Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 31. marec 2011, letnik IX

Glavna tema4 Elektro Gorenjska tudi za leto 2010 prejel dve priznanji za poslovno odliËnost

Aktualno12 Medijska podoba Elektra Gorenjska v letu 2010

Za vsakogar nekaj 38 Treking preko treh sedel in vzpon na Island Peak (6189 m)

ELGO, marec 2011

Kažipot po vsebini

�

3 Beseda uprave

Glavna tema4 Elektro Gorenjska tudi za leto �010 prejel dve priznanji za poslovno odliËnost

Aktualno7 Intervju z Vesno UršiË, vodjo projektne skupine za reorganizacijo8 Gorenjci premoËno premagali konkurenco10 Akcija za uËinkovitejšo rabo energije iz OVE12 Medijska podoba Elektra Gorenjska v letu �01013 Ambiciozni naËrti v letošnjem gospodarskem naËrtu družbe Elektro Gorenjska15 Dodatno pokojninsko zavarovanje

16 Odsev Ëetrtletja

Znanje je moË19 Komisija za inovacije v letu �010 obravnavala štiri inovacijske predloge

Standardi kakovosti 22 Skrb za okolje in njegovo ohranjanje vpeta v naše vsakodnevno delovanje23 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, kot ga doloËa standard OHSAS 18001

Novosti24 Armiranobetonski jašek, �. del

Iz Gorenjskih elektrarn26 Analiza obratovanja proizvodnje, investicije in razvoj v letu �010 28 Izgradnja dveh sonËnih elektrarn na strehi Iskratel - SE ITH in SE Iskra Invest

Predstavljamo se 29 Jurij Jerina, svetovalec uprave za tehniËne zadeve in strategijo

Elektro Gorenjska smo ljudje30 Kadrovske novice Delovni jubilanti v Elektru Gorenjska, d. d. Delovni jubilanti v Gorenjskih elektrarnah, d. o. o.31 Prvi vtisi novozaposlenih32 Enajst najboljših �010

Za vsakogar nekaj33 Društvo upokojencev Elektro Gorenjska34 Obvestilo za Ëlane sindikata Upokojenci so praznovali Naj decembrski prispevek 35 Za lepši dan Športno društvo Elektro Gorenjska - Sekcija za pohodništvo 36 Fotogalerija37 Nagradna križanka 38 Treking preko treh sedel in vzpon na Island Peak (6189 m)

Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska.Št. 1, marec 2011; tekoËa št. 30, leto IX

Glavna urednica: mag. Mateja Nadižar SvetOdgovorna urednica: mag. Renata KrižnarPredsednik uredniškega sveta: mag. Bojan Luskovec»lani uredniškega sveta: Aleš Ažman, MBA, Romana Božnar, mag. Edvard Košnjek, Marjeta Rozman, Iztok Sotošek, MBAUredniška skupina: Alenka Andolšek, Teja Bizjak, Drago Papler, Majda Repnik, Marko Vilfan, Alojz Žumer

Uredništvo:Elektro Gorenjska, d. d., glasilo Elgo, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 KranjTelefon: 04 20 83 684, faks 04 20 83 600e-pošta: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.siwww.elektro-gorenjska.si

Izdajatelj:Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriËne energije, d. d.

Za izdajatelja uprava družbe: predsednik uprave mag. Bojan LuskovecOglasno trženje: telefon 04 20 83 684, faks 04 20 83 600, e-pošta: info@elektro-gorenjska.si

Lektoriranje: Maja KodriË CrnjakoviË, s. p.Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.Naklada: 850 izvodovISSN 1581-8020

Fotografija na naslovnici: mag. Marjan JerelePoslovno glasilo Elgo izhaja štirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajo zaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, štipendisti in poslovni partnerji.Naslednja številka izide 30. junija 2011.

Spoštovani!

Naj bo vsaka naslednja številka Elga še bolj zanimiva za branje tudi z vašo pomoËjo.

V uredništvu glasila Elgo se veselimo vaših prispevkov, predlogov in idej, ki bodo obogatili naše glasilo. Za naslednjo številko jih sprejemamo do 21. 4. 2011 na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si.

Beseda uprave

ELGO, marec 2011 �

Iskanje odliËnosti pomeni, da poskušamo dati vse od sebe pri vsem, Ëesar se lotimo. (Miti in modrosti starih Grkov)

V Elektru Gorenjska temu sledimo že nekaj let. In rezultati našega truda so izkazani tudi v obliki priznanj. Zato smo še posebej

ponosni, da se v Elektru Gorenjska ne le trudimo za odliËnost, ampak da jo tudi dosegamo. Posebno priznanje za poslovno

odliËnost, ki smo ga ponovno prejeli za dobro poslovanje v preteklem letu, je prav gotovo dokaz za to.

Temelje za odliËnost vsako leto doloËimo že v gospodarskem naËrtu družbe Elektro Gorenjska. Leto je naokrog in zato je

tukaj naËrt za leto 2011. V njem smo kot vsako leto natanËno doloËili, katere cilje želimo doseËi v tekoËem letu, opredelili smo

sredstva, naËrt poslovanja in doloËili temelje za nadaljnji razvoj. Pri tem seveda nismo pozabili na zaposlene. Tudi v letu 2011

smo si tako zadali pomembno nalogo, da zaposlenim v Elektru Gorenjska omogoËimo dodatno izobraževanje za pridobitev

višje stopnje izobrazbe, izpopolnjevanje in usposabljanje na razliËnih seminarjih, posvetovanjih in teËajih tujih jezikov. NekoË je

nekdo dejal, da je najdražja stvar na svetu neznanje. Zato želimo v letošnjem letu okrepiti svoje znanje, saj s tem krepimo temelje

svoje prihodnosti. NaËrtujemo tudi poveËano vlaganje v družbeno odgovornost, ki poleg izboljšanja organizacijske klime in

poveËanja sodelovanja zaposlenih v razliËnih projektih predvideva tudi izpolnjevanje na podroËju poslovne odliËnosti.

V Ëast si lahko štejemo, da so v Elektru Gorenjska zaposleni ljudje, ki dela ne vidijo kot nujno zlo, ampak v delu vidijo priložnost

za doseganje dobrih rezultatov, ob tem pa odliËnosti ne jemljejo samoumevno in se zanjo vseskozi trudijo. In kako lahko to

vemo? OdliËnost, ne glede na to, ali je poslovna ali ne, ni plod stvari, predmeta ali prostora. OdliËnost je rezultat posameznika. Je

rezultat pozitivnih ljudi. In Elektro Gorenjska smo ljudje.

Naj odliËnost odlikuje vaše delo tudi v prihodnje.

OdliËnost je rezultat pozitivnih ljudi

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec

ELGO, marec 2011

Glavna tema

�

V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je bila 12. januarja 2011 slovesna podelitev priznanj RS za poslovno odliËnost (PRSPO) za leto 2010. S priznan-ji želi Vlada RS spodbujati podjetja k doseganju globalne konkurenËnosti in nuditi javnim inštitucijam možnosti izboljšanja in kakovostnejšega poslovanja. Priznanje se podeljuje od leta 1998 po vzoru in merilih evrop-ske nagrade za odliËnost.

Predsednik vlade Borut Pahor Ëestita mag. Bojanu Luskovcu za dosežena rezultata na podroËju poslovne odliËnosti

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Vlade RS Borut Pahor, ki je poudaril pomen odliËnosti na razliËnih podroËjih delovanja, tako na gospodarskem, izobraževalnem in družbenem kot tudi etiËnem ter moralnem.

Kaj zaposlenim predstavlja poslovna odliËnost?

Gregor Štern

Poslovna odliËnost je zame naËin poslovanja, ki temelji na stalnem ob-vladovanju poslovnih procesov. Stalne izboljšave poslovnih procesov morajo v prvi vrsti zviševati zadovoljstvo naših uporabnikov. Za potrebe podjetja morajo procesi zagotavljati tudi stalno poveËanje uËinkovitosti poslovanja, zmanjševati stroške poslovanja, v našem primeru pa tudi za-gotavljati varnost in zanesljivost obratovanja.

Poslovne odliËnosti podjetje ne more graditi samo na željah in priËakovanjih, temveË mora predhodno nekaj truda vložiti tudi v stalno izobraževanje zapo-slenih ter vlagati in spodbujati uporabo novih orodij in naËinov dela. Gledano na kratek rok v energetiki vse rešitve ne pri-nesejo takojšnih uËinkov, vsekakor pa se uËinki izvedenih ukrepov priËnejo kazati v nekaj letih.

Prav tako se je v luËi stalnih izboljšav in prenosa dobrih praks, na katerih sloni model odliËnosti EFQM, dotaknil aktivnosti Vlade RS v naslednjem obdobju. Poudaril je novo Strategijo kakovosti in odliËnosti 2011 do 2016, ki poudarja aktivnosti na podroËju promocije in širjenja poslovne odliËnosti ter s tem dviga konkurenËnost organizacij.

V letu 2010 je v procesu ocenjevanja sodelovalo deset organizacij: Elektro Gorenjska, d. d., Policijska uprava Slovenj Gradec, Sava Hoteli Bled, d. d., Terme Ptuj, d. o. o., TPV, d. d., Upravna enota Krško, Upravna enota Ljutomer, Upravna enota Maribor, Upravna enota Novo mesto in Upravna enota Trebnje.

Odbor za priznanja je sklenil, da letos podeli 7 diplom za sodelovanje v procesih ocenjevanja za leto 2010 oziroma za doseženo število toËk, 5 diplom sodelujoËim organizacijam za uvrstitev med finaliste oziroma v ožji izbor za priznanje in 1 diplomo za posebne dosežke.

Predsednica Odbora za priznanja RS za poslovno odliËnost, ministrica mag. Darja RadiÊ, je na prireditvi ob podelitvi priznanj poudarila:“Ob zavedanju dejstva, da je družba prihodnosti družba znanja, ustvarjal-nosti in odliËnosti, je tudi politika vlade usmerjena v spodbujanje družbe znanja in odliËnosti ter v tem okviru v podporo projektom tistih podjetij, ki lahko dokažejo svoj inovacijski potencial in želijo stopiti na pot odliËnosti. Vendar samo podpora države s še tako odliËnimi instrumenti ne bo dovolj. Za uspešen razvoj Slovenije je pomembno ustvariti takšno družbeno klimo, ki bo dovolj motivirala širše množice prebivalstva, da bodo z maksimalno zavzetostjo stopile na pot odliËnosti in pridobivanja znanj, ki se bodo v kar najveËji možni meri pretvarjala v gospodarsko in družbeno koristne inovacije. In prav na tem podroËju nas Ëaka še ogromno dela.”

Mojca JelovËan

Ko smo zaposleni prvo leto pripravljali gradivo za poslovno odliËnost, smo jo bolj ali manj dojemali le kot dodatno delo. Ni nam bilo popolnoma jasno, kako in katere cilje naj postavljamo na posameznih podroËjih, kako bomo ciljem sledili in kako naj se primerjamo z drugimi podjetji.

Ob vsakoletnem spremljanju rasti kazalcev in doseganju vedno boljših rezultatov se je naše mnenje o poslovni odliËnosti spremenilo. Ocenjujem, da vedno bolj razumemo njen pomen, saj nam je dala priložnost, da poslovne pro-cese temeljiteje spremljamo, smo bolj ciljno naravnani in težimo k izboljšavam.

Elektro Gorenjska tudi za leto 2010 prejel dve priznanji za poslovno odliËnost ? mag. Renata Križnar, Brigita Eling B

Foto

: Nik

a Be

leFo

to: R

oman

Bra

tun

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Glavna tema

ELGO, marec 2011 �

Ministrica mag. Darja RadiÊ je za dokazano nenehno izboljševanje po mer-ilih modela odliËnosti in za doseženih veË kot 350 toËk (od 1000 možnih) podelila bronaste diplome. V kategoriji organizacij z 250 in manj zaposle-nimi na podroËju zasebnega sektorja je bronasto diplomo prejela delniška družba Sava Hoteli Bled, ki se ukvarja z dejavnostjo hotelov in podobnih obratov. V kategoriji organizacij javnega sektorja je diplomo prejela Upravna enota Ljutomer, ki opravlja splošno dejavnost javne uprave.

Predsednik Vlade RS Borut Pahor in ministrica mag. Darja RadiÊ sta v Kon-gresnem centru Brdo podelila diplome letošnjim finalistom, ki so prejeli poleg diplome za uvrstitev med finaliste še srebrno diplomo za doseženo število toËk. To so tisti, ki so v postopku ocenjevanja prejeli 400 in veË toËk. V kategoriji organizacij javnega sektorja so srebrno diplomo in diplomo za uvrstitev v ožji izbor prejele tri upravne enote: Krško, Novo mesto in Trebnje. V kategoriji organizacij z veË kot 250 zaposlenimi na podroËju zasebnega sektorja sta srebrno diplomo in diplomo za uvrstitev v ožji izbor prejela Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriËne energije, d. d., in TPV, d. d., Novo mesto, razvoj, proizvodnja in trženje avtomobilskih delov.

Ministrica Darja RadiÊ izroËa predsedniku uprave Elektra Gorenjska diplomo za uvrstitev med finaliste

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec

V Elektru Gorenjska smo ponosni, da smo na izboru za poslovno odliËnost tudi v letu 2010 stopili med najboljše. Na izboru so podeljena najvišja državna priznanja na podroËju kakovosti poslovanja, zato je uspeh Elektra Gorenjska še toliko veËja potrditev za to, da gremo v pravo smer. Izbor je odliËna priložnost za vpogled v dejansko stanje poslovanja in kritiËno samooceno. Po drugi strani pa je sodelovanje v izboru dobra motivacija za to, da se vsak dan trudimo biti najboljši.

Poslovna odliËnost podjetja je namreË v prvi vrsti odvisna prav od vsakega posameznika v podjetju, zato bomo v Elektru Gorenjska še naprej spod-bujali dobro komunikacijo ter medsebojno zaupanje in sodelovanje, saj bomo le tako lahko dosegali odliËne rezultate tudi v prihodnje.

Ker odbor za priznanja tokrat ni prepoznal organizacije, ki bi ustrezala najvišjim standardom za podelitev priznanja Republike Slovenije za poslovno odliËnost, je sklenil, da se le-to za leto 2010 ne podeli.

V naslednjem petletnem obdobju se v okviru priznanja Republike Slo-venije za poslovno odliËnost naËrtuje širjenje novega modela poslovne odliËnosti v smislu izobraževanj in predstavljanj prednosti izvajanja dejavnosti po kazalcih odliËnosti, ki naj bi se v prihodnosti prenesla tudi na izobraževalne in gospodarske družbe, še posebej v majhna in srednja podjetja, kot je to dobra praksa v tujini.

Namen priznanja je spodbujati slovenske gospodarske družbe, zavode in druge pravne osebe, kot tudi državne organe na vseh podroËjih delovanja, k uvajanju sistemov sodobnega, uËinkovitega in celovitega doseganja kakovosti in poslovne odliËnosti.

Dobitniki diplom na podroËju poslovne odliËnosti za leto 2010

Foto

: Gor

azd

KavË

iË

Foto

: Nik

a Be

leFo

to: G

oraz

d Ka

vËiË

ELGO, marec 2011

Glavna tema

6

1. Kaj je pravzaprav izbor za priznanje poslovne odliËnosti? Izbor za priznanje je tradicionalni dogodek, kjer se podeljuje priznanje tistim najboljšim organizacijam, ki so v slovenskem prostoru dokazale poslovno odliËnost tako pri poslovnih rezultatih kot tudi pri delovanju organizacije kot celote po zgledu in merilih evropske nagrade za odliËnost EFQM.

Namen nagrade je stalno izboljševanje, razvoj znanja, inovativnosti ter prenosa dobrih praks in dvig konkurenËnosti slovenskih organizacij v zasebnem in javnem sektorju.

2. Elektro Gorenjska je za leto 2010 prejel kar dve priznanji PRSPO za dosežke na podroËju odliËnosti poslovanja. Nam lahko predstavite ti dve priznanji? Podjetje je za leto 2010 prejelo:• srebrno diplomo za sodelovanje v procesih ocenjevanja PRSPO v kate- goriji organizacij z veË kot 250 zaposlenimi na podroËju zasebnega sektorja (srebrna diploma pomeni doseganje nivoja odliËnosti nad 400 toËk) ter • posebno diplomo za uvrstitev med finaliste, kar pomeni, da zlata diploma za doseganje nivoja odliËnosti ni bila podeljena.

Diploma za uvrstitev med finaliste in srebrna diploma za sodelovanje v procesih ocenjevanja za leto 2010

3. Kaj mora imeti podjetje, da zadošËa kriterijem poslovne kakovosti? Model poslovne odliËnosti predvideva, da so zadovoljstvo kupcev, zadovoljstvo zaposlenih in vplivi na družbo uresniËeni s primernim voditeljstvom, politiko in strategijo družbe, z zaposlenimi, viri in procesi, ki tako vodijo do dobrih poslovnih rezultatov.

Model PRSPO po vzoru evropske nagrade za kakovost predstavlja smer-nice in merila, po katerih organizacije vrednotijo svoja prizadevanja za izboljšanje kakovosti.

Model vsebuje devet meril in dvaintrideset podmeril, vsako merilo pa ima predpisano število toËk, skupaj najveË 1000. Posamezna merila lahko toËkujemo že v procesu samoocenjevanja ali v procesu ocenjevanja vlog prijaviteljev za priznanje.

4. Na podlagi Ëesa ste se v Elektru Gorenjska odloËili za sodelovanje v izboru? Kakšni so razlogi? Zakaj je dobro sodelovati? Sodelovanje na izboru za poslovno odliËnost je za naše podjetje predvsem priložnost in hkrati možnost, da se primerjamo z ostalimi podjetji v Slo-veniji na vseh devetih nivojih (merilih), saj nam model poslovne odliËnosti pomaga prepoznati priložnosti za uspešno in konkurenËno delovanje na slovenskem tržišËu, hkrati pa podjetje sodelovanje na izboru smatra kot orodje za izboljševanje svojega poslovanja in ne kot dodatno delo in stroške, povezane z njim.

5. V Ëem je prednost nagrajenih podjetij pred drugimi podjetji,na primer pred tistimi, ki ne sodelujejo? Dandanes se marsikdo odloËa za sodelovanje s podjetjem na podlagi njegove prepoznavnosti na trgu in glede na njegovo poslovanje. Podjetja, ki so na tržišËu prepoznavna in poslovno odliËna, hkrati pa inovativna in imajo vizijo za prihodnost, imajo boljše možnosti, da uspejo in prebrodijo krizo, saj bo marsikdo raje sklenil posle z njim kot pa s podjetjem, o ka-terem ne ve niËesar. Podjetje, ki dobi takšno priznanje, lahko priznanje razume promoviranje in kot orodje, ki mu prikaže slabe in dobre strani njegovega poslovanja, glede na merila, ki so enaka za vse organizacije, ki so se prijavile na tekmovanje za PRSPO.

6. Kako po vašem mnenju priznanje vpliva na nadaljnjeposlovanje, delo, razvoj podjetja? Priznanje oziroma prijava na tekmovanje za poslovno odliËnost po mo-jem mnenju podjetju veliko prinaša, saj s konËnim poroËilom podjetje pridobi pogled neodvisne institucije na svoje poslovanje. V konËnem poroËilu PRSPO so namreË podane ocene o prednostih in priložnostih za izboljšanje, kar pa predstavlja izhodišËe za nenehno izboljšanje kakovosti poslovanja.

7. Kaj od izbora za poslovno odliËnost priËakujete v prihodnje? Od izbora za poslovno odliËnost niËesar, ker na to ne morem vplivati. Lahko pa priËakujemo od zaposlenih in vodstva podjetja, da bodo opravljali svoje delo Ëim bolj vestno, korektno in v korist podjetja ter da bodo inovativni in odprti za novosti in spremembe, ki nam jih prinaša prihodnost.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Intervju z Mojco Kremsar, predstavnico vodstva za kakovost

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Aktualno

ELGO, marec 2011 �

1. Kakšne so naloge projektne skupine? Na kaj vse morate misliti Ëlani projektne skupine za Ëim bolj uËinkovito vzpostavitev re-organizacije? Naloge projektne skupine so zelo zahtevne, še posebej, ker gre v našem primeru za zelo zahtevno naËrtovanje in izvedbo reorganizacije. Najpomembneje je, da si, še preden se lotimo reorganizacije, postavimo cilje in se vprašamo, kaj želimo doseËi. V našem primeru je to delitev storitev na omrežne in tržne dejavnosti, zato je bila izËlenitev OE NP v samostojno podjetje logiËna posledica. IzËlenitev pa zahteva celotni naËrt organizacije nove OE NP, ki zahteva organizacijo novega vodstva, naËrtovanja kadrov in upravljanja z njimi, urejanje pravnih postopkov in številne druge aktivnos-ti. KljuËna naloga projektne skupine je zagotoviti Ëim bolj nemoteno in hitro izvedbo reorganizacije, ki nas bo Ëim manj ovirala pri vsakodnevnih delovnih procesih v podjetju.

2. Æe v mesecu decembru je bila projektna skupina za reorga-nizacijo zelo aktivna. Katere cilje ste dosegli in kakπni so nasle-dnji koraki pri reorganizaciji? Res je, projektna skupina je bila kljub prazniËno obarvanemu decembru zelo aktivna. Tako je bila z novim letom oblikovana organizacijska struktu-ra nove družbe, ki bo nastala z izËlenitvijo OE NP v samostojno podjetje. Z namenom zagotavljanja Ëim uËinkovitejšega poslovanja je bilo dogovor-jeno, da bo matiËno podjetje Elektro Gorenjska še naprej izvajalo informa-cijske, raËunovodske in pravne storitve za novo družbo. Revidirani so bili delovni postopki prikljuËevanja novih odjemalcev in sklepanja pogodb o dobavi; znotraj OE DO in OE NP so bile skladno s tem na novo postavljene delovne pristojnosti. Poleg tega so se priËele izvajati ostale aktivnosti za izvedbo procesa reorganizacije (izbor revizijske hiše za pripravo ustano-vitvene in delitvene revizije za izËlenitveno podjetje, priprava otvoritvene bilance nove družbe itd.). V zaËetku letošnjega leta je projektna skupina pripravila akt o ustanovitvi novega podjetja, prilagodila tehniËne podlage za nemoteno delo in delitveni naËrt. Poleg tega je registrskemu sodišËu predlagala imenovanje delitvenega in ustanovitvenega revizorja. Na podlagi teh dejstev lahko trdim, da smo glede na realne možnosti v teh štirih mesecih izredno veliko naredili. Lahko celo reËem, da smo naredili vse, kar smo lahko.

3. Katera faza reorganizacije je najzahtevnejša? NaËrtovanje re-organizacije, postopek in aktivnosti pri izvedbi reorganizacije ali konkretna vzpostavitev sistema? Vsaka faza je zelo specifiËna in zahteva veliko usklajevanja, predvsem pa naËrtovanja. Prva faza zahteva konkretno analizo stanja podjetja, razvojnih možnosti in doloËitev konkretnih ciljev v okviru predpisanih zakonskih ureditev s strani Evropske unije in države. Od dobre zasnove je namreË odvisna dobra izvedba in uspešnost vseh aktivnosti, sploh pa komple-ksnega projekta, kot je reorganizacija. Aktivnosti pri izvedbi reorganizacije pa po drugi strani zahtevajo najveË usklajevanja, saj je potrebno poskrbeti za celotno organizacijo v postopkih reorganizacije. Sodelovati je potrebno z velikim številom zaposlenih in z zunanjimi izvajalci ter svetovalci. Je pa od vseh korakov najtežji morda prav tretji korak - konkretni prehod na nov sistem. Ta vkljuËuje izobraževanje in uvajanje zaposlenih ter aktivno vlogo vseh nas, zaposlenih. Zato je pomembno, da pri reorganizaciji sodelujemo

vsi, celoten kolektiv. Konec koncev lahko reËemo, da je bila reorganizacija uspešna, ko v podjetju vsi zaËnemo delovati po novih vzorcih.

4. Velikokrat se zgodi, da pri vsakdanjem delu naletimo na številne ovire. Se je tudi vam kdaj zgodilo, da ste morali kakšno stvar narediti povsem drugaËe, kot ste naËrtovali? »e se projektov lotimo premišljeno, naËrtovano, pripravljeno ter seveda v skladu z zakoni, in to velja tudi za reorganizacijo, potem je možnosti za napake in težave manj. Seveda nikoli ne moremo priËakovati, da bo šlo vse natanËno tako, kot smo si zamislili, zato moramo biti pripravljeni na odsto-panja in Ëasovne zamike ter na doloËene prilagoditve. Reogranizacija je živ proces, zato ne smemo zanemariti novih vsebin, aktualnih zadev in vseh posebnosti. »e to upoštevamo že pri naËrtovanju projekta, nas takšne stvari ne bi smele presenetiti. Takšna odstopanja so v doloËenih primerih celo dobrodošla, saj se najveË nauËimo prav na osnovi lastnih napak. Vsaka šola je dobra, pravijo. Reorganizacija je za projektno skupino od vsega zaËetka predstavljala velik izziv, lahko pa trdim, da se je vsak izmed nas že ogromno nauËil. In kar je najboljše - to znanje bomo lahko uporabili pri nadaljnjem poslovanju Elektra Gorenjska.

5. Kdaj lahko priËakujemo, da bo projektna skupina zakljuËila z aktivnostmi? Zakon o gospodarskih družbah nam nalaga, da z reorganizacijo zakljuËimo najkasneje do 30. septembra letos. Projektna skupina bo z delom na reorganizaciji konËala že pred poletjem, temu pa bo sledila skupšËina delniËarjev, ki mora podati svoje soglasje k postopku delitve. Predvide-vamo, da bo kot samostojno podjetje OE NP zaËelo delovati v Ëim krajšem možnem Ëasu po soglasju skupšËine delniËarjev.

6. Kaj pa po tem, ko boste vzpostavili sistem in se bodo dejavno-sti, ki ste jih sedaj izvajali, zakljuËile? Kaj Ëaka Elektro Gorenjska po tem, ko bo izpeljan pravni postopek? Na nov sistem se bomo vsi zaposleni prav gotovo še nekaj Ëasa navajali. Takšne spremembe so dolgotrajne, zato bo potrebno veË dodatne energije in potrpljenja vseh zaposlenih, dokler se vsi skupaj ne navadimo na nove razmere. Na dolgi rok pa je vseeno dobro, da ne zapademo v ustaljene vzorce in se ne prenehamo razvijati.

Pomembno je, da se ves Ëas ukvarjamo s seboj, saj le tako lahko rastemo. Spremembe se dogajajo nenehno, zato moramo konstantno prilagajati delovanje podjetja, postav-ljati moramo nove trende v panogi ter slediti zaht-evam uporabnikov.Zelo je pomembno, da se vseskozi uËimo ter da spremembe sprejemamo in se jim vseskozi prilagajamo.

Intervju z Vesno UršiË, vodjo projektne skupine za reorganizacijo ? mag. Renata Križnar

Foto

: Rom

an B

ratu

n

ELGO, marec 2011

Aktualno

8

? Alenka Andolšek, Foto: Marko Vilfan in Roman Bratun

Na sonËno soboto, 22. januarja 2011, so na Pokljuki, natanËneje na Rudnem polju, potekale 18. zimske igre elektrodistribucijskih podjetij, ki jih je letos organiziralo podjetje Elektro Gorenjska. Elektrodistribucijske igre predstavljajo tradicijo, ki prepletajo distribucijska podjetja z uspehi in neuspehi, z lepimi spomini, predvsem pa s trdnimi prijateljstvi in z željo po ponovnem snidenju.

Tekmovalci, teh je bilo nekaj veË kot 280, so se ob 10. uri zbrali pred vojašnico na Rudnem polju. Ob pogledu v jasno nebo so bili obrazi tekmovalcev zadovoljni. Le nekaj dni pred napovedanim datumom iger se namreË ni vedelo, ali bo tekmovanje možno izpeljati, saj so neobiËajno visoke temperature za ta letni Ëas dan za dnem zmanjševale koliËino snega. Vendar Gorenjci se nismo dali in naroËili smo “popoln dan”. Tako lepega vremena na športnih zimskih igrah EDS nismo imeli vse od leta 2007, ko so igre pod našim okriljem potekale v Macesnovcu.

Tekmovalci so se pomerili v dveh športnih disciplinah, in sicer v vele-slalomu in v smuËarskih tekih. V veleslalomu, ki je potekal na smuËišËu Viševnik, se je v osmih tekmovalnih razredih skupaj pomerilo okoli 160 tekmovalk in tekmovalcev. Nekaj manj kot 130 tekmovalk in tekmovalcev se je prav tako v osmih tekmovalnih razredih pomerilo v smuËarskih tekih. Vzdušje ob tekmovalnih progah je bilo popolno; glasno navijanje in spod-bujanje tekmovalcev za Ëim boljše rezultate, vmes lažji padci, ki so se na sreËo konËali brez hujših poškodb.

Športnice in športniki Elektra Gorenjska so z odliËnimi nastopi ponovno dokazali, da je skupinski duh kljuË do uspeha. Poleg prvega mesta v skup-nem seštevku so športnice osvojile prvo mesto v veleslalomu in v smuËar-skih tekih, športniki pa prvo mesto v smuËarskih tekih. Skupno so osvojili šest zlatih medalj (Mojca Kremsar, Maša Jamnik, Oto Prešeren, Damijana Pernuš, Renata Križnar in Monika Sodja), pet srebrnih (Damijana Pernuš, Irena Dolar, Leopold Zupan, Primož SokliË in Urban Ažman) ter devet bronastih medalj (Andrijana Golob (2x), Renata Križnar, Boštjan Trampuš, Matej Pintar, Mojca Kremsar, Zvone TavËar, Primož SokliË in Simon Tolar).

ZakljuËni del prireditve je potekal v šotoru ob Športnem parku Pokljuka. Prireditev je povezoval Igor ŠtefanËiË.

Še enkrat se zahvaljujemo vsem tekmovalcem, ki so zastopali barve Elektra Gorenjska in jim Ëestitamo za odliËen uspeh; Ëlanom organiza-cijskega odbora se zahvaljujemo za sodelovanje in pozitivno energijo pri organizaciji tega najveËjega zimskega športnega dogodka slovenskih elektrodistributerjev. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem in donator-jem, ki so prireditev finanËno podprli. Ne smemo pa pozabiti tudi na naša zvesta fotografa, Romana Bratuna in Marka Vilfana, ki sta vse lepe trenutke skrbno zabeležila in jih bomo v naslednjih vrsticah delili tudi z vami.

18. zimske športne igre EDS

Gorenjci premoËno premagali konkurenco

Aktualno

ELGO, marec 2011 9

Doseženi rezultati elektrodistribucijskih podjetij:

SKUPNA UVRSTITEV

Mesto Ekipa ToËke 1 Elektro Gorenjska 637 2 Elektro Ljubljana 444 3 Elektro Celje 421 4 Elektro Primorska 396 5 Elektro Maribor 270

Prejemniki medalj v obeh športnih disciplinah

ELGO, marec 2011

Aktualno

10

Elektro Gorenjska je skupaj z Elektrom Primorska, Elektrom Celje in Elektrom Maribor pristopil k akciji Modra energija za toplotne Ërpalke, ki spodbuja gospodinjstva k uËinkovitemu ravnanju z energijo iz obnovljivih virov energije. Akcija poteka v sklopu kampanje Energija si, bodi uËinkovit, katere pobudnik je skupina HSE, upravljalec in izvajalec kampanje pa je Informa Echo. Podrobnosti o akciji, ki traja do 31. 12. 2011, si lahko pre-berete v nadaljevanju.

Ogrevaj z brezplaËno energijo okoljaZaËela se je akcija Modra energija za toplotne Ërpalke, ki spodbuja gos-podinjstva k uËinkovitemu ravnanju z energijo iz obnovljivih virov. Akcija vkljuËuje tudi finanËne ugodnosti. SodelujoËi ponudniki toplotnih Ërpalk omogoËajo kupcem 10 % popust pri nakupu, dobavitelji elektriËne ener-gije pa kupcem toplotnih Ërpalk, ki so vkljuËeni v akcijo, omogoËajo Modro energijo po ceni navadne elektriËne energije in še 10 % popust za dve leti.

SonËna energija, ki jo vsrka naš planet, se ohranja v zraku, vodi in zemlji. VeËja kot je koliËina shranjene sonËne energije, toplejša je naša okolica. Toplotna Ërpalka odvzema toploto iz okolja in jo pretvarja v višjo tempe-raturo, primerno za ogrevanje našega doma. Za delovanje toplotna Ërpalka potrebuje elektriËno energijo, ki pa predstavlja le slabo tretjino energije, potrebne za ogrevanje bivalnih prostorov. Ostalo je energija iz okolja, ki je obnovljiv vir in nam ga narava nudi brezplaËno.

»e za delovanje toplotne Ërpalke uporabljamo elektriËno energijo, prido-bljeno iz obnovljivih virov, se ogrevamo in hladimo izkljuËno iz obnovljivih virov, kar je prijazno okolju, obenem pa prihranimo pri stroških za energijo. Investicija v toplotno Ërpalko se nam povrne v petih do sedmih letih, nato pa imamo le strošek za porabljeno elektriËno energijo, ki je znatno manjši, kot bi bil strošek za ogrevanje s kurilnim oljem ali z zemeljskim plinom.

Kako izbrati ustrezno toplotno Ërpalko

Pri izboru toplotne Ërpalke so pomembne temperaturne in geološke znaËilnosti okolja, v katerem živimo, ter velikost ogrevane površine stavbe. Pri slabo izoliranih stavbah so toplotne izgube prevelike, zato je treba pred prikljuËitvijo Ërpalke na sistem centralnega ogrevanja poskrbeti za kako-vostno izolacijo stavbe. Glede na regijo in sestavo tal izbiramo razliËne vire toplote. Najpogostejši so zemlja, voda in zrak. Glede na velikost stavbe se odloËimo za moË toplotne Ërpalke, ki ne sme biti prevelika ali premajhna, saj ogrevalni sistem s tem postane neuËinkovit. Pomembno je izbrati kakovostno Ërpalko, ki zagotavlja visoko grelno število. Grelno število (COP) je razmerje med pridobljeno toploto in vloženo pogonsko energijo (npr. COP = 4 pomeni, da za 4 kWh ogrevalne energije porabimo 1 kWh

elektriËne energije). Ponudnik toplotne Ërpalke vam bo svetoval pri izbiri naprave, ki ustreza razmeram vašega gospodinjstva. V akcijo so vkljuËene le Ërpalke, ki zadostujejo kriterijem po Pravilniku o uËinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010), ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.

Ugodnosti akcije

Kampanja Energija si, bodi uËinkovit že vrsto let spodbuja gospodinjstva k uËinkoviti rabi in obnovljivim virom energije. Pobudnik kampanje skupina HSE, upravljavec Informa Echo in Ëlani Mreže poslovno-družbene koristnosti Sinergija nadaljujejo prizadevanja v letošnjem letu z akcijo Modra energija za toplotne Ërpalke. Akciji so se pridružili štirje dobavitelji elektriËne energije: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Primorska. S posebnim paketom omogoËajo kupcem toplotnih Ërpalk v akciji Modro energijo po ceni navadne elektriËne energije in 10 % popusta za obdobje dveh let.

Doslej je sodelovanje potrdilo tudi osem ponudnikov toplotnih Ërpalk: Horizont skupina, Jadran Sežana, Klima Petek, Remih ogrevalna tehnika, THS, Thermo Shop, Viessmann in Vitanest, ki kupcem omogoËajo 10 % popusta pri nakupu toplotnih Ërpalk v akciji.

VeËina vkljuËenih toplotnih Ërpalk v akcijo je deležna nepovratne finanËne spodbude, ki jo podeljuje Eko sklad. Seznam subvencioniranih toplotnih Ërpalk Eko sklada najdete na povezavi:http://www.ekosklad.si/pdf/SUB2011/Seznam_tc.pdf, sezname toplotnih Ërpalk, vkljuËenih v akcijo, pa na povezavi: http://www.pozitivnaenergija.si/energija/ogrevanje-s-tc/ponudniki-tc/.

Kako sodelovati v akciji

Akcija traja do 31. 12. 2011 in je namenjena gospodinjstvom, ki se želijo ogrevati z obnovljivimi viri energije, pri tem pa prihraniti pri stroških za ogrevanje.

Na spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si v rubriki Ponudniki toplotnih Ërpalk izberete ponudnika. Ta vam bo svetoval glede izbora primerne toplotne Ërpalke in omogoËil nakup z 10 % popustom. »e izbrano toplotno Ërpalko subvencionira tudi Eko sklad, vam bo ponudnik svetoval pri pridobivanju subvencije.

Ob nakupu toplotne Ërpalke prejmete poleg potrjenega garancijskega lista tudi potrjen kupon, ki ga uveljavite pri svojem dobavitelju elektriËne energije. Na osnovi kupona vam bo dobavil Modro energijo po ceni navadne in dodal še 10 % popust za obdobje dveh let. »e vaš obstojeËi dobavitelj elektriËne energije ne sodeluje v akciji, se obrnite na katerega koli od dobaviteljev, ki sodelujejo v akciji, in brezplaËno vam bo uredil formalnosti glede spremembe dobavitelja.

Akcija za uËinkovitejšo rabo energije iz OVE

Aktualno

ELGO, marec 2011 11

Bodimo uËinkoviti

Najbolj pogosto uporabljani viri energije za centralno ogrevanje v sloven-skih gospodinjstvih so kurilno olje, plin ali drva. Kljub temu pa kar 26 % gospodinjstev razmišlja o možnosti ogrevanja s pomoËjo toplotnih Ërpalk, ki energijo za ogrevanje pridobivajo neposredno iz okolja (raziskava REUS 2010).

Namen akcije Modra energija za toplotne Ërpalke je spodbuditi Ëim veË gospodinjstev, da ogrevajo in hladijo z brezplaËno energijo okolja in s tem aktivno prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov, ki jih v veliki meri ustvarja pridobivanje in raba energentov, pridobljenih iz fosilnih virov energije. Bodimo uËinkoviti, zase in za okolje.

VeË informacij:www.pozitivnaenergija.si

toplotne rpalke

-10%

Letak_TC_2011_EnergijaSI.indd 6 1/27/11 1:44 PM

ELGO, marec 2011

Aktualno

1�

Vpliv medijev je v sodobnem svetu izjemen, saj predstavljajo osnovni vir informacij za veËino javnosti. NatanËno in dosledno spremljanje medij-skega poroËanja je zato bistvenega pomena za kakovostno izvajanje, naËrtovanje in merjenje uËinkov aktivnosti na podroËju odnosov z javnostmi. In tako je tudi v našem podjetju - z analizo medijskega po-javljanja podjetja objektivno, pregledno, razumljivo, predvsem pa celostno preverimo, na kakšen naËin in zakaj so se podjetje in naši predstavniki predstavljali v medijih.

Pogosto omenjanje imena podjetja v medijih pomeni, da je podjetje zelo aktivno, in pogosto pojavljanje Elektra Gorenjska v medijih v letu 2010 kaže prav na to dejstvo. Rezultati medijske analize, ki vam jo predstav-ljamo v nadaljevanju, so presegli naša priËakovanja in so dokaz, da Elektro Gorenjska pri komunikaciji z mediji dobro dela.

Elektro Gorenjska z analizo medijskih objav in v skladu s poslovno odliËnostjo podjetja meri tudi uËinkovitost odnosov z javnostmi. “Le uËinkovito komuniciranje z javnostmi prispeva k utrjevanju pozitivne po-dobe podjetja in njenega ugleda v oËeh posameznikov; tako zaposlenega kot novinarja, stranke ali poslovnega partnerja,” poudarja mag. Renata Križnar, vodja Službe za marketing v Elektru Gorenjska. S tem se strinja tudi Boštjan Bogataj, novinar Gorenjskega glasa, s katerim redno sodelujemo. Bralcem smo namreË želeli približati tudi stališËe novinarjev, zato smo tokrat zamenjali vloge in se postavili v vlogo novinarja ter mu postavili nekaj vprašanj. Kot pravi Bogataj, se dobra komunikacija med podjetjem in novinarjem meri predvsem s hitro odzivnostjo in toËnostjo informacij. “Po navadi odgovore potrebujemo takoj, isti dan, Ëez nekaj ur, priganjajo nas roki, zato je hiter odgovor zlata vreden,” poudarja.

Ugled podjetja je odvisen tudi od toËnosti informacij, ki jih posreduje podjetje

Za ugled in dobro poslovanje podjetja je pomembno, da je podjetje Ëim bolj pripravljeno sodelovati z mediji. Oddelki za odnose z javnostmi so obiËajno tisti, ki sodelujejo z mediji, saj so po navadi seznanjeni z vsem, kar se dogaja s poslovanjem podjetja, na drugi strani pa v imenu zapo-slenih komunicirajo z mediji. “Primerjava podjetij z oddelkom za odnose z javnostmi ali brez njega je neprimerljiva. Zaposleni, ki se ukvarja z odnosi z javnostmi v podjetju, je nekakšen hišni novinar. Tako je komunikacija lažja, informacije so aktualnejše in vËasih tudi kvalitetnejše,” pravi Bogataj in dodaja, da tudi z Elektrom Gorenjska rad sodeluje. “Zelo dobro sodelujem s Službo za marketing Elektra Gorenjska, ki mi najveËkrat nudi informacije, ki jih potrebujem, in v Ëasu, ki ga doloËim. In te so tudi toËne.”

V letu 2010 kar 220 objav veË kot leto poprej

Medijska analiza nam omogoËa vpogled v delovanje podjetja, prav tako tudi v uspešnost komunikacije z mediji. Rezultati za leto 2010 kažejo, da smo bili v Elektru Gorenjska pri medijski pojavnosti zelo uËinkoviti. V preteklem letu smo zasledili kar 799 objav o Elektru Gorenjska, kar je 220 veË kot lani. Od tega je bilo podjetju 156 naklonjenih objav in so bile veËi-

noma naËrtovane, kar pomeni, da smo novinarje sami obvešËali o novostih, spremembah in ukrepih v podjetju ter jih skozi to motivirali s sporoËili za javnost in z novinarskimi konferencami.

Slika 1: Število medijskih objav od 2007 do 2010

Na drugi strani je bilo podjetju nenaklonjenih prispevkov le 21; veËino-ma so se nanašali na temo preplaËane elektriËne energije ter na strošek vodenja raËuna. Pokazala se je najzahtevnejša vloga podjetja pri komu-nikaciji z mediji. Kako? Kvaliteta komunikacije se najbolje pokaže takrat, ko novinarji zaËnejo negativno poroËati o podjetju, osebi, stvari ali dejavnosti. Pozitivne stvari je namreË lahko dobro predstaviti, težje pa je braniti to, kar javnost ne sprejme dobro in pri tem še vedno pustiti dober vtis. O Elektru Gorenjska je bilo v letu 2010 zato kljub temam, ki v javnosti niso dobro odmevale, relativno malo nenaklonjenih objav.

Slika 2: Naklonjenost objav o Elektru Gorenjska

Medijska podoba Elektra Gorenjska v letu 2010 ? Po analizi medijskih objav za leto 2010 podjetja Kliping, d. o. o., povzela mag. Renata Križnar

799

496

636 579

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2007 2008 2009 2010

štev

ilo o

bjav

21 objav; 3 %

622 objav; 78 %156 objav;

19 %

Skupaj: 799 objav

naklonjene objave nevtralne objave nenaklonjene objave

Aktualno

ELGO, marec 2011 1�

Boštjan Bogataj in mag. Renata Križnar na podelitvi priznanj za poslovno odliËnost

Med konkurenco najveË pozornosti Elektru Gorenjska

Kljub temu, da je naše podjetje eno najmanjših elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji, smo bili med vsemi elektrodistribucijskimi podjetji v Sloveniji najveËkrat omenjeni v medijih, kar kaže na našo zelo aktivno vlogo. Med kljuËnimi temami, o katerih so mediji poroËali, so bile zagotovo naložbe (130 objav), med katerimi so bile najbolj privlaËne za medije SPTE Planina, novi energetski objekt RTP Moste in postavitev petih elektriËnih polnilnic na Gorenjskem. Veliko medijskih objav je bilo zaslediti tudi o novostih za odjemalce in o dogodkih, ki smo jih organizirali v letu 2010 (Forum obnovljivih virov, dan odprtih vrat in podobno). Med negativnimi temami, o katerih so poroËali mediji, sta bili le dve, in sicer menjava vod-stva ter odloËitev Elektra Gorenjska za povrnitev stroškov zaradi pre-plaËane elektrike.

Skupina Elektro Gorenjska je uspešno zakljuËila leto 2010. O rezultatih v lanskem letu smo že obširneje poroËali v preteklih številkah internega Ëasopisa Elgo, zdaj pa našo pozornost namenjamo letu, ki bo prineslo precej sprememb tako v našo skupino kot v energetski sektor Slovenije.

Na vrsti je leto 2011. Osnovo naËrtov za letošnje leto predstavlja gospo-darski naËrt družbe Elektro Gorenjska, d. d., ki ga je nadzorni svet potrdil v zaËetku marca.

Leto 2011 bo za Elektro Gorenjska prelomno, zelo pestro in ambiciozno.

1. Družba Elektro Gorenjska se bo statusno preoblikovalaStatusno preoblikovanje družbe Elektro Gorenjska bo vplivalo na delitev regulirane energetske in tržne energetske dejavnosti v dve samostojni družbi.

Slika 3: Primerjave pojavljanja Elektra Gorenjska in njenih konkurentov v letu 2010

Glede na to, da se mediji spreminjajo in da vedno bolj išËejo informacije, ki so zanesljive in toËne, predvsem pa zanimive, je nujno, da se tem željam prilagajajo tudi oddelki za odnose z javnostmi, pri nas Služba za marke-ting.

“Prav zaradi tega dejstva procesa komuniciranja v Elektru Gorenjska nikoli ne prepušËamo nakljuËju,” še pravi mag. Renata Križnar in poudarja, da so “hiter odziv, transparentno poroËanje o poslovanju, predvsem pa stalna dostopnost novinarjem in pripravljenost pomagati kljuËni elementi, ki zaznamujejo dobrega PR-ovca.”

Dobra komunikacija je torej kljuË do dobre predstavitve podjetja, dobri rezultati medijske analize pa so le dokaz za to, da gremo v pravo smer.

To bo zagotovilo dejansko (funkcionalno) neodvisnost pri izvajanju GJS SODO. Možnosti notranjega subvencioniranja tržnih dejavnosti iz posred-no regulirane dejavnosti “distribucijsko omrežje” ne bo veË. Zagotovljena bo transparentnost za namensko porabo omrežnine in omrežnine za prikljuËno moË. Na ravni celotnega slovenskega trga se bo s tem zaËelo zagotavljati pogoje nediskriminatornega obravnavanja kupcev elektriËne energije.

Z loËitvijo dejavnosti bo omogoËeno spremljanje in ugotavljanje uËinko-vitosti posameznih enot znotraj obeh družb, s tem pa nova možnost pri-lagajanja in izboljšanja poslovanja tistih delov podjetja, ki so stroškovno zahtevnejši ali delovno manj uËinkoviti.

Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana Elektro Primorska

Elektro Maribor Elektro Celje

527 objav21 %

467 objav18 %

454 objav18 %304 objav

12 %

799 objav31 %

Foto

: Gor

azd

KavË

iË

Ambiciozni naËrti v letošnjem gospodarskem naËrtu družbe Elektro Gorenjska ? mag. Renata Križnar, Jože Gorenc

ELGO, marec 2011

Aktualno

1�

2. Organizirani bomo drugaËeV družbi Elektro Gorenjska se bodo v letošnjem letu organizirale tri orga-nizacijske enote, in sicer:• OE Distribucijsko omrežje (v nadaljevanju OE DO),• OE Splošne in tehniËne storitve (v nadaljevanju OE STS),• OE FinanËno-ekonomske storitve (v nadaljevanju OE FES).

S 1. januarjem 2011 je bila ukinjena OE Izvajanje vzdrževanja in gradenj, OE Nakup in prodaja bo zaËela poslovati samostojno v drugi polovici leta.

Slika 1: Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska v letu 2011

Organizacijska enota Nakup in prodaja bo zaËela poslovati samostojnoGospodarski naËrt za letošnje leto prviË vkljuËuje samostojni poslovni naËrt za OE Nakup in prodaja. Razlog je v tem, da je dejavnost nakupa in prodaje elektriËne energije znotraj družbe Elektro Gorenjska v proce-su izloËitve v samostojno hËerinsko podjetje. NaËrtovano je, da se bo najkasneje do 1. 9. 2011 dejavnost nakupa in prodaje elektriËne energije nadaljevala v okviru samostojnega podjetja. Novo podjetje bo nastopalo na odprtem trgu z elektriËno energijo, kar predstavlja popolnoma tržno okolje. Ena izmed naših temeljnih nalog bo, da v pripravljalnem obdobju natanËno opredelimo sredstva in obveznosti, ki se jih izloËa ter so potreb-na za nadaljevanje opravljanja dejavnosti znotraj samostojnega podjetja. Organizacija matiËne družbe in predvsem poslovni procesi na podroËju osnovnih funkcij OE NP (t. j. nakupa in prodaje elektriËne energije) so že loËeni in niso prepleteni z ostalimi dejavnostmi znotraj matiËne družbe.

3. ReorganizacijaElektrodistribucijski trg postaja Ëedalje bolj konkurenËen in zahteven. Na eni strani o tem priËa vstopanje novih ponudnikov na trg, na drugi strani pa na vse vplivajo tudi številne naËrtovane spremembe, kot je zagotovo reorganizacija. Reogranizacija bo zajela celoten slovenski elektrodistribu-cijski trg kot tudi trge Evropske unije. V Elektru Gorenjska vidimo letošnje leto kot leto prilagajanja na te spremembe, ki pa jih bomo izvajali pred-vsem na dveh nivojih. Prvi je notranji, saj verjamemo, da lahko le z znan-jem in razvojem zaposlenih držimo korak s spremembami trga. Na tem po-droËju se bomo zato intenzivno ukvarjali z ustrezno novo organiziranostjo, analiziranjem in naËrtovanjem kadrov, s sistematiËnim upravljanjem s Ëloveškimi viri, spremljanjem sistema nagrajevanja ter organiziranjem in spremljanjem izobraževanja ter štipendiranja. Pripravljali se bomo tudi na pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje, saj si želimo tako delovno okolje, ki bo omogoËalo združevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Slika 2: NaËrtovana izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12. 2011

4. Investicijsko bo leto 2011 zanimivoNaša osnovna naloga, ne glede na naËrtovane spremembe, je še naprej vzdrževati in dograjevati distribucijsko omrežje. Temu bomo tudi v letošnjem letu posvetili veliko pozornosti. Zaradi finanËnih razmer bomo morali biti pazljivi pri vlaganjih, ki jih bo potrebno naËrtovati v skladu s finanËnimi zmožnostmi podjetja. Obseg investicij v distribucijsko omrežje bomo zato ohranili na podobni ravni kot v lanskem letu. Med glavn-imi investicijami v letošnjem letu na 110 kV omrežju lahko izpostavimo nadaljevanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo 110 kV daljnovoda med Bohinjem in Železniki. Glede na potrebe in go-spodarski razvoj bomo priËeli tudi s pripravo projekta za umestitev novega 110 kV daljnovoda med RTP Primskovo in RTP Brnik, ki bo omogoËal razvoj velike industrijske cone ob letališËu Jožeta PuËnika. Na srednje in nizko-napetostnem omrežju bomo (tako kot v letu 2010) najveË sredstev name-nili za zamenjavo in posodobitev dotrajanih objektov in naprav.

5. Poslovanje v letu 2011 bo pozitivnoZaradi delitve na dve samostojni družbi se bo dosedanji skupni denarni tok obeh podjetij loËil. Za Elektro Gorenjska bodo tako glavni prihodkovni vir predstavljala sredstva iz naslova Pogodbe o najemu EDI in opravljanju storitev, nova hËerinska družba pa bo pridobivala prihodke iz naslova prodane elektriËne energije.

V letu 2011 naËrtujemo, da se bo po omrežju družbe Elektro Gorenjska dis-tribuiralo 1.020.804 MWh elektriËne energije, kar je v primerjavi z oceno realizacije za leto 2010 (999.114 MWh) za 2,2 % veË. Ustvarili naj bi skupne prihodke v višini 33,3 mio EUR in približno 29,8 mio EUR odhodkov. Za leto 2011 je predviden pozitiven rezultat poslovanja, in sicer je predviden dobiËek pred obdavËitvijo v višini 3,3 mio EUR.

Na vseh dejavnostih v letu 2011 naËrtujemo pozitivne rezultate pred obdavËitvijo: dejavnost distribucijsko omrežje (DO) v višini 3,2 mio EUR; druge dejavnosti za trg pa veË kot 156.000 EUR.

Tudi novoustanovljena družba, imenovana Elektro Gorenjska Prodaja, naj bi poslovala uspešno. Predvideno je, da bo ustvarila Ëiste prihodke od pro-daje v višini 50 mio EUR, naËrtovan je pozitiven poslovni izid, dobiËek pred obdavËitvijo naj bi predvidoma znašal veË kot 145.000 EUR.

5 %

17 %

14 %

16 %

30 %

18 % magisterij ali več

univerzitetna

visoka šola

višja šola

srednja šola

manj kot srednjašola

Aktualno

ELGO, marec 2011 1�

Decembra leta 2011 bo minilo deset let, odkar je družba Elektro Gorenjska s Kapitalsko družbo podpisala pogodbo o financiranju pokojnin- skega naËrta PN1 K. Višina premije, ki jo družba nakazuje na posamez-nikov osebni kapitalski raËun, je odvisna od starosti zaposlene/-ga in od njene/njegove pripravljenosti do sofinanciranja premij. PovpreËne višine meseËnih premij so relativno visoke in precej višje od povpreËnih premij Ëlanov v drugih skladih prostovoljnega kolektivnega dodatnega pokojnin-skega zavarovanja (slika 1).

Slika 1: PovpreËna meseËna premija na Ëlana po skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji v EUR1. Vir: Dnevnik, 18. 10. 2010, interni podatki Kapitalske družbe

Rezultat zgodnje vkljuËitve v sistem dodatnega pokojninskega zavaro-vanja in relativno visokih premij je razmeroma visoka povpreËna vrednost zbranih sredstev na Ëlana. Informacijo o stanju sredstev na raËunu prejmejo Ëlani sklada KVPS vsako leto v zaËetku meseca februarja, in sicer s potrdilom o številu enot premoženja. V potrdilu je poleg ostalih podatkov objavljena tudi dejanska in zajamËena vrednost sredstev Ëlana oziroma Ëlanice KVPS na dan 31. 12. preteklega leta.

IzplaËila sredstev ob rednem in izrednem prenehanju zavarovanja

Redno prenehanje zavarovanjaV letu 2011 bodo prvi Ëlani sklada KVPS prejeli pravico do izplaËila po- kojninske rente, do katere so upraviËeni tisti Ëlani, ki izpolnijo vse zahte-vane zakonske zahteve za redno prenehanje zavarovanja, in sicer:• starost 58 let;• redna starostna upokojitev;• pretek 120 mesecev od vkljuËitve v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Izredno prenehanje zavarovanjaV letu 2011 boste mnogi Ëlani pridobili pravico do predËasnega dviga sredstev dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, saj boste izpolnili zakonski pogoj, da je od zaËetka zavarovanja preteklo 120 mese-cev. »eprav se zdi nekaterim predËasen dvig pokojninskih sredstev in tekoËa nenamenska poraba le-teh smiselna, obstaja vrsta razlogov proti: • VplaËila premij s strani delodajalca so bila namenska, s ciljem nadomes- titve nižje pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

PriËakovati je, da bodo pokojninske reforme v prihodnosti zmanjševale pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja;• Z ustvarjeno višino privarËevanih sredstev in ob upoštevanju priho- dnjih donosov ter vplaËil boste do upokojitve privarËevali pomembno vsoto, ki vam bo omogoËila izplaËevanje dodatne pokojnine; • Pokojninska renta bo obdavËena le poloviËno (novi zakon o dohodnini);• Vaša sredstva so dedna; • Z dvigom sredstev bo vaš letni dohodek višji, zaradi Ëesar lahko izgu- bite pravico do razliËnih socialnih transferjev (socialna pomoË, otroški dodatek, štipendija, višji znesek za plaËilo vrtca ipd.); • Predvsem pa se vam dvig sredstev ne izplaËa, ker velik del vaših privarËevanih sredstev pripada državi (dohodnina).

Prikaz neto izplaËila z upoštevanjem stroškov obpredËasnem dvigu sredstev 2

Predpostavimo, da poda zahtevo za predËasen dvig sredstev oseba s povpreËno meseËno bruto plaËo v višini 1.500 EUR (neto 991,77 EUR) in z zneskom zbranih sredstev na osebnem kapitalskem raËunu v višini 10.000 EUR. Zanimalo nas je, kolikšen znesek bo po odbitku dohodnine in ostalih stroškov ta oseba prejela.

Slika 2: Neto izplaËilo in ostali stroški ob predËasnem dvigu sredