Sapro 30 April 2015

7/17/2019 Sapro 30 April 2015

http://slidepdf.com/reader/full/sapro-30-april-2015 1/12

V mesecu marcu je s svojim delovanjem

pričela novoustanovljena družba E-GRUSd.o.o. Podjetje bo vodil direktor Aleš Jan-žovnik, ki je za bralce časopisa Sapro po-dal nekaj osnovnih podatkov.

Kakšen je namen in cilj novega podjetja?Podjetje E-GRUS d.o.o. se bo prednostnoukvarjalo z razvojem in vodenjem projek-tov za znane in »neznane« nove potencial-ne investitorje. Razvoj

projektov bo potekalna dva načina. Zaznane investitorje sebo na podlagi željain potreb investitorjazasnoval konkretenprojekt, ki ga bomonato s projektnim vodenjem pripeljali donjegove realizacije. Na drugi strani pa sebodo na osnovi obstoječih prostorskih da-nosti in možnosti razvoja na podlagi našestrokovne presoje vzporedno razvijali tudiprojekti za konkretne lokacije na obmo-čju Slovenije, pa tudi izven – predvsemna Hrvaškem. Za te projekte se bodo iskalipotencialni domači in tuji investitorji, hkratipa se bodo iskale druge poti kako nan-cirati in realizirati projekte. Pri tem imamov mislih predvsem iskanje poti za prijaveprojektov na različne razpise. Med glavni-mi cilji podjetja bo tudi iskanje načinov zaprodor na trge Evropske unije.

Kako se je razvijala ideja o E-GRUS d.o.o.?Ob trenutni gospodarski situaciji, ko zaseb-nih investicij skoraj ni, ter dejstvu, da se vpostopkih javnega naročanja dosegajo

mizerno nizke cene, so podjetja vse boljaktivna pri iskanju posla. Ker v obstoječemsistemu Savaprojekta zaradi številnih na-log in kratkih rokov ni časa za kreativnoustvarjanje, iskanje novih projektov ter ak -tivno trženje, se je postopoma razvila idejao novem podjetju, ki bo ciljno usmerjeno kiskanju novih poslov.

Kakšna je organizacijska shema E-GRUSd.o.o in razmerje do matičnega podjetjaSavaprojekt d.d.?E-GRUS d.o.o. je samostojni poslovni su-

bjekt, ki bo na trgu deloval neodvisno odmatične družbe.

»Nekatere naše najboljše ideje so se porodile, ker smo svoje inženirjepustili, da se potepajo tam, kjer se

še angeli bojijo hoditi.«

Henry Ford

V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE ...

Interni časopis družbe Savaprojekt d.d., Krško, številka 29, april 2015

str. 2 str. 4

Dogodki Kaj delamo inkdo smo

str. 12str. 11

Družabnakronika

Aktualno

Odprtje prenovljenega objekta VilaUrška v Ljubljani

Ljubljana, 4.3.2015 - Občinska vila na Poljanski cesti 97 v Ljubljani je po večletnem propadanju odprla prenovljene prostore, saj se jevanjo preselil Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. V Savaprojektusmo za rekonstrukcijo objekta z zunanjo ureditvijo izdelali projektnodokumentacijo (PGD, PZI, PID) in opravljali projektantski nadzor.

Več na str. 2

Nadaljevanje na str. 2

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


2 april ‘15

V letu 2008 je vilo zapustil zadnji na- jemnik, ki je nato dlje časa sameva-la. Zaradi dotrajane strehe je vanjozamakalo, dež, vlaga in zmrzal pa sonato v nadaljnjih letih naredili svoje.Močno je bila načeta njena sever -na fasada, prav tako večina oken invrat. Po iskanju rešitev so se v letu 2013

na Mestni občini Ljubljana odločili, dabi v objektu lahko dobil svoje prostoreZavod za oskrbo na domu, ki izvajastoritve pomoči družini na domu, skaterimi za določen čas nadomestijopotrebo po institucionalnem varstvu.

Rekonstrukcija objekta je obsegalaobnovitvena dela in statično (proti-potresno) sanacijo v obsegu obsto-

ječih gabaritov in volumna stavbeza namene poslovne dejavnosti Za-voda za oskrbo na domu, ki je želel v

objektu Vile Urška pod skupno streho

Politiko podjetja bo skupaj z direktorjem soustvarjal tudi 4-članski nadzornisvet.

Katera bo primarna dejavnost hče-rinske družbe v primerjavi z glavnodejavnostjo Savaprojekt d.d.?

Kot pove že samo ime, se bo novadružba primarno ukvarjala z razvojemprojektov ter tehničnim svetovanjem.Ključna dejavnost bo torej razvoj pro-

jektov in njihovo trženje, projektnovodenje investicij projektov ter stro-kovno svetovanje na področju urba-nizma, projektiranja, varstva okolja,ekologije in energetike. Prednostnose bomo torej ukvarjali s projektnimvodenjem in ne s prostorskim načrto-vanjem in projektiranjem.

Lahko pojasnite pomen imena E--GRUS d.o.o., logotipa družbe oziro-ma celotne podobe podjetja?Ime podjetja je zloženka začetnihčrk angleških besed, ki opišejo našodejavnost. Prvi del imena se nanašana področja, ki jih podjetje pokriva;E = environment (okolje), ecology(ekologija), energy (energija), eco-nomics (ekonomija), drugi del imenapa opredeljuje dejavnost s katero sepodjetje ukvarja; G = global (svetov-ni), R = re-development (novi razvoj),U = urban (urbani), S = solutions (reši-tve), pri čemer pa se v imenu GRUSskriva še drug pomen. Beseda GRUS

izhaja iz latinske besede in pomenižerjav. Ta ima v slovenskem jeziku dvapomena. Na eni strani gre za gradbe-ni stroj, ki simbolizira razvoj oz. družbe-ni napredek, na drugi stani pa gre zaogroženo vrsto ptice, ki simbolizira po-men trajnostnega razvoja in varstva

okolja. Oba pola bo v svoji lozoji za-sledovalo tudi novo podjetje, zato jetaka izbira nekako logična.

Opisani lozoji oziroma imenu podjetja sledi tudi logotip oziroma celo-stna podoba. Logotip sestavlja velikačrka E in beseda GRUS pod njo, kar sebere kot E-GRUS. Črka E je konstrukcij-sko sestavljena iz pravilnih geometrij-

poznavnost Savaprojekta se bo po-večevala predvsem preko projektov,saj bo večji del projektantskega poslaza podjetje E-GRUS opravljal prav Sa-vaprojekt.

