Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v · 2017. 11. 28. · za PSV CVZ...
Transcript of Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v · 2017. 11. 28. · za PSV CVZ...
-
DIPLOMSKO DELO
Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v
javnem in zasebnem sektorju
Avgust, 2016 Boštjan Grm
-
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA
Varstvoslovje
Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v
javnem in zasebnem sektorju
Avgust, 2016 Boštjan Grm
Mentor: doc. dr. Maja Modic
Somentor: pred. dr. Miha Dvojmoč
-
Zahvala
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Maji Modic in somentorju pred. dr. Mihi Dvojmoču
za njuno pomoč, nasvete in vodstvo skozi proces nastajanja diplomskega dela.
-
3
Kazalo
1 Uvod ............................................................................................ 8
2 Pojem varnosti in varovanja ............................................................. 13
2.1 Varnost .............................................................................. 13
2.2 Nacionalna varnost ................................................................... 14
2.3 Zasebna varnost ....................................................................... 16
2.4 Razmerje med zasebno varnostjo in nacionalno varnostjo ..................... 17
2.5 Varovanje .............................................................................. 19
2.5.1 Preventivno in operativno varovanje ...................................... 20
2.5.2 Tehnično varovanje .......................................................... 20
2.5.3 Fizično varovanje ............................................................ 20
3 Pojem kompetence in management znanja .......................................... 22
3.1 Kompetence ........................................................................... 22
3.2 Znanje in delitev znanja ............................................................. 23
3.3 Prenos – izmenjava znanja .......................................................... 24
4 Sistem usposabljanja v policiji .......................................................... 26
4.1 Metodologija in potek izobraževanja .............................................. 28
4.2 Vsebine izobraževanja ............................................................... 29
4.2.1 Pravna podlaga za policista specialista – varnostnika CVZ ............. 29
4.2.2 Administrativno delo ........................................................ 29
4.2.3 Taktika osebnega varovanja ................................................ 29
4.2.4 Načela defenzivne in taktične vožnje ..................................... 30
4.2.5 Druge oblike varovanja ...................................................... 31
4.2.6 Protokol in bonton ........................................................... 31
4.2.7 Psihofizična pripravljenost ................................................. 31
4.2.8 Sredstva za zveze in materialno-tehnična ter zaščitna sredstva ...... 32
4.2.9 Prva pomoč ................................................................... 32
4.2.10 Tuj jezik angleščina ......................................................... 33
4.2.11 Vaje v streljanju ............................................................. 33
5 Sistem usposabljanja za telesnega stražarja v zasebnem varovanju ............ 34
5.1 Metodologija in potek izobraževanja .............................................. 35
5.2 Vsebina izobraževanja ............................................................... 37
5.2.1 Opravljena predhodna opravila varovanja ............................... 37
5.2.2 Izdelava načrta varovanja varovane osebe ............................... 39
5.2.3 Varovanje oseb ............................................................... 40
5.3 Poklicni standard ..................................................................... 41
5.3.1 Analiza, načrtovanje in organizacija dela ................................ 42
-
4
5.3.2 Priprava dela oziroma delovnega mesta .................................. 42
5.3.3 Operativna dela .............................................................. 43
5.3.4 Administrativna dela ......................................................... 43
5.3.5 Komercialna dela ............................................................. 43
5.3.6 Zagotavljanje kakovosti ..................................................... 44
5.3.7 Komunikacija ................................................................. 44
5.3.8 Varovanje zdravja in okolja ................................................ 45
6 Primerjava usposabljanj v zasebnem in javnem sektorju ......................... 46
6.1 Vstopni pogoj .......................................................................... 46
6.2 Vsebine usposabljanj ................................................................. 47
6.2.1 Taktika osebnega varovanja ................................................ 48
6.2.2 Pripravljalna dejanja ........................................................ 49
6.2.3 Prva pomoč ................................................................... 49
6.2.4 Vožnja ......................................................................... 50
6.2.5 Protokol ....................................................................... 51
6.2.6 Rokovanje z orožjem ........................................................ 52
6.2.7 Pravna podlaga za delo ...................................................... 52
6.3 Različne vsebine ...................................................................... 53
6.3.1 Tuj jezik ....................................................................... 53
6.3.2 Psihofizična pripravljenost ................................................. 53
6.4 Čas trajanja usposabljanja .......................................................... 54
6.5 Izvajalci usposabljanj ................................................................ 54
6.6 Usposabljanja Close Protection Unit (CPU) mednarodne mirovne civilne
misije Združenih narodov (UN) UNMIK na Kosovu ................................ 55
6.6.1 Mednarodna mirovna civilna misija UNMIK na Kosovu .................. 55
6.6.2 Potek izbora kandidatov med mednarodnimi policisti ter
usposabljanje le teh za opravljanje varovanja oseb v mednarodni
mirovni civilni misiji UNMIK v enoti CPU .................................. 56
6.6.3 Primerjava usposabljanja služb UNMIK CPU in CVZ Republike Slovenije57
7 Preverjanje predpostavk ................................................................. 59
8 Zaključek .................................................................................... 61
9 Uporabljeni viri ............................................................................ 63
10 Priloge ....................................................................................... 67
PRILOGA 1: Primer pisnega testa in praktične naloge za pridobitev nacionalne
poklicne kvalifikacije varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna
stražarka, uporabljena v letu 2013. ....................................... 67
PRILOGA 2: Certifikat o uspešno opravljenem usposabljanju CPU UNMIK ........... 80
PRILOGA 3: Certifikat iz CPU UNMIK usposabljanja za rokovanje z brzostrelko .... 81
PRILOGA 4: Certifikat iz CPU UNMIK usposabljanja za rokovanje s puško ........... 82
-
5
Kazalo slik
Slika 1: Shema nacionalnovarnostnega sistema v Republiki Sloveniji ................... 19
-
6
Povzetek
V diplomskem delu smo proučevali usposabljanje oseb zadolženih za osebno
varovanje v javnem in zasebnem sektorju. Predstavili pa smo tudi usposabljanje
Close Protection Unit (CPU) mednarodne mirovne civilne misije Združenih narodov
(UN) UNMIK na Kosovu in ga primerjali z usposabljanjem policist specialist –
varnostnik Centra za varovanje in zaščito (PSV CVZ). Ugotovili smo, da morajo osebe
zadolžene za osebno varovanje imeti številne sposobnosti in znanja, ki jim
omogočajo svoje delo opravljati strokovno. Ugotovili smo, da se usposabljanja v
zasebnem in javnem sektorju med seboj razlikujejo. Razlike so opazne predvsem v
obsegu učnih vsebin ter seveda v obsegu učnih ur. V zasebnem sektorju usposabljanje
za varnostnika telesnega stražarja traja 130 ur, v javnem sektorju pa usposabljanje
za PSV CVZ traja 528 ur. V obeh sektorjih so natančno določeni pogoji kdo lahko
pristopi k usposabljanju za osebo zadolženo za osebno varovanje. Ti pogoji so vezani
predvsem na doseženo stopnjo izobrazbe, delovno dobo, zahtevan je izpit B
kategorije, dovoljenje za posest in nošenje orožja itd. Ob primerjanju usposabljanja
služb UNMIK CPU in CVZ pa smo ugotovili, da je CPU UNMIK bilo za sprejem v učno
enoto potrebno opraviti zelo zahteven test iz streljanja, prav tako pa je razlika tudi v
usposabljanju za rokovanje z orožjem. V UNMIK CPU se je potrebno kvalificirati za
rokovanje in streljanje s kratkocevnim orožjem, pa tudi z brzostrelko ter jurišno
puško, kar pri usposabljanju za PSV CVZ ni potrebno. Razlika je opazna tudi pri
usposabljanju v prvi pomoči in tehnikah samoobrambe. CVZ obravnava temo prve
pomoči dokaj široko, med tem ko se v CPU UNMIK več ali manj koncentrira na
"strelne rane", "poškodbe telesa ob eksploziji" oziroma krvavitve nasploh ter srčne
zastoje. Področje samoobrambe pa je v okviru usposabljanja v CPU UNMIK vezano
predvsem na pridobitev določenih specifičnih znanj.
Ključne besede: varnost, varovanje, usposabljanje, policija, zasebni sektor,
nacionalna varnost Republike Slovenije, varnostnik telesni stražar
-
7
Summary – The comparison of trainings for persons
responsible for close protection in the public and
private sector
In the diploma thesis we have studied the training for persons responsible for close
protection in the public and private sector. We also presented the training of the
Close Protection Unit (CPU) in the United Nations (UN) Mission in Kosovo UNMIK and
have compared it with the training of PSV CVZ. We found out, that people
responsible for close protection have to have many capabilities and extensive
knowledge, that enables them to perform their work professionally. We also found
out that the trainings in the public and private sector have differences. They are
noticeable in the range of teaching contents and in the range of lessons. In the
private sector the training lasts for 130 hours and in the public sector it lasts for 528
hours. In both sectors specific conditions are required for admission to the training.
This conditions are bound to the level of education, years of service, the candidates
need to have a driver`s license, a license for possession and carrying of arms and so
on. In the comparison of the training in CPU UNMIK and CVZ we found out, that for
the admission to the learning unit in the CPU UNMIK it was necessary to pass a tough
shooting test. Also there is a difference in the training for weapons handling. In the
CPU UNMIK it is necessary to qualify oneself for handling and shooting with short
barrel firearms and assault rifles, which is not necessary in the training for PSV CVZ.
The differences are notable in the first aid course and in the course for self-defense
too. The CVZ discusses the subject of first aid fairly wide, while in the CPU UNMIK it
is concentrated on gunshot wounds, blast injuries, bleedings in general and cardiac
arrest. And the self-defense course in CPU UNMIK is bound on gaining certain specific
knowledge.
Key words: safety, protection, training, police, private sector, national security of
the Republic of Slovenia, bodyguard
-
8
1 Uvod
Varnost je stanje v katerem je zagotovljen uravnotežen, fizični, duhovni, duševni ter
gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih
posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1992).
Varovanje je kompleksen pojem, ki zajema raznovrstna področja, med katera
spadajo načrtovanje, organiziranje, usklajevanje, metodike in taktike osebnega
varovanja in neposredno opravljanja teh nalog. Varovanje človekovega življenja je
imperativ sodobnih varnostnih služb. Varovanje varovanih oseb pa daje temu
univerzumu še poseben nacionalovarnostni, lahko celo globalnovarnostni pomen
(Perklič, 2002).
Varnostna dejavnost pomeni preprečevanje, preiskovanje in odpravljanje določenih
oblik ogrožanja varnosti neke dobrine. Varnostno dejavnost kot funkcijo države
opravljajo policija in druge varnostne službe in je torej razdeljena med več
subjektov (Purg, 1995).
