončna očala zaščitijo oči pred UVA inUVB svetlobo. Izpostavljenost UV sve-tlobinajbibiledenizmeddejavnikov,kiprispevaknastankusivemreneinmaku-larnedegeneracije.Sončnaočalasošepo-sebej pomembnapri aktivnostihname-stih,kjerjevelikUVindeks(vgorah,nasnegu,navodi).Polikarbonskaočalaprišportusotudizaščitapredudarci,letečožogico.Zaščitnaočala,kijih»popraviliho varnosti«nosimonadelovnemmestu,nosimo tudi doma, kadar kaj brusimo,žagamo, čistimo, ko uporabljamonevar-nekemikalije.

Prenehajmo s kajenjem:Prikadilcihsepogosteje pojavlja degeneracija rumenepege.Kajenjepospešujerazvojsivemreneinpojavsuhegaočesa.

Hrana za boljši vid: Če bodo naši je-dilnikivsebovalidovoljlistnatezelenjave(špinače,ohrovta,blitve),korenja,rume-nih buč, jagodičja in drugega sadja, patudi stročnic,mesa, rib in drugihmor-skihsadežev,bovhranidovoljpotrebnihsnovi,kisepogostoomenjajokotsnovi,ki so dobre za oči in dober vid: lutein,zeaksantin, beta-karoten, omega-3 ma-ščobnekisline,vitamini:C,E,A,D;cinkinselen.

00 km/h

1020 30 40

60

50

Viri: • VisionRequirementsfordrivingsafety.Visualstandards.ReportpreparedfortheInternationalCouncil

ofOphthalmologyatthe30thWorldOphthalmologyCongress,SanPaulo,Brazil,February2006.• Pravilnikozdravstvenihpogojihvoznikovmotornihvozil.Ul.l.RSšt.47/2011.• https://www.vicroads.vic.gov.au/licences/medical-conditions-and-driving/• http://www.aoa.org/patients-and-public/good-vision-throughout-life/• http://www.allaboutvision.com/• http://www.zdravstvena.info/vsznj/okulistika-zapiski-oftalmologija/

»Skrb za zdrave oči, skrb za dober vid je pogosto premalo poudar-jen, a pomemben prispevek vsakogar k varnosti na cesti in na delovnem mestu.

Orientativni pregledi ostrine vida, ki so bili narejeni v sodelovan-juzEssilorSlovenijavletu2015inpogovoriobsrečanjihpovsejSloveniji (projekt Javne agencije za prometno varnost “Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu”), so pokazali, da številni vozni-ki nimajo optimalno korigiranega vida in da se premalo zavedajo pomena rednega, celovitega pregleda oči po štiridesetem.«

Tekst pripravila: dr.Majda Zorec Karlovšek –Fotografije: Katarina Podgoršek –Založilo in izdalo:Združenjezarazvojforenzičnetoksikologijeindrugihforenzičnihved–FORTOX,Ljubljana,2015–Oblikovanje, računalniška priprava in tisk:TiskarnaKočevskitiskd.d.

ProjektjesofinanciralaJavnaagencijaRSzavarnostprometapoPogodbišt.4302-1/2015osofinanciranjupreventivnegaprojektaneprofitneorganizacijezaleto2015.

Videtiinbitividen,je osnovno načelo varnosti v cestnem prometu.

dr.MajdaZorecKarlovšek

00 km/h

1020 30 40

60

50

00 km/h

1020 30 40

60

50

www.fortox.si

Sponzorjiinpartnerji:

VARNO NA CESTI

VARNO NA DELOVNEM MESTU

KAJ PA MOJ VID

00 km/h1020

3040 6050

?