Pp polletno 2011 24 8 2011

polletno

POROČILO ………………………………………………

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d.

2011

Polletno poročilo 2011 / Kazalo

KAZALO UVODNI DEL 5

NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE 5 Prvo polletje 2011 prineslo rast 5

POVZETEK POLLETNEGA POSLOVANJA 7

Osnovne značilnosti poslovanja v prvem polletju leta 2011 7 Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov 8 Dogodki po preteku polletnega obdobja 12

PREDSTAVITEV SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO 14

PREDSTAVITEV OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d. 16

Osebna izkaznica 16 Lastniška sestava kapitala z gibanjem vrednosti delnic 18 Upravljanje družbe 21 POSLOVNO POROČILO 28

POSLOVANJE SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO 28

POSLOVANJE OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d. 30

Povzetek poslovnega načrta leta 2011 30 Prodaja 31 Upravljanje tveganj 36 Trženjske aktivnosti 42 Poročilo proizvodno tehničnega sektorja 45

POSLOVANJE ODVISNIH DRUŽB 52

Radenska, d. d. Radenci 52 Skupina Union 53 Vital Mestinje, d. o. o. 56 Delo, d. d. Ljubljana 58

TRAJNOSTNI RAZVOJ 60

Upravljanje s kadri 60 Komununiciranje 62 Odgovoren odnos do družbenega okolja 64 Ekološko poročilo 65 RAČUNOVODSKO POROČILO 66

NEREVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO za obdobje, končano 30.6.2011 66

Konsolidirani izkaz finančnega položaja 66 Konsolidirani izkaz poslovnega izida 68

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d. 3

Polletno poročilo 2011 / Uvodni del

Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa 69 Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2011 70 Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2010 71 Konsolidirani izkaz denarnih tokov 72 Konsolidirani denarni tok iz poslovanja 73 Konsolidirano poročanje po odsekih 73 Računovodske usmeritve 74 Upravljanje s finančnimi tveganji Skupine 85 Pojasnila k nerevidiranim konsolidiranim polletnim računovodskim izkazom 86

NEREVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI PIVOVARNE LAŠKO, d. d., za obdobje, končano 30.6.2011 95

Nekonsolidirani izkaz finančnega položaja 95 Nekonsolidirani izkaz poslovnega izida 96 Nekonsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa 97 Nekonsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2011 98 Nekonsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za leto 2010 99 Nekonsolidirani izkaz denarnih tokov 100 Nekonsolidirani denarni tok iz poslovanja 101 Pojasnila k nerevidiranim nekonsolidiranim polletnim računovodskim izkazom 102



UVODNI DEL NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE Prvo polletje 2011 prineslo rast Spoštovani delničarji, cenjeni poslovni partnerji in sodelavci!

Po prvem polletju leta 2011 lahko zaposleni in delničarji nekoliko bolj optimistično zremo v prihodnost Skupine Pivovarna Laško.

Skupina Pivovarna Laško je v prvi polovici leta prodala 2,2 mio hl pijač, kar je 3 odstotke več kot v lanskem prvem polletju, od tega skoraj 1 mio hl piva, kar je 5 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta.

Ustvarila je 161,3 mio EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar pomeni 4 odstotno rast in 60 odstotkov za leto 2011 načrtovanih čistih prihodkov iz prodaje. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je Skupina realizirala v višini 13,2 mio EUR in ustvarila čisto izgubo v višini 1,2 mio EUR. Brez slabitve blagovne znamke Fructal (3,9 mio EUR prevrednotovalnih poslovnih odhodkov), brez neizkazane amortizacije zaradi računovodenja neto sredstev družb Fructal, Delo in Jadranska pivovara kot skupin za odtujitev (+3,8 mio EUR amortizacije) in brez spremembe metode vrednotenja naložbe v MELR (12,1 mio EUR finančnih odhodkov) je korigiran EBIT Skupine 14,8 mio EUR, kar je 3% več kot lani, in korigiran čisti dobiček 11 mio EUR.

Naši izdelki ponovno med nagrajenimi

Družbe Skupine ustvarjajo blagovne znamke z dodano vrednostjo za naše kupce in posledično delničarje. Vrhunskost naših izdelkov že vsa leta dokazujejo tudi prestižna domača in mednarodna priznanja. Letos je Laško Zlatorog ponovno osvojil naziv Trusted brand, medtem, ko so Laško Zlatorog, Laško Dark in Jubilejnik prejeli zlate medalje Monde Selection.

Skupina Pivovarna Laško je v prvem polletju leta 2011 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 povečala tudi količine prodanih pijač za 2,5 odstotka. Pri tem so v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolj narasle prodaja piv, in sicer za 4,8 odstotka, prodaja mineralnih vod za 6,3 odstotka in prodaja drugih alkoholnih pijač za 19,9 odstotka.

Prvo polletje leta 2011 je pokazalo resne znake, da se rezultati poslovanja izboljšujejo. Ob tem je Skupina aktivno nadaljevala napore, da skladno s strategijo dezinvestiranja, ki je bila dogovorjena z bankami lastnicami in upnicami, izvede postopke odprodaj naložb, ki ne predstavljajo osnovne dejavnosti, in zniža raven visoke zadolženosti.

Finančna sanacija Skupine se nadaljuje

Kljub temu, da skupščina delničarjev ni potrdila predloga za preoblikovanje Skupine v pogodbeni koncern, je uprava družbe intenzivno nadaljevala s finančno sanacijo



Skupine, z racionalizacijo in konsolidacijo poslovnih funkcij in procesi odprodaje premoženja. Procesa prodaje poslovnega deleža družbe Mercator v lasti družb Skupine Pivovarna Laško zaradi odločitev regulatorjev ni bilo mogoče samostojno zaključiti, zato je Skupina pristopila h konzorciju, ki je začel postopke za skupno večinsko prodajo deleža družbe Mercator.

Uspešno pa je potekal proces odprodaje poslovnega deleža družbe Fructal. Po izvedbi mednarodnega razpisa smo pridobili pet zavezujočih ponudb potencialnih kupcev, med katerimi je bila tako za Skupino Pivovarna Laško kot za nadaljnji razvoj družbe Fructal najugodnejša ponudba družbe Nectar iz Srbije. Uspešno zaključen proces prodaje družbe Fructal bo zmanjšal finančne obremenitve Skupine Pivovarna Laško za skoraj 50 mio EUR.

Poslovni rezultati Skupine Pivovarna Laško in drugi poslovni dogodki prvega polletja 2011 nas lahko torej navdajajo z zmernim optimizmom in jasno kažejo dejstvo, da lahko Skupina Pivovarna Laško ob uspešni finančni sanaciji dosega zelo dobre prodajne in poslovne rezultate ter na ta način kar najbolje skrbi za rast premoženja svojih delničarjev. Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško Laško, 24. avgust 2011



POVZETEK POLLETNEGA POSLOVANJA Osnovne značilnosti poslovanja v prvem polletju leta 2011 V prvem polletju poslovnega leta 2011 smo v delniški družbi Pivovarna Laško, kljub vsem težavam, s katerimi se srečujemo, poslovali zadovoljivo. Potrošnja osvežilnih pijač in piva je v veliki soodvisnosti od pogojev, kateri vplivajo na samo konzumacijo teh proizvodov. Seveda za pretečeno polletje tekočega leta ne moremo trditi, da so bili ti pogoji med ugodnejšimi v zadnjih letih. Posledično temu je ocena doseženih rezultatov zato ugodna. Doseženi poslovni rezultati so bili podvrženi vplivom posledic recesije v zadnjem letu. Ocenjujemo, da je recesija prizadela tudi proizvajalce potrošnih dobrin, med katere se uvrščamo tudi proizvajalci osvežilnih pijač in piva. Doseženi finančni kazalniki poslovanja v obdobju januar – junij 2011 v primerjavi z lanskoletnimi v nekaterih izkazih ne dosegajo nivoja iz leta 2010. Vzroki takšnega finančnega izkaza so delno posledica povečanih cen osnovnih surovin, energentov in repromaterialov. Tudi povečani stroški tržnega komuniciranja, kot so bili načrtovani v letnem poslovnem načrtu, so predvsem posledica kar petih novih proizvodov, katere je seveda nujno potrebno predstaviti potrošniku. Glede na to, da v preteklosti ni bilo večjih vlaganj v nov tehnološki proces, seveda le-to vsako leto zahteva povečana tekoča vlaganja za ohranitev nemotene proizvodnje. Ob vseh težavah in problemih, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, pa ohrabruje dejstvo, da je poslovanje iz redne dejavnosti ugodno in daje garancijo za uspešno poslovanje v prihodnosti. Upravičeno pričakujemo, da bodo poslovni rezultati tudi v nadaljevanju zadovoljivi in v okviru pričakovanj, če se seveda pogoji poslovanja ne bodo bistveno spremenili.



Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov Poslovno obdobje januar – junij leta 2011 so za Pivovarno Laško, d. d., in Skupino Pivovarna Laško zaznamovali naslednji pomembnejši poslovni dogodki:

Vložitev odškodninskih tožb družb Skupine Pivovarna Laško

Uprava družbe je skladno s sklepom 16. redne skupščine z dne 16.7.2010 vložila dne 12.1.2011 pri Okrožnem sodišču v Celju odškodninsko tožbo zoper družbo Atka-Prima, d. o. o., kot nekdanjo koncernsko krovno družbo, in bivšega direktorja Pivovarne Laško, d. d., Boška Šrota. Z odškodninsko tožbo Pivovarna Laško, d. d., od toženih strank zahteva plačilo odškodnine v višini 13.336.488,76 EUR s pripadki iz naslova oškodovanja Pivovarne Laško, d. d., zaradi poslov v letih 2008 in 2009.

Odvisne družbe Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., Radenci, Fructal, d. d., in Delo, d. d., so dne 15.2.2011 pri pristojnih sodiščih prav tako vložile odškodninske tožbe zoper družbo Atka-Prima, d. o. o., in Boška Šrota. Z odškodninskimi tožbami odvisne družbe od toženih strank zahtevajo plačilo odškodnin v skupni višini 116.689.233,34 EUR s pripadki iz naslova oškodovanja odvisnih družb zaradi poslov v letih 2008 in 2009.

Obstaja možnost, da bodo družbe iz naslova oškodovanja v prihodnosti vložile še dodatne odškodninske tožbe, saj celoten obseg škode, ki so jo utrpele, tudi zaradi še nedokončanih sodnih postopkov, v tem trenutku še ni znan.

Sodba sodišča v zvezi z veljavnostjo sklepov 15. redne skupščine delničarjev Pivovarne Laško, d. d.

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je dne 1.10.2009 pri Okrožnem sodišču v Celju vložilo tožbo zaradi ugotovitve ničnosti oz. podrejeno zaradi izpodbijanja sklepov 15. skupščine delničarjev, ki je bila dne 31.8.2009. Sodišče je s sodbo z dne 1.2.2011 zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo. Zoper navedeno tožbo je tožeča stranka VZMD dne 1.3.2011 vložila pritožbo, na katero je Pivovarna Laško, d. d., odgovorila v postavljenem roku. O pritožbi Višje sodišče v Celju še ni odločilo.

Tožba Perutnine Ptuj d.d. zoper Pivovarno Laško, d.d. na podlagi patronatske izjave

Pivovarni Laško, d.d., je bila dne 15.2.2011 s strani Okrožnega sodišča v Celju vročena tožba, s katero tožeča stranka Perutnina Ptuj, d. d., od tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., zahteva plačilo 10.116.488,71 EUR s pripadki. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je nastala škoda v višini vtoževanega zneska, ker tožena stranka ni v celoti izpolnila obveznosti iz patronatske izjave z dne 10.1.2009, ki jo je v imenu Pivovarne Laško, d. d., podpisal njen bivši direktor Boško Šrot. Pivovarna Laško, d. d., meni, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, kar tudi zatrjuje v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje o zadevi še ni odločilo.



Ustavitev postopka Nove kreditne banke Maribor d.d. (NKBM) zoper Pivovarno Laško, d. d.

NKBM je zoper Pivovarno Laško, d. d., dne 1.4.2010 vložila predlog za izvršbo na podlagi pogodbe o zastavi delnic z oznako RARG, sklenjene dne 25.3.2009 med družbami NKBM kot upnikom, Center Naložbe, d. d., kot dolžnikom in Pivovarno Laško, d. d., kot zastaviteljem (pogodbo je v imenu Pivovarne Laško, d. d., podpisal prejšnji direktor Boško Šrot), zaradi izterjave 6.570.542,25 EUR s pripadki s prodajo 345.304 delnic z oznako RARG, katerih imetnica je Pivovarna Laško, d. d. Navedene delnice je Pivovarna Laško, d. d., zastavila družbi NKBM za zavarovanje kredita, ki ga je družba Center naložbe, d. d., pridobila pri NKBM. Okrajno sodišče je s sklepom o izvršbi z dne 6.4.2010 predlagano izvršbo dovolilo.

Na podlagi pravočasno vloženega ugovora zoper sklep o izvršbi je sodišče dne 16.2.2011 izdalo sklep, s katerim je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru po pravilih pravdnega postopka. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 14.6.2011 sklenilo, da se predlog za izvršbo upnika oz. tožeče stranke NKBM z dne 1.4.2010 šteje za umaknjenega in se postopek ustavi. Navedeni sklep o ustavitvi postopka je postal pravnomočen dne 2.7.2011. Pivovarni Laško, d. d., so bili na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 4.7.2011 s strani tožeče stranke NKBM povrnjeni stroški postopka v višini 10.208,00 EUR.

Odločba Urada za varstvo konkurence (UVK)

UVK je dne 26.4.2011 izdal odločbo, s katero je KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., prepovedal izvršiti naloge za prenos imetništva delnic družbe Mercator, d. d., z oznako MELR, katerih imetnice so Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci. Zoper odločbo smo vložili tožbo na Vrhovno sodišče RS. Vložili smo tudi predlog za začasno odredbo, ki ga je sodišče zavrnilo s sklepom z dne 29.4.2011. V zvezi z odločbo UVK o prepovedi KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., da izpolni nalog za prenos delnic MELR, smo vložili zahtevo za priznanje stranke v postopku in predlog za obnovo postopka dne 12.5.2011. O zahtevi in predlogu UVK do danes še ni odločil.

Zaradi odločbe UVK z dne 26.4.2011 in sklepa Vrhovnega sodišča z dne 29.4.2011, zaradi katerih družbe Skupine Pivovarna Laško niso mogle razpolagati z delnicami (MELR), ponudba družbe Agrokor, d. d., za nakup delnic MELR v lasti družb Skupine Pivovarna Laško, ni mogla biti sprejeta.

Odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP)

Z odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) z dne 9.12.2008 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25.10.2010 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19.5.2011 so bile pravne osebe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., ter Radenska, d. d., Radenci spoznane za odgovorne prekrška po 1. alineji prvega odstavka 71. člena v zvezi s četrtim odstavkom 71. člena Zakona o prevzemih. Na podlagi četrtega odstavka 71. člena Zakona o prevzemih so jim bile izrečene globe



170.000 EUR (Pivovarna Laško, d. d., ter Pivovarna Union, d. d.) oziroma 160.000 EUR (Radenska, d. d.). Zoper navedene odločbe so z zavrnitvijo pritožbe s strani Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19.5.2011 izčrpana vsa redna pravna sredstva. ATVP je na podlagi vloženega predloga družbama Pivovarna Laško, d. d., in Pivovarna Union, d. d., dovolila obročno odplačilo globe v 12 mesečnih obrokih.

Sprememba v upravi Pivovarne Laško, d. d.

Na podlagi odstopne izjave z dne 14.3.2011 je z dnem 31.3.2011 prenehal mandat članu uprave, odgovornemu za finance, Robertu Šegi. Za novo članico uprave, odgovorno za finance, je bila z dnem 1.4.2011 imenovana Mirjam Hočevar.

Spremembe v nadzornem svetu Pivovarne Laško, d. d.

Na podlagi odstopne izjave, ki jo je na redni seji nadzornega sveta dne 31.3.2011 podal predsednik nadzornega sveta Marjan Mačkošek, je z istim dnem Marjanu Mačkošku prenehal mandat kot predsedniku in članu nadzornega sveta družbe.

Na podlagi odstopne izjave z dne 1.4.2011 je z istim dnem prenehal mandat članu nadzornega sveta – predstavniku delavcev, Andreju Kebetu. Na seji dne 6.4.2011 je svet delavcev družbe z mesta člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delavcev, z dnem 6.4.2011 odpoklical Bojana Košaka, ker mu je potekel mandat v svetu delavcev družbe. Na isti seji je svet delavcev z dnem 6.4.2011 za člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev izvolil Bojana Cizeja, katerega je nadzorni svet na svoji redni seji dne 13.4.2011 z istim dnem imenoval za namestnika predsednika nadzornega sveta družbe. Za predsednika nadzornega sveta družbe je nadzorni svet na svoji redni seji dne 29.4.2011 z istim dnem imenoval Vladimirja Malenkovića.

Spremembe v revizijski komisiji nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d.

Nadzorni svet družbe je na svoji seji dne 13.4.2011 za člana revizijske komisije nadzornega sveta družbe z dnem 13.4.2011 imenoval Bojana Cizeja, na mesto dotedanjega člana revizijske komisije Bojana Košaka.

Spremembe v upravah odvisnih družb

Z dnem 31.1.2011 je potekel mandat direktorju Jadranske Pivovare – Split, d. d. Za novega direktorja družbe je bil z dnem 31.1.2011 imenovan Zlatko Bebić. Spremembe v nadzornih svetih odvisnih družb

Člani nadzornega sveta v odvisni družbi Pivovarna Union, d. d., Anton Turnšek, Janko Remic in Franc Rojnik, so na seji nadzornega sveta dne 22.4.2011 podali odstopno izjavo, da odstopajo z mesta članov nadzornega sveta Pivovarne Union, d. d., z dnem imenovanja novih članov nadzornega sveta na skupščini delničarjev Pivovarne Union, d. d. Skupščina Pivovarne Union, d. d., je dne 22.6.2011 za nove člane nadzornega sveta družbe z istim dnem imenovala Vladimirja Malenkovića, Petra Groznika in Bojana Cizeja.



Članica nadzornega sveta odvisne družbe Radenska, d. d., Radenci, Marjeta Zevnik, je podala odstopno izjavo, da odstopa z mesta članice nadzornega sveta družbe Radenska, d. d., Radenci z dnem imenovanja novega člana oz. članice nadzornega sveta na skupščini Radenske, d. d., Radenci. Skupščina Radenske, d. d., Radenci je dne 21.6.2011 za novega člana nadzornega sveta družbe imenovala Pavla Terška s pričetkom mandata z dnem 22.6.2011.

17. redna skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d.

17. redna skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d., je bila dne 24.6.2011. Sprejeti sklepi skupščine in druge informacije so dostopne na spletnem portalu Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana – SEOnet-u in na spletni strani družbe.



Dogodki po preteku polletnega obdobja

Sprememba v sestavi uprave Pivovarne Laško, d. d.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na svoji redni seji dne 4.8.2011 na predlog predsednika uprave Dušana Zorka z dnem 5.8.2011 imenoval dodatna člana uprave, ki sedaj šteje pet članov, in sicer Marjeto Zevnik za članico uprave, odgovorno za pravno, kadrovsko in splošno področje in Mateja Oseta za člana uprave, odgovornega za proizvodno-tehnično področje. Imenovanje dodatnih članov uprave temelji na spremembi statuta, sprejeti na 17. redni skupščini delničarjev družbe dne 24.6.2011, ki omogoča imenovanje največ petčlanske uprave.

Sprememba v nadzornem svetu Pivovarne Laško, d.d.

Svet delavec Pivovarne Laško, d. d., je na svoji seji dne 3.8.2011 za članico nadzornega sveta – predstavnico delavcev izvolil Dragico Čepin s pričetkom mandata z dnem 4.8.2011.

Sporazum o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d.

Družbe Skupine Pivovarna Laško, Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, so z družbami Nova Ljubljanska banka, d. d., Abanka Vipa, d. d., NFD Holding, d. d., NFD 1 Delniški investicijski sklad, d. d., Gorenjska banka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d. in Banka Celje, d. d., sklenile sporazum o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d., ki je stopil v veljavo z dnem 15.6.2011. K sporazumu je kasneje pristopila tudi Banka Koper, d. d.

Omenjene pogodbene stranke oz. podpisnice sporazuma so imetnice skupaj 1.961.896 delnic družbe Mercator, d. d., kar predstavlja 52,10 % delež v osnovnem kapitalu družbe Mercator, d. d. Prodajni postopek 52,10 % deleža v družbi Mercator, d. d., se bo izvedel ob sodelovanju finančnega svetovalca ING Bank N. V., London, ki so ga v skladu z določili navedenega sporazuma določile pogodbene stranke. Sporazum o skupni prodaji je sklenjen za obdobje 12 mesecev, šteto od dneva sklenitve sporazuma, in se lahko po poteku navedenega roka podaljša.

Pred sklenitvijo zgoraj navedenega sporazuma družbe Skupine Pivovarna Laško niso mogle sprejeti ponudbe družbe Agrokor, d. d., za nakup delnic MELR, katerih imetnice so družbe Skupine Pivovarna Laško, ker zaradi odločbe UVK z dne 26.4.2011 in sklepa o zavrnitvi začasne odredbe Vrhovnega sodišča z dne 29.4.2011 družbe Skupine Pivovarna Laško niso mogle razpolagati z delnicami MELR.

Prodaja deleža družbe Fructal, d. d.

Odvisna družba Pivovarna Union, d. d., in Nectar, d. o. o., iz Republike Srbije sta dne 25.7.2011 podpisala pogodbo o prodaji lastniškega deleža Pivovarne Union, d. d., v družbi Fructal, d. d. S podpisom pogodbe o prodaji lastniškega deleža v družbi Fructal, d. d., je soglašal nadzorni svet Pivovarne Union, d. d., s prodajo pa se je strinjala tudi skupščina Pivovarne Laško, d. d., ki je bila dne 30.7.2011.



V mednarodnem dvofaznem postopku javnega zbiranja ponudb, v okviru katerega je bilo kontaktirano okoli 100 domačih in tujih potencialnih investitorjev, je bilo oddanih 10 nezavezujočih in 5 zavezujočih ponudb. Nectar, d. o. o., se je izkazal kot naj-ugodnejši ponudnik tako glede cene kot ostalih pogojev transakcije. Nectar, d. d., bo Pivovarni Union, d. d., za 93,73 % delež v Fructalu, d. d., plačal 35,3 mio EUR. Prodaja bo predvidoma zaključena do konca novembra, ko bodo Nectarju, d. o. o., izdana dovoljenja organov za varstvo konkurence v državah, v katerih Nectar, d. o. o., in Fructal, d. d., poslujeta in bodo izpolnjeni tudi določeni drugi pogoji transakcije. Po zaključku prodaje 93,73 % deleža v Fructalu, d. d., bo Nectar moral objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice Fructala, d. d. Prodaja deleža v Fructalu, d. d., bo bistveno prispevala k razdolževanju Skupine Pivovarna Laško v skladu s finančnim prestrukturiranjem, dogovorjenim z bankami upnicami in lastniki.

Izredna 18. skupščina delničarjev

Izredna 18. skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d., je bila dne 30.7.2011. Sprejeti sklepi skupščine in druge informacije so dostopne na spletnem portalu Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana – SEOnet-u in na spletni strani družbe (podrobneje glej tudi naslednji sestavek).

Prevzemna ponudba KS Naložbe, d. d.

Pivovarna Laško, d. d., je dne 8.7.2011 od družbe KS Naložbe, d. d., Dunajska 9, 1000 Ljubljana, prejela obvestilo o prevzemni nameri, v kateri je navedena družba Pivovarni Laško, d. d., sporočila, da namerava dati prevzemno ponudbo za delnice družbe Pivovarna Laško, d. d. Zaradi prevzemne namere KS Naložbe, d. d. je Pivovarna Laško, d. d., dne 30.7.2011 morala izpeljati izredno 18. skupščino delničarjev, zaradi pridobitve soglasja k poslom, za katere po 47. členu Zakona o prevzemih (ZPre-1) uprava družbe potrebuje soglasje skupščine, na kateri je skupščina dala soglasje, da družbe Skupine Pivovarna Laško (Pivovarna Laško, d. d., in njeni odvisni družbi Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci) nadaljujejo prodajo delnic družbe Mercator, d. d., v skladu z dne 15.6.2011 podpisanim sporazumom o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d., (sklenejo mandatno pogodbo s svetovalcem pri prodaji, ING Bank N. V., London), in se strinjala, da Pivovarna Union, d. d., proda družbi Nectar, d. o. o., 93,7 % delež v osnovnem kapitalu družbe Fructal, d. d., za kupnino v višini 35,3 mio EUR.

Pivovarna Laško, d. d., je prevzemno ponudbo za odkup delnic Pivovarne Laško, d. d., skupaj s prospektom prejela dne 4.8.2011. Prevzemno ponudbo je družba KS Naložbe, d. d., objavila dne 4.8.2011 v časniku Delo in skupaj s prospektom istega dne na spletnih straneh Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana – SEOnet-u. Prevzemno ponudbo in prospekt je dne 5.8.2011 objavila tudi Pivovarna Laško, d. d., na SEOnet-u in na svoji spletni strani.

Uprava Pivovarne Laško, d. d., je skladno s 34. členom Zakona o prevzemih (ZPre-1) dne 10.8.2011 na spletnih straneh Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana – SEOnet-u in na spletni strani družbe ter dne 11.8.2011 v časniku Delo, objavila svoje mnenje o prevzemni ponudbi za nakup delnic družbe Pivovarna Laško, d. d,. prevzemnika KS Naložbe, d. d., ter ga hkrati z objavo posredovalo tudi predstavnikom delavcev družbe.



PREDSTAVITEV SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO Skupina Pivovarna Laško združuje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, žganih in ostalih alkoholnih pijač, sirupov za proizvodnjo pijač, časopisno iz založniško dejavnost, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko ter storitve drugih poštnih in kurirskih dejavnosti. OBVLADUJOČA DRUŽBA PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Slovenija

ODVISNE DRUŽBE

RADENSKA, d. d., Radenci, Slovenija

(93,813 % lastništvo)

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana, Slovenija (97,895 % lastništvo)

JADRANSKA PIVOVARA – Split, d. d., Hrvaška (99,106 % lastništvo)

VITAL MESTINJE, d. o. o., Slovenija (96,92 % poslovni delež)

DELO, d. d., Ljubljana, Slovenija (100 % lastništvo - od tega Pivovarna Laško 80,834 % in Radenska 19,166 %)

RA&LA, d. o. o., Sarajevo, Bosna in Hercegovina (100,00 % poslovni delež - od tega Pivovarna Laško 69,23 %, Radenska 1,97 %, Pivovarna Union 11,48 % in Fructal 17,32 %)

FIRMA DEL, d. o. o., Laško, Slovenija (100,00 % poslovni delež)

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb, Hrvaška (100,00 % poslovni delež) Zaradi nepomembnih vrednosti družbe RA&LA, d. o. o., Sarajevo, Firma Del, d. o. o., Laško in Laško Grupa, d. o. o., Zagreb, v nadaljevanju niso posebej razkrite. PRIDRUŽENE DRUŽBE BIRRA PEJA, Sh. a. Peć, Kosovo (39,55 % lastništvo)

SLOPAK, d. o. o., Ljubljana, Slovenija (38,96 % lastništvo)



Organigram

PIVOVARNA JADRANSKA FIRMA LAŠKORADENSKA, d.d. UNION, d.d. PIVOVARA, d.d. VITAL, d.o.o. DELO, d.d. RA&LA, d.o.o. DEL, d.o.o. GRUPA, d.o.o.Radenci Ljubljana Split Mestinje Ljubljana Sarajevo Laško Zagreb

RADENSKA Pivovarna Laško Pivovarna LaškoMIRAL, d.o.o. FRUCTAL, d.d. Lastništvo v Delu Posl. delež v RA&Radenci Ajdovščina

Posl. dele Lastništvo: 9

FRUCTAL Radenska Radenska ZAGREB, d.o.o. Za

Lastništvo: 93,813 % Lastništvo: 97,895 % Lastništvo: 99,106 % Posl. delež: 96,92 % Lastništvo: 100 % Posl. delež: 100 % Posl. delež: 100 % Posl. delež: 100 % Št. delnic: 4.748.703 Št. delnic: 441.617 Št. delnic: 3.255.152 Št. delnic: 667.464

LA 80,834 % 69,23 %

ž: 100 % 3,728 % Št. delnic: 539.536 Št. delnic: 2.348.470

Lastništvo v Delu Posl. delež v RA&LAgreb

Posl. de

EUROFRUIT Pivovarna Union SARAJEVO, d.o.o. IZBERI, d.o.o. Posl. delež v RA Sarajevo Ljubljana

FRUKTAL Fructal MAK, a.d. VE

19,166 % 1,97 %lež: 100 % Št. delnic: 127.928

(v stečaju)

Odvisna družba od Dela:

&LA 11,48 %

Posl. delež: 100 % Posl. delež: 100 % (v likvidaciji)

Odvisna družba od Dela:

ČER, d.d. Skopje Maribor Lastništv Lastništv

Posl. delež v RA&LA 17,32 %

o: 89,39 % o: 79,24 % Št. delnic: 841.688 Št. delnic: 202.788

Odvisna družba Odvisna družba Odvisna družba Odvisna družbaOdvisna družba Odvisna družba Odvisna družba Odvisna družba

SKUPINA PIVOVARNA LAŠKOna dan 30.6.2011

Obvladujoča družba

PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Skupine Pivovarna Laško na dan 30.6.2011



PREDSTAVITEV OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d. Osebna izkaznica PIVOVARNA LAŠKO, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško je vpisana v sodni register pod št. registerskega vložka 1/00171/00 pri Okrožnem sodišču v Celju, pod št. sklepa SRG 95/00673, z datumom – september 1995.

Skrajšano ime družbe: PIVOVARNA LAŠKO, d. d.

Organizacijska oblika: delniška družba

Osnovni kapital: 36.503.305 EUR Število izdanih delnic: 8.747.652 kosovnih delnic Kotacija delnice: Ljubljanska borza, d. d., standardna kotacija delnic Oznaka delnice: PILR Matična šifra: 5049318 Davčna številka: 90355580 Šifra dejavnosti: 11.050

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti: P R O I Z V O D N J A P I V A

Predsednik uprave: mag. Dušan Zorko Predsednik nadzornega sveta: dr. Vladimir Malenković

Transakcijski računi:

Raiffeisen Krekova banka, d. d. IBAN SI56 2430 0900 0054 863

Nova Kreditna banka Maribor, d. d. IBAN SI56 0451 5000 0909 883

Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana IBAN SI56 0223 2002 0104 463

Abanka Vipa, d. d. IBAN SI56 0510 0801 2922 332

Unicredit banka Slovenije, d. d. IBAN SI56 2900 0000 1820 159

Hypo Alpe-Adria-bank, d. d. IBAN SI56 3300 0000 2722 975

Banka Sparkasse, d. d. IBAN SI56 3400 0100 1922 773



Banka Celje, d. d., Bančna skupina Celje IBAN SI56 0600 0000 1199 122

Probanka, d. d. IBAN SI56 2510 0970 0565 280

Telefon: +386 3 734 80 00 Telefaks: +386 3 573 18 17 Elektronski naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.pivo-lasko.si


http://www.pivo-lasko.si/


Lastniška sestava kapitala z gibanjem vrednosti delnic Osnovni kapital Pivovarne Laško, d. d., na dan 30.6.2011 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od katerih so vse v celoti plačane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane v nematerializirani obliki, z oznakama PILR in PILH. Na dan 30.6.2011 je bilo v centralnem registru KDD (Centralna klirinško depotna družba, d. d., Ljubljana) vpisanih 8.611.481 delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Na dan 30.6.2011 je družba štela 7.691 delničarjev, kar je za 5,27 % manj kot na isti dan leta 2010. Deset največjih delničarjev je imelo na dan 30.6.2011 skupaj 6.163.972 delnic ali 70,46 % celotnega osnovnega kapitala. Posamezni delničarji so imeli: Lastniška sestava kapitala na dan 30.6.2011

D e l n i č a r Št. delnic

NLB, d. d. Ljubljana Slovenija 2.056.738 23,512

Hypo Alpe-Adria-Bank, AG Klagenfurt Avstrija 618.202 7,067

Kapitalska družba, d. d. Ljubljana Slovenija 617.488 7,059

Probanka, d. d. Maribor Slovenija 614.911 7,029

GB, d. d. Kranj Kranj Slovenija 542.448 6,201

Skagen kon-tiki verdipapir fond Stavanger Norveška 499.286 5,708

NFD 1, delniški investicijski sklad, d. d.

Ljubljana Slovenija 446.465 5,104

Abanka, d. d. Ljubljana Slovenija 285.463 3,263

Banka Celje, d. d. Celje Slovenija 252.500 2,886Banka Koper, d. d., Dvojezična firma: Banka

Koper - Capodistria

Slovenija 230.471 2,635

S k u p a j 6.163.972 70,464

% od osnovn.kapitala

1.2.3.4.5.6.7.

8.9.

10.

Lastniška sestava kapitala na dan 30.6.2010

D e l n i č a r Št. delnic

NLB, d. d. Ljubljana Slovenija 1.713.685 19,590Kapitalska družba, d. d. Ljubljana Slovenija 617.488 7,059Hypo Alpe-Adria-Bank, AG Klagenfurt Avstrija 615.585 7,037Probanka, d. d. Maribor Slovenija 614.911 7,029GB, d. d. Kranj Kranj Slovenija 542.448 6,201Skagen kon-tiki verdipapir fond Stavanger Norveška 499.286 5,708NFD 1, delniški investicijski sklad, d. d.

Ljubljana Slovenija 446.465 5,104

Publikum Fin, d. o. o. Ljubljana Slovenija 343.053 3,922Abanka, d. d. Ljubljana Slovenija 285.463 3,263Banka Celje, d. d. Celje Slovenija 252.500 2,886

S k u p a j 5.930.884 67,800

kapitala% od osnovn.

1.2.3.4.5.6.7.

8.9.

10.



Delnice Delnice Pivovarne Laško, d. d., z oznako PILR kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, d. d. Ljubljana od 1.2.2000 dalje kot redne delnice. Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2010 znaša 36.503.305 EUR in je razdeljen na 8.747.652 kosovnih delnic brez nominalne vrednosti, od tega je v centalnem registru pri KDD vpisanih 8.611.481 delnic z oznako PILR in 136.171 delnic z oznako PILH.

Še iz postopka lastninskega preoblikovanja ima družba delnice z oznako PILH, te so rezervirane za denacionalizacijske upravičence. Če je izdana odločba v korist denacionalizacijskega upravičenca, se delnica spremeni iz oznake PILH v PILR in prične kotirati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Pivovarna Laško, d. d., je imela na dan 30.6.2011 v lasti 755 lastnih delnic, kar znaša 0,0086 % osnovnega kapitala družbe.

Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 30.6.2011, izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala v odnosu na skupno število delnic, znaša 14,61 EUR, na dan 30.6.2010 je znašala 15,17 EUR, kar je 3,69 % manj.

Tržna vrednost delnice PILR je na dan 30.6.2011 znašala 8,30 EUR, kar je za 55,85 % manj kot na dan 30.6. preteklega leta, ko je znašala 18,80 EUR.

Čisti dobiček na delnico znaša 0,3229 EUR za matično družbo in čisti dobiček na delnico večinskih lastnikov 0,1407 EUR. Stanje delnic ter delež članov uprave in članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d., v osnovnem kapitalu družbe na dan 30.6.2011

D e l n i č a r Članstvo Št. delnic

1. Dušan ZORKO Predsednik uprave 450 0,00512. Mirjam HOČEVAR Članica uprave 548 0,00634. Bojan CIZEJ Član nadzornega sveta 3.180 0,0364

S k u p a j 4.178 0,0478

Udeležba v %

Ostali člani nadzornega sveta na dan 30.6.2011 niso bili imetniki delnic Pivovarne Laško, d. d. Odobreni in pogojni kapital Skupščina družbe nima sprejetih sklepov o odobrenem kapitalu in o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.



Gibanje tržne vrednosti delnice PILR in slovenskega borznega (blue chip) indeksa SBITOP za obdobje od 1.1. do 30.6.2011

Gibanje tržne vrednosti delnice PILR in slovenskega borznega (blue chip) indeksa SBITOP za obdobje od 1.1. do 30.6.2010



Upravljanje družbe Načela upravljanja Pivovarne Laško, d. d., izhajajo iz veljavnih pravnih norm v Republiki Sloveniji, internih aktov družbe ter ustaljene dobre prakse. Upravljanje deluje po dvotirnem sistemu, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi družbe, ki jih določa Statut Pivovarne Laško, d. d., so skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava družbe. Skupščina delničarjev V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Ena delnica predstavlja na skupšini en glas. Pivovarna Laško, d. d., nima delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Lastne delnice ne omogočajo glasovalnih pravic na skupščini.

Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na pisno zahtevo delničarjev družbe, ki imajo vsaj 5 % osnovnega kapitala družbe. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo neposredno na skupščini ali prek pooblaščencev.

Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če zakon ali statut ne določata drugače. S tričetrtinsko večino odloča skupščina predvsem o naslednjih zadevah:

sprememba statuta,

zmanjšanje osnovnega kapitala (vključno pogojno povečanje),

odobreno povečanje osnovnega kapitala,

statusnih spremembah in prenehanju družbe,

izključitvi prednostne pravice delničarjev pri izdaji novih delnic,

izvolitvi in predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta,

drugih primerih, če to določa zakon ali statut. Skupščina odloča o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe hkrati z odločanjem o uporabi bilančnega dobička. S podelitvijo razrešnice skupščina potrdi in odobri delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu. Razprava o podelitvi razrešnice se poveže z razpravo o uporabi bilančnega dobička. Če skupščina ne podeli razrešnice, se s tem ne šteje, da je bila upravi izrečena nezaupnica.

Kadar skupščina odloči, da se bilančni dobiček uporabi za dividende, pripada dividenda delničarjem, ki so kot imetniki delnic družbe vpisani v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD – Centralno klirinški depotni družbi, d. d., Ljubljana na presečni datum, ki je vsakokrat določen v sklepu o uporabi bilančnega dobička.



Delničar je dolžan po pozivu obvestiti družbo o možni obliki nakazila dividende (podatki o transakcijskem računu) ter o matični in davčni številki. Če delničar tega ne stori, se mu dividenda, v skladu z določili statuta družbe, ne izplača.

Udeležba na skupščini

Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine (presečni dan) in ki so osebno, po zastopniku ali pooblaščencu pisno prijavili svojo udeležbo upravi družbe najkasneje konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine.

Člani uprave in nadzornega sveta se lahko udeležijo skupščine tudi, če niso delničarji. Skupščini lahko prisostvujejo predstavniki sredstev javnega obveščanja, če svojo prisotnost pisno najavijo upravi družbe najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine.

Sklic in izvedba redne skupščine delničarjev

Skupščina se skliče, kadar je to v korist družbe, ali kadar je to potrebno v skladu z zakonom in statutom družbe. V Pivovarni Laško, d. d. se redna skupščina sklicuje enkrat letno, v letu 2011 je bila 17. redna skupščina Pivovarne Laško, d. d., sklicana 21.5.2011 in izvedena 24.6.2011.

Sklepi skupščine

Na 17. redni skupščini Pivovarne Laško, d. d., se je skupščina seznanila in sprejela naslednje pomembnejše sklepe, in sicer:

Sklepi k točki 2:

2.1. Skupščina se seznani s Poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi in sprejemu revidiranega Letnega poročila za poslovno leto 2010.

2.2. Skupščina se seznani, da na dan 31.12.2010 znaša čista izguba poslovnega leta 2010 6.292.260 EUR in, da jo je uprava v soglasju z nadzornim svetom pokrila iz drugih rezerv iz dobička v višini 542.466 EUR in kapitalskih rezerv v višini 5.749.794 EUR. 2.3. Skupščina se seznani s prejemki uprave in članov nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi in njenih odvisnih družbah prejeli v poslovnem letu 2010.

2.4. Skupščina se seznani, da je bila dne 12.1.2011 skladno s 327. členom ZGD-1 in napodlagi ugotovitev iz Poročila o ugotovitvah posebne revizije vodenja posameznih poslov Skupine Pivovarna Laško, d. d., z dne 27. 2.2010, vložena odškodninska tožba v zakonskem roku.

2.5.1. Skupščina podeljuje upravi družbe razrešnico za poslovno leto 2010.

2.5.2. Skupščina podeljuje nadzornemu svetu družbe razrešnico za poslovno leto 2010.



Sklepi k točki 3:

Statut družbe se spremeni, tako spremenjeni 12. člen Statuta se glasi:

»12. člen« Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost.

Uprava družbe ima največ pet članov, od katerih se en član imenuje za predsednika uprave. Predsednika uprave in člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet, pri čemer se člani uprave imenujejo na predlog predsednika uprave.

Mandat predsednika in članov uprave traja 5 (pet) let.

Uprava sprejema odločitve z večino glasov vseh članov uprave, v primeru dvočlanske uprave pa soglasno. Predsednik uprave in člani uprave imajo vsak po en glas.

Družbo zastopata in predstavljata skupaj predsednik uprave in eden od članov uprave.

Uprava sprejme v soglasju z nadzornim svetom poslovnik o delu uprave, s katerim uredi način dela ter pristojnosti in obveznosti posameznih članov uprave v zvezi z vodenjem poslov družbe.

Sklep k točki 7:

Za člana nadzornega sveta – predstavnika delničarjev se za mandatno dobo, ki začne teči z dnem izvolitve in se izteče z dnem 31.8.2013, izvolita Borut Jamnik in dr. Borut Bratina.

Sklep k točki 8:

Skupščina imenuje revizijsko družbo Deloitte Revizija, d. o. o., Ljubljana za revizorja družbe za revidiranje poslovnih izkazov za leto 2011.

Prvih pet največjih delničarjev, ki so imeli glasovalne pravice na skupščini, so bili (število glasov oz. odstotek od vseh delnic glede na osnovni kapital):

Hypo Alpe Adria Bank AG – 618.202 oz. 7,07 %,

Kapitalska družba, d. d. – 617.488 oz. 7,06 %,

Probanka, d. d. – 614.911 oz. 7,03 %,

GB, d. d., Kranj – 542.448 oz. 6,20 %,

Skagen Kon-Tiki Verdipapirfond – 499.286 oz. 5,71 %.

Prvih pet navedenih delničarjev na skupščini je skupaj imelo 2.892.335 glasov oz. 33,06 % delež od vseh delnic družbe oz. 45,18 % delež od glasovalnih pravic in 57,77 % delež od prisotnega kapitala.

NLB, d. d., kot največji delničar družbe na skupšcini ni imela glasovalnih pravic.



Predlagani sklep (točka 4) v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z denarnimi vložki (dokapitalizacija) ni bil sprejet, saj je za glasovalo manj kot 75 % oddanih glasov.

Točki 5 in 6 sta bili umaknjeni iz dnevnega reda skupščine z naslednjo razlago:

V času po sklicu skupščine so se s strani kreditorja pojavila dodatna še nedokončno razrešena vprašanja, ki jih je pred odločanjem o pogodbenem koncernu potrebno razrešiti. V obojestranskem interesu družbe , delničarjev in pomembnih kreditorjev je soglasno oblikovanje pogodbenega koncerna, zato bo to predmet odločanja izredne skupščine do konca letošnjega leta.

Sklic in izvedba izredne skupščine delničarjev

Izredna 18. skupčina delničarjev je bila sklicana 15.7.2011 in izvedena 30.7.2011.

Sklepi izredne skupščine

Na izredni 18. skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., se je skupščina seznanila in sprejela naslednje pomembne sklepe, in sicer:

Sklep k točki 2 (po nasprotnem predlogu delničarke Mirjam Hočevar):

Skupščina daje soglasje k poslom, za katere po 47. členu Zakona o prevzemih (ZPre-1) uprava družbe potrebuje soglasje skupščine delničarjev, in sicer:

a.) Skupščina delničarjev družbe Pivovarna Laško, d. d., daje soglasje, da družbe Skupine Pivovarna Laško (Pivovarna Laško, d. d., ter njeni odvisni družbi Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d.), nadaljujejo prodajo delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., v skladu z dne 15.6.2011 podpisanim Sporazumom o skupni prodaji delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., 2011/0601 (sklenejo mandatno pogodbo s svetovalcem pri prodaji, ING Bank, N. V., London). To soglasje ne pomeni soglasja za dokončno izvedbo oz. prodajo delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d.

b.) Skupščina delničarjev družbe Pivovarna Laško, d. d., se strinja, da odvisna družba Pivovarna Union, d. d., proda družbi Nectar, d. o. o., Bačka Palanka, Republika Srbija, 2.348.470 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako FRAG izdajatelja družbe Fructal, d. d., kar predstavlja 93,7 % delež v osnovnem kapitalu družbe Fructal, d. d., za kupnino v višini 35,3 mio EUR.

Prvih pet največjih delničarjev, ki so imeli glasovalne pravice na skupščini, so bili (število glasov oz. odstotek od vseh delnic glede na osnovni kapital):

Hypo Alpe Adria Bank AG – 618.202 oz. 7,07 %,

Kapitalska družba, d. d. – 617.488 oz. 7,06 %,

Probanka, d. d. – 614.911 oz. 7,03 %,

GB, d. d., Kranj – 542.448 oz. 6,20 %,

NFD 1, delniški investicijski sklad, d. d. – 446.465 oz. 5,10 %.



Prvih pet navedenih delničarjev na skupščini je skupaj imelo 2.389.514 glasov oz. 32,46 % delež od vseh delnic družbe oz. 44,36 % delež od glasovalnih pravic in 67,84 % delež od prisotnega kapitala.

NLB, d. d., kot največji delničar družbe na izredni skupščini ni imela glasovalnih pravic.

Nadzorni svet Glavna naloga nadzornega sveta je nadzor poslovanja nad vodenjem poslov družbe. Nadzorni svet izbere in imenuje upravo, ki ima največ pet članov.

Sestava nadzornega sveta je določena s statutom. Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., šteje šest članov, vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti, če ni s statutom določeno drugače. Štirje člani nadzornega sveta, ki jih izvoli skupščina delničarjev, so predstavniki kapitala, dva člana nadzornega sveta pa sta predstavnika delavcev družbe in jih izvoli svet delavcev.

Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z navadno večino glasov navzočih delničarjev, razen članov nadzornega sveta, ki jih izvoli svet delavcev. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po preteku lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet med svojimi člani izvoli predsednika in namestnika.

Predsednik sklicuje in vodi seje nadzornega sveta ter je pooblaščen izjavljati voljo in objavljati odločitve nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave in nadzorni svet nasproti organom družbe in tretjim osebam, če v vsakem konkretnem primeru ni določeno drugače. Predsednik nadzornega sveta je vedno predstavnik delničarjev. Sejo nadzornega sveta sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo katerega koli člana sveta ali na pobudo uprave. Nadzorni svet odloča na sejah.

Nadzorni svet mora v enem mesecu od predložitve letnega poročila preveriti letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička ter sestaviti pisno poročilo za skupščino in ga izročiti upravi. Če nadzorni svet potrdi letno poročilo, je letno poročilo sprejeto. Sestava nadzornega sveta Sestava nadzornega sveta na dan 31.12.2010 na dan 30.6.2011

Predstavniki kapitala: Predstavniki kapitala: Marjan Mačkošek, predsednik dr. Vladimir Malenković, predsednik dr. Peter Groznik dr. Peter Groznik dr. Vladimir Malenković Borut Bratina Borut Jamnik

Predstavniki zaposlenih: Predstavniki zaposlenih: Andrej Kebe, namestnik predsednika Bojan Cizej, namestnik predsednika Bojan Košak (Dragica Čepin – od 4.8.2011 dalje)



Spremembe v nadzornem svetu Pivovarne Laško, d. d.

Spremembe so opisane na strani 10 tega polletnega poročila.

Sprememba v nadzornem svetu Pivovarne Laško, d. d., po preteku polletnega obdobja


Spremembe v nadzornih svetih odvisnih družb

Spremembe so opisane na straneh 10 in 11 tega polletnega poročila.

Revizijska komisija nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d.

Naloge revizijske komisije določa 280. člen ZGD-1, med glavnimi so:

spremljanje postopka računovodskega poročanja, obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,

pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe,

predlog nadzornemu svetu za imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila,

nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba,

ocenjevanje sestavljenega letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet.

Sestava revizijske komisije Sestava revizijske komisije na dan 31.12.2010 na dan 30.6.2011

dr. Peter Groznik, predsednik dr. Peter Groznik, predsednik Bojan Košak Bojan Cizej Marko Koleša Marko Koleša Sprememba v revizijski komisiji nadzornega sveta Pivovarne Laško, d. d.

Spremembe so opisane na strani 10 tega polletnega poročila. Uprava

Uprava vodi družbo in sprejema poslovne odločitve samostojno in na lastno odgovornost ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam neomejeno, sprejema strategijo razvoja družbe, zagotavlja ustrezno ravnanje s tveganji in obvladovanje tveganj, ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodastvenika ter varuje poslovne skrivnosti.

Uprava Pivovarne Laško, d. d., je imela na dan 30.6.2011 tri člane, in sicer: mag. Dušan Zorko – predsednik uprave, Gorazd Lukman – član uprave, odgovoren za prodajo oz. komercialo ter Mirjam Hočevar – član uprave, odgovorna za finance.




Sestava uprave Sestava uprave na dan 31.12.2010 na dan 30.6.2011

mag. Dušan Zorko, predsednik mag. Dušan Zorko, predsednik Robert Šega Gorazd Lukman – do 31.3.2011 Mirjam Hočevar Gorazd Lukman – od 1.4.2011 dalje (Marjeta Zevnik, – od 5.8.2011 dalje Matej Oset, – od 5.8.2011 dalje) Sprememba v sestavi uprave Pivovarne Laško, d. d.


Spremembe v sestavi uprave Pivovarne Laško, d. d., po preteku polletnega obdobja


Sprememba v upravi odvisne družbe

Sprememba je opisana na strani 10 tega polletnega poročila.

Polletno poročilo 2011 / Poslovno poročilo

POSLOVNO POROČILO POSLOVANJE SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO Za prvo polletje tekočega leta ugotavljamo, da je na poslovne rezultate matične družbe in celotne Skupine Pivovarna Laško vplivalo kar nekaj dejavnikov, na katere nismo imeli direktnega vpliva. Predvsem izpostavljamo vpliv gospodarske krize na življenjsko raven prebivalstva v Sloveniji, nikakor pa ni zanemarljvo dejstvo, da so bili predvsem prvi meseci letošnjega leta izrazito neprijazni do potrošnikov osvežilnih pijač, predvsem piva. Kljub omenjenim težavam, je družbam v Skupini Pivovarna Laško v tem obdobju uspelo nekoliko preseči dosežke iz leta 2010 in ustvariti pogoje, da bo tudi celotno poslovno leto 2011 uspešnejše od preteklega. Osnovni podatki

Skupina Skupina za obdobje za obdobje

1.1.-30.6.2011 1.1.-30.6.201

Obvladujoča Obvladujočadružba družba

1.1.-30.6.2011 0 1.1.-30.6.2010( v EUR )

Čisti prihodki od prodaje 161.315.994 48.454.487 155.466.546 47.517.387

EBIT 13.191.109 6.574.445 14.381.763 7.951.369

EBITDA 21.938.544 9.928.345 27.391.097 11.394.802

Čisti poslovni izid -1.188.481 2.824.486 6.198.715 1.957.872

Sredstva (30.6.) 671.737.758 431.341.532 636.851.701 415.857.280

Kapital (30.6.) 149.017.539 127.821.172 131.889.003 124.168.015

Obveznosti (30.6.) 522.720.219 303.520.360 504.962.698 291.689.265

Število zaposlenih na dan 30.6. 1.883 328 1.956 325

Število delničarjev na dan 30.6. - 7.691 - 8.119

Skupina Pivovarna Laško je v obdobju januar – junij 2011 skupaj prodala 2.168.233 hl vseh pijač in presegla prodane količine iz lanskega polletja za 2,5 %. V tem obdobju načrtovana prodaja ni bila dosežena.

V strukturi prodaje po segmentih je najpomembnejši proizvod pivo, ki v analiziranem obdobju predstavlja kar 45,3 % delež v skupni prodaji pijač Skupine Pivovarna Laško. Prodaja piva je v primerjavi s preteklim polletjem porasla za 4,8 %. Porast prodaje je dosežen tudi na segmentu mineralnih vod, in sicer za 6,3 %. Na ravni lanskega leta je ostala prodaja osvežilnih brezalkoholnih pijač ter sirupov in sadnih kaš, za 2-3 % pa je evidentirana nižja prodaja na segmentu izvirskih naravnih vod, vod z okusi ter nektarjev in sadnih sokov.



Prodaja vseh pijač skupine

Indeks Indeks

(v hl) I.-VI./2011 I.-VI./2010 Plan 2011 2010=100 l.pl.=100

Pivovarna Laško 496.399 498.538 1.114.800 99,6 44,5

Pivovarna Union 739.836 691.072 1.444.130 107,1 51,2

Radenska Radenci 464.716 450.029 1.032.464 103,3 45,0

Fructal Ajdovščina 353.583 351.061 721.005 100,7 49,0

Fruktal MAK Skopje 43.844 50.043 111.381 87,6 39,4

Vital Mestinje 69.855 74.499 147.189 93,8 47,5

S K U P A J 2.168.233 2.115.242 4.570.969 102,5 47,4



POSLOVANJE OBVLADUJOČE DRUŽBE PIVOVARNE LAŠKO, d. d.

Povzetek poslovnega načrta leta 2011

Temeljne poslovne usmeritve

Delniška družba Pivovarna Laško, kot naslednik 185-letne tradicije pivovarstva v Laškem, se ponaša z uspešno zaključenim projektom združevanja slovenskih proizvajalcev pijač. Je največja pivovarna v Sloveniji, z vidnim tržnim deležem, ki v letošnjem letu dosega preko 40 %.

Skupina Pivovarna Laško združuje proizvajalce piva, mineralnih izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pijač, žganih in ostalih alkoholnih pijač, sirupov za proizvodnjo pijač, časopisno in založniško dejavnost, opravlja pa tudi storitve trgovine na drobno in veliko ter storitve drugih poštnih in kurirskih dejavnosti, sicer pa ostaja usmerjena v svojo primarno dejavnost – proizvodnjo pijač.

Poslanstvo

Ustvarjamo blagovne znamke z dodano vrednostjo za naše kupce in delničarje. Z odgovornim in okolju prijaznim poslovanjem stremimo k doseganju vrhunskih rezultatov v boljšem svetu.

Vizija

Postati vodilni na področju proizvodnje in prodaje pijač. Utrjevati ugled in prepoznavnost posameznih priznanih blagovnih znamk tako na domačem kot na tujih trgih ter povečati tržne deleže na posameznih tržiščih.

Strateški cilji

Proizvodnja in prodaja inovativnih trendovskih izdelkov, ohranjanje tržnih pozicij lastnih blagovnih znamk na domačem trgu, ponovna pridobitev in razširitev v preteklosti že doseženih pozicij na tujih trgih. Načrtovano stroškovno učinkovitost bomo dosegali s strokovno usposobljenimi sodelavci, ki bodo delovali timsko in skladno z usmeritvami Skupine Pivovarna Laško. Temeljni podatki o planiranem poslovanju družbe

( v tisoč EUR ) Plan 2011 Doseženo 2010

Celotni prihodek iz poslovanja 100.620 95.326

Čisti poslovni izid 4.934 -6.292



Letni cilji poslovne politike Rast povečanja obsega prodaje

Količinski porast prodaje pijač 8,1 % Razvoj – vlaganje v osnovna sredstva

Investicije 3.000 tisoč EUR

Nabava osnovnih sredstev 899 tisoč EUR Prodaja Pivovarna Laško, d. d., je v prvi polovici leta 2011 prodala 496.399 hl vseh pijač, od tega 96,6 % piva, 3,0 % vode in 0,4 % ostalih alkoholih pijač.

V primerjavi z lanskoletno polletno prodajo pijač smo v matični družbi Pivovarni Laško, d. d., v tekočem letu prodali za 2.140 hl manj pijač, kar je za 0,4 % pod lanskoletnimi količinami ali drugače, manj kot znaša polovica dnevne prodaje v predsezonskem obdobju.

Glede na planirano skupno prodajo v tem analiziranem obdobju družba izkazuje indeks 87,7. Pod planiranimi količinami prodaje indeksno je največji izpad pri novem proizvodu iC Cider – jabolčno vino, sledi voda z indeksom 83,1 in pivo z indeksom 88,6 glede na planirane količine.

Prodaja Slovenija

Na slovenskem trgu je bilo realizirano 70 % celotne prodaje piva. Prodaja piva na slovenskem trgu je bila nižja za 5,2 % glede na lansko polletje. Preko distribucijskih centrov je bilo prodano 19 % piva, 81 % pa preko grosistične dostave s centralnega skladišča Pivovarne Laško.

Voda se v celoti proda na slovenskem trgu. Realizacija je višja glede na lansko polletje za 9 %. Preko distribucijskih centrov je bilo prodano 28 % vode, 72 % pa preko grosistične dostave s centralnega skladišča Pivovarne Laško.

V letošnjem letu se je povečala distribucija s centralnega skladišča, saj je eden ključnih slovenskih kupcev spremenil način oskrbe. Tega kupca od 1.1.2011 naprej oskrbujemo s centralnega skladišča Pivovarne Laško.

V Pivovarni Laško, d. d., nenehno spremljamo svetovne trende na področju alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter spremembe navad potrošnikov.

Največji novosti letošnjega leta sta napitek Laško malt (maltozna brezalkoholna pijača z okusom jabolka in breskve) ter jabolčno vino iC Cider.

Spremembe v prodajnem asortimentu:



marca smo na slovenski trg uvedli pivo z dodatkom Bandidos Sun 0,33 l v nepovratnih steklenicah (posamična in šestorček),

marca smo na slovenski trg uvedli sladno pijačo z okusom Malt jabolko 0,33 l in Malt breskev 0,33 l v povratnih steklenicah,

marca smo na slovenski trg uvedli lahko pivo Laško Trim 0,5 l v povratnih steklenicah,

aprila smo na slovenski trg uvedli jabolčno vino iC Cider 0,4 l v nepovratnih steklenicah (posamično in trojček),

aprila smo na slovenski trg v gostinski sektor uvedli točeno pivo Laško Zlatorog v 10 l povratnih sodih SmartDraft,

junija smo na slovenski trg uvedli sladno pijačo z okusom Malt jabolko 0,5 l in Malt breskev 0,5 l v pločevinkah (posamično in četverček),

v začetku leta smo začeli polniti pivo trgovske blagovne znamke Tuš v 0,5 l pločevinkah (posamična in šestorček),

v marcu smo začeli polniti pivo trgovske blagovne znamke Lidl (Deep) v 1,5 l plastenke,

napolnili smo Zlatorog 0,5 l pločevinka četvorček za diskontno verigo Lidl,

ukinili smo izdelek Bandidos Cuba Libre. S 1.4.2011 smo zvišali cene piva različno po posameznih proizvodih (2 % – 8 %). Cena vode je ostala nespremenjena.

V letu 2011 smo povečali število akcij, da smo uspeli zadržati padec prodaje glede na lansko polletje.

Količinski tržni deleži pri prodaji piva na slovenskem trgu za obdobje januar – april 2011 so naslednji: Pivovarna Laško BZ 39,1 %, Pivovarna Laško TBZ 0,9 %, Pivovarna Union BZ 39,7 %, Pivovarna Union TBZ 6,9 %, pivo iz uvoza 13,4 %.

Prodaja Slovenija horeca

Pivovarna Laško, d. d., je odgovorna za distribucijo proizvodov skupine Pivovarna Laško na področju horece v Sloveniji.

Prodaja artiklov celotne Skupine Pivovarna Laško v horeci je na nivoju leta 2010, kar pomeni nadaljnjo rast tržnega deleža v primerjavi z ostalimi distributerji za horeco. Povečano zadovoljstvo naših strank potrjuje število novih direktnih kupcev in tudi zadovoljstvo izkazano v raziskavi neodvisne agencije Aragon.

Opažamo, da se navade kupcev spreminjajo predvsem na področju potrošnje vode in piva, kjer je zaznati močen porast nizko alkoholnih piv in stagnacijo oziroma upad prodaje klasičnih piv. Temu dejstvu pripomore tudi bolj stroga prometna zakonodaja s strožjimi kaznimi.

Izpeljali smo 1100 prireditev ter 500 partyev na področju cele Slovenije,



opravili smo 55.000 obiskov pri kupcih,

programsko smo avtomatizirali proces naročanja opreme za prireditve,

programsko smo avtomatizirali proces izdaje reklamnega materiala in

pričeli smo s projektom Točeno pivo. Prodaja tuji trgi

V Pivovarni Laško, d. d., se zavedamo, da so nam za rast prodaje zelo pomembni tuji trgi, zato smo v letu 2011 povečali prodajne in marketinške aktivnosti na strateških tujih trgih.

V prvem polletju 2011 prodaja na tujih trgih kaže trend rasti. Prodaja v izvozu je znašala 145.134 hl, kar je 9 % več kot v letu 2010.

Države jugovzhodne Evrope (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Črna gora, Makedonija, Albanija, Kosovo, Moldavija) pospešujejo medsebojno trgovino brez carin. Na osnovi pakta stabilnosti JV Evrope imajo domači proizvajalci piva in brezalkoholnih pijač preferencialni status ter predstavljajo izredno močno konkurenco našim izdelkom.

Pogoji poslovanja (ekonomska, gospodarska in politična situacija) na izvoznih trgih JV Evrope ostajajo nestabilni. Glavne težave v letošnjem letu predstavljajo zmanjšana likvidnost pri kupcih in podaljševanje rokov plačil.

Vedno bolj se krepi razvoj trgovskih verig, ki zahtevajo vse večje prodajne kondicije in dajejo prednost svojim blagovnim znamkam oziroma blagovnim znamkam proizvajalcev iz države. Prodaja Hrvaška

Pivovarna Laško, d. d., je v začetku decembra 2010 na hrvaškem ustanovila lastno podjetje, Laško Grupa, d. o. o., s sedežem v Zagrebu. Glavna naloga podjetja je pospeševanje prodaje v kanalu horece in delno trgovine, s ciljem povečanja prodaje proizvodov Pivovarne Laško in celotne Skupine Pivovarna Laško.

Pravilnost odločitve za ustanovitev lastnega podjetja nam potrjujejo prodajni rezultati Pivovarne Laško kot tudi rezultati ostalih članic skupine na hrvaškem trgu. Z lastno prodajno ekipo smo uspeli ne samo zaustaviti padanje prodaje naših izdelkov na hrvaškem trgu temveč že dosegamo pomembne rasti.

V prvem polletju 2011 smo prodali našemu distributerju na Hrvaškem 45.603 hl proizvodov Pivovarne Laško, kar je 53 % več kot v letu 2010 (ni upoštevana prodaje Jadranske pivovarne v letu 2010). Po podatkih pridobljenih s strani distributerja, je dejanjska prodaja piva Laško na indeksu 109 in piva Kaltenberg na indeksu 82.



Na hrvaškem trgu je podobno kot v Sloveniji v izjemnem porastu prodaja pivskih mešanic.

Pivovarna Laško je s trgovsko hišo Konzum, d. d., Zagreb sklenila tudi pogodbo o proizvodnji in dobavi piva trgovske blagovne znamke. Z dobavo piva se bo pričelo v drugi polovici leta 2011. Prodaja Bosna in Hercegovina

Na trgu BiH je Skupina Pivovarna Laško postavila nov koncept organizacije nastopa na trgu. Vsi distributerji prodajajo celoten asortiment skupine in s tem naj bi bila prodajna pokritost bistveno boljša.

Na tržišču deluje hčerinsko podjetje RA&LA, d. o. o., ki se je z dnem 5.7.2011 preimenovalo v »Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo«, s ciljem pospeševanja prodaje izdelkov vseh podjetij skupine. Kljub začetnim težavam pri vzpostavitvi enotnega nastopa na trgu, so tudi v BiH že vidni pozitivni rezultati, saj je Skupina Pivovarna Laško prodala več kot v enakem obdobju leta 2010 in zaustavila padec prodaje proizvodov Pivovarne Laško

V prihodnje Skupina Pivovarna Laško oziroma Laško Grupa Sarajevo, potrebuje svojo pospeševalno ekipo (po modelu Laško grupa Hrvatska), ki bo skrbela za pospeševanje prodaje v horeci, kakor tudi v trgovini. Pivovarna laško, d. d., je v prvem polletju leta 2011 prodala 14.013 hl piva, kar je 22 % več v primerjavi z letom 2010. Prodaja Srbija

Tudi na trgu Srbije nam je uspelo zaustaviti kontinuirano padanje prodaje. Glede na padec prodaje domačih proizvajalec je rast proizvodov skupine Laško zelo spodbudna in je odraz kvalitetnejšega in bolj organiziranega nastopa na trgu.

Skupina Pivovarna Laško ima blagovne znamke, ki imajo svojo širšo prepoznavnost in so poznane po svoji kvaliteti. Največji problem predstavlja cenovna pozicioniranost, dajatve vstopa na trg in nizke cene domačih proizvajalcev predvsem na brezalkoholnem programu, kjer je konkurenca najmočnejša. Pivovarna laško, d. d., je v prvem polletju leta 2011 prodala 3.354 hl piva, kar je 36 % več v primerjavi z letom 2010. Prodaja Makedonija

V skladu z novo prodajno strategijo smo tudi na makedonskem trgu predvideli sinergijske učinke usklajenega delovanja vseh članic Skupine Pivovarna Laško.

Prodaja je v skladu s pričakovanji, saj v primerjavi z letom 2010 v asortimanu nismo imeli piva v 2 l PET embalaži, povečali pa smo tudi prodajno marketinške aktivnosti. Skopska pivovarna ima skupaj z licenčnimi pivi (Heineken, Amstel, Zipfer) še vedno vodilni položaj na trgu.



Pivovarna laško, d. d., je v prvem polletju leta 2011 prodala 5.654 hl piva, kar je 36 % več v primerjavi z letom 2010. Prodaja Črna gora

Na trgu Črne gore v letošnjem polletju beležimo rast predvsem zaradi plasiranja piva v 2 l PET embalaži v vse prodajalne Mercator, kateri je postal vodilni trgovec na trgu in povečanja potrošnje točenega piva s strani večjega števila turistov. Pivovarna laško, d. d., je v prvem polletju leta 2011 prodala 1.742 hl piva, kar je 124 % več v primerjavi z letom 2010. Prodaja Kosovo

Usklajeno delovanje Skupine Pivovarna Laško je botrovalo tudi spremembam na trgu Kosova. V letošnjem letu je Birra Peja pričela z licenčno proizvodnjo Laško Zlatorog piva za prodajo na trgih Kosova, Makedonije in Črne gore.

V lanskem letu je prišlo do visokega dviga carine in posledično večje zaloge distributerja, zato bomo rezultate prodaje lahko premerjali šele v 3. kvartalu 2011. Pivovarna laško, d. d., je v prvem polletju leta 2011 prodala 4.083 hl piva, kar je 55 % manj v primerjavi z letom 2010. Prodaja EU in ostali trgi

Prodaja v hektolitrih po posameznih tržiščih v obdobju januar – junij 2011:

IndeksTržišče Prodaja I.-VI./2011 I.-VI.11/I.-VI.10

Italija 64.548 109,1

Italija Laško pivo 22.747 117,1

Italija Ceres 41.801 105,2

Avstija 4.447 114,4

Kitajska 2.097 57,8

Ostali izvozni trgi 4.679 87,4

Skupaj 75.771 111,9

Prodaja proizvodov Pivovarne Laško na italijanskem trgu je bila v prvem polletju na indeksu 117 in za 5% se je povišala tudi prodaja piva Ceres, ki ga služnostno polnimo za pivovarsko skupino Royal Unibrew iz Danske. Prodaja piva v Avstriji je bila v tem obdobju na indeksu 114. V letu 2011 smo pričeli s prodajo piva na Kitajsko, ki je po mnenju svetovnih pivovarjev trenutno največji potencialni trg za pivo na svetu. Na Kitajsko smo v prvem polletju izvozili 2.097 hl. Na ostalih trgih je bila prodaja v tem obdobju na indeksu 100 v primerjavi s predhodnim letom.



Upravljanje tveganj Pri poslovanju sta Pivovarna Laško, d. d., in Skupina Pivovarna Laško izpostavljeni različnim poslovnim in finančnim tveganjem, ki jih večino z aktivnim in celovitim pristopom uspemo zmerno obvladovati.

Poslovna tveganja

Dejavnost proizvodnja pijač je izpostavljena sezonskemu značaju potrošnje. Tako se poslovna tveganja družbe navezujejo tudi na vremenske razmere v poletnem sezonskem obdobju.

Glede na to, da družba 14,7 % količinske prodaje dosega na trgih izven Evropske unije, so poslovna tveganja na tem prodajnem področju izpostavljena tudi morebitnim enostranskim ukrepom teh držav, ki lahko poslabšajo pogoje trženja na teh trgih. V izogib morebitnim presenečenjem na strateških trgih dodatno spremljamo strategijo tega trga.

Intelektualna lastnina oz. blagovne znamke so izpostavljene določenim tveganjem, da se pojavijo na trgu od drugega proizvajalca, zato imamo vse blagovne znamke zaščitene pri Uradu za varstvo intelektualne lastnine.

Zanesljivost dobaviteljev in pogodbenih partnerjev je zmerno izpostavljena, za preprečevanje poslovnih motenj na tem segmentu se poslužujemo vhodne kontrole kvalitete surovin in repromaterialov. Za nabavo istovrstnega blaga imamo praviloma dva ali več dobaviteljev.

Razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti je delno izpostavljena poslovnim tveganjem predvsem zaradi morebitnega strojeloma. V izogib tem proizvodnim motnjam nemoteno delovanje proizvodnih zmogljivosti zagotavljamo z rednim letnim planiranim vzdrževanjem in preventivnimi tekočimi vzdrževalnimi deli.

Varovanje okolja – okolje je izpostavljeno poslovnim tveganjem zaradi odpadnih vod, ki nastajajo v proizvodnem procesu. Z aktiviranjem čistilne naprave pa smo to tveganje zmanjšali na minimalno raven. Redno spremljanje škodljivih vplivov na okolje ima na varovanje okolja še dodaten vpliv.

Varovanje premoženja – z izdelavo načrta varovanja smo pri ogroženosti oz. obvladovanju premoženja dosegli raven, ki omogoča pravočasno odkritje dogodka in posledično možnost čim hitrejše odprave posledic.

Z nenehnim preverjanjem delovnih pogojev v proizvodnem procesu in izoljševanju le teh ter v skrbi za zdravje in zadovoljstvo zaposlenih so tveganja povezana z upravljanjem s človeškimi viri zelo majhna.

S stalno in neprestano nadgradnjo informacijsko komunikacijske tehnologije zagotavljamo poslovnim procesom stabilnost, varnost in zanesljivost informa-cijske podpore. S takšno poslovno politiko si prizadevamo tveganja povezana z



informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT) znižati na kar najnižjo možno raven.

Upravljanje finančnih tveganj Pivovarne Laško, d. d.

Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja družbe je potrebno sprotno in temeljito spremljanje in ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2011 smo sledili cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanju izpostavljenosti posameznim tveganjem na optimalno raven. Med finančnimi tveganji so posebej pomembna kreditno tveganje, tveganje obrestnih mer, valutno tveganje in likvidnostno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove. Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje

gospodarske koristi podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Večinoma poslujemo z znanimi in preverjenimi poslovnimi partnerji, katerih boniteto sproti spremljamo in glede na to, po posameznih poslovnih partnerjih oblikujemo ustrezno višino limita, do katerega je posameznim kupcem dovoljena dobava blaga. Pri kupcih z izrazito nizko stopnjo bonitete pa se poslužujemo dobave na osnovi avansnega plačila. Na ta način so kupci omejeni pri dobavah preko njihovih zmožnosti za plačilo. V okviru obvladovanja kreditnega tveganja se poslužujemo medsebojnih in verižnih kompenzacij, ki imajo prav tako pozitivne učinke na zagotavljanje ustreznega denarnega toka družbe. Terjatve imamo zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev kot so: menica, bančna garancija in hipoteka. Tekoče spremljamo terjatve po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo, tako interno preko lastne službe izterjave kot tudi preko zunanje agencije, velik del terjatev izterjamo pred sodno izterjavo. Z zaračunavanjem zamudnih obresti, pisnim opominjanjem in v zaključni fazi tudi s sodno izterjavo zapadlih terjatev še dodatno prispevamo k izboljšanju plačilne discipline naših kupcev in odpise neizterljivih terjatev omejujemo na minimum. V letu 2011 ne predvidevamo vrednostno pomembnejših odpisov terjatev zaradi neplačil kupcev. Kreditna tveganja obvladujemo in za podjetje pomenijo zmerno stopnjo izpostavljenosti.

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR), ki sicer že vse od druge polovice lanskega leta kaže trend gibanja navzgor. Po napovedih gospodarskih podatkov za Evro območje je do konca letošnjega leta pričakovati, da bo ECB še povečala ključno obrestno mero nekje na 1,75 % in do prvega kvartala prihodnjega leta celo na 2,00 %. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja eno tretjino vsega financiranja družbe, dve tretjini zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. V letu 2010 smo sklenili posel obrestne zamenjave in tako zaščitili dobrih 20 %



dolgoročnih kreditov pred rastjo referenčne obrestne mere v naslednjih treh letih. V skladu z dolgoročno strategijo družbe in Skupine Pivovarne Laško predvidevamo v letu 2011 znižanje zadolžitve na segmentu financiranja pod variabilnimi pogoji, zato se za sklenitev dodatnih poslov ščitenja obrestne mere, v prvem šestmesečju letošnjega leta, nismo odločili. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju treh let. V mesecu maju smo z bankami upnicami dosegli dogovor o moratoriju na odplačilo vseh obrokov dolgoročnih kreditov in dogovor o podaljšanju roka odplačila vseh kratkoročnih kreditov do 30.9.2011. Dogajanja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadoženosti v primernem trenutku potrebno skleniti ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še zmeraj visoka, vendar obvladljiva.

Z valutnim tveganjem se pri poslovanju družbe v letu 2011 ne srečujemo, saj tako na strani izvoza kot uvoza poslujemo v evrih. Tudi struktura naših tujih virov financiranja je v celoti sestavljena iz kreditov v skupni valuti Evropske monetarne unije.

Likvidnostno tveganje: Tveganje je povezano z vplivom recesije na zmanjševanje posojilnega kapitala bank in na zaostrene pogoje kreditiranja. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, med drugim ureja tudi finančno poslovanje pravnih oseb. Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje likvidnostnega tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. Poleg tega mora podjetje spremljati in zagotavljati kapitalsko ustreznost, kar pomeni, da mora podjetje vedno razpolagati z dovolj dolgoročnimi viri financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja. Zagotavljati mora ustrezno razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi sredstvi. Glede na prvo šestmesečje letošnjega leta, podjetje izkazuje presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj precejšnjega likvidnostnega tveganja. Da bi se izognili plačilni nesposobnosti, upravljamo z likvidnostnim tveganjem, oblikujemo in izvajamo politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki vključuje načrtovanje pričakovanih denarnih odlivov in zadostnih denarnih prilivov zanje, ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja in morebitnih položajev likvidnostnih kriz. S podporo poslovno informacijskega sistema dnevno, tedensko in mesečno ugotavljamo tekoče in prihodnje potrebe po denarnih sredstvih. S pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, v obliki revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu, zagotavljamo pokritje morebitnih dnevnih likvidnostnih primanjkljajev. Z bankami upnicami vseskozi potekajo razgovori v smislu oblikovanja celovite rešitve v obliki reprograma vseh naših obveznosti iz naslova financiranja na daljši rok. Trenutno so vse naše finančne obveznosti iz naslova glavnic dolgoročnih in kratkoročnih kreditov podaljšane do 30.9.2011. V mesecu novembru lanskega leta smo konzorcij bank pod agenturo Abanke zaprosili za



odobritev kratkoročnega kredita, ki je zaradi različnih stališč bank udeleženk, glede predlaganega zavarovanja, še vedno v fazi odobravanja. Iz naslova navedenega sindiciranega kredita nam je Abanka v mesecu decembru 2010 avansno že odobrila namenska sredstva v višini 6 mio EUR za financiranje obveznosti do države. Kredit je trenutno zavarovan zgolj z menicami, zato je od meseca maja letošnjega leta, zaradi neustreznega zavarovanja, na zapadlih postavkah, vendar glede na aktivnosti pri odobravanju, ki še vedno potekajo, ocenjujemo, da bo financiranje ustrezno regulirano do konca meseca avgusta. Vsa ostala posojila pri bankah so ustrezno zavarovana. Vsi večji finančni odlivi so vnaprej planirani in pokriti s finančnimi prilivi, bodisi iz poslovanja, bodisi iz naslova koriščenja kratkoročnih virov financiranja. Na enak način obvladujemo tudi tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti. Že vse od konca lanskega leta potekajo aktivnosti na področju dezinvestiranja vseh naših naložb, ki za opravljanje naše osnovne dejavnosti niso ključnega pomena. Glede na trenutna dogajanja na slovenskem gospodarskem in političnem prostoru, na tem področju do konca letošnjega leta, ni pričakovati bistvenega napredka. Glede na navedeno ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu kakor tudi na celotnem gospodarskem prostoru izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.

Upravljanje finančnih tveganj Skupine Pivovarna Laško

Delovanje Skupino Pivovarna Laško izpostavlja različnim tveganjem: kreditnemu tveganju, obrestnemu tveganju, valutnemu tveganju, likvidnostnemu tveganju, itd. Celotna dejavnost upravljanja s tveganji v Skupini se osredotoča na nepredvidljivost finančnih trgov in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost Skupine. Za upravljanje s finančnimi tveganji na nivoju Skupine se ne ukvarja posebno delovno telo, pač pa se s tem ukvarjajo finančne službe. Z globalno finančno krizo lanskega leta je postala stabilnost poslovanja Skupine podvržena večjim tveganjem. Iz tega razloga Skupina obvladovanju tveganj posveča bistveno večjo pozornost in izvaja več aktivnosti, da tveganja obvladuje.



Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi Skupine, zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve do naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Večinoma poslujemo z znanimi in preverjenimi poslovnimi partnerji, katerih boniteto sproti spremljamo. V ta namen se poslužujemo metode razvrščanja kupcev v bonitetne razrede in določanja limitov dobave posameznim kupcem glede na določila prodajne pogodbe. Z izvajanjem medsebojnih in verižnih kompenzacij še dodatno prispevamo k obvladovanju tekoče likvidnosti Skupine. Skupina ima terjatve zavarovane z običajnimi instrumenti za zavarovanje terjatev kot so: menica, bančna garancija in hipoteka. Tekoče spremljamo terjatve po poslovnih partnerjih in po zapadlosti ter s sprotno izterjavo, zaračunavanjem zamudnih obresti, pisnim opominjanjem in tudi sodno izterjavo zapadlih terjatev, prispevamo k izboljšanju plačilne discipline naših kupcev. Pri kupcih kjer zavarovanja ni mogoče z gotovostjo zagotoviti, poslovanje poteka na podlagi vnaprejšnjih plačil. Kreditna tveganja obvladujemo in za Skupino pomenijo zmerno stopnjo izpostavljenosti.

Tveganje obrestnih mer predstavlja možnost spremembe višine obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi najetja dolgoročnih kreditov, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Družbe v Skupini smo v letu 2010 sklenile posel obrestne zamenjave in tako zaščitile del dolgoročnih kreditov pred rastjo referenčne obrestne mere v naslednjih treh letih. V skladu z dolgoročno strategijo družbe in Skupine Pivovarne Laško, predvidevamo v letu 2011 znižanje zadolžitve na segmentu financiranja pod variabilnimi pogoji, zato se za sklenitev dodatnih poslov ščitenja obrestne mere za celoten oz. dobršen del portfelja posojil, ki so vezana na variabilno obrestno mero, nismo odločili. Ocenjujemo, da je izpostavljenost Skupine do obrestnih tveganj še vedno visoka vendar obvladljiva.

Valutno tveganje je bilo pri poslovanju Skupine v letu 2011 zanemarljivo, saj je bila struktura naših poslov s tujino pretežno vezana na evro, tako na nabavnem in prodajnem kot tudi na finančnem segmentu. Ocenjujemo, da je tečajno tveganje pri ostalih valutah zaradi nepomembnosti poslov majhno.

Likvidnostno tveganje izhaja iz možnosti primanjkljaja razpoložljivih finančnih virov in posledično temu nesposobnost Skupine, da v dogovorjenih rokih poravnava svoje obveznosti, tako tekoče poslovne obveznosti kot tudi svoje obveznosti iz financiranja. Likvidnostno tveganje Skupine Pivovarne Laško je sicer glede na situacijo na finančnem trgu kakor tudi na celotnem gospodarskem prostoru visoko, vendar je na podlagi aktivnosti, ki jih podjetja Skupine v zvezi s tem izvajajo, dokaj obvladljivo. Cilj je zagotavljati ustrezno likvidnost obvladujoče in odvisnih družb ter omogočiti vsem podjetjem v skupini financiranje pod najbolj ugodnimi pogoji. Skupina dosledno izvaja politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki vključuje načrtovanje in spremljanje denarnih prilivov in odlivov in s pomočjo ustreznih kreditnih linij za



kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, likvidnostno tveganje, čeprav s precejšnjimi napori, zlasti v nesezonskem obdobju, vendarle uspešno obvladuje. V lanskem letu so se poslabšali pogoji zadolževanja zaradi zahtevanih večjih jamstev za najeta posojila. Skupina ima na kratkoročnem finančnem trgu še vedno odprte kreditne linije v obliki kratkoročnih revolving kreditov in dovoljenih limitov na transakcijskih računih, poslužujemo pa se tudi, v okviru dovoljenih pogojev kreditnih pogodb, razporejanja viškov in primanjkljajev finančnih sredstev v okviru Skupine na kratek rok. Na nivoju Skupine, že vse od konca lanskega leta potekajo aktivnosti na področju dezinvestiranja vseh naložb, ki za Skupino niso strateškega pomena. Konec meseca julija je bila tako podpisana pogodba za prodaja deleža v družbi Fructal d.d., ki je v lastništvu Pivovarne Union d.d. Končna realizacija posla je predvidena do konca letošnjega leta, pri čemer bo glede na navedeno, prišlo do znižanja zadolžitve Skupine na finančnem trgu. Vsi večji finančni odlivi so vnaprej planirani in pokriti s finančnimi prilivi, bodisi iz poslovanja bodisi iz naslova koriščenja kratkoročnih virov financiranja. Na enak način obvladujemo tudi tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti. Skupina ocenjuje, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu kakor tudi na celotnem gospodarskem prostoru izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.



Trženjske aktivnosti Vpetost v gospodarsko in širše družbeno okolje narekuje dinamiko našega poslovanja in opredeljuje vsak korak, ki ga naredimo kot podjetje. Zavedamo se, da svoje 186 letne zgodovine ne bi zapisali, če bi v preteklosti obsedeli na lovorikah in ne zrli naprej. Naklonjenost k spremembam in zavezanost h kontinuiranemu razvoju sta nam doslej omogočali rast in krepitev in z enako miselnostjo smo vstopili v novo sezono.

Nezavidljivi gospodarski situaciji smo se zoperstavili s še doslednejšo razdelanostjo asortimana, ki je ob količinskem in vrednostnem padanju trga ključnega pomena za ohranitev tržnega deleža. Svoj obstoječi asortiman smo dopolnili za kar pet novosti – lahko pivo Laško Trim, brezalkoholni sladni pijači Malt z okusom jabolka in breskve, novi Bandidos Sun z okusom pomaranče in guave in za jabolčno vino – cider znamke iC Cider. Novosti so gonilo našega napredka in verjamemo, da bodo doprinesle k uspešnemu poslovanju naše paradne znamke Laško Zlatorog.

Vrhunski izdelki Pivovarne Laško in primerna marketinška ter komunikacijska podpora so tudi v letu 2011 prinesli ugledna priznanja neodvisnih ocenjevalcev kakovosti ter kupcev. V slovenski raziskavi o zaupanju blagovnim znamkam, ki jo je že peto leto zapored izvedla revija Reader's Digest, so bralci v kategoriji Pivo največ zaupanja ponovno izkazali Pivovarni Laško. Prestižni naziv Trusted Brand so podelili pivu Laško. Pivo Laško je po izboru bralcev revije Reader's Digest že tretje leto zapored najbolj zaupanja vredna blagovna znamka piva. Pijače Pivovarne Laško pa so na prestižnem mednarodnem tekmovanju Monde Selection 2011 prejele tri zlate medalje. Z zlato medaljo so bila nagrajena vsa tri prijavljena piva: Laško Zlatorog, Laško Dark in Jubilejnik. V zadnjih letih je tako leta 2006 veliko zlato medaljo prejel Bandidos Ice, veliko zlato medaljo v letu 2007 pa je prejelo Temno Laško. V letu 2010 so se za prestižna svetovna priznanja potegovale štiri pijače Pivovarne Laško, ki so bile nagrajene s tremi zlatimi odličji in enim srebrnim. Laško Zlatorog Družbena odgovornost in skrb za okolje je bila v prvem polletju osrednja tema projekta blagovne znamke Laško Zlatorog. Cilj oglaševalske kampanje z naslovom »Flaško nazaj v Laško«, ki je vključevala TV, tiskane, spletne in družbene (Facebook in YouTube) medije, je bil v spodbujanju prodaje povratne embalaže. Vzporedno so potekale aktivnosti v pospeševanju prodaje v trgovinah (kjer je kupec zaboja brezplačno prejel 2 kozarca), PR objave v več kot 15 različnih revijah in časopisih ter komunikacija na Facebooku. Z dosegom več kot 20.000 oboževalcev smo na temo ozaveščanja in spodbujanja potrošnikov na Facebooku izvedli tudi 2 nagradni igri.

V želji dviga prepoznavnosti blagovne znamke Laško smo za tuje trge pripravili projekt imenovan »Severina«. Posneli smo TV oglas, na katerem je v glavni vlogi nastopila hrvaška pevka Severina. Medijski splet je vključeval TV, tisk, radio in spletno oglaševanje. Akcijo smo na Hrvaški in v BIH podprli z nacionalno SMS nagradno igro.