Za opravljanje nalog varovanja določenih oseb, organov, objektov in okolišev je z
zakonom zadolžena Policija. Nosilec naloge, ki vodi in izvaja varovanje je Center za
varovanje in zaščito (v nadaljevanju CVZ). CVZ je specifični del slovenske policije,
saj se ukvarja samo z dejavnostjo, ki zadeva tiste segmente varnosti, ki jih je država
predpisala v posebnih aktih – uredbah. Z zaščito oseb, ki zasedajo najvišje položaje
uprave države, pa posredno varujejo tudi ustavni red v državi. CVZ načrtuje,
organizira, usklajuje, usmerja, vodi in nadzira varovanje oseb, prostorov, objektov in
okolišev objektov, ki jih varuje policija, skrbi za usposabljanje in urjenje svojih
delavcev, pripravlja predpise s svojega delovnega področja, sodeluje s tujimi
varnostnimi organi in je lastnik evidence varnostno preverjenih oseb (Policija,
2015a).
Varnostnike v javnem sektorju bi lahko opredelili kot bolj izkušene v primerjavi z
varnostniki v zasebni sferi. To lahko trdimo že zaradi pogojev, ki jih morajo
izpolnjevati še pred pričetkom njihovega usposabljanja. Mednje spadajo delovna
doba v policiji, ki znaša 3 leta in 6 mesecev in specifična znanja, kot je znanje
angleškega jezika.
-
9
Policija varuje najvišje predstavnike države Republike Slovenije, kakor tudi
predstavnike tujih držav. Tako varovanje poleg mednarodnega sodelovanja,
načrtovanja, logistične ter kadrovske podpore policije in ostalih varnostnih organov
države terja visoko usposobljen kader, kjer ni prostora za napake, ki bi v najboljšem
primeru za državo pomenila vsaj blamažo, če ne kaj hujšega. Fizično varovanje
predstavlja eno od oblik varovanja. Obsega neposredno fizično varovanje in druge
ukrepe fizičnega varovanja, ki jih izvajajo policisti z namenom, da preprečijo
ogrožanje. Fizično varovanje zahteva visoko stopnjo profesionalnosti, popolno
predanost in odlično izurjenost. Varovanje izvajajo policisti specialisti–varnostniki, ki
se za tovrstno delo usposabljajo po posebnih programih. Poleg splošnega policijskega
znanja, ki so ga pridobili v procesih izobraževanja za poklic policista, v procesu
usposabljanja in izobraževanja pridobijo tudi druga specifična znanja in veščine,
pomembne za zagotavljanje varnosti varovanih oseb (Policija, 2015b).
Tako kot osebe se tudi objekte varuje z neposrednim fizičnim varovanjem ter z
drugimi oblikami dela, kot so varovanje s policijskimi patruljami, z opazovalno službo
in s preventivnimi pregledi okolice objektov. Varujejo se določeni objekti državnih
organov, stanovanjski objekti varovanih oseb, objekti tujih diplomatskih in
konzularnih predstavništev ter rezidenc, protokolarni objekti, objekti prebivanja
tujih varovanih oseb med obiski v Republiki Sloveniji ter določeni objekti policije
(Policija, 2015b).
Kako pa se opravlja varovanje v zasebni sferi? Kdo so ljudje, ki ta varovanja
opravljajo? Kakšna so njihova znanja in izkušnje?
Zasebno varovanje ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Začetki segajo v obdobje
varovanja družbenega premoženja, kakor so takrat tovrstno dejavnost poimenovali in
urejali predpisi o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. S sprejetjem
Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja leta
1994, so bili postavljeni temelji nedržavnega varovanja ljudi in premoženja v sodobni
demokratični družbi (Gostič in Kečanović, 2004).
Zakon o zasebnem varovanju (2011) v 4. členu pravi, da zasebno varovanje obsega
varovanje ljudi in premoženja, varovanje oseb, prevoz in varovanje gotovine ter
drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, varovanje prireditev v gostinskih
lokalih, upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, načrtovanje sistemov
tehničnega varovanj in izvajanje sistemov tehničnega varovanja.
-
10
Zasebno varstvo ima širši pomen od zasebnega varovanja, saj poleg zasebnega
varovanja in detektivske dejavnosti, obsega še državljansko samovarovanje in
varnostno svetovanje (Strategija MNZ, 2010).
Zakon o zasebnem varovanju (2011) v 15. členu pravi, da normativni okvir varovanja
varovanih oseb v zasebnem sektorju pomeni, da ima gospodarska družba zasebnega
varovanja poleg splošnih pogojev za pridobitev licence še certifikat o licenci za
varovanje oseb. Varovanje oseb izvaja varnostno osebje – varnostniki telesni
stražarji, s katerimi ima imetnik licence sklenjeno delovno razmerje in sklenjeno
pisno pogodbo o varovanju z naročnikom storitve varovanja. Varnostniki telesni
stražarji morajo pri opravljanju nalog pri sebi imeti tudi službeno izkaznico.
Telesni stražarji zasebno varnostnega sektorja morajo biti primerno usposobljeni za
opravljanje nalog varovanja. Zaradi slednjega smo prepričani, da je tudi v zasebno
varnostni dejavnosti poleg izbire kandidatov, ki morajo meti primerne lastnosti, tako
osebnostne kot telesne, za telesne stražarje, usposabljanje eno ključnih pogojev za
zagotavljanje dobrega kadra, ki je zmožen samostojno in profesionalno opravljati
svoje delo.
38. člen Zakona o zasebnem varovanju (2011) narekuje, da se mora varnostno osebje
obvezno strokovno usposabljati in izpopolnjevati z namenom pridobivanja in
izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti po programih strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, ki jih določi minister glede na
vrsto dela, ki ga varnostno osebje opravlja na področju zasebnega varovanja.
Zavedamo se, da lahko le dobro strokovno usposobljene osebe uspešno zaznavajo,
sprejemajo in učinkovito odgovorijo na vse večje zahteve in pričakovanja državljanov
sodobne družbe, sedaj že močno vpete v Evropsko unijo. Raznovrstni, aktualni in
kakovostni programi usposabljanj ter izpopolnjevanj zagotavljajo uspešno delo.
Namen diplomskega dela je pregledati sisteme usposabljanj v policiji in zasebno
varnostnem sistemu in jih med seboj primerjati.
Cilji diplomskega dela so:
proučiti potek izobraževanja varnostnikov v policiji,
proučiti potek izobraževanja v zasebno varnostni dejavnosti,
-
11
ugotoviti kakšne so razlike med usposabljanjem v policiji in usposabljanjem
v zasebno varnostni dejavnosti,
podati predloge izboljšav.
Pri raziskovanju smo opredelili naslednje hipoteze:
H1: Usposabljanje in s tem pridobljena znanja oseb v javnem sektorju so
obširnejša od usposabljanj oseb v zasebnem sektorju.
Pri izvajanju varovanja, tako kot pri vsaki dejavnosti, je predvsem potrebno
znanje. Podlaga je teoretično znanje, ki je razdeljeno po vsebinah. Zato
bomo opravili pregled vsebin in jih tudi primerjali z predvidenimi urami
usposabljana. Potrdili ali ovrgli bomo predpostavko, da je teoretično znanje
v javnem sektorju bolj obširno kot v zasebnem varovanju.
H2: Varnostniki v policiji imajo več izkušenj.
Za kvalitetno opravljanje osebnega varovanja pa so poleg teoretičnega
znanja potrebne tudi izkušnje. Zato bomo pregledali tudi vstopne pogoje in
čas trajanja usposabljanje in pri tem potrdili ali ovrgli predpostavko, da
imajo varnostniki v policiji več izkušenj.
H3: Varnostniki v policiji opravljajo bolj zahtevna varovanja.
Zahtevnost varovanja se meri skozi ogroženost oseb, ki jo varnostniki
varujejo. Ker so pri tem zelo pomembni tako znanje kot pridobljene
izkušnje, se v policiji, seveda na območju Republike Slovenije, opravljajo
tudi bolj zahtevna varovanja. Na podlagi proučenega bomo potrdili ali ovrgli
predpostavko, da v policiji opravljajo bolj zahtevna varovanja.
Analiza bo narejena na podlagi teoretičnih in praktičnih izhodišč, iz domače in tuje
strokovne literature, ki bo dopolnjena z določenimi znanji, pridobljenimi med
študijem ter praktičnimi izkušnjami.
Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili naslednje metode:
analizo vsebine,
zgodovinsko-primerjalno metodo,
opisno-deskriptivno metodo,
induktivno ter deduktivno metodo.
-
12
V diplomskem delu bomo predstavili pojem varnosti in varovanja, se dotaknili
področja kompetenc, managementa znanja, predstavili določila predpisov, ki urejajo
področje varovanja in sistem usposabljanja tako v policiji kot v zasebno varnostni
dejavnosti. V posebnem poglavju bomo oba sistema usposabljanj med seboj
primerjali ter ugotavljali morebitne razlike. Diplomsko delo bomo zaključili s
povzetkom glavnih ugotovitev ter podajo predlogov izboljšav glede usposabljanja
oseb, zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju.
-
13
2 Pojem varnosti in varovanja
V tem poglavju bomo opredelili kaj pomeni pojem varnost, kaj pomeni zagotavljanje
varnosti in kdo so nosilci tega. Prav tako pa bomo opredelili tudi pojem varovanja in
vse tri načine varovanja. Temeljni dokument, ki opredeljuje področje nacionalne
varnosti je Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010).
Uvod navedene resolucije pravi, da resolucija opredeljuje nacionalne interese in
nacionalnovarnostne cilje Republike Slovenije. Prav tako analizira varnostno okolje,
vire ogrožanja varnosti in varnostna tveganja države, določa izhodišča politike
odzivanja Republike Slovenije na posamezne varnostne grožnje in tveganja ter določa
najširše sistemsko-organizacijske rešitve celovitega delovanja države pri
zagotavljanju nacionalne varnosti.
2.1 Varnost
Pojem varnosti je temeljna vrednota, za katero obstajajo številne med seboj različne
definicije. Duh (2012) navaja tri definicije varnosti, in sicer:
po Wolfersu je varnost objektivno stanje odsotnosti groženj pridobljenim
vrednotam in subjektivno odsotnost, da bodo te vrednote napadene,
Grizold varnost opredeljuje kot stanje, v katerem je zagotovljen
uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in
družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti
in narave,
Anžičeva opredelitev varnosti pa govori, da je varnost prvina družbe, ki se
nanaša na družbo, državo in mednarodno skupnost; z varnostjo se ob
varstvoslovju ukvarjajo tudi druge vede, kot so kriminalistika, psihologija,
obramboslovje, pravne znanosti …
Ustava Republike Slovenije v 124. členu (1991) o zagotavljanju varnosti govori tako:
»Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture
miru in nenasilja«.
Anžič (1997) navaja, da se nacionalna varnost nanaša na samostojno in suvereno
državo, ki prevzema odgovornost za lastno varnost in tudi odgovornost za globalno
varnost. Posplošeno lahko rečemo, da se tukaj gre za varnost naroda, ki zajema
-
14
varnost nacionalnega ozemlja, zaščito življenja ljudi, zaščito osebnega in drugega
premoženja, varovanje človekovih pravic in svoboščin, ohranitev in vzdrževanje
nacionalne suverenosti, uresničevanje temeljnih funkcij družbe in varstvo okolja.
Reči je mogoče, da nacionalna varnost zagotavlja varnost svojim državljanom ter
odpravlja vire, ki jih ogrožajo, hkrati pa lahko preko svojih varnostnih organov sama
postane vir ogrožanja individualne varnosti.
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010) v petem
poglavju govori, da nacionalnovarnostno politiko Republike Slovenije sestavljajo
zunanja politika, obrambna politika, politika zagotavljanja notranje varnosti ter
politika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ker pa je razumevanje pojma
nacionalne varnosti večdimenzionalno se upošteva tudi varnostni vidik politike države
na gospodarskem, socialnem, okoljskem, zdravstvenem, demografskem,
izobraževalnem, znanstveno-tehnološkem, informacijskem in drugih področjih.
Namen nacionalnovarnostne politike je zagotoviti čim višjo stopnjo človekove
varnosti, ustrezen družbeni razvoj in blaginjo slovenske družbe ter ohranjanje
nacionalne identitete slovenskega naroda. Zraven vsega naštetega se z resolucijo,
skupaj z uresničevanjem sprejetih mednarodnih obveznosti naše države, želi tudi
prispevati k ohranjanju miru ter h krepitvi varnosti in stabilnosti v širši in ožji
mednarodni skupnosti.
2.2 Nacionalna varnost
Z besedno zvezo nacionalna varnost lahko opredelimo tisto področje, ki ga je z
zakonodajo dolžna zagotavljati država.
Čas (2012) navaja, da različni strokovnjaki pojem nacionalne varnosti različno
pojmujejo. Nobilo nacionalno varnost opredeljuje kot zapleteno interakcijo
političnih, ekonomskih, vojaških, ideoloških, pravnih, socialnih in drugih notranjih in
zunanjih družbenih dejavnikov, preko katerih si z različnimi sredstvi država poskuša
zagotoviti sprejemljive pogoje za ohranjanje suverenosti, ozemeljske celovitosti,
fizičnega obstanka prebivalstva, politične neodvisnosti ter možnosti za enakopraven,
uravnotežen in hiter družbeni razvoj.
Druga opredelitev nacionalne varnosti temelji na varnosti državnega naroda. Njena
vsebina zajema varnost nacionalnega ozemlja, ki vključuje tudi zračni prostor in
ozemeljske vode, zaščito življenja ljudi in njihove lastnine, ohranitev in vzdrževanje
nacionalne suverenosti ter uresničevanje temeljih funkcij družbe (Grizold, 1992).
-
15
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010) navaja, da ima
Republika Slovenija za zagotavljanje nacionalne varnosti vzpostavljen sistem
nacionalne varnosti. Ta sistem temelji na političnih, pravnih, gospodarskih, socialno-
zdravstvenih, informacijskih, infrastrukturnih, znanstveno-tehnoloških,
izobraževalnih in drugih temeljih ter zmogljivostih države. Pomemben
nacionalnovarnostni temelj je tudi dosežena stopnja varnostne kulture v družbi.
Nacionalno varnost se zagotavlja tudi z delovanjem obrambnega sistema, sistema
notranje varnosti ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot
podsistemov sistema nacionalne varnosti. Zagotavljanje nacionalne varnosti
Republike Slovenije pa vključuje tudi zunanjepolitične, gospodarske, informacijske in
druge dejavnosti, ki neposredno vplivajo na nacionalno varnost.
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010) nadalje navaja,
da obrambni sistem v naši državi predstavlja celoto političnih, normativnih,
organizacijskih, vojaških, kadrovskih, materialno-finančnih, obveščevalno-varnostnih,
informacijsko-komunikacijskih, razvojno-raziskovalnih, izobraževalnih in drugih
dejavnosti, ki jih organizira država za učinkovito zagotavljanje obrambe. Obrambni
sistem tvori Slovenska vojska, ki predstavlja nosilko vojaške obrambe in razvoja
vojaških zmogljivosti. Zraven tega pa obrambni sistem tvorijo tudi nevojaški deli, ki
oblikujejo in izvajajo obrambno politiko, zagotavljajo pogoje za delovanje celotnega
obrambnega sistema, zagotavljajo nevojaške zmogljivosti za podporo Slovenski vojski
in zavezniškim silam ter izvajajo priprave in ukrepe za potrebe obrambe države in
delovanje obrambnega sistema v kriznih razmerah. Zraven tega se v obrambni sistem
vključujejo tudi drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ter civilno družbene
organizacije, ki so pomembne za obrambo.
Sistem notranje varnosti predstavljajo institucionalni nosilci varnostnih nalog. Vanj
so vključeni tudi pravosodni in drugi državni organi ter institucije, ki z
uresničevanjem nalog prispevajo k notranji stabilnosti in varnosti (Resolucija o
strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010).
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavljajo prebivalci Republike
Slovenije kot posamezniki, kot prostovoljno organizirani v društva, strokovna
združenja ter druge nevladne organizacije, ki opravljajo dejavnost, pomembno za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, javne reševalne službe, gospodarske
družbe, zavodi in druge organizacije ter lokalne skupnosti in država. Vsak izmed
omenjenih varstvo zagotavlja v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti
(Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010).
-
16
2.3 Zasebna varnost
Pojem zasebne varnosti je mnogokrat opredeljen v povezavi z zasebnovarnostno
dejavnostjo in detektivsko dejavnostjo. Pojmovan je kot stanje, v katerem se z
varnostnimi, preventivnimi in drugimi aktivnostmi preprečujejo in razrešujejo
protipravna dejanja, ki so v pristojnosti zasebno varnostnih družb. Zasebno varnost je
mogoče opredeliti tudi kot dobrino, ki jo je mogoče pridobiti in uživati, če jo je
nekdo naročil, saj jo zagotavljajo subjekti varstva v skladu z zakonom in za ustrezno
plačilo. Zasebna varnost je torej blago, ki se pojavlja na varnostnem trgu, se kupuje
in prodaja. Iz tega razloga je tovrstna dejavnost torej gospodarska dejavnost, ki pa
se zaradi pomembnosti dobrine, ki se varuje, dodatno uravnava in nadzira iz strani
države. Zasebno varnost pa je na splošno mogoče opredeliti tudi kot stanje, v
katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni, socialni in ekonomski
obstoj posameznika v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in
narave (Čas, 2012).
2. člen Zakona o zasebnem varovanju (2011) govori tako: »Zasebno varovanje je
varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali
prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim
osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem
zakonom.«
Zakon o zasebnem varovanju (2011) v 4. členu pravi, da zasebno varovanje obsega
varovanje ljudi in premoženja, varovanje oseb, prevoz in varovanje gotovine ter
drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, varovanje prireditev v gostinskih
lokalih, upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, načrtovanje sistemov
tehničnega varovanj in izvajanje sistemov tehničnega varovanja.
Zraven izvirnih nalog s področja zasebnega varovanja opravljajo zasebne varnostne
službe tudi druge dejavnosti, ki veljajo kot pomožne naloge zasebnega varovanja.
Naloge zasebnovarnostnih služb so v veliki meri odvisne od vrste in narave poslovnega
subjekta in organizacije ali zavoda, ki je naročil storitve zasebnega varovanja
(Anželj, 1998).
Pečar (2000) poudarja, da država sama ne more porazdeljevati varstva tako, da bi
bilo vsem zadoščeno. Prav zaradi tega razloga je nujno potrebno, da se dopušča tudi
komercialno varstvo ter samovarovanje. S širitvijo zasebnovarnostnih področij pa
-
17
mora država zagotavljati ustrezen nadzor in urediti moč zasebnovarnostnega
podjetništva in zasebne detektivske dejavnosti, ki ju motivira pridobitništvo na
varnostnem tržišču. Ob vsem tem se pa porajajo vprašanja, vezana na razmejitev
področij med državno policijo in zasebnim varstvom, kakšna pooblastila ima kdo in
kako onemogočiti zlorabljanje teh za protipravnost v korist zasebništva, ki
nadzorstvene in varnostne storitve ali kupuje ali pa vzdržuje.
O pojmovanju zasebnega varstva obstajajo številne teorije, kot so teorija fiskalnega
pritiska, strukturalistična ali pluralistična teorija ter ekonomska in komplementarna
teorija. Navedene teorije se v marsičem prekrivajo, hkrati pa potrjujejo upravičenost
razvoja zasebnega varstva, z upadanjem zmogljivosti države, z nezmožnostjo
vzdrževanja naraščajočih stroškov za policijo, predvsem pa z liberalizacijo in
demokratizacijo družbenogospodarskega življenja. Ta mora zasebništvu dopuščati
pravni prostor in gospodarske pobude tudi pri urejanju nadzorstva in varnosti (Pečar,
2000).
Grizold (1992) poudarja, da je zasebna varnost velik prispevek k nacionalni varnosti v
sodobni družbi. Zaradi številnih nalog in dejavnosti, ki jih izvajajo zasebne varnostne
službe in zaradi dopolnila varstvu, ki ga država zagotavlja preko nacionalnega
varnostnega sistema, je njihova umestitev v okvir nacionalnega varnostnega sistema
toliko bolj upravičena.
2.4 Razmerje med zasebno varnostjo in nacionalno varnostjo
Grizold (1998) pravi, da je nacionalna varnost danes politična in osebna dobrina, ki se
uresničuje kot temeljna človekova pravica. Koncept nacionalne varnosti se v družbi
razširja s spoznanjem, da je varnost ljudi, njihove kulture in narave sestavni del
nacionalne varnosti, ki jo uresničujeta tako civilna družba kot država, na temelju
javnega, odgovornega in medsebojno nadziranega delovanja.
Čas (2012) pa dodaja, da zasebna varnost pomeni tisto stanje, potrebo, hotenje in
občutenje, ki ga je mogoče doseči z dodatnim varstvom, zasebnim varstvom in
dopolnjuje varstvo, ki ga zagotavlja družba z nacionalno varnostnim sistemom.
Zasebna varnost ni vezana samo na posameznika, temveč na njegovo premoženje in
premoženje drugih subjektov. Prav tako pa je vezano na zagotavljanje drugih pravic
in svoboščin, ki so lahko ogrožene. Z takšnim razumevanjem se zasebna varnost
-
18
pojavlja kot potreba za doseganje še večje varnosti. Z zasebnim varovanjem se
opravljajo dejavnosti varovanja ljudi in premoženja pred uničenjem,
poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega delovanja, ki ga država ne
zagotavlja. S takšnim varstvom se dosega višja stopnja nacionalne varnosti. Iz tega
razloga je mogoče zasebno varnost upravičeno uvrščati kot pomemben sestavni del
nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Nacionalno varnost zagotavljajo policija, oborožene sile in civilna zaščita, zasebno
varnost pa zasebne varnostne družbe in detektivi. Vsi, ki so zadolženi za varovanje
tako v zasebnem kot javnem sektorju so uravnavani iz strani države, s tem da je
področje zasebnega varovanja prepuščeno tudi posameznikom in naročnikom oziroma
izvajalcem zasebnega varstva. Slika 1 prikazuje ureditev nacionalnovarnostnega
sistema v Sloveniji.
Pečar (2000) navaja, da so številne države pri formalnem urejanju pravic in dolžnosti
organov zagotavljanja nacionalne varnosti in zasebnega varstva previdne. Zasebno
varstvo lahko poimenujemo kot mlajšega partnerja policije. Večina držav ima
zasebno varstvo urejeno do podrobnosti, vendar pa pravice zasebnikov nikakor niso
primerljive s pravicami policije. Ta se navadno opredeljuje kot inštanca nad
zasebnim varstvom.
Pooblastila, ki jih ima varnostnik oziroma ukrepi, ki jih lahko uporabi, so določeni v
45. členu Zakona o zasebnem varovanju (2011). V kolikor je ogroženo življenje,
osebna varnost, premoženje, če je kršen javni red na varovanem območju, lahko
varnostnik opozarja, preprečuje vstope oziroma izstope z varovanega območja,
zadrži osebe in uporabi fizično silo.
Policijska pooblastila pa določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije. (2013). Štiri
pooblastila, ki so podobna pooblastilom varnostnika so opozarjanje, omejitev gibanja
in protiteroristični pregled, zadržanje osebe in uporaba prisilnih sredstev.
-
19
Slika 1: Shema nacionalnovarnostnega sistema v Republiki Sloveniji (Vir: Čas, 2012)
2.5 Varovanje
Pojem varovanje lahko razumemo kot načrten pristop in uporabo metod, taktik,
ukrepov, sredstev in zaščite pred ogrožanjem določenih osebnosti, ljudi, združevanje
ljudi, odprtega in zaprtega prostora ali objekta (Videmšek, 2005).
2. člen Uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov,
ki jih varuje policija (2013) pravi, da policija zaradi varovanja določenih oseb,
prostorov, objektov in okolišev objektov, organizira, vodi, usklajuje in izvaja ukrepe
preventivnega, operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja.
Policija osebe, prostore, objekte ter okoliše objektov varuje po stopnjah varovanja
glede na pomembnost funkcije, ki jo ima varovana oseba oziroma glede na
pomembnost prostora, objekta in okoliša ter glede na stopnjo ogroženosti omenjenih
območij. Varovanje se izvaja glede na štiri stopnje (Uredbe o varovanju določenih
oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, 2013).
-
20
2.5.1 Preventivno in operativno varovanje
Preventivno in operativno varovanje pomeni uporabo in izvajanje varnostnih ukrepov
za predhodno delovanje, katerih namen je preprečevanje ogrožanja varovanih oseb,
objektov, organiziranje, načrtovanje, koordiniranje, izvajanje in nadziranje izvajanja
varnostnih ukrepov tako za posredno kot neposredno delovanje na lokacijah,
prostorih, objektih zadrževanja, bivanja, nastanitve ali delovanja varovanih oseb in
drugih mednarodno zaščitenih oseb v Sloveniji (Policija, 2015b).
Godson (1995) razlaga, da besedna zveza preventivno-operativno varovanje in
ščitenje pomeni obveščevalno zaščito oziroma tisto področje varovanja, ki se ga v
svetu imenuje »protective intelligence«. Pomeni prav zaprav proces zbiranja,
obdelave in namenskega distribuiranja informacij, ki so vezane na varnost varovanih
oseb. Omenjeni termin pa je nastal v času po samosvojitvi Republike Slovenije.
2.5.2 Tehnično varovanje
Z besedno zvezo tehnično varovanje je pojmovano načrtovanje, organiziranje in
izvajanje vseh oblik tehničnega varovanja. Za tovrstno varovanje skrbijo usposobljeni
strokovnjaki, ki z uporabo sodobnih alarmnih in videonadzornih sistemov ter sistemov
mehanske zaščite zagotavljajo visoko stopnjo varnostnih storitev na tem področju
dela (Policija, 2015b).
Frank (2009) navaja, da oddelek za tehnično varovanje načrtuje in izvaja tehnično
varovanje objektov, ki zajema: protivlomno in protipožarno varovanje, videonadzor
objekta in okolice, mehansko varovanje, protiprislušne preglede določenih prostorov
v varovanih objektih ter tehnično zaščito komunikacij v varovanih objektih in pri
varovanih osebah; zagotavlja nemoteno delovanje sistemov zvez za potrebe
varovanja, skrbi za ustrezno rabo in vzdrževanje orožja, prevoznih sredstev in drugih
materialno-tehničnih sredstev in opreme sektorja ter skrbi za materialno tehnično
podporo enotam, ki izvajajo neposredne naloge varovanja.
2.5.3 Fizično varovanje
Fizično varovanje obsega neposredno fizično varovanje in druge ukrepe tovrstnega
varovanja. To varovanje zahteva visoko stopnjo profesionalnosti, popolno predanost
in odlično izurjenost. Varovanje izvajajo policisti specialisti varnostniki. Ti se za
-
21
tovrstno delo usposabljajo po posebnih programih. Zraven splošnega policijskega
znanja si v procesu usposabljanja za policista varnostnika pridobijo tudi specifična
znanja in veščine, ki so pomembne za zagotavljanje varnosti varovani osebi (Policija,
2015b).
Videmšek (2005) navaja, da se osebno varovanje opravlja z ustreznim delom in
razvrščanjem specialnih vozil v koloni, v kateri potuje varovana oseba. Prav tako se
tovrstno varovanje zagotavlja s stacionarnim in mobilnim fizičnim varovanjem
znotraj in v okolici objekta, v katerem biva in se zadržuje varovana oseba, s fizičnim
varovanjem prireditvenih prostorov, letala, helikopterja ali drugega prevoznega
sredstva s katerim potuje varovana oseba, z urejanjem ali zaporo prometa na poti
potovanja varovane osebe in z drugimi ukrepi.
Fizično se pa varuje tudi objekte. Zraven neposrednega fizičnega varovanja se
objekte varuje tudi z drugimi oblikami dela, kot so varovanje s policijskimi
patruljami, z opazovalno službo in s preventivnimi pregledi okolice objektov. V
predhodnih poglavjih smo že navedli objekte in okoliše objektov, ki se varujejo.
Zraven navedenih objektov pa se varuje tudi stanovanjske objekte varovanih oseb
(Policija, 2015b).
-
22
3 Pojem kompetence in management znanja
Meško Štok (2009) navaja, da ima management znanja dvojen pomen. In sicer
predstavlja na eni strani ravnanje z znanjem v organizaciji in vlogo managementa in
managerjev pri tem. Znanje pa je možno pridobiti z učenjem. Slednje predstavlja
neprekinjen krog pridobivanja in preverjanja znanja. Management znanja pa pomeni
ustvarjati ustrezne pogoje za inovativne in hkrati koristne spremembe v vedenju ljudi
in organizacije. Učenje predstavlja temeljni strateški proces v vsaki organizaciji in
družbi. Ključna konkurenčna sposobnost v družbi znanja je organiziranje znanja, saj
izobražen posameznik sam ne more delovati. Družba znanja je družba organizacij,
imenujemo jo učeča se družba.
Sposobnost za uporabo znanja in drugih zmožnosti, ki so potrebne za uspešno in
učinkovito izvedbo dela, imenujemo kompetence. Slovar Slovenskega knjižnega
jezika (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1994) pojem kompetence
opredeljuje kot obseg, mere odločanja, ki so določene z zakonom in kot pristojnost
ter pooblastilo.
3.1 Kompetence
Pojem kompetence izhaja iz socialne psihologije. Sternberg in Grigorensko
kompetence opredeljujeta kot končno stopnjo raziskovanja človekovih sposobnosti in
kot začetek raziskovanja procesa pridobivanja ekspertnega znanja. Opazimo lahko,
da so psihološkega vidika, kompetence bile zmeraj razumljene kot sposobnosti na eni
strani in znanje na drugi strani. Vendar pa je kompetenca večdimenzionalna. David
Mc Clelland je leta 1973 s svojim delom Testing for Competence Rather than
Intelligence, ki ga je objavil v reviji American Psychologist, dokazoval, da je
uspešnost posameznikovega delovanja odvisna od njegovih kompetenc, ki se izražajo
v vedenju, in ne od njegove inteligence. Predlagal je kompetenčni model, ki bi naj
služil kot napovedovalna alternativa uspešnosti. Pri tem je v ospredje stopil koncept
kompetenc kot avtonomen prostor proučevanja razmerja med sposobnostmi in
uspešnostjo v vsakdanjem življenju (Andragoški center Slovenije, 2010).
Glavna delitev kompetenc te deli po ravneh. Tako poznamo ključne kompetence, ki
se jih lahko poimenuje tudi kot temeljne, splošne, prenosljive, multifunkcionalne,
generične in multidimenzionalne kompetence in na poklicne oziroma specifične
kompetence. Slednje pa se delijo na generične, poklicno specifične in organizacijsko
specifične (Andragoški center Slovenije, 2010).
-
23
Ključne kompetence so tiste kompetence so neodvisne od konteksta delovanja in
posamezniku omogočajo funkcionalno odzivanje in delovanje v širokem spektru
različnih dejavnosti. Tovrstne kompetence so prenosljive med različnimi poklici in
posamezniku omogočajo udeležbo v družbi in osebnostni razvoj. Predstavljajo jedro
vsake izobrazbe (Andragoški center Slovenije, 2010).
