Seminar Ska Naloga, Virusne Driske

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU EPIDEMIOLOGIJA NALEZLJIVIH BOLEZNI POVEZANIH S HRANO

VIRUSNE DRISKE

Študenti: Mateja Meglič, Nina Blejc, Željka Vudrag, Kristina Bembič

Mentor: Ada Hočevar Grom

Študijski program: Prehransko svetovanje - Dietetika

Izola, januar, 2011

Meglič,M; Blejc,N.; Vudrag,Ž.; Bembič, K. Virusne driske

KAZALO

KAZALO....................................................................................................................................1

KAZALO SLIK..........................................................................................................................2

1 UVOD.................................................................................................................................3

TEORETIČNI DEL....................................................................................................................4

2 VIRUSNE DRISKE............................................................................................................4

2.1 Rotavirus......................................................................................................................4

2.2 Adenovirus...................................................................................................................5

2.3 Kalicivirus....................................................................................................................5

2.4 Norwalk virusne driske................................................................................................5

2.5 Astrovirusi....................................................................................................................5

ANALITIČNI DEL.....................................................................................................................7

3 Virusne driske v Sloveniji...................................................................................................7

4 VIRUSNE DIEAREJE V TUJINI....................................................................................10

4.1 Primeri rotavirusa v Jordanu......................................................................................10

4.2 Primeri rotavirusa na Irski..........................................................................................11

4.3 Rotavirus v Avstraliji.................................................................................................11

4.4 Noravirus v EU...........................................................................................................13

5 Primeri virusnih drisk v Sloveniji v primerjavi z tujino...................................................14

PERSPEKTIVNI DEL..............................................................................................................15

6 ZAKLJUČEK...................................................................................................................16

7 VIRI IN LITERATURA...................................................................................................17


KAZALO SLIK

Slika 1: Rotavirus pod elektroskim mikroskopom......................................................................4Slika 2: Število prijavljenih okužb po starostnih skupinah........................................................7Slika 3: Rotavirusno in norovirusno nihanje prijav v letih od 2001 do 2003.............................9Slika 4: Rotavirusno in kalicivirusno nihanje prijav virusnih okužb v letih 2008/2009..........10Slika 6: Število rotavirusnih okužb pri otrocih mlajših od 2 let od leta 2001 do 2009............11Slika 7: Število rotavirusnih okužb v obdobju 2008/2009........................................................12Slika 8: Število rotavirusnih okužb za obdobje 1999/2000......................................................12Slika 9: Število objavljenih izbruhov v obdobju 2001-2006....................................................13


1 UVOD

Virusni enteritisi so eden vidnejših vzrok obolevanja in smrti povsod po svetu. Ocenjujejo, da letno v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki povzročijo številne primere diarealnih obolenj, ki dosežejo več miljonov smrtnih žrtev. Najpogosteje se rotavirus pojavlja pri otrocih zaradi nerazvitega imunskega sistema ter pri starejših osebah zaradi padanja odpornosti imunskega sistema. V seminarski nalogi vam bomo predstavile rotavirus kot najbolj znanega povzročitelja diarealnih obolenj kateremu smo namenile tudi večji del pozornost. Predstavile vam bomo tudi ostale akutne dieralne bolezni povzročene s strani virusov in sicer kaliciviruse, adenviruse ter virus Norwalk (norovirus).


TEORETIČNI DEL

2 VIRUSNE DRISKEDriska je simptom vnetja črevesne sluznice, kar je lahko posledica okužbe z virusi, bakterijami ali glivami. Vírus je izraz za droben delec zgrajen iz verige nukleinske kisline ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Obramba telesa proti virusnim napadom se lahko kaže na različne načine, med njimi tudi z diarejo. Akutne diareale bolezni, katere so predstavljene, pozročajo različni virusi in sicer kalicivirusi,adenovirusi,virus Norwalk in Norwalku podobni virusi, astrovirusi, torovirusi ter nekvalificirani mali okrogli virusi.