Laško Club V prvih šestih mesecih smo na blagovni znaki Laško Club, ki se uvršča v vrsto premium piv, gradili na večji prepoznavnosti in identifikaciji blagovne znamke z želeno ciljno skupino.

Aktivacije pospeševanja prodaje smo se lotili celovito tako v segmentu trgovine kot Horece. Vzporedno je potekala komunikacija oz. zakup medijskih in ostalih oglasnih vsebin, katere namen je bil predstaviti Laško Club pivcem z razgibanim življenjskim slogom in željo po zabavi. V trgovinskem kanalu smo tako izvedli kar nekaj aktivnosti po sitemu: »Nakup z dodano vrednostjo«.

Na vseh izvoznih trgih potekajo aktivnosti po zastavljenih ciljih, z izjemo Bosne in Hercegovine, kjer smo poleg nacionalne nagradne igre na steklenici Club in LaškoPET dodatno podpisali dolgoročno poslovno sodelovanje do leta 2013 s Sarajevo Film Festivalom. V sklopu omenjenega festivala smo naredili prenovo vratne etikete na steklenici 0,33l in povečali obseg oglasnih vsebin ter drugih aktivnosti (Laško Summer Nights - SFF). Laško Trim Sledeč trendom na evropskih trgih piva smo skladno s porastom nižje alkoholnih in manj kaloričnih piv kot komplement pivu Laško Light letos pripravili lahko pivo Laško Trim. Gre za znamko piva z nižjo alkoholno stopnjo, ki pa za razliko od premijskega Laško Light predstavlja standardno pozicionirano lahko pivo. Laško Malt Laško Malt je gazirana brezalkoholna sladna pijača. Napitek, ki je dobro ohlajen, naravnost odličen. Upadu trga svetlega lager piva je med drugim botroval tudi porast trga brezalkoholnih in nizko-alkoholnih piv. V tej luči smo linijo Laško dopolnili za prvo brezalkoholno osvežitev, ki z okusom jabolka in breskve predstavlja enega izmed temeljev prihodnosti Pivovarne Laško. Bandidos Znamka Bandidos, ki je z lanskim letom doživela preporod in povsem prenovljen komunikacijski ton, je v prvem polletju 2011 ponovno obrnila nov list. Po mnogih uspehih, ki jih je Bandidos zapisal svoji osem letni zgodovini, smo mu letos priredili nov okus in začrtali smernice za prihajajoče sezone. Sledeč trendu s pivom mešanih pijač, kjer so trenutno v porastu okusi na bazi citrusov, smo razvili Bandidos z okusom pomaranče in pink guave, kar predstavlja prvi Bandidos s sadnim okusom. Z ozirom na siceršnje padanje kupne moči trga, kot tudi preferenc potrošnikov, lahko ob polletju trdimo, da je bila izbira pravilna in se je novi Bandidos uspešno prijel med pivci.



iC Cider Med novostmi, ki obeležujejo leto 2011, gre izpostaviti iC Cider, plod večletnega razvoja Pivovarne Laško. Sledeč trendom na evropskih trgih smo vse od leta 2008 pripravljali novost, ki bo v prihodnosti ublažila krč, v katerem se je znašel trg svetlih lager piv.

iC Cider je mlado jabolčno vino iz 100 % jabolčnega soka. Je popolnoma naraven cider, ki se brez dodatkov, arom in konzervansov po kakovosti lahko meri z marsikaterim že priznanim evropskim ciderjem. Oda Oda, izvirska voda, po kakovosti ena boljših v Evropi, v prvem polletju beleži pozitivne indekse. Aktivnosti na tej blagovni znamki, ki sodi na nivoju skupine v blagovno skupino, vod so bile skoncentrirane na BTL aktivnosti medtem, ko ATL aktivnosti v smislu večjega medijskega zakupa ni bilo. Poleg redkih priložnostnih oglasov v tiskanih medijih širokega dosega je komunikacija Ode bazirala na novejših medijih – spletu in socialnih omrežjih. V spomladanskih mesecih je bila izvedena mini nagradna igra preko socialnega omrežja Facebook, še ena manjša sledi avgusta.

Na nivoju Skupine Laško bo do septembra 2011 potekala promocijska akcija v sodelovanju s podjetjem Electrolux, kjer so prisotne vode Oda, Zala in Radenska (Radenska Classic in Naturelle).



Poročilo proizvodno tehničnega sektorja V prvi polovici leta 2011 smo nadaljevali z nekaterimi ključnimi projekti, kot so spodbujanje povratne embalaže, energetska prenova, logistična optimizacija in postopna prenova proizvodnih linij. S pomočjo informatizacije proizvodnih procesov nameravamo doseči boljše izkoristke proizvodnih linij, zmanjšati fiksne stroške na enoto proizvoda ter z boljšo kvalifikacijo kadra doseči višjo kakovost dela. Težava, s katero se trenutno soočajo proizvodno tehnični sektorji družb celotne skupine, je preveliko število nekvalificiranega kadra in zaposlenih z določenimi delovnimi omejitvami. Poleg tega smo v zadnjih letih izgubljali s predčasnim upokojevanjem predvsem usposobljenega strokovnega kadra, ki ga v glavnem nismo nadomeščali. Iz teh razlogov pričakujem, da bomo poleg reorganizacije na posameznih delih proizvodno tehničnih sektorjev družb, potrebovali tudi kompetentne kadre, ki bodo zagotavljali učinkovitejše vodenje proizvodnih procesov.

Vlaganja v proizvodna sredstva so v Skupini Pivovarna Laško koordinirana, kar pomeni, da vsaka izmed družb Skupine pripravi svoj plan investicij za naslednje leto, ki se na nivoju skupine uskladi glede na finančne zmožnosti posamezne družbe.

Ker so interesi posameznih članic Skupine glede na podobno dejavnost – proizvodnja piva, vode in brezalkoholnih pijač, precej podobni, prihaja do različnih pogledov, v katerih podjetjih in na katerih lokacijah nadalje razvijati posamezne proizvodne programe.

Pretežni del investiranja v proizvodna sredstva se je v družbah Skupine zaključil s koncem 90.ih let prejšnjega stoletja, tako so v zadnjih desetih letih družbe opremo le vzdrževale.

Glede na finančno težo investicij v proizvodno opremo, ki s sabo lahko prinaša tudi prihranke pri vzdrževanju, energetiki in ekologiji, je dolgoročen vpliv na stroške še toliko večji. Tako so lahko prihranki s pomočjo skrbnega načrtovanja investicij in pravilnega vrednotenja na osnovi stroška lastništva v celotni življenjski dobi proizvajalne opreme v desetletnem obdobju tudi več kot podvojeni.

Z rigoroznim zniževanjem stroškov rezervnih delov in storitev vzdrževanja (v letu 2011 od 30 do 40 % manj kot v 2010), kar je glede na starost proizvajalne opreme pravzaprav velik dosežek, smo prišli v Pivovarni Laško do točke, ko bo potrebno za stabilizacijo razmer in varnost proizvodnje začeti z vlaganji v novo proizvodno opremo. Ne glede na to pa bomo nadaljevali s striktno kontrolo naročanja rezervnih delov in postavljanjem prioritet med posameznimi proizvodnimi linijami.

V današnjem poslovnem svetu, kjer je razvoj izdelkov in storitev ekstremno hiter, je lahko ena izmed bistvenih konkurenčnih prednosti resnično usmerjanje k našim končnim potrošnikom, kjer lahko vrhunska tehnologija in razvoj omogočita, da poleg tradicionalno lojalnih kupcev pridobimo povsem nove potrošnike, ki jim optimalno razmerje med ceno in kakovostjo pomeni največ. Postavljanje najvišjih meril v vseh poslovnih procesih pa je zagotovo najboljša popotnica k ustvarjanju dodane vrednosti tako za kupce, lastnike in zaposlene.



Proizvodnja in tehnologija

V začetku leta smo kot prvo skupino novih izdelkov opravili testno in redno proizvodnjo sladnih napitkov pod imenom Laško malt. Za naše podjetje je to povsem nov segment aromatiziranih pijač na osnovi sladnega sirupa, ki spadajo v skupino brezalkoholnih pijač. Izdelka imata okus jabolke in breskve in sta zanimiva predvsem zaradi brezalkoholne stopnje, kar že kažejo dobri odzivi trga.

V Pivovarni Peja v Peći smo vzpostavili tehnološki postopek proizvodnje piva Zlatorog s kvasno kulturo Pivovarne Laško. S tem so bili izpolnjeni pogoji, da se podpiše licenčna pogodba za proizvodnjo in polnjenje Zlatorog piva v Pivovarni Peja. Po manjših tehnoloških spremembah se trenutno redno izvaja polnjenje omenjenega piva v vseh embalažah za potrebe regionalnega trga.

Tudi v tem letu uspešno poteka proizvodnja licenčnih piv Kaltenberg in Top Royal Pils, poleg tega pa smo pričeli s polnjenjem določenih novih trgovskih blagovnih znamk tako za domači kot tuji trg.

Po investicijah v proizvodno opremo in razvoju izdelka v prejšnjih letih smo pričeli z redno proizvodnjo jabolčnega vina z imenom iC cider. Izdelek je proizveden iz naravnega jabolčnega sirupa brez dodatkov, vendar smo postopek proizvodnje v največji možni meri ločili od proizvodnje piva zaradi strogih higienskih ukrepov. Skladno s certifikatom HACCP sistema smo izvajali občasna interna izobraževanja, poleg tega pa so bili določeni zaposleni na seminarjih, simpozijih in delavnicah, ki so jih organizirale različne izobraževalne inštitucije. Po higienskem standardu smo redno izvajali predpise v proizvodnji, notranje presoje in določene ugotovljene ukrepe. Za potrebe tržišča smo proizvedli novo lahko pivo Laško Trim z 2,5 % vsebnosti alkohola. Pivo je proizvedeno po drugačni tehnologiji alkoholnega vretja in zorenja kot obstoječe lahko pivo in je zato manj aromatično ter bolj pitno in polnega okusa.

Kakovost končnih izdelkov je ustrezala postavljenim standardom, zato nismo prejeli pripomb trga na kakovost izdelkov. Vzrok za vračilo nekaterih pa je bil predvsem pretečen rok uporabe oz. problem s prodajo zalog.

Točeno pivo predstavlja pomemben segment v prodaji piva, zato je proizvodnja na tem delu nudila vso podporo pri reševanju težav, izobraževanju in odgovorom na vprašanja tako servisni službi kot gostincem. Nujno je še nadaljnje delo na področju čiščenja in vzdrževanja točilnih naprav ter točenja in postrežbe točenega piva.

Vlaganja v proizvodnjo, energetiko, ekologijo in infrastrukturo

1. Dopolnitev linije z novo opremo – ST2

Zaradi finančnih omejitev v prvem polletju 2011 je realizacija tega projekta prenešena v leto 2012. V zvezi s tem projektom smo v pričetku leta pričeli s pripravo tehnične dokumentacije energetske infrastrukture polnilnic A0,A in B v navezavi z SPTE (Soproizvodnja toplote in električne energije), ki je že izdelana do faze povabila ponudnikov k izvedbi projekta. V pomladanskih mesecih 2011 smo na tržišče vstopili z novo pijačo »Malt «. Tehnološki postopek priprave te pijače na polnilni liniji ST2 je



zahteval tudi dopolnitev opreme te linije. Zato smo morali obstoječi tunelski grelnik prilagoditi tako, da je na njem mogoče izvajati tudi potrebno tehnološko fazo pasterizacije.

2. High gravity brewing HGB

Vgradnjo ustrezne opreme z vso tehnološko in energetsko infrastrukturno povezavo v področju kleti smo zaključili maja in junija 2011 ter opremo tudi uspešno spustili v obratovanje. Naprava je v fazi poizkusnega obratovanja in izpolnjuje vse načrtovane parametre za razvoj in oskrbo tržišča z novimi proizvodi predvsem na področju trgovskih blagovnih znamk.

3. Zaboj 10 x 0,5 litra

Ker se možnost uvedbe malega zaboja 10 x 0.5 l tesno navezuje na »dopolnitev linije z novo opremo ST2«, se bo tudi izvedba in financiranje tega projekta prenesla v leto 2012.

4. Pakiranja za CIDER

Že v letu 2009 smo v področju vrelno zorilnih kleti instalirali opremo, ki omogoča proizvodnjo jabolčnika ter opravili poizkusno proizvodnjo in testiranja novega proizvoda. Z optimiranjem tehnološkega postopka smo nov proizvod pripravili do faze, ko smo ga v primerni embalaži in pakiranjih maja 2011 lahko ponudili tržišču. V povezavi z načrtovanimi aktivnostmi prihoda novega proizvoda na trg ter zahtevami glede opreme steklenic in vrst pakiranj, so bile na polnilni liniji ST3 potrebne dopolnitve s formatnimi deli proizvajalcev opreme SMI, KHS in Krones.

Vlaganja v energetiko

5. Zamenjava ventilov za amonijak na ZKT

Rekonstrukcija hladilnega sistema

V letu 2008 in 2009 smo uspešno zaključili načrtovano IV. fazo tega projekta, kar predstavlja zamenjavo dotrajanega sistema ledne vode v mali varilnici 600 hl ter NH3 armatur in instalacij ZKT, v letu 2011 pa bomo projekt rekonstrukcije zaključili z V. fazo. Ta predstavlja zamenjavo dotrajane armature in magistralnih vodov amonijačne instalacije na bateriji 8ZKT in 6ZKT v področju vrelno-zorilnih kleti z nerjavno armaturo in cevovodi.

6. Energetski management – software in oprema

Visoki stroški energije in strogi okoljski predpisi predstavljajo čedalje večji razlog za uvajanje najboljših praks na področju upravljanja z energijo. Cilj tega je v prihrankih pri stroških energije, izboljšanju energetske učinkovitosti, časovnih prihrankih, delitvi stroškov glede na dejansko porabo in optimizaciji napovedi porabe raznih energentov.



Na področju energentov, ki predstavljajo najvišji delež stroškov (zemeljski plin, električna energija, voda/odpadna voda, para, zrak, CO2 ...) predvidevamo vgradnjo primerne merilne opreme, potrebne za nadaljnjo analizo izmerjenih podatkov. Le to pa bi z uporabo sodobnih programskih rešitev za zajem in analizo pripravili v obliko dosegljivo vsem, ki sprejemajo odločitve glede nadaljnjih ukrepov na področju upravljanja in varčevanja z energijo.

7. Obnova IT centra

S prehodom na informacijski sistem SAP v pričetku leta 2009 je bila v podatkovnem centru dodatno na novo instalirana tudi nova strojna oprema. V času poletnega obratovanja se je izkazalo, da obstoječa oprema za kondicioniranje prostora ne dosega zahtevanih parametrov oz. ne ustreza več.

Zato je v strežniški prostor potrebno namestiti novo, zmogljivejšo opremo. Zaradi zahtev po visoki stopnji varnosti in zanesljivosti obratovanja pa je ravno tako skladno s standardi teh prostorov potrebno zagotoviti tudi požarno in protipoplavno zaščito tega prostora ter povratno javljanje motenj v obratovanju. V prvem polletju 2011 načrtovana izvedba projekta je zaradi finančnih omejitev preložena v drugo polletje tega leta.

Vlaganja v fotovoltaiko – solarno energijo

Skladno z direktivo Evropskega sveta o vzpodbujanju rabe obnovljivih virov energije OVE in učinkovite rabe energije URE ter sprejetih zavez Republike Slovenije o povečanju rabe OVE na 25 % do leta 2020 mora tudi Pivovarna Laško oz. celotna Skupina Pivovarna Laško pričeti svojo energijsko strategijo usklajevati z načeli trajnostnega razvoja in prilagajati tem priporočilom oz. zahtevam. V nasprotnem primeru je pričakovati ukrepe v obliki povečanih cen energentov in plačil CO2 taks.

Vlaganja v ekologijo in infrastrukturo

8. Ekološki projekti – bioplin

Zaradi naraščanja cen energije in predvsem škodljivih emisij TOC sušenje odpadnega pivskega kvasa ni več racionalno oz. je s strani IRSOP tudi ustavljeno. V primeru odlaganja mokrega odpadnega produkta na deponije bodo nastajali visoki stroški prevozov in samega deponiranja. Zato v sodelovanju z Kemijskim inštitutom in Biotehniško fakulteto Ljubljana že poteka raziskovalna naloga možnosti uporabe odpadnega pivskega kvasa za pridobivanje bioplina v anaerobnem procesu razgradnje. V pilotnem poskusu direktnega uvajanja in razgradnje pivskega kvasa na našem UASB reaktorju ČN, ki je potekal skozi celotno leto 2010 so bili načrtovani rezultati povsem doseženi. Iz odpadne kvasne suspenzije smo dodatno pridobili preko 250.000 m3 bioplina kot nadomestilo zemeljskemu plinu v naši kotlovnici.

V letu 2011 poskus oz. raziskave nadaljujemo s ciljem ugotavljanja mejnih obremenitev reaktorja s tem substratom tako, da bo kot hranilo lahko uporabljena tudi vsa kvasna suspenzija Pivovarne Union in s tem generirane tudi maksimalne količine bioplina.



9. Vodni viri

Na tem področju vlaganj so bile izvedene nekatere aktivnosti, kot jih predvideva načrt vlaganj 2011, vendar le do faze, ko ni bilo potrebno financiranje. Pospešeno nadaljevanje teh aktivnosti načrtujemo v drugi polovici leta 2011. Vzdrževanje in energetika

Na področju vzdrževanja in energetike smo v prvi polovici leta 2011 nadaljevali z izvedbo del po planu, ki je bil izdelan za obdobje prvega polletja. Obseg del je zajemal preventivna dela na napravah in strojih, ki so bazirala izključno za primarni del proizvodnje s posegi na racionalizaciji stroškov.

Iz realizacije finančnih odhodkov za vzdrževanje v prvem polletju 2011 lahko zasledimo, da so se ta občutno znižala kljub temu, da so bili tudi plani za to obdobje znižani z namenom doseganja višjega dobička iz poslovanja. Izrazita racionalizacija stroškov vzdrževanja se izraža predvsem na strani storitev. Osredotočili smo se na to, da so se dela izvajala v lastni režiji z razpoložljivimi lastnimi vzdrževalci kljub temu, da jih za tovrstna dela primanjkuje. Preventivna vzdrževalna dela so fizično potekala samo na najnujnejših opravilih, ki so bila potrebna za nemoteno obratovanje proizvodnje. Poudarek je bil izključno na menjavi delov, ki so bili najbolj obrabljeni, ostali elementi pa so se delno obnovili ali samo pregledali.

Glede na dejstvo, da so stroji in naprave z leti starejši in bodo zahtevali vse večje vzdrževalne posege in s tem večje finančne izdatke, bo potrebno v bodoče na ta izdatek računati. Tako se že izkazuje, da tovrstna izvedba vzdrževalnih del ne zadovoljuje brezhibnega delovanja strojev in naprav, kar narekuje potrebo po interventnih vzdrževalnih posegih. Sedanja izvedba preventivnega vzdrževanja kaže tudi na pomanjkanje ustreznega števila strokovnega kadra. Trenutno na vzdrževanju številčno in strokovno razpolagamo samo s kadrom, ki pokriva tekoča vzdrževanja, za specifična dela na strojih in napravah pa žal ne razpolagamo več z ustreznimi strokovnimi sodelavci. To kadrovsko pomanjkanje se izraža na vseh tehnično strokovnih področjih, še zlasti pa na strojnem in elektro delu, ki sta ključna za nemoteno delovanje strojev in naprav. Prav tako smo ob celotni vzdrževalni kader na gradbenem področju.

Glede energetske oskrbe z vsemi potrebnimi energenti ni bilo problemov. Za zadovoljitev potreb po energentih do posameznih tehnoloških porabnikov smo izvedli določena preventivna vzdrževalna dela s poudarkom na izkoristku v korist manjših energetskih izgub.

Skladno z zakonodajo pa smo izvedli vse ustrezne preglede tako na energetskih napravah kot napravah delovnega procesa.

Oskrba z vodo

Dela na vodovodu so tudi v pretekli polovici leta potekala v glavnem po načrtu, ki smo si ga zastavili tako, da ni bilo večjih odstopanj od plana. Skozi celotno obdobje smo zagotavljali zadostne količine kvalitetne pitne vode tako v sistemu vodovoda Laško



kakor tudi na okoliških vodovodih. Zaradi dokaj ugodnih hidroloških razmer niso bili potrebni prevozi vode. Tudi v tem obdobju smo zamenjali nekaj odsekov cevovoda, ki so bili v slabem stanju.

Na vodovodih smo izvajali nadzor zdravstvene ustreznosti pitne vode skladno s pravilnikom o pitni vodi ter drugo zakonodajo. V podjetju imamo izdelan sistem HACCP tudi za vodovode, kjer je opredeljen načrt spremljanja pitne vode od zajetja pa do priključka uporabnika pitne vode, kajti zavedamo se, da je najpomembnejši cilj dejavnosti oskrbe s pitno vodo zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode vsem uporabnikom.

Kontrola kakovosti

Kontrola kakovosti je nadaljevala svoje redno delo in aktivnosti v skladu z redno prakso in plani kontrole. Večjih reklamacij v zvezi s kakovostjo končnega izdelka tudi v tem letu ni bilo. Ponovno se lahko pohvalimo s tremi zlatimi priznanji za kakovost piva, ki smo jih tudi letos prejeli za vse tri izdelke, ki smo jih poslali na mednarodno tekmovanje Monde selection v Bruselj. Gre za izdelke Jubilejnik, Laško Dark, Laško Zlatorog.

V mesecu aprilu se je začela priprava SAP Q modula, ki bo v letu 2012 nadomestil obstoječi informacijski sistem TQM za vnos in obdelavo rezultatov v kontroli kakovosti. Do januarja 2012 naj bi projekt uvedbe novega informacijskega sistema končali. Z uvedbo Q modula bomo tako poenotili informacijske sisteme na področju kakovosti za vsa podjetja v Skupini Pivovarna Laško.

Redno delo je potekalo brez večjih posebnosti tako na fizikalno-kemijskem kot mikrobiološkem delu kontrole kakovosti. V mikrobiološkem laboratoriju spremljamo mikrobiološko stanje proizvodnje in polnjenja piva, polnjenja izvirske vode, končnih proizvodov in pitne vode v okviru vodovodnega sistema. V obdobju od 1.1. do 30.6.2011 smo v mikrobiološkem laboratoriju pregledali 8300 vzorcev. (vir: sistem Plillis, Pivovarna Laško). V začetku tega leta smo izvajali analize kemijske kontrole v skladu z rednim določenim planom. Področja pregleda so vsebovala kontrolo repromaterialov, vhodnih surovin, faznih medproduktov (piva in brezalkoholnih pijač – limonad), stranskih produktov, končnih proizvodov, analitiko vod ter področje razvojne analitike.

Tudi letos smo imeli nekaj težav s kakovostjo nemškega slada, pri ostalih surovinah ni bilo opaziti večjih odstopanj od zahtevanih kvalitetnih parametrov. Nekaj težav smo imeli pri pripravi sirupov za pripravo mešanih pijač s pivom, vendar smo te težave uspešno sanirali in identificirali ter odpravili vzroke za nastanek težav.

Tudi na področju repromaterialov nismo zasledili večjih odstopanj: nekaj manjših težav z zapiranjem kronskih zapork, vpliv materiala pločevink iz bele pločevine na senzoriko končnega izdelka. Vse ostale reklamacije repromaterialov lahko pripišemo bolj odstopanjem pri dimenziji ali tisku repromaterialov.



Pri kontroli končnih produktov nismo zaznali večjih nihanj v kakovosti, kar se odraža tudi v skoraj ničnem številu reklamacij glede same kakovosti. Najpogosteje so reklamacije posledica nepravilnega skladiščenja in rokovanja s pivom.

Tudi letos smo nadaljevali s senzoričnimi treningi in sicer z rednimi treningi kot tudi udeležbo na mednarodni primerjalni senzorični shemi. S svojimi rezultati smo lahko zelo zadovoljni, zavedamo pa se, da je senzorični trening konstanten proces, v kolikor želimo svoja znanja krepiti in nadgrajevati. Želimo si še naprej pripravljati in zagotavljati izdelke, ki bodo za potrošnika varni ter kakovostni.

Razvoj novih izdelkov

V prvi polovici leta 2011 smo pogumno pospremili na trg kar pet novih izdelkov. Idej za pripravo novih izdelkov nam ne zmanjkuje, vendar se zavedamo, da bo za vseh novih pet izdelkov potrebno veliko truda in vlaganj za dosego željene in pričakovane prodaje.

Omeniti velja tudi razvojne aktivnosti na področju trgovskih blagovnih znamk in služnostnih polnjenj, ki so se nadaljevala v letu 2011.Tudi v prvi polovici leta 2011 smo nadaljevali prizadevanja za optimizacijo obstoječe embalaže. Gre predvsem za izbiro čim lažje in cenovno in ekološko sprejemljive embalaže. Projekti še niso zaključeni in se nadaljujejo v drugo polovico leta.

Nadaljujemo sodelovanju z IHPS Žalec. Naloga, ki smo jo začeli pripravljati že lansko leto, se tako nadaljuje. Ravno tako bo kmalu zaključeno magistrsko delo, ki bo opravljeno v sodelovanju z IHPS in biotehniško fakulteto Ljubljana z naslovom »Vpliv zaporedne uporabe kvasa Saccharomyces Pastorianus na kakovost piva«. Vse razvojne aktivnosti so usmerjene v pripravo izdelkov za popolno zadovoljitev potreb naših trenutnih in bodočih kupcev.

Licenčna proizvodnja in uslužnostna polnjenja:

Pivovarna Peja, Peć:

Optimiranje proizvodnje piva Zlatorog v Pivovarni Peja je v zaključni fazi. Uvedena je enaka receptura varenja, fermentacije in zorenja. Z vpeljavo naše kvasne kulture se je tudi organoletična slika piva v Peći približala originalu. Glede opremljenosti pivovarne predstavlja problem predvsem varilnica, ki ne zagotavlja idealnih pogojev za varenje. Sodelovanje med tehnološkotehničnima službama obeh pivovarn je korektno. Aktivnosti še tečejo na področju kontrole kakovosti za uskladitev nekaterih analitskih metod.

Uslužnostno polnjenje v Proan, d. o. o., Slovenske Konjice:

Zaradi omejenih možnosti polnjenja na naši liniji za pivo v PET embalaži poteka polnjenje volumna 1,5 l in 2 l v Proan, d. o. o., Slovenske Konjice. Vsekakor pa je umestno razmisliti o nabavi linije, ki nam bo omogočala polnjenje doma in s tem omiliti vpliv različnih faktorjev, ki potencialno lahko vplivajo na nihanje kakovosti.



POSLOVANJE ODVISNIH DRUŽB

Radenska, d. d., Radenci

Predstavitev družbe

Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in trženje mineralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pijač.

Na slovenskem tržišču želimo pod blagovno znamko Radenska ostati vodilni polnilec naravnih mineralnih voda, na področju ustekleničenih pitnih voda in brezalkoholnih pijač pa razvojno aktivno in konkurenčno podjetje s pomembnim tržnim deležem. Na področju izvoza želimo ostati vodilni slovenski izvoznik naravnih mineralnih voda pod blagovno znamko Radenska in aktivni polnilec in/ali prodajalec tistih proizvodov Radenske, ki so glede na svojo kakovost tržno zanimivi predvsem na prostoru bivših republik Jugoslavije in srednje Evrope.

Radenska, d. d., Radenci je odvisna družba obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., Laško. Lastniški delež obvladujoče družbe predstavlja 93,81 % kapitala. Radenska, d. d., Radenci ima tudi lastniške deleže v drugih družbah in je lastnik oziroma solastnik v družbah: Radenska, d. o. o., Beograd (100 % poslovni delež), Radenska, d. o. o., Zagreb (100 % poslovni delež), družbi nista aktivni ter Miral, d. o. o., (100 % poslovni delež), RA&LA, d. o. o., Sarajevo (1,97 % poslovni delež) in Odem GIZ Slopak, d. o. o., (9,74 % poslovni delež).

Značilnosti poslovanja v prvem polletju 2011

Na vseh prodajnih področjih oziroma tržiščih smo v prvem polletju 2011 zabeležili prodajo 46,5 mio litrov mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, kar je 3,3 % več kot v enakem obdobju lani in 91,8 % postavljenega plana za prvo polletje.

Porast beležimo v Sloveniji in tržiščih EU. Izstopa prodaja pri trgovskih blagovnih znamkah, medtem, ko pri lastnih blagovnih znamkah, predvsem pri Classicu rezultati niso tako ugodni. Dobri indeksi so predvsem pri Pepsi, Ori in Naturellu.