Stare (2005) navaja, da delovne kompetence sestavljajo strokovne, socialne in
osebnostne kompetence. Strokovne kompetence se nanašajo na poklicno izobrazbo,
znanje in sposobnosti. Tovrstne kompetence je mogoče pridobiti in izboljšati z
izobraževanjem, ki temelji na razvoju poklicnih spretnosti in znanj. Socialne
kompetence se kažejo na področju besedne in nebesedne komunikacije, na
posameznikovi sposobnosti delovanja v timu, reševanju konfliktov, sposobnosti
vodenja, komuniciranja v tujem jeziku… Osebnostne kompetence pa se nanašajo na
posameznikovo sposobnost odkritega ter pozitivnega pristopa do sodelavcev,
partnerjev in strank. Zajema posameznikovo sposobnost samostojnega oblikovanja
ciljev, poteka dela, prepoznavanja lastnih sposobnosti in pomanjkljivosti,
odgovornost za lastna dejanja, sposobnost konstruktivne kritičnosti… Osebnostne
kompetence se spodbujajo z ukrepi, ki omogočajo razvoj lastnega spoznavanja ter
razvijajo vrednote v organizaciji.
Stare (2005) še nadalje poudarja, da za rezultate organizacije niso pomembne samo
strokovne kompetence zaposlenih, temveč tudi sposobnost timskega dela,
sodelovanja in medsebojne pomoči, sposobnost prenosa znanja med člani tima in
sposobnost skupnega reševanja problemov. Pomembne so torej tudi socialne
kompetence, ki se nanašajo na ravnanje skupine kot celote.
Posedovati vse omenjene kompetence ja izrednega pomena pri opravljanju dela
osebnega varovanja. Zahtevana je strokovnost, zahtevana so specifična znanja in
spretnosti, osebe, ki so zadolžene za osebno varovanje morajo biti sposobne
timskega delovanja, timskega reševanja konfliktov in še bi lahko naštevali.
3.2 Znanje in delitev znanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) pojem znanje razlaga kot celota podatkov,
ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem.
-
24
Kozjan in Gomezelj Omrzel (2012) navajata, da je znanje širok in kompleksen pojem,
zaradi česar tudi obstajajo številne različne razdelitve in pojmovanja znanja. Avtorja
naštevata zgolj nekaj izmed pojmovanj in delitev znanja. Pravita, da Walsh in Ungson
znanje delita s stališča organizacij na dve vrsti. In sicer poznata individualno in
skupinsko znanje. Individualno znanje po njunem pojmovanju predstavlja
organizacijo, ki je sestavljena iz posameznikov. Njihovo znanje je specializirano in
specifično. Skupinsko znanje pa obsega različne poti po katerih je znanje preneseno
med zaposlene v organizaciji. Tovrstno znanje predstavlja kolektivno razumevanje
organizacije. Demarest poudarja predvsem pomen komercialnega znanja v
organizaciji, katerega cilj je doseganje uspešnega poslovanja podjetja. Lundvall
znanje deli na štiri vrste. In sicer pozna znanje – vedeti kaj, vedeti – kako, vedeti –
zakaj in vedeti – kdo. Znanje vedeti – kaj definira kot znanje o dejstvih. To primerja
z definicijo informacije, ki je opisljiva in uvrščena v bazo podatkov. Znanje vedeti –
kako razlaga kot sposobnosti posameznika, da opravi neko nalogo. Znanje vedeti –
zakaj razlaga kot razumevanje vzročno posledičnih odvisnosti in znanje vedeti – kdo
pa definira kot nabor različnih individualnih in družbenih spretnosti. To bi lahko
preprosto razložili kot znanje kdo zna kaj narediti in kdo kaj ve o nečem.
Najpomembnejša delitev znanja v organizacijah pa je nedvomno delitev na
implicitno ter eksplicitno znanje (Kozjan in Gomezelj Omrzel, 2012). Gomezelj
Omrzel (2007) navaja, da je eksplicitno znanje formalno teoretično znanje, ki je
razpoložljivo v obliki podatkov, priročnikov, navodil … Tovrstno znanje je za
organizacijo najmanj zanimivo, saj redko predstavlja trajnejši vir konkurenčne
prednosti. Eksplicitnega znanja se je mogoče naučiti z opazovanjem in študijem.
Nonaka in Takeuchi (1995) med eksplicitno znanje prištevata podatkovne baze,
tabele, diagrame, razne formule, zapise, standarde, cilje organizacij itd.
Implicitno znanje ali tiho znanje, ki je nasprotno eksplicitnemu je intuitivno in težko
prenosljivo. Označimo ga lahko kot znanje ljudi, ki je pridobljeno preko izkušenj in
težko opisljivo (Gomezelj Omrzel, 2007). Med implicitno znanje uvrščamo izkušnje,
sposobnosti, intuicijo, razumevanje, prepoznavanje, zaznavanje, občutke in čustva
(Nonaka in Takeuchi, 1995).
3.3 Prenos – izmenjava znanja
V poglavju, kjer smo razlagali pojem kompetenc smo med drugim omenili tudi, da v
organizaciji niso pomembne samo strokovne kompetence, temveč tudi sposobnost
prenosa znanja.
-
25
Prenos znanja pomeni pošiljanje znanj iz enega mesta na drugo in od ene osebe k
drugi. V prenos znanja sta zmeraj vključeni vsaj dve osebi, pri tem pa ena nekaj da
in s tem izgubi, druga pa to sprejme in pridobi. Posameznikovo znanje nenehno raste
in se širi, ob neuporabi pa se izgublja. Poudariti je treba, da se znotraj organizacije
izmenjuje tako implicitno kot eksplicitno znanje. Proces prenosa znanja pa mora biti
takšen, da prejemnik posredovane znanje razume, ga osvoji in ga zna nato tudi
uporabiti. Na takšen način prenos znanja v organizaciji ustvarja bolj kompetentne
zaposlene (Podobnik, 2009).
Podobnik (2009) še poudarja, da na uspešnost prenosa znanja vpliva več faktorjev. In
sicer iskalec znanja, dajalec znanja in medij prenosa. Ključno vlogo pa zmeraj igrajo
zaposleni sami, saj veljajo tako za kreatorje znanja kot za glavne zaviralce tega.
Černelič (2006) navaja, da se mora uspešen prenos znanja prilagoditi organizacijski
strukturi. V procesu prenosa znanja lahko nastanejo nekatere ovire, kot so
pomanjkanje zaupanja med lastniki in iskalci znanja, kar lahko privede do
nezanimanja, različen ugled ljudi v organizaciji, ki lahko poudarja pomen znanja
tistih z večjim ugledom in pa pomanjkanje skupnega jezika med zaposlenimi.
Glavni cilj vsakega prenosa znanja je doseganje ciljev organizacije (Podobnik, 2009).
-
26
4 Sistem usposabljanja v policiji
Znotraj policije naloge na področju varovanja oseb in objektov opravlja Center za
varovanje in zaščito – CVZ, ki deluje v okviru Uprave za policijske specialnosti.
Bistvena naloga centra je, da v skladu z Uredbo o varovanju določenih oseb,
prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (2013), z oblikami
preventivno-operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja varuje pred vsemi
grožnjami varovane osebe in objekte ter okoliše, kjer se te osebe nahajajo in/ali se
bodo nahajale (Policija 2015b).
CVZ je sestavljen iz streh oddelkov, in sicer oddelka za varovanje oseb, oddelka za
varovanje objektov in oddelka za podporo in tehniko. Znotraj centra pa delujeta tudi
uradnika za zvezo, ki na podlagi dogovora med ministrstvom za notranje zadeve in
ministrstvom za zunanje zadeve sodelujeta s tujimi varnostnimi organi,
diplomatskimi in konzularnimi predstavniki, predstavniki mednarodnih organizacij pri
koordiniranju in usklajevanju dela ter zagotavljanju strokovne pomoči na področju
varnosti (Policija, 2015a).
Vsak oddelek ima svoje naloge. Oddelek za varovanje oseb pripravlja ocene
ogroženosti in načrte varovanja domačih varovanih oseb in predstavnikov tujih držav
ter mednarodnih organizacij na obisku v Sloveniji, prav tako organizira, izvaja, vodi,
usmerja in nadzira varovanje varovanih oseb ter prostorov, objektov in okolišev
objektov, kjer se varovana oseba zadržuje, sodeluje s tujimi varnostnimi organi,
sodeluje s Protokolom Republike Slovenije in kabineti varovanih oseb, javnimi zavodi,
lokalnimi skupnostmi, javnimi ustanovami ter drugimi zasebnimi in javnimi
organizacijami, zraven tega sodeluje tudi z drugimi strokovnimi in operativnimi
službami Generalne policijske uprave in policijskih uprav ter sodeluje pri načrtovanju
in izvedbi usposabljanja in urjenja svojih uslužbencev (Policija, 2015a).
Oddelek za varovanje objektov je zadolžen za načrtovanje, organiziranje,
koordiniranje, usmerjanje in vodenje ter nadziranje varovanja prostorov, objektov in
okolišev objektov, ki jih varuje policija, sodelujejo tudi z notranjimi organizacijskimi
enotami centra, prav tako sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi usposabljanja in
urjenja svojih uslužbencev ter sodelujejo s Protokolom Republike Slovenije, kabineti
varovanih oseb, tujimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi in tujimi varnostnimi
organi. Znotraj oddelkov sta še dva referata, in sicer za zunanje in notranje
-
27
varovanje. Referat za zunanje varovanje sodeluje pri načrtovanju varovanja
objektov, izvaja zunanje varovanje objektov, izvaja intervencije ob sprožitvi
signalno-varnostnih naprav po načrtu varovanja, izvaja naloge policijskega spremstva
in mobilne zapore prometa, opravlja naloge prekrškovnega organa in sodeluje s
tujimi varnostnimi organi. Referat za notranje varovanje pa izvaja notranje
varovanje objektov, nadzira in upravlja s protivlomnim in videonadzornim sistemom
na varovanih objektih, izvaja varnostno preventivne preglede prostorov, poštnih
pošiljk, daril in prtljage, izvaja varnostne preglede oseb ter nadzor nad
upravičenostjo vstopov in izstopov ter izvaja intervencije ob sprožitvah signalno-
varnostnih naprav po načrtih varovanja (Policija, 2015a).
Oddelek za podporo in tehniko pa sodeluje pri načrtovanju, organiziranju,
koordiniranju, vodenju in izvajanju tehničnega varovanja oseb, prostorov, objektov
in okolišev objektov, ki jih varuje policija, prav tako načrtuje, organizira in izvaja
program usposabljanja in izpopolnjevanja CVZ, načrtuje, organizira in zagotavlja
materialno tehnično podporo notranjim organizacijskim enotam CVZ, načrtuje,
organizira in zagotavlja delovanje lokalnega informacijskega sistema CVZ, zagotavlja
varnostno območje, nadzira in zagotavlja ustrezno rabo in vzdrževanje orožja,
prevoznih sredstev in opreme CVZ, zagotavlja, da sistemi zvez delujejo, zagotavlja
tudi sistem obveščanja in poročanja v policiji za CVZ in vodi dnevnik dogodkov in
aktivnosti centra. Na tem oddelku pa deluje tudi dežurna služba, ki je v
pripravljenosti 24 ur na dan (Policija, 2015a).