2.1 Rotavirus

Rotavirus, virus iz družine Reoviriade je razširjen po celem svetu, ime pa je dobil po svoji značilni obliki. Virus je zelo nalezljiv saj se zlahka prenaša z osebe na osebo, povzroča drisko bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino, predvsem pri otrocih v prvih treh letih življenja in starostnikih, katerih imunski sistem je oslabljen. ( Marolt - Gomišček M. 2002: 140) Prav tako sodijo med pomembne povzročitelje potovalnih drisk. Sicer pa se največ (80%) obolenj zaznava v zimskem času. ( (IVZ 2006: 13)

Okužba lahko poteka brez simptomov, kot akutni gastroenteritis, pri čemer so možne različne intenzitete, oziroma kot kronični enteritis pri bolnikih z motnjami v imunskem odzivu.

Rotavirusna driska se zdravi simptomatsko. Bistveno je zadostno nadomeščanje tekočine in uravnavanje elektrolitov.

Kot preventiva proti virusu se za otroke pri nas vršijo cepljenja, medtem ko odraslim preostanejo le higienski ukrepi, ki so zaradi močne odpornosti virusa proti običajnim razkužilom, toliko zahtevnejši. (Marolt- Radšel, 2002: 140)

Z vsako prebolelo okužbo, se razvije imunost, in tako je vsaka naslednja okužba blažja. Odrasli redko zbolijo. Obstaja 7 vrst (in II podskupini) rotavirusov (A,B,C,D,E,F in G), od katerih 90% vseh drisk pri ljudeh povzroča rotavirus A. Tovrstni virusi imajo tridelno kapsido, ki jo sestavljajo zunanji in notranji obroč ter sredica. Pod elektronskim mikroskopom so videti, kot kolesca (Slika 1).

Slika 1: Rotavirus pod elektroskim mikroskopom

http://sl.wikipedia.org/wiki/Celica

http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.barinfo.co.me/Vijesti/rotavirus.jpg&imgrefurl=http://www.barinfo.co.me/Arhiva_vijesti/02.09.2008.html&usg=__72rG4LAN-Pds3jMG6MTDEFKR5No=&h=171&w=250&sz=6&hl=sl&start=0&zoom=1&tbnid=IAPYpJlMsFrQsM:&tbnh=115&tbnw=168&prev=/images?q=rotavirus+pod+elektronskim+mikroskopom&hl=sl&gbv=2&biw=1090&bih=466&tbs=isch:1&itbs=1&iact=rc&dur=624&ei=9MQkTfGCFIWEswaLlfDmDA&oei=9MQkTfGCFIWEswaLlfDmDA&esq=1&page=1&ndsp=9&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=97&ty=35


2.2 Adenovirus Spadajo v družino Adenoviridae, rod Mastadenovirus in so poleg rotavirusov drugi najpomembnejši povzročitelji akutnega virusnega enteritisa. Povzročajo predvsem vnetja zgornjih dihal, lahko pa prizadanejo tudi osrednje živčevje, očesne veznice, črevesje in sečila.

Genom sestavlja linearna molekula dvojne vijačnice DNA. Okužba se prenaša fekalno-oralno, z osebe na osebo. Dosedanje preiskave niso mogle dokazati, da bi bila hrana ali voda kontaminirana z adenovirusom. V organizmu ostajajo v mirujoči obliki. Akutna obolenja z drisko povzročata adenovirusa serotipa 40 in 41. Za adenoviruse je značilna sposobnost rekombinacije med posameznimi adenovirus, kar povzroča nove adenovirusne serotipe. Pogostejši primeri obolenj se pojavljajo v hladnejših mesecih. Pri okužbah prebavil se virusi izločajo še več mesecev po akutnem obdobju.(Marolt- Radšel, 2002: 144, 324)

2.3 Kalicivirus

Kalicivirusi so iz družine Caliciviridae in sodijo med najpogostejše povzročitelje okužb s hrano. Izvor okužbe so ljudje ali živali, ki mikroorganizme izločajo z blatom, ti pa preko vnosnih poti s hrano ali vodo pridejo v organizem, kar povzroči obolenje. Kalicivirusi imajo dokaj značilno obliko, podobno Davidovi zvezdi. Največ obolenj povzročajo pri otrocih in pogosto posnema rotavirusno bolezen. Vodilni klinični znaki so: driska, bruhanje, povišana telesna temperatura včasih tudi prehladni znaki. Specifičnega zdravila za omenjeno zdravstveno problematiko ni, zato bolezen zdravimo simptomatsko (Marolt- Radšel, 2002: 145-146).

