Povzetek sprejetih mnenj_september · Web viewSL Evropski ekonomsko-socialni odbor Bruselj, 23....

SL

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Bruselj, 23. oktober 2019

PLENARNO ZASEDANJE

25. IN 26. SEPTEMBER 2019

POVZETEK SPREJETIH MNENJ

Dokument je v uradnih jezikih na voljo na spletni strani EESO:

https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/plenary-session-summaries

Navedena mnenja so na spletu dostopna prek iskalnika EESO:

https://dmsearch.eesc.europa.eu/search/opinion

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 1/2624

https://dmsearch.eesc.europa.eu/search/opinion

https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/plenary-session-summaries

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 2/2624

Vsebina:

1. ENOTNI TRG, PROIZVODNJA IN POTROŠNJA.................................................................3

2. EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA TER EKONOMSKA IN SOCIALNA KOHEZIJA...................................................................................................................................5

3. ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE IN DRŽAVLJANSTVO.....................................7

4. POSVETOVALNA KOMISIJA ZA SPREMEMBE V INDUSTRIJI..................................14

5. KMETIJSTVO, RAZVOJ PODEŽELJA IN OKOLJE.........................................................15

6. PROMET, ENERGIJA, INFRASTRUKTURA IN INFORMACIJSKA DRUŽBA...........19

7. ZUNANJI ODNOSI...................................................................................................................23

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 3/2624

Plenarnega zasedanja 25. in 26. septembra 2019 so se udeležili Klára Dobrev, podpredsednica Evropskega parlamenta, Emily O’Reilly, evropska varuhinja človekovih pravic, Valdis Dombrovskis, podpredsednik Evropske komisije, Tuomas Saarenheimo, finski stalni podsekretar za mednarodne zadeve in finančne trge, Christian Ebeke, vršilec dolžnosti stalnega predstavnika Mednarodnega denarnega sklada pri Evropski uniji, in Louka T. Katseli, predsednica Nacionalne banke Grčije, Ciper, in nekdanja ministrica za gospodarstvo in delo.

Na plenarnem zasedanju so bila sprejeta naslednja mnenja:

1. ENOTNI TRG, PROIZVODNJA IN POTROŠNJA

Boljše pravno urejanje: pregled stanja

Poročevalec: Denis Meynent (delojemalci – FR)

Referenčna dokumenta: COM(2019) 178 finalEESC-2019-01847-00-00-AC

Glavne točke

EESO:

– opozarja, da boljše pravno urejanje ne sme biti nadomestilo za politične odločitve in ne sme privesti do deregulacije niti znižati ravni socialne zaščite, varstva okolja in potrošnikov ter temeljnih pravic;

– poziva Komisijo, naj revidira smernice in merila zbirke orodij za boljše pravno urejanje, da bi v proces ocenjevanja vključili cilje trajnostnega razvoja. V zbirko orodij za boljše pravno urejanje bi bilo treba izrecno vključiti preverjanje trajnostnosti;

– ponovno poziva k nadaljnjemu razvoju evropskega ekosistema na področju ocen učinka, da bi se okrepila njihova kakovost in spodbujalo aktivno sodelovanje organizirane civilne družbe pri pripravi in izvajanju zakonodaje;

– želi, da se odločno ukrepa v korist MSP („najprej deluj za male“ – Act Small First), ter poziva k oceni načela „najprej pomisli na male“ (Think Small First) in testa MSP, da bi se povečala njuna učinkovitost in oblikovala zakonodaja, združljiva z MSP, za spodbujanje njihovega razvoja na notranjem trgu ob upoštevanju načela pravne varnosti;

– meni, da je Odbor za regulativni nadzor, ki je pristojen za nadzor kakovosti, koristen organ, ki se je izkazal za učinkovitega v sistemu ocen učinka, in bi moral imeti večjo vlogo pri oblikovanju celostnega pristopa;

– meni, da za „načelo inovativnosti“ ni nobene pravne podlage, zato bi se moralo uporabljati zgolj takrat, ko ima dodano vrednost.

Kontaktna oseba: Jean-Pierre Faure(tel.: 00 32 2 546 96 15 – e-naslov: [email protected])

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 4/2624

mailto:[email protected]

Emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil

Poročevalec: Jorge Pegado Liz (Raznolikost Evrope – PT)

Referenčna dokumenta: COM(2019) 208 final – 2019/0101 (COD)EESC-2019-03042-00-00-AC

Glavne točke

EESO:

opozarja na razsežnost škandala Dieselgate in obžaluje, da Komisija ni bila zmožna predvideti razvoja dogodkov in že na samem začetku sprejeti učinkovitih ukrepov;

tudi ne more pozabiti, da EU ni mogla (ali ni hotela) sprejeti učinkovitega instrumenta za kolektivne tožbe, s katerim bi lahko reševali stanja, ki smo jim priča danes;

meni, da rešitev, ki jo predlaga Komisija v predlogu uredbe, ne more biti omejena na reševanje formalnega vprašanja, ne da bi dejansko zadovoljila interese tožečih strank;

se sprašuje, ali predlog s tem, ko bi se na Komisijo preneslo pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji, ki so v njem določeni, ne bo ponovno omajal učinkovitosti zakonodaje, pa tudi namere zakonodajalca pri oblikovanju teh aktov;

poziva Komisijo, naj preuči, ali je številne zakonodajne ukrepe, sprejete na tem področju, v skladu z načeli programa za boljše pravno urejanje mogoče ali nujno zbrati ali kodificirati;

poziva Komisijo, naj preuči njegove predloge, zlasti zato, da bi pospešili postopek in povečali pravno varnost.

