STOPANSKA BANKA a.d. BITOLA

GODI{EN IZVE{TAJ

za raboteweto na Stopanska banka a.d. Bitola

za 2010 godina

Bitola, fevruari 2011 godina

1

Makroekonomski uslovi - ambient za funkcionirawe na Bankata

Raboteweto na Stopanska banka a.d. Bitola (vo natamo[niot tekst: Bankata) vo 2010 godina se odviva[e vo uslovi na zakrepnuvawe i nadminuvawe na posledicite [to gi ostavi svetskata finansisko ekonomska kriza.

Ekonomskoto zakrepnuvawe vo Evropskata unija i Evrozonata, napreduva[e so pobrzo tempo od predvidenoto.1 Zasileniot rast se dol`i na zgolemeniot izvoz na industriskoto proizvodstvo, kako i na celata globalna ekonomija i trgovija. Do krajot na 2010 godina o~ekuvaniot porast na BDP vo Evrozonata e 1,7%.

Vo ramkite na zemjite od Jugoisto~na Evropa, po opa\aweto vo 2009 godina, vo 2010 godina se zabele`uvaat prvite znaci na postepeno zakrepnuvawe. Toa se dol`i na zgolemuvaweto na izvozot, odnosno na stranskata pobaruva~ka, koja za`ivea kako rezultat na podobruvaweto na sostojbite vo svetskata ekonomija. Sepak, vo ovaa grupa zemji ( kade [to e i Makedonija) i ponatamu se prisutni problemite so slabata doma[na pobaruva~ka i nevrabotenosta. Do krajot na 2010 godina se o~ekuva prose~nata stapka na rast na BDP vo JIE da bide 1,3%.

Ekonomskite dvi`ewa vo Republika Makedonija zabele`aa izvesni podobruvawa, taka [to bruto doma[niot proizvod po registriranoto opa\awe od 1,1% vo prvoto trimese~je od 2010 godina, vo vtoroto zabele`a porast od 0,4%, pred se kako rezultat na doma[nata pobaruva~ka.

Inflacijata, merena preku tro[ocite na `ivot za prvite devet meseci od 2010 godina zabele`a porast od 1,1%, pred se kako rezultat na porastot na cenata na elektri~nata energija, dodeka inflacijata be[e amortizirana so opa\aweto na cenite za ishrana.

Nominalniot porast na prose~nata neto plata e 2,8%, a realniot 1,8%.

Pozitivnite tendencii vo nadvore[niot sektor rezultiraa so porast na obemot na trgovskata razmena za 15,9%, a pritoa izvozot zabele`a zna~itelen rast od 24,8%, pri zgolemen uvoz od 9,6%, a so toa devizniot deficit se namali za 5,6%.

Vo ovaj period, za nadminuvawe na posledicite od krizata i odr`uvawe na makroekonomska stabilnost vo zemjata, se prezemaa merki od monetarnata vlast za zadr`uvawe na cenovnata stabilnost vo ekonomijata, kako osnovna cel na monetarnata politika, kako i stabilnosta na devizniot

1 Izvor: Makroekonomska politika na Republika Makedonija za 2011 godina

2

kurs na denarot vo odnos na evroto, kako intermedijaren target. Postepeno se relaksiraa nekoi od instrumentite na monetarnata politika, vo prv red so kontinuirano namaluvawe na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi, odnosno na referentnata kamatna stapka, so [to indirektno se namalija i kamatnite stapki na kreditite na delovnite banki.

Stabiliziraweto i zakrepnuvaweto na kreditniot pazar be[e pobavno, pred se zaradi prethodnoto iskustvo na bankite so vlo[uvaweto na nivnite kreditni portfolija. Vo isto vreme depozitniot finansiski potencijal zabrzano raste[e, kako rezultat na visokite kamatni stapki koi gi nudea bankite za zgolemuvawe na likvidnosta i amortizacija na neredovnata naplata na dostasanite pobaruvawa, kako i poradi vi[okot na slobodni pari~ni sredstva na penziskite i drugi fondovi, koi vo dadenite uslovi prete`no bea naso~eni kon bankite, otkolku kon berzite. Taka, depozitite se zgolemija za 14,5%, a kreditite za 7,7%, na godi[no nivo.

Zgolemenata stapka na izdvojuvawe na zadol`itelnata rezerva na denarskite depoziti so devizna klauzula (od 10% na 20%) i na deviznite depoziti (od 10% na 13%) od prethodnata godina prodol`i i vo tekot na celata 2010 godina, iako ima[e pritisoci od bankite za nivno revidirawe.

Bankata gi slede[e signalite na monetarnata vlast i prezema[e merki za odr`uvawe na likvidnosta, doverbata i zgolemuvaweto na finansiskiot potencijal, ohrabruvajki gi komitentite da prodol`at so sorabotkata so Bankata.

Vo tekot na 2010 godina, i pokraj voljata na mnozinstvoto akcioneri, ne dojde do akvizicija na Bankata, so ogled na slu~uvawata na finansiskite pazari i pazarite na kapital, kade skoro site akcii imaa opa\awe na cenata, a i poradi drugi okolnosti. Taka, ostana da se pregovara vo nekoi podobri vremiwa, so drugi seriozni zainteresirani subjekti - banki, koi ]e ja cenat Bankata i ]e imaat strategija za unapreduvawe na nejzinoto rabotewe.

Ostvaruvaj]i ja svojata funkcija, Bankata i vo 2010 godina, uspea da ja so~uva sigurnosta i stabilnosta, no evidentno e vlo[uvaweto na kreditnoto portfolio, za [to se izdvoeni zna~itelni sredstva za posebna rezerva, odnosno e napravena ispravka na vrednosta, za smetka na dobivkata na akcionerite, no rezervaciite sepak mo`at da zna~at potencijalna dobivka za slednite periodi.

1. Bilans na sostojbata na 31.12.2010 godina

Vkupniot bilans na Bankata na 31.12.2010 godina (bez komisionoto rabotewe) dostigna vrednost od 7.455,3 milioni denari (121,2 milioni EUR), [to pretstavuva porast za 11,9% odnosno 793,8 milioni denari ili 12,9 milioni EUR vo odnos na 31.12.2009 godina. Planskite golemini se nadminati za 7,3%.

3

Zaedno so komisionoto rabotewe, koe vo tekot na 2010 godina enormno se zgolemi, vkupniot bilans e zgolemen za 21,0%, odnosno za 1.444,0 milioni denari, odnosno za 23,5 milioni evra.

Celokupniot porast na pasivata na bilansot na Bankata e ostvaren od zgolemenite depoziti (devizni i denarski), kako na pravnite lica, taka i na naselenieto, koi kako [to e poznato se najskapi izvori na sredstva, a porastot na aktivata e ostvaren so plasmani vo stranski banki (na deviznite depoziti) i vo blagajni~ki zapisi (na denarskite depoziti).

1.1.Izvori na sredstva

Vo strukturata na vkupnite izvori na sredstva, najvisoko u~estvo od 85,4% imaat primarnite izvori na sredstva, kako najkvalitetni izvori, vo ~ii ramki sopstvenite sredstva, odnosno akcionerskiot kapital, rezervite i zadr`anata dobivka na Bankata u~estvuvaat so 22,1%, a depozitite so 63,3%. Sekundarnite izvori na sredstva (zemeni krediti) u~estvuvaat so 13,4%, a ostanatite izvori so 1,2%.

Valutnata struktura na izvorite na sredstva (Prilog br.1a) i ponatamu e vo polza na denarskite izvori na sredstva iako nivnoto u~estvo e namaleno od 72,3% na 31.12.2009 godina na 66,4% na 31.12.2010 godina, a u~estvoto na deviznite izvori na sredstva e zgolemeno za 5,9 procentni poeni, od 27,7% na 33,6%, soodvetno.

Deviznite izvori na sredstva se zgolemeni za 35,7%, odnosno 658,8 milioni denari (10,7 milioni evra) vo odnos na 31.12.2009 godina, a planiranite ramki za ovoj period se nadminati za 15,5%, odnosno 5,5 milioni evra.

Pritoa vkupnite devizni depoziti se zgolemeni za 32,4%, i toa: deviznite depoziti na pravnite lica se zgolemeni za 151,1% vo odnos na 31.12.2009 godina, odnosno za 285,8 milioni denari ili 4,6 milioni evra, a deviznite depoziti na naselenieto se zgolemeni za 14,4%, odnosno za 180,3 milioni denari ili 2,9 milioni evra. So toa se nadminati i planiranite golemini za 113,0% odnosno 6,4%, soodvetno.

Kreditnite sredstva vo devizi bele`at porast za 47,4%, odnosno 3,1 milioni evra vo odnos na 31.12.2009 godina, a planiranite ramki se ostvareni so 99,2%.

Denarskite izvori na sredstva se zgolemeni za 2,8% ili za 135,0 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, a planiranite ramki za ovoj period se nadminati za 3,6%, odnosno za 172,5 milioni denari.

Vo ovoj segment, denarskite depoziti (zaedno so denarskite depoziti so valutna klauzula), koi se dominantni vo bilansot na bankata, so u~estvo od 37,7%, se zgolemeni za 17,6%, odnosno 421,0 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, a planot e nadminat za 10,1%. Pritoa depozitite

4

na pravnite lica se zgolemeni za 10,4%, odnosno za 117,3 milioni denari, a depozitite na naselenieto za 24,2%, odnosno za 303,7 milioni denari.

Kapitalot na Bankata, zaedno so rezervite na Bankata i zadr`anata dobivka, kako i posebnata rezerva za vonbilansna izlo`enost i za portfolioto na mali krediti, e namalen za 1,7 %, odnosno za 27,8 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, kako rezultat na namaluvaweto na posebnata rezerva za mali izlo`enosti, koja pove]e ne se iska`uva vo pasivata na Bankata, tuku se presmetuva pooddelno i za malite izlo`enosti, kako i za golemite i se iska`uva kako ispravka na vrednosta vo aktivata na bilansot na Bankata.

Kreditnite sredstva vo denari se poniski za 30,0%, odnosno za 173,9 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, a planot e nadminat za 1,9%. Tie se odnesuvaat na kreditite od primarnata emisija, kreditite dobieni preku Makedonskata banka za poddr[ka na razvojot, od Evropskata investiciona banka (EIB), od ZKDF (Zemjodelski krediten diskonten fond) preku Ministerstvoto za finansii, kako i od drugi izvori, nameneti za mali i sredni pretprijatija. Opa\aweto na ovie krediti e rezultat na toa [to na 31.12.2010 godina, za razlika od prethodnata godina, ne se koristeni krediti za likvidnost od delovni banki vo zemjata.

Ostanatite izvori na sredstva i ostanatata pasiva se dvojno pomali vo odnos na 31.12.2009 godina bidejki neraspredelenata dobivka za 2010 godina, koja se sodr`i vo ovaa pozicija e zna~itelno poniska, kako vo odnos na prethodnata godina, taka i vo odnos na planiranite golemini.

1.1. 1.Depoziti

Vo bilansot na Bankata vkupnite depoziti (denarski i devizni) na 31.12.2010 godina se zgolemeni za 23,2%, odnosno za 887,1 milion denari ili 14,4 milioni evra vo odnos na 31.12.2009 godina, a istovremeno se zgolemi i nivnoto u~estvo vo pasivata na bilansot na Bankata od 57,4% na 63,3%, soodvetno. Pritoa vkupnite depoziti na pravnite lica bele`at podinami~en porast od 30,6%, odnosno za 403,1 milioni denari, a vkupnite depoziti na naselenieto se zgolemeni za 19,3%, odnosno za 484,0 milioni denari, soodvetno.

1.1.1.1. Depoziti na naselenieto

Depozitite na naselenieto pretstavuvaat zna~itelna stavka vo depozitniot potencijal na Bankata i voop[to vo celokupniot finansiski potencijal na Bankata. Spored podatocite od bilansot na sostojbata na Bankata na 31.12.2010 godina, depozitite na naselenieto opfa]aat 40,1% od pasivata, dodeka vo vkupnite depoziti u~estvuvaat so 63,5%, so [to go zgolemija svoeto u~estvo vo odnos na 31.12.2009 godina za 2,4 procentni poeni.

5

Vkupnite depoziti na naselenieto na 31.12.2010 godina se zgolemeni za 19,3%, odnosno za 484,0 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina i pritoa e promeneta i valutnata struktura na istite vo polza na denarskite depoziti, ~ie u~estvo e zgolemeno za 2,0 procentni poeni, za razlika od deviznite depoziti, ~ie u~estvo e zgolemeno za 0,4 p.p. soodvetno.

a) Denarski depoziti

Denarskite depoziti na naselenieto se zgolemeni za 24,2% odnosno za 303,7 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, dodeka planiranite golemini se nadminati za 15,0% (Prilog br.2).

Vkupnite kratkoro~ni depoziti se zgolemeni za 20,0%, odnosno za 192,1 milion denari vo odnos na 31.12.2009 godina, vo ~ii ramki najgolem apsoluten porast od 110,0 milioni denari ili 30,2% zabele`aa tekovnite i drugi smetki, povrzani so debitni karti~ki. Zabele`itelen porast od 158,5% odnosno 83,2 milioni denari imaaat i depozitite oro~eni na period od 3-12 meseci, dodeka oro~enite na 1-3 meseci bele`at porast od 17,5%, odnosno 24,4 milioni denari.

Samo depozitite po viduvawe i oro~enite na eden mesec se namaleni za 6,1% ili 19,3 milioni denari, odnosno 7,0% ili 6,1 milion denari, soodvetno.

Vkupnite dolgoro~ni depoziti na naselenieto, oro~eni na period nad edna godina se zgolemeni za 37,5%, odnosno za 111,6 milioni denari.

b)Devizni depoziti

Deviznite depoziti na naselenieto so sostojba na 31.12.2010 godina se povisoki za 14,4% odnosno za 180,3 milioni denari (2,9 milioni evra) vo odnos na 31.12.2009 godina, a planiranite ramki se nadminati za 6,4%, odnosno za 85,6 milioni denari ili 1,4 milioni evra(Prilog br.3).

Vo odnos na 31.12.2009 godina, vkupnite kratkoro~ni depoziti se zgolemeni za 9,2%,odnosno za 83,5 milioni denari, a vkupnite dolgoro~ni depoziti se zgolemeni za 28,3%, odnosno za 96,7 milioni denari.

Evidentno e naso~uvaweto kon podolgi rokovi zaradi postimulativnite kamatni stapki, a i navikata na naselenieto e da [tedi vo devizi za odredena cel vo podale~nata idnina.