Kakšni so načrti za prihodnost?

Podjetje E-GRUS želi čimprej postatiprepoznavno podjetje, (blagovna)znamka tako na domačem kot tuditujem trgu. Želimo si čimprejšnjegaprodora na tuje trge, zlasti na obmo-čju bivše Jugoslavije in tudi širše.

Ali že potekajo razgovori s potencial-nimi poslovnimi partnerji?Trenutno se ukvarjamo s tremi projek-ti – Termalna vas Kostanjevica na Krki(Kostanjevica kot turistični produkt),umeščanjem hangarjev za popravilo

letal na letališču Cerklje ob Krki in naLetališču Edvarda Rusjana Mariborter razvojem naselij za mlade in sta-rejše občane. Prvi razgovori s poten-cialnimi poslovni partnerji in injektorjiže potekajo, uvodni razgovori pa soprecej vzpodbudni in vlivajo precejoptimizma za nadaljnje delo novegapodjetja.

Kdaj predvidoma pričakujete podpi-se prvih pogodb?Glede na dinamiko pogovorov in žezačete projekte si želimo, da bi jihpodpisali pred poletnimi počitnicami.

skih likov (trikotnikov) kar nakazuje naosnovno dejavnost podjetja – razvojprojektov. Projekti se namreč v celo-

to sestavljajo iz posameznih manjšihdelčkov. Ker bo podjetje delovalopredvsem na področju inženirskihstoritev, je logotip tehnično pravilen.Pravilna pa je tudi členitev logotipana manjše enote. V črki E je nato vti-snjena silhueta žerjava.

Pričakujete dodatno povečanje po-slovne prepoznavnosti Savaprojek-ta zaradi delovanja družbe E-GRUSd.o.o.?Zagotovo je mogoče pričakovati tudipovečanje prepoznavnosti podjetjaSavaprojekt d.d., saj bo E-GRUS delposlovne skupine Savaprojekt. Pre-

združiti upravo in vse svoje dejavnosti,ki so delovale razpršeno v pisarniškihprostorih na različnih mestnih lokaci-

jah. S selitvijo v nove prostore bodolažje uresničevali zastavljene cilje inširili svojo dejavnost, saj bo omogoče-na racionalizacija delovanja in lažjaorganizacija dela.

Po opravljeni rekonstrukciji ima pre-novljeni objekt enako velikost in zmo-gljivost kot jo je imel obstoječi objekt,v celoti se je namreč ohranil obstoječiizgled stavbe. Investicija je obsega-la celotno obnovo vile, kar zajemasanacijo strojnih in elektro instalacij,stavbnega pohištva, obnovo strehe,fasade, zamenjavo nalnega tlaka,sanacijo talne vlage, obnovo sanita-rij, lesenih konstrukcij, sanacijo lese-nih tramov, statično in protipotresnoojačitev objekta ter dobavo nove

pisarniške opreme. Uredila se je tudi

Vila Urška v Ljubljani po prenovi spet zaživela

Celostno gračno podobo novedružbe ter logotip so si zamislilidirektor in nadzorni svet. Kreativniin idejni vodja je bil direktor, prioblikovanju pa so mu pomagali

arhitekti Savaprojekt d.d.

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


3april ‘15

Ljubljana, 13. januar 2015 - V mese-cu decembru leta 2014 je poslanskaskupina SMC v Državnem zboru RS iz-razila interes po predstavitvi vsebineza pripravo strategije Slovenije, ki za-

jema tudi načrtovanje razvoja letali-šča Edvarda Rusjana Maribor (LERM).V dogovoru z naročnikom Pobude, kiga predstavlja Sektor za civilno letal-stvo, Direktorat za infrastrukturo Mini-strstva za infrastrukturo RS, smo v Sa-

vaprojektu izvedli širšo predstavitevosnutka Pobude za DPN za LetališčeEdvarda Rusjana Maribor, ki je bilauvodna tema posveta za izmenjavomnenj in idej povezanih z načrtova-njem razvoja LERM.

Na posvetu je bil celostno obrav-navan koncept razvoja multimo-dalnega centra na območju LERM.Poudarek je na povezavi cestnega,letalskega in železniškega prometana vseh nivojih z logistiko, ki je po-

trebna (pretovarjanje, skladiščenje,

sortiranje, pakiranje) za izvajanjetovornega in potniškega prometa.Predstavljena vsebina po pomenupresega meje naše države in je ve-zana na prostor srednje Evrope. Na-črtovana vizija LERM predstavlja enood evropskih oken v svet na najvišjemnivoju – medcelinske povezave.Na posvetu so sodelovali župani ob-čin in Mestne občine Maribor, ki senahajajo na območju LERM, predse-

dnik Odbora za infrastrukturo DZ RS,

direktorji in lastniki upravljavca LERM,poslanci SMC ter poleg navedeneganaročnika kot pripravljavec gradi-va za posvet naša družba z glavnimdirektorjem Petrom Žigantejem. Kotnačrtovalec smo v Savaprojektu do-bili potrditev, da je naš pristop pro-storskega načrtovanja večplasten,strokoven, realen, skratka pravilen.Organizatorji so bili z izvedbo posvetazadovoljni.

okolica z novimi parkirnimi prostori in spostavitvijo kolesarnice.

Pri izdelovanju projektne dokumenta-cije smo v Savaprojektu morali upo-števati pogoje Zavoda za varstvokulturne dediščine Slovenije (ZVKDS),

saj je objekt, ki je bil zgrajen v začetku20. stoletja, registrirana nepremičnakulturna dediščina. Pri rekonstrukciji

je bilo namreč potrebno slediti na-menu ohranjanja prvotnih značilnostivile, zato je sanacija potekala podnadzorom ZVKDS. Na objektu so bile sstrani restavratorskega centra odkritedekorativne poslikave v secesijskemslogu iz 19. stoletja, ki so bile v sklopusanacije tudi restavrirane in prezen-tirane. V notranjosti prenovljene vilesi je tako sedaj mogoče ogledati

prepletanje zgodovine, preko resta-vriranih secesijskih fresk, ohranjenihprvotnih tlakov ter drugih zanimivihdetajlov.

Na otvoritvi od leve proti desni:arhitektka Sandra Šterpin, izvršnidirektor za področje projektiranjamag. Vinko Volčanjk in glavni direktorSavaprojekta Peter Žigante.

