SEČOVELJSKE SOLINE

Sara Gajšek 1.b

OPIS SOLINSečoveljske soline so največje

delujoče slovenske soline , ki se raztezajo na približno 650 ha površine ob ustju reke Dragonja pri Sečovljah. Nastale so v karolinški dobi, prvič so bile omenjene leta 804. V bližini so še Strunjanske soline, ki pa so mnogo manjše.

Danes soline nimajo večje gospodarske vloge - njen osnovni namen je naravovarstveni in kulturni. Ohranjajo se solinarske navade, celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam.

KRAJINSKI PARKPiranska občina je območje solin

in polotoka Seče leta 1989 razglasila za krajinski park. To je območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem.

Območje parkaKrajinski park se deli na severni in južni del, ki ju loči Drnica

(kanal Grande). V severnem delu, imenovanem Lera, še vedno poteka pridelovanje soli po tradicionalnih srednjeveških postopkih. Južni del parka, imenovan Fontanigge, meji na Hrvaško.

Ramsarska lokalitetaSečoveljske soline so mednarodno pomembno mokrišče in kot

take so bile leta 1993 uvrščene na seznam Ramsarskih lokalitet zaradi izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti.

Rastlinstvo V solinah uspevajo slanuše ali halofiti. To so slanoljubne

rastline, ki potrebujejo velike koncentracije soli. Na Leri uspevajo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le poredko prekrije solni bazen pionirska združba navadnega osočnika (Salicornia europea). V Fontaniggah so pravi halofitni travniki, na katerih večinoma prevladuje navadni členkar (Arthrochnemum fruticosum), najdemo pa tudi tudi lobodovec (Halimone portulacoides) in ozkolistno mrežico (Limonium angustifolium). Robove nekdanjih bazenov in jarke prerašča modrikasti pelin (Artemisia caerulescens) in posamezni grmiči navadnega členkarja in navadna obrežna lobodka (Suaeda maritima). Brežino solinskih kanalov prerašča obmorski oman (Inula crithmoides).

Navadni osočnik (Salicornia Europea)

Navadni členkar (Arthrochnemum fruticosum)

Lobodovec (Halimone portulacoides)

Ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium)

Modrikasti pelin

Varstveni režimSečoveljske soline so kot značilen krajinski element

z bogato in kulturno dediščino zelo pomembne. Da bi jih ohranili je v odloku opredeljen varstveni režim, ki določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo krajine in njeno podobo. Predvsem je prepovedan lov, kakršnokoli onesnaževanje zraka, vode in tal, graditev strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminjanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih je prepovedano vsako poseganje, ki bi spremenilo življenjske razmere za tamkajšnjo floro in favno.

živalstvoSečoveljske soline so najbolj znane po pticah. Do sedaj so zabeležili že

282 vrst ptic. Najmanj 4 vrste imajo tu svoje edino gnezdišče v Sloveniji.Tu prebiva tudi veliko manjših živali in mnoge od njih imajo tu sploh

edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo mnogoščetinci, raki, školjke, do 5 cm dolga progasta ribica, imenovana solinarka, ličinke nekaterih vrst muh. Na območju solin živi nekaj čebeljih vrst: med njimi sta dolgoroga čebela (Tetraloniella nana) in solinska čebela (Pseudapis bispinosa). Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih stenic. Na trstju živijo pajĆ škržatki (Dimorphopterus blissoides).

V Sečoveljskih solinah živi le manjše število vrst kopenskih vretenčarjev, med katerimi so tudi predstavniki pravih sredozemskih vrst, kot so drugi najmanjši sesalec na svetu etruščanska rovka (Suncus etruscus), primorska kuščarica (Lacerta sicula) in ostrouh netopir (Myoti blythi), katerega odkritje na tem območju je bila prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji.

Solinarka

Navadna čaplja

Rumenonogi galeb

Etruščanska rovka Primorska kuščarica

Pomen solinPredstavljajo namreč enkratna mokrišča z bogato

biološko raznoterostjo in ni naklučje, da so številne med njimi uvrščene tudi v omrežje NATURA 2000. Predstavljajo pomembna in hkrati izjemna življenjska okolja, v katerih živijo zanimive rastlinske in živalske vrste, ki so se skrajnostnim solinskim razmeram uspele prilagoditi. Ker so večinoma vkleščene med kopnim in morjem, lahko tu pričakujemo veliko različnih življenjskih okolij od predelov s sladko, somorno, morsko, pa vse do s soljo zasičeno vodo. In če struktura solnih polj, nasipov in kanalov ni bila bistveno spremenjena, le-ti solinske prebivalce varujejo pred kopenskimi plenilci in dvonožnimi

Viri :http://www.google.si/imghp?hl=sl&tab=iihttp://www.dedi.si/dediscina/430-secoveljske-

solinehttp://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Doveljs

ke_soline