2.4 Norwalk virusne driske

To je prvi virus, za katerega so ugotovili, da pri človeku povzroča akutna diarealna obolenja. Prav tako kot kalicivirusna driska, spada v družino Caliciviridae. To pomeni,da imata enak genom ter strukturo. Norwalkova bolezen je zelo kužna. Okužba se prenaša enako kot pri rotavirusnih driskah. Vodilni znaki okužbe so: driska, bruhanje, bolečina v trebuhu. Potek bolezni se pri odraslih in otrocih razlikuje;odrasli bolniki imajo večinoma drisko, več kot polovica jih bruha, otroci pa pretežno bruhajo in manj kot polovica jih ima drisko. Bolezen lahko spremljajo bolečine v mišicah, utrujenost in glavobol. (Marolt- Radšel, 2002: 146)

2.5 AstrovirusiAstrovirusi so predstavniki družine Astroviridae. Povzročajo okužbe, predvsem pri otrocih do 7. leta starosti, kar pa še ne pomeni, da je izvzeto obolenje pri odraslih. Okužbe zaznavajo tekom celega leta, morda nekoliko manj v poletnih mesecih. Klinična slika okužbe z astrovirusi je podobna rotavirusni, le da ni tako zelo izrazita, zato zdravljenje običajno ni


potrebno. Zadostuje zadostno uživanje tekočine (najbolje peroralna rehidracijska raztopina). (Marolt- Radšel, 2002: 148)


ANALITIČNI DEL

3 VIRUSNE DRISKE V SLOVENIJI

Nalezljive bolezni so najpogostejše bolezni v populaciji. Ocenjuje se, da prebivalec letno vsaj enkrat zboli z akutno črevesno okužbo. Dejansko število okužb ni znano in je najbrž bistveno večje, kot prikazuje incidenca na osnovi prijav. Del izbruhov namreč ni zaznan, saj nekateri oboleli zaradi blage klinične slike ne iščejo zdravniške pomoči, del izbruhov pa se ne prijavi iz morebiti drugih razlogov. (IVZ, 2009:13)

Samo v preteklem letu, je bilo prijavljenih 19122 primerov črevesnih nalezljivih bolezni, kar sicer predstavlja 15% manj zdravstvenih tegob na tem področju v primerjavi z letom prej. Med opredeljenimi povzročitelji je bilo v največ rotavirusnih in kampilobakterskih okužb. Če se omejimo zgolj na najpogostejše povzročitelje virusnih drisk so to rotavirusi, kalcivirusi, in norovirusi, ki se zaradi velike kužnosti pogosto pojavljajo v obliki izbruhov ali epidemij in predstavljajo problematiko tako pri otrocih kot tudi pri starejših, kar je po starostnih skupinah tudi grafično prikazano na Sliki 2. (IVZ, 2009: 39)

Vir: IVZ, Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji, 2009

Slika 2: Število prijavljenih okužb po starostnih skupinah

Analiza podatkov o nalezljivih boleznih Centra za nalezljive bolezni, zbranih s strani Inštituta za varovanje zdravja skupaj z zavodi za zdravstveno varstvo, navaja virusne okužbe, katerih posledica je tudi hospitalizacija, v samem vrhu najpogostejših nalezljivih bolezni, v letu 2003 (IVZ,2003:6). V preteklem letu (2009) na podlagi statističnih podatkov, rotavirusni enteritis zasede mesto pod samim vrhom v množici najpogostejših nalezljivih črevesnih bolezni v Sloveniji, s katerim okuženi primerki so bili hospitalizirani. Norovirusi in adenovirusi jim sledijo na četrtem oziroma šestem mestu, kar ponazarja tudi Tabela 1, ki hkrati govori v prid pomembnosti izvajanja preventive in s tem potencialnega preprečevanja morebitne okužbe. (IVZ, 2009: 41)