Naloge varovanja oseb in objektov opravlja policist specialist – varnostnik CVZ (v
nadaljevanju PSV CVZ), ki mora uspešno opraviti usposabljanje za pridobitev
navedenega naziva. Za pridobitev tega naziva se mora udeležiti usposabljanja, ki
traja 528 ur. V program usposabljanja se lahko vključijo tisti kandidati, ki delo
policista opravljajo vsaj 3 leta in 6 mesecev ter izpolnjujejo tudi druge pogoje za
zasedbo delovnega mesta PSV CVZ, kandidati prav tako ne smejo biti v disciplinskem,
predkazenskem ali kazenskem postopku ali obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ne
smejo biti v prekrškovnem postopku, ne smejo biti v postopku zaradi kršitev Pogodbe
o zaposlitvi ter delovno pravne zakonodaje, imeti morajo vozniško dovoljenje B
kategorije ter uspešno opravljen preizkus s področja praktičnega postopka s
samoobrambo, vožnje z osebnim avtomobilom, streljanja in psihofizičnih zmogljivosti
(Policija, 2013).
-
28
4.1 Metodologija in potek izobraževanja
Cilji usposabljanja za PSV CVZ so razumeti pravno podlago za opravljanje dela,
poznati organiziranost, sestavo in naloge CVZ, poznati administrativne izdelke, ki so
potrebni za delo, organizacijo in izvedbo varovanja, poznati in kritično presojati
različne taktike varovanja, poznati načela defenzivne in taktične vožnje, znanje
vožnje v koloni s spremstvom, osvojitev osnovnih tehnik varovanja objektov,
poznavanje drugih oblik varovanja in njihov pomen, poznati pomen timskega dela,
poznavanje osnov državnega, diplomatskega in poslovnega protokola ter bontona,
pravilna, učinkovita in varna skrb ter vzdrževanje ustrezne psihofizične
pripravljenosti, varno, strokovno in zakonito izvajanje pooblastil s praktičnimi
postopki, znati razložiti pojem terorizma in poznavanje značilnosti ter nevarnosti
večjih terorističnih organizacij, pravilno ravnanje s telekomunikacijskimi sredstvi,
poznavanje njihovega načina delovanja in znanje pravilnega komuniciranja, pravilno
izvajanje prve pomoči ter poznavanje vsebine tipiziranega nahrbtnika za nudenje
prve pomoči, poznavanje osnov psihologije in obvladovanja stresa poznavanje
pomena obveščevalne zaščite, pravilno in varno ravnanje z orožjem, poznavanje
osnovnih značilnosti eksplozivnih sredstev in predmetov, poznavanje osnovnih
značilnosti prisluškovalnih naprav in znanje osnove tujega jezika – angleščine
(Policija, 2013).
V usposabljanju so tudi določeni operativni cilji, glede na posamezne vsebine
izobraževanja, ki pa jih bomo podrobneje predstavili v naslednjem podpoglavju.
Vsebine usposabljanja so določene v internem gradivu Ministrstva za notranje
zadeve, Policija, z naslovom »Policist specialist – varnostnik CVZ«.
Pridobljeno znanje v usposabljanju se preverja sproti, med samim izvajanjem
programa. Ocenjevalci opazujejo, obravnavajo in izpisujejo njihovo aktivnost,
napredovanje in sodelovanje ob izvajanju posameznih vsebin. Ko je usposabljanje
zaključeno, kandidati opravijo test v obliki vaj v streljanju, psihofizični
pripravljenosti in tridnevnih simulacijskih taktičnih vaj, ki zajemajo vse ostale
vsebine in zahtevana znanja (Policija, 2013).
-
29
4.2 Vsebine izobraževanja
4.2.1 Pravna podlaga za policista specialista – varnostnika CVZ
Kandidat si v sklopu izobraževanja spozna Zakon o organiziranosti in delu v policiji,
Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Uredbo o varovanju določenih oseb,
prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Pravila o varovanju
določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija in se
seznani z drugimi podzakonskimi akti, ki posredno ali neposredno urejajo delo PSV
CVZ.
Z poznavanjem omenjenih zakonov lahko PSV CVZ svoje delo opravlja strokovno,
varno, zakonito, odgovorno in vestno, sposoben je primernega komuniciranja s
sodelavci v enoti, zna predvideti in pričakovati situacije, pri katerih je večja
verjetnost za potrebo po uporabi prisilnih sredstev in drugih policijskih pooblastil,
sposoben je varno strokovno in zakonito izvajati policijska pooblastila in uporabljati
prisilna sredstva in sproti se seznanja s spremembami pravnih podlag in novimi
predpisi, ki neposredno ali posredno urejajo delo PSV CVZ.
4.2.2 Administrativno delo
Tekom usposabljanja kandidat pridobi vso potrebno znanje, da zna sestaviti vse pisne
dokumente, ki so potrebni za organizacijo, izvedbo in zaključek varovanja (načrt
varovanja, e-sporočila, poročilo o delu, uradni zaznamek). Rečemo lahko, da na
koncu izobraževanja kandidat obvlada administrativno delo in pozna tipe pisnih
dokumentov, ki so potrebni za organizacijo, izvedbo in zaključek varovanja.
4.2.3 Taktika osebnega varovanja
Kandidat za PSV CVZ pridobiva znanja, ki mu omogočajo razumevanje taktike
osebnega varovanja, ki zajemajo varovanje med hojo, ob vozilih, v posebnih
okoliščinah, evakuacijskih postopkih in spoznajo metodologijo uporabe policijskega
helikopterja. Prav tako obvladajo posamezne naloge in dolžnosti posameznika v
varnostni skupini, osvojijo različne taktike varovanja oseb, spoznajo različna
sredstva, ki jih imajo na razpolago med opravljanjem nalog, spoznajo pomen
timskega dela, osnove taktike varovanja in pomen obveščevalne zaščite.
-
30
S temi osvojenimi znani lahko PSV CVZ varno, strokovno, zakonito in diskretno izvaja
osebno varovanje v različnih okoliščinah, razmerah in v različnih taktičnih formacijah
po obliki in številu PSV CVZ, varno, strokovno, hitro in učinkovito izvede evakuacijo,
primerno komunicira z varovano osebo v vseh okoliščinah, ji daje napotke in
navodila, prilagaja svoj položaj in delo varnostni skupini, jo vodi in usmerja ter
učinkovito komunicira, presodi okoliščine in verjetnost napada na varovano osebo,
prepozna napad na varovano osebo in pravilno ukrepa, prepozna nevarne in sumljive
predmete ter pravilno ukrepa, sodeluje z subjekti, ki opravljajo varovanje objekta,
zadrži in identificira napadalca, zna povezati in uporabiti vsa specialistična znanja in
veščine, ki jih potrebuje v danih okoliščinah in razmerah ter prepozna in pravilno
ukrepa ob zaznavi sledenja.
4.2.4 Načela defenzivne in taktične vožnje
Pri tej izobraževalni vsebini kandidat za PSV CVZ spozna pravilno taktiko vožnje,
razume načela defenzivne in taktične vožnje, spozna delovanja in se zaveda pomena
pasivnih in aktivnih varnostnih sistemov v vozilih, spozna vplive alkohola in drugih
psihoaktivnih snovi ter utrujenosti na voznika, spozna osnove principa delovanja
motorja, pogonskih sklopov in drugih naprav v vozilu, spozna delovanje elektronskih
in drugih varnostnih sistemov vozilu, spozna lastnosti vozil z balistično zaščito,
spozna razliko med različnimi vozili v koloni s spremstvom in zna opraviti enostavni
pregled vozila, katerega namen je odkriti eksplozivne ali prisluškovalne naprave.
S pomočjo navedenih zahtevanih znanj nato PSV CVZ zna vozilo pred vožnjo primerno
pripraviti glede na namen in uporabo, zna pravilno sedeti za volanskim obročem,
pravilno vrti volanski obroč, načrtuje glavno, rezervno in evakuacijsko pot potovanja,
v primeru prekrmiljenega/podkrmiljenega vozila pravočasno in učinkovito ukrepa,
poveže in uporabi načela defenzivne vožnje v praksi, vozi taktično in ob postankih
varuje vozilo ter nadzira okolico vozila, uporablja pasivne varnostne sisteme v vozilu,
pravočasno zazna delovanje določenih sil na vozilo in pravočasno ter ustrezno ukrepa
ter stabilizira vozilo, vozi zbran, spočit in v ustreznem psihofizičnem stanju, vozilo
uporablja in z njim ravna skladno z navodili in priporočili proizvajalca, zna pravilno
pripraviti vozilo za prevoz varovane osebe ali vožnjo spremljevalnega vozila, opravi
osnovni protibombni in protislušni pregled ter pravilno ukrepa v primeru najdbe
sumljive naprave ali predmeta in vozi zbrano in zanesljivo tudi v stresu ter učinkovito
prepoznava in selekcionira kritične situacije med vožnjo.
-
31
4.2.5 Druge oblike varovanja
Pri pridobivanju znanja s področja drugih oblik varovanja kandidati spoznajo pomen
tehničnega varovanja, spoznajo različne osnovne naprave za uporabo in izvedbo
tehničnega varovanja, spoznajo pomen preventivnega varovanja, spoznajo različne
metode za izvedbo preventivnega varovanja, spoznajo pomen operativnega varovanja
ter načine zagotavljanja tovrstnega varovanja. S temi pridobljenimi znanji so PSV
CVZ sposobni povezati vse oblike varovanja v celoto.
4.2.6 Protokol in bonton
PSV CVZ tekom izobraževanja spoznava pravila državnega, diplomatskega in
poslovnega protokola. Prav tako pa spozna bonton. Na podlagi tega se nato zna med
varovanjem ravnati po protokolarnih pravilih in upošteva njihovo razmerje in odnos
do ukrepov za izvedbo varovanja, zna primerno komunicirati in se vljudno vesti ter
zna izbrati primerno obleko, glede na protokolarna pravila in okolje.
4.2.7 Psihofizična pripravljenost
Omenili smo že, da mora PSV CVZ biti v dobri psihofizični pripravljenosti. Tekom
usposabljanja spoznava pomen ustrezne psihofizične pripravljenosti pri svojem delu,
osvoji znanje s področja povezovanja in uporabe različnih športnih disciplin in panog
s taktiko osebnega varovanja, spozna teorijo osnov varne in pravilne športne vadbe,
spozna rekvizite, športno opremo in druge pripomočke, spozna značilnosti lažjih in
tipičnih športnih poškodb ter prvo pomoč, osvoji znanje kako prepoznati in obvladati
stres, spozna osnove psihologije in osnove borilnih veščin kot so judo, karate, boks ….