Kontaktna oseba: Claudia Drewes-Wran(tel.: 00 32 2 546 80 67 – e-naslov: [email protected])

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 5/2624


2. EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA TER EKONOMSKA IN SOCIALNA KOHEZIJA

Spremembe Solidarnostnega sklada – brexit brez dogovora

Glavni poročevalec: Ioannis Vardakastanis (Raznolikost Evrope – EL)

Referenčna dokumenta: COM(2019) 399 final – 2019/0183 (COD)EESC-2019-04040-00-00-AC

Glavne točke

EESO:

– meni, da sta načeli solidarnosti in subsidiarnosti bistvenega pomena za delovanje Evropske unije. Zato je pomembno, da v primeru izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora 31. oktobra vse države članice ostanejo enotne in se skupaj spopadejo s posledicami in izzivi te odločitve;

– razume, da je predlog del svežnja ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih v primeru izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora, ki ga je Komisija sprejela 4. septembra 2019 na podlagi poziva Evropskega sveta, naj preuči vse možnosti uporabe obstoječih skladov za zmanjšanje morebitnega finančnega bremena držav članic;

– strinja se s tem, da se v uredbi o ustanovitvi Solidarnostnega sklada EU dopolni opredelitev pojma „večja nesreča“, da bo poleg naravnih nesreč zajemal tudi primere, v katerih se država članica sooča z velikim finančnim bremenom, ki je neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez dogovora, pod pogojem da to ostane enkraten dogodek v obdobju do konca leta 2020;

– predlaga, naj Komisija razmisli o vzpostavitvi instrumenta EU, s katerim bi v prihodnosti lahko obvladovali tovrstne politične situacije in krize. Če bi tak nov instrument dejansko vzpostavili, bi moral biti namenjen le za izjemne situacije, o njegovi uporabi pa bi morali uradno odločati v vsakem primeru posebej. Jasno bi bilo treba opredeliti posebne pogoje, pod katerimi bi bilo možno povračilo škode;

– trdno je prepričan, da bi morala Komisija z vsemi potrebnimi ukrepi zagotoviti, da z razširitvijo področja uporabe ne ogrozi zmožnosti Solidarnostnega sklada EU za odzivanje na nepredvidene dogodke, povezane z naravnimi nesrečami;

– meni, da je načrtovani datum 30. april 2020 precej pozen, zato poziva Komisijo, naj pospeši postopek odločanja o uporabi sredstev, če bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU brez dogovora;

– pozdravlja povišanje predplačil s sedanjih 10 % na 25 % pričakovanega zneska, vendar je treba storiti več, da bo odziv hiter in učinkovit;

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 6/2624

– meni, da bi Komisija morala posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem, saj so najbolj izpostavljena posledicam brexita.

Kontaktna oseba: Georgios Meleas (tel.: 00 32 2 546 97 95 – e-naslov: [email protected])

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 7/2624


3. ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE IN DRŽAVLJANSTVO

Evropski steber socialnih pravic – ocena začetka izvajanja in priporočila za naprej

Poročevalec: Bernd Schlüter (Raznolikost Evrope – DE)Soporočevalka: Cinzia Del Rio (delojemalci – IT)

Referenčni dokument: mnenje na lastno pobudoEESC-2019-01110-00-00-AC

Glavne točke

– EESO se vztrajno zavzema za navzgor usmerjeno konvergenco in učinkovitejšo socialno politiko tako na ravni EU kot držav članic. Učinkovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic ponovno potrjuje skupno zavezanost evropskemu socialnemu modelu.

– Pri ukrepih za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic je treba uravnoteženo spoštovati cilje in načela Pogodb, delitev pristojnosti med institucije EU in države članice ter, kadar je to ustrezno, klavzulo o prepovedi zniževanja standardov.

– Evropski steber socialnih pravic se trenutno izvaja prek zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, namenskega financiranja in sprememb v procesu semestra. Evropska zakonodaja bi morala na ustreznih področjih vzpostaviti okvir s splošnimi skupnimi standardi, ki bi spoštovali posebne okoliščine v državah članicah in njihove socialne sisteme.

– Zlasti pomembno je določiti osnovne standarde za zanesljive in učinkovite sisteme socialnega varstva in storitve splošnega pomena.

– Za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic so potrebne trdna proračunska osnova in naložbe na ravni EU ter na ravni držav članic, kar zahteva ustrezno financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter zlato pravilo za socialno usmerjene javne naložbe.

– Nov proces evropskega semestra bi moral doseči socialne cilje v okviru spremljanja socialnih neravnovesij, uvesti pa bi bilo treba tudi nove, merljive kazalnike skupaj s ciljno usmerjenimi priporočili za posamezne države na socialnem področju.

– Spodbujati bi bilo treba redno spremljanje izvajanja evropskega stebra socialnih pravic z zavezujočim posvetovanjem s socialnimi deležniki. Zato EESO predlaga vzpostavitev foruma EU za socialno politiko, povezanega s procesom semestra.

– EESO znova poziva k jasnemu in usklajenemu načrtu, v katerem bi bile določene prednostne naloge za izvajanje stebra, in izvrševanje veljavnih socialnih pravic in standardov. Kot prednostne bi bilo treba obravnavati temeljne pravice, zlasti ranljivih skupin.

Kontaktna oseba: Judite Berkemeier(tel.: 00 32 2 546 98 97 – e-naslov: [email protected])

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 8/2624


Globalni dogovor o migracijah: izvajanje na podlagi vrednot EU

Poročevalec: José Antonio Moreno Díaz (delojemalci – ES)


Glavne točke

EESO:

– ugotavlja pomanjkanje napredka pri uresničevanju skupne migracijske politike EU, kar slabi solidarnost med državami članicami, hkrati pa vpliva na izpolnjevanje dolžnosti po mednarodnem pravu;

– poudarja, da je vsebina dogovora povsem v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji, ki kot glavne vrednote navaja spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

– poudarja, da dogovor vprašanje migracij in azila postavlja v mednarodni in večstranski okvir, da bi spodbudili tesnejše sodelovanje in dialog med državami izvora, tranzitnimi državami in ciljnimi državami migracijskih tokov z namenom spodbujanja urejenih, varnih in zakonitih migracij;

– opozarja, da je globalni dogovor nezavezujoč instrument, ki za države članice EU ne uvaja nobene nove obveznosti, z vsebinskega vidika pa v celoti razvija načela in vrednote Evropske unije;