Vir:IVZ, Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji, 2009

Tabela 1 Najpogosteje hospitalizirane črevesne nalezljive bolezni v letu 2009

Najpogostejši povzročitelji izbruhov virusnih driske, ki sicer sodijo v kategorijo nalezljivih bolezni, ki so posledica prenosa okužbe s tesnimi stiki, so bili v preteklem letu norovirusi. Njihov delež predstavlja kar 91%, oziroma 19 izbruhov. Največ omenjenih izbruhov je bilo zaznati v bolnišnicah, domovih za ostarele, zdraviliščih, gostinskih obratih in v šolskih ustanovah. Zabeleženih je bilo 33% več prijav kot leta 2008. (IVZ, 2009:79)

Iz poročil je torej moč razbrati, da črevesne nalezljive bolezni v Sloveniji še vedno predstavljajo pomemben javni zdravstveni problem. Po letu 2003 je v Sloveniji in drugih državah EU število prijav virusnih črevesnih okužb začelo naraščati.

Glede na trenutno stanje prijav nalezljivih bolezni, večine najpogosteje prijavljenih diagnoz nalezljivih črevesnih bolezni, v primerjavi z obdobjem do leta 2002, velja omeniti, da bi bilo lahko naraščanje prijav, do vključno leta 2002, poleg drugih dejavnikov, lahko posledica objave Pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo prepričevanje in obvladovanje (Ur list št.16/1999). Zato dotedanjih podatkov nismo vključevale v seminarsko nalogo. (IVZ, 2009: 40)

Pozimi 2002, po izbruhu rotavirusnih drisk v ljubljanski regiji (izbruh je močno izstopajoč na grafu, predstavljenem na Sliki 3), se je število prijav v letih od 2003 do 2005 zmanjševalo. Kasneje, leta 2006 sledi 9% povečanje, ki pa ne doseže incidenčne ravni med izbruhom leta 2002. Leto zatem (2007) je bilo zabeleženo 2,3% zmanjšanje in v obdobju 2008, 16% porast števila obolelih za virusnimi povzročitelji drisk v Sloveniji, zlasti v začetku leta, ko so bili zabeleženi trije rotavirusni izbruhi, predvsem v domovih za ostarele, kar je bilo do tedaj nespecifično, saj so se tovrstni izbruhi pred tem v glavnem pojavljali v predšolskih in šolskih


kolektivih. Incidenca rotavirusnih enteritisov takrat, je znašala 102,5/100.000 prebivalcev.(IVZ, 2009: 41)


Slika 3: Rotavirusno in norovirusno nihanje prijav v letih od 2001 do 2003

V letu 2009 je bilo zabeleženih 5013 primerov prijav (od skupno 59838 prijavljenih primerov desetih najpogostejših nalezljivih bolezni) ali 245,4/100.000 prebivalcev, katerih zdravstvene težave so govorile v »prid« črevesnim okužbam kot posledica virusne okužbe. Sicer pa so bile virusne črevesne okužbe v letu 2009 na petem mestu (leta 2003 na tretjem) med najpogosteje prijavljenimi nalezljivimi boleznimi v Sloveniji in predstavljajo 8% delež najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni pri nas. (IVZ, 2009: 15)

Od tega je bilo v letu 2009 v Sloveniji zabeleženih 1644 primerov rotavirusnih drisk, kar v primerjavi z letom 2008 predstavlja zmanjšanje prijav okužb z rotavirusi za petino, medtem ko se je znatno povečalo število okužb z adenovirusi. Prav zaradi slednjih se je povišal tudi delež hospitalizacij, ki so plod virusnih enteritisov. Nihanje oziroma analiza podatkov zabeleženih rotavirusnih in kalcivirusnih prijav v letih 2008 in 2009 je predstavljena na Sliki 4. (IVZ, 2009: 49)



Slika 4: Rotavirusno in kalicivirusno nihanje prijav virusnih okužb v letih 2008/2009

4 VIRUSNE DIEAREJE V TUJINI Skupno poročilo za EU(Annual epidemiological reporton communicable diseases in Europe) ne navaja primerov virusnih drisk. Vzrokov za to je več. Kot enega izmed poglavitnih vzrokov je dejstvo, da je število prijavljenih primerov še vedno daleč od realne slike okužb. Primeri virusnih drisk so kratkotrajni, večina ljudi ne gre niti na pregled k zdravniku, še manj je raziskanih primerov laboratorijih. Problem se pojavi tudi zaradi neenotnega beleženja prijavljenih obolenj, saj se je pokazalo,da nekatere države beležijo primere virusnih driske glede na način prenosa, spet drugi jih beležijo na regionalni in ne državni ravni. Iskanje podatkov za tujino je bilo oteženo, saj je bila določena literatura nedostopna, podatki pa raztreseni po celotnem spletu. Tudi dostopnost podatkov glede na vrsto virusa je bila omejena. Tako smo našli več poročil ter člankov, ki se navezujejo na okužbe z norovirusi ter rotavirusi. Članki in poročila, ki se navezujejo na adenoviruse ter calici viruse pa so bili neprimerni za obdelavo, saj je bila dostopna literatura, ki je prikazovala starejša poročila, katerih nismo vključili za končno razpravo.V analitični del za tuje države smo tako vključile članek, ki opisuje letno poročilo o primerih rotavirusa v Avstraliji ter na Irskem, članek o raziskavih primerov okužb z rotavirusom v Jordanu ter primere noravirusa za EU(članek, ki opisuje ugotovitve o primerih noravirusa za 13 evropskih držav)

4.1 Primeri rotavirusa v Jordanu

Rotavirus je eden izmed glavnih povzročiteljev drisk v razvijajočem se svetu. Leta 2007 so v Jordanu izvedli študijo, kjer so nadzirali gibanje rotavirusnih okužb skozi leto pri otrocih, ki so bili mlajši od 5 let. S to raziskavo so hoteli raziskati, koliko cepiva proti rotavirusu je potrebnega za zaščititi celotno populacijo. V raziskavo so vključili tudi podatke o tem, kdaj je bilo prijavljenih največ okužb ter kako so se kazali simptomi bolezni. Skupina, pri kateri so zbirali podatke je štela 148 otrok, v starosti od 0-60 mesecev. Od celotnega števila oseb so


rotavirus zasledili pri 59 ljudeh. Največ primerov okužbe z rotavirusom(96 %) so zabeležili pri otrocih mlajših od dveh let. Kot vzrok za to so navedli slabši imunski sistem. Več primerov okužb so odkrili pri moškem kot pri ženskem spolu vendar niso znali navesti vzroka za to. Kot največjega pokazatelja okužbe z rotavirusom, poleg driske, je bila vročina ter dehidracija. Največ primerov bolezni so zabeležili jeseni, najmanj pa pozimi. (O.Nafi 2010: 1064)

4.2 Primeri rotavirusa na IrskiInštitut za varovanje zdravja na Irskem objavlja letna epidemiološka poročila že od leta 1999. Na Irski so leta 2009 zabeležili 2,354 primerov okužbe z rotavirusom. Največ primerov so zabeležili pri otrocih mlajših od dveh let in sicer kar 74.3%(n=1,748). Število okužb z rotavirusom znotraj te starostne skupine narašča(Slika5). Več primer so zabeležili pri moškem kot pri ženskem spolu. Največ primerov okužbe so zabeležili spomladi, višek je bil april. (O’Flanagan 2009: 53)

VIR: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, HPSC Irska 2009

Slika 5: Število rotavirusnih okužb pri otrocih mlajših od 2 let od leta 2001 do 2009

4.3 Rotavirus v AvstralijiAvstralski institut za nadzorovanje primerov okužb z rotavirusom je leta 2009 izdalo poročilo o primerih okužbe z rotavirusom za časovno obdobje od 01.07.2008 do 30.06.2009. Avstralski inštitut beleži primere rotavirusa že od leta 1999. V primerjavi z letom 1999 in zadnjim poročilom je število prijavljenih okužb padlo. Leta 1999 je bilo pozitivnih 1545 primerov, leta 2009 pa »le« 445. Kot glavni in najbolj očiten razlog za zmanjšanje števila lahko navedemo uporabo cepiva, ki preprečuje okužbe z rotavirusom. Če primerjamo graf iz leta 1999(Slika 7) ter graf iz leta 2009(Slika 6) opazimo, da je še vedno najbolj rizična skupina otrok v starosti dveh let. V primerjavi z letom 2008 so opazili spremembo pogostosti bolezni v starosti skupini do 6 mesecev(povišano število) ter starostni skupini 7-12 meseca(zmanjšano število). Kot možen razlog za to so navedli izbruh okužb z rotavirusom v


kraju, kjer je večina otrok bila starih od 0-6 mesecev. Okužbe z rotavirusom so najpogostejše v poletnih mesecih z viškom avgusta. Rotavirus je bil pogosteje zabeležen pri dečkih kot pri deklicah. Največ primerov okužbe iz leta 2009 so zabeležili pri starostni skupini 0-5let(81%). (Carl D Kirkwood 2008/2009: 386)

VIR: Epidemiološko spremljanje rotavirusnih obolenj, Avstralija 2009

Slika 6: Število rotavirusnih okužb v obdobju 2008/2009

VIR: Epidemiološko spremljanje rotavirusnih obolenj, Avstralija 1999

Slika 7: Število rotavirusnih okužb za obdobje 1999/2000


4.4 Noravirus v EUV raziskavi je sodelovalo 13 držav in sicer Anglija in Wales(ki sta bili navedeni kot 1 država), Danska, Slovenija, Švedska, Italija, Španija, Nizozemska, Madžarska, Finska, Nemčija, Francija in Irska ki so beležile izbruhe norovirusa od julija 2001 do julija 2006.

V tem časovnem obdobju je bilo zabeleženih 7637 primerov izbruhov noravirusa. Ti izbruhi niso bili enokomerno razporejeni, saj je bila znatna razlika med objavljenimi primeri, kar pa je bila najverjetneje posledica dejstva, da ima vsaka država svoj način beleženja okužb z norovirusom ter da ni nekega standardnega zapisa primerov okužb. Tako so na primer v Franciji(in tudi na Danski ter Švedski) zabeležili le tiste primere norovirusa, ki se je prenašal preko hrane, Italija in Španija pa sta podatke zbirale glede na določene regije in ne na državni ravni. Problem je nastal tudi v tem, da so podatke za okužbe z norovirusom pričeli zbirati različno(Norveška in Irska leta 2004, Slovenija leta 2002). Raziskava je primerjala število izbruhov v Angliji in Walesom v primerjavi z ostalimi državami v obdobju šestih let (Slika 8) Največ izruhov so zabeležili v obdobju od 2002 – 2003, najmanj pa v obdobju od leta 2003 – 2004. V primerjavi med izbruhi je bilo razmerje objavljenih primerov med Anglijo in Walesom večje in bolj učinkovito v primerjavi z ostalimi državami. (A. Kroneman 2008)

VIR: Analysis of Integrated Virological and Epidemiological Reports of Norovirus Outbreak Collected within the Foodborne Viruses in Europe Network from 1 July 2001 to 30 June 2006

Slika 8: Število objavljenih izbruhov v obdobju 2001-2006


5 PRIMERI VIRUSNIH DRISK V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z TUJINO

Slovenija ima glede na svojo populacijo na letni ravni visok delež prijavljenih okužb z virusno diareao v primerjavi s tujimi državami. Razlogov za to je lahko več. Možno je, da v Sloveniji deluje obveščevalni sistem učinkoviteje kot v ostali državah oziroma deluje obveščevalni sistem v tujih državah slabše. Kot primer slabšega sistem bi rade izpostavile Avstralijo. V istem obdobju kot Slovenija je Avstralija zabeležila za skoraj polovico manj primerov okužb z rotavirusom(Avstralija 592, Slovenija 1049). Možno je, da je bilo dejansko tako malo okužb vendar je glede na populacijo Avstralije, ki je približno enastkrat večja kot Slovenija to malo verjetno. Iz letnega poročila za Slovenijo ter poročil tujih držav smo potrdile tudi dejstvo, da je najbolj rizična skupina od 0-2 leta. Primeri norovirusa so kljub dejstvu, da je bilo to najpogostejše obolenje v prejšnjem letu še vedno v majhnem številu v primerjavi z državami, kot so na primer Velika Britanija.