Notranjost prostorov v Vili Urškaomogoča kvalitetnejše izvajanjedejavnosti Zavoda za oskrbo nadomu.

Predstavitev osnutka Pobude za DPN za Letališče Edvarda Rusjana Maribor

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


4 april ‘15

Pobuda za DPN za Letališče Edvarda Rusjana MariborCilji in namen DPNRazvojna politika RS s področja pro-meta je usmerjena tudi v razvoj in po-sodabljanje slovenskih mednarodnihletališč. Letališče Edvarda Rusjana

Maribor je eno od letališč državne-ga pomena, ki mora pred izvedboinvesticij v skladu z zakonom pripra-viti ustrezen Državni prostorski načrt(DPN). Pobudo za Državni prostorskinačrt za Letališče Edvarda RusjanaMaribor izdelujemo v Savaprojektu.

S sprejetjem DPN bodo dani osnov-ni pogoji za nadaljnji razvoj LetališčaEdvarda Rusjana Maribor. Zainteresi-rane gospodarske družbe s področjadejavnosti zračnega prevoza ter vzdr -

ževanja zrakoplovov nimajo možnostiumestitve ali posodobitve obstoječihobjektov in obratovalnih kapacitet.Z DPN bo zagotovljena celovita ure-ditev letališča in rezerviran ustrezenprostor za nadaljnjo širitev in posoda-bljanje letališke in druge infrastrukture.Glavni cilj je zagotovitev pogojev inrezervacija prostora za nadaljnji, ce-lostni razvoj letališča. Vizija letališča jepostati evropsko in mednarodno pri-znano letališče z logistično platformo,ki bo omogočila razvoj sodobnegamultimodalnega logističnega centra,kateremu podlaga bo sprejet DPN.

Cilji so:- zagotoviti prostorske in infrastruktur-

ne zmogljivosti za predvideno rast po-tniškega in tovornega prometa,- zagotoviti pogoje za razvoj dejav-nosti, ki so povezane z letalstvom inlogistiko,

- zagotoviti pogoje za visokokakovo-stne in varne letališke storitve,- okrepiti razvoj spremljajočih komer -cialnih dejavnosti in dejavnosti, ki nisoneposredno povezane z obratova-njem letališča, a so pomembne zazaledje ter lokalno skupnost,- zagotoviti prijetno okolje in skrbeti zadobro počutje potnikov, zaposlenih,lokalne skupnosti ter vseh drugih su-bjektov, ki sodelujejo pri izvajanju le-taliških storitev,- ustvariti pozitivne rezultate poslova-

nja,- zagotoviti nove zaposlitve za potre-be delovanja letalstva,- zagotoviti gospodarsko rast letali-šča, regije in države,- skrbeti za varstvo okolja in ustvaritikontinuirano sodelovanje z lokalnimiskupnostmi.

Opis prostorskih ureditevObmočje Pobude se razprostira naobmočju štirih občin: Hoče-Slivnica,Rače-Fram, Miklavž na Dravskem po-lju in Starše v Podravski regiji. LetališčeEdvarda Rusjana Maribor se nahajavzhodno od avtoceste A1 Šentilj–Ko-per (»Slovenika« - del 5. evropskegaprometnega koridorja) in severno od

avtoceste A4 Slivnica–Draženci. VPobudi je poleg območja obstoječe-ga letališča (vzletno-pristajalna steza,stavbe in naprave) zajeto tudi obmo-čje severno in južno od obeh avto-

cest (južno od naselja Spodnje Hoče,severno od naselja Rače in Marjetana Dravskem polju).Znotraj območja Pobude se načrtuje-

jo naslednje ureditve:- širitev in podaljšanje obstoječe vzle-tno-pristajalne steze proti JV,- navezava Letališča Edvarda Rus-

jana Maribor na glavno železniškoprogo E 67 Zidani Most–MB–državnameja z Avstrijo,- povečanje obstoječe in umeščanjenove infrastrukture letališča ter drugih

infrastrukturnih objektov ter - razvoj poslovnih con (multimodalnilogistični center) in drugih spremljajo-čih dejavnosti.

Zaradi varnosti letalskega prometa soza letališče in prostor ob njem dolo-čena območja izključne, nadzorova-ne in omejene rabe prostora (omeji-tvene ravnine letališča), kar mora bitiupoštevano pri načrtovanju prostor -skih ureditev.

Namen pobudeNamen Pobude je priprava prostor-skih dokumentov v začetni fazi pri-prave in sprejema DPN. S Pobudoopredeljeno območje DPN omogo-

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


Savaprojekt d.d. za investitorja LukoKoper d.d. izdeluje projektno doku-mentacijo za novo privezno mesto zatankerje. V izdelavi je Idejna zasnova,Varnostno poročilo in Presoja o vplivihna okolje (PVO) za nov tankerski privez.Gre za edinstven projekt in enega red-kih na svetu.

Namen novega tankerskega priveza

je izboljšati in pospešiti potek preto-varjanja tekočega tovora (JET gorivo,bencin, diesel gorivo in rastlinsko olje).Tekoči tovor bo možno pretakati iz re-zervoarjev tankerja na kopno in obra-tno. Tankerji bodo pristajali ob glavnipretakalni ploščadi, ki je od kopnegaoddaljena približno 800 m, do nje pa jepredviden dostop preko dostopnegamostu. Pretakalna ploščad je dimenzijpribližno 35x35 m. Na dostopnem mo-stu je predviden en vozni pas in pol, karznaša približno 6 m. Poleg dostopnegamostu pa poteka dodatna, od mostuločena, konstrukcija, namenjena pola-ganju tehnoloških cevovodov. Ploščad

je predvidena na geodetski koti 4 m,od nje pa v 0,2% padcu potekajo ce-vovodi do kopnega. Nov tankerski pri-vez bo omogočal pristajanje vseh vrstin velikosti tankerjev na obeh stranehpretakalne ploščadi, kar je težavno zgradbenega in tehnološkega vidika. Zgradbenega vidika je največja težavarazporeditev odbojnikov na plošča-di, saj morajo ustrezati vsem velikostim

tankerjev. Večjo težavo predstavljajomanjša plovila, ki se lahko zaradi svojemajhnosti zaletijo v betonski del plo-ščadi med odbojniki. S tehnološkegavidika pa je možnost obojestranskegavezanja vseh velikosti tankerjev v vsehvremenskih pogojih (plima, oseka)problematična zaradi dosega preta-kalnih rok. Pretakalne roke so eksibi-len del tehnoloških cevovodov, ki sepritrdijo na tanker. Vsaka pretakalnaroka ima minimalno in maksimalno vi-šinsko točko dosega priklopa na tan-ker. Projekt je edinstven tudi z vidika,da je možno tankerje privezati vzdolždostopnega mostu. Po smernici AREA

