1

Promocija zdravja na delovnem mestu – smernice

za proaktivno delovanje

Pregled vsebine

1) argumenti za promocijo zdravja na delovnem mestu

2) zakonodaja – soliden temelj za izvajanje

3) modeli, kontrolni seznami in vodiči za delovanje

4) dejavniki uspeha in pasti izvajanja5) Organizacijski ukrepi6) zaključne ugotovitve.

2

ARGUMENTI ZA PROMOCIJO ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Vir: http://lbenns.columbiastate.edu/argument/argdebatepage.htm, 2013

Vir: KIMDPŠ, 2012

Organizacija naj se tudi s pisnim dokumentom zaveže k skrbi za zdravje v podjetju

Razlogi za ukvarjanje s psihosocialnimi tveganji (% poslovnih enot, EU-27)

Vir: EU-OSHA (2), 2010

Koristi za delodajalca

1) manjši stroški absentizma2) manjši stroški fluktuacije3) večja kakovost izdelkov in storitev4) več inovacij5) višja produktivnost6) večje zadovoljstvo zaposlenih in

strank 7) višji ugled.

Donosnost promocije zdravja

1) 2,5-4,8:1 € (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (1), 2010)

2) zmanjšanje absentizma od 12-36 %(KIMDPŠ, 2012)

3) zvišanje produktivnosti za do 20 % (Eurofound, 2011)

4) ekonomski strošek stresa v RS v 2009: 1.300 € na delovno aktivnega (UM).

Posledice stresa

1) Učinki stresa v podjetju

a) 19% odsotnosti z dela

b) 40% menjave zaposlenih

c) 60% nesreč pri delu

d) 30% nesposobnosti za delo (Tangri, OU, 2003)

2) stres povezan z 65-90 % obiskov pri zdravniku

3) 45,6 % slovenskih zaposlenih ocenjuje, da je njihovo zdravje ogroženo zaradi dela (#1. razlog je stres - 37 %; EU-22,3 %)

4) 3-4 % BDP (EU 25).

Absentizem v Sloveniji

1) povprečno trajanje odsotnosti: 30,8 dneva na delavca (3. mesto med 31. evropskimi državami)

2) povprečno število dni na bolniški: 8,7 dneva (2. mesto)

3) delež odsotnih zaposlenih: 7. mesto4) dnevno izostane z dela blizu 40.000 ljudi5) skupni letni stroški zdravstvenega absentizma:

ca. 800 milijonov evrov6) stroški lahko znašajo celo do 5 % skupne mase

plač.

Stroški absentizma

1) strošek absentizma primer: 5 dni; 1500 € bruto plače =320 €

2) koliko znašajo še drugi stroški (zamude, slabša kakovost, usposabljanja, fluktuacija, itd?)

3) prezentizem: 1,8 x strošek absentizma.

Slovenija : EU

1) stres na delovnem mestu: 2. mesto v EU glede dojemanja stresa

2) absentizem pri vrhu EU3) produktivnost: spodnja tretjina EU in

primerjalno pada4) intenzivnost dela: pri vrhu EU (npr. 1. mesto

glede časovnih pritiskov...). Delamo veliko in trdo, zaslužimo malo, ter smo

hkrati v vrhu EU glede stresa in bolniških.

ZAKONODAJA – SOLIDEN TEMELJ

Vir: http://eandt.theiet.org, 2013

ZVZD-1: Delodajalec #1

• 17. čl.: izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja (delodajalec mora priložiti zapisnik in objava na običajni način)

• 19. čl.: zagotavljati VZD glede na izjavo o varnosti • 23. čl.: zaščititi delavce pred nasiljem tretjih oseb• 24. čl.: sprejeti ukrepe glede mobinga, nasilja

tretjih in psihosocialnih tveganj• 32. čl.: NOVO! načrtovati promocijo zdravja,

zagotoviti sredstva in spremljati izvajanje

15

ZVZD-1: Delodajalec #2

• 37. čl.: obveščati in seznanjati delavce glede VZD• 45. čl.: delodajalec mora delavcem omogočiti, da

sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje VZD

• 46. čl.: dolžnost posvetovanja o: – oceni tveganja – vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na VZD– izbiri strokovnega delavca– obveščanju delavcev – organizaciji usposabljanja.

16

Pravice SD ali delavskega zaupnika (48. čl.)

• zahtevati sprejem ukrepov in pripraviti predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj

• zahtevati nadzor pristojne inšpekcije

• prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru glede VZD in izraziti opažanja

• biti seznanjen z ugotovitvami, predlogi in ukrepi nadzornih organov

• imeti ustrezne oblike usposabljanja.

17

ZSDU in 89/391/EGS

• ZSDU: – 91. čl: delodajalec mora obveščati SD in zahtevati

predhodno skupno posvetovanje o vseh vprašanjih VZD.

• Direktiva 89/391/EGS– ključna vloga pri zagotavljanju sodelovanja in

posvetovanja glede VZD

18

Kazenske določbe ZVZD-1:- 2.000 – 40.000 EUR delodajalec- 500 – 4.000 EUR odgovorna oseba.

Delavci so dolžni:

• skrbeti za svojo VZD• dejavno sodelovati z delodajalcem pri

VZD• udeleževati se usposabljanj za VZD• obveščati o situacijah, kjer je VZD

ogroženo.

Delavci se ne bi smeli omejiti na pasivno sodelovanje (EU-OSHA)!.

Realnost

1) le okoli 5 % slovenskih organizacij je imelo načrt in izvajalo aktivnosti na področju promocije zdravja (Markota, IRSD, 2012)

2) raziskava Inštituta za produktivnost3) ukrepanje IRSD neučinkovito4) VB: delodajalci ne upoštevajo

zakonodaje glede promocije zdravja (HSE, 2005).

Vključevanje delavcev v VZD

Priporočila EU-OSHA in ETUC: • vprašanja, predlogi ob raznih

priložnostih, • sodelovanje na posvetovanjih,

preiskušanjih (npr. varovalne opreme)• sodelovanje v delovnih skupinah• poročanje o nezgodah• pogovor s predstavniki delavcev• dober zgled, uporaba znanj VZD, itd.

Rezultati formalne udeležbe delavcev oz. predstavnikov pri VZD

1) obstoj politik, načrtov in sistemov pozitivno povezan s posvetovanji z zaposlenimi

2) večje zaznavanje uspešnosti ukrepov3) večje zagotovilo za izvedbo v praksi4) boljši rezultati na področju VZD5) najbolje: zavezanost vodstva in

sodelovanje delavcev (max. Skandinavija, min. majhne države J. Evrope) (ESENER, 2009).

Vir: KIMDPŠ, 2012

Kontrolne liste glede promocije zdravja

1. KIMDPŠ: 57 vprašanj: 1. umešanje programa v organizacijo 2. kadri3. načrtovanje in evalvacija4. razsežnosti programa.

2. Inšpektorat RS za delo.3. EU-OHSA in ETUC (za delavsko

stran)4. Unite the Union, HSE

Vprašalniki za ugotavljanje stanja

1. Inšpektorat RS za delo (http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/MEDIJSKO_SREDISCE/Obvestilo_za_javnost_-_27.7.2012.pdf)

2. Unite the Union (krajši, angleški sindikat)• Temelji na Maslach Burnout Inventory• http://www.unitetheunion.org/uploaded/documents/StressSurvey1

1-8353.pdf

3. IDTS vprašalnik Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU : http://dmi.zrc-sazu.si/sl/strani/stres-na-delovnem-mestu#

4. HSE (obsežnejši, pripravljen v sodelovanju s sindikati): http://www.hse.gov.uk/research/rrpdf/rr363.pdf.

1) izjava o varnosti, z oceno tveganj �2) kvalitetna analiza stanja zdravja3) analiza psihosocialnih tveganj4) pristop k promociji zdravja z

upoštevanjem dobre prakse5) skupina za zdravje, strokovnjaki in

predanost vodstva6) kvaliteten načrt promocije zdravja7) zagotovitev zaščitnih sredstev

Organizacijski ukrepi 1

27

8) izboljšanje pogojev dela9) spremembe v stilu vodenja (vodenje,

decentralizacija, komunikacija, planiranje...)11) vlaganje v zdravje (kadri, infrastruktura,

prehrana...)12) večja participacija zaposlenih13) spodbujanje kulture VZD in odprtega

dialoga14) izobraževanje, usposabljanja in delavnice15) uravnotežena porazdelitev dela in nalog, z

jasno določitvijo vlog

Organizacijski ukrepi 2

28

16) stalna komunikacija promocije zdravja17) korporativno obvladovanje stresa 18) antimobing19) ukrepi na področju klime in kulture

organizacije20) nagrajevanje21) stalno spremljanje, kontrola in

izboljševanje procesov promocije zdravja22) omogočanje športnega udejstvovanja...

Organizacijski ukrepi 3

29

7 dejavnikov uspeha programa promocijo zdravja v podjetju

1. Vključevanje vseh zaposlenih 2. Kvalitetna analiza3. Redna vzajemna komunikacija 4. Kvaliteten program zdravja in sistematična

izvedba5. Predanost vodstva in zaposlenih6. Kvalitetna izvedba ukrepov7. Kontrola in trajnost sprememb.

3-5 let, da se pokažejo pravi rezultati!30

7 pasti izvajanja ukrepov

1. Ukrepanje brez analize2. Nekritična raba standardnih rešitev3. Slaba komunikacija4. Premalo kapacitet in denarja5. Premalo zaupanja6. Ni predanosti vodstva oz. zaposlenih7. Slabo sodelovanje.

31

Skupina za zdravje

1) delodajalec pooblasti Skupino za zdravje kot svetovalni organ

2) navezava na obstoječe skupine (za varnost, absentizem, uvajanje standardov kakovosti...)

3) naloge: 1) skrb za načrtovanje in izvajanje programa2) redno spremljanje in evalvacija3) redno sestajanje4) promoviranje programa med sodelavci5) poročanje vodstvu.

4) sestava do 10 članov1) heterogena skupina, > 3 leta izkušenj, koordinator.

Ključne ugotovitve

• Promocija zdravja je dobra za zaposlene in dobičkonosna za organizacije,

• Slovenija je slaba praksa upravljanja z zdravjem v EU,

• Na voljo je vrsta orodij, vodnikov, modelov, kontrolnih list... ki pomagajo odgovornim pri izvajanju promocije, zdravja,

• Vsak načrt promocije zdravja je unikat,• Sodelovanje delavcev in zaposlenih je ključno za

uspeh,• Izognimo se pastem in upoštevajmo priporočila

dobre prakse!

HVALA ZA POZORNOST

34

KONTAKT:

dr. Klemen Podjed INŠTITUT ZA PRODUKTIVNOST d.o.o.info@produktivnost.si