Na domačem trgu smo v prvi polovici leta 2011 prodali 38,2 mio litrov pijač. Od meseca marca naprej, ko smo začeli uvajati nove proizvode (Stil jabolko, Oaza češnja, Ora bitter lemon, Radenska Plus Feel Good), je prodaja začela presegati tisto iz lanskega leta. V trgovinah smo izvajali veliko aktivnosti, tako cenovnih kot tistih z dodano vrednostjo, vse skupaj pa je bilo podprto z medijskimi kampanjami.

Tudi na tujih trgih, kjer smo v letošnjem prvem polletju prodali 8,3 mio l pijač, smo za pospešitev prodaje vod pripravili ustrezne marketinške aktivnosti pri največjih kupcih (akcije, objave v katalogih, leafletih, paletne izpostavitve...).

Zaradi agresivnosti konkurence se je potrebno prilagajati in sodelovati v udarnih terminih in aktivnostih, ki so s strani trgovcev močno marketinško podprti tako, da bomo tudi v drugi polovici leta nadaljevali s temi aktivnostmi.



Osnovni podatki o poslovanju družbe Radenska, d. d., Radenci ( v EUR ) I.-VI./2009 I.-VI./2010 I.-VI./2011

Čisti prihodki od prodaje 15.490.215 13.598.635 14.704.194

Čisti dobiček 2.014.717 1.592.207 1.654.112

Čisti denarni tok13.682.956 3.022.519 2.992.699

EBIT 2.101.581 1.783.777 539.622

EBITDA 3.769.820 3.214.089 1.878.209

Dolgoročna sredstva 81.853.998 71.622.033 64.476.701

Kratkoročna sredstva 82.484.647 45.646.812 45.871.182

Kapital 121.697.741 84.089.867 81.042.850

Dolgoročne obveznosti 1.073.471 8.565.555 6.566.605

Kratkoročne obveznosti 38.519.240 21.795.490 20.296.442 1 Čisti dobiček z amortizacijo

V prvem polletju 2011 smo ustvarili 15,1 mio EUR poslovnih prihodkov in 14,6 mio EUR poslovnih odhodkov in dosegli poslovni izid iz poslovanja v višini 0,5 mio EUR. Finančnih prihodkov smo dosegli 2,7 mio EUR, finančnih odhodkov 0,6 mio EUR, kar pomeni poslovni izid iz financiranja v višini 2,1 mio EUR. Čisti poslovni izid znaša 1,5 mio EUR.

Zaposleni

Konec leta 2010 smo v Radenski z načrtnim zmanjševanjem števila delavcev zaključili proces racionalizacije. Na dan 30.6.2011 imamo 211 zaposlenih, 30.6.2010 je bilo 215 zaposlenih, kar pomeni zmanjšanje za 4 zaposlene. V prvem polletju leta 2011 znaša delež stroškov dela v čistih prihodkih 18,5 %, v lanskem polletju je znašal 18,8 %.

Zaključek

Obstoječe tržno okolje v povezavi z znanimi trendi je vplivalo na smelo zastavljene temeljne cilje v poslovanju v letu 2011. Pričakujemo, da se bodo znotraj skupine podjetij Pivovarne Laško nadaljevali procesi, ki bodo imeli nadaljnje sinergijske učinke. Še naprej bomo iskali nove tržne priložnosti, izboljševali kakovost in varnost proizvodov ter optimizirali procese z novimi tehnično-tehnološkimi in organi-zacijskimi posodobitvami. V Radenski bomo vse cilje lahko dosegli z voljo in optimizmom vsakega izmed nas. Vse to lahko prispeva k temu, da bomo v drugi polovici leta, ko so pred nami sezonski meseci, uspešni in bomo v največji možni meri kljub recesiji poizkusili realizirati zastavljene cilje v poslovnem načrtu. Skupina Union

Predstavitev Skupine

Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union, d. d., prevzela družbo Fructal, d. d. Pivovarna Union, d. d., je obvladujoča družba Skupine Union. V skupini



so poleg pivovarne še družbi Fructal, d. d., in Fruktal Mak, a. d., katerih osnovna dejavnost je proizvodnja sokov in pijač. Pivovarna Union, d. d., je 93,73 % lastnik družbe Fructal, d. d., ki je 89,4 % lastnik družbe Fruktal Mak, a. d. Skupina Union ima pridruženi družbi v tujini, to sta družba Birra Peja, Sh. a., Kosovo in družba Birra Peja Albanija. V družbi Birra Peja, Sh. a., ki je proizvajalka piva, ima Pivovarna Union, d. d., 39,55 % lastniški delež, Birra Peja, Sh. a., Kosovo pa ima v 100 % lasti družbo v Albaniji.


Skupina Union je v prvem polletju 2011 na slovenskem trgu ter izvoznih trgih skupaj prodala 1.137.263 hl vseh pijač, od tega 71,5 % v Sloveniji ter 28,8 % v izvozu. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 je bila količinska prodaja večja za 4 %, za 0,8 % je zaostajala za načrtovanimi rezultati. Zelo dobre rezultate smo dosegli pri prodaji piva, predvsem zaradi blagovne znamke Radler, ki je postala prodajna uspešnica. Tako smo v Sloveniji prodali za 13 % več piva, v izvozu pa za 4 %. Prodaja brezalkoholnih pijač pa je bila tako na domačem kot tudi na izvoznih trgih enaka kot v prvem polletju 2010, medtem, ko je prodaja vod in vod z okusi manjša za 3 %.

Razmere, v katerih je poslovala Skupina Union, za industrijo pijač niso ugodne, zato lahko dosežene rezultate ocenimo kot dobre. Splošna gospodarska situacija v Sloveniji in na izvoznih trgih Skupine Union je še vedno slaba. V Sloveniji se je povprečno število delovno aktivnih zaposlenih konec leta zaradi napovedane pokojninske reforme močno znižalo, še vedno pa se povečuje brezposelnost. Na drugi strani na stroškovno učinkovitost močno vpliva rast cen surovin, energentov in materialov, vezanih na ceno nafte. Zmanjšana kupna moč se odraža na splošnem zmanjšanju potrošnje pijač in spremenjenih navadah potrošnikov. Pripadnost blagovnim znamkam pada, kupci se usmerjajo k cenejšim proizvodom, k trgovskim blagovnim znamkam, čedalje več nakupov opravljajo v cenejših diskontnih trgovinah. Na izvoznih trgih dodatno težavo predstavlja še velika finančna nedisciplina in zmanjšana likvidnost pri kupcih, padec vrednosti valut, padec kupne moči potrošnikov in vedno večje zahteve trgovcev po dodatnih bonitetah.

Osnovni podatki o poslovanju Skupine Union

( v EUR ) I.-VI./2009 I.-VI./2010 I.-VI./2011


Čisti dobiček 5.486.943 3.217.115 9.840.223

Čisti denarni tok111.920.495 8.889.495 13.434.660

EBIT 9.336.073 6.611.311 10.123.157

EBITDA 15.769.625 12.283.691 13.717.594



Kapital 137.967.428 83.782.781 90.569.149


Kratkoročne obveznosti 137.445.912 133.343.963 181.558.621

1 Čisti dobiček z amortizacijo



Skupina Union je v prvem polletju 2011 ustvarila 81,8 mio EUR konsolidiranih čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 8,6 % več kot v primerljivem obdobju 2010. V strukturi prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na domačem trgu 78,4 %, prihodki na tujih trgih pa 21,6 %.

Poslovni stroški in odhodki v višini 74,5 mio EUR so za 6,2 % višji kot v prvem polletju 2010. Največje povečanje beležijo stroški materiala zaradi večje proizvodnje in povečanih cen nekaterih osnovnih surovin, opremnega materiala ter energentov. Močno so se povečali tudi stroški storitev, predvsem na račun višjih stroškov marketinga. Stroški dela v višini 10 mio EUR so nižji za 4,5 %. Odpisi vrednosti v višini 3,6 mio EUR so nižji za 37,6 % zaradi 36,6 % nižje amortizacije. Osnovna sredstva, ki se nanašajo na Skupino Fructal in so konsolidirana v Skupino Union, so se v skladu z MSRP 5 prenehala amortizirati s 1.1.2011.

Finančni prihodki v višini 5,7 mio EUR so večji za 475,7 % zaradi dividend (Mercator, d. d.) in dobička iz prodaje nekaterih finančnih naložb. Finančni odhodki v višini 5,1 mio EUR so višji za 36,8 % in v glavnini predstavljajo obresti za najeta posojila.

Skupina Union je v prvem polletju 2011 ustvarila dobiček iz poslovanja v višini 10,1 mio EUR, kar je za 53,1 % več kot v primerljivem obdobju leta 2010. Čisti dobiček v višini 9,8 mio EUR je večji za 205,9 %.

Sredstva Skupine Union v višini 296,3 mio EUR so na 30.6.2011 za 9,4 % večja kot 31.12.2010. Razlog je v povečanju kratkoročnih sredstev Skupine Union za 16,5 %, predvsem zaradi povečanih kratkoročnih poslovnih terjatev in zalog. Oboje so v primerjavi z 31.12.2010 povečane zaradi sezonske narave poslovanja in zaradi terjatev za dividende Mercatorja.

Kapital v strukturi obveznosti do virov sredstev predstavlja 30,6 %, na 31.12.2010 pa 29,6 %. Večji je za 13 % zaradi prevrednotenja finančnih naložb na tržno vrednost in dobička prvega polletja 2011. Skupna kratkoročna in dolgoročna finančna zadolženost skupine v višini 153,4 mio EUR je večja za 3,1 %. Poslovne obveznosti v višini 23,5 mio EUR so višje za 66 %, predvsem zaradi povečanih obveznosti do dobaviteljev in do države (DDV in trošarina).

Skupina Union ima na 30.6.2011 v skupini sredstev za odtujitev sredstva Skupine Fructal v višini 56 mio EUR, med obveznostmi, povezanimi s sredstvi za odtujitev pa obveznosti Skupine Fructal v višini 26,5 mio EUR.

Zaposleni

Skupina Union je zaradi racionalizacije zaposlovanja v zadnjih petih letih radikalno zmanjševala število zaposlenih, konec leta 2010 pa je večje število zaposlenih izkoristilo možnost predčasne upokojitve. Zato je imela Skupina Union 30.6.2011 801 zaposlenih, kar je 42 manj kot leto prej in 4 več kot 31.12.2010. Skupina je imela namreč v prvem polletju 2010 za izvajanje notranjega transporta najetih 31 zunanjih delavcev, ki jih je decembra 2010 redno zaposlila. Brez upoštevanja teh na novo zaposlenih, se je število delavcev zmanjšalo za 73.



Zaključek

Glede na visoko zadolženost skupine, ki neposredno vpliva na poslovne rezultate, so bile v prvem polletju 2011 izredno pomembne aktivnosti dogovarjanja z bankami o reprogramu finančnih obveznosti in aktivnosti pri prodajanju naložb, ki ne predstavljajo osnovne dejavnosti skupine. V drugi polovici leta bo zato še toliko bolj pomembno, da začete procese odprodaje učinkovito nadaljujemo oz. zaključimo. Vital Mestinje, d. o. o.


Razvoj podjetja Vital Mestinje se je začel več kot pred petdesetimi leti. Osnovni dejavnosti podjetja sta: predelava sadja in polnjenje različnih brezalkoholnih pijač pod blagovno znamko FRUPI. Istočasno pa je podjetje pomemben polnilec trgovskih blagovnih znamk za različne trgovske verige. Le-te nam predstavljajo že 80 %, kar je absolutno preveč, zato je naša strategija v bodoče povečati tržni delež FRUPI blagovne znamke.

Na slovenskem tržišču želimo v prihodnosti zopet pridobiti vodilni tržni delež pri sirupih, istočasno pa se bomo usmerili v kvalitetnejše FRUPI proizvode, ki bodo temeljili na kozjanskem jabolku, ki je naša osnovna surovina.

Podjetje je kapitalsko povezano s Pivovarno Laško, d. d., ki je bila na dan 31.12.2010 lastnik Vitala v višini 96,92 %.


Količinska prodaja: v prvem polletju letošnjega leta smo prodali 6.753.068 litrov vseh pijač, kar je 5 % manj kot v istem obdobju lani. Finančni učinek prodaje znaša 2.274.866,78 EUR, kar je 10 % več kot v istem obdobju preteklega leta. Finančni porast je predvsem zato, ker se je dvignila prodaja FRUPI sirupov finančno kar za 18 %. To je tudi velik uspeh za Vital, saj smo si v začetku leta postavili cilj povečati prodajo FRUPI proizvodov. V prvem polletju je padel tudi izvoz na Malto za 70 %, kar predstavlja za Vital velik finančni udarec. Kljub vsemu, smo v prvem polletju še vedno imeli pozitivno finančno rast.

Za 5 % pa so padle tudi trgovske blagovne znamke, ki še vedno predstavljajo 80 % vse prodaje. Finančni indeks TBZ v tem obdobju znaša 107.



Osnovni podatki o poslovanju družbe Vital Mestinje, d. o. o. ( v EUR ) I.-VI./2009 I.-VI./2010 I.-VI./2011


Čisti dobiček 46.896 -78.469 4.350

Čisti denarni tok1233.319 106.547 191.861

EBIT 54.070 -72.761 8.509

EBITDA 240.493 112.255 196.020



Kapital 3.438.782 3.360.986 3.362.138

Dolgoročne obveznosti 66.482 344.532 257.332


V obddobju januar – junij 2011 je bilo ustvarjenega 3.792,39 EUR bruto dobička, kar je zelo zadovoljivo glede na to, da je bilo lani v istem obdobju 79.656,53 EUR izgube. Strošek amortizacije se je v tem obdobju povečal za 1,51 % so se pa bistveno znižali stroški dela, in sicer za 16,32 %. Zelo so se v tem obdobju povečali tudi stroški materiala, saj se je sladkor kot naša strateška surovina podražal za skoraj 100 %. Delno so se povečali tudi stroški reklame, ki je namenjena za podporo večji prodaji FRUPI proizvodov.

Zaposleni

Na dan 30.6.2011 je v Vitalu zaposlenih 36 ljudi, od tega 3 za določen čas. Kljub izredni fluktuaciji v preteklem letu števila zaposlenih nismo povečevali, vendar pa bomo v bodoče mogli razmišljati tudi o tem, saj na nakaterih delovnih mestih delovni procesi že trpijo.

Zaključek

Poslovanje v prvem polletju glede na situacijo na trgu je zelo zadovoljivo. Kot pravilna se je pokazala odločitev, da smo ukinili tiste proizvode FRUPI, ki so se slabo prodajali, istočasno pa smo ukinili tudi nekaj TBZ – predvsem tistih, kjer je bila zelo slaba marža (Tuš Olimp). V prvem polletju smo pridobili 8 novih TBZ. Na trg pa smo lansirali še dve novi sadni pijači FRUPI.

Strategija o izboljšanju kvalitete proizvodov se je pokazala kot pozitivna.

Cilj do konca leta 2011 pa je še vedno, povečati prodajo FRUPI proizvodov, selekcionirati oz. nadomestiti proizvode, ki so stroškovno neupravičeni, skrbeti za stroškovno učinkovitost v vseh procesih. Vsekakor pa pričakujemo, da nam bodo pomagale sinergije v Skupini Pivovarna Laško, saj bomo s skupno pomočjo lažje sledili ciljem, ki smo si jih zastavili za leto 2011.



Delo, d. d. Ljubljana


Družba Delo, d. d., je eno vodilnih in najvplivnejših podjetij na slovenskem medijskem trgu ter pomemben oblikovalec javnega mnenja. Prvi začetki družbe Delo segajo v leto 1955, ko je nastalo Časopisno založniško podjetje Slovenski poročevalec, predhodnik današnje družbe.

Družba Delo izdaja dva vodilna slovenska dnevna časopisa Delo in Slovenske novice, edini nedeljski časopis Nedelo, štirinajstdnevnik Pogledi, specializirano revijo Grafičar in štiri redne časopisne priloge ter samostojne revije Onaplus, Deloindom+, Polet fit.

Pomembni dogodki v letošnjem polletju

Konec februarja 2011 je Urad za varstvo konkurence izdal soglasje za prodajo delnic ČZP Večer družbi 3 Lan, d. o. o. V mesecu juniju 2011 je bil podpisan aneks št. 4 k Pogodbi o prodaji delnic ČZP Večer, d. d., z dne 23.6.2010 z družbo 3 Lan, d. o. o., in podaljšana depozitna pogodba pri notarju, ki ureja razpolaganje z vplačano aro. Ministrstvo za kulturo kupcu odločbe še ni izdalo. To pomeni, da do sedaj odložni pogoji iz Pogodbe o prodaji delnic z dne 23.6.2010 še niso izpolnjeni in Pogodba o prodaji delnic še ni stopila v veljavo.

Zadnji rezultati Revidirane prodane naklade tiskanih medijev so spodbudni, saj so Slovenske novice dnevni časopis z najvišjo prodano naklado, največjo distribuirano naklado med prilogami pa zopet beleži Vikend.

Trend padanja naklade na Delu in Nedelu se nadaljuje. Slovenske Novice izkazujejo višjo prodano naklado od planirane na kolportaži, kar povezujemo z nadaljevanjem promocijske akcije.

V začetku leta smo začeli s prvimi aktivnostmi projekta prenove časnika Delo. Zaključek prenove načrtujemo v oktobru 2011. Vzporedno s prenovo teče tudi projekt uredniške integracije edicije Delo.

Blagovna znamka Slovenske novice je že drugič zapored pridobila naziv TRUSTED BRAND 2011 v kategoriji dnevni časopis, ki ga podeljuje Mladinska knjiga in uredništvo revije Readers Digest.

Poleg prenovljene spletne strani delo.si in spletne strani slovenskenovice.si, ki po zadnjih podatkih dosegata ugodne rezultate, so v letošnjem letu začeli delovati še spletni portali: nadgrajena različica www.pogledi.si, nov portal www.polet.si in nov portal deloindom.si.

V letošnjem polletju so izšle nove revije Onaplus, Deloindom+ in prvi rekreativni mesečnik Polet fit. Odzivi bralcev na nove revije so ugodni.


http://www.pogledi.si/

http://www.polet.si/



Tudi v letošnjem letu se nadaljuje negativni trend na oglaševalskem trgu, ki je posledica spopadanja s krizo v gospodarstvu. V strukturi oglaševanja se krepi delež televizije, predvsem na račun vseh tiskanih medijev.

V prvem polletju je skupina Delo ustvarila 27 mio EUR prihodkov iz poslovanja, kar je 4 odstotke več kot v lanskem primerljivem obdobju in nekoliko manj kot je načrtovala. Poslovni izid iz poslovanja, ustvarjen v višini 57 tisoč EUR, je nekoliko manjši od lanskega, zaostaja pa za načrtovanim poslovnim izidom. Negativni celotni poslovni izid je predvsem posledica negativnega izida iz financiranja.

Osnovni podatki o poslovanju družbe Delo, d. d., Ljubljana ( v EUR ) I.-VI./2009 I.-VI./2010 I.-VI./2011


Čisti dobiček 1.032.351 -2.038.985 -401.947

Čisti denarni tok12.486.163 -585.173 1.081.759

EBIT 1.402.324 119.095 57.140

EBITDA 2.856.136 1.572.907 1.540.846



Kapital 29.012.742 13.600.992 13.070.820



Zaposleni

Za družbo je značilna visoka izobrazbena struktura, ki odraža njeno dejavnost in zahtevnost delovnih procesov. Že od začetka leta so stekle aktivnosti za pospešeno upokojevanje vseh tistih zaposlenih, ki so izpolnjevali pogoje. V družbi Delo, d. d., in hčerinski družbi Izberi, d. o. o., je bilo konec junija 456 zaposlenih, konec lanskega junija pa je bilo v obeh družbah 470 zaposlenih.

Zaključek

Z namenom, da dosežemo planirani izid iz poslovanja so bili sprejeti varčevalni ukrepi, usmerjeni predvsem v zmanjšanje obsega strani in števila izdaj posameznih edicij ter promocijske stroške. V pripravi so dodatni ukrepi, ki so usmerjeni na področje upravljanja s kadri in nepremičninami.



TRAJNOSTNI RAZVOJ

Upravljanje s kadri

Zaposleni Zavedamo se, da sta zadovoljstvo zaposlenih in poslovna uspešnost neločljivo povezana, zato uspešno skrbimo za zdravo in varno delovno okolje in dobro sodelovanje med zaposlenimi, čemur moramo tudi v naprej dajati velik pomen, saj na tak način nastaja večja pripadnost zaposlenih podjetju in izkazovanju kvalitet delavcev. Zaposleni smo eden od temeljev dobrega poslovanja podjetja, saj s svojim znanjem, prizadevnostjo in sposobnostjo pripomoremo k dobri kvaliteti in v zadnji fazi k zadovoljstvu potrošnikov naših izdelkov.

Naš cilj pa tudi v bodoče ostaja: racionalizacija zaposlovanja in rast izobrazbene ravni zaposlenih.

Na dan 30.6.2011 je bilo v Pivovarni Laško zaposlenih skupno 328 oseb, od tega 312 s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in 16 za določen čas. Skupno število zaposlenih se je v primerjavi s podatkom na dan 30.6.2010 povečalo za 0,92 %. Rekapitulacija zaposlenih po spolu

Zaposleni na dan 30.6.2011 Št. % Št. % Št. %

Redno zaposleni nedoločen čas 113 96,6 199 94,3 312 95,1

Redno zaposleni določen čas 2 1,7 11 5,2 13 4,0

Pripravniki določen čas 2 1,7 1 0,5 3 0,9

Skupaj 117 100 211 100 328 100

Ž e n s k e M o š k i S k u p a j

Zaposleni na dan 30.6.2010 Št. % Št. % Št. %

Redno zaposleni nedoločen čas 116 97,5 204 99,0 320 98,5Redno zaposleni določen čas 3 2,5 2 1,0 5 1,5Pripravniki določen čas - - - - - -Skupaj 119 100 206 100 325 100


Izobraževanje Zaposleni so kot doslej nadaljevali z izobraževanji v smislu pridobitve formalne izobrazbe, kakor tudi nadgradnje teoretičnega znanja, dobljenega s formalnim izobraževanjem na raznih seminarjih, tečajih, delavnicah in podobno.

Področja izobraževanja so bila različna, računovodstvo, tuji jeziki, informatika, marketing, varstvo okolja, zakonodaja in druga strokovna znanja.



Izobrazbena struktura zaposlenih Izobrazba/obdobje 30.6.2011 delež v % 30.6.2010 delež v %

magister 7 2,1 7 2,1 100,0

visoka 52 15,9 48 14,8 108,3

višja 42 12,8 40 12,3 105,0

srednja 61 18,6 62 19,1 98,4

KV 87 26,5 86 26,5 101,2

PK 29 8,8 29 8,9 100,0

NK 50 15,3 53 16,3 94,3

Skupaj 328 100 325 100 100,9

Indeks 11/10

Starostna struktura Največje število zaposlenih je uvrščenih v starostno skupino 45 let; če ta podatek primerjamo s podatkom za leto 2010 ugotovimo, da je fluktuacija minimalna, saj je bila najštevilčnejša starostna skupina 44 let. Največji delež moških spada v starostno skupino 45 let, medtem ko največji delež žensk v starostno skupino 44 let. Pregled zaposlenih po starosti in spolu na dan 30.6.2011

Starost v letih Št. % Št. % Št. %

starost od 19 do 25 let 1 0,9 3 1,4 4 1,2

starost od 26 do 30 let 3 2,6 8 3,8 11 3,4

starost od 31 do 35 let 9 7,7 17 8,1 26 7,9

starost od 36 do 40 let 18 15,4 30 14,2 48 14,6

starost od 41 do 45 let 35 29,9 50 23,7 85 25,9

starost od 46 do 50 let 28 23,9 51 24,2 79 24,1

starost od 51 do 55 let 21 17,9 47 22,3 68 20,7

starost od 56 do 60 let 2 1,7 5 2,3 7 2,2

Skupaj 117 100 211 100 328 100


Povprečna bruto plača V obdobju januar – junij 2011 je bila zaposlenim v Pivovarni Laško, d. d., izplačana povprečna bruto plača v višini 2.016,27 EUR, kar je v primerjavi z izplačilom pred letom dni za 2,9 % več.

Povečana povprečna vrednost bruto plače je posledica novo zaposlenih s prejemki, ki presegajo povprečno bruto plačo v družbi.



Komuniciranje Pivovarna Laško je v prvem polletju leta 2011 sistematično gradila dvostransko komunikacijo med podjetjem in njenim internim ter eksternim okoljem. Komuniciranje je ekipa Pivovarne Laško načrtovala ter ga prilagajala interesom različnih javnosti, ki vplivajo na njeno poslovanje.

Komuniciranje z vlagatelji

Pivovarna Laško skladno z zakonom obvešča vlagatelje in potencialne vlagatelje z zadostnimi, natančnimi in pravočasnimi informacijami. Informacije v okviru politike razkrivanja informacij zajemajo uspešnost poslovanja družbe v preteklosti in strategijo razvoja družbe v prihodnje.

Delnice Pivovarne Laško kotirajo na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, zato je družba zakonsko zavezana k objavi predpisanih informacij na spletnih straneh ljubljanske borze (seonet.ljse.si), Pivovarna Laško pa iste informacije objavi tudi na spletnih straneh podjetja.

Med aktivnosti komuniciranja z vlagatelji in potencialnimi vlagatelji sodijo redne skupščine podjetja, novinarske konference sklicane z namenom poročanja o medletnih in letnih poslovnih rezultatih, individualni sestanki predstavnikov podjetja s predstavniki investicijskih družb ter objava medletnih in letnih poročil v tiskanih medijih ter na spletnih straneh družbe.

Komuniciranje z mediji

Podjetje Pivovarna Laško o svojih dejavnostih, poslovanju, načrtih in strateških usmeritvah redno obvešča medije s pomočjo sporočil za medije in novinarskih konferenc. Odnosi z mediji temeljijo na načrtovanem, korektnem sodelovanju, sprotnem odzivanju na vprašanja novinarjev in veljavnih etičnih standardih odnosov z javnostmi.

Komuniciranje s kupci

Kupcem Pivovarne Laško je od leta 2009 na voljo Klicni center. Na brezplačni telefonski številki 080 1825 je na voljo 10 operaterjev, ki sprejemajo naročila kupcev za vse izdelke Skupine Pivovarna Laško. Projekt je podjetje uvedlo zaradi enostavnejšega in uporabnikom prijaznejšega poslovanja. Klicni center je lociran na Distribucijskem centru Skupine Pivovarna Laško v Ljubljani in sprejema naročila za vse distribucijske kanale kot so trgovina, gostinstvo in ustanove. V skoraj treh letih delovanja se je Klicni center med kupci uveljavil kot dobrodošla pomoč za oddajo naročil.

Komuniciranje z zaposlenimi

Interno komuniciranje je ena najpomembnejših tehnik, ki ob profesionalni izvedbi komunikacijskih orodij zagotavlja zadostno informiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Ob zdravih medsebojnih odnosih, je tudi eden bistvenih elementov za



doseganje dobrih poslovnih rezultatov družbe. V Pivovarni Laško smo zaposleni sprotno seznanjeni z vsemi najpomembnejšimi informacijami ter obvestili za javnost. Na najbolj frekvenčnih točkah v podjetju so na voljo oglasne table, v zadnjih letih pa ima vse več uporabnikov tudi obveščanje preko interneta. Pomembno orodje internih komunikacij so tudi interne spletne strani – intranet Pivovarne Laško in Skupine Pivovarna Laško. Raba tega orodja se povečuje s povečanimi potrebami po komuniciranju med različnimi organizacijskimi oddelki in mešanimi projektnimi timi, ki so nastali kot del leta 2010 predstavljane poslovne strategije Skupine Pivovarna Laško. Intranet omogoča dostop zainteresiranim tudi do skupne rabe določenih dokumentov. Kot komunikacijsko orodje bistveno prispeva k učinkovitosti poslovnih procesov.

Po dveh letih in pol ponovnega izhajanja internega glasila »Laški pivar«, se je le-to popolnoma uveljavilo. Namenjeno je tako zaposlenim v Pivovarni Laško kot sodelavcem iz Skupine Pivovarna Laško ter ostalim zainteresiranim. Zaposleni ga prejemajo v elektronski obliki, na petih točkah v podjetju pa je na vojo tiskana izdaja. Slednjo prejemajo tudi upokojenci Pivovarne Laško, predstavniki medijev in nekatere druge pomembne javnosti. Za vse zainteresirane je Laški pivar na voljo še na spletni strani Pivovarne Laško.

Odnosi z vplivnimi javnostmi in mnenjskimi vodji

Pivovarna Laško je tudi v prvi polovici leta 2011 nadaljevala aktivno sodelovanje s civilnodružbenimi organizacijami in sistematično komunicirala z vplivnimi javnostmi. Družba je tako ob mednarodnem dnevu Zemlje na Eko konferenci mnenjskim vodjem predstavila projekt Flaško nazaj v Laško s katerim želimo pri kupcih piva spodbujati uporabo povratne embalaže. Hkrati pa smo mnenjskim vodjem še enkrat predstavili argument za aktivnejše sodelovanje regulatorja, saj imajo marketinše akcije posameznih podjetij le omejen učinek na zmanjševanje količin odpadne embalaže v državi. Zato Skupina Pivovarna Laško še naprej podpira in aktivno sodeluje v dialogu med nekaterimi civilno družbenimi organizacijami ter regulatorji na področju sprememb taks za embalažo in koncesijskih dajatev za uporabo vodnih virov v komercialne namene. Glavna cilja projekta sta pripraviti regulativo, ki bo bistveno bolj stimulirala uporabo povratne embalaže ter znižala koncesijske dajatve za uporabo vode v komercialne namene na posameznega zavezanca. Ena od pomembnih posledic sprememb obeh segmentov regulative bi bila tudi izboljšana konkurenčnost domače industrije pijač glede na tujo konkurenco.



Odgovoren odnos do družbenega okolja Kot družbeno odgovorno podjetje smo v Pivovarni Laško z investicijami v okolju prijaznejše tehnologije poskrbeli, da z emisijami iz proizvodnih procesov čim manj vplivamo na lokalno okolje.

Podjetje tudi z investicijskimi vlaganji zadnjih let jasno kaže pomen in težo, ki ga namenja odnosu do okolja, kakovosti življenja v lokalni skupnosti in družbeni odgovornosti. Precejšen delež vložkov podjetja namreč predstavljajo investicije v izgradnjo in obnovo lokalne infrastrukture.

Pivovarna Laško vsakodnevno demonstrira svojo zavezanost tako kakovosti kot tradiciji tudi skozi vrhunske izdelke. Kot družbeno odgovorno podjetje smo izvedli investicije, ki družbi omogočajo da z emisijami iz proizvodnih procesov čim manj vpliva na lokalno okolje. Proizvodni procesi tako potekajo v skladu s strogimi evropskimi okoljskimi standardi, odpadne vode pa so speljane na lastno čistilno napravo.

Pivovarna Laško je že desetletja eden najpomembnejših slovenskih podpornikov športa. Skupaj s podjetji v Skupini je tudi največji sponzor slovenskega športa. Ob tem pa Pivovarna Laško in tudi skupina z različnimi sponzorstvi aktivno podpirata kulturo in ustvarjalno umetnost, razvoj lokalnih skupnosti ter zdravstva in sociale. Pivovarna Laško je tudi generalni sponzor in ena od nosilk najbolje obiskane turistične prireditve v Sloveniji – Pivo in cvetje.

Donacije, namenjene pretežno humanitarnim projektom, neprofitnim dejavnostim in podpori razvoja manjših klubov ter društev iz lokalnega okolja pa dodatno slikajo pomen, ki ga v podjetju dajemo družbeno odgovornemu ravnanju.




Ekološko poročilo V podjetju se držimo smernic stalnega povečevanja izkoristkov surovin, zmanjševanja kala in izmeta v proizvodnji ter izboljševanja ekoloških vplivov na okolje kot posledica naše dejavnosti. V prvem polletju smo tako izvedli spodaj navedene izboljšave na področju okoljske učinkovitosti.

Nadaljevali smo s podrobnim spremljanjem delovanja anaerobnega reaktorja za obdelavo odpadnih vod. V tem letu smo prvič za daljše obdobje dosegli največjo obremenitev reaktorja kot posledica dodajanja kvasne suspenzije v tehnološke odpadne vode. Tudi pri večji količini dodanega kvasa so analize učinkovitosti razgradnje in stabilnosti mikrobne kulture pokazale stabilno delovanje reaktorja, kar je ključnega pomena za dolgoročno izvajanje procesa. Raziskave so bile izvedene s strani raziskovalnih inštitucij Zavoda Grč Vrh v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. V tem obdobju leta smo kot posledica dodatka kvasne suspenzije na reaktorju proizvedli bistveno večjo količino bioplina v primerjavi s predhodnim letom.

V okviru letnega inšpekcijskega pregleda so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti predvsem na področju odpadnih vod in spremembah tehnološkega postopka sušenja kvasa. V predpisanem roku smo odpravili pripombe ter na ARSO podali prijavo o spremembi postopka obdelave kvasa.

Redno smo izvajali v okoljevarstvenem dovoljenju predpisane monitoringe izpustov emisij snovi v okolje.

V prvi polovici leta smo v projektu CIP optimizacije v polnilnici piva izvedli pregled stanja, pripravili rešitve in izvedli spremembe programov čiščenja proizvodne opreme na približno polovici števila objektov. Pri tem smo izboljšali predvsem učinkovitost čiščenja opreme in namenili poudarek na zmanjšanju porabe vode v tem delu proizvodnje. Prve merljive rezultate v bilanci porabe vode pričakujemo tekom glavne sezone proizvodnje ter naprej do konca leta.

Junija smo izvedli prvi večji pregled sistema oskrbe s plinastim CO2 za proizvodnjo in polnjenje piva. Pri tem smo odkrili določene nepravilnosti v delovanju in izvedli programske spremembe delovanja regulatorjev za vzdrževanje pritiska v pufer tankih za pivo ter menjavo krmilnega dela za tlak v tlačnih tankih. S tem se je poraba CO2 nekoliko zmanjšala, zato predvidevamo, da bo potreba po nabavi dodatnega CO2 v bodoče zmanjšana.

Polletno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško

RAČUNOVODSKO POROČILO NEREVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE PIVOVARNA LAŠKO za obdobje, končano 30.6.2011

Konsolidirani izkaz finančnega položaja

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA ( v E U R )

na dan 30.6.2011 Skupina Skupinana dan na dan

30.6.2011 31.12.2010

262.005.058 265.643.825

408.923.474 370.997.307

809.226 210.569

139.679.002 122.331.370

9.338.537 9.557.633

SREDSTVA

Neopredmetena dolgoročna sredstva 65.778.924 66.016.523Opredmetena osnovna sredstva 150.500.971 153.632.750

Naložbene nepremičnine 4.749.667 4.656.484Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 207.148 207.148Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva 697.212 718.449

Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe 317.148 317.148Dolgoročna posojila 10.763.450 10.444.245Dolgoročne poslovne terjatve 939.128 717.347

Dolgoročne terjatve za odloženi davek 28.051.410 28.933.731

Nekratkoročna sredstva za prodajo 293.667.871 286.684.408

Zaloge 26.874.670 21.376.855Kratkoročne terjatve iz poslovanja 65.485.082 30.660.793Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 150.423 1.595.596

Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva 17.247.761 24.554.570Kratkoročna posojila 4.151.254 4.733.715Izvedeni finančni instrumetni 18.050 -Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 1.328.363 1.391.370

SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA 409.732.700 371.207.876SKUPAJ SREDSTVA 671.737.758 636.851.701

KAPITAL

Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 78.908.924 78.908.924Rezerve iz dobička 3.695.943 3.650.330

Presežek iz prevrednotenja 9.362.403 42.217.836Čisti poslovni izid preteklih let 12.369.653 110.742Čisti poslovni izid (1.230.533) (25.574.602)

Prevredbena rezerva 69.307 (13.485.165)

SKUPAJ KAPITAL 149.017.539 131.889.003

OBVEZNOSTI

DOLGOROČNA SREDSTVA

KRATKOROČNA SREDSTVA

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

VEČINSKI KAPITAL

MANJŠINSKI KAPITAL

DOLGOROČNE REZERVACIJE 4.804.665 4.805.958Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 2.760.965 2.788.161Dolgoročne pasivne časovne razmejitv e 2.043.700 2.017.797



Konsolidirani izkaz finančnega položaja ( n a d a l j e v a n j e )


na dan 30.6.2011 Skupina Skupinana dan na dan

30.6.2011 31.12.2010

66.071.488 84.263.898

446.231.482 411.167.663

5.612.584 4.725.179

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Dolgoročne finančne obveznosti 66.071.488 84.263.898

Obveznosti, vključene v skupino za odtujitev 65.734.723 67.250.490Kratkoročne poslovne obveznosti 48.190.090 30.636.500

Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 563.261 -Kratkoročne finančne obveznosti 331.743.408 313.280.673

SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 451.844.066 415.892.842

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 671.737.758 636.851.701



Konsolidirani izkaz poslovnega izida

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011 Skupina Skupinaza obdobje za obdobje

1.1.-30.6.2011 1.1.-30.6.2010

Čisti prihodki od prodaje 161.315.994 155.466.546Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 3.274.921 278.274Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 98.266 10.859Drugi poslovni prihodki 1.190.484 1.166.164Stroški blaga, materiala in storitev (106.734.100) (97.127.526)

Stroški dela (28.673.178) (28.887.671)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev (8.474.435) (13.009.334)Odpisi vrednosti (5.658.653) (226.977)

Drugi poslovni odhodki (3.148.190) (3.288.572)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 13.191.109 14.381.763

Finančni prihodki 10.219.565 5.114.449Finančni odhodki (24.442.013) (11.944.730)NETO FINANČNI ODHODKI (14.222.448) (6.830.281)

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (1.031.339) 7.551.482

Davki (157.142) (1.352.767)ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (1.188.481) 6.198.715

Delež lastnikov neobvladujočega deleža v čistem dobičku 42.052 197.684Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku (1.230.533) 6.001.031

Dobiček na delnico lastnikov obvladujočega deleža: Čisti dobiček na delnico (0,1407) 0,6860 Popravljen čisti dobiček na delnico (0,1407) 0,6860



Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011 Skupina Skupina za obdobje za obdobje

1.1.-30.6.2011 1.1.-30.6.2010

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (1.188.481) 6.198.715

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSZa prodajo razpoložljiva finančna sredstva 1.259.809 (2.317.328)

Odloženi davki iz naslova prevrednotenj 464.684 545.890Dobički (izgube) iz naslova prevrednotenja nepremičnin (614.883) -Drugi vseobsegajoči donos (opustitev kap. met. MELR) 17.739.614 197.223

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS 18.849.224 (1.574.215)

CELOTEN VSEOBSEGAJOČI DONOS 17.660.743 4.624.500

Delež manjšinskih lastnikov v vseobsegajočem donosu 19.626 332.790Delež večinskih lastnikov v vseobsegajočem donosu 17.641.117 4.291.710


Polletno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo – Skupina Pivovarna Laško Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA - Skupina povezanih družb

36.503.305 78.908.924 3.650.331 812.304 (812.304) - 110.742 (25.574.602) 42.217.835 (13.485.165) 122.331.370 9.557.633 131.889.003

( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011

Čisti Skupaj kapital

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz Prevredbena večinskega Manjšinski SKUPAJ

kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja rezerva lastnika kapital KAPITAL

Transakcije z lastniki:Odtujitev lastnih delnic (deležev) - - - - 30.196 - (208.720) - - - (178.524) - (178.524)Izplačilo dividend - - - - - - - - - - - (74.882) (74.882)Druge spremembe - - - - 261.660 106.032 - - (130.375) - 237.317 (163.840) 73.477

Skupaj transakcije z lastniki - - - - 291.856 106.032 (208.720) - (130.375) - 58.794 (238.722) (179.928)

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - -

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2011 po MSRP

(1.230.533) - - (1.230.533) 42.050 (1.188.483)Presežek prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev - - - - - - - - (564.189) - (564.189) (50.694) (614.883)Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - 37.383 - 1.244.969 - 1.282.352 (22.543) 1.259.809Davki povezani s posameznimi postavkami vseobsegajočega donosa - - - - - - - - 413.871 - 413.871 50.813 464.684

Drugi vseobsegaj. donos - preneh. pomembnega vpliva PS Mercator (prevr. OOS) - - - - - - 37.976.794 - (37.976.794) - - - -Drugi vseobsegaj. donos - preneh. pomembnega vpliva PS Mercator (prenos na IPI) - - - - - - - - 4.185.142 13.554.472 17.739.614 - 17.739.614

Skupaj spremembe v vseobsegajočem donosu v obdobju od 1. januar do 30. junij 2011 - - - - - - 38.014.177 (1.230.533) (32.697.001) 13.554.472 17.641.115 19.626 17.660.741

Spremembe v kapitaluPokrovanje izgube - - - - - - (25.574.602) 25.574.602 - - - - -Oblikovanje rezerv za lastne delnice - - - (291.856) - (60.420) - - - - (352.276) - (352.276)Drugo - - - - - - 28.056 - (28.056) - - - -

Skupaj spremembe v kapitalu - - - (291.856) - (60.420) (25.546.546) 25.574.602 (28.056) - (352.276) - (352.276)

KONČNO STANJEna dan 30. junij 2011 36.503.305 78.908.924 3.650.331 520.448 (520.448) 45.612 12.369.653 (1.230.533) 9.362.403 69.307 139.679.003 9.338.537 149.017.540




Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA - Skupina povezanih družb

36.503.305 78.908.924 3.650.330 1.363.200 (1.363.200) - - 33.554.754 - 152.617.313 9.977.067 162.594.380

36.503.305 78.908.924 3.650.330 942.565 (942.565) 458.396 6.001.031 34.539.335 (3.152.300) 156.909.021 10.331.077 167.240.098

( v E U R )


Čisti Skupaj kapital

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne poslovni izid Čisti Presežek iz Prevredbena večinskega Manjšinski SKUPAJ

kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice preteklih let poslovni izid prevrednotenja rezerva lastnika kapital KAPITAL

Transakcije z lastniki:Odtujitev lastnih delnic (deležev) - - - (52.587) 52.587 - - - - - - -Druge spremembe - - - (368.048) 368.048 - - - - - 21.218 21.218

Skupaj transakcije z lastniki - - - (420.635) 420.635 - - - - - 21.218 21.218

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - 6.001.031 - - 6.001.031 197.684 6.198.715Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - - (2.421.856) - (2.421.856) 104.529 (2.317.327)Davki povezani s posameznimi postavkami vseobsegajočega donosa - - - - - - - 515.311 - 515.311 30.579 545.890Drugi vseobsegajoči donos - kapitalska metoda Mercator - - - - - 458.396 - 2.891.126 (3.152.300) 197.222 - 197.222

Skupaj spremembe v vseobsegajočem donosu v obdobju od 1. januar do 30. junij 2010 - - - - - 458.396 6.001.031 984.581 (3.152.300) 4.291.708 332.792 4.624.500

Spremembe v kapitalu

Skupaj spremembe v kapitalu - - - - - - - - - - - -

ZAČETNO STANJE na dan 1. januar 2010 po MSRP

KONČNO STANJEna dan 30. junij 2010


Konsolidirani izkaz denarnih tokov

IZKAZ DENARNIH TOKOV ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011 Skupina Skupina

za obdobje za obdobje

1.1.-30.6.2011 1.1.-30.6.2010

(63.007) 392.984

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

Denar ustvarjen pri poslovanju 9.726.212 21.903.431

Plačane obresti - (6.148)Izdatki za davke (157.142) 560.734POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 9.569.070 22.458.017

Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev (5.821.427) (8.477.857)

Dobički / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 364.408 (73.541)

Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev (156.662) (287.264)Nakupi / prodaje finančnih sredstev 5.505.860 2.985.277Prejete obresti 1.381.302 1.091.905Prejete dividende in kapitalski dobički 137.648 -NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA 1.411.129 (4.761.480)

Plačane obresti (12.361.409) (11.683.262)Povečanje / zmanjšanje finančnih dolgov 1.393.085 (5.620.291)

Dividende izplačane lastnikom (74.882) -NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA (11.043.206) (17.303.553)

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 1.391.370 991.658Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 1.328.363 1.384.642



Konsolidirani denarni tok iz poslovanja

DENARNI TOK IZ POSLOVANJA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011 Skupina Skupina

za obdobje za obdobje

1.1.-30.6.2011 1.1.-30.6.2010

13.191.109 14.381.763

9.726.212 22.458.017

DOBIČEK IZ POSLOVANJA OBDOBJA

PRILAGODITVE ZA:

SPREMEMBE OBRATNEGA KAPITALA

DENAR USTVARJEN PRI POSLOVANJU

Amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 8.079.343 12.451.515Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 395.092 557.819

Odpise dolgoročnih sredstev 5.455.907 73.541Neto gibanje v rezervacijah (1.293) (235.518)SKUPAJ PRILAGODITVE 13.929.049 12.847.357

Zaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo (3.614.143) 3.477.170Poslovne terjatve in druge terjatve (29.069.475) (20.862.496)Poslovne obveznosti in druge obveznosti 15.289.672 12.614.223SKUPAJ SPREMEMBE (17.393.946) (4.771.103)

Konsolidirano poročanje po odsekih

POROČANJE PO ODSEKIH - Skupina Pivovarna Laško ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011Časopisno

Ostale založniškaPivo pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje 72.742.624 51.188.048 27.361.063 10.024.260 161.315.995Poslovni izid iz poslovanja 14.691.594 1.056.942 1.523.254 (4.080.681) 13.191.109Sredstva po odsekih 180.885.381 173.791.836 74.126.598 179.275.505 608.079.320

Blagovne znamke 46.461.058Dobro ime 17.197.380

POROČANJE PO ODSEKIH - Skupina Pivovarna Laško ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2010Časopisno

Ostale založniškaPivo pijače dejavnost Ostalo Skupaj

Čisti prihodki od prodaje 70.672.601 51.792.491 26.211.695 6.789.759 155.466.546Poslovni izid iz poslovanja 10.745.681 2.851.881 95.802 688.399 14.381.763Sredstva po odsekih 163.386.607 156.979.289 50.233.125 194.025.848 564.624.869

Blagovne znamke 101.719.402Dobro ime 25.413.597



Računovodske usmeritve V letu 2011 so bile uporabljene iste računovodske usmeritve kot v preteklih letih.

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenji Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in sicer:

a) Standardi in pojasnila, ki so stopili v veljavo v tekočem poročevalskem obdobju

V tekočem poročevalskem obdobju so stopili v veljavo naslednji popravki in spremembe obstoječih MSRP ter pojasnila OPMSRP:

MSRP 1 (popravljen) »Prva uporaba Mednarodnih standardov računo-vodskega poročanja«, ki ga je EU sprejela 25.11.2009 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2010 ali kasneje),

MSRP 3 (popravljen) »Poslovne združitve«, ki ga je EU sprejela 3.7.2009 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.7.2009 ali kasneje),

Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računo-vodskega poročanja« - Dodatne izjeme za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki ga je EU sprejela 23.6.2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2010 ali kasneje),

Spremembe MSRP 2 »Plačilo na podlagi delnic« - Z denarjem poravnane plačilne transakcije za delnice v skupini, ki ga je EU sprejela 23.3.2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2010 ali kasneje),

Spremembe MRS 27 »Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi«, ki jih je EU sprejela 3.6.2009 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1.7.2009 ali kasneje),

Spremembe MRS 39 »Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje« - Postavke, ki izpolnjujejo pogoje za varovanje pred tveganjem, ki jih je EU sprejela 15.9.2009 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1.7.2009 ali kasneje),

Spremembe različnih standardov in pojasnil »Izboljšave MSRP (2009)«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 16.4.2009 (MSRP 2, MSRP 5, MSRP 8, MRS 1, MRS 7, MRS 17, MRS 18, MRS 36, MRS 38, MRS 39, OPMSRP 9 in OPMSRP 16), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, in ki jih je EU sprejela 23.3.2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2010 ali kasneje),

OPMSRP 12 »Dogovori o koncesiji storitev«, ki ga je EU sprejela 25.3.2009 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 30.3.2009 ali kasneje),

OPMSRP 15 »Dogovori o izgradnji nepremičnin«, ki ga je EU sprejela 22.7.2009 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2010 ali kasneje),



OPMSRP 16 »Zavarovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji«, OPMSRP 17 »Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom«, ki ga je EU sprejela 26.11.2009 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.11.2009 ali kasneje),

OPMSRP 18 »Prenosi sredstev od odjemalcev«, ki ga je EU sprejela 27.11.2009 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.11.2009 ali kasneje).

Sprejetje dopolnitev obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvah Skupine.

b) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi

Na dan odobritve the računovodskih izkazov je EU sprejela naslednje standarde, popravke standardov in pojasnila, ki še niso v veljavi:

Spremembe MRS 24 »Razkrivanje povezanih strank« - Poenostavitev zahtev po razkritju za podjetja, povezana z vlado, in razlaga opredelitve povezane stranke, ki jih je EU sprejela 19.7.2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2011 ali kasneje),

Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« - Obračunavanje izdaje delniških pravic, ki jih je EU sprejela 23.12.2009 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1.2.2010 ali kasneje),

Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba Mednarodnih standardov računo-vodskega poročanja« - Omejeno izvzetje od primerjalnih razkritij po MSRP 7 za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki jih je EU sprejela 30.6.2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1.7.2010 ali kasneje),

Spremembe OPMSRP 14 »MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti« - Vnaprejšnja plačila zahtev glede minimalnega financiranja, ki jih je EU sprejela 19.7.2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2011 ali kasneje),

OPMSRP 19 »Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti«, ki ga je EU sprejela 23.7.2010 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.7.2010 ali kasneje).

Skupina se je odločila, da ne bo uporabila teh standardov, popravkov in pojasnil preden stopijo v veljavo. Skupina ocenjuje, da prva uporaba teh standardov, prenovitev standardov in pojasnil ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze Skupine.

c) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in jih še ni sprejela EU

Na dan odobritve računovodskih izkazov obstajajo naslednji izdani računovodski standardi, popravki in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo:

MSRP 9 »Finančni instrumenti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2013 ali kasneje),



Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« – Prenosi finančnih sredstev (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1.7.2011 ali kasneje),

Spremembe različnih standardov in pojasnil »Izboljšave MSRP (2010)«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 6.5.2010 (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 7, MRS 1, MRS 27, MRS 34, OPMSRP 13), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, (večino sprememb je potrebno uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2011 ali kasneje.

1. Konsolidacija

Odvisne družbe, v katerih ima skupina neposredno ali posredno lastniški delež večji od polovice glasovalnih pravic ali pa lahko na kakšen drug način vpliva na poslovanje, se konsolidirajo. V izkaze Skupine se konsolidirajo od dne, ko Skupina prevzame kontrolni delež v njih, njihovo konsolidiranje pa se preneha, ko Skupina v njih nima več kontrolnega deleža. Vse transakcije ter terjatve in obveznosti med družbami v Skupini se za namene konsolidiranja izločijo. Izločene so tudi prejete dividende od odvisnih družb. Zaradi zagotavljanja konsistentnih in pravilnih podatkov za potrebe konsolidacije in računovodskega poročanja Skupine je bilo v odvisnih družbah treba uskladiti računovodske usmeritve z usmeritvami obvladujoče družbe.

Pri obračunavanju prevzemov družb se v Skupini uporablja nakupna metoda. Nabavna vrednost prevzema se meri kot poštena vrednost danih sredstev, kapitalskih instrumentov in prevzetih obveznosti na dan transakcije, skupaj s stroški, ki se jih da neposredno pripisati prevzemu. Prevzeta sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti pri prevzemu so v začetni fazi evidentirane po pošteni vrednosti na dan prevzema, ne glede na velikost manjšinskega deleža. Presežek nabavne vrednosti nad pošteno vrednostjo deleža Skupine v neto sredstvih prevzetega podjetja se evidentira kot dobro ime. Če je nabavna vrednost nižja od poštene vrednosti neto sredstev prevzete družbe, se razlika pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida.

Skupina obravnava transakcije z lastniki neobvladujočega deleža enako kot transakcije z zunanjimi partnerji. Dobički in izgube manjšinskih lastnikov se kažejo v izkazu poslovnega izida Skupine.

2. Sesetava skupine povezanih družb

Povezano skupino družb Skupine Pivovarna Laško, v katerih ima družba Pivovarna Laško, d. d. svoje finančne naložbe, sestavljajo naslednje družbe:



Odstotek Vrednostudeležbe/ celotnega Dobiček/izguba

Ime družbe Dejavnost družbe Država glas. pravice kapitala v EUR I.-VI./2011

ODVISNE DRUŽBERadenska, d. d. proizvodnja pijač Slovenija 93,81 % 81.042.850 1.654.112Skupina Union proizvodnja piva in pijač Slovenija 97,90 % 90.569.149 9.840.223Jadranska pivovara, d. d. proizvodnja piva Hrvaška 99,11 % -2.087.215 -487.700Vital Mestinje, d. o. o. proizvodnja pijač Slovenija 96,92 % 3.362.138 4.350Skupina Delo časopisna in založ. dejav. Slovenija 100,00 % 19.613.050 -439.330RA&LA, d. o. o. prodaja na veliko BiH 100,00 % 128.272 4.210Firma Del, d. o. o. proizvodnja piva Slovenija 100,00 % 51.846 306Laško Grupa, d. o. o. trgovsko posredovanje Hrvaška 100,00 % 72.247 69.544

Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, Laško, sestavlja konsolidirano polletno poročilo za matično in odvisne družbe v Skupini Pivovarna Laško. Zaradi nepomembnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, družba RA&LA, d. o. o., Sarajevo in družba Laško Grupa, d. o. o., Zagreb.

3. Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo na osnovi prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga in prevzema le-teh s strani kupcev (brez DDV in trošarine), predvidenih reklamacij, rabatov in diskontov ter izločitev prodaje znotraj Skupine. Prihodki iz prodaje so pripoznani, ko se pomembno tveganje in koristi lastništva blaga prenese od prodajalca na kupca.

Skupinski prihodki so seštevek prihodkov posameznih družb, vključenih v Skupino. Iz skupinskih prihodkov se izključijo prihodki, doseženi znotraj skupine družb. Ostali realizirani prihodki so pripoznani na sledečih osnovah:

prihodki iz obresti – pripoznajo se ob nastanku, razen če obstaja dvom v izterjavo, ko se znesek odpiše na nadomestitveno vrednost. Prihodki iz obresti se od takrat dalje pripoznajo na osnovi obrestne mere, ki služi za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov,

prihodki iz naslova dividend – ko nastane pravica Skupine do prejema plačil iz naslova dividend.

4. Naložbe v odvisne družbe

Uskupinjena odvisna družba je družba, v kateri ima obvladujoča družba prevladujoč kapitalski delež ali prevladujoč vpliv iz drugih razlogov in ki vstopa v skupino, za katero se sestavljajo skupinski računovodski izkazi.

Naložba v odvisno družbo se vrednoti po izvirni zgodovinski nakupni vrednosti. Prihodki iz naslova udeležbe v dobičku se pripoznajo kot finančni prihodek, ko so nakazani oz. ko skupščine teh družb sprejmejo sklep o delitvi dobička in izplačilu dividend. Naložbe se slabijo, kadar je nadomestljiva vrednost naložbe manjša od njihove knjigovodske vrednosti. Izguba zaradi slabitve se takoj pripozna v izkazu poslovnega izida.



5. Naložbe v pridružene družbe

Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina med 20 % in 50 % glasovalnih pravic in v katerih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje. Finančne naložbe v pridružene družbe so vrednotene po nabavni vrednosti, vendar se mora vsako leto preveriti, če morda ne obstajajo okoliščine, ki nakazujejo na potrebo po slabitvi. V ta namen se izvajajo cenitve naložb v pridružene družbe s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij. V primeru, da je ocenjena vrednost naložb nižja kot nabavna vrednost, se razlika pripozna kot finančni odhodek in vpliva na višino izkazanega poslovnega izida.

Naložbe v pridružene družbe se obračunavajo na osnovi kapitalske metode. Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina med 20 % in 50 % glasovalnih pravic, in v katerih pomembno vpliva na poslovanje, vendar jih ne obvladuje.

Finančna naložba v pridruženo družbo se v skladu z MRS 28 obračuna po kapitalski metodi od datuma, na katerega postane pridružena družba. Po kapitalski metodi se finančna naložba najprej evidentira po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša tako, da se pripozna naložbenikov delež v dobičku ali izgubi družbe, v kateri ima naložbenik pomemben vpliv, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička družbe, v kateri ima naložbenik pomemben vpliv, zmanjšuje knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Preračuni knjigovodske vrednosti so prav tako potrebni, če se spremeni naložbenikov sorazmerni delež v kapitalu druge družbe, a te spremembe niso vključene v izkaz poslovnega izida. Med takimi spremembami so tudi tiste, ki so posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih naložb, tečajnih razlik in preračunavanja razlik, ki nastanejo pri poslovni združitvi.

Ob pridobitvi finančne naložbe se vsaka razlika med stroškom finančne naložbe in naložbenikovim deležem v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgovih in pogojnih obveznosti pridruženega podjetja obračuna v skladu z MSRP 3 – poslovne združitve.

Dobro ime, povezano s pridruženo družbo, se vključi v knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Vendar amortizacija tega dobrega imena ni dovoljena in zato ni vključeno v ugotavljanje naložbenikovega deleža v dobičkih ali izgubah pridružene družbe.

Vsak presežek naložbenikovega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti pridruženega podjetja nad stroški finančne naložbe se izključi iz knjigovodske vrednosti finančne naložbe in namesto tega vključi kot prihodek v ugotavljanje naložbenikovega deleža v dobičkih ali izgubah pridružene družbe za obdobje, v katerem je bila finančna naložba pridobljena.