CLASSIFICATION CODE FOR INSTALLA-TIONS HANDLING FLAMMABLE FLUIDS

je cona eksplozijske nevarnosti 20 m odpretakalne roke v primeru črpanja go-riva iz tankerja, oziroma 20 m od robatankerja v primeru, da črpamo gorivona tanker. Bolj neugoden scenarij ječrpanje goriva na tanker, saj je conaeksplozijske nevarnosti precej večja.V tem primeru je pretakalna ploščad

ves čas v eksplozijsko nevarni coni, po-leg tega pa sta tudi dostopni most inkonstrukcija za cevovode na celotnidolžini tankerja v eksplozijsko nevarniconi. Zaradi zagotavljanja protipožar -ne zaščite je ob pretakalni ploščadipredvideno tudi požarno črpališče, obdostopnem mostu, a izven eksplozijskonevarne cone, je predvidena pomo-žna ploščad, kjer se bodo zadrževalizaposleni. Predvideno je tudi črpališčetehnoloških cevovodov.Projekt je trenutno v zaključni fazi Idejnezasnove, kateri pa sledita še fazi izdela-ve Varnostnega poročila in PVO.

Urban Žigante, univ. dipl. inž. str.

5april ‘15

ljitvijo najustreznejših rešitev. SprejetDPN bo predstavljal podlago za na-daljnji razvoj letališča in s tem njego-ve konkurenčnosti v Evropi.

Dušan Blatnik, univ.dipl.inž.arh.

ča preverjanje skladnosti predvidenihureditev z izhodišči nosilcev urejanjaprostora tudi v primeru večje širine terza potrebe preverjanja koridorjev. Vnadaljnjem postopku priprave DPNbo izdelana študija variant z uteme-

Novo privezno mesto za tankerje v Luki Koper

Prerez pretakalne ploščadi

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


6 april ‘15

Spremembe in dopolnitve OPN Občine Radeče in Občine Zagorje ob Savi

Občinski svet Občine Radeče ter Ob-činski svet Občine Zagorje ob Savi stav mesecu januarju oziroma v mesecu

marcu 2015 sprejela Odloka o spre-membah in dopolnitvah Odloka oobčinskem prostorskem načrtu. Takoobčinska prostorska načrta kot tudinjune spremembe in dopolnitve smoizdelali v podjetju Savaprojekt d.d. Kr-ško.

Občinski prostorski načrt je živ doku-ment, ki predstavlja gonilo prostorske-ga razvoja občine, zato ga je trebaprilagajati spremembam in potre-bam v prostoru ter v skladu z novimi

razvojnimi pobudami nenehno po-

sodabljati. Občini Radeče in Zagorjeob Savi sta k spremembam in dopol-nitvam njunih temeljnih prostorskih

aktov pristopili predvsem zato, ker sose v času od sprejema v letu 2011 po-

javile nove pobude in nova dejstva,ki v času priprave osnovnih občinskihprostorskih načrtov še niso bile znane.Občini sta postopek sprememb in do-polnitev občinskih prostorskih načrtovvodili po kratkem postopku, skladnos 53.a členom Zakona o prostorskemnačrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 sspremembami in dopolnitvami).Občini sta k spremembam in do-polnitvam po kratkem postopku pri-

stopili, ker se s spremembami in do-

polnitvami ne posega v namenskorabo prostora, temveč se spreminjajozgolj prostorski izvedbeni pogoji ter

zagotavlja skladnost med strateškimin izvedbenim delom ter med posa-meznimi določbami znotraj izvedbe-nega dela občinskega prostorskeganačrta. Prav tako so spremembe indopolnitve takšne narave, da ne zah-tevajo sodelovanja nosilcev urejanjaprostora oziroma zaradi sprememb nitreba izvesti postopka celovite preso-

je vplivov na okolje v skladu s predpi-si, ki urejajo varstvo okolja.

Petra Žarn, univ.dipl.inž.grad.

Gradnja Poslovnega objekta Odseka znanosti o okolju O2 naReaktorskem centru v Podgorici v polnem teku

V mesecu oktobru 2014 se je na loka-ciji Reaktorskega centra v Podgoricipričela gradnja novega Poslovnega

objekta Odseka znanosti o okoljuO2, katerega naročnik je Institut »Jo-žef Stefan«. Izvajalec del je podjetjeKolektor koling d.o.o. iz Idrije, ki morav sklopu svoje gradbene pogodbezgraditi omenjeni objekt z novim po-vezovalnim hodnikom do objektaKemija in delno rekonstruirati obsto-

ječi objekt Kemija. Naše podjetje vesčas gradnje izvaja naloge inženirja innadzora nad gradnjo. Trenutno pote-kajo v večji meri gradbena dela, pri-čela pa so se tudi že elektro in strojno

instalacijska dela.

Projekt je sonanciran s strani Evrop-ske unije, Evropskega sklada za regi-

onalni razvoj, v okviru Operativnegaprograma krepitve regionalnih razvoj-nih potencialov v obdobju 2007-2013,

razvojne prioritete: »Gospodarsko--razvojna infrastruktura«, prednostneusmeritve: »Izobraževalno-raziskoval-na infrastruktura«.Namen operacije je zagotoviti naroč-niku ustrezno raziskovalno infrastruk-turo, ki bo zagotavljala pogoje zanemoteno in kvalitetno opravljanjeznanstveno-raziskovalne dejavnostiter večjo varnost zaposlenih. Površinanovega objekta znaša ca. 800 m2,medtem ko se bo ca. 1000 m2 obsto-

ječih površin rekonstruiralo v objektu

Kemija.V sklopu operacije je sonanciranatudi vsa pohištvena in raziskovalnaoprema, ki bo nameščena v novih oz.

obstoječem objektu.Razpis za izbor izvajalca pohištve-ne opreme, ki ga je pripravilo naše

podjetje, je bil objavljen v začetkumeseca februarja 2014, tako da pri-čakujemo, da bo dobavitelj znanpredvidoma konec marca 2015. Na-ročnik je prav tako pripravil razpise zaizbor dobaviteljev laboratorijske spe-cialne opreme.Rok za izvedbo vseh del je konec av-gusta 2015, pri čemer je potrebno od-dati vse zahtevke za izplačilo (ki jih vimenu naročnika pripravlja naše pod-

jetje) na MIZŠ do 15.09.2015.Gre za sredstva, ki se koristijo iz pro-

gramskega obdobja 2007 – 2013.