Taka oro~enite sredstva nad 12-24 meseci imaat visok porast od 27,2%, odnosno 90,9 milioni denari (1,5 milioni evra), a oro~enite nad 24 meseci se zgolemeni za 74,3%, odnosno za 5,8 milioni denari ili 94,4 ilijadi evra, no nivnoto u~estvo e nezna~itelno vo vkupnite devizni depoziti na naselenieto.

6

1.1.1.2. Depoziti na pravni lica

Spored podatocite od bilansot na sostojbata na Bankata na 31.12.2010 godina, depozitite na pravnite lica opfa]aat 23,1% od pasivata, dodeka vo vkupnite depoziti u~estvuvaat so 36,5%.

Vkupnite depoziti na pravnite lica na 31.12.2010 godina se zgolemeni za 30,6%, odnosno za 403,1 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina i pritoa e promeneta i valutnata struktura na istite vo polza na deviznite depoziti, ~ie u~estvo e zgolemeno za 3,6 procentni poeni, za razlika od denarskite depoziti, ~ie u~estvo e namaleno za 0,3 p.p. soodvetno.

a)Denarski depoziti

So sostojba na 31.12.2010 godina denarskite depoziti na pravnite lica se povisoki za 10,4%, odnosno za 117,3 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, a planiranite golemini se nadminati za 4,4% (Prilog br.4).

Pritoa, depozitite po viduvawe so sostojba na 31.12.2010 godina se povisoki za 6,3% ili za 28,9 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina.

Oro~enite depoziti na 31.12.2010 godina se zgolemeni za 13,1%, odnosno za 88,4 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, so toa [to depozitite od eden praven subjekt se povlekoa (se preoro~eni vo devizi), a se sklu~eni novi dogovori preku tender (ponuda) na oro~eni depoziti na odreden rok, so novi deponenti i kako depoziti za obezbeduvawe na krediti.

Ovie depoziti se so povisoki iznosi, koi vo zavisnost od dogovoreniot rok se vra]aat ili se preoro~uvaat, taka [to Bankata treba da ima likvidni sredstva, za nivno vra]awe, pa zatoa ovie depoziti prete`no se plasirani vo blagajni~ki zapisi, za da mo`e Bankata da ja odr`uva likvidnosta na optimalno nivo i da odgovori na obvrskite za nivno vra]awe.

Pri toa oro~enite depoziti na podolgi rokovi (na 3-12 meseci i nad 12 meseci) se zgolemeni za 8,6% odnosno 34,1 milion denari i za 129,5%, odnosno 87,3 milioni denari, soodvetno.

Oro~enite depoziti na pokratki rokovi, do eden mesec i od 1-3 meseci bele`at opa\awe za 25,0% odnosno 17,7 milioni denari i za 11,0%, odnosno 15,2 milioni denari, soodvetno.

b)Devizni depoziti

Deviznite depoziti na pravnite lica se dinami~ni i po potreba se prodavaat na devizniot pazar ili se koristat za pla]awa vo stranstvo, so

7

toa [to Bankata vo sekoe vreme mo`e da obezbedi devizi za potrebite na svoite klienti. Pritoa deviznite depoziti po viduvawe se zgolemeni za 239,9%, odnosno za 1,1 milion evra.

Osven depoziti po viduvawe Bankata prima i oro~eni depoziti od deponentite i od drugi komitenti so koi sorabotuva podolg period, a isto taka vo poslednive godini Bankata u~estvuva i na tenderi za dobivawe na devizni depoziti so rok koj e voobi~aeno od 3-12 meseci.

Kaj ovie depoziti postoi golem rizik od promena na kamatnite stapki kaj stranskite banki, bidejki pasivnata kamatna stapka e fiksna i se dogovara izvesen period pred dobivaweto i ponatamo[noto oro~uvawe na sredstvata vo stranski banki. Isto taka kako posledica na globalnata finansiska kriza, na[ite golemi deponenti se popretpazlivi, osobeno onie na koi mati~noto dru[tvo im e vo stranstvo, pa za sekoja sigurnost baraat od Bankata da obezbedi garancija od stranska banka za nivnite oro~eni depoziti.

Deviznite depoziti na pravnite lica na 31.12.2010 godina se zgolemeni za 151,1%, odnosno za 4,6 milioni evra vo odnos na 31.12.2009 godina, a planiranite golemini se nadminati za 113,0% (Prilog br.5). Toa e rezultat na oro~uvaweto na depoziti samo vo devizi na krajot od godinata od eden deponent na Bankata, iako vo tekot na godinata deponira[e i denari so valutna klauzula.

1.2.Plasmani

Valutnata struktura na plasmanite (Prilog br.1b) na 31.12.2010 godina vo odnos na 31.12.2009 godina e promeneta vo polza na deviznite plasmani, ~ie u~estvo e zgolemeno za 7,7 procentni poeni, a u~estvoto na denarskite plasmani e namaleno od 72,8% na 65,3% odnosno za 7,5 procentni poeni. Toa se dol`i na zgolemenata devizna pasiva, koe bara, zaradi usoglasena devizna pozicija, zgolemuvawe i na deviznata aktiva.

Deviznite plasmani se zgolemeni za 47,7%, odnosno za 767,3 milioni denari ili 12,5 milioni evra vo odnos na 31.12.2009 godina, a planot e nadminat za 21,8%. Vo ramkite na istite, deviznata efektiva i ~ekovite se zgolemeni za 5,5%, odnosno za 2,9 milioni denari, a oro~enite sredstva vo stranski banki za 79,2%, odnosno za 465,0 milioni denari ili 7,5 milioni evra, kako rezultat na zgolemenite devizni depoziti, osobeno na pravnite lica.

Sredstvata na deviznite tekovni smetki vo stranstvo se namaleni za 46,1%, odnosno za 123,1 milion denari ili 2,0 milioni evra vo odnos na 31.12.2009 godina, a iznosot na deviznite tekovni smetki vo zemjata e zgolemen za 47,3%, odnosno za 97,7 milioni denari ili 1,6 milioni evra, kako rezultat na zgolemenata stapka na zadol`itelna rezerva na deviznite depoziti i denarskite depoziti so valutna klauzula.

8

Dolgoro~nite krediti vo devizi od sredstvata na Svetskata banka, Evropskata investiciona banka i drugi kreditni linii od stranstvo, kako i od deviznite izvori na sredstva na Bankata se zgolemeni za 65,8%, odnosno za 325,2 milioni denari ili 5,3 milioni evra vo odnos na 31.12.2009 godina i se nad 20,5% od planiranoto.

Denarskata aktiva e zgolemena za 0,5%, odnosno za 22,7 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, a planiranite ramki se nadminati za 1,9%.

Pari~nite sredstva se dosta varijabilna kategorija i zavisat od likvidnosta na Bankata i nejzinoto odr`uvawe na optimalno nivo, taka [to na 31.12.2010 godina nivnata sostojba e poniska za 18,4%, odnosno za 85,4 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina.

Najgolemo u~estvo vo vkupnata aktiva imaat denarskite (neto) krediti na komitenti, koi se namaleni za 14,5%, odnosno za 524,2 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, a planiranite ramki ne se ostvareni za 10,3%. So toa i nivnoto u~estvo od 54,2% na 31.12.2009 godina se namali na 41,4% na 31.12.2010 godina.

Vo ovie ramki najgolem obem imaat (neto) kreditite na pravni lica so namaleno u~estvo od 48,7% vo 2009 godina na 35,9% na 31.12.2010 godina, i opa\awe za 17,4%, odnosno za 562,6 milioni denari. Opa\aweto se dol`i delumno na promena na valutnata struktura na kreditite, vo polza na deviznite krediti, a delumno se dol`i na izvr[enata ispravka na vrednosta na istite.

Kreditite na naselenieto se zgolemeni za 10,5% i istite se za 2,2% nad planiranite ramki.

Plasmanite vo hartii od vrednost (voglavno blagajni~ki zapisi) se zgolemeni za 156,6%, odnosno za 611,6 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, bidejki nivnata sostojba be[e na dosta nisko nivo vo prethodnata godina.

Prezemenite sredstva za naplata na dostasani pobaruvawa se zgolemeni za 17,8%, odnosno za 53,7 milioni denari vo odnos na nivoto na 31.12.2009 godina, a planiranoto e nadminato za 29,1%. Ova zgolemuvawe najmnogu se dol`i na prezemaweto na imot za naplata na nenaplateni pobaruvawa od >Jaka tabak< AD Radovi[ (43,1 mln.den.), Dekon AD Gostivar (8,2 mln.den.), VM Dizel DOOEL Bitola (6,9 mln.den) i dr. Dokolku istite se prodadat vo naredniot period ]e se dobijat likvidni sredstva koi ]e generiraat prihodi za Bankata, a vo sprotivno se gubat potencijalni prihodi, se pravat rashodi za amortizacija odnosno za povtorna procenka (po edna godina), koga poradi tehnolo[ka starost (opremata) ]e izgubi od svojata vrednost i ne bi imalo potencijalni kupuva~i za vrednosta so koja se iska`ani vo bilansot na sostojbata.

Ostanatite pobaruvawa i ostanatata aktiva se namaleni za 38,4%, a nedvi`ninite i opremata na Bankata se zgolemeni za 1,9%, odnosno za

9

neto iznos (namalen za ispravkite na vrednosta) od 3,8 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina. Toa e rezultat na izvr[enite nabavki na imot, odnosno deloven prostor vo Kumanovo, vo iznos od 7,4 milioni denari, so cel da se otvori ekspozitura na Bankata, sistem za video nadzor vo iznos od 2,6 milioni denari, kako i za doplata za aplikativen softver za delovna inteligencija TEZAURI i za usoglasuvawe na IT sistemot so Me\unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe i drugi softverski re[enija vo vkupen iznos od 8,3 milioni denari.

1.2.1.Kreditna aktivnost i kreditno portfolio

Kreditnata aktivnost Bankata ja ostvaruva vrz osnova na delovnata politika na Bankata i aktot za Kreditna politika so po~ituvawe na osnovnite delovni principi za profitabilnost, efikasnost i sigurnost na plasmanite, so prezemawe na prifatliv rizik.

Bankata deluva na podra~jeto na cela dr`ava; nejzini pogolemi klienti se firmi od glavniot grad na Republikata, kade [to e centarot na biznisot vo dr`avata, so cel efikasno da odgovori na zgolemenata konkurencija, kako i da ostvari porast na nejzinoto kreditno portfolio.

Vo tekot na 2010 godina se odobreni 2.139 krediti vo vkupen iznos od 2.075,5 milioni denari, [to pretstavuva za 46,4%, odnosno za 1.796,6 milioni denari pomalku odobren iznos na krediti vo odnos na prethodnata godina. (Prilog br.6). Me\u drugoto, ova se dol`i na pogolemiot obem na odobreni krediti vo prethodnite godini, koi im se ostaveni na koristewe na klientite i vo tekovnata godina.

Vo ovie ramki se odobreni 77 dolgoro~ni krediti na pravni lica vo iznos od 491,1 milioni denari i opa\awe za 40,4% vo sporedba so prethodnata godina. Od niv 32 krediti se devizni vo iznos od 347,6 milioni denari, prete`no od sredstva dobieni preku Makedonskata banka za poddr[ka na razvojot od Evropskata investiciona banka so u~estvo i na sredstva od Bankata, a ostanatite se denarski krediti odobreni na mali i sredni trgovski dru[tva.

Od kratkoro~nite krediti na pravni lica se odobreni 646 krediti vo vkupen iznos od 1.371,2 milioni denari i opa\awe za 29,5%, od koi 495 krediti vo iznos od 1.268,1 milioni denari se za obrtni sredstva i 151 kredit vo iznos od 103,1 milion denari za likvidnost.

Vo tekot na 2010 godina se izvr[i prolongirawe na rokot na vra]awe na 333 krediti vo iznos od 2.130,5 milioni denari so [to im se ostavija na raspolagawe kreditnite sredstva na pravnite lica da gi koristat u[te izvesen period, so cel da se izbegnat tro[oci za obnovuvawe na hipotekite, za provizija i sl.

Vo 2010 godina prodol`i kreditiraweto na naselenieto so potro[uva~ki krediti i toa nenamenski so rok na vra]awe od 6,12, 24, 36 i

10

48 meseci, a za krediti obezbedeni so hipoteka i za podolgi rokovi. Odobreni se vkupno 1.413 krediti vo iznos od 163,2 milioni denari, [to e povisok iznos za 17,7%, odnosno za 24,5 milioni denari vo odnos na prethodnata godina, a pogolem broj na krediti za 88,4%, odnosno za 663 krediti. Od niv 22,9 milioni denari se kratkoro~ni so rok do 12 meseci, a 140,3 milioni denari se dolgoro~ni krediti so rok od 1-5 godina, a 5,9 milioni denari se dolgoro~ni so rok nad 5 godini.

Pogolem del od ovie krediti se obezbedeni so menica od dva `iranti i administrativna zabrana, odnosno e sklu~en dogovor so dru[tvata kade se vraboteni korisnicite na krediti deka otplatata na kreditot ]e ja vr[at na tovar na nivnite plati. Za oddelni kategorii gra\ani so pomala kreditna sposobnost, odnosno za povisoki iznosi na krediti, Bankata se obezbeduva so hipoteka na nedvi`en imot ili pari~en depozit.

Vo 2010 godina ima[e golem interes za krediti na kreditni karti~ki vo iznos do dve, odnosno ~etiri plati, no so maksimalen iznos od 120,0 iljadi denari. Vo tekot na izve[tajniot period so niv e napraven promet od 1.655,2 milioni denari.

Isto taka i na debitnite karti~ki Bankata odobruva kredit na 3- 6 mese~ni rati i po toj osnov e napraven obrt od 888,3 milioni denari.

Vo Slu`bata za organizacija, pravni i op[tobankarski raboti vo tekot na 2010 godina se oformeni 198 predmeti so zalog na nedvi`nosti, podvi`ni predmeti i dolgoro~ni finansiski vlo`uvawa. So toa se obezbedeni pobaruvawa po denarski krediti vo vkupen iznos od Den:1.159.461.068,00; EUR:10.208.221,00 i USD:110.000,00.

1.2.1.1.Krediti na pravni lica

Vkupnite neto krediti na pravnite lica so sostojba na 31.12.2010 godina se namaleni za 6,4%, odnosno za 237,8 milioni denari ili 3,9 milioni evra, vo odnos na 31.12.2009 godina, a godi[niot plan e ostvaren so 94,0% (Prilog br.7).