– obžaluje, da dogovora niso sprejele vse države članice, in meni, da bi bila to odlična priložnost za napredek pri oblikovanju enotnega stališča EU o migracijah na svetovnem prizorišču. Zato meni, da ga morajo ratificirati vse države članice EU, in priporoča, naj EU z ustreznimi mehanizmi pojasni in razvije njegove cilje;

– meni, da bi bilo zanimivo raziskati možnosti za sodelovanje v medvladnih posvetovanjih in pogajanjih o vzpostavitvi mednarodnega foruma za migracije (International Migration Review Forum) kot tudi v samem forumu, prek katerega bodo Združeni narodi spremljali globalni dogovor;

– priznava prizadevanja državljanov EU ter socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v EU, ki s svojo zavzetostjo in delovanjem prispevajo k uresničevanju vrednot EU, s tem pa tudi ciljev dogovora;

– ponovno izraža zaskrbljenost, da skrajne desničarske politične sile skušajo pojav migracij prikazati kot problem, kar ustvarja napetost in spodbuja sovražni govor. EU tako postaja vse bolj razdeljena in sprta ter ni zmožna ponuditi ustreznih predlogov.

Kontaktna oseba: Annemarie Wiersma

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 9/2624

(tel.: 00 32 2 546 93 76 – e-naslov: [email protected]) Nova znanja in spretnosti / socialno vključevanje

Poročevalka: Tellervo Kylä-Harakka-Ruonala (delodajalci – FI)Soporočevalka: Giulia Barbucci (delojemalci – IT)

Referenčni dokument: raziskovalno mnenje na zaprosilo finskega predsedstvaEESC-2019-01610-00-00-AC

Glavne točke

EESO:

– poziva EU, naj celovito pristopi k politiki izobraževanja in usposabljanja glede na njuno dvostransko povezanost s področji, kot so politika na področju podatkov, raziskav in inovacij, industrijska politika ter ekonomska in socialna politika;

– poziva, naj se več sredstev EU dodeli za podporo potrebnim reformam, čezmejnim izmenjavam in sodelovanju v izobraževanju in usposabljanju, vključno s prekvalifikacijo delavcev za digitalni prehod;

– ponovno priporoča vzpostavitev ugodnega okolja za naložbe zasebnega sektorja in izvajanje „zlatega pravila“, ki dovoljuje financiranje družbeno in gospodarsko produktivnih naložb iz proračunov držav članic;

– ugotavlja, da so za konkurenčnost potrebni tako vrhunsko nadarjeni ljudje kot tudi široka baza izobraženih in usposobljenih ljudi, ter meni, da je mogoče strokovnjake najbolje spodbujati z raziskovalnimi projekti;

– poudarja, da mora biti dostop do nenehnega in vseživljenjskega učenja individualna pravica vseh, da bi tako lahko sledili razvoju digitalizacije in umetne inteligence ter sooblikovali napredek in ohranili nadzor v rokah človeka;

– predlaga oblikovanje strategije EU za okrepitev nenehnega učenja, ki v središče postavlja učenca, med njenimi osrednjimi elementi pa naj bosta digitalizacija in uporaba zaupanja vredne umetne inteligence;

– meni, da je nujno treba spodbujati tesno sodelovanje med oblikovalci politike, izvajalci izobraževanja, socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe na področju digitalizacije in umetne inteligence ter povezanega razvoja na področju izobraževanja ter znanj in spretnosti;

– poudarja bistveno vlogo tako javnega kot neformalnega izobraževanja za spodbujanje vključevanja in aktivnega državljanstva.


EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 10/2624



Povzetek stroškov in koristi naložb v varnost in zdravje pri delu

Poročevalec: Adam Rogalewski (delojemalci – PL)Soporočevalka: Ana Bontea (delodajalci – RO)


Glavne točke

– V mnenju so opredeljeni novi izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, kot so kakovost delovnih mest, enakost, digitalizacija in podnebne spremembe.

– EESO poudarja pomembno vlogo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri razvoju in izvajanju trajnostnih politik na področju varnosti in zdravja pri delu.

– Naložbe v varnost in zdravje pri delu ne prispevajo le k boljšemu počutju delavcev in podjetnikov, temveč se tudi zelo splačajo, zlasti v smislu zmanjšanja stroškov, večje produktivnosti in vzdržnosti sistemov socialne varnosti.

– EESO poziva k večjemu številu javnih in zasebnih naložb v varnost in zdravje pri delu ter finančnih spodbud za podjetja, ki vlagajo v to. Javne naložbe bi morale biti prilagojene potrebam akterjev na trgu dela, zlasti malim in srednjim podjetjem.

– EESO poziva k celostnemu pristopu k naložbam v varnost in zdravje pri delu. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti temam, kot so psihosocialna tveganja, kostno-mišična obolenja, bolezni obtočil, rak in duševno zdravje.

– EESO poziva k celovitejšim študijam, da bi bolje razumeli koristi naložb v varnost in zdravje pri delu. Države članice tudi poziva, naj bodo bolj transparentne, kar zadeva izmenjavo statističnih podatkov o poklicnih boleznih, in spodbujajo izmenjavo dobrih praks.

– Naložbe v varnost in zdravje pri delu bi bilo treba obravnavati z vidika kakovosti delovnih mest. Standardni delovni pogoji so najboljša zaščita pred psihosocialnimi tveganji in ustvarjajo boljše počutje in večjo produktivnost.

– EESO izraža zaskrbljenost, ker dostop do varnosti in zdravja pri delu ter s tem koristi naložb v varnost in zdravje pri delu niso enakomerno porazdeljeni po državah članicah EU. Pobude bi morale upoštevati vidike, kot so spol, etnična pripadnost, starost in invalidnost, strategija za varnost in zdravje pri delu pa bi morala biti povezana z razpravami o enakosti.

– Proces digitalizacije bi lahko imel veliko pozitivnih učinkov na področje varnosti in zdravja pri delu, vendar je EESO zaskrbljen, da predpisi o varnosti in zdravju pri delu ne bi veljali tudi za nekatere nove vrste dela, ki so nastale z digitalizacijo. Vsi zaposleni v EU bi morali biti zaščiteni z zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu.

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 11/2624

– EESO poudarja, da varnost in zdravje pri delu ne prinašata le koristi za gospodarstvo EU, temveč sta tudi temeljni človekovi pravici. Spodbujanje standardov varnosti in zdravja pri delu bi moralo zajemati tudi države, s katerimi je EU ratificirala trgovinske sporazume ali s katerimi sodeluje kako drugače, kot so države vzhodnega partnerstva in južnega sosedstva.

Kontaktna oseba: Valeria Atzori(tel.: 00 32 2 546 87 74 – e-naslov: [email protected])

Spreminjajoči se svet dela in staranje prebivalstva

Poročevalec: Irinel Eduard Floria (delodajalci – RO) Soporočevalec: Vladimír Báleš (Raznolikost Evrope – SK)


Glavne točke

– EESO pozdravlja dejstvo, da finsko predsedstvo poudarja ekonomijo dobrega počutja prebivalstva, vključno s starejšimi, ter meni, da je to pozitiven korak k večjemu ravnotežju med demografskimi trendi, trgom dela in družbo.

– Države članice se zavedajo problema staranja prebivalstva in so v zadnjih letih sprejele določene ukrepe, vendar se zdi, da se ti izvajajo ločeno od drugih, pa tudi njihov vpliv ni bil ocenjen. Poleg tega postaja to vprašanje še bolj zapleteno zaradi vpliva tehnološkega napredka in spreminjajoče se narave dela.

– Socialni partnerji v sodelovanju z vlado so ključni za spodbujanje izvajanja ukrepov na različnih ravneh. Civilna družba in evropski socialni partnerji bi morali imeti pomembno vlogo pri spodbujanju daljše aktivne delovne dobe.

– Ovire bi lažje premagovali s političnimi ukrepi in financiranjem na ravni EU, vendar je treba pri tem upoštevati razlike med državami v demografiji, gospodarstvu, zaposlovanju in delovnih pogojih. Države članice bi morale za financiranje ukrepov uporabljati evropska sredstva, medtem ko bi si morali odgovornost za podpiranje daljše delovne dobe deliti vlade, podjetja in posamezniki.

– Za razvoj nacionalnih politik za aktivno staranje so potrebne celovite strategije, saj je mogoče demografske izzive in izzive pri zaposlovanju obravnavati le celostno. Predlagajo se naslednja posebna priporočila za obravnavo izzivov aktivnega staranja:

- krepitev socialnega dialoga in vključevanje vseh deležnikov v razvoj celostnih strategij in nacionalnih politik za aktivno staranje;

- povečanje zaposljivosti ter znanj in spretnosti z vseživljenjskim učenjem;- spodbujanje dinamičnih poklicnih poti in dela;- spodbujanje podjetništva starejših;

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 12/2624


- boj proti vsem vrstam diskriminacije, zlasti diskriminaciji na podlagi starosti in spola; - izvajanje pobud za prenos/izmenjavo znanja;- vzpostavitev prožne ureditve dela in boljših delovnih pogojev;- spodbujanje medgeneracijske solidarnosti in spreminjanje odnosa do staranja.

– Izvajanje vseh ukrepov bi bilo treba stalno spremljati in primerno oceniti njihov vpliv na udeležbo starejših delavcev na trgu dela. Jasna slika vpliva takih ukrepov bi dodatno spodbudila države članice k širjenju in izmenjavi dobrih praks na področju aktivnega staranja.

Kontaktna oseba: Ana Dumitrache(tel.: 00 32 2 546 81 31 – e-naslov: [email protected])

Premostitvena klavzula

Poročevalec: Christian Bäumler (delojemalci – DE)


Glavne točke

EESO:

– poudarja, da je v času hitrih sprememb odločilno, da je EU skupaj z državami članicami sposobna na vseh pomembnih področjih politike sprejemati učinkovite in uspešne politične ukrepe;

– meni, da je pomembno, da je Evropski parlament v skladu s pogodbenimi določbami na visoki ravni vključen v zakonodajni postopek, še zlasti na področju socialne politike;

– odobrava, da Komisija nadaljuje razpravo o obstoječih zakonodajnih ovirah in je s tem sporočilom tudi na področju socialne politike odprla razpravo o možnosti razširitve uporabe glasovanja s kvalificirano večino;

– poudarja, da morata v skladu s členom 153(4) PDEU ostati neokrnjeni pravica držav članic, da se pri izvajanju počutijo zavezane višji ravni nacionalnega varstva, kot tudi njihova pristojnost, da določajo načela svojega sistema socialne varnosti ne glede na sistem glasovanja;

– zahteva jamstva za nadaljnjo vsestransko vključitev socialnih partnerjev v oblikovanje politike, tudi na socialnem področju, in spoštovanje njihove avtonomnosti pri izvajanju in morebitni reviziji njihovih avtonomnih sporazumov;

– se pri pravnem urejanju na področju nediskriminacije ter pri sprejemanju priporočil o socialni varnosti in socialni zaščiti delavcev zavzema za popoln prehod na glasovanje s kvalificirano večino;

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 13/2624


– poziva, da se po vsej Evropi zajamči minimalni sklop procesnih pravic in pravic do varstva ter preide na glasovanje s kvalificirano večino;

– v zvezi s pogoji za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, priporoča prehod na glasovanje s kvalificirano večino, da se prepreči različna obravnava in okrepi socialna kohezija.


EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 14/2624


4. POSVETOVALNA KOMISIJA ZA SPREMEMBE V INDUSTRIJI

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

Referenčna dokumenta: mnenje kategorije CCOM(2019) 397 final – 2019/0180 (COD)EESC-2019-04017-00-00-AC

Glavne točke

Odbor se strinja z vsebino predloga Komisije in nima nobenih pripomb, zato je sklenil o tem predlogu podati pozitivno mnenje.

Kontaktna oseba: Larissa Robert(tel.: 00 32 2 546 93 86 – e-naslov: [email protected])

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 15/2624


5. KMETIJSTVO, RAZVOJ PODEŽELJA IN OKOLJE

Dokument za razpravo – Za trajnostno Evropo do leta 2030

Poročevalec: Cillian Lohan (Raznolikost Evrope – IE)Soporočevalec:Peter Schmidt (delojemalci – DE)


Glavne točke

– Prihodnost Evrope mora sloneti na trajnostnem razvoju. EESO sicer pozdravlja natančno analizo, opis izzivov, predloge za prihodnost in potencial za Evropo, ki so predstavljeni v dokumentu za razpravo, vendar se boji, da se prehod k trajnostnosti tako na svetovni ravni kot znotraj Evrope odvija prepočasi, da bi dosegli zastavljene cilje trajnostnega razvoja ZN. Politični ukrepi ne ustrezajo nujnosti obravnave aktualnih okoljskih, socialnih in gospodarskih izzivov.

– Trajnostni razvoj je skupni cilj na svetovni ravni. Vse države si morajo skupaj prizadevati za trajnostno rabo naravnih virov in za blaginjo vseh ljudi. Evropa tega ne more doseči sama. EU pa ima možnost in tudi obveznost, da kot največji trgovinski blok in kot velika uvoznica virov na biološki osnovi na svetovni ravni spodbuja trajnostno pridobivanje virov in s tem ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki so bistveni za našo skupno prihodnost.

– Trajnostni razvoj se nanaša na prihodnost ljudi in gospodarstvo bi moralo v okviru omejitev našega planeta omogočati pravično in uspešno družbo tako za današnje kot prihodnje generacije. Agenda 2030 je projekt, osredotočen na ljudi, katerega namen je, da nihče ne bi bil zapostavljen.

– Čas za razmislek je minil in skrajni čas je za ukrepanje. EESO želi, da se čim prej razvije in izvede dolgoročna krovna strategija za trajnostni razvoj na ravni EU, ki bi jo spremljal celovit načrt izvajanja, da bomo dosegli cilje trajnostnega razvoja do leta 2030. Strategija trajnostnega razvoja bi morala zajemati tako notranje kot zunanje delovanje EU in spodbujati čim večjo skladnost med njima. Glavno vlogo pri izvajanju morajo imeti inovacije, mednarodno sodelovanje in trgovinski sporazumi, usmerjeni v trajnostni razvoj, ter mobilizacija podjetij in civilne družbe.

– Poleg strategije za izvajanje Agende 2030 je treba vzpostaviti okvir upravljanja in usklajevanja, da bodo cilji trajnostnega razvoja v središču vseh politik. Prav tako je treba vso obstoječo politiko EU ter proračunske/finančne okvire in orodja (kot so evropski semester, boljše pravno urejanje, večletni finančni okvir ipd.) nujno uskladiti z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja.

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 16/2624

– EESO poziva Komisijo, naj se premakne s politike rasti BDP in upošteva tudi druge vidike. Pri BDP kot merilu blaginje se ne upoštevajo pomembni socialni in okoljski stroški in koristi.

– EESO priznava, da obstajajo podjetja, ki so vodilna na področju vključevanja trajnostnosti; številna pravzaprav prehitevajo politiko, ki mora ustvarjati stabilno okolje in gotovost, da bodo najboljše prakse postale običajna praksa. Na ta način bodo lahko podjetja zagotavljala trajnostne rešitve.

– EESO je prva institucija z organom, zadolženim za spodbujanje trajnostnega razvoja, tj. opazovalno skupino za trajnostni razvoj, in je zavezan spodbujanju in celovitejšemu vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v vsa svoja mnenja ter v svoje notranje delovanje in strukturo. Zato bo začel notranjo razpravo o uskladitvi svojega notranjega upravljanja s cilji trajnostnega razvoja.

– Civilna družba mora biti strukturirano vključena in določiti je treba jasen okvir za sodelovanje civilne družbe pri razvoju, izvajanju in spremljanju strategije. Pomembno vlogo, ki jo je imela doslej večdeležniška platforma, bi bilo treba pregledati ob sodelovanju vseh deležnikov in ob upoštevanju pozitivnih izkušenj drugih ustreznih večdeležniških forumov, zlasti evropske platforme deležnikov za krožno gospodarstvo. Večdeležniško platformo bi bilo treba nadgraditi in vključiti v uradni medinstitucionalni posvetovalni okvir, kakor je priporočil Evropski parlament v letnem strateškem poročilu o ciljih trajnostnega razvoja (marec 2019).

– Trajnostni razvoj lahko postane sredstvo za socialno solidarnost in lahko deluje proti naraščanju populističnih in protisistemskih nagnjenj državljanov, ki so izključeni iz odločanja in nimajo moči. To ne sme biti elitistična agenda, temveč projekt, osredotočen na ljudi, katerega cilj je, da trajnostne potrošniške odločitve postanejo cenovno in drugače dostopne.

Kontaktna oseba: Monica Guarinoni(tel.: 00 32 2 546 81 27 – e-naslov: [email protected] )

Ustvarjanje sinergij med različnimi načrti za krožno gospodarstvo

Poročevalec: Cillian Lohan (Raznolikost Evrope – IE)


Glavne točke

– Prva faza krožnega gospodarstva je doživela izjemen uspeh. Uporaba tega koncepta se je razširila zlasti v podjetjih, saj je zasebni sektor še pred oblikovalci politik prepoznal potencial dejavnosti na podlagi modela krožnega gospodarstva. Že od začetka in še danes so gonilo ukrepov pobude EU. Krožno gospodarstvo je že preseglo fazi recikliranja in ravnanja z odpadki in prehaja v novo in bolj odločilno fazo. EESO poziva prihodnjo Komisijo, ki bo imenovana leta 2019, naj to razširitev koncepta upošteva v vsakem novem svežnju o krožnem gospodarstvu.

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 17/2624


– Krožno gospodarstvo je praktičen način za doseganje širših ciljev mednarodne politike, kot so cilji OZN glede trajnostnega razvoja in podnebni cilji iz Pariškega sporazuma, prispeva pa lahko tudi k svetovnemu programu za ukrepanje proti podnebnim spremembam, in sicer z aktivno udeležbo nedržavnih akterjev, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter organizacijami civilne družbe, ki jih zastopajo tri skupine EESO.

– Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo (ECESP) in njena koordinacijska skupina prek spletnega mesta platforme delujeta kot informacijsko vozlišče in imata tako pomembno vlogo pri razvoju naslednjih faz in izvajanju prehoda na krožno gospodarstvo. Poleg tega platforma omogoča dobre priložnosti za mreženje, spodbuja sinergije ter je ustrezno opremljena, da zasnuje vzorčni načrt krožnega gospodarstva, ki bi bil lahko prosto dostopen.

– Tajništvo platforme, ki ga upravlja EESO, je v središče odločanja platforme postavil civilno družbo in deležnike. EESO se zavzema za pobudo, ki jo usmerjajo deležniki, in jih spodbuja, naj opredelijo in opozorijo na praktične ovire, s katerimi se sooča civilna družba pri uresničevanju agende za krožno gospodarstvo. Platforma, ki pri iskanju rešitev za take ovire sodeluje s svojim tajništvom, je optimalen forum v ta namen.

– Podporo načrtom in ustvarjanju sinergij je treba dopolniti z raziskavami in razvojem, ustreznim regulativnim okoljem, ozaveščanjem vseh deležnikov in obveščanjem o dostopu do finančne podpore za prehod na krožnost.

– Kljub dosedanjim uspehom so na poti h krožnemu gospodarstvu očitne ovire, med drugim politične ovire, osveščenost javnosti, upravljanje infrastrukture in finančne ovire. Platforma mora pri predlaganju rešitev oblikovalcem politik opredeliti in opozoriti še na morebitne druge ovire.

Kontaktna oseba: Monica Guarinoni(tel.: 00 32 2 546 81 27 – e-naslov: [email protected] )

Socialna razsežnost ribištva

Poročevalec: Gabriel Sarró Iparraguirre (Raznolikost Evrope – ES)

Referenčni dokument: raziskovalno mnenjeEESC-2019-03203-00-00-AC

Glavne točke

EESO:

– priporoča, naj se zagotovi regulativna skladnost med ukrepi za ohranjanje morskih bioloških virov in standardi glede varnosti in delovnih pogojev na morju;

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 18/2624


– poziva Evropsko komisijo, naj v okviru svojega delovnega programa pripravi predlog direktive, s katero bi se v pravni red EU vključila Konvencija Mednarodne pomorske organizacije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in stražarjenje osebja na ribiških ladjah, da bi zagotovili harmonizirane standarde usposabljanja in izdajanja spričeval ter izboljšali pomorsko varnost na področju ribištva;

– poziva države članice, naj ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 188 in zagotovijo potrebna sredstva za njen pravilen prenos v nacionalno zakonodajo in njeno izvajanje ter po potrebi prenesejo izvajanje pregledov in izdajanje spričeval na klasifikacijske zavode, saj imajo v nekaterih državah težave pri usklajevanju teh nalog;

– želi spomniti države članice, da morajo v svojo nacionalno zakonodajo do 15. novembra 2019 prenesti Direktivo (EU) 2017/159, s katero se Konvencija MOD št. 188 vključuje v pravni red EU. Poleg tega poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog za dopolnilno direktivo, ki bo vključevala določbe o nadzoru in izvrševanju, tako kot je bilo storjeno za pomorski promet, da bi uvedli harmoniziran sistem inšpekcijskih pregledov;

– hkrati obžaluje, da samozaposlenih ribičev ni bilo mogoče vključiti v področje uporabe direktive, ker socialni partnerji niso bili pristojni za pogajanja o tem. Zato in zaradi velikega števila samozaposlenih ribičev v EU morajo države članice ratificirati Konvencijo MOD št. 188.

– poudarja, da je zaradi obveznosti iztovarjanja potreben večji prostor za skladiščenje prilova, ki ga ni več mogoče vreči nazaj v morje, večja je poraba goriva zaradi omejenega prostora za ciljne vrste, ustvarjajo pa se tudi dodatni stroški raztovarjanja, ročnega sortiranja, tehtanja in predelave. Poudarja tudi, da sta zaradi večje nakopičenosti zabojev v skladišču ogroženi varnost na krovu in stabilnost plovila, saj obstaja nevarnost, da se ti zrušijo.

– Poleg tega rib, ki niso dovolj velike, ni mogoče dati na trg za neposredno prehrano ljudi. Zaradi tega nastajajo ribji odpadki, zlasti v južnih državah članicah EU, ki nimajo obratov za proizvodnjo ribje moke, ribiči pa imajo nižje prihodke, saj te ulove prodajo po smešno nizki ceni.

– To kaže na navzkrižje med členom 15 uredbe o skupni ribiški politiki glede obveznosti iztovarjanja in Konvencijo št. 188, zlasti pravili o počitku (člen 14). EESO poziva Evropsko komisijo, naj opravi oceno učinka in predlaga ustrezne ukrepe za odpravo pravnih neskladij med različnimi pravnimi instrumenti, ki jih je sprejela EU in zaradi katerih trpijo ribiči.

Kontaktna oseba: Arturo Iniguez(tel.: 00 32 2 546 87 68 – e-naslov: [email protected])

Dovoljenja za ribiška plovila po brexitu za leto 2020


EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 19/2624


Glavne točke


Kontaktna oseba: Arturo Iniguez(tel.: 00 32 2 546 87 68 – e-naslov: [email protected])

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 20/2624


6. PROMET, ENERGIJA, INFRASTRUKTURA IN INFORMACIJSKA DRUŽBA

Novi institucionalni okvir za energetsko in podnebno politiko do leta 2025

Poročevalka: Baiba Miltoviča (Raznolikost Evrope – LV)Soporočevalec: Dumitru Fornea (delojemalci – RO)


Glavne točke

– Sporočilo dopolnjuje četrto poročilo o stanju energetske unije. Osredotoča se na zakonodajni okvir za bolj demokratično odločanje v energetski in podnebni politiki EU ter vsebuje predlog, naj se odločitve o davčnih zadevah na področju energije sprejemajo s kvalificirano večino (s spremljajočim rednim zakonodajnim postopkom) in ne več soglasno.

– EESO pozdravlja predlog za uporabo premostitvenih klavzul za odločanje s kvalificirano večino v Svetu in vzpostavitev sistema soodločanja z Evropskim parlamentom. V tej novi ureditvi bi imel EESO lahko pomembno vlogo pri podpiranju trialoga in bi moral biti vanjo vključen.

– EESO podpira sporočilo, vendar meni, da bi bilo treba za učinkovito upravljanje podnebne in energetske strategije ter večjo usklajenost zakonodaje EU na področju obdavčitve energije upoštevati pomisleke evropskih podjetij, delavcev in drugih deležnikov, vključno s potrošniki. Za uspeh tega procesa so pomembni vključenost in angažma civilne družbe, podpora držav članic ter soglasje in zavezanost socialnih partnerjev.

Kontaktna oseba: Antonio Ribeiro Pereira(tel.: 00 32 2 546 63 – e-naslov: [email protected])

Socialna razsežnost letalstva

Poročevalec: Raymond Hencks (delojemalci – LU)


Glavne točke

EESO:

– odobrava poročilo Komisije o zaposlitvenih pogojih visoko mobilnih letalskih posadk (pilotov in kabinskega osebja), katerih položaj je lahko zaradi čezmejne narave dela še posebno kočljiv ter ki imajo različne pravice in ravni zaščite, kar je odvisno od nacionalnega prava, ki se zanje

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 21/2624


uporablja. Odobrava tudi, da je v zgoraj omenjenem poročilu poudarjeno, da številne težave in pravne negotovosti še vedno niso odpravljene ter da je boljše izvrševanje predpisov EU in nacionalnih predpisov bistveno v vseh oblikah zaposlitve letalskih posadk;

– obžaluje, da je bilo poročilo objavljeno šele ob koncu mandata sedanje Komisije, kar ustvarja negotovost glede njegove nadaljnje obravnave. Prav tako obžaluje, da ni zanesljivih statističnih podatkov o tem, koliko ljudi dela v letalskih posadkah ter koliko je med njimi zunanjih izvajalcev in agencijskih delavcev;

– ponovno poziva k spodbujanju neposrednega zaposlovanja, ki bi moralo ostati običajna oblika zaposlitve v letalstvu, pri čemer meni, da je nujno treba nasprotovati vsem atipičnim pogodbam o zaposlitvi, ki bi lahko poslabšale raven varnosti letalske posadke in potnikov, pri čemer uporaba pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali začasnega agencijskega dela ni vedno nezakonita oziroma ne ustvarja vedno socialnega dampinga;

– opozarja zadevne države članice, da so pravice do ustanavljanja sindikatov ali članstva v njih, pogajanja o kolektivnih pogodbah, stavke itd. človekove pravice, zagotovljene na mednarodni, evropski in nacionalni ravni, ter da jih je treba dosledno upoštevati. Na žalost v praksi obstajajo primeri, ko je pravica do organiziranja sindikatov in kolektivnih pogajanj omejena, delavci pa morajo svoje pravice zagovarjati pred sodiščem. Zagotoviti bi bilo treba tudi pravico do obveščenosti in posvetovanja.

Kontaktna oseba: Kristian Krieger(tel.: 00 32 2 546 89 21 – e-naslov: [email protected])

Dvostranska sporazuma o cestnem prevozu med Švico in Nemčijo ter Švico in Italijo

Poročevalec: Antonello Pezzini (delodajalci – IT)

Referenčni dokumenti: COM(2019) 221 final – 2019/0107 (COD)COM(2019) 223 final – 2019/0108 (COD)EESC-2019-03047-00-00-AC

Glavne točke

EESO:

– izraža zadovoljstvo, ker se je Komisija odzvala na zahtevi Nemčije in Italije za pogajanja s Švicarsko konfederacijo o novih določbah, ki bi omogočale kabotažo pri opravljanju čezmejnih cestnih avtobusnih prevozov potnikov v obmejnih regijah;

– odobrava predloga sklepov, ki ju je Komisija predložila kot odgovor na pisni zahtevi dveh zainteresiranih držav članic, ki imata enak interes, kot ga je izrazila Švica;

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 22/2624


– poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti trajnostnim politikam in z njimi uskladiti potniški in tovorni promet na območju Alp v skladu s Protokolom o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa iz leta 2002, ki so ga podpisale vse tri zainteresirane države in EU;

– meni, da bi moral konkurenčni razvoj prevoznikov, ki se ukvarjajo s kabotažo v mednarodnih cestnih avtobusnih prevozih potnikov, potekati ob spoštovanju novih sporazumov, ki izhajajo iz sporazuma med EU in Švico iz leta 1999 in Uredbe (ES) št. 1370/2007, ki ščiti splošni gospodarski interes, ter Sporazuma Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. decembra 2010 o pravicah potnikov, ki potujejo z avtobusi in avtomobili, zlasti tistih z omejeno mobilnostjo;

– priporoča, naj pogajanja spremlja dialog med socialnimi partnerji zainteresiranih držav, da bi lahko spremljali proces uvajanja kabotaže v čezmejnem cestnem prevozu potnikov in spremembe, ki jih ta prinaša na geografsko omejenih območjih, na katerih poteka, brez diskriminacije med prevozniki s sedežem v EU in brez izkrivljanja konkurence.

Kontaktna oseba: Agota Bazsik(tel.: 00 32 2 546 86 58 – e-naslov: [email protected])

Smernice glede prostega pretoka neosebnih podatkov

Poročevalka: Laure Batut (delojemalci – FR)


Glavne točke

EESO priporoča Komisiji, naj:

– preprosto in jasno obvešča o merilih za opredelitev neosebnih podatkov in področju uporabe uredbe o prostem pretoku neosebnih podatkov, da bi odpravili negotovosti in povečali zaupanje;

– obvešča akterje, na katerih področjih se evropski predpisi o podatkih prekrivajo;

– pri spodbujanju prostega pretoka podatkov poskrbi, da se osebni podatki sčasoma ne bodo šteli za neosebne podatke in da bo področje uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov ostalo nespremenjeno kljub srednjeročni združitvi obeh uredb z namenom, da bi bolje zaščitili podatke, ne pa povečali trgovanja z njimi;

– Evropejcem pomaga, da bodo v zelo kratkem času znali uporabljati algoritme, s katerimi je mogoče obdelovati veliko količino neosebnih podatkov na enotnem trgu; spodbuja države članice, naj okrepijo vseživljenjsko izobraževanje na področju informacijske tehnologije in umetne inteligence na vseh ravneh (v šolah, na univerzah in v poklicnem življenju).

Kontaktna oseba: Alessandro Rizzi

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 23/2624


(tel.: 00 32 2 546 86 79 – e-naslov: [email protected])

Osnovna povezljivost po brexitu – podaljšanje obdobja veljavnosti


Glavne točke


Kontaktna oseba: Erika Paulinova(tel.: 00 32 2 546 84 57 – e-naslov: [email protected])

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 24/2624



7. ZUNANJI ODNOSI

10 let vzhodnega partnerstva: razmislek o dosežkih in oblikovanje prihodnje politike partnerstva

Poročevalka: Indrė Vareikytė (Raznolikost Evrope – LT)


Glavne točke

– EESO meni, da je vzhodno partnerstvo prepotrebna in potencialno uspešna pobuda EU, ter poziva novo izvoljeni Evropski parlament in Evropsko komisijo, naj se ji v celoti zavežeta. EESO se zavezuje, da bo tesno sodeloval pri oblikovanju močnejših in bolj demokratičnih družb v sosednjih državah.

– Medtem ko so glavni dosežki vzhodnega partnerstva pridružitveni sporazumi, vključno s poglobljenimi in celovitimi sporazumi o prosti trgovini, ter sporazumi o potovanju brez vizumov z Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino (tri pridružene partnerice), se v prihodnjem desetletju od partnerstva pričakuje nadaljnji in bolj ciljno usmerjeni napredek. Odbor poudarja, da so tri pridružene partnerice dosegle večji napredek in pripravljenost za sprejemanje reform in da je tudi Armenija sledila dobremu zgledu. V Belorusiji in Azerbajdžanu je v glavnem zaznati stagnacijo, v nekaterih pogledih pa sta se ti državi oddaljili od tega, kar opredeljujemo kot demokracijo.

– EESO meni, da je EU predvsem unija vrednot, zato bi tudi njeni odnosi s sosednjimi državami morali temeljiti na teh vrednotah in biti odvisni od njihovega spoštovanja.

– Odbor kot glavne prihodnje izzive v okviru vzhodnega partnerstva opredeljuje naslednje: učinkovito izvajanje pridružitvenih sporazumov oziroma poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini ter drugih zavez, ki so s tem povezane, krepitev pravne države, izvajanje pravosodnih reform in boj proti korupciji; nadaljnja prizadevanja za varstvo okolja in aktivno obvladovanje podnebnih sprememb; povečanje družbene odpornosti s preprečevanjem hibridnih groženj in dezinformacij; krepitev ugodnega okolja za civilno družbo ter svobodne in neodvisne medije; večje sodelovanje EU za izboljšanje življenja državljanov, prizadetih zaradi konfliktov v regiji.

– EESO meni, da je potrebnih več prizadevanj in orodij za izboljšanje znanj organizacij civilne družbe, javnih uslužbencev in političnih voditeljev v državah vzhodnega partnerstva ter za povečanje zmogljivosti sindikatov in poslovnih združenj.

Kontaktna oseba: Katarina Albrechtova(tel.: 00 32 2 546 94 60 – e-naslov: [email protected])

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 25/2624


Mednarodna trgovina in turizem – svetovna agenda za trajnostni razvoj

Poročevalec: Alfred Gajdosik (Raznolikost Evrope – AT)


Glavne točke

– Ker je stopnja rasti turizma višja od stopnje rasti gospodarstva na splošno, lahko turizem brez dvoma štejemo za pomembno gonilo zaposlovanja in gospodarske rasti. Tako sta turizem in mednarodna trgovina odločilna dejavnika pri doseganju ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Zato EESO pristojne akterje v zadevnih gospodarskih sektorjih spodbuja, da se z izjavami o zavezi izrecno zavežejo k sodelovanju pri uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja.

– EESO opozarja na pomen finančnega načrtovanja za izvajanje političnih prednostnih nalog in poudarja pomen proračuna kot verjetno najučinkovitejšega sredstva za doseganje političnih ciljev. Zato poziva, naj se pomen turizma ne nazadnje upošteva tudi tako, da se z revizijo nedavnega predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 uvede ločena proračunska postavka za turizem.

– Sorazmerno majhne ovire pri vstopu na trg v turističnem sektorju ne bi smele imeti negativnih gospodarskih in socialnih posledic za zaposlene v turizmu. EESO tudi spodbuja prizadevanja za usklajevanje oziroma priznavanje izobrazbe, poklicnih standardov in poklicnih kvalifikacij v turizmu, povečanje prizadevanj za evropski potni list poklicnih kvalifikacij in spodbujanje vseživljenjskega učenja v turizmu.

– Nesporno je, da mednarodni turizem poleg svojega gospodarskega pomena veliko prispeva tudi k razumevanju med narodi in odpravi predsodkov. S tem Unijo močno podpira pri njenem zunanjem delovanju, zato bi bilo treba posebne oblike turizma, kot sta kulturni in socialni turizem, podpreti s posebnimi ukrepi. Poleg tega Odbor opozarja, da je med drugim nujno treba spodbujati zdravstveni, športni, kmetijski in ekološki turizem.

Kontaktna oseba: Gunilla Fevre-Burdy(tel.: 00 32 2 546 9108 – e-naslov: [email protected])

_____________

EESC-2019-03651-00-01-TCD-TRA (EN/FR) 26/2624


Povzetek sprejetih mnenj_september · Web viewSL Evropski ekonomsko-socialni odbor Bruselj, 23....

Documents

Transcript of Povzetek sprejetih mnenj_september · Web viewSL Evropski ekonomsko-socialni odbor Bruselj, 23....