PERSPEKTIVNI DELVirusi so zelo nalezljivi in odporni; prav to je vzrok temu, da zgolj sanitarna intervencija in promoviranje sanitarnih pravil higiene niso dovolj za zmanjšanje pojavljanja slednjih.

Vsi ukrepi za preprečevanje širjenja virusnih obolenj imajo namen preprečiti zbolevanje in prenos virusa na zdravega človeka. Na področju javnega zdravstva so to predvsem oskrba z neoporečno pitno vodo, higiena okolja, kontrola kvalitete prehranskih izdelkov, pravilno in strokovno ravnanje z živili ter nenazadnje osebna higiena in ozaveščanje. Tveganje virusnih okužb se bistveno zmanjša s skrbno higieno, natančnim in pravilnim umivanjem rok ter z varnim odstranjevanjem fekalij. Pomembna je dezinfekcija vseh kontaminiranih predmetov in površin. Nujno je, da ustrezno ravnamo z živili (pravilno odtajanje, kuhanje, shranjevanje). Živila, ki jih lahko smatramo za varna so npr.: toplotno obdelana hrana, vzdrževana na temperaturi >65°C (uživa naj le prekuhano in vročo hrano), suha hrana (kruh, krekerji), zelo sladka hrana (sirup, marmelada) zelenjava in sadje, ki ju očistimo in olupimo sami, ustekleničena pijača - originalno zaprta. Živila s katerimi pa največkrat pride do okužbe so hrana, ki ni toplotno obdelana, solata in druga surova zelenjava, neolupljena zelenjava in sadje, ki ga je potrebno grobo očistiti. Morski sadeži (školjke, raki), solatni prelivi, ulična hrana, sladoled, voda iz pipe, kocke ledu, nepasterizirano mleko in mlečni izdelki so prav tako pogosto vir virusov, če je njihova uporaba in shranjevanje neustrezno. Brez vseh teh živil seveda ne moremo, zato moremo biti skrajno pazljivi in paziti na higieno. Prav tako se je potrebno izogibati hrani,za katero se ve ali predvideva , da je stala več ur na sobni temperaturi(predvsem npr. še ne toplotno obdelano meso,..). Vpliv vzgoje je eden izmed ključnih faktorjev pri ozaveščanju, učenju higienskih navad ter stališč do lastnega zdravja. (Škornik, 1999: 22) Naloga vsakega posameznika je torej aktivno vključevanje v ozaveščanje in preprečevanju prenosa virusnih okužb. Če se zgodi, da pride do okužbe moramo nadomeščati tekočino in elektrolite, prilagoditi prehrano, lajšati neprijetne simptome. Le redkokdaj je primerno zdravljenje z antibiotiki. Bistvo zdravljenja črevesnih okužb je nadomeščanje vode in soli. Za to uporabljamo raztopino oralne rehidracijske soli (ORS) – Nelit 60 ali v težjih primerih intravenozne infuzije. Rehidracija z ORS omogoča nadomeščanje začetne izgube tekočine in elektrolitov in vzdržuje ravnovesje, dokler traja driska. Sestava temelji na povprečni elektrolitni sestavi iztrebkov pri driski, glukoza pa pospešuje absorbcijo vode in soli. Peroralna rehidracija zmanjša potrebo po bolnišničnem zdravljenju.