Pritoa, od edna strana, redovnite nedostasani krediti se namaleni za 23,5%, odnosno 824,1 milioni denari ili 13,4 milioni evra i dostasanite do 90 dena se namaleni za 85,4% ili za 124,2 milioni denari, a od druga strana somnitelnite i sporni pobaruvawa se zgolemeni za 146,6%, odnosno za 820,9 milioni denari ili za 13,3 milioni evra. Toa e znak za vlo[uvawe na kreditnoto portfolio, [to povle~e i zgolemuvawe na ispravkata na vrednosta za 22,7%, odnosno za 110,5 milioni denari.

Vo tie ramki, kratkoro~nite krediti se namaleni za 48,5%, odnosno za 980,7 milioni denari, a dolgoro~nite se zgolemeni za 10,5%, odnosno za 156,7 milioni denari, so [to se promeni i ro~nata struktura na kreditite vo polza na dolgoro~nite krediti. Imeno, kratkoro~nite krediti

11

go namalija svoeto u~estvo od 47,9% vo vkupnoto kreditno portfolio na pravni lica na 31.12.2009 godina, na 25,4% na 31.12.2010 godina, a dolgoro~nite go zgolemija u~estvoto od 35,4% na 40,3%, soodvetno. Dostasanite krediti go namalija u~estvoto za 2,9 procentni poeni, a somnitelnite i sporni pobaruvawa po krediti go zgolemija u~estvoto za 20,5 procentni poeni,so [to edna tretina od vkupnite bruto krediti na pravnite lica, odnosno 1.381,0 milion denari, se nefunkcionalni krediti.

1.2.1.2.Krediti na naselenie

Kreditite na naselenieto se zgolemeni za 10,5%, odnosno za 38,3 milioni denari, vo odnos na 31.12.2009 godina, a godi[niot plan e nadminat za 2,2%.

Redovnite kratkoro~ni krediti na naselenieto so u~estvo od 4,3% vo vkupnite krediti na naselenieto, se zgolemeni za 220,6%, odnosno za 13,0 milioni denari vo odnos na 31.12.2009 godina, a planot e ostvaren so 94,5%.

Redovnite dolgoro~ni krediti se zgolemeni za 11,3%, odnosno za 26,1milion denari vo odnos na 31.12.2009 godina, a planot e nadminat za 8,3%.

Sostojbata na kreditite odobreni na kreditni karti~ki e povisoka za 3,5%, odnosno za 1,4 milioni denari vo odnos na prethodnata godina, a negativnite salda na tekovnite smetki, odnosno na debitnite karti~ki, bele`at porast od 6,2%, odnosno za 5,1 milioni denari.

Dostasanite krediti na naselenieto po site osnovi se namaleni za 49,6%, odnosno za 5,3 milioni denari, a somnitelnite i sporni pobaruvawa se zgolemeni za 53,3%, odnosno za 12,1 milioni denari.

Ispravkata na vrednosta na kreditite i akumuliranata amortizacija se zgolemeni za 52,0% soodvetno na zgolemeniot porast na kreditite na naselenieto, kako na redovnite, taka i na nefunkcionalnite.

1.2.1.3.Kreditna izlo`enost

Vkupnata izlo`enost na Bankata, vo koja se opfateni site plasmani koi podle`at na presmetka na potencijalni zagubi, spored Metodologijata za kreditna izlo`enost na Narodnata banka na Republika Makedonija, so sostojba na 31.12.2010 godina iznesuva 7.489,8 milioni denari, [to pretstavuva porast za 10,3% vo odnos na 31.12.2009 godina. Izdvoenata posebna rezerva za ovie plasmani iznesuva 679,6 milioni denari, odnosno prose~nata stapka na rezervacii e 9,07%, [to odgovara na prose~na stapka na rizi~nost na granicata pome\u A i B. Toa zna~i vlo[uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio na Bankata, no od druga strana se nastojuva Bankata da bide obezbedena od potencijalni rizici.

12

Vo rizi~nite kategorii A i B se klasificirani 79,2% od kreditite, a vo V, G i D 20,8% od kreditnoto portfolio.

Od vkupnata kreditna izlo`enost na Bankata 13,7% se odnesuva na pobaruvawa od stranski i doma[ni banki i finansiski institucii, ~ie u~estvo e zgolemeno za 4,9 procentni poeni vo odnos na 31.12.2009 godina, odnosno za 459,7 milioni denari ili 52,4%; u~estvoto na zapi[anite blagajni~ki zapisi vo Narodnata banka e zgolemeno za 7,0 procentni poeni, odnosno za 560,0 milioni denari ili 147,8%; a za nivna smetka se namali u~estvoto na kreditite, garanciite i drugite pobaruvawa od pravni lica za 11,9 procentni poeni, odnosno za 386,1 milioni denari ili 7,8%; dodeka kreditite na naselenieto ostanaa so isto u~estvo, no so zgolemen iznos od 64,8 milioni denari ili 10,6%.

Site krediti se vo ramkite na dozvolenite limiti vo odnos na sopstvenite sredstva na Bankata, odnosno nema pogolemi izlo`enosti od 25% po pooddelni komitenti, nitu pogolemi krediti od 10% za akcionerite so u~estvo nad 5% vo akcionerskiot kapital na Bankata.

1.2.2. Hartii od vrednost Vo portfolioto na hartii od vrednost na Bankata na 31.12.2010

godina najgolemo u~estvo imaat kupenite blagajni~ki zapisi od NBRM, koi vo odnos na 31.12.2009 godina se zgolemeni za 148,6%, odnosno za 560,9 milioni denari, a so toa i nivnoto u~estvo vo vkupnata aktiva na Bankata se zgolemi od 5,7% na 12,6%. U~estvoto na dr`avni zapisi i obvrznici vo portfolioto na Bankata e zgolemeno od 0% na 0,7%, a porastot e 49,6 milioni denari.

Dolgoro~nite vlo`eni sredstva vo akcii se odnesuvaat na osnova~kiot kapital vo Klirin[ki interbankarski sistemi (KIBS) i Centralniot depozitar za hartii od vrednost (CDHV) koi se za 8,5% povisoki od nivoto od prethodnata godina, a od niv Bankata ostvari prihodi vo iznos od 1,4 milioni denari, koi se poniski za 48,9% vo odnos na 2009 godina.

Blagajni~kite zapisi kaj NBRM i dr`avnite hartii od vrednost od Ministerstvoto za finansii se plasmani bez rizik, za koi ne se izdvojuva posebna rezerva, a se kupuvaat po elektronski pat na aukcija, vo strogo opredeleni termini i odnapred ponudeni rokovi i iznosi. Koga Bankata ima likvidni sredstva taa se javuva na aukcija, procenuvaj]i kako ]e licitira za da mo`e da gi plasira slobodnite sredstva, a istovremeno da ostvari prihodi od kamata.

Vo tekot na 2010 godina NBRM vo nekolku navrati ja namali kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi od 8% vo januari, na 4% vo dekemvri.

13

Vo tekot na 2010 godina Bankata zapi[a blagajni~ki zapisi vo vkupen iznos od 6.930 milioni denari, [to pretstavuva pogolem obem na trguvawe za 52%, odnosno 2.370 milioni denari vo odnos na 2009 godina. Po ovaj osnov se ostvareni prihodi od kamata vo iznos od 28,0 milioni denari, koi se poniski za 26% vo odnos na prethodnata godina i pokraj zgolemeniot obem na trguvawe, zaradi namalenata kamatna stapka.

Bankata u~estvuva[e i na aukcii za dr`avni hartii od vrednost pri [to zapi[a dr`avni zapisi vo iznos od 100 milioni denari, [to e na nivoto od prethodnata godina. Pritoa se ostvareni prihodi od kamata vo iznos od 1,4 milioni denari.

Bankata vr[e[e i komisioni uslugi za kupuvawe na dr`avni zapisi vo ime i za smetka na pravni i fizi~ki lica. Pri toa se istrguvani 1.259 milioni denari, pri [to se ostvareni prihodi od posredni~ka provizija.

2.Ostvaruvawe na Bilansot na uspehot

Vo tekot na 2010 godina Bankata ostvari bruto dobivka od 16,9 milioni denari, koja e za 79,9% poniska od ostvarenata vo prethodnata godina i za 73,0% pod planskite predviduvawa. Po odbivawe na presmetaniot danok od dobivkata (za dano~nite rashodi koi ne se priznavaat vo dano~niot bilans) se ostvari neto dobivka vo iznos od 15,6 milioni denari (Prilog br.9).

Namaleniot obem na vkupnite aktivnosti, kako posledica na namalenata ekonomska aktivnost na pravnite subjekti, prosledeni so zgolemenoto zna~ewe na kreditniot rizik i merkite na monetarnata vlast, kako i primenata na novata regulativa za finansisko izvestuvawe na bankite i se posilnata konkurencija me\u bankite, pridonesoa za namaluvawe na profitabilnosta na bankite, so istovremeno zgolemuvawe na posebnata rezerva, zaradi obezbeduvawe od potencijalni rizici.

Vo ramkite na prihodite, aktivnite kamati se poniski za 29,8% vo sporedba so prethodnata godina. Vo ovaa pozicija redovnite aktivni kamati se koregirani za ispravkata na vrednosta na kamatite poradi o[tetuvawe, no isto taka e vklu~eno i osloboduvaweto na ispravkata na vrednosta, kako i naplatenite porano otpi[ani kamati. No iako vo prethodnata godina ima[e povisok iznos na naplateni porano otpi[ani kamati, karakteristika za ovaa godina be[e osloboduvawe na pogolem iznos na ispravka na prihodite od kamati, koj be[e amortiziran so nova ispravka na vrednost na kamatite za nefunkcionalni krediti prete`no od nekolku komitenti koi cela godina ne pla]aa kamata.

Analizata na rashodite poka`uva deka tro[ocite za kamati vo celost se pokrieni so prihodite od kamati. Tie se povisoki za 10,7% vo odnos na prethodnata godina, a poniski za 9,7% vo odnos na planiranite golemini. Rashodite po ovoj osnov se pomali od planiranite, me\u drugoto,

14

poradi pogolemiot obem na devizni depoziti, koi imaat pomali kamatni stapki, nasproti planiranite denarski depoziti so devizna klauzula koi se so povisoki kamati, no i plasmanite od tie izvori na sredstva bi bile so povisoki kamatni stapki. Taka, planiranite neto prihodi od kamati se ostvareni so 97,3%, a vo odnos na prethodnata godina se poniski za 41,7%.

Prihodite od provizija i nadomestoci zazemaat zna~ajno mesto vo bilansot na uspehot i nivniot obem vo tekot na 2010 godina e povisok za 2,6% vo odnos na prethodnata godina i se vo planiranite ramki. Tro[ocite za provizija i nadomestoci se povisoki za 33,0% vo odnos na 2009 godina. Neto prihodite od provizija i nadomestoci se poniski za 5,1% vo odnos na minatata godina i za 30,2% nad planiranite so godi[niot plan.

Vo izve[tajniot period se ostvareni prihodi vrz osnova na kapitalni vlo`uvawa i kapitalni dobivki, odnosno po osnov na dividenda od vlo`uvawe na Bankata vo CDHV i KIBS vo iznos od 1.479 iljadi denari, koi se za 48,9%, odnosno za 50,7% poniski vo odnos na prethodnata godina i planot, soodvetno.

Negativnite kursni razliki se pokrieni so pozitivnite i poka`uvaat neto pozitivna razlika od 16,9 milioni denari, koja e za 33,6%, odnosno za 4,3 milioni denari povisoka od minatogodi[nata, a planskite golemini se nadminati za 30,0%.

Ostanatite prihodi od raboteweto se povisoki za 294,1% vo odnos na 2009 godina. Tuka e opfateno, voglavno, osloboduvaweto na rezervirawata za vonbilansnata izlo`enost.

Op[tite administrativni tro[oci i amortizacijata se povisoki za 9,8%, odnosno za 19.585 iljadi denari vo odnos na prethodnata godina, a vo odnos na planskite predviduvawa se poniski za 1,8%. Tie se odnesuvaat na tro[ocite za izvr[uvawe na funkcijata na Bankata. Vo nivnite ramki samo tro[ocite za vrabotenite se na ponisko nivo za 5,1%; dodeka amortizacijata e povisoka za 23,1% poradi zgolemenite nabavki na nedvi`nosti, oprema i softver; a ostanatite administrativni tro[oci (materijalni tro[oci, tro[oci za proizvodni i neproizvodni uslugi, za slu`beni patuvawa, reprezentacija i marketing, kako i tro[ocite za osiguruvawe na depozitite na naselenieto) se povisoki za 32,4%.

Zna~itelen del od op[tite i administrativni tro[oci se odnesuvaat na tro[ocite za proizvodni i neproizvodni uslugi, koi se povisoki za 51,4%, odnosno za 15,3 milioni denari, vo sporedba so prethodnata godina i za 36,3% nad planiranoto. Porast od 3,3 pati, odnosno 2.694 iljadi denari, ima kaj tro[ocite za kirii i zakupnii, koi se pla]aat za [alterite vo Skopje (Centar i Sistina) i vo Tetovo. Ponatamu porast od 146,3%, odnosno 3.955 iljadi denari se zabele`uva na smetkata za intelektualni uslugi, a se odnesuva za zgolemenite tro[oci za uslugi na advokati i izvr[iteli za prisilna naplata na spornite pobaruvawa. Zna~itelen porast od 144,4%, odnosno za 4.740 iljadi denari ima kaj tro[ocite za mre`no koristewe na VISA karti~kite.

15

Amortizacijata e povisoka za 23,1%, odnosno za 4.660 iljadi denari vo odnos na prethodnata godina, zaradi zgolemeniot obem na nedvi`nosti, oprema i nematerijalni vlo`uvawa. Istata e za 3,4% nad planiranoto.

Ostanatite operativni rashodi se povisoki za 90,7%, odnosno za 3,9 milioni denari vo odnos na 2009 godina, a isto taka se povisoki od planiranite za 69,6%. Toa se dol`i na povisokite tro[oci za sudski taksi, devizno valutno rabotewe i vonredni rashodi.

Zagubite poradi o[tetuvawe na sredstvata kaj dadenite krediti i vlo`uvawa se za 49% poniski vo sporedba so prethodnata godina, no zna~itelno nad planiranite ramki, zatoa [to realno se planira[e da ne se pravat golemi ispravki na plasmanite so nivno navremeno sledewe i naplata ne samo na kamatite, tuku i na dostasanite glavnici, a pokraj toa se o~ekuva[e (no ne be[e vgradeno vo planot) osloboduvawe na ispravka na vrednosta so realizacija na hipoteki. Del od ovie o~ekuvawa se ostvareni, no novite ispravki na vrednost za nefunkcionalni krediti, gi amortiziraa ovie prihodi. Vo ovie rashodi e vklu~enata i [tetata predizvikana od nasilnoto odzemawe na 27 milioni denari trezorski pari na Bankata na patot Prilep-Bitola, za koja e prokni`eno celosno o[tetuvawe na pobaruvaweto.