Tatjana Vresk, spec. za menedž.

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


Aktualne naloge

Naročnik: Prodoma d.o.o., KrškoObjekt: Območje Tri lučke na SremičuVsebina: Vključitev prostorsko izvedbe-nih pogojev v izdelavo OPN KrškoVodja tima: Jagica Ganc

Naročnik: HETA Asset Resolution d.o.o.,LjubljanaObjekt: Poslovni in stanovanjski objektiv celjski, dolenjsko-belokranjski in posa-vski regijiVsebina: Izdelava energetskih izkaznicVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Jože in Slavka Sotelšek, KrškoObjekt: Stanovanjska hiša in poslovnastavba v ArtičahVsebina: Izdelava in izdaja energetske

izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Gradnje d.o.o., BoštanjObjekt: Sanacija Zasavske ceste naodseku Breg-Sevnica-BrestanicaVsebina: PIDVodja tima: Andraž Hribar

Naročnik: Žener Martin, KrškoObjekt: Stanovanjska hiša v Kostanje-vici na KrkiVsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: CGP d.d. Novo mestoObjekt: Kanalizacije Sotelsko - dodatniobsegVsebina: Projektantski nadzor, PIDVodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: Sodja Terezija Frančiška, Cer -klje ob KrkiObjekt: Vinska klet z bivalnim delomVsebina: Izdelava in izdaja energetskeizkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Institut “Jožef Stefan“, Lju-bljanaObjekt: Poslovni objekt Odseka znano-sti o okolju – O2 na Reaktorskem centruv PodgoriciVsebina: Priprava razpisne dokumen-tacije za nabavo pohištvene opremein nadzor nad dobavo in vgradnjoVodja tima: Tatjana Vresk

Naročnik: Esotech d.d., VelenjeObjekt: Črpališče meteornih voda v Kr -

škem na Dalmatinovi ulici

Vsebina: PIDVodja tima: Damjan Mežič

Naročnik: MV BIRO Marija Vlahušić s.p.,KrškoObjekt: Zdravstveni center AristotelVsebina: PGD, PZI za elektro in strojne

instalacijeVodja tima: Damjan Mežič

Naročnik: Grojzdek Matija, KrškoObjekt: Stanovanje v večstanovanjskistavbi v KrškemVsebina: Izdelava in izdaja energetskeizkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Občina SevnicaObjekt: Energetska sanacija Osnovnešole v Šentjanžu

Vsebina: PZIVodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Ministrstvo za infrastrukturo inprostor, Direktorat za infrastrukturoObjekt: Letališče Edvarda Rusjana Ma-ribor Vsebina: Izdelava elaborata DIIP zapripravo strokovnih podlag za DPN zainvesticije na letališčuVodja tima: Mate Drmić

Naročnik: Ministrstvo za obramboObjekt: Garderobe v SežaniVsebina: PID in preveritvena dela za iz-polnitev izkaza požarne varnostiVodja tima: Tomislav Čakardić

Naročnik: Trgovina in svečarstvo Pri Ko-štomaju, Vesna Mirt s.p., BlancaObjekt: Poslovni prostor Vsebina: Izdelava energetske izkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: SIMBIO d.o.o., CELJEObjekt: Ureditev državne kolesarskepovezave na relaciji Celje-Vojnik-Do-

brnaVsebina: Idejni projektVodja tima: Andraž Hribar

Naročnik: Občina Zagorje ob SaviObjekt: Revitalizacija mestnega trgaZagorje ob SaviVsebina: PIDVodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Občina ŠkocjanVsebina: Izdelava elaborata »Študijeprometne varnosti za območje OPPN

za staro jedro Škocjana«

Vodja tima: Dušan Blatnik

Naročnik: Ekoremediacijski tehnološkicenter, CeljeVsebina: Identikacija virov onesnaže-vanja s pripravo smernic in ukrepov zareševanje obremenitev območja s po-

udarkom na pilotnih lokacijahVodja tima: Nuša Vanič

Naročnik: Sodnik Jožefa, VodiceObjekt: Zidanica na Brezovski GoriVsebina: Izdelava in izdaja energetskeizkazniceVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: OMV Slovenija d.o.o.Objekt: Bencinski servis OMV Smednik Vsebina: Izdelava predhodne strokov-ne analize o nameravani spremembi

vodomeraVodja tima: Andraž Hribar

Naročnik: Mikomi d.o.o. LogatecObjekt: Nadomestni stolp Pečna reber Vsebina: PID, NOVVodja tima: Goran Šalamon

Naročnik: Občina OrmožVsebina: Izdelava komunikacijske stra-tegije za umeščanje Centra za odla-ganje odpadkov PodravjeVodja tima: Damjana Pirc

Naročnik: CGP d.d. Novo mestoObjekt: Objekt dvonivojskega parkira-nja na Dalmatinovi uliciVsebina: Projektantski nadzor, PID, po-trditev izkaza požarne varnosti v sklopuureditve komunalne infrastrukture inureditve parkiriščVodja tima: Damjan Mežič

Naročnik: KRKA, tovarna zdravil, d.d.,Novo mestoObjekt: Povečanje zmogljivosti pršil(OPTI in OPSI) v Novem mestu (Ločna)

Vsebina: PGD, PZIVodja tima: Blaž Šalamon

Naročnik: Občina BrežiceObjekt: Objekti v lasti Občine BrežiceVsebina: Izdelava in izdaja energetskihizkaznicVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Občina BrežiceObjekt: Stanovanje na Šolski ulici v Bre-žicahVsebina: Izdelava energetske izkaznice