Pomemben cilj pri preprečevanju rotavirusnih okužb je uporaba cepiva, predvsem zaradi visoke smrtnosti v nerazvitih deželah. Zaradi visoke obolevnosti in pogostih hospitalizacij je cepljenje proti rotavirusnim okužba pomembno tudi v razvitih deželah.(Dragaš Z.A. 2006, 14)

Ključno za preprečevanje, obvladovanje in zatiranje nalezljivih bolezni je poznavanje epidemioloških značilnosti posamezne nalezljive bolezni.


6 ZAKLJUČEK

Če strnemo celotno seminarsko nalogo, ugotovimo, da bi morali več pozornosti posvečati virusnim enteritisom (rotavirus, kalicivirus,astrovirus,adenovirus in norwalk virus) kot smo jo posvečali do sedaj. Kot smo že v uvodu omenile so eden izmed glavnih vzrok smrtnosti po vsem svetu, in sicer posebno pri otrocih ter starejših, saj pride lahko do izsušitve telesa.. Higiena rok je pri virusnih enteritisih zelo pomembna zato je nujno, da otroke že od rane mladosti učimo higiene rok. Zaradi pogostosti virusnih obolenj povzročenih s strani omenjenih virusov nastajajo samostojne organizacije, ki namenjajo velik poudarek in trud k preprečevanju okužb. Tu lahko izpostavimo Avstralijo, katere organizacija za preprečitev rotavirusov deluje že od leta 1999. Zaradi visokega deleža smrti pri otrocih je na problem širjenja virusnih entritisov postala pozorna tudi organizacija UNICEF, ki se trudi zajeziti primere virusnih diarej pri v nerazvitem svetu, kjer so različne oblike driske eden izmed vodilnih vzrokov smrti. Slovenija ima kljub kratki zgodovini dobro razvit epidemiološki program. Predvsem je potrebno izpostaviti dejstvo, da je sistem obveščanja in osveščanja učinkovit,čeprav vemo,da ne predstavlja realne slike.


7 VIRI IN LITERATURA

A. Kroneman, * L. Verhoef, J. Harris, H. Vennema, E. Duizer, Y. van Duynhoven, J. Gray, M. Iturriza,. „Analysis of Integrated Virological and Epidemiological Reports of Norovirus Outbreak Collected within the Foodborne Viruses in Europe Network from 1 July 2001 to 30 June 2006.“ Journa of Clinical Biology, september 2008: 2959 - 2965.

Brajnik, Tina. Zdravstvena vzgoja in preventiva širjenja rotavirusnih okužb,. Izola: Diplomska naloga, 2010.

Carl D Kirkwood, Karen Boniface, Ruth F Bishop, Graeme L Barnes, and the Australian Rotavirus Surveillance Group. Australian rotavirus surveillance program Annual report. Victoria: National Rotavirus Reference Centre, 2008/2009.

Dragaš Z.A., Škerl M. Higiena in obvladovanje okuž. Ljubljana: Izbrana poglavja, 2006.

I., Šumak. Zdravstvena nega infekcijskega bolnika. Pivec, 2006.

Klasinec, M. Črevesne okužbe pri otrocih in ukrepi za preprečevanje prenosa. Maribor, 2008.

Marolt - Gomišček M., Radšel - Medvešček A. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Tangram, 2002.

Milič, Urška. „Črevesno naleljive bolezni.“ Gorenjski bilten javnega zdravja, januar - februar 2010: 6-18.

O.Nafi. „Rotavirus gastroenteritis among children aged under.“ Eastern Mediterranean Health Journal, 2010: 1064 - 1069.

O’Flanagan, Darina Dr. „Rotavirus.“ HPSC Annual Report, 2009: 134.

Seljak, Marija, Mag., dr. med. Epidemiološko spremljanje prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji. Ljubljana: MInistrstvo za zdravje Republike Slovenije, INštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009.

Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike. Okužbe in cepljenje proti rotavirusom. poročilo, Ljubjana: IVZ, 2006.


Škornik, T. Okužbe z rotavirusi v Sloveniji. Ljubljana: Diplomska naloga, 1999.

Virusne infekcije pri otrocih. Zbornik predavanj, Maribor: Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2003.

Seminar Ska Naloga, Virusne Driske

Documents

Transcript of Seminar Ska Naloga, Virusne Driske