Gorenavedenoto e i pri~ina za ostvarenata niska dobivka, kako vo odnos na prethodnata godina, taka i vo odnos na planot za 2010 godina. Neto dobivkata vo iznos od 15,6 milioni denari, ostanuva kako neraspredelena dobivka, za koja Sobranieto na Bankata ]e donese odluka za rasporeduvawe.

3. Likvidnost na Bankata

Vo izve[tajniot period Bankata prodol`i so naporite za odr`uvawe na optimalno nivo na likvidni sredstva i odr`uvawe na prose~no nivo na zadol`itelna rezerva, odnosno se pridr`uva[e na propi[anite golemini od strana na NBRM i pritoa nepre~eno gi izvr[uva[e obvrskite kon deponentite i drugite komitenti.

Obvrskata za odr`uvawe na prose~no nivo na zadol`itelna rezerva od 11-ti vo tekovniot mesec do 10-ti vo naredniot mesec Bankata ja ostvaruva[e vo celost. Bankata ima[e od 0,63% do 6,05% sredstva nad obvrskata, [to be[e vo direktna zavisnost od ro~nata struktura na aktivata i pasivata, likvidnosnite pokazateli, koi se sledat sekojdnevno i nivoto na likvidnite sredstva na nejzinite deponenti.

Biten faktor za odr`uvaweto na likvidnosta na Bankata pretstavuva ro~nata usoglasenost na sredstvata i izvorite na sredstvata. Spored Izve[tajot za dogovorenata ro~na struktura na aktivata i pasivata na 31.12.2010 godina, Bankata ima pogolemi obvrski od pobaruvawa, odnosno kumulativen negativen likvidnosen jaz do 365 dena, me\utoa ako se ima predvid deka pobaruvawata do eden mesec gi so~inuvaat 57,8% visoko

16

likvidni sredstva, a 72,66 od obvrskite se depoziti po viduvawe i transakciski smetki, koi se prili~no stabilni, se smeta deka Bankata celosno i navremeno ]e gi izvr[uva svoite obvrski, [to se potvrduva i so o~ekuvanata ro~na struktura, dokolku se ostvari planiranata naplata na kreditite i odlivot na depozitite bide vo ramkite na predviduvawata.

Internite likvidnosni pokazateli se vo ramkite na propi[anite.

Stapkata na likvidnost do 30 dena za denarite iznesuva 1,95, a za devizite 2,62; stapkata na likvidnost do 180 dena za denarite iznesuva 1,16, a za devizite 1,05. Ovie stapki za likvidnost ne smeat da bidat pod 1 (eden). Stapkata na likvidnost do 365 dena za denarite iznesuva 1,04, a za devizite 0,88.

Dnevnite kusoci na likvidni sredstva Bankata gi nadopolnuva[e so koristewe na sredstvata od svojata smetka, a pritoa nastojuva[e istite da gi nadomesti so vi[ocite na likvidni sredstva vo drugi denovi.

Vo denovite, odnosno vo periodite koga likvidnosta be[e nad prose~noto nivo, Bankata kupuva[e blagajni~ki i dr`avni zapisi i pri toa napravi promet od 7.030 milioni denari i ostvari prihodi vo iznos od 29,5 milioni denari.

Isto taka, vi[okot na likvidni sredstva Banka go plasira kaj drugi banki so prodavawe na depoziti preku elektronskiot sistem Tenfor, a vo izve[tajniot period e napraven promet od 50,0 milioni denari, pri [to se ostvareni nezna~itelni prihodi.

Vo izve[tajniot period nedostatokot na likvidni sredstva, voglavno za odr`uvawe na prose~noto nivo na zadol`itelnata rezerva, go nadopolnuva[e so kupuvawe na depoziti od drugi banki. Pri toa e napraven promet od 4.970 milioni denari, pri [to se napraveni kamatni rashodi od okolu 1,1 milion denari.

4.Naplata na dostasanite pobaruvawa

Obezbeduvaweto na odobrenite krediti, garancii i drugi plasmani e neophodno zaradi pogolema sigurnost za naplata na istite, odnosno za namaluvawe na stepenot na rizi~nost i so toa pomali rashodi za ispravka na vrednosta, odnosno posebna rezerva za rizi~ni plasmani.

Sostojbata na dostasanite, a nenaplateni pobaruvawa e dinami~na, taka [to edni pobaruvawa se naplatuvaat, a vo me\uvreme drugi pobaruvawa dobivaat status na dostasani nenaplateni pobaruvawa.

Vkupnite dostasani nenaplateni bilansni i vonbilansni pobaruvawa na Bankata na 31.12.2010 godina se zgolemeni za 61,4% vo odnos na 31.12.2009 godina (Prilog br.11).

17

Pritoa samo vkupnite dostasani nenaplateni bilansni pobaruvawa se zgolemeni za 87,8%, odnosno za 767,6 milioni denari, vo odnos na 31.12.2009 godina.

Od niv, vkupnite nenaplateni bilansni pobaruvawa na pravnite lica se zgolemeni za 90,9% vo odnos na 31.12.2009 godina, odnosno za 758,2 milioni denari. Nivnata struktura e mnogu nepovolna, bidejki samo mal del, odnosno samo 2,4% se dostasani so rok pokratok od 90 dena, a ostatokot se dostasani nad 90 dena, i toa 86,7%, odnosno 1.381,0 milioni denari se somnitelni i sporni pobaruvawa po osnov na glavnica i 10,9%, odnosno 172,9 milioni denari se somnitelni i sporni pobaruvawa po kamati.

Toa se dol`i na neredovnoto izmiruvawe na obvrskite kon Bankata od nekolku pogolemi dol`nici na Bankata - pravni subjekti, kako i pove]e dol`nici so zna~itelni iznosi na nefunkcionalni krediti i kamati.

Dostasanite nenaplateni pobaruvawa od naselenieto se zgolemeni za 23,1%, odnosno za 9,3 milioni denari, koe se dol`i, voglavno na neredovnata otplata na potro[uva~ki krediti, kako i neredovna otplata na dostasani mese~ni rati na kreditni karti~ki, kako i pre~ekoruvawe nad dozvoleniot limit kaj debitnite karti~ki.

Vonbilansnite pobaruvawa se zgolemeni za 4,3%, odnosno za 17,6 milioni denari, kako rezultat na otpi[ani pobaruvawa na pove]e subjekti bez verojatnost na naplata, od koi vo eden slu~aj so prezemawe i proda`ba na imot so izvr[na postapka e izvr[ena naplata od 95% od pobaruvaweto, a drugite otpisi se odnesuvaat na porano izvr[eni prisilni naplati, vo koi ostanal nenaplaten del, a vo me\uvreme ne se naplatil nitu od soodvetnata ste~ajna masa.

5.Platen promet vo zemjata

Platniot promet vo zemjata Bankata go izvr[uva preku 8 [alterski mesta vo Bitola i [alterite na Bankata vo Skopje, Prilep, Demir Hisar, Resen, Strumica i Tetovo. {alterite vo drugite gradovi vo Republikata funkcioniraat kako univerzalni mali banki so davawe na site uslugi i proizvodi, kako na pravnite lica, taka i na naselenieto.

Vo tekot na 2010 godina se otvoreni 433 novi smetki, zatvoreni se 878 smetki poradi razni pri~ini (ste~aj, likvidacija, po barawe na deponentite i sl.), a najmnogu poradi neaktivnost (spored ~len 13 stav 2 od ZPP), taka [to vkupniot broj na smetki na 31.12.2010 godina iznesuva 3.917 i poka`uva neto opa\awe od 10,2% odnosno 445 smetki.

Pri izvr[uvaweto na platniot promet vo zemjata vo izve[tajniot period, se obraboteni 1.421.721 instrumenti vo vkupna vrednost od 72,8 milijardi denari, [to e za 0,6% povisok promet vo odnos na prethodnata godina, dodeka brojot na obrabotenite instrumenti e za 3,9% povisok, soodvetno (Prilog br. 12).

18

Pritoa se obraboteni 1.123.800 bezgotovinski nalozi vo vkupna vrednost od 66,2 milijardi denari i 297.921 gotovinski nalozi vo vkupna vrednost od 6,6 milijardi denari.

Strukturata na nalozite spored nivniot iznos e nezna~itelno promeneta vo odnos na 2009 godina, taka [to u~estvoto na bezgotovinskiot promet e namalen od 92,5% na 90,9%, a na gotovinskiot e zgolemen od 7,5% na 9,1%. U~estvoto na brojot na bezgotovinskite nalozi e namaleno od 82,3% na 79,1%, a na gotovinskite nalozi e zgolemeno od 17,7% na 20,9%.

Pri izvr[uvaweto na platniot promet vo zemjata Bankata ostvari nekamatni prihodi od provizija vo iznos od 20,6 milioni denari, koi se za 3,8% poniski od prethodnata godina, a nekamatnite rashodi (provizija za MIPS i KIBS) iznesuvaat 8,4 milioni denari i se za 17,7% povisoki od prethodnata godina. Pritoa neto nekamatnite prihodi iznesuvaat okolu 12,2 milioni denari i se poniski od prethodnata godina za 14,5%. Toa e rezultat na namalenite provizii [to gi naplatuva Bankata, kako i evidentniot broj na neaktivni smetki, za koi ne se naplatuva mese~na provizija.

6. Devizno rabotewe i platen promet so stranstvo

Bankata e ovlastena da vr[i platen promet i kreditni raboti so stranstvo, devizno valutni i menuva~ki raboti.

Pri izvr[uvaweto na platniot promet so stranstvo vo tekot na 2010 godina, Bankata obraboti 20.309 instrumenti vo vkupna vrednost od 119,1 milioni evra vo dvata pravci, [to e pogolem broj na obraboteni instrumenti za 19,0%, a ostvareniot vrednosen promet e za 1,9% ponizok vo sporedba so 2009 godina (Prilog br. 13).

Pritoa se obraboteni 14.539 instrumenti na prilivot vo iznos od 66,8 milioni evra, [to pretstavuva povisok iznos na prilivot za 13,1% i za 22,9% pogolem broj na obraboteni instrumenti. Za odlivot se obraboteni 5.770 instrumenti vo iznos od 52,4 milioni evra [to zna~i zgolemuvawe za 10,1% po broj i namaluvawe za 16,0% po iznos na obraboteni instrumenti, taka [to e ostvarena pozitivna razlika od 14.424 iljadi evra, so [to pokrienosta na odlivot so prilivot e 127,6%.

Svetskata ekonomska kriza ima[e golemo negativno vlijanie kaj nekoi firmi so sedi[te vo zemjata, osobeno od ~eli~nata industrija, koi se izvozno orientirani i koi vo prethodnite godini imaa zavidni prilivi i odlivi preku Bankata.

Vo tekot na 2010 godina na devizniot pazar na Bankata se sklu~eni 18.749 zaklu~nici vo vkupna vrednost od 94,3 milioni evra, [to pretstavuva pogolem obem za 14% vo odnos na 2009 godina, pri zgolemen broj na transakcii za 110%, soodvetno. Pritoa Bankata prodade devizni sredstva na svoite komitenti vo iznos od 40,4 milioni EUR, a otkupi 53,9 milioni EUR, [to e za 33% pove]e otkupeni od prodadeni devizi. Ova se dol`i najmnogu

19

na zgolemeniot otkup na efektiva od menuva~nicite so koi sorabotuva Bankata.

Nedostigot na devizni sredstva, poradi zgolemenata pobaruva~ka, se nadopolnuva[e od sopstvenata neto devizna pozicija i so kupuvawe od drugi banki, a povremeniot vi[ok se re[ava[e so proda`ba na banki. Pritoa, od banki se kupeni 0,3 milioni EUR, a im se prodadeni 20,1 milioni EUR.

Vo svoeto devizno rabotewe Bankata gi ispolnuva[e limitite po valuti, kako vo pozitivnata i negativnata otvorena devizna pozicija, taka i vo agregatnata otvorena devizna pozicija, vo odnos na sopstvenite sredstva na Bankata.

Isto taka izlo`enosta na Bankata po zemji i kon stranski banki se dvi`i vo ramkite na propi[anite limiti.

7. Organizaciona postavenost i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

Brojot na vrabotenite vo Bankata na 31.12.2010 godina e zgolemen za 4,8%, odnosno za 6 lica (neto porast) vo odnos na 31.12.2009 godina. Pritoa vo tekot na izve[tajniot period 4 lica se steknaa so pravo na penzija (1 lice vo visoko obrazovanie i dve so sredno), a se vrabotija 12 lica i toa: 2 ekonomisti za novootvorenata ekspozitura vo Skopje, 2 ekonomisti za novootvorenata ekspozitura vo Tetovo, a vo Bankata vo Bitola se vrabotija na krajot od polugodieto 3 ekonomisti, 2 pravnici (na koi posle dogovoreniot rok, im prestana rabotniot odnos),eden tehni~ar (za monitoring sistemot), eden hauz majstor so sredno obrazovanie, a na krajot od godina i eden pravnik.

So toa se podobri i kvalifikacionata struktura na vrabotenite, odnosno u~estvoto na vrabotenite so sredna stru~na sprema se namali od 40,9% na 31.12.2009 godina na 40,2% na 31.12.2010 godina, a na visokoobrazovanite se zgolemi od 41,0% na 46,2%, soodvetno.

8. Relativni indikatori - performansi za raboteweto na Bankata

Spored goleminata na vkupnata bilansna suma,2 koja na 30.09.2010 godina (vo momentot na podgotovka na ovoj tekst ne raspolagame so ponovi

2 Izvor: NBRM: Pokazateli za bankarskiot sistem vo Republika Makedonija so sostojba na 30.09.2010

godina (www.nbrm.gov.mk)

20

podatoci) iznesuva[e 287,8 milijardi denari, bankite se grupirani vo tri grupi. Vo prvata grupa se tri golemi banki so vkupna aktiva od 189,5 milijardi denari i u~estvo od 65,8%, vo vtorata grupa se osum sredni banki so vkupna aktiva od 87,9 milijardi denari i u~estvo od 30,6%, a vo tretata grupa se sedum mali banki so vkupna aktiva od 10,4 milijardi denari i u~estvo od 3,6%.

Aktivata na Bankata (koja spa\a vo srednite banki), so sostojba na 30.09.2010 godina, u~estvuva vo vkupnata aktiva na bankarskiot sistem so 2,8%, a kapitalot i rezervite u~estvuvaat so 5,2% vo vkupniot kapital i rezervite na bankite vo RM (Prilog br.15).

Pazarnoto u~estvo na golemite banki vo vkupnite krediti iznesuva 69,5%, na srednite 28,3% i na malite 2,1%. Od aspekt na depozitite pazarnoto u~estvo na golemite banki e 72,5%, na srednite banki 24,6% i na malite 2,8%.

Pazarnoto u~estvo na Bankata spored bruto kreditite e 2,6%, a spored depozitite e 2,2%.

Stapkata na adekvatnost na kapitalot e najrelevantniot pokazatel za nivoto na kapitaliziranost na bankite od aspekt na prezemeniot rizik vo raboteweto, opfakajki gi i bilansnite i vonbilansnite aktivnosti na bankite. Spored Me\unarodni smetkovodstveni standardi ovaa stapka e utvrdena na minimum 8% i e vgradena i vo na[iot Zakon za bankite. Bankata ima nadprose~na stapka na adekvatnost na kapitalot, koja e za 3,7 pati povisoka od ovaa minimalna stapka i iznesuva nad 29% kontinuirano i vo prethodnata i vo tekovnata 2010 godina. Vo odnos na prose~nata adekvatnost na kapitalot na celiot bankarski sistem, kako i vo odnos na prosekot na srednite banki, Bankata ima povisoka adekvatnost na kapitalot za 79,9% odnosno 69,5%, soodvetno.

Vo odnos na kvalitetot na kreditnoto portfolio se zabele`uva vlo[uvawe kaj site grupi na banki. Pridvi`uvaweto na izlo`enosta na krediten rizik kon porizi~nite kategorii pri skromen porast na vkupnata izlo`enost na krediten rizik i pad na vkupnata ekonomska aktivnost, pridonese kon negativni dvi`ewa na pokazatelite za krediten rizik za bankarskiot sistem.

Bankata so sostojba na 30.09.2010 godina ima prose~na stapka na presmetani zagubi poradi o[tetuvawe od 8,7%, koja e povisoka od istata kaj bankarskiot sistem i kaj grupata na sredni banki kaj koi e 6,8% odnosno 5,5%, soodvetno, [to upatuva na porizi~no portfolio vo odnos na prosekot na bankarskiot sistem. Isto taka se zabele`uva i vlo[uvawe na kreditnoto portfolio na Bankata na 31.12.2010 vo odnos na 31.12.2009 godina, so porast na presmetanata ispravka na vrednost od 8,4% na 9,1%.

Kreditite klasificirani vo rizi~nite kategorii V, G i D opfa]aat 23,2% od vkupnata kreditna izlo`enost na Bankata na 30.09.2010 godina i e povisoka vo odnos na stapkata kaj srednite banki koja e 9,1%, a na

21

nivo na cel bankarski sistem e 8,3%, [to poka`uva deka kreditnoto portfolio iako e porizi~no, istovremeno Bankata se za[tituva od potencijalni zagubi so pogolemo izdvojuvawe na posebna rezerva, odnosno ispravka na vrednosta na pobaruvawata po krediti i drugi plasmani. Ovaa stapka na 31.12.2010 godina e poniska i iznesuva 20,8%.

Pokrienosta na kreditite na Bankata od ovie tri porizi~ni kategorii na 30.09.2010 godina e 37,3%, vo celokupniot bankarski sistem e 81,8%, a vo grupata sredni banki so 60,2%. Na 31.12.2010 godina pokrienosta e zgolemena na 43,7%, no e dosta poniska vo sporedba so prosekot vo bankarskiot sistem. Sepak Bankata raspolaga so dovolno po~etno nivo na sopstveni sredstva za apsorpcija na zagubite koi [to bi proizlegle od ostvaruvaweto na kreditniot rizik.

Pokazatelot za odnosot pome\u neto kreditite od rizi~nite kategorii V, G i D i sopstvenite sredstva na Bankata e 70,7% i istiot e povisok i od prose~niot vo bankarskiot sektor i od prosekot na srednite banki, [to zna~i pogolema rizi~nost, i pokraj visokiot iznos na sopstveni sredstva na Bankata. Na 31.12.2010 godina ovoj pokazatel se namali na 59,4%.

Nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti na nefinansiski subjekti na nivo na bankite vo RM imaat u~estvo od 10,6%, vo srednite banki 11,5%, a kaj Bankata duri 30,1%, [to pretstavuva polo[ prose~en kvalitet. U~estvoto na ovie krediti na Bankata na 31.12.2010 godina vo odnos na 31.12.2009 godina e dvojno zgolemeno, [to zna~i ima vlo[uvawe na kreditnoto portfolio na Bnakata vo tekot na 2010 godina.

Na nivo na vkupen bankarski sistem vo tekot na prvite devet meseci od 2010 godina e prokni`ana dobivka od 948 milioni denari, koja e za 30% poniska od ostvarenata vo istiot period od prethodnata godina. Najgolemo vlijanie vrz profitablinosta na bankarskiot sistem imaat bankite od grupata golemi banki, dodeka grupata sredni banki i grupata mali banki prika`aa zagubi vo raboteweto. Vo ovaj period Bankata ostvari dobivka od 41 milion denari, koja na krajot na godinata se svede na 17 milioni denari, zaradi izdvojuvawe na pogolemi rezervacii i ispravka na vrednosta na prihodite od kamati.

Osnovni pokazateli za profitabilnosta na bankite se stapkite za povratok na prose~nata aktiva (ROAA) i za povratok na prose~niot kapital (ROAE).

Pokazatelot za povratokot na prose~nata aktiva (ROAA) kaj golemite banki e 1,0%, kaj srednite e -0,5% i kaj malite -2,4%. Bankata ostvari ROAA od 0,61% za devette meseci, a za cela 2010 godina 0,24%, [to zna~i deka e namalena za 80% vo odnos na 2009 godina, koga be[e 1,2%.

Pokazatelot za povratokot na prose~niot kapital (ROAE) kaj golemite banki e 11,1%, kaj srednite i kaj malite e negativen, poradi zaguba i iznesuva -4,2% i -6,1% soodvetno. Bankata ostvari ROAE do 30.09.2010

22

godina 2,53%, a do 31.12.2010 godina se namali na 1,03%, i e namalen za 80% vo odnos na prethodnata godina koga be[e 5,2%.

Odnosot pome\u operativnite tro[oci3 i vkupnite redovni prihodi na Bankata e ponizok od prosekot na bankarskiot sistem, a dvojno ponizok od prosekot na srednite banki, [to uka`uva na pogolema efikasnost. Ovaj pokazatel poka`uva deka 44,4% odnosno 47,6% od vkupnite redovni prihodi se tro[at za funkcionirawe na Bankata, a ostatokot za isplata na pasivni kamati, provizii i dr.

Isto taka i tro[ocite za vrabotenite vo odnos na vkupnite redovni prihodi se poniski od prosekot na bankarskiot sistem, a zna~itelno poniski od prosekot na srednite banki, odnosno okolu edna ~etvrtina od site redovni prihodi na Bankata se tro[i na ~ove~kite resursi.

Odnosot pome\u neto kamatniot prihod i prose~nata aktiva, kako pokazatel na neto kamatnata margina, e 3,1% odnosno 2,1% na 31.12.2010 godina i uka`uva na namaluvawe na istata vo odnos na prethodnata godina.

U~estvoto na neto kamatnite prihodi vo vkupnite redovni prihodi na Bankata e 64,6% i e za 2,5 odnosno 5,4 p.p. ponisko od vkupniot bankarski sistem i prosekot na srednite banki, soodvetno.

Neto kamatniot prihod vo odnos na nekamatnite rashodi (operativnite tro[oci) na 30.09.2010 godina e povisok od prosekot na bankarskiot sistem za 43,3 p.p. a vo odnos na srednite banki e za 61,8 p.p. soodvetno. No na 31.12.2010 godina istiot e sveden na 75,1, odnosno e dvojno namalen vo poslednite tri meseci od godina, zaradi ispravkite na vrednosta na kamatite na nefunkcionalnite krediti.

U~estvoto na dobivkata vo vkupnite redovni prihodi na Bankata na 30.09.2010 godina i 31.12.2010 godina e 12,6% i 4,1%, soodvetno, a vo vkupniot bankarski sistem e 8,1%.

* * * Pogore navedenite indikatori uka`uvaat na finansiska

stabilnost, likvidnost, no delovno pomalku uspe[na godina otkolku prethodnite. Ostanuva vo idnina da se iskoristat site kapaciteti na ~ove~kite resursi na Bankata, zaedno so menaxmentot da se iznajde na~in da se so~uva posebnata rezerva, i istata da se pretvori vo dobivka, so uspe[na naplata na pogolemiot del na nefunkcionalnite krediti, koe ]e bide na op[to zadovolstvo na site zainteresirani strani, pred se na akcionerite na Bankata.

9.Izve[taj za korporativno upravuvawe vo Stopanska banka a.d. Bitola

3 To[ocite za bruto plati, materijalni to[oci, proizvodni i neproizvodni

uslugi, amortizacija i drugi administrativni rashodi

23

1.Sostav i funkcionirawe na organite na Bankata

Vo 2010 godina Bankata gi ostvaruva[e svoite aktivnosti preku organite na Bankata: Sobranie na akcioneri, Nadzoren odbor, Upraven odbor, Odbor za upravuvawe so rizici, Odbor za revizija, Krediten odbor.

1.1. So sostojba na 31.12.2010 godina Bankata ima vkupno 1370 akcioneri. Sobranieto na akcioneri vo ramkite na svoite nadle`nosti gi vr[i site raboti utvrdeni so zakonskite propisi i Statutot na Bankata. Vo izve[tajnata godina Sobranieto odr`a dve redovni sednici.

Na sednicata na Sobranieto na akcioneri na Bankata na 14.04.2010 godina, e usvoena Godi[nata smetka i finansiskite izve[tai za 2009 godina, razgledani se i usvoeni site izve[tai i predlo`eni materijali za raboteweto na Bankata vo 2009 godina, doneseni se Delovnata politika i razvoen plan i Finansikiot plan na Bankata za 2010 godina.

Na sednicata na Sobranieto na akcioneri na Bankata odr`ana na 08.10.2010 godina, imenuvan e sedmiot ~len na Nadzoren odbor G-din Dragi Petrovski od akcionerot ZK Pelagonija A.D.Bitola, koj za funkcijata ~len na Nadzoren odbor dobi soglasnost so Re[enie br.7929 od 28.12.2010 godina na Guvernerot na Narodnata banka a.d. Bitola, so madat do 07.12.2011 godina.

1.2. Vo periodot januari - dekemvi 2010 godina funkcijata na organ na nadzor, ja ostvaruva[e Nadzorniot odbor vo sostav od: M-r Blagoj Yalev - Pretsedatel, Ivan~o Naumov - ~len, Trajan Masalkovski - ~len, Predrag Cvetkovi] - ~len, D-r Pece Nikolovski - nezavisen ~len i D-r Violeta Panovska Bo[koska - nezavisen ~len, a od 28.12.2010 godina i G-din Dragi Petrovski - ~len.

^lenovite M-r Blagoj Yalev, Ivan~o Naumov, Predrag Cvetkovi] i Trajan Masalkovski i Dragi Petrovski se poznati kako dobri stopanstvenici so dolgogodi[no rabotno iskustvo, a D-r Pece Nikolovski i D-r Violeta Panovska Bo[koska se nezavisni ~lenovi na odborot, za koi vo celost se ispo~ituvani kriteriumite za nezavisnost utvrdeni so Zakonot za bankite.

Vo ovoj period Nadzorniot odbor odr`a 21 sednica.

24

M-r Blagoj Yalev be[e prisuten na 15 sednici vo tekot na 2010 godina, na edna sednica be[e opravdano otsuten, me\utoa na 6 sednici vo periodot od 08.10.2010 godina do 24.12.2010 godina, u~estvuva[e vo funkcija na ~len na Upraven odbor - Vr[itel na dol`nost - Prv generalen direktor

Ivan~o Naumov be[e prisuten na 21 sednica vo tekot na 2010 godina

Predrag Cvetkovi] be[e prisuten na 17 sednici vo tekot na 2010 godina

Trajan Masalkovski be[e prisuten na 14 sednici vo tekot na 2010 godina, od 2.11.2010 godina, u~estvuva[e vo funkcija na ~len na Upraven odbor - Vr[itel na dol`nost - Vtor generalen direktor

D-r Pece Nikolovski be[e prisuten na 10 sednici vo tekot na 20010godina

D-r Violeta Panovska Bo[koska be[e prisutna na 17 sednici vo tekot na 2010 godina.

Dragi Petrovski be[e prisuten na 1 sednica vo tekot na 2010 godina.

Na sednicite na Nadzoren odbor se donesoa 87 odluki, 87 zaklu~oci, se razgledaa 76 informacii, 69 izve[tai.

Nadzorniot odbor postojano go slede[e dvi`eweto na site finansiski pokazateli, bilansot na sostojba, bilansot na uspeh, profitabilnosta i likvidnosta na Bankata, depozitite na pravnite i fizi~kite lica, ostavrenite prihodi i rashodi na Bankata so nivnata struktura, sospstvenite sredstva, stapkata na adekvatnost na kapitalot, pri~inite za podobruvawata i vlo[uvawata na portfolioto na Bankata i site ostanati zna~ajni pra[awa od raboteweto na Bankata. Nadzorniot odbor, zaedno so Upravniot odbor , redovno rasprava[e po zpisnicite od Narodnata banka i za prodol`uvawe na postapkata za proda`ba na Bankata.

Vo ramkite na svoite nadle`nosti Nadzorniot odbor donese: politika za upravuvawe so reputaciski rizik, politika za vr[ewe na vnatre[na revizija, politika za upravuvawe so praven rizik, politika za upravuvawe so krediten rizik, politika za upravuvawe so likvidnosen rizik, programa-politika za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od

25

kaznivo delo i finansirawe na terorizam, politika za sigurnosta na informacioniot sistem, politika za upravuvawe so rizikot od promena na kamatnite stapki vo portfolioto na bankarski aktivnosti, politika za upravuvawe so rizikot vo zemjata, politika za upravuvawe so valutniot rizik, Politika za identifikuvawe na potencijalen sudir na interesi, , politika za koristewe uslugi od nadvore[ni lica,strategija za trguvawe so devizni sredstva.

Nadzorniot odbor na Bankata gi usvoi planovite i programite za rabota, finansiskiot plan na Bankata, godi[niot plan za vnatre[na revizija, godi[nata smetka, finansiskite izve[tai i godi[niot izve[taj za raboteweto na Bankata, gi utvrdi limitite za vkupna izlo`enost sprema poedine~en subjekt nad 10% od sopstvenite sredstva na Bankata i izlo`enosti po zemji, gi prifti izve[taite na supervizijata i drugi izve[tai od Narodnata banka i drugi nadle`ni institucii izve[taite na Odborot za upravuvawe so rizici, Odborot za revizija, Slu`bata za vnatre[na revizija, izve[taite za raboteweto na Bankata, usoglasnosta na raboteweto na bankata soglasno Zakonot i drugite podzakonski akti, elaboratite za otpis na pabaruvawa kako i drugi informacii i izve[tai od svojata nadle`nost.

1.3. Odborot za upravuvawe so rizici se sostoi od tri ~lena so mandat od ~etiri godini, i toa: Mende Micevski - pretsedatel, Gordana Baltovska - ~len i Vele Stefanovski - ~len. Site ~lenovi na Odborot za upravuvawe so rizici se izbrani od licata so posebni prava i odgovornosti vraboteni vo Bankata i gi ispolnuvaat uslovite predvideni so Zakonot za bankite i imaat iskustvo vo oblasta na bankarstvoto najmalku tri godini.

Do 07.10.2010 godina, ~len na odborot be[e Mende Micevski, a so imenuvawe na m-r Blagoj Yalev za ~len na Upraven odbor - Vr[itel na dol`nost - Prv generalen direktor, funkcijata Pretsedatel na Odborot za upravuvawe so rizici ja prezede m-r Blagoj Yalev, a od 22.12.2010 godina funkcijata na Pretsedatel na Odborot za upravuvawe so rizici ja prevzede G-din Pavle Cvetanoski - Prv generalen direktor.

Odborot za upravuvawe so rizici i istiot vo tekot na 2010 godina odr`a 56 sednici.

Odborot go slede[e celokupnoto rabotewe na Bankata, a vo ovoj period donese: Procedura za implementacija i sistemska specifkacija na modelot za presmetuvawe na zagubite poradi o[tetuvawe, Procedura za utvrduvawe na povrzani lica i lica povrzani so Bankata, Procedura za odobruvawe na maksimalna kreditna izlo`enost kon poedine~en subjekt vrz osnova na finansiskiot potencijal na klientot, Procedura za sledewe na izlo`enosta na Bankata na rizikot od zemja, Proceduri za sproveduvawe na

26

Politikata za upravuvawe so valuten rizik, Upatstvo na sledewe na limitite na izlo`enost kon bankite vo koi bankata ima otvoreno nostro smetki, matrica na vkrstuvawe i procenti na o[tetuvawe na poodelna kategorija na rizik, Plan za upravuvawe so likvidnosen rizik vo vonredni uslovi, se gri`e[e za primenuvaweto na politikite i procedurite,ja slede[e likvidnosta , kreditnata aktivnost, izlo`enosta po zemji, izlo`enosta kon stranski banki,naplatata na pobaruvawata i obvrskite, sostojbata na vkupniot potencijal na Bankata,pondeniranite kamatni stapki na primeni depoziti i dadeni krediti, dvi`eweto na kamatonosnata aktiva i pasiva, kreditnata izlo`enost sprema komitentite i so niv povrzanite lica vo ramkite na limitite utvrdeni so Odlukata na Narodnata banka. Odborot odlu~uv[e za prodol`unaweto na rokot na dostasuvawe na pobaruvawata na Bankata nad dva i pove]e pati.

Odborot za upravuvawe so rizici vo tekot na 2010 godina razgleda i usvoi informacii, izve[tai i donesuva[e odluki i zaklu~oci. Sekoj mesec soglasno Zakonot za bankite i Statutot na Bankata, Odborot za upravuvawe so rizici dostavuva[e izve[tai do Nadzorniot odbor za svojata rabota.

1.4. Odborot za revizija na Bankata se sostoi od pet ~lena so mandat od dve godini, i istite se imenuvani so Odluka br.02-1602/II-15 na 25-ta sednica na Sobranieto na akcioneri odr`ana na 14.04.2010 godina. Vo postapkata za imenuvawe na ~lenovite na Odborot za revizija vo celost e primenet principot na transparentnost. Vo Odborot za revizija ~lenuvaat M-r Blagoj Yalev, Trajan Masalkovski i D-r Pece Nikolovski od redot na ~lenovite na Nadzorniot odbor na Bankata i D-r Gordana Vitanova i Milka Paspalova - Tasevska - izbrani se kako nezavisni ~lenovi na odborot, koi se i ovlasteni revizori.

Pri izborot na nezavisnite ~lenovi na Odborot za revizija, vo celost se ispo~ituvani kriteriumite za nezavisnost utvrdeni vo Zakonot za bankite. Nezavisnite ~lenovi i so niv povrzanite fizi~ki lica ne se vraboteni , nitu se lica so posebni prava i odgovornosti vo Bankata, ne se akcioneri so kvalifikuvano u~estvo vo Bankata, nitu zastapuvaat akcioner so kvalifikuvano u~estvo vo Bankata, ne rabotaat, odnosno vo poslednite tri godina ne rabotele vo dru[tvo za revizija koe vo toj period vr[elo revizija na raboteweto na Bankata i vo poslednite tri godini nemale materijalen interes ili deloven odnos so Bankata vo vrednost koja prose~no nadminuva 3.000.000,00 denari.

Vo tekot na 2010 godina Odborot za revizija odr`a pet redovni sednici na koi se razgleduvani Godi[niot izve[taj za raboteweto na Bankata za 2009 godina i trimese~nite izve[ati za raboteweto na Bankata

27

vo 2010 godina, izve[tajot za sprovedenite preporaki od izvr[enite revizii vo slu`bite na Bankata, Izve[tajot od izvr[enta revizija na upravuvaweto so likvidnosniot rizik, izve[tajot od izvr[enata revizija na upravuvaweto so krediten rizik, Eti~kiot kodeks na Bankata, izve[taite za raboteweto na Odborot za upravuvawe so rizici, izve[taite od Vnatre[nata revizija za izvr[enite revizii vo tekot na 2010 godina, dade nekolku preporaki i konstatacii so cel da se obezbedi navremeno prevzemawe na merki i aktivnosti za ispolnuvawe na istite. Voedno go donese Godi[niot plan za rabota na Slu`bata za vnatre[na revizija za 2011 godina , izvr[i izbor Dru[tvo za izvr[uvawe na revizija na finansiskite izve[tai na Stopanska banka a.d.Bitola za 2010, 2011 i 2012 od strana na ovlaseni dru[tva na revizija i istiot predlog go dostavi na prifa]awe na sednica na Sobranie na akcioneri na Bankata.

1.5. Upravniot odbor na Bankata se sostoi od dva ~lena: Mende Micevski - Prv generalen direktor i Dragan~o Mitrevski - Vtor generalen direktor ~ii mandat iste~e na 07.10.2010 godina. Baraweto za izdavawe na prethodna soglasnost za imenuvawe na predlo`enite kandidati za ~lenovi na Upraven odbor Mende Micevski, za prv generalen direktor i Gordana Baltovska, za vtor generalen direktor be[e odbieno od Guvernerot na NBRM so re[enie br. 6606 OD 07.10.2010 godina. Zaradi istoto Nadzornot odbor na 42-ta sednica odr`ana na 08.10.2010 godina postapi po pismoto od NBRM od 07.10.2010 godina i soglasno uka`uvawata od istata rasprava[e za imenuvawe na vr[iteli na dol`nosta ~lenovi na Upraven odbor. Na sednicata za vr[iteli na dol`nosta ~lenovi na Upraven odbor se imenuvani M-r Blagoj Yalev - ~len na Upraven odbor, vr[itel na dol`nost - Prv generalen direktor i D-r Pece Nikolovski - ~len na Upraven odbor, vr[itel na dol`nost - Vtor generalen direktor. Na 44-ta sednica na Nadzoren odbor odr`ana na 19.10.2010 godina, nadzorniot odbor rasprava[e po podnesenata ostavka na D-r Pece Nikolovski od funkcijata ~len na Upraven odbor, vr[itel na dol`nosta - Vtor generalen direktor i istata ja prifati. Na 45-ta sednica odr`ana na 25.10.2010 godina, Nadzorniot odbor za ~len na Upraven odbor, vr[itel na dol`nosta Vtor generalen direktor go imenuva G-din Trajan Masakovski.Vr[itelite na dol`nost svojata funkcija ja izvr[uvaa se do 22.12.2010 godina koga pristignaa Re[enija od NBRM br.8530 i 8531 od 22.10.2010 godina so koi se dava soglasnost na G-din Palve Cvetanoski za ~len na Upraven odbor - Prv generalen direktor so mandat od edna godina i na G-ca Nestorovska m-r Nata[a za ~len na Upraven odbor - Vtor generalen direktor so mandat od edna godina. Imenovanite lice se zapi[ani vo Centralniot registrar na Republika makedonija na 24.12.2010 godina.

Upravniot odbor na Bankata kontinuirano gi izvr[uva[e rabotite soglasno Zakonot za bankite i Statutot na Bankata. Vo tekot na 2010 godina donese: Procedura za implementacija i sistemska specifikacija na

28

modelot za presmetuvawe na zagubite poradi o[tetuvawe, Proceduri za obezbeduvawe na kreditite (zalo`no pravo) i realizacija na obezbeduvaweto, Proceduri za sledewe na sudskite postapki, Prcedura za odobruvawe na maksimalna kreditna izlo`enost kon poedine~en subjekt vrz osnova na finansiskiot potencijal na klientot, Procedura za nabavka na potro[ni materijali, siten inventar i osnovni sredstva i uslugi za tekovno i investiciono odr`uvawe na sredstvata vo Stopanska banka a.d.Bitola, Proceduri za izvestuvawe na vrabotenite vo Bankata za slu~ai na korupcija ili drugi nepravilnosti, Procedura za evidentirawe na naplata na tu`enite pobaruvawa na dol`nikot, Pravilnik za kontinuitet vo raboteweto i drugi akti koi se vo negova nadle`nost.

1.6. Kreditniot odbor na Bankata se sostoi od sedum ~lena so mandat od ~etiri godina - Mende Micevvski - pretsedatel, Dragan~o Mitrevski - zamenik pretsedatel, Godrana Baltovska - ~len, Vele Stefanovski - ~len, Nata[a Nestorovska - ~len, Olimpija Biceva - ~len i Sofka Angelevska - ~len.

Do 07.10.2010 godina, pretsedatel na Kreditniot odbor be[e Mende Micevski, a so imenuvawe na m-r Blagoj Yalev za ~len na Upraven odbor - Vr[itel na dol`nost - Prv generalen direktor, funkcijata Pretsedatel na Kreditniot odbor ja prezede m-r Blagoj Yalev, a od 22.12.2010 godina funkcijata na Pretsedatel ja prevzede G-din Pavle Cvetanoski - Prv generalen direktor.

Do 02.10.2010 Dragan~o Mitrevski be[e Zamenik pretsedatel na Kreditniot odbor, a od 02.11.2010 godina funkcija za prodol`i G-din Trajan Masalkovski za ~len na Upraven odbor - Vr[itel na dol`nost - Vtor generalen direktor, a od 22.12.2010 godina funkcijata na Zamenik pretsedatel ja prodol`i G-ca Nestorovska m-r Nata[a - Vtor generalen direktor.

Kreditniot odbor vo tekot na 2010 godina odr`a 55 sednici na koi se donesuvaa odluki i zaklu~oci od oblasta na kreditiraweto od sopstveni sredstva na bankata i od drugi izvori.

Stopanska banka a.d. Bitola vo svoeto rabotewe celosno se pridr`uva kon propi[anite principi na Kodeksot za koorporativno upravuvawe, so koj se opfateni zadol`itelnite elementi predvideni vo Odlukata za osnovnite na~ela i principi na koorporativnoto upravuvawe vo bankite.

29

Prilog br.1a

Bilans na sostojbata - pasiva

(vo iljadi denari)

Indeksi Izvori na sredstva Sostojba 31.12.2009 Struktura

Plan 31.12.2010 Struktura

Sostojba 31.12.2010 Struktura

Porast/ opa\awe 5:1 5:3

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

A.Devizni 1.844.978 27,7 2.168.000 31,2 2.503.774 33,6 658.796 135,7 115,5

1.Depoziti 1.439.456 21,6 1.568.000 22,6 1.905.514 25,6 466.058 132,4 121,5

1.1.na pravni lica 189.148 2,8 223.000 3,2 474.918 6,4 285.770 251,1 213,0

1.2.na naselenie 1.250.308 18,8 1.345.000 19,4 1.430.596 19,2 180.288 114,4 106,4

2.Obvr.od me\ubankarsko rabotewe 0,0 0,0 0,0 0

3.Kreditni sredstva 403.773 6,1 600.000 8,6 595.077 8,0 191.304 147,4 99,2

4.Ostanati obvrski 1.749 0,0 0,0 3.183 0,0 1.434 182,0

B.Denarski 4.816.452 72,3 4.779.000 68,8 4.951.455 66,4 135.003 102,8 103,6

1.Kapital i rezervi 1.678.589 25,2 1.678.589 24,2 1.650.739 22,1 -27.850 98,3 98,3

1.1.Akcionerski kapital 1.173.576 17,6 1.173.576 16,9 1.173.576 15,7 0 100,0 100,0

1.2.Rezerven fond 253.763 3,8 253.763 3,7 253.763 3,4 0 100,0 100,0

1.3.Zadr`ana dobivka 203.703 3,1 203.703 2,9 207.984 2,8 4.281 102,1 102,1

1.4.Posebna rezerva za vonbilansna izlo`enost i za portfolio na mali krediti 47.547 0,7 47.547 0,7 15.416 0,2 -32.131

32,4 32,4

2.Depoziti 2.386.342 35,8 2.551.000 36,7 2.807.379 37,7 421.037 117,6 110,1

2.1.na pravni lica 1.129.656 17,0 1.194.000 17,2 1.246.943 16,7 117.287 110,4 104,4

2.2.na naselenie 1.256.686 18,9 1.357.000 19,5 1.560.436 20,9 303.750 115,0

1

124,2

3.Kreditni sredstva 580.606 8,7 399.226 5,7 406.687 5,5 -173.919 70,0 101,9

3.1.od NBRM i MF 160.909 2,4 164.226 2,4 149.667 2,0 -11.242 93,0 91,1

3.2.od banki i dr.FI 419.697 6,3 235.000 3,4 257.020 3,4 -162.677 61,2 109,4

4.Ostanati obvrski i ostanata pasiva 170.915 2,6 150.185 2,2 86.650 1,2 -84.265

50,7 57,7

V.Vkupna pasiva 6.661.430 100,0 6.947.000 100,0 7.455.229 100,0 793.799 111,9 107,3

G.Komisiono rabotewe 229.693 183.000 879.885 650.192 383,1 480,8

Vkupno (V+G) 6.891.123 7.130.000 8.335.114 1.443.991 121,0 116,9

2

Prilog br.1b

Bilans na sostojbata - aktiva

(vo iljadi denari)

Indeksi Plasmani-sredstva Sostojba

31.12.2009 Struktura Plan 31.12.2010 Struktura Sostojba 31.12.2010 Struktura

Porast/ opa\awe 5:1 5:3

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

A.Devizni

1.609.950 24,2

1.951.000 28,1

2.377.216 31,9 767.266

147,7 121,8

1.Pari~ni sredstva

1.113.154 16,7

1.265.000 18,2

1.555.660 20,9 442.506

139,8 123,0

1.1.Valuti i ~ekovi

52.947 0,8

55.000 0,8

55.847 0,7 2.900

105,5 101,5

1.2.Oro~eni devizni sredstva vo stranstvo i NBRM

586.987 8,8

650.000 9,4

1.051.977 14,1 464.990

179,2 161,8

1.3.Dev.tekovni s/ki vo stranstvo

266.737 4,0

300.000 4,3

143.643 1,9 -123.094

53,9 47,9

1.4.Dev.tekovni s/ki vo zemjata

206.483 3,1

260.000 3,7

304.193 4,1 97.710

147,3 117,0

2.Nostro pokrieni akreditivi 0,0 0,0 0,0 0

3.Krediti i dr.plasmani vo devizi

493.907 7,4

680.000 9,8

819.091 11,0 325.184

165,8 120,5

4.Ostanati pobaruvawa vo devizi

2.889 0,0

6.000 0,1

2.465 0,0 -424

85,3 41,1

B.Denarski

4.848.670 72,8

4.782.000 68,8

4.871.379 65,3 22.709

100,5 101,9

1.Pari~ni sredstva

463.872 7,0

440.000 6,3

378.427 5,1 -85.445

81,6 86,0

2.Krediti na komitenti

3.607.752 54,2

3.436.000 49,5

3.083.497 41,4 -524.255

85,5 89,7

3

2.1.na pravni lica

3.242.219 48,7

3.041.000 43,8

2.679.616 35,9 -562.603

82,6 88,1

2.2.na naselenie

365.533 5,5

395.000 5,7

403.825 5,4 38.292

110,5 102,2

2.3.na banki i dr. FI 0,0 0,0

56 0,0 56

3.Hartii od vrednost

390.428 5,9

583.000 8,4

1.001.999 13,4 611.571

256,6 171,9

3.2.Do dospevawe

377.527 5,7

570.000 8,2

987.996 13,3 610.469

261,7 173,3

3.1.Za trguvawe

12.901 0,2

13.000 0,2

14.003 0,2 1.102

108,5 107,7

4.Prezemeni sredstva za naplata

301.330 4,5

275.000 4,0

354.998 4,8 53.668

117,8 129,1

5.Ostanati pobaruvawa i ostanata aktiva

85.288 1,3

48.000 0,7

52.458 0,7 -32.830

61,5 109,3

V.Nedvi`nini i oprema na Bankata

202.810 3,0

214.000 3,1

206.634 2,8 3.824

101,9 96,6

G.Vkupna aktiva

6.661.430 100,0

6.947.000 100,0

7.455.229 100,0 793.799

111,9 107,3

D.Komisiono rabotewe

229.693

183.000

879.885 650.192

383,1 480,8

Vkupno (G+D)

6.891.123

7.130.000

8.335.114 1.443.991

121,0 116,9

4

Prilog br.2

Denarski depoziti na naselenieto

(vo iljadi

denari)

Indeksi Denarski depoziti na naselenieto Sostojba

31.12.2009 Struk- tura

Plan 31.12.2010

Struk- tura

Sostojba 31.12.2010

Struk- tura

Porast/ opa\awe 5:1 5:3

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

A.Kratkoro~ni depoziti

958.717

76,3

1.032.000

76,1

1.150.822

73,8 192.105

120,0 111,5

1.Depoziti po viduvawe

315.944

25,1

335.000

24,7

296.607

19,0 -19.337

93,9 88,5

2.Tekovni i dr.smetki

363.708

28,9

362.000

26,7

473.683

30,4 109.975

130,2 130,9

3.Oro~eni na eden mesec

87.272

6,9

110.000

8,1

81.185

5,2 -6.087

93,0 73,8

4.Oro~eni na 1-3 meseci

139.305

11,1

160.000

11,8

163.687

10,5 24.382

117,5 102,3

5. Oro~eni na 3-12 meseci

52.488

4,2

65.000

4,8

135.660

8,7 83.172

258,5 208,7

B.Dolgoro~ni depoziti

297.969

23,7

325.000

23,9

409.614

26,2 111.645

137,5 126,0

1.Oro~eni nad 12-24 meseci

235.811

18,8

260.000

19,2

343.798

22,0 107.987

145,8 132,2

2.Oro~eni nad 24 meseci

62.158

4,9

65.000

4,8

65.816

4,2 3.658

105,9 101,3

Vkupno (A + B)

1.256.686

100

1.357.000

100

1.560.436

100 303.750

124,2 115,0

5

Prilog br.3

Devizni depoziti na naselenieto

(vo iljadi

denari)

Indeksi Devizni depoziti na naselenieto

Sostojba 31.12.2009

Struk- tura Plan 31.12.2010

Struk- tura

Sostojba 31.12.2010

Struk- tura

Porast/ opa\awe 5:1 5:3

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

A.Kratkoro~ni depoziti 907.872 72,6 965.000 71,7

991.413 69,3 83.541

109,2 102,7

1. Po viduvawe

543.611 43,5 560.000 41,6

562.239 39,3 18.628

103,4 100,4

2. Oro~eni na eden mesec

81.586 6,5 89.000 6,6

67.564 4,7 -14.022

82,8 75,9

3. Oro~eni na 1-3 meseci

144.693 11,6 163.000 12,1

162.452 11,4 17.759

112,3 99,7

4. Oro~eni na 3-12 meseci

137.982 11,0 153.000 11,4

199.158 13,9 61.176

144,3 130,2

B.Dolgoro~ni depoziti 342.436 27,4

380.000 28,3

439.183 30,7 96.747

128,3 115,6

1.Oro~eni nad 12-24 meseci

334.622 26,8 370.000 27,5

425.564 29,7 90.942

127,2 115,0

2.Oro~eni nad 24 meseci

7.814 0,6 10.000 0,7

13.619 1,0 5.805

174,3 136,2

Vkupno (A + B) 1.250.308 100,0 1.345.000 100,0

1.430.596 100,0 180.288

114,4 106,4

6

Prilog br.4

Denarski depoziti na pravni lica

(vo iljadi

denari)

Indeksi Denarski depoziti na pravni lica

Sostojba 31.12.2009

Struk- tura

Plan 31.12.2010

Struk- tura

Sostojba 31.12.2010

Struk- tura Porast/

opa\awe 5:1 5:3

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

1.Po viduvawe 456.895

40,4

417.000 34,9 485.756

39,0 28.861

106,3 116,5

2.Oro~eni (vkupno) 672.761

59,6

777.000 65,1

761.187

61,0 88.426

113,1 98,0

- na eden mesec 71.012 6,3 88.000

7,4 53.283

4,3 -17.729 75,0 60,5

- od 1 do 3 meseci 139.000 12,3 150.000

12,6 123.762

9,9 -15.238 89,0 82,5

- od 3 do 12 meseci 395.304 35,0 408.000

34,2 429.373

34,4 34.069

108,6 105,2

- nad 12 meseci 67.445 6,0 131.000

11,0 154.769

12,4 87.324

229,5 118,1

Vkupno: 1.129.656 100

1.194.000 100

1.246.943

100,0 117.287

110,4 104,4

7

Prilog br.5

Devizni depoziti na pravni lica

(iznosite vo iljadi denari)

Indeksi Devizni depoziti na pravni lica

Sostojba 31.12.2009

Struk- tura

Plan 31.12.2010

Struk- tura

Sostojba 31.12.2010

Struk- tura Porast/

opa\awe 5:1 5:3

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

1.Po viduvawe 29.023 15,3 33.000 14,8

98.657 20,8 69.634 339,9 299,0

2.Oro~eni (vkupno) 160.124 84,7

190.000 85,2

376.261 79,2 216.137 235,0 198,0

- na eden mesec - - - 0

- od 1 do 3 meseci - - - 0

- od 3 do 12 meseci 160.081 84,6

170.000

76,2 376.217

79,2 216.136 235,0 221,3

- nad 12 meseci - - - 0

-nerezidenti (ograni~eni depoziti) 43

0,0

20.000,0

9,0 44 1

Vkupno: 189.147 100

223.000 100

474.918 100 285.771 251,1 213,0

8

Prilog br.6

Odobreni krediti

(Iznosite vo iljadi denari)

Namena Odobreni krediti 01.01-31.12.2009

Odobreni krediti 01.01-31.12.2010 indeksi

Broj Iznos % Broj Iznos % 4:1 5:2

0 1 2 3 4 5 6 7 8

1.Dolgoro~ni krediti 126 824.383 21,3 77 491.140

23,7

61,1

59,6

2.Kratkoro~ni krediti na pravni lica 1.153 1.944.070

50,2

646 1.371.181

66,1

56,0

70,5

2.1.Krediti za obrtni sredstva 849 1.699.381 43,9 495 1.268.081

61,1

58,3 74,6

2.2.Krediti za likvidnost 304 244.689 6,3 151 103.100

5,0

49,7 42,1

3.Krediti za likvidnost na banki 28 965.000 24,9 3 50.000

2,4

10,7 5,2

4.Krediti na naselenie 750 138.637 3,6 1413 163.166

7,9

188,4

117,7

Vkupno 2.057

3.872.090

100,0

2.139

2.075.487

100,0

104,0

53,6

9

Prilog br.7

Krediti na pravni lica

(iznosite vo iljadi denari)

Sostojba 31.12.2009 Plan 31.12.2010 Sostojba 31.12.2010 Indeksi

Krediti na pravni lica Iznos Struk- tura Iznos

Struk- tura Iznos

Struk- tura

Porast/ opa\awe 5:1 5:3

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

1. Redovni krediti - nedostasani

3.512.933

83,3

3.741.000 90,4

2.688.873

65,7 -824.060

76,5 71,9

1.1.Kratkoro~ni 2.021.582

47,9

2.000.000

48,4

1.040.837

25,4 -980.745

51,5 52,0

1.1.1.Denarski 1.726.793 40,9 1.800.000

43,5 839.009

20,5 -887.784

48,6 46,6

1.1.2.Denarski so valutna klauzula 294.789

7,0 200.000

4,8 201.828

4,9 -92.961

68,5 100,9

1.1.3.Devizni 0 - - 0 - 0

1.2.Dolgoro~ni 1.491.351

35,4

1.741.000

42,1

1.648.036

40,3 156.685

110,5 94,7

1.2.1.Denarski 623.582 14,8 705.000

17,0 516.637

12,6 -106.945

82,8 73,3

1.2.2.Denarski so valutna klauzula 373.052

8,8 356.000

8,6 320.839

7,8 -52.213

86,0 90,1

1.2.3.Devizni 494.717 11,7 680.000

16,4 810.560

19,8 315.843

163,8 119,2

2. Dostasani 145.387 3,4 20.000

0,5 21.168

0,5 -124.219

14,6

105,8

10

3.Somnitelni i sporni 560.031 13,3 375.000

9,1 1.380.990

33,8 820.959

246,6

368,3

4.Vkupno krediti na pravni lica (1+2+3)

4.218.351

100,0

4.136.000

100,0

4.091.031

100,0 -127.320

97,0 98,9

5. Ispravka na vrednosta i akumulirana amortizacija -486.616

(11,5) -420.000

(10,2) -597.098

(14,6) -110.482

122,7 142,2

Netto krediti na pravni lica 3.731.735

88

3.716.000

100,0

3.493.933

85,4 -237.802

93,6 94,0

Prilog br.8

Krediti na naselenie

(iznosite vo iljadi denari)

Sostojba 31.12.2009 Plan 31.12.2010 Sostojba 31.12.2010 Indeksi

Krediti na naselenie Iznos Struktura Iznos Struktura Iznos Struktura Porast/ opa\awe 5:1 5:3

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

1. Redovni krediti - nedostasani 359.249 91,5 390.000 92,9 404.821 91,0 45.572 112,7 103,8

1.1.Kratkoro~ni 5.897 1,5 20.000 4,8 18.908 4,3 13.011 320,6 94,5

1.1.1.Denarski 5.897 1,5 20.000 4,8 18.908 4,3 13.011 320,6 94,5

1.1.2.Denarski so valutna klauzula 0,0 0,0 0 0,0 0

1.2.Dolgoro~ni 231.640 59,0 238.000 56,7 257.710 57,9 26.070 111,3 108,3

11

1.2.1.Denarski 120.135 30,6 130.000 31,0 158.204 35,6 38.069 131,7 121,7

1.2.2.Denarski so valutna klauzula 111.505 28,4 108.000 25,7 99.506 22,4 -11.999 89,2 92,1

1.3.Kreditni karti~ki 39.195 10,0 42.000 10,0 40.558 9,1 1.363 103,5 96,6

1.4.Negativni salda na tekovni smetki 82.517 21,0 90.000 21,4 87.645 19,7 5.128 106,2 97,4

2. Dostasani 10.679 2,7 10.000 2,4 5.384 1,2 -5.295 50,4 53,8

3.Somnitelni i sporni 22.630 5,8 20.000 4,8 34.689 7,8 12.059 153,3 173,4

4.Vkupno krediti na naselenie (1+2+3) 392.558 100,0 420.000 100,0 444.894 100,0 52.336 113,3 105,9

5. Ispravka na vrednosta i akumulirana amortizacija -27.025 -6,9 -25.000 -6,0 -41.069 -9,2 -14.044 152,0 164,3

Netto krediti na naselenie 365.533 93,1 395.000 94,0 403.825 90,8 38.292 110,5 102,2