Vodja tima: Damjan Jurečič

7april ‘15

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


8 april ‘15

V Šentjanžu se ob objektu osnov-ne šole nahaja objekt telovadnice.Objekt telovadnice je dotrajan, ma-

teriali so poškodovani, streha puščain povzroča dodatno škodo. Vmesnastropna izolacija je popustila, zaradičesar so ogromne toplotne izgube.Notranji sloj strehe je slabo pričvrščen,na nekaterih mestih je že odstopil invisi s stropa. Nosilni stebri telovadniceso na določenih mestih poškodovanido take mere, da ne zagotavljajo sta-tične stabilnosti objekta. Palični nosil-ci ostrešja so vidno trajno deformirani.Povezniki so upognjeni navzgor, karnakazuje na plastične deformacije

nosilcev. Električne instalacije so do-trajane in nevarne. Sistem ogrevanjav objektu je trajno izven funkcije ževeč let. Popravilo ali vzdrževanje jenemogoče. Čas je, da se stara te-

prostore tako, da omogočimo čim-boljšo ločitev čistih in nečistih poti. Tegarderobe so organizirane kot preho-

dni prostori.Del objekta nad garderobnim sklo-pom je dvoetažen. V etaži je bilapredvidena manjša vadbena enota,vendar se bo zaradi prostorske stiskešole ta del objekta namenil rabi knji-žnice.Konstrukcija objekta je predvidenaarmirano betonska, s stebri, gredamiin vezmi ter strešnimi lesenimi lepljeni-mi nosilci. Streha telovadnice je v na-klonu 15º, pokrita s toplotno izoliranimipaneli. Ostale površine bodo izvede-ne v kombinaciji betonskih in zidanihsten in armiranobetonsko ploščo.Zagotovljeni bodo tudi primerni mi-kroklimatski in ostali pogoji za upora-bo telovadnice. Tako bodo razmereza delo ustrezne s položenim športnimelastičnim podom, s toplozračnimogrevanjem, z ustrezno naravno inumetno osvetlitvijo ter naravnim in popotrebi še prisilnim prezračevanjem.Ob upoštevanju podnebnih razmerin zagotavljanju ustreznega toplotne-ga ugodja za bivanje in delo ljudi v

konstrukcije - stebrov. Poleg tega soob vzdolžnih stranicah objekta na enistrani predvidene teleskopske pomič-

ne tribune za 140 gledalcev (v trehvrstah), na drugi strani pa niša za re-zervne gledalce in sodnike. Svetla vi-šina dvorane meri 7,30 m.Prostori so razdeljeni na prostor za iz-

vajanje pouka, spremljajočeprostore in komunikacijskepovršine. Pridobljena je sku-pna neto tlorisna površinaobjekta 926,03 m2 (v pritličju722,31 m2, v etaži 203,72 m2).Sam vadbeni prostor s tribu-nami meri 533,49 m2.Za sodnike in trenerje zaradipomanjkanja prostora in tudineracionalnosti zaradi rela-tivno redke uporabe nismopredvideli posebnih prosto-rov. V primeru tekem je pred-videna dvonamenska izkori-ščenost kabineta za učitelje.

lovadnica poruši. V letu 2015 se bopričela gradnja novega objekta. VSavaprojektu smo izdelali dokumen-tacijo za pridobitev gradbenega do-voljenja (PGD) in Projekt za izvedbo(PZI).

Šola bo dobila novo telovadnico zašportno vzgojo z vsemi spremljajočimiprostori skladno z navodili in minimal-nimi tehničnimi pogoji za prostor inopremo športnih prostorov v osnovnišoli. Osnovni kubus tvori objekt telova-dnice okvirnih dimenzij od 20,40 m do23,10 m x 34,80 m. Dimenzije so nasta-vljene tako, da je kot osnova vzetadimenzija igrišča za mali rokomet, to

je 22,00 x 14,00 m in košarko z var -nostnimi odmiki min. 1,75 m od vseh

sten objekta, oziroma min. od nosilne

Posebno poglavje so garderobe zaučence in seveda tudi rekreativceali tekmovalce. Tako smo organiziraliv objektu 2 garderobi s pripadajoči-mi sanitarnimi elementi in organizirali

Nova podoba telovadnice

Stara telovadnica v Šentjanžu

Izdelava projektne dokumentacije za novo telovadnico pri OŠ MilanaMajcna Šentjanž

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


v središču mesta. Ploščad s spomeni-kom revoluciji se kljub posodobitvi zvodnim motivom, ki bo nadomestilobstoječi podstavek, ohranja v svojiizvorni podobi. Zrcalna vodna povr -šina v prenovljeni izvedbi ne bo večobdana z dvignjenim robom, ki je dosedaj predstavljal arhitektonsko ovi-ro. Na ploščadi se bo uredil tudi novvečji vodni motiv z vodnimi curki. Porobovih trga bo ob klančinah posta-vljena nova urbana oprema, zasno-vana po modernih smernicah obliko-vanja. Celotna površina trga bo nanovo tlakovana. Stare poškodovanemarmorne plošče bo zamenjal nov,na zunanje vplive odpornejši pohorskitonalit, ki bo zaradi manj drseče po-vršine izboljšal uporabnost, predvsempa varnost uporabnikov v deževnihdneh. Med trgom in zdravstvenim do-mom bo prenovljeno parkirišče, kjerbodo v neposredni bližini dostopnihklančin na novo urejena tudi parkir -na mesta za invalide. Prenovljena botudi razsvetljava, ki bo poleg osnovne

funkcije osvetljevanja in zagotavlja-nja varnosti ustvarjala tudi doživljajskozanimive ambiente.Zagorje ob Savi bo s prenovo trga pri-dobilo moderen in kvalitetno urejen

javni prostor v središču mesta. S pre-novo bo ob Weinbergerjevi hiši nastaltrg, kakršnega si kot sodobno mestozasluži in bo poudaril vizijo Zagorja obSavi kot modernega mesta, ki vlagav razvoj in v kvaliteto življenja svojihmeščanov.

Primož Kovač, univ. dipl. inž. arh.

9april ‘15

Revitalizacija mestnega trga v Zagorju ob Savi

Pogled na mestni trg iz perspektive pešca

objektih, bo zagotovljena učinkovitaraba energije, objekt pa ne bo prese-gel dovoljene letne potrebne toploteza ogrevanje in dovoljene letne do-vedene energije za svoje delovanje.Šentjanž bo v letu 2015 bogatejši zanov športni objekt, ki bo omogočal iz-

vajanje pouka športne vzgoje in vsehostalih športnih ter kulturnih dejavnostiv okviru šole in izven.

Vsem otrokom, športnikom, rekreativ-cem in ostalim uporabnikom želimomaksimalno izkoriščanje prostorov terveliko športnih uspehov.

Tina Božičnik, univ. dipl. inž. arh.