Na dan 30.6.2011 Skupina med dolgoročnimi finančnimi naložbami v pridružene družbe izkazuje naložbo v kapital družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo in naložbo v družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana.

Delež v lastništvu pridružene družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo na dan 30.6.2011 znaša 39,55 %, delež v družbi Slopak paa 38,96 %.



Skupina Pivovarna Laško je v letu 2010 naložbo v 23,34 % delnic Poslovnega sistema Mercator (MELR) izkazovala kot naložbo v pridruženo družbo in jo vrednotila v skladu s kapitalsko metodo. Na dan 31.12.2010 je po kapitalski metodi prevrednoteno naložbo razporedila med kratkoročna sredstva, namenjena prodaji. Ker Skupina kljub 23,34 % lastniškemu deležu nima pomembnega vpliva na poslovanje omenjene družbe, od 1.1.2011 dalje naložbo vrednoti kot razpoložljovo za prodajo v skladu z MRS 39. Na dan 30.6.2011 je naložba izkazana po borzni vrednosti.

6. Valutna poročanja

a) Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke prikazane v finančnih izkazih posameznih družb Skupine so nominirane v valuti primarnega okolja – države, v kateri posluje posamezna družba (ta valuta je t. i. »funkcijska valuta«). Konsolidirani izkazi so izkazani v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d.

b) Transakcije in stanja

Devizne transakcije so preračunane v predstavitveno valuto na podlagi tečaja, veljavnega na dan transakcije. Dobički in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, izhajajoče iz dolžniških vrednostnih papirjev in drugih monetarnih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti, so vključene v dobičke in izgube pri transakcijah s tujimi valutami. Tečajne razlike pri nemonetarnih postavkah, kot so delnice v posesti za trgovanje, so prikazane kot del povečanja ali zmanjšanja poštene vrednosti. Tečajne razlike pri za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjih so vključene v prevrednotovalnih rezervah na kapitalu.

c) Družbe v Skupini

Izkazi poslovnega izida in izkazi finančnega izida odvisnih družb v tujini so preračunani v poročevalsko valuto obvladujoče družbe na podlagi povprečnega deviznega tečaja, bilance stanja pa so preračunane v poročevalsko valuto z uporabo tečaja, veljavnega na dan 30. junija. V primeru, da pride do prodaje družbe v tujini, se tečajne razlike, realizirane pri prodaji, pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobička / izgube iz prodaje.

7. Neopredemtena sredstva

a) Dobro ime

Dobro ime predstavlja presežek nabavne vrednosti prevzete družbe nad pošteno vrednostjo deleža neto sredstev prevzete družbe na dan prevzema. Dobro ime, nastalo ob prevzemu odvisnih družb, je izkazano med neopredmetenimi sredstvi. Dobro ime se letno preverja, testira zaradi slabitev in se meri po začetni vrednosti, zmanjšani za kumulirane oslabitve. Dobički in izgube pri odprodaji družbe vključujejo sedanjo vrednost dobrega imena, ki se nanaša na prodano družbo. Na dan 31.12.2010 je bila opravljena ponovna cenitev oziroma preizkus slabitve dobrega imena. Iz cenitve, ki jo



je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ni potrebe po slabitvi dobrega imena. Na dan 30.6.2011 ni bilo opravljenih cenitev, bila pa je izkazana slabitev blagovnih znak Skupine Fructal na pogodbeno prodajno vrednost.

b) Patenti, blagovne znamke in licence

Izdatki za nakup patentov, blagovnih znamk in licenc se kapitalizirajo in amortizirajo z uporabo linearne amortizacijske metode v obdobju njihove »življenjske dobe« (amortizacijske dobe). V primeru da življenjska doba ni določljiva, se ne amortizirajo temveč se letno opravi samo preizkus slabitve.

V primeru da je zaslediti potrebo po prevrednotenju, je treba oceniti vrednost neopredmetenih sredstev in jih odpisati do višine njihove nadomestljive vrednosti. Za blagovne znamke življenjska doba ni določljiva, zato je bil konec leta 2010 opravljen preizkus slabitve. Na dan 30.6.2011 ni bil opravljen preizkus morebitne slabitve oz. ni bila opravljena cenitev.

Druga neopredmetena sredstva imajo življenjsko dobo od 3 do 10 let.

8. Finančna sredstva

Skupina klasificira svoje naložbe v sledeče kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, posojila in terjatve, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila investicija pridobljena.

a) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Kategorija se deli v dve podkategoriji: finančna sredstva, namenjena trgovanju in sredstva, določena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ob pripoznanju. Naložbe pridobljene z namenom ustvarjanja dobička iz kratkoročnih (manj kot eno leto) fluktuacij v ceni so klasificirane kot namenjena trgovanju in spadajo med kratkoročna sredstva. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani / nerealizirani dobički in izgube izhajajoče iz sprememb v pošteni vrednosti pa so vključene v izkaz poslovnega izida v obdobju v katerem so nastale. V prvem polletju leta 2011 in v letu 2010 Skupina ni imela nobenih naložb v okviru te kategorije.

b) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Vključene so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12 mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrščene med dolgoročna sredstva. Posojila in terjatve so v bilanci stanja izkazane med poslovnimi in drugimi terjatvami po odplačni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere.



c) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Naložbe s fiksno zapadlostjo, ki jih uprava družbe namerava zadržati do zapadlosti so klasificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in so vključene med dolgoročna sredstva.

d) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo, ali pa niso uvrščena v nobeni od ostalih kategorij. Vrednotena so prav tako po pošteni vrednosti, če je pošteno vrednost mogoče ugotoviti. V primeru, da se z naložbo trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se kot poštena vrednost obravnava tržna cena. Pošteno vrednost posamezne naložbe je mogoče tudi oceniti. Cenitve opravljajo ocenjevalci vrednosti podjetij, ki so registrirani pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Učinki prevrednotenj na nove poštene vrednosti povečujejo ali zmanjšujejo vrednost kapitala – presežek iz prevrednotenja. Slabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev pa povečujejo finančne odhodke in vplivajo na poslovni izid.

V polletnih računovodskih izkazih so naložbe, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in so bile v letu 2010 ocenjene, izkazane po ocenjenih vrednostih na osnovi cenitev na dan 31.12.2010.

Finančna sredstva, za katera ni mogoče ugotoviti poštene vrednosti, so vrednotena po nabavni vrednosti

9. Izpeljani finančni inštrumenti

Izpeljani finančni inštrumenti so inštrumenti, ki jih uporabljamo za varovanje pred izpostavljenostjo finančnim tveganjem. Uporabljajo se kot orodje za varovanje pred spremembo poštene vrednosti ali denarnega toka, tveganju izpostavljene varovane postavke. Kot predmet trgovanja predstavlja samostojen finančni inštrument, ki je izpostavljen tveganjem.

Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti, kasneje pa se prevrednotijo na pošteno vrednost. Dobiček ali izguba iz prevrednotenja izpeljanega finančnega inštrumenta za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu. Prevrednotenje finančnega inštrumenta, ki se uporablja za varovanje denarnega toka, se pripozna neposredno v kapitalu, kadar je varovanje uspešno, medtem ko se neuspešni del dobička ali izgube iz inštrumenta za varovanje pred tveganjem pripozna v poslovnem izidu.

Skupina uporablja izpeljane finančne inštrumente za varovanje pred izpostavljenostjo pred valutnim in obrestnim tveganjem ter za varovanje denarnega toka pred tveganjem. Vgrajene izpeljane finančne inštrumente je treba ločiti od gostiteljske pogodbe in obračunati kot izpeljani finančni inštrument, samo če gospodarske značilnosti in tveganja vgrajenega izpeljanega finančnega inštrumenta niso tesno povezani z gospodarskimi značilnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe, če poseben inštrument z enakimi določbami kot vgrajeni izpeljani finančni inštrument zadošča



opredelitvi izpeljanega finančnega inštrumenta ter če se sestavljeni inštrument ne izmeri po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.

10. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Nepremičnine (zemljišča in zgradbe) so od leta 2008 vrednotene po modelu prevrednotenja, oprema in drobni inventar pa je vrednoten po modelu nabavne vrednosti, zmanjšane za amortizacijo in slabitve.

Amortizacija se obračunava na osnovi linearne metode. Pričakovane funkcionalne življenjske dobe po posameznih skupinah sredstev znašajo:

Nepremičnine 20 - 40 let Proizvajalne naprave in stroji 4 - 10 let Računalniška oprema 2 - 4 let Motorna vozila 4 - 8 let Druga oprema 3 - 7 let Zemljišča se ne amortizirajo, saj se zanje predpostavlja neomejena življenjska doba. Ravno tako se ne amortizirajo sredstva v pridobivanju; do takrat, ko so dana v uporabo.

Kjer je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti, se sredstvo prevrednoti na ocenjeno nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost sredstva je večja izmed dveh postavk: njene poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje ali njenevrednosti pri uporabi.

Dobički in izgube, nastale pri odtujitvi zemljišč, zgradb in opreme se ugotavljajo na osnovi njihove knjigovodske vrednosti in vplivajo na poslovni izid iz poslovanja. Povratna embalaža (sodi, steklenice in zaboji) so izkazani med opredmetenimi osnovnimi sredstvi z upoštevanjem življenjske dobe 3 oz. 4 leta.

Stroški finančnih obveznosti za financiranje investicij v opredmetena osnovna sredstva so izkazani med odhodki ob nastanku.

11. Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in zgradbe – ali deli zgradb – ali oboje), ki jih ima Skupina v lasti ali v finančnem najemu z namenom pridobivanja najemnin ali večanja vrednosti premoženja. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za proizvodnjo in prodajo blaga oz. storitev ter za administrativne namene ali za običajno poslovanje.

Za naložbeno nepremičnino se določi zemljišče in zgradba, posredovana za povečanje vrednosti dolgoročne naložbe ali dana v poslovni najem in ne za prodajo v bližnji prihodnosti. Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo izključno, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi pritekale v družbo in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Za merjenje naložbenih nepremičnin Skupina uporablja model poštene vrednosti. Učinki prevrednotenj naložbenih nepremičnin se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Zadnja cenitev naložbenih nepremičnin je bila opravljena na dan 31.12.2008.



12. Oslabitev finančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno življenjsko dobo in se ne amortizirajo, se letno preizkušajo za oslabitev. Sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo za oslabitev, kadarkoli dogodki ali okoliščine nakazujejo, da je sredstvo oslabljeno. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v višini, za katero knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestitveno vrednost. Nadomestitvena vrednost je višja izmed poštene vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje in vrednosti pri uporabi.

Za namene ugotavljanja oslabljenosti, se sredstva razporedijo na najmanjše enote, za katere je mogoče opredeliti denarne tokove, neodvisne od drugih enot (denar ustvarjajoče enote). Vrednost dobrega imena se letno presoja glede potrebe po slabitvi.

13. Nekratkoročna sredstva za prodajo

Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo. Nekratkoročna sredstva za prodajo se vrednotijo po nižji izmed dveh vrednosti: knjigovodske vrednosti ali poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje.

14. Zaloge

Zaloge so vodene po nižji izmed nabavne in iztržljive vrednosti, z uporabo metode povprečnih cen. Vrednost gotovih proizvodov in proizvodnje v teku vključuje celotne proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške izdelavnega materiala, proizvodne stroške dela, amortizacije, storitev in druge proizvajalne stroške. Neto iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju, zmanjšane za stroške dokončanja in prodaje.

15. Poslovne terjatve

Poslovne terjatve se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti, zmanjšani za oslabitev. Oslabitev poslovnih terjatev se oblikuje, ko Skupina pričakuje, da ne bo sposobna izterjati celotnega zneska zapadlih terjatev. Višina oslabitve predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo (pričakovanih) ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po veljavni obrestni meri. Znesek oslabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida.

16. Denar in denarni ustrezniki

Za namene izkaza denarnih tokov, denar in denarni ustrezniki obsegajo gotovino v blagajni, depozite na vpogled pri bankah in naložbe v instrumente denarnega trga, brez prekoračitev bančnih računov. Prekoračitve stanj na bančnih računih so v bilanci stanja vključena med kratkoročne finančne obveznosti.



17. Rezervacije

Rezervacije so pripoznane, ko Skupina izkazuje pravno obveznost kot rezultat preteklih dogodkov za katere obstaja v prihodnosti velika verjetnost, da bo morala to obveznost poravnati, in je možna zanesljiva ocena te obveznosti. Rezervacije se ne smejo oblikovati za kritje prihodnjih izgub iz poslovanja.

18. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Neto obveznost Skupinev zvezi z dolgoročnimi ugodnostmi iz naslova delovne dobe, razen pokojninskih shem, je znesek zaslužkov, ki naj bi jih zaposlenci dobili v zameno za svoje službovanje v tekočem in preteklih obdobjih. Obveznost se izračunava z uporabo metode predvidene pomembnosti enot in se diskontira na sedanjo vrednost.

19. Odloženi davki

Odloženi davek je izkazan v celoti z upoštevanjem metode obveznosti na podlagi začasnih razlik med davkom, ki temelji na sredstvih in obveznostih in izkazanih zneskov davka v konsolidiranih računovodskih izkazih. Odloženi davek je obračunan pri prevzemih iz naslova začetnega pripoznanja sredstev in obveznosti, ki nimajo vpliva niti na poslovni, niti na davčni dobiček ali izgubo. Odloženi davek je izračunan z uporabo davčne stopnje (in zakonodaje), ki je zakonsko določena in veljavna na dan bilance stanja in se pričakuje, da bo uporabljena, ko bo terjatev za odloženi davek realizirana oz. obveznost za odloženi davek poravnana.

Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na razpolago davčni dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Odloženi davek je izkazan na osnovi začasnih razlik, ki izhajajo iz naložb v odvisne družbe, razen kadar je časovna uskladitev ukinitve začasnih razlik pod kontrolo Skupine in obstaja verjetnost, da se začasne razlike ne bodo ukinile v bližnji prihodnosti.

20. Poslovne obveznosti

Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter obveznosti do zaposlencev, države, lastnikov in drugih. Obenem se kot poslovne obveznosti obravnavajo kratkoročne pasivne časovne razmejitve. Obveznosti se v poslovnih knjigah pripoznajo, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo gospodarske koristi in je znesek za poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, potem pa se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer.

21. Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so pripoznane ob nastanku po pošteni vrednosti, brez pri tem nastalih transakcijskih stroškov. V naslednjih obdobjih so finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsakršna razlika med prejemki (brez transakcijskih stroškov) in obveznostmi je pripoznana v izkazu poslovnega izida skozi obdobje celotne finančne obveznosti.

22. Delniški kapital



Navadne delnice se razvrščajo med kapital. Transakcijski stroški, ki so neposredno povezani z izdajo novih delnic, ki niso povezani s prevzemom podjetja, so prikazani kot zmanjšanje kapitala. Vsakršni presežki poštene vrednosti prejetega vplačanega zneska nad knjigovodsko vrednostjo izdanih novih delnic so pripoznani kot vplačani presežek kapitala.

23. Lastne delnice

Če matična družba, oz. njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačan znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice (trezorske delnice), vse dokler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda. Če se lastne delnice kasneje odproda ali ponovno izda, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključi v lastniški kapital.

24. Dividende

Dokler niso odobrene na skupščini delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot zadržani dobički.

25. Poročanje po odsekih

Poslovni odseki proizvajajo / izvajajo proizvode oz. storitve, ki so po tveganjih in koristih drugačni od proizvodov in storitev drugih odsekov. Območni (geografski) odseki zagotavljajo proizvode oz. storitve znotraj specifičnega ekonomskega okolja, ki je podvrženo tveganjem in koristim, ki se razlikujejo od tveganj in koristi v drugih ekonomskih okoljih.

Upravljanje s finančnimi tveganji Skupine

Upravljane s finančnimi tveganji Skupine Pivovarna Laško je opisano na straneh od 39 do 41 tega polletnega poročila.



Pojasnila k nerevidiranim konsolidiranim polletnim računovodskim izkazom

1. Družbe, vključene v konsolidacijo

Skupinski računovodski izkazi vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d. in od nje odvisnih družb, v katerih ima obvladujoča družba večinski lastniški delež in prevladujoč vpliv.

Odvisne družbe Pivovarne Laško, d. d., ki so vključene v konsolidacijo, so: Radenska, d. d. Radenci

(Pivovarna Laško, d. d., je 93,813 % lastnik),

Skupina Union, ki vključuje matično družbo Pivovarna Union, d. d., Ljubljana (Pivovarna Laško, d. d., je 97,895 % lastnik), odvisno družbo Fructal živilska industrija, d. d., Ajdovščina (Pivovarna Union, d. d., je 93,728 % lastnik), Fructal Zagreb, d. o. o., (Fructal, d. d., je 100 % lastnik), Fruktal Mak, a. d., Skopje (Fructal, d. d., je 89,39 % lastnik) ter Eurofruit, d. o. o., Sarajevo (Fructal, d. d., je 100 % lastnik).

Jadranska pivovara, d. d. Split (Pivovarna Laško, d. d., je 99,106 % lastnik),

Vital Mestinje, d. o. o. (Pivovarna Laško, d. d., je 96,92 % lastnik) in

Delo, d. d. Ljubljana (Pivovarna Laško, d. d., je 80,834 % lastnik in Radenska, d. d., ki je 19,166 % lastnik). Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov za družbe v Skupini povezanih družb Pivovarne Laško je bila uporabljena metoda popolnega konsolidiranja. Zaradi nepomembnosti skupinski računovodski izkazi ne vključujejo odvisne družbe RA&LA, d. o. o., Sarajevo, v kateri ima Pivovarna Laško, d. d., 69,23 % poslovni delež, Radenska, d. d., 1,97 % poslovni delež, Pivovarna Union, d. d., 11,48 % poslovni delež ter Fructal, d. d., 17,32 % poslovni delež, odvisne družbe Firma Del, d. o. o., Laško, v kateri ima Pivovarna Laško, d. d., 100 % poslovni delež in odvisne družbe Laško Grupa, d. o. o., Zagreb, v kateri ima Pivovarna Laško, d. d., 100 % poslovni delež. 2. Razkritja posameznih postavk izkaza poslovnega izida

a.) Čisti prihodki iz prodaje

Skupina Pivovarna Laško je v prvem polletju leta 2011 ustvarila 161,3 mio EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 5,8 mio EUR oz. 3,8 % več kot v enakem obdobju leta 2010. Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu znašajo 83,4 % in so se v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali za 2,7 mio EUR. Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu znašajo 16,6 % in so v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta večji za 2,3 mio EUR.



V strukturi čistih prihodkov iz prodaje predstavljajo največji delež prihodki iz naslova prodaje piva v vrednosti 72,7 mio EUR in predstavljajo 45,2 %, sledijo prihodki iz naslova prodaje drugih pijač v vrednosti 51,2 mio EUR, kar predstavlja 33,7 %, prihodki časopisno-založniške dejavnosti znašajo 17 % vseh čistih prihodkov iz prodaje Skupine. Družbi Pivovarna Laško, d. d., in Pivovarna Union, d. d., sta ustvarili 53,9 % celotnih prihodkov iz prodaje. b.) Odhodki iz poslovanja

Skupina je v prvem polletju leta 2011 ustvarila 152,7 mio EUR odhodkov iz poslovanja, kar je za 10,1 mio EUR oz 7,1 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Znatno so se povečali stroški materiala, in sicer za 6,8 mio EUR, povečali so se tudi stroški storitev (za 2,6 mio EUR). Med stroški storitev beležijo stroški marketinga povečanje za 28,4 % oz. za 3,2 mio EUR, medtem ko so se stroški ostalih storitev nekoliko zmanjšali. Zmanjšali so se tudi stroški dela in amortizacija.

Strošek amortizacije je v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta manjši za 4,5 mio EUR, kar je predvsem posledica neobračunane amortizacije v skupinah Fructal in Delo ter družbi Jadranska pivovara-Split, d. d. V skladu z MSRP 5 je Skupina sredstva in obveznosti omenjenih družb konec leta 2010 prerazporedila v skupino za odtujitev in jih izkazala po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje. V skladu s tem standardom se za amortizirljiva sredstva amortizacija ne obračunava.

Na dan 30.6.2011 cenitev skupine za odtujitev ni bila opravljena. Poslovanje Dela in Jadranske pivovare je v prvem polletju letošnjega leta potekalo v skladu s planom, zato poslovodstvo ocenjuje, da se poštena vrednost teh dveh skupin za odtujitev, zmanjšana za stroške prodaje, glede na opravljeno cenitev iz leta 2010 ni bistveno spremenila.

V mesecu juliju 2011 je bila s kupcem Nectar, d. o. o., podpisana pogodba o prodaji 93,73 % deleža družbe Fructal, d. d., za pogodbeno vrednost 35.300.000 EUR. Iz naslova prevrednotenja skupine za odtujitev Fructala na pogodbeno vrednost je Skupina Pivovarna Laško v konsolidiranih računovodskih izkazih med prevredno-tovalnimi poslovnimi odhodki pripoznala oslabitev v vrednosti 5,5 mio EUR. c.) Poslovni izid iz poslovanja

Skupina Pivovarna Laško je iz svoje redne dejavnosti ob upoštevanju obračunane amortizacije ustvarila 14,8 mio EUR dobička iz poslovanja, kar je za 3 % več kot v enakem obdobju preteklega leta.

Konsolidiran dobiček iz poslovanja Skupine v obdobju januar – junij 2011 znaša 13,2 mio EUR, kar je za 1,2 mio EUR oz. 8,3 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta in je posledica oslabitve blagovnih znamk Skupine Fructal, ki je izkazana med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki v vrednosti 5,5 mio EUR ter neobračunane amortizacije skupine sredstev za odtujitev v vrednosti 3,8 mio EUR.



Dobiček iz poslovanja I.-VI./2011 I.-VI./2011

(vključeno v (z obračun.

konsolid.- amortiz. FR,( v EUR ) MSRP 5) Delo in JP) I.-VI./2010

Pivovarna Laško, d. d. 6.574.445 6.574.445 7.951.369 82,7

Radenska, d. d., Radenci 539.622 539.622 1.783.777 30,3

Skupina Uniona Ljubljana 10.123.157 8.508.461 6.611.312 128,7

Jadranska pivovara - Split, d. d. -121.971 -828.158 -1.987.735 /

Vital Mestinje, d. o. o. 8.509 8.509 -72.760 /

Skupina Delo Ljubljana 1.523.254 19.236 95.802 20,1

Skupaj 18.647.016 14.822.115 14.381.765 103,1

Indeks 11/10

d.) Konsolidirani celotni poslovni izid

Iz naslova financiranja je Skupina realizirala negativni poslovni izid v vrednosti 14,2 mio EUR. Rezultat iz financiranja ni primerljiv s preteklim letom predvsem zaradi učinka opustitve kapitalske metode v zvezi z naložbo v Poslovni sistem Mercator. Poslovodstvo Skupine Pivovarna Laško ocenjuje, da v Poslovnem sistemu Mercatorja nima več pomembnega vpliva, zato je omenjena naložba od 1.1.2011 vrednotena kot razpoložljiva za prodajo po borzni ceni.

V prvem polletju leta 2010 je Skupina v skladu s takratno kapitalsko metodo pripoznala finančne prihodke iz naslova udeležbe v tekočem polletnem dobičku Poslovnega sistema Mercator v višini 4,1 mio EUR. V prvem polletju 2011 pa so med finančnimi prihodki izkazani prihodki iz naslova v letu 2011 odobrenih dividend Poslovnega sistema Mercator v višini 7 mio EUR.

Zaradi opustitve kapitalske metode vrednotenja omenjene naložbe je Skupina v letošnjem prvem polletju obenem pripoznala 12,1 mio EUR finančnih odhodkov, ki so posledica neto učinka dokončne realizacije deleža sprememb drugega vseobsegajočega donosa Mercatorja iz naslova njegovih naložb in tečajnih razlik do 31.12.2010 (-17,7 mio EUR – na ta račun se je povečal drugi vseobsegajoči donos Skupine) in razlike med natečenim vrednotenjem po kapitalski metodi do 1.1.2011 in tednjo borzno ceno (+5,6 mio EUR).

Ob vključitvi vseh naštetih učinkov je Skupina Pivovarna Laško v prvem polletju leta 2011 ustvarila izgubo v višini 1 mio EUR.



e.) Konsolidiran čisti poslovni izid

Konsolidiran čisti poslovni izid Skupine Pivovarna Laško je negativen v višini 1,2 mio EUR in se od konsolidiranega celotnega poslovnega izida razlikuje za obračunane davke v vrednosti 0,2 mio EUR.

Realizirana čista izguba je predvsem posledica opustitve kapitalske metode vrednotenja naložbe v Poslovni sistem mercator v vrednosti 12,1 mio EUR ter slabitve blagovnih znamk Skupine Fructal v neto vrednosti 3,9 mio EUR. Skupni negativni učinek na čisti poslovni izid je 16 mio EUR. Neobračunana amortizacija v vrednosti 3,8 mio EUR pa pozitivno vpliva na čisti poslovni izid. Če iz čistega poslovnega izida izločimo vpliv vseh naštetih učinkov, bi znašal čisti poslovni izid Skupine 11 mio EUR in bi bil v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večji za 4,8 mio EUR oz. 77,4 %. f.) Vseobsegajoči donos

Celotni vseobsegajoči donos vključuje poleg čistega poslovnega izida tudi drugi vseobsegajoči donos. Drugi vseobsegajoči donos se nanaša predvsem na dokončno realizacijo deleža sprememb drugega vseobsegajočega donosa Mercatorja iz naslova njegovih naložb in tečajnih razlik do 31.12.2010 v višini 17,7 mio EUR (na ta račun je bil zmanjšan čisti poslovni izid Skupine (glej zgoraj), ki je posledica opustitve kapitalske metode vrednotenja in prevrednotenja finančnih sredstev in nepremičnin v višini 1,1 mio EUR. Celoten vseobsegajoči donos v prvem poletju letošnjega leta znaša 17,7 mio EUR in je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večji za 13 mio EUR.

3. Razkritja posameznih postavk izkaza finančnega položaja

a.) Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva na dan 30.6.2011 znašajo 65,8 mio EUR in vključujejo vrednost blagovnih znamk Pivovarne Union v višini 55,7 mio EUR in vrednost dobrega imena iz naslova naložbe v Pivovarno Union v višini 7,9 mio EUR. Preostanek vrednosti v višini 2,1 mio EUR predstavljajo materialne pravice, računalniški programi, licence ipd… V prvem polletju letošnjega leta se je vrednost neopredmetenih sredstev zmanjšala za obračunano amortizacijo v višini 0,2 mio EUR. Novih nabav v tem obdobju ni bilo.

b.) Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva, ki na dan 30.6.2011 znašajo 150,4 mio EUR so se v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečala za nove nabave v vrednosti 4,8 mio EUR ter zmanjšala za obračunano amortizacijo v vrednosti 8,2 mio EUR.



c.) Naložbene nepremičnine

Vrednost naložbenih nepremičnin Skupine se v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2010 ni bistveno spremenila. d.) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva na dan 30.6.2011 znašajo 0,7 mio EUR in se v primerjavi z 31.12.2010 niso bistveno spremenila. e.) Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v odvisne družbe so izkazane naložbe v odvisne družbe, ki niso vključene v konsolidacijo. Vrednost teh naložb se glede na zadnji dan leta 2010 ni bistveno spremenila. f.) Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe

Med naložbami v pridružene družbe Skupina izkazuje naložbo vdružbo Thermana, d. d., Laško, v družbo Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo in družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana. Na dan 30.6.2011 je imela Skupina Pivovarna Laško v lasti 700 delnic družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo oz. njen 39,55% delež. Vrednost naložbe je bila na dan 31.12.2010 ocenjena in je enaka nič. Naložba v 38,96 % delež družbe Slopak, d. o. o., Ljubljana pa je v konslolidiranih računovodskih izkazih Skupine Laško izkazana v vrednosti 0,3 mio EUR. Na dan 30.6.2011 ni bila opravljena cenitev omenjenih naložb.

V prvem polletju leta 2011 sta obe pridruženi družbi poslovali z izgubo, čista izguba družbe Birra Peja znaša 0,7 mio EUR, družbe Slopak pa 0,5 mio EUR. Konec leta 2011 bo poslovodstvo ponovno preverilo vrednost obeh naložb in izkazalo njune vrednosti v skladu s cenitvami oz. pravili MSRP.

g.) Dolgoročno dana posojila

Dolgoročno dana posojila na dan 30.6.2011 znašajo 10,7 mio EUR in so se v prvem polletju leta 2011 povečala za 0,2 mio EUR iz naslova obračunanih in pripisanih obresti pridruženim družbam.

h.) Dolgoročne terjatve za odloženi davek

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek na dan 30.6.2011 znašajo 28,1 mio EUR in so se v prvem polletju leta 2011 zmanjšale za 0,9 mio EUR, kar je posledica zmanjšanja dolgoročnih obveznosti za odloženi davek iz naslova prevrednotenj blagovnih znamk Skupine Fructal in povečanja terjatev za odloženi davek iz naslova prevrednotenja ostalih naložb Skupine.

i.) Nekratkoročna sredstva za prodajo

Kot skupina za odtujitev so zaradi načrtovane prodaje v skladu z MSRP 5 izkazana vsa neto sredstva Skupin Delo v vrednosti 41,5 mio EUR in Fructal v vrednosti 37,1 mio EUR ter družbe Jadranska pivovara, d. d., v vrednosti 4,6 mio EUR. Vrednost neto



sredstev Skupine Fructal se je na zadnji dan leta 2010 zmanjšala za 1,3 mio EUR, Skupine Delo povečala za 1,0 mio EUR, Jadranske pivovare, d. d., pa povečala za 0,6 mio EUR.

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo Skupina izkazuje še naložbo v Poslovni sistem Mercator v vrednosti 141,1 mio EUR. V preteklem letu je bila naložba v konsolidiranih izkazih vrednotena v skladu s pravili kapitalske metode in izkazana v vrednosti 132,9 mio EUR. Poslovodstvo Skupine Pivovarne Laško ocenjuje, da v Poslovnem sistemu Mercator nima več pomembnega vpliva, zato je omenjena naložba od 1.1.2011 vrednotena kot razpoložljiva za prodajo po borzni ceni.

Razlika med borzno vrednostjo in vrednostjo po kapitalski metodi na dan 1.1.2011 je pripoznana v izkazu poslovnega izida. Prevrednotenje naložbe v letu 2011 na borzni tečaj na dan 30.6.2011 v višini 2,5 mio EUR pa je izkazano kot povečanje drugega vseobsegajočega donosa oz. presežka iz prevrednotenja. ( v EUR ) 30.6.2011 30.6.2010

Nekratkoročna sredstva za prodajo - nepremičnine 3.634.713 3.634.713Nekratkoročna sredstva za prodajo - MERCATOR 141.141.865 132.934.216Nekratkoročna sredstva za prodajo - FRUCTAL 64.310.812 67.052.031Nekratkoročna sredstva za prodajo - DELO 74.126.598 72.242.335Nekratkoročna sredstva za prodajo - SPLIT 10.453.883 10.821.113

Skupaj 293.667.871 286.684.408

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana še vrednost nepremičnin, ki jih namerava skupina odtujiti v roku enega leta, in sicer poslovno-skladiščni prostori s pripadajočim zemljiščem v Ljubljani, Hotel Hum in Hotel Savinja. Vrednost nepremičnin je izkazana po pošteni vrednosti in znaša 3,6 mio EUR.



Skupina sredstev in obveznosti za odtujitev

Jadranska ( v EUR ) Fructal, d. d. Delo, d. d. pivovara, d. d. Skupaj

SKUPINA SREDSTEV ZA ODTUJITEV

Vrednost blagovne znamke in dobrega imena 9.074.623 24.515.021 - 33.589.644Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR 672.347 2.356.385 46.583 3.075.315Opredmetena osnovna sredstva 24.733.664 26.971.428 9.703.150 61.408.242Naložbene nepremičnine 17.679 78.475 - 96.154Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva - 533.127 - 533.127Dolgoročne finančne naložbe 131.128 - - 131.128Dolgoročna posojila - - 54.523 54.523Dolgoročne poslovne terjatve 9.279 2.483 - 11.762Odložene terjatve za davek 3.128.784 2.828.580 - 5.957.364Nekratkoročna sredstva za prodajo 583.200 9.178.904 - 9.762.104Zaloge 12.361.139 1.042.942 423.824 13.827.905Kratkoročne poslovne terjatve 13.210.807 5.680.938 46.090 18.937.835Kratkoročna posojila - 200.000 - 200.000

Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka - 19.426 - 19.426Denarna sredstva 208.823 113.287 42.076 364.186Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 179.339 605.602 137.637 922.578Skupaj 64.310.812 74.126.598 10.453.883 148.891.293

OBVEZNOSTI, POVEZANE S SKUPINO SREDSTEV ZA ODTUJITEV

Rezervacije in dolgoročne PČR 1.402.981 2.512.068 1.838.788 5.753.837Dolgoročne finančne obveznosti 4.131.489 3.837.951 1.221.184 9.190.624Dolgoročne poslovne obveznosti - - 5.539 5.539Kratkoročne obveznosti za plačilo davka - - 969.775 969.775Obveznosti za odloženi davek 971.138 5.721.393 - 6.692.531Kratkoročne finančne obveznosti 9.707.068 13.477.330 1.837.385 25.021.783Kratkoročne poslovne obveznosti 9.572.669 5.236.121 - 14.808.790Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 1.472.433 1.795.482 23.929 3.291.844Skupaj 27.257.778 32.580.345 5.896.600 65.734.723

Vrednost skupine sredstev za odtujitev 37.053.034 41.546.253 4.557.283 83.156.570

j.) Zaloge

Vrednost zalog na dan 30.6.2011 znaša 26,9 mio EUR in se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2010 povečala za 5,5 mio EUR. Povečanje je predvsem posledica sezonskega vpliva proizvodnje in prodaje. Zaloge surovin in materiala so se povečale za 2,8 mio EUR, zaloge nedokončane proizodnje za 1,2 mio EUR ter zaloge gotovih proizvodov za 1,5 mio EUR. k.) Kratkoročne terjatve iz poslovanja

Kratkoročne terjatve, vključno s terjatvami za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb, na dan 30.6.2011 znašajo 65,6 mio EUR in so v primerjavi z 31.12.2010 večje za 33,4 mio EUR. Povečanje je predvsem posledica sezonskega vpliva in povečane prodaje



v mesecu juniju 2011. Povečanje kratkoročnih poslovnih terjatev v vrednosti 7 mio EUR se nanaša na obračunano dividendo Poslovnega sistema Mercator. Plačilni roki se v primerjavi s preteklim letom niso podaljšali, prav tako se obseg zapadlih terjatev ni bistveno spremenil. l.) Kratkoročno dana posojila

Kratkoročno dana posojila, vključno z danimi depoziti na dan 30.6.2011 znašajo 4,2 mio EUR in so se v primerjavi z 31.12.2010 zmanjšala za 0,6 mio EUR. Zmanjšanje se nanaša na depozite pri bankah. m.) Kapital lastnikov obvladujočega deleža

Vrednost kapitala lastnikov obvladujočega deleža Skupine na dan 30.6.2011 znaša 139,7 mio EUR in v strukturi celotnih obveznosti do virov sredstev predstavlja 20,8 %. Kapital se je zmanjšal za realizirano izgubo prvega polletja v višini 1,2 mio EUR ter povečal za spremembe v drugem vseobsegajočem donosu v višini 18,8 mio EUR. Iz naslova transakcij z lastniki se je kapital povečal za 0,06 mio EUR. Kapital lastnikov obvladujočega deleža se je zmanjšal iz naslova zmanjšanja rezerv za lastne delnice v vrednosti 0,4 mio EUR. n.) Kapital lastnikov neobvladujočega deleža

Kapital manjšinskega lastnika na dan 30.6.2011 znaša 9,3 mio EUR oz. 6,3 % celotnega kapitala in se je v primerjavi z 31.12.2010 zmanjšal za 0,2 mio EUR. Zmanjšanje je predvsem posledica prodaje delnic družbe Fructal večinskemu lastniku (Pivovarni Union) ter izplačila dividend družbe Radenka, d. d. o.) Obveznosti

Celotne obveznosti Skupine na dan 30.6.2011 znašajo 522,7 mio EUR, kar predstavlja 77,8 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Finančne obveznosti v vrednosti 397,8 mio EUR predstavljajo 59,2 % celotnih virov sredstev in se v primerjavi z 31.12.2010 niso spremenile. Finančne obveznosti Skupine Delo v višini 17,3 mio EUR in družbe Fructal, d. d., v višini 13,8 mio EUR so v konsolidiranih izkazih Skupine Pivovarne Laško izkazane med obveznostmi, vključenimi v skupini za odtujitev. p.) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Vrednost dolgoročnih rezervacij na dan 30.6.2011 se v primerjavi z 31.12.20 ni spremenila. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade znašajo 2,8 mio EUR, druge dolgoročne rezervacije pa 2 mio EUR. Vrednost dolgoročnih rezervacij v vrednosti 1,8 mio EUR se nanaša na nerešene tožbe v odvisnih družbah, ki so bile oblikovane na osnovi odvetniških mnenj in ocen. Na dan 30.6.2011 ocena odvetnikov ni bila ponovno izdelana. r.) Dolgoročne finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti do bank na dan 30.6.2011 znašajo 66,1 mio EUR in so se v prvem polletju leta 2011 zmanjšale za del posojil, ki zapade v roku enega leta, to je




do 30.6.2012 v višini 19,8 mio EUR. V letu 2011 Skupina ni pridobila novih dolgoročnih virov.

Dolgoročna posojila do bank so v celoti zavarovana z zastavo delnic, zastavo nepremičnin, premičnin, terjatev in danimi poroštvi.

s.) Kratkoročne finančne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti, na dan 30.6.2011 znašajo 331,7 mio EUR, kar je za 18,5 mio EUR več kot na zadnji dan preteklega leta. Vrednost kratkoročnih kreditov, vključno s kratkoročnim delom dolgoročnih kreditov pri bankah znaša 323,5 mio EUR in se je v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2010 povečala za 18,8 mio EUR. Celotna vrednost kratkoročnih in dolgoročnih posojil pri bankah na dan 30.6.2011 znaša 389,6 mio EUR in se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2010 povečala za 0,6 mio EUR. Med izkazanimi finančnimi obveznostmi niso izkazana posojila skupin Delo in Fructal ter Jadranske pivovare, d. d. Kratkoročne finančne obveznosti do bank so zavarovane z zastavo delnic, zastavo nepremičnin, premičnin, terjatev in danih poroštev.

t.) Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve znašajo 5,6 mio EUR in se nanašajo predvsem na vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene letne dopuste zaposlenih in obračunane odpravnine za tehnološke viške.

u.) Zavarovanje finančnih obveznosti

Finančne obveznosti do bank, ki na dan 30.6.2011 znašajo 422,3 mio EUR (vključno s finančnimi obveznostmi skupin Delo in Fructal ter Jadranske pivovare, d. d.), so zavarovane z zastavo vrednostnih papirjev, hipotekami, zastavo premičnin in terjatev.

Za zavarovanje finančnih obveznosti je Skupina uporabila 4.402.427 delnic Radenske (RARG), 440.295 delnic Pivovarne Union (PULG), 213.115 delnic Probanke (PRBR), 861.110 delnic Poslovnega sistema Mercator (MELR), 667.444 delnic Dela (DELR), 270.648 delnic Elektra Gorenjska (EGKG), 1.922.321 delnic Elektra Maribor (EMAG), 2.330.686 delnic Fructala (FRAG), 700 delnic Birre Peje, in 645.003 delnic Thermane (ZDLR).

Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

v.) Presežek kratkoročnih obveznosti

Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 30.6.2011 znašajo 451,8 mio EUR, kratkoročna sredstva pa 409,8 mio EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 42,1 mio EUR. Skupina bo za kratkoročna posojila ob zapadlosti poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila do odprodaje naložb, v zvezi s katerimi se trenutno v dogovoru z bankami odvija proces prodaje.

Polletno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d.

NEREVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI PIVOVARNE LAŠKO, d. d., za obdobje, končano 30.6.2011

Nekonsolidirani izkaz finančnega položaja


na dan 30.6.2011 Obvladujoča Obvladujočadružba družba

30.6.2011 31.12.2010

DOLGOROČNA SREDSTVA 293.069.418 294.360.182

KRATKOROČNA SREDSTVA 138.186.795 121.469.248

AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 85.319 27.850

VEČINSKI KAPITAL 127.821.172 124.168.015

REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 2.476.288 2.450.385

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 36.765.241 46.122.235

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 258.709.572 236.977.903

PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 5.569.259 6.138.742

SREDSTVA

Neopredmetena dolgoročna sredstva 1.518.689 1.635.341Opredmetena osnovna sredstva 52.064.283 53.673.619Naložbene nepremičnine 2.970.791 2.877.608

Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 220.922.037 220.919.754Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva 320.942 320.942Dolgoročna posojila 11.827 16.296

Dolgoročne poslovne terjatve 804.011 573.467Dolgoročne terjatve za odloženi davek 14.456.838 14.343.155

Nekratkoročna sredstva za prodajo 39.545.865 39.545.865Zaloge 10.081.029 8.877.962

Kratkoročne terjatve iz poslovanja 29.825.375 13.999.334Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva 57.455.649 56.698.549Kratkoročna posojila 873.000 2.250.738

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 405.876 96.800

SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA 138.272.114 121.497.098

SKUPAJ SREDSTVA 431.341.532 415.857.280

KAPITAL

Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 79.811.656 79.811.653Rezerve iz dobička 4.298.825 4.298.827

Presežek iz prevrednotenja 4.382.900 3.554.230Čisti poslovni izid / izguba poslovnega leta 2.824.486 -

SKUPAJ KAPITAL 127.821.172 124.168.015

OBVEZNOSTI

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 1.105.422 1.105.422Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 1.370.866 1.344.963

Dolgoročne finančne obveznosti 36.765.241 46.122.235

Kratkoročne poslovne obveznosti 27.148.551 17.247.950Kratkoročne finančne obveznosti 231.561.021 219.729.953

SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 264.278.831 243.116.645SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 431.341.532 415.857.280



Nekonsolidirani izkaz poslovnega izida

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011 Obvladujoča Obvladujočadružba družba

1.1.-30.6.2011 1.1.-30.6.2010

Čisti prihodki od prodaje 48.454.487 47.517.387Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 760.948 (659.460)Drugi poslovni prihodki 132.385 165.653Stroški blaga, materiala in storitev (33.513.807) (29.901.840)

Stroški dela (5.050.618) (5.014.123)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev (3.353.900) (3.443.433)Dolgoročne rezervacije - -Odpisi vrednosti (47.034) (15.917)

Drugi poslovni odhodki (808.016) (696.898)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 6.574.445 7.951.369

Finančni prihodki 4.185.904 220.615Finančni odhodki (8.141.621) (5.730.772)NETO FINANČNI ODHODKI (3.955.717) (5.510.157)

POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 2.618.728 2.441.212

Davki 205.758 (483.338)ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 2.824.486 1.957.874

Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku 2.824.486 1.957.874Dobiček na delnico lastnikov obvladujočega deleža: Čisti dobiček na delnico 0,3229 0,2238 Popravljen čisti dobiček na delnico 0,3229 0,2238



Nekonsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011 Obvladujoča Obvladujočadružba družba

1.1.-30.6.2011 1.1.-30.6.2010

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 2.824.486 1.957.874

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSZa prodajo razpoložljiva finančna sredstva 920.744 1.606.690

Odloženi davki iz naslova prevrednotenj (92.073) (155.604)DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS 828.671 1.451.086

CELOTEN VSEOBSEGAJOČI DONOS 3.653.157 3.408.960

Celoten vseobsegajoči donos na delnico 0,4176 0,3897Popravljen celoten vseobsegajoči donos na delnico 0,4176 0,3897


Polletno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo – Pivovarna Laško, d. d. Nekonsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA - Obvladujoča družba

ZAČETNO STANJEna dan 1. januar 2011 po MSRP 36.503.305 79.811.653 3.650.331 660.564 (12.068) - 4.298.827 - - 3.554.230 124.168.015

( v E U R )


Skupaj Čisti

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve druge rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz SKUPAJ

kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja KAPITAL

Transakcije z lastniki:Druge spremembe - - - - 5.802 (5.802) - - - - -

Skupaj transkakcije z lastniki - - - - 5.802 (5.802) - - - - -

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - - 2.824.486 - 2.824.486Presežek prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - - - - 920.744 920.744Davki povezani s posameznimi postavkami vseobsegajočega donosa - - - - - - - - - (92.074) (92.074)

Skupaj spremembe v obdobju od 1. januar do 30. junij 2011 - - - - - - - - 2.824.486 828.670 3.653.156

Spremembe v kapitaluOblikovanje rezerv za lastne delnice (deleže) - - - (352.276) - 352.276 - - - - -

Skupaj spremembe v kapitlu - - - (352.276) - 352.276 - - - - -

KONČNO STANJEna dan 30. junij 2011 36.503.305 79.811.653 3.650.331 308.288 (6.266) 346.474 4.298.827 - 2.824.486 4.382.900 127.821.171




Nekonsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA - Obvladujoča družba

ZAČETNO STANJEna dan 1. januar 2010 po MSRP 36.503.305 85.561.447 3.650.331 1.211.460 (20.498) - 4.841.293 - - 2.396.598 129.302.643

KONČNO STANJEna dan 30. junij 2010 36.503.305 85.561.447 3.650.331 1.211.460 (20.498) - 4.841.293 - 1.957.874 3.847.684 132.711.603

( v E U R )


Skupaj Čisti

Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Lastne Druge rezerve druge rezerve poslovni izid Čisti Presežek iz SKUPAJ

kapital rezerve rezerve lastne deleže delnice iz dobička iz dobička preteklih let poslovni izid prevrednotenja KAPITAL

Transakcije z lastniki:Presežek iz prevrednotenja finančnih naložb - - - - - - - - - 1.606.690 1.606.690Terjatve za odloženi davek - - - - - - - - - (155.604) (155.604)

Skupaj transkakcije z lastniki - - - - - - - - - 1.451.086 1.451.086

Spremembe v vseobsegajočem donosuČisti poslovni izid poslovnega leta - - - - - - - - 1.957.874 - 1.957.874

Skupaj spremembe v obdobju od 1. januar do 30. junij 2010 - - - - - - - - 1.957.874 - 1.957.874

Spremembe v kapitalu

Skupaj spremembe v kapitlu - - - - - - - - - - -


Nekonsolidirani izkaz denarnih tokov

IZKAZ DENARNIH TOKOV ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011 Obvladujoča Obvladujoča

družba družba

1.1.-30.6.2011 1.1.-30.6.2010

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

NETO POVEČANJE / ZMANJŠANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV 309.076 193.434

Denar ustvarjen pri poslovanju 6.568.396 7.673.320

POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 6.568.396 7.673.320

Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev (1.837.741) (2.892.733)Nakupi neopredmetenih dolgoročnih sredstev 116.652 (1.691)Nakupi / prodaje finančnih sredstev namenjeni za prodajo (142.650) 329.080

Prejete obresti - 220.615Prejete dividende in kapitalski dobički 109.870 -

NETO DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA (1.753.869) (2.344.729)

Plačane obresti (7.376.147) (5.730.772)Povečanje / zmanjšanje dolgov 2.870.696 595.615NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA (4.505.451) (5.135.157)

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 96.800 129.283Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 405.876 322.717



Nekonsolidirani denarni tok iz poslovanja

DENARNI TOK IZ POSLOVANJA ( v E U R )

za obdobje od 1.1. do 30.6.2011 Obvladujoča Obvladujoča

družba družba

1.1.-30.6.2011 1.1.-30.6.2010

DOBIČEK IZ POSLOVANJA OBDOBJA 6.574.445 7.951.369

PRILAGODITVE ZA:

SPREMEMBE OBRATNEGA KAPITALA

DENAR USTVARJEN PRI POSLOVANJU 6.568.396 7.673.320

Amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 3.237.247 3.354.148Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 116.652 89.291

Neto gibanje v rezervacijah 25.903 20.259SKUPAJ PRILAGODITVE 3.379.802 3.463.698

Zaloge in nekratkoročna sredstva za prodajo (282.323) 666.407Poslovne terjatve in druge terjatve (12.434.381) (10.007.020)Poslovne obveznosti in druge obveznosti 9.330.853 5.598.866SKUPAJ SPREMEMBE (3.385.851) (3.741.747)



Pojasnila k nerevidiranim nekonsolidiranim polletnim računovodskim izkazom 1. Uvodno pojasnilo

Računovodski izkazi matične družbe Pivovarna Laško, d. d., niso revidirani in so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Podatki o poslovanju zajemajo obdobje januar – junij 2011. a.) Prodaja

Družba je v prvem polletju prodala 496.399 hl vseh pijač, kar je za 0,43 % manj kot v primerjalnem obdobju leta 2010. b.) Doseganje načrtovanih ciljev

Glede na planske cilje za analizirano obdobje je družba Pivovarna Laško, d. d., na segmentu prodaje piva dosegla 99,81 % plana, na področju prodaje naravne pitne vode pa je dosegla 75,81 % plana. 2. Razkritja posameznih postavk izkaza poslovnega izida

a.) Čisti prihodki iz prodaje

Pivovarna Laško, d. d., je v prvem polletju leta 2011 ustvarila 48,5 mio EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 0,9 mio EUR oz. za 2 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev so manjši za 3,65 %. Čisti prihodki iz prodaje na domačem trgu znašajo 31,6 mio EUR in so glede na preteklo leto manjši za 7,2 %, čisti prihodki iz prodaje na tujem trgu pa so večji za 17,8 % in znašajo 6,6 mio EUR. Delež čistih prihodkov iz prodaje na tujem trgu se je v prvem polletju leta 2011 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečalal iz 14,1 % na 17,2 % celotnih čistih prihodkov iz prodaje proizvodov in storitev. b.) Poslovni odhodki

Poslovni odhodki znašajo 42,8 mio EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večji za 9,5 % oz. za 3,7 mio EUR. Povečali so se odhodki iz naslova nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga, in sicer za 2 mio EUR, stroški storitev za 1,2 mio EUR in stroški materiala za 0,3 mio EUR. Stroški dela stroški amortizacije so na nivoju preteklega polletja. c.) Poslovni izid iz poslovanja

Poslovni izid iz poslovanja v prvem polletju leta 2011 znaša 6,6 mio EUR in je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta manjši za 1,3 mio EUR oz. 17,3 %.



d.) Poslovni izid iz financiranja

Družba je v prvem polletju leta 2010 ustvarila negativni izid iz financiranja v vrednosti 4 mio EUR. V prvem polletju leta 2010 je bil izid iz financiranja prav tako negativen in je znašal 5,5 mio EUR. Ugodnejši izid iz financiranja so v letošnjem prvem polletju povzročili izkazani finančni prihodki iz naslova dividend v vrednosti 4,2 mio EUR. Le-ti so bili v preteklem letu zaradi časovnega zamika skupščin izkazani med finančnimi prihodki v drugi polovici leta. Pivovarna Laško, d. d., je med finančnimi odhodki prvega polletja 2011 pripoznala prihodke iz naslova dividend Poslovnega sistema Mercator v višini 2,5 mio EUR in prihodke iz naslova dividend odvisne družbe Radenska, d. d., v višini 1,1 mio EUR.

V prvem polletju leta 2011 je družba za obresti namenila 7,9 mio EUR, kar je za 1,3 mio EUR več kot v enakem obdobju preteklega leta. Finančni odhodki za obresti presegajo dobiček iz poslovanja za 1,3 mio EUR.

e.) Čisti poslovni izid

Celotni dobiček prvega polletja zanaša 2,6 mio EUR, čisti dobiček pa 2,8 mio EUR. Čisti dobiček je glede na enako obdobje preteklega leta večji za 0,9 mio EUR oz. za 44,3 %.

f.) Denarni tok iz poslovanja (EBITDA)

Družba je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 9,9 mio EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar je za 12,9 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. 3. Razkritja posameznih postavk izkaza finančnega položaja

a.) Sredstva

Sredstva družbe na dan 30.6.2011 znašajo 431,3 mio EUR, kar je za 15,5 mio EUR več kot konec leta 2010.

b.) Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva, ki na dan 30.6.2011 znašajo 53 mio EUR, so se povečala zaradi novih investicij v vrednosti 1,7 mio EUR ter zmanjšala za obračunano amortizacijo v vrednosti 3,2 mio EUR.

c.) Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe na dan 30.6.2011 znašajo skupaj 221,2 mio EUR, od tega je vrednost dolgoročnih finančnih naložb v odvisne družbe 220,9 mio EUR. Vrednost dolgoročnih finančnih naložb se glede na zadnji dan preteklega leta ni spremenila. Na dan 31.12.2010 so bile vse naložbe v odvisne družbe ocenjene s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Na dan 30.6.2011 cenitve niso bile opravljene.



d.) Dolgoročne terjatve za odloženi davek

Na dan 30.6.2011 Družba izkazuje neto terjatev v vrednosti 14,5 mio EUR. Vrednost dolgoročnih terjatev za odloženi davek se glede na stanje konec leta 2010 ni bistveno spremenila.

e.) Zaloge

Vrednost zalog se je zaradi sezonskega vpliva glede na stanje konec leta povečala za 1,2 mio EUR. Predvsem se je povečala vrednost nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov, in sicer v skupni vrednosti 0,8 mio EUR.

f.) Kratkoročne poslovne terjatve

Kratkoročne poslovne terjatve, ki na dan 30.6.2011 znašajo 29,8 mio EUR, so se v primerjavi z 31.12.2010 povečale za 15,8 mio EUR, kar je predvsem posledica sezonskega vpliva in močno povečane prodaje v mesecu juniju 2010.

g.) Kratkoročno dana posojila

Kratkoročno dana posojila na dan 30.6.2011 znašajo 0,8 mio EUR in se nanašajo na depozite pri bankah.

h.) Kapital

Kapital družbe na dan 30.6.2011 znaša 127,8 mio EUR in se je glede na zadnji dan leta 2010 povečal za učinek prevrednotenja finančnih naložb v vrednosti 0,8 mio EUR ter za dobiček tekočega leta v vrednosti 2,8 mio EUR.

i.) Dolgoročne finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti družbe na dan 30.6.2011 znašajo 36,8 mio EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanjšale za vrednost med kratkoročne finančne obveznosti prenešenih posojil v višini 9,4 mio EUR.

V drugi polovici leta 2011 zapade 16,9 mio EUR, v prvi polovici leta 2012 19,9 mio EUR, v drugi polovici leta letu 2011 13,8 mio EUR, v letu 2013 11,4 mio EUR, v letu 2014 7,4 mio EUR ter v letu 2015 4,2 mio EUR dolgoročnih posojil pri bankah.

j.) Kratkoročne poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 30.6.2011 znašajo 27,1 mio EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2010 povečale za 9,9 mio EUR zaradi vpliva sezone in podaljšanih plačilnih rokov.

k.) Kratkoročne finančne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti na dan 30.6.2011 znašajo 231,6 mio EUR, od tega obveznosti iz naslova kratkoročnih kreditov do bank 150,7 mio EUR, kratkoročni del dolgoročnih kreditov 36,7 mio EUR, obveznosti iz naslova kratkoročni kreditov, najetih pri odvisnih družbah 41,2 mio EUR, obveznosti iz naslova obresti 2,3 mio EUR



ter druge kratkoročne finančne obveznosti 0,5 mio EUR. Družba je v letu 2011 najela 3 mio EUR novih kreditov pri bankah.

l.) Zavarovanje finančnih obveznosti

Finančne obveznosti Družbe iz naslova prejetih posojil pri bankah na dan 30.6.2011 znašajo 224,2 mio EUR in so v celoti zavarovane z zastavo vrednostnih papirjev, hipotekami, zastavo premičnin in zastavo terjatev. Za zavarovanje finančnih obveznosti je Družba uporabila 4.747.731 delnic Radenske (RARG), 440.295 delnic Pivovarne Union (PULG), 213.115 delnic Probanke (PRBR), 317.498 delnic Poslovnega sistema Mercator (MELR), 539.516 delnic Dela (DELR), 270.680 delnic Elektra Gorenjska (EGKG) in 645.003 delnic Thermane, d. d., (ZDRL). Posojila, najeta pri odvisnih družbah v vrednosti 41,2 mio EUR so zavarovana s hipotekami.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

m.) Presežek kratkoročnih obveznosti

Celotne kratkoročne obveznosti Družbe na dan 30.6.201111 znašajo 264,3 mio EUR, kratkoročna sredstva pa 138,3 mio EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 126 mio EUR in se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2010 povečal za 4,4 mio EUR. Družba bo za kratkoročna posojila ob zapadlosti poskušala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila. V nasprotnem primeru bodo posojila odplačana s prodajo dela dolgoročnega premoženja Družbe.

4. Prejemki uprave

Bruto prejemki uprave za prvo polletje leta 2011

( v EUR ) 1.1.-30.6.2011

Fiksni del prejemkov 206.000 96.000

Drugi prejemki - bonitete 1.053 -

Variabilni del - stimulacija - -

Odpravnine - -

S k u p a j 207.053 96.000

1.1.-30.6.2010

DrugiFiksni del prejemki

( v EUR ) prejemkov (bonitete) Skupaj

Dušan Zorko 96.000 - 96.000

Gorazd Lukman 60.000 - 60.000

Mirjam Hočevar (od 1.5.2011) 20.000 - 20.000

Robert Šega (do 31.3.2011) 30.000 1.053 31.053

S k u p a j 206.000 1.053 207.053


Pivovarna Laško, d. d., Trubarjeva 28, 3270 Laško, Avgust 2011

Pp polletno 2011 24 8 2011

Documents

Transcript of Pp polletno 2011 24 8 2011