12

Prilog br.9

Bilans na uspeh

(vo iljadi denari)

Red. br. Pozicija

Ostvareno 01.01-31.12.2009

Plan 01.01-31.12.2010

Ostvareno 01.01-31.12.2010

Indeks 4:2 Indeks 4:3

0 1 2 3 4 5 6

1 Prihodi od kamata 646.583 480.000 454.221 70,2 94,6

2 Rashodi za kamata -147.596 -181.000 -163.436 110,7 90,3

Neto prihodi od kamata 498.987 299.000 290.785 58,3 97,3

3 Prihodi od provizija i nadomestoci 77.284 80.000

79.307 102,6

99,1

4 Tro[oci za provizija i nadomestoci -15.584 -35.000 -20.727 133,0 59,2

Neto prihodi od provizija i nadomestoci 61.700 45.000 58.580 94,9 130,2

5 Prihodi vrz osnova na kapitalni vlo`uvawa i kapitalni dobivki 2.893 3.000 1.478 51,1 49,3

6 Prihodi od kursni razliki (neto) 12.648 13.000 16.898 133,6 130,0

7 Ostanati prihodi od raboteweto 6.787 800 26.747 394,1 3.343,4

8 Zagubi poradi o[tetuvawe na sredstva kaj dadeni krediti i vlo`uvawa -295.338 -34.000 -150.512 51,0 442,7

9 Op[ti administrativni tro[oci i amortizacija -199.374 -223.000 -218.959 109,8 98,2

9,1 Tro[oci za vraboteni -115.175 -146.000 -109.357 94,9 74,9

13

9.2. Amortizacija -20.160 -24.000 -24.820 123,1 103,4

9.3. Ostanati administrativni tro[oci -64.039 -53.000 -84.782 132,4 160,0

10 Ostanati operativni rashodi -4.270 -4.800 -8.142 190,7 169,6

11 Dobivka pred odano~uvawe 84.033 99.000 16.875 20,1 17,0

12 Zaguba

13 Danok i pridonesi od dobivkata 1.639 1.286 78,5

14 Dobivka po odano~uvaweto 82.394 99.000 15.589 18,9 15,7

14

Prilog br.9a

Buxet za op[ti administrativni tro[oci i amortizacija

(vo iljadi denari)

Opis Ostvareno I-XII 2009

Struk- tura

Plan I-XII 2010

Struk- tura

Ostvareno I-XII 2010

Struk- tura

Indeks 6:2 Indeks 6:4

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Tro[oci za vrabotenite 115.174

62,9

146.000

65,5

109.357

54,6

94,9 74,9

Materijalni i sli~ni tro[oci 12.382

6,8

13.500

6,1

14.492

7,2

117,0 107,3

Tro[oci za proizvodni i neproizvodni uslugi 29.699

16,2

33.000

14,8

44.978

22,5

151,4 136,3

Tro[oci za slu`beni patuvawa i za ~lenovite na organite na Bankata

3.268

1,8

3.500

1,6

2.991

1,5

91,5 85,5

Tro[oci za reprezentacija, reklama i propaganda i dr administrativni tro[oci

2.544

1,4

3.000

1,3

3.484

1,7

136,9 116,1

Amortizacija 20.160

11,0

24.000

10,8

24.820

12,4

123,1 103,4

Vkupno: 183.227

100,0

223.000

100,0

200.122

100,0

109,2 89,7

15

Prilog br.10

Pregled za ostvaruvaweto na prose~noto nivo na zadol`itelnata rezerva

(vo iljadi denari)

Period Obvrska po presmetka Ispolnuvawe na obvrskata Razlika (3-2) % na ispolnuvawe (3:2)

1 2 3 4 5

11.12.09-10.01.10

340.010 342.396 2.386 100,70

11.01.-10.02.10 347.692 355.706 8.014 102,30

11.02.-10.03.10 343.618 349.997 6.379 101,86

11.03.-10.04.10 355.329 357.585 2.256 100,63

11.04.-10.05.10 362.425 369.252 6.827 101,88

11.05.-10.06.10 368.521 374.455 5.934 101,61

11.06.-10.07.10 373.172 381.377 8.205 102,20

11.07.-10.08.10 359.184 380.914 21.730 106,05

11.08.-10.09.10 346.370 356.526 10.156 102,93

16

11.09.-10.10.10 344.775 348.361 3.586 101,04

11.10.-10.11.10 338.330 347.571 9.241 102,73

11.11.-10.12.10 352.187 357.476 5.289 101,50

11.12.10-10.01.11 358.722 373.028 14.306 103,99

Prilogbr.11

Dostasani nenaplateni pobaruvawa

(vo iljadi

denari)

Dostasani pobaruvawa Sostojba na 31.12.2009

Sostojba na 31.12.2010

Porast ili opa\awe (2-1)

Porast ili opa\awe vo %

0 1 2 3 4

1.Na pravni lica 834.089 1.592.360 758.271 90,9

1.1.Po krediti 145.387 21.168 (124.219) (85,4)

17

1.2.Po kamati 46.187 17.267 (28.920) (62,6)

1.3.Somnitelni i sporni po krediti 560.031 1.380.990 820.959 146,6

1.4.Somnitelni i sporni po kamati 82.484

172.935 90.451 109,7

2.Na naselenie 40.351 49.673 9.322 23,1

2.1.Po krediti 10.679

5.384

(5.295)

(49,6)

2.2.Po kamati 1.919

1.791

(128)

(6,7)

2.3.Somnitelni i sporni po krediti 22.630

34.689 12.059 53,3

2.4.Somnitelni i sporni po kamati 5.123

7.809 2.686 52,4

Vkupno (1 + 2) 874.440 1.642.033 767.593 87,8

3.Vonbilansni pobaruvawa 404.344

421.913

17.569

4,3

3.1.Otpi[ani pobaruvawa 89.275

111.905 22.630 25,3

3.2.Krediti 132.722

129.490

(3.232)

(2,4)

3.3.Kamati 182.347

180.518

(1.829)

(1,0)

Vkupno bilansni i vonbilansni pobaruvawa 1.278.784

2.063.946

785.162 61,4

18

Prilog br.12

Platen promet vo zemjata

(Iznosite vo iljadi denari)

01.01.-31.12.2009 01.01.-31.12.2010 Indeksi Denarski instrumenti za pla]awe

Broj Iznos Struk- tura Broj Iznos

Struk- tura 4:1 5:2

0 1 2 3 4 5 6 7 8

1.Bezgotovinski

1.126.240

66.933.343

92,5

1.123.800

66.184.052

90,9

99,8 98,9

1.1.Nalozi za prenos (PP 30)

837.797

63.099.967

87,2

825.772

62.442.060

85,8

98,6 99,0

1.2.Nalozi za javni dava~ki (PP 50)

60.197

1.264.902

1,7

51.792

1.107.378

1,5

86,0 87,5

1.3.Nalozi za bruto plata (PP 53)

228.246

2.568.474

3,5

246.236

2.634.614

3,6

107,9 102,6

2.Gotovinski

241.493

5.431.620

7,5

297.921

6.591.333

9,1

123,4 121,4

2.1.Nalozi za uplata (PP 10 i PP 50)

219.082

4.084.021

5,6

276.455

4.100.763

5,6

126,2 100,4

2.2.Nalozi za isplata (PP 40)

22.411

1.347.599

1,9

21.466

2.490.570

3,4

95,8 184,8

3.Vkupen promet (1 + 2)

1.367.733

72.364.963

100,0

1.421.721

72.775.385

100

103,9 100,6

19

Prilog br.13

Platen promet so stranstvo

(Iznosite vo iljadi EUR) 01.01.-31.12.2009

01.01.-31.12.2010 Indeksi Devizni instrumenti za pla]awe

Broj Iznos Broj Iznos 3:1 4:2

0 1 2 3 4 5 6

1.Priliv

11.831

59.042

14.539

66.774

122,9 113,1

1.1.Loro akreditivi

1.2.Loro doznaki

11.831

59.042

14.539

66.774

122,9 113,1

2.Odliv

5.241

62.352

5.770

52.350

110,1 84,0

2.1.Nostro akreditivi

28

665

35

1.346

125,0 202,4

2.2.Nostro doznaki

5.213

61.687

5.735

51.004

110,0 82,7

3.Vkupen promet (1 + 2)

17.072

121.394

20.309

119.124

119,0 98,1

4.Razlika pome\u prilivot i odlivot (red.br.1 - red.br.2)

(3.310)

14.424 (435,8)

5.Pokrienost na odlivot so prilivot (vo procenti)

94,7

127,6 134,7

20

Prilog br.14

Kvalifikaciona struktura na vrabotenite vo Stopanska banka a.d. Bitola

31.12.2009 31.12.2010 Indeks Stru~na sprema

broj na vraboteni %

broj na vraboteni %

3:1

0 1 2 3 4 8

Magistri 1 0,8 3 2,3 300,0

Visoka stru~na sprema 53 40,2 58 43,9 109,4

Vi[a stru~na sprema 9 6,8 9 6,8 100,0

Sredna stru~na sprema 54 40,9 53 40,2 98,1

Ostanato 9 6,8 9 6,8 100,0

Vkupno: 126 95,5 132 100,0 104,8

21

Prilog br.15

Pokazateli za raboteweto (iznosite vo mln. den)

30.09.2010 31.12.2009 31.12.2010

I. Osnovni pokazateli Bankarski sistem

Sredni banki Stopanska banka a.d. Bitola

Stopanska banka a.d. Bitola

Stopanska banka a.d. Bitola

% (3:1)

% (3:2)

Indeks (5:4)

0 1 2 3 4 5 6 7 8

1. Aktiva vo mln. Denari (bez komisiono) 287.832 87.962 8.083 6.891 7.457 2,81 9,19 108,21

2. Kapital i rezervi 31.862 10.093 1.657 1.631 1.635 5,20 16,42 100,25 3. Vkupni depoziti od nefinansiski subjekti 202.202 49.819 4.397 3.826 4.713 2,17 8,83 123,18

4. Bruto krediti 184.077 52.154 4.747 4.097 4.537 2,58 9,10 110,74

5. Finansiski rezultat 948 -317 41 82 17 4,32 - 20,73 6. U~estvo na stranskiot vo vkupniot kapital 71,9% 66,0% 28,2% 30,2% 28,0% - - 92,72

30.09.2010 31.12.2009 31.12.2010 II.Pokazateli za kvalitetot na kreditnata izlo`enost

Bankarski sistem

Sredni banki Stopanska banka a.d. Bitola

Stopanska banka a.d. Bitola

Stopanska banka a.d. Bitola

% (3:1)

% (3:2)

Indeks (5:4)

0 1 2 3 4 5 6 7 8

1. Vkupna izlo`enost na krediten rizik vo mln.den. 301.820 84.117 7.372 6.794 7.490 2,44 8,76 110,24

2. V, G i D / Vkupna izlo`enost na krediten rizik 8,3% 9,1% 23,2% 20,7% 20,8% 279,5 254,9 100,29

22

3. D / Vkupna izlo`enost na krediten rizik 3,9% 3,2% 2,0% 1,8% 2,1% 51,3 62,5 117,19 4. Pokrienost na V, G i D so izdvoenata ispravka na vrednost i posebna rezerva 81,8% 60,2% 37,3% 40,4% 43,7% 45,6 62,0 108,24

5. Neto V, G i D / Sopstveni sredstva 23,6% 32,0% 70,7% 86,1% 59,4% 299,6 220,9 68,98

6. D / Sopstveni sredstva 31,4% 23,8% 12,7% 7,4% 9,7% 40,4 53,4 130,59 7. Presmetani zagubi poradi o[tetuvawe / Vkupna izlo`enost na krediten rizik 6,8% 5,5% 8,7% 8,4% 9,1% 127,9 158,2 108,59

8. Nefunkcionalni krediti / Vkupni krediti (vklu~uva samo krediti kon nefinansiski subjekti) 10,6% 11,5% 30,1% 15,3% 31,3% 284,2 262,0 204,38 9.Pokrienost na nefunkcionalnite krediti so vkupnata presmetana ispravka na vrednost i posebna rezerva 103,1% 74,9% 44,7% 97,4% 49,1% 50,37

(iznosite vo mln. den)

30.09.2010 31.12.2009 31.12.2010 III.Pokazateli za adekvatnosta na kapitalot Bankarski sistem Sredni banki

Stopanska banka a.d. Bitola

Stopanska banka a.d. Bitola

Stopanska banka a.d. Bitola

1. Sopstveni sredstva 37.303 11.453 1.635 1.631 1.635

2. Aktiva ponderirana spored krediten rizik

213.772 61.682 5.450 5.425 5.231

23

3. Aktiva ponderirana spored valuten rizik

13.825 4.092 100 39 328

4. Aktiva ponderirana spored rizicite (red.br.2+3)

227.597 65.774 5.550 5.464 5.559

5.Adekvatnost na kapitalot (red.br.1:4) 16,4% 17,4% 29,5% 29,8% 29,4%

6. Osnoven kapital/aktiva ponderirana spored rizicite

13,9% 15,1% 29,5% 29,8% 29,4%

30.09.2010 31.12.2009 31.12.2010

IV.Pokazateli na profitabilnosta Bankarski sistem Sredni banki

Stopanska banka a.d. Bitola

Stopanska banka a.d. Bitola

Stopanska banka a.d. Bitola

1. Stapka na povrat na prose~nata aktiva (ROAA) 0,5% -0,5% 0,61 1,2% 0,24 2. Stapka na povrat na prose~niot kapital (ROAE) 4,0% -4,2% 2,53 5,2% 1,03

3. Operativni tro[oci/vkupni redovni prihodi (Cost-to-income pokazatel) 65,5% 83,4% 44,4% 35,2% 47,6% 4. Tro[oci za vrabotenite / operativni tro[oci 39,4% 40,0% 56,19 62,86 55,1

5. Tro[oci za vrabotenite / vkupni redovni prihodi 25,8% 33,3% 25,2% 21,6% 26,4% 6.Ispravka na vrednosta za finansiski i nefinansiski sredstva / neto kamaten prihod 39,4% 38,4% 24,6% 24,7% 51,3%

7. Neto kamaten prihod/prose~na aktiva 2,8% 3,0% 3,1% 4,4% 2,1% 8. Neto kamaten prihod / vkupni redovni prihodi 67,1% 70,0% 64,64 57,2% 35,8

9. Neto kamaten prihod / nekamatni rashodi (operativni tro[oci) 102,4% 83,9% 145,71 139,1% 75,1

10. Dobivka / vkupni redovni prihodi 8,1% -9,2% 12,6 15,5% 4,1

24