V mesecu februarju smo v podjetjuSavaprojekt dokončali izvedbeni pro-

jekt Prenove trga pred Weinbergerje-vo hišo, ki je del širšega projekta Re-vitalizacije mestnega jedra v Zagorjuob Savi.

Na podlagi projektne naloge so biliv letu 2012 izdelani trije variantni pre-dlogi prenove trga. Po izboru naju-streznejše variante ter usklajevanjunačrtovanih rešitev z naročnikom,

je bil konec leta 2013 izdelan idejniprojekt, ki je predstavljal podlago zaprijavo na evropski razpis. Leta 2014

je Občina Zagorje ob Savi po uspe-šni prijavi na evropski razpis pridobilasredstva za sonanciranje projekta izevropskih skladov. Po pridobitvi sred-stev se je nadaljevalo projektantskodelo. Ker je del trga s ploščadjo arhi-tekta Otona Gasparija ter bronastoskulpturo kiparja Stojana Batiča podspomeniškim varstvom, je bilo trebapred izdelavo izvedbenega projekta

idejni projekt uskladiti s podanimi zah-tevami Zavoda za varstvo kulturnedediščine Slovenije. V fazi usklajeva-nja se je izdelalo veliko različnih vari-antnih rešitev, ki so bile podprte s 3Dmodeli in prostorskimi prikazi. Z njiho-vo pomočjo smo uskladili želje občines pogoji podanimi s strani pristojnegazavoda in tako uspešno pridobili kul-turno-varstveno soglasje za preno-vo trga. V marcu 2015 smo uspešnooddali izvedbeni projekt, po kateremse bodo v poletnih mesecih izvajalagradbena dela. Mestni trg bo imel poprenovi izboljšan dostop, ki smo gazagotovili z novim mogočnejšim sto-pniščem z integriranimi klančinami, kizagotavljajo dostop tudi vsem gibal-no oviranim osebam. Ploščad trga,ki je bila do sedaj z vmesnimi stopni-cami razdeljena na dva ločena dela,bo poenotena v skupno ploščadbrez vmesnih višinskih ovir. S tem botrg dobil nov program ter zagotavljalmožnost organizacije večjih prireditev

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


V zaključku leta 2014 se je končala gra-dnja bazena pri Hotelu Šport Otočec,za katerega smo v Savaprojektu izde-lali PGD, PZI in PID projektno dokumen-tacijo.

Kompleks je bil zgrajen kot razširitev po-nudbe, ki je namenjena tako hotelskimgostom kot zunanjim uporabnikom.Bazen ima velikost slabih 200m2 in jedeljen na rekreacijski plavalni bazenin plitev otroški bazen z igrali. Bazen seogreva s termalno vodo iz ŠmarješkihToplic. Velike steklene površine na juguin zahodu imajo velika drsna vrata, kiomogočajo, da se obbazenski pro-stor v poletnem času odpre in razširina tlakovano zunanjo teraso. V sklopu

zunanje ureditve je urejena omenjenatlakovana plaža kot tudi zelena plažana okoliški zelenici.Poleg bazena se nahajata savni s pro-storom za počitek in zunanjo teraso.Za potrebe dostopa je bilo potrebnourediti klančino znotraj obstoječegahotela. V kletnem delu novega baze-na se je uredila tudi strojnica s toplotnočrpalko za energetsko učinkovito ogre-vanje hotela.

Blaž Šalamon, mag. inž. arh.

Ljubitelj arhitekture, glasbe in vonja po zažganih gumah

10 april ‘15

Primož Kovač, univ. dipl. inž. arh.

rmi bolj tehnično – projektantsko.Arhitektura pa nikakor ni edino podro-čje, ki me v življenju zanima. Že odkarpomnim, sem imel rad glasbo, mehani-ko in ekstremne športe. Dolga leta semtreniral skateboarding in pozimi deskalna snegu. Poleg tega sem igral električ-no kitaro v večih slovenskih rock'n'roll

skupinah. Predlani pa sem uresničilsvojo dolgoletno željo in kupil rabljenBMW-jev dirkalnik, s katerim vztrajnotreniram drsenje skozi ovinke pri čimve-čjih hitrostih. V dirkalnik vlagam ogro-mno prostega časa in denarja ter ganeprestano izboljšujem. Letos se imamnamen udeležiti tudi kakšne dirke. Po-leg drifta s pravimi avtomobili že tretjeleto aktivno sodelujem tudi na dirkahmodelarskega drifta tako v Sloveniji kottudi v tujini. Preko športa in glasbe semv življenju spoznal veliko novih prijate-

ljev in se naučil novih veščin. S kolegi

Zaključek gradnje bazena pri Hotelu Šport Otočec

V Savaprojektu sem zaposlen približnoleto in pol. Prvih nekaj mesecev v pod-

jetju sem preživel v pisarni v Ljubljani,kjer sem bil v projektantsko pomoč bi-vši sodelavki Sandri. Nato sem bil pre-meščen v Krško in od takrat naprej sednevno vozim iz Ljubljane, kjer živim spunco Nušo. Navaditi sem se moral na

zgodnje vstajanje, ki nikakor ni v mojinaravi. Sem namreč bolj večerni tipčloveka. S prihodom v Krško sem bil zapribližno leto dni premeščen na odde-lek urbanizma, kjer sem kot arhitekt po-magal predvsem pri idejnih zasnovahobjektov in prostorskih ureditvah. Kljubtemu, da na ta oddelek nikoli nisembil tudi zično umeščen, so me urbani-sti na nek način vzeli za »svojega«. Poopravljenem pripravniškem preizkususva se z direktorjem dogovorila o mojiponovni premestitvi na oddelek pro-

jektive. Od takrat naprej je moje delo v

dirkači imamo tudi spletno stran, nakateri pišemo članke o svojih avtomo-bilih, predelavah in raznih dogodkih,ki se jih udeležujemo. Kogar zanima, silahko kaj več o tem prebere na naslo-vu: www.grease-monkey.eu

Foto: www.terme-krka.com

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


11april ‘15

je časopisdružbe Savaprojekt, d. d.

Izdajatelj: Savaprojekt, d. d.,CKŽ 59, 8270 Krško

Uredniški odbor: Darja Podlipnik, An-drej Trošt, Blaž Šalamon, Tamara Moč-nik, Blažka Ključevšek, Mateja Božič

Naklada: 250 izvodov

Tisk: Forma Brežice, d.o.o.