PSV CVZ se zaveda pomena vzdrževanja psihofizičnih sposobnosti in te tudi redno,
učinkovito, pravilno in varno vzdržuje, teorijo osnov varne in pravilne športne vadbe
uspešno implementira in povezuje z vadbo in treningi, varno, učinkovito in zakonito
varuje, ko je varovana oseba športno aktivna, izvaja športno vadbo ali se rekreira, v
primeru poškodbe ali nesreče zna nuditi pravilno in učinkovito prvo pomoč, se zaveda
stresne situacije, jo obvlada in pravilno komunicira ter reagira v teh situacijah, s
sprostitvenimi tehnikami v povezavi z osnovami psihologije sprošča telo ter s
treningom različnih borilnih veščin razvija motorične sposobnosti in krepi moč.
-
32
4.2.8 Sredstva za zveze in materialno-tehnična ter zaščitna sredstva
V programu usposabljanja PSV CVZ spoznava osnove, možnosti in značilnosti različnih
načinov komuniciranja na daljavo, spoznava in razlikuje različne značilnosti
posameznih proizvajalcev radijskih postaj, spoznava značilnosti motilcev radijskih
valov, tako imenovanih Jammerjev, spoznava vsa materialno-tehnična sredstva, ki jih
uporablja pri svojem delu in spozna zaščitna sredstva. Na podlagi tega po koncu
izobraževanja razume način delovanja možnosti in slabosti mobilne telefonije,
razume način delovanja, možnosti in slabosti radijskih postaj, pravilno, jasno in
razločno zna komunicirati po radijski postaji, učinkovito, pravilno in varno zna
uporabljati radijsko postajo s pripadajočo opremo, zna prebrati in razume načrt
zvez, zna prepoznati situacijo, ko se znajde znotraj območja motilca radijskih valov,
pravilno zna načrtovati možnosti in potrebo za uporabo materialno-tehničnih
sredstev, ki jih potrebuje pri svojem delu in pri svojem delu in usposabljanju ter
urjenju zna uporabljati vsa potrebna zaščitna sredstva.
4.2.9 Prva pomoč
PSV CVZ spoznava zgradbo in delovanje človeškega telesa, spozna anatomijo človeka,
spozna nujne življenjske funkcije za delovanje telesa, spozna prvo pomoč pri
poškodbah, šoku, naglih obolenjih in zastrupitvah, spozna temeljne postopke
oživljanje, seznani se z uporabo avtomatskega elektronskega defibrilatorja in spozna
se z uporabo prilagojenega in specializiranega nahrbtnika.
V tem sklopu izobraževanja si PSV CVZ pridobi takšno znanje, ki mu omogoča, da
pozna mišice, mehko tkivo in druge organe v človeškem telesu ter njihovo delovanje,
da zna prepoznati poškodbo in pravilno nuditi prvo pomoč, zna prepoznati šok, naglo
obolenje in zastrupitev ter pravilno nuditi prvo pomoč, v primeru zastoja srca zna
pravilno slediti in izvajati temeljne postopke oživljanja, pri načrtovanju in izvedbi
varovanja zna upoštevati reševalno verigo v Sloveniji, pred opravljanjem naloge
preveri stanje specializiranega urgentnega nahrbtnika ter defibrilatorja in ob
nesrečah in poškodbah zna varno, pravilno in učinkovito uporabiti material, ki je v
specializiranem urgentnem nahrbtniku ter prav tako defibrilator.
-
33
4.2.10 Tuj jezik angleščina
Angleški jezik mora PSV CVZ osvojiti do te mere, da zna razumljivo, pravilno in jasno
komunicirati s tujo varovano osebo, predstavniki tujih varnostnih organov in člani
delegacije.
Tekom usposabljanja mora razumeti bistvo poslušanega besedila in se nanj primerno
odzvati, razumeti mora prav tako sporočilo sredstev javnega obveščanja in znati
poiskati bistvene informacije, znati mora smiselno povezovati dogajanje z
govornikovim namenom, predstaviti mora znati družino, prijatelje, okolje in svoje
strokovno področje, znati mora izmenjevati mnenja, občutke, povzemati besedila,
uporabljati komunikacijske strategije, posredovati podatke ali navodila v zvezi s
strokovnimi vsebinami ter utrjevati izpolnjevanje obrazcev in vprašalnikov.
4.2.11 Vaje v streljanju
Ta sklop je v procesu usposabljanja izrednega pomena, saj si PSV CVZ tukaj pridobi
znanje, ki mu omogoča pravilno uporabo, nošenje in ravnanje z orožjem in strelivom.
Skozi obdobje usposabljanja mora kandidat obvladati kratkocevno in dolgocevno
orožje v kolektivni zadolžitvi ter znati streljati.
-
34
5 Sistem usposabljanja za telesnega stražarja v
zasebnem varovanju
Ministrstvo za notranje zadeve (n.d.) določa, da se mora varnostno osebje obvezno
strokovno usposabljati in izpopolnjevati. Namen tega je pridobivanje in
izpopolnjevanje strokovnih znanj in spretnosti po programih strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja. Programe usposabljanja določi
minister glede na vrsto dela, ki ga varnostno osebje opravlja na področju zasebnega
varovanja. Osebe so strokovno usposobljene če imajo:
opravljen izobraževalni program s področja zasebnega varovanja, v skladu s
predpisi, ki urejajo javne izobraževalne programe,
opravljeno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje in pridobljeno
nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja zasebnega varovanja,
na drug način pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja
zasebnega varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne
kvalifikacije.
Odredba o določitvi programa strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za
varnostnika telesnega stražarja (2012) določa, da usposabljanje za varnostnika
telesnega stražarja traja 130 ur. V usposabljanju so določeni usmerjevalni cilji, kot
so opravljanje varnostnih del in nalog pri varovanju ljudi in premoženja, poznavanje
določenih vsebin predpisov, ki urejajo zasebno varovanje, poznavanje in praktično
izvajanje ukrepov in drugih sredstev varnostnika, poznavanje sistema varovanja
človekovih pravic in svoboščin ter osebnega dostojanstva, samostojno načrtovanje,
priprava ter izvedba in kontrola lastnega dela, pravilna interpretacija informacij,
pravilno reagiranje v primeru napada ali ogroženosti varovane osebe, komunikacija s
sodelavci, strankami in nadrejenimi, racionalna uporaba energije, materiala in časa,
samostojna priprava in uporaba delovnih pripomočkov, samostojna uporaba osebnega
računalnika, samostojno varovanje osebe, izdelava načrta varovanja, poznavanje
tehnik in sredstev osebnega varovanja, spremljanje razvoja tehnologije, opreme in
tehnik osebnega varovanja, razvijanje podjetnih lastnosti, spretnosti, vedenja,
izvajanje dela skladno s predpisi in standardi, pravilna komunikacija ter hitro in
natančno obveščanje v primeru napada ali ogroženosti varovane osebe, povezovanje
praktičnega in teoretičnega znanja ter uporaba sodobne informacijsko-
komunikacijske tehnologije.
-
35
Poleg usmerjevalnih ciljev, pa so določeni tudi operativni cilji, med katere spadajo
osvojitev taktike varovanja varovanih oseb, osvojitev dolžnosti in uporabe ukrepov
ter drugih sredstev varnostnika pri varovanju oseb, načrtovanje varovanja oseb s
predhodnimi opravili, oborožitev, varno rokovanje z orožjem in streljanje,
komunikacija, vožnja motornih vozil za prevoz varovanih oseb in prva pomoč
(Odredba o določitvi programa strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za
varnostnika telesnega stražarja, 2012).
Nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna
stražarka lahko pridobi oseba, ki ima zaključeno srednjo strokovno izobraževanje in
pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik/varnostnica oziroma je
drugače strokovno usposobljena za opravljanje teh del. Prav tako mora izpolnjevati
pogoje delovnih izkušenj v skladu z zakonom, ki ureja področje zasebnega varovanja
in določa kot pogoj 3 leta delovnih izkušenj. Oseba mora imeti dovoljenje za posest
in nošenje orožja, opravljen vozniški izpit B kategorije in opravljeno strokovno
usposabljanje za varnostnika telesnega stražarja v skladu z zakonom, ki ureja
zasebno varovanje (Republiški izpitni center, 2006).
V nadaljevanju tega poglavja bomo preučili v kakšnih okvirjih poteka usposabljanje
varnostnikov na področju zasebnega varovanja. Predstavili bomo katalog strokovnih
znanj in spretnosti predpisan iz strani Republiškega izpitnega centra, ki jih mora
osvojiti oseba, ki želi pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik telesni
stražar/varnostnica telesna stražarka. Prav tako pa bomo predstavili tudi poklicne
standarde za navedeni poklic.
5.1 Metodologija in potek izobraževanja
Preverjanje in potrjevanje poklicne kvalifikacije se lahko izvaja samo pri izvajalcih
preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki so vpisani v register
Republiškega izpitnega centra (Republiški izpitni center, 2006). Mednje spadajo Čas -
Zasebna šola za varnostno izobraževanje d.o.o., Gospodarska zbornica Slovenije
Center za poslovno usposabljanje, Sab, varovanje in storitve, d.o.o., Varnost Maribor
d.d., Zavod Karnika in Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja (NRP,
2016). Ti izvajalci pregledajo in potrdijo kandidatovo zbirno mapo ali portfolijo ter
preverjajo njegova strokovna znanja in spretnosti. Pri preverjanju komisija upošteva
številne merila, med katera spadajo:
-
36
pravilnost interpretacije informacij,
upoštevanje zakonitosti in pravilnosti postopkov z osebami in spoštovanje
človekovih pravic,
pravilnost in optimalnost odzivanja glede na stopnjo nevarnosti, ogroženosti
ali napada na varovano osebo,
pravilnost komunikacije, hitrost ter natančnost obveščanja v primeru napada
ali ogroženosti varovane osebe,
priprava in uporaba delovnih pripomočkov,
kakovost izvedbe naloge,
pravilno načrtovanje porabe materiala in energije,
poznavanje sredstev in taktik osebnega varovanja,
pravilnost, sistematičnost in jasnost odgovora po pravilih slovenskega jezika,
sistematičnost, jasnost, komunikativnost kandidata,
sposobnost povezovanja praktičnih in teoretičnih znanj (Republiški izpitni
center, 2006).
Kandidat za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije varnostnik telesni
stražar/varnostnica telesna stražarka naziva ne more pridobiti, če:
se nepravilno odzove glede na stopnjo nevarnosti, ogroženosti ali napada na
varovano osebo,
ne pozna obveznih vsebin načrta varovanja,
je nediskretna in se neprimerno obnaša pri izvajanju osebnega varovanja,
ne obvlada praktičnega postopka,
ne pozna komunikacijskih sredstev in načinov komuniciranja,
ne pozna ukrepov in dolžnosti osebnega varnostnika,
ne pozna zakonodaje na področju varovanja,
ne pozna predpisov in sredstev za varnost pri delu,
ne pozna dejavnosti, ki so nezdružljive z varovanjem (Republiški izpitni
center, 2011a).
Preverjanje usposobljenosti kandidatov poteka pisno, ustno, kandidati morajo
načrtovati in pripraviti nalogo ter jo nato tudi izvesti. Vsako področje ocenjevanja
kandidatu prinese določen odstotek skupne ocene. Največji delež pri ocenjevanju
ima izvedba načrtovane naloge. Ta prinese 40 % skupne ocene. 30 % prinese ustni
zagovor, pisno preverjanje predstavlja 20 % in načrtovanje in priprava naloge
-
37
predstavlja 10 % skupne ocene. Kandidat je ocenjen z uspešno ali neuspešno. Pisni
preizkus je ocenjen kot uspešen takrat, če kandidat doseže najmanj 70 % možnih
točk. Načrtovanje in priprava naloge, njena izvedba in ustni zagovor so ocenjeni kot
uspešni takrat, če kandidat doseže najmanj 60 % zahtevanega znanja. Celoten
preizkus pa je ocenjen kot uspešen takrat, če kandidat obvlada najmanj 60 %
zahtevanega znanja glede na katalog zahtevanih znanj (Republiški izpitni center,
2011a).
V prilogi 1 se nahajata primera pisnega preizkusa ter praktične naloge za pridobitev
nacionalne poklicne kvalifikacije varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna
stražarka, ki sta bila uporabljena v letu 2013 in sta objavljena na spletnih straneh
Republiškega izpitnega centra.
5.2 Vsebina izobraževanja
Kandidat za varnostnika telesnega stražarja/varnostnico telesno stražarko mora
osvojiti znanja in spretnosti za tri ključna dela, ki jih bomo v nadaljevanju
podrobneje predstavili. Za vsako izmed teh del bomo predstavili kakšna znanja in
spretnosti so zahtevane ter s kakšnimi nalogami komisija, torej izvajalec
usposabljanja preveri, ali je kandidat zahtevano znanje in spretnosti tekom
usposabljana osvojil.
5.2.1 Opravljena predhodna opravila varovanja
Republiški izpitni center (2011a) od kandidata, ki želi pridobiti nacionalno poklicno
kvalifikacijo varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna stražarka, zahteva, da se
predhodno seznani z lokacijami in mesti, kjer se bo varovana oseba gibala, da se
seznani z vsemi udeleženci varovanja, torej z odgovornimi osebami, policijo,
reševalno službo, tehničnim osebjem, drugimi varnostnimi službami itd. Od njega se
prav tako zahteva, da planira in pripravi vse potrebno za zmanjšanje nevarnosti in
tveganja za varovano osebo, pripravi varno okolje, kjer se nahaja oziroma se bo
nahajala varovana oseba glede na različna tveganja, torej javni nastopi, hoteli …,
zbere vse potrebne podatke o potencialni nevarnosti in ugotovi stopnjo ogroženosti
glede na varovano osebo, izdela oceno ogroženosti varovane osebe, pridobi
informacije o varnostnem, higienskem in sanitarnem stanju objekta in okoliša, kjer
se bo gibala varovana oseba, izbere tako privatna kot javna prevozna sredstva, na
-
38
podlagi ogledov izbere varnostno najprimernejše primarne in alternative transportne
poti za varovano osebo, se seznani z načrtom zgradbe v kateri se bo nahajala
varovana oseba in izvede preventivni pregled prostorov zgradbe, vključujoč okolico,
predvidi evakuacijske poti, določi varen prostor in čas prihoda pomoči, predvidi
točke vstopa in izstopa varovane osebe iz vozila in zgradbe, ovrednoti prometne in
hidrometeorološke informacije, ki so pomembne za izvajanje varovanja oseb,
prepozna varnostno pomembne točke in nevarna mesta, vzdržuje varno okolje kjer se
in se bo varovana oseba nahajala ter pozna tehnične karakteristike varnostnih vozil.
Izvajalec usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije od kandidata
zahteva, da zahtevana znanja in spretnosti izkaže na sledeč način:
kandidat mora opisati osebne pogoje za opravljanje dela varnostnika, ki
zajemajo:
o razlago pojma zadržka javnega reda, varnostni zadržek in posledice
ugotovitve varnostnega zadržka,
o razlago kako se nosi in uporablja službena izkaznica,
o razlago kako se pravilno nosi in uporabi službeno orožje v skladu s
taktiko osebnega varovanja,
o naštevanje razmer in okoliščin, v katerih je dopuščeno storiti dejanja v
silobranu in razlago kaj pojem silobran pomeni,
o ustrezno reagiranje v pogojih silobrana in utemeljitev ravnanja,
o naštevanje dejavnosti, ki so nezdružljive z zasebnim varovanjem,
kandidat mora našteti in opisati predhodna varnostna opravila, ki zajemajo:
o opis osnovnega protokola in njegovo upoštevanje v različnih varnostnih
situacijah,
o pregled prostora in okolice v simulirani situaciji,
o pregled pošiljke ali prtljage z odkritjem nevarnih predmetov,
o pregled vozila in odkritje nevarnih predmetov oziroma poškodb,
o opis značilnosti nevarnih okoliščin, eksplozivnih in drugih nevarnih
predmetov,
o naštetje zaščitnih sredstev, ki jih imajo varnostniki na razpolago,
o opis osebne zaščite pred opisano nevarnostjo,
o razvrstitev nevarnosti po stopnji ogroženosti za osebe,
o opis in obrazložitev ukrepov in pristojnosti udeležencev varovanja,
o opis postopkov uporabe ukrepov varnostnika z vidika varovanja
človekovih pravic in svoboščin,
-
39
o opis postopka priprave varnega okolja,
o opis pomena in virov pridobivanja informacij za vzpostavitev varnega
okolja,
o opis načina določanja varnostnih točk,
o naštevanje tehničnih značilnosti in opreme varnostnega vozila,
o predlog evakuacijske poti in določitev varnega prostora ter utemeljitev
izbora,
o opis značilnosti nevarnih okoliščin in nevarnih predmetov,
o opis možne nevarnosti na varovanem območju (Republiški izpitni
center, 2011a).
5.2.2 Izdelava načrta varovanja varovane osebe
Med zahtevana znanja in spretnosti, ki jih mora varnostnik telesni
stražar/varnostnica telesna stražarka pridobiti, spadajo:
izdelava načrta varovanja, ki obsega oceno stopnje tveganja in načrt
fizičnega varovanja, na podlagi v predhodnem postopku pridobljenih
informacij,
pri izdelavi ocene stopnje tveganja upoštevanje narave prireditve, strukturo
in število možnih udeležencev, čas in trajanje prireditev ter potrebe in
tveganja prireditvenega prostora,
zbiranje podatkov o varovani osebi, ki so pomembni za izdelavo stopnje
tveganja, opis varovanega objekta in območja, ocenitev stanja varnosti,
ocenitev pričakovanih in nepričakovanih dogodkov ter izdelava splošne ocene
stopnje tveganja,
izdelava načrta fizičnega varovanja, pri čemer kandidat izdela opis
varovanega območja, načrt ali skico tega, opis in skice fizičnega ter
tehničnega varovanja varovanega območja, organizacija službe varovanja,
načrt uporabe zvez, ukrepov in postopkov službe varovanja ter predvidi
sodelovanje s policijo in regijskim centrom za obveščanje, gasilci, reševalno
službo in drugimi pristojnimi službami (Republiški izpitni center, 2011a).
Izvajalec usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije od kandidata
zahteva, da zahtevana znanja in spretnosti izkaže z pripravo načrta varovanja, pri
tem pa mora našteti obvezne elemente načrta, obvezne elemente ocene stopnje
-
40
tveganja, obvezne elemente načrta fizičnega varovanja, razložiti mora določeno
prometno situacijo, izdelati in predstaviti ceno ogroženosti osebe, predlagati
varnostno najprimernejše transportne poti ter izbor utemeljiti in opredeliti pomen in
sodelovanje s policijo (Republiški izpitni center, 2011a).
5.2.3 Varovanje oseb
Na področju varovanja oseb mora varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna
stražarka posedovati naslednja znanja in spretnosti:
vizualno nadziranje varovane osebe in lokacije,
izvedba preventivnega-tehničnega pregleda prevoznih sredstev,
sposobnost prepoznavanja nevarnih okoliščin in predmetov,
sposobnost podajanja osnovnih varnostnih napotkov in pravil varovani osebi,
sposobnost sprotnega ocenjevanja ogroženosti varovane osebe,
vedenje kako zaščititi varovano osebo z zaščitnimi sredstvi,
diskretno izvajanje osebnega varovanja,
pregled pošiljk in prtljage, kamor spadajo razna darila, poštne pošiljke,
osebna prtljaga…
varovanje prevoznega sredstva v času odsotnosti varovane osebe,
sposobnost komuniciranja v stresnih in nevarnih okoliščinah,
sposobnost presoje resnosti napada, nevarnosti ali grožnje varovani osebi,
zaščita varovane osebe pred napadom in nevarnostmi, kot so zdrsi, padci,
zastrupitve, nevarne nesreče in zagotavljanje varnega umika iz ogrožajočih
situacij,
sposobnost dajanja navodil in ukazov varovani osebi v tveganih situacijah,
komuniciranje z varovano osebo in ostalimi udeleženci, kot so predstavniki
varovane osebe, družinski člani, mediji…,
sposobnost upoštevanja želja in zahtev varovane osebe,
sposobnost prepoznavanja potencialne konfliktne situacije,
obvladanje vozila in poti, po kateri se prevaža varovano osebo,
obvladanje ukrepov in dolžnosti varnostnika ter praktičnih postopkov v
skladu z veljavno zakonodajo,
poznavanje načela varovanja človekovih pravic in svoboščin v postopkih,
uporaba komunikacijskih sredstev,
obvladanje specialnih tehnik vožnje,
-
41
obvladanje uporabe strelnega orožja v skladu s taktiko osebnega varovanja,
obvladanje ukrepov prve pomoči,
poznavanje vloge drugega varnostnega osebja in pristojnih organov pri
varovanju oseb,
poznavanje taktik varovanja oseb, kar pomeni, da varuje osebo med hojo,
prevozom, športnimi aktivnostmi…,
poznavanje osnov protokola,
poznavanje posebnosti javnega in osebnega prevoza varov