Naslednja številka izide: september

2015

Maškare pregnale zimo in prinesle pomlad

Urban, Mateja in Lovro Andraž postal očka

Goranovih 30 let v Savaprojektu

Razglašen rdeč alarm za sneženje smo v Savaprojektu izkoristili za zimske radosti

6. februarja 2015 naj bi našdel Slovenije zajelo obilnosneženje. Snega v Krškemnismo meriili v metrih, kljub

vsemu pa smo Savapro- jektovci v kolektivnemduhu poprijeli za lopate,ob koncu zimske telovad-be pa smo se posladkali skro in pogreli s kuhanimvinom.

Ob pomembnem jubileju našega sodelavca smo se zbrali na po-gostitvi, kjer se je glavni direktor Peter Žigante Goranu Šalamonu za -hvalil za ves doprinos podjetju ter mu čestital za uspešno delo.

Naša sodelavca Ur -ban Žigante in MatejaBožič sta se 22.3.2015razveselila rojstva sinaLovra. Mladi družini-ci iskreno čestitamo!Uredniški odbor Sapraobenem lepo pozdra-vlja mamico Matejokot članico ekipe zaizdelovanje našegačasopisa ter ji želi lepo

preživete dni!

Andraž Hribar se je zrojstvom sina v me-secu januarju prvičpreizkusil v starševskivlogi, v mesecu mar-cu pa je uspešnoopravil še strokovniizpit iz odgovorne-ga projektiranja spodročja gradbenestroke. Čestitamo!

7/17/2019 Sapro 30 April 2015


12 april ‘15

S Programom promocije zdravja na de-lovnem mestu smo si zadali naloge, odkaterih smo nekatere že realizirali, po-stopoma bomo uresničili tudi ostale teruveljavljali in dodajali nove naloge. Spre-

mljamo tudi rezultate že aktivnih progra-mov, prisluhnemo mnenju in potrebamzaposlenih in jih vključujemo ter spodbu-

jamo k čimvečji aktivnosti.Pri reviziji Izjave o varnosti smo pregledalirezultate obdobnih preventivnih zdra-vstvenih pregledov zaposlenih. Zdrav-nik ugotavlja med drugim tudi: motenotelesno držo - prisilna drža, prekomernotelesno težo, težave z gibali ali hrbtenico,psihične obremenitve, hiter tempo dela,ipd. Zavezali smo se upoštevati poda-ne ugotovitve pri načrtovanju ustreznih

ergonomskih in organizacijskih ukrepov,

da bi spodbujali zdrav življenjski slog intako ugodno vplivali na zdravje zapo-slenih. Odrasli potrebujejo najmanj 30minut zmerne telesne vadbe vsak danv tednu. Tako izboljšajo svoje telesno in

duševno počutje in preprečijo nabira-nje odvečne telesne teže.Na delovnih mestih imamo mnogokratveliko sedečega dela, ob obilici delapa se nam pogosto zdi, da primanjku-

je časa za telesno aktivnost. Delovnookolje lahko pri tem pomaga in zapo-slene spodbuja k telesnim aktivnostim.V družbi se zavedamo pomembnostitelesne vadbe, zato smo v marcu 2014uvedli vsakodnevni aktivni 15-minutniodmor z organiziranim razgibavanjem.V času aktivnega odmora spodbuja-

mo izvajanje lahke telesne dejavnosti

za boljše zdravje in boljšo delovno spo-sobnost zaposlenih.V začetni fazi je razgibavanje vodil g.Stane Iskra. Poskrbel je za izvajanje pra-vilnih vaj za hrbtenico, pravilno držo,

dihanje in relaksacijo. Po uvajalnemobdobju so prevzeli vodenje naši so-delavci Andrej Molan, Urban Žigante,Blaž Špiler in Peter Požun, od marcadalje pa se nam je znova pridružil g.Stane Iskra. Delavci so to vadbo zelodobro sprejeli in jim je postala navada.

Promociji zdravja na delovnem mestuposvečamo posebno pozornost, zatovam bomo v vsaki številki pripravili ka-kšen nasvet.

Manica Kuselj

Z zdravim in zadovoljnim delavcem se ustvarjalni krog nikoli ne ustavi

Vaje za vrat

Dne 19.3.2015 je potekal 2. občni zbor Rekreativnega društva zaposlenih iz Savaprojekta, na katerem so bile predstavljene aktiv-nosti društva v letu 2014 ter plan društva za leto 2015. Člani društva smo tedensko igrali odbojko in se enkrat na mesec udeležilibowlinga v Sevnici. Poleg stalnih aktivnosti je bilo v prejšnjem letu organizirano tudi nočno sankanje na Krvavcu, veslanje po rekiKrki, pohod na Triglavska jezera in ekskurzija v Beograd. Najbolj pa velja izpostaviti kolesarsko turo iz Krškega do Nerezin, katere se

je udeležilo pet kolesarjev in dva spremljevalna člana, ki sta skrbela za varno pot udeležencev in vso potrebno organizacijo. Nekajčlanov društva se je udeležilo tudi kolesarskega maratona v Krškem, ki je potekal v mesecu avgustu.

V letu 2015 so poleg stalnih dejavnosti (odbojka) ponovno predvideni veslanje po reki Krki, dvodnevni pohod, treking na Cresu,kolesarski maraton v Krškem ter kolesarska avantura do Plitvičkih jezer in nazaj. V kolikor bo dovolj zanimanja, bi v času kolesarje -nja organizirali tudi enodnevni izlet za ostale člane društva in zaposlene, prav tako na Plitvička jezera. Radi bi obiskali tudi kakšenadrenalinski park ali se udeležili raftinga na Soči (team building).

Aktivnosti društva so namenjene tako članom kot tudi ostalim zaposlenim, ki še niso včlanjeni, zato lepo vabljeni, da se nam pri -družite. Vse naštete dejavnosti so le okvirne, saj se lahko njihova vsebina še dopolnjuje in spreminja, zato so zaželeni tudi kakšnipredlogi ali zamisli članov društva.Udeleženci vseh dosedanjih aktivnosti so bili z izvedbo zelo zadovoljni, zato tudi preostale vabimo k čimbolj številčni udeležbi. Večnas bo, bolj bo veselo!

Andrej Molan, predsednik društva

2. občni zbor Rekreativnega društva zaposlenih iz Savaprojekta

Vaje za hrbet

Sapro 30 April 2015

Documents

Transcript of Sapro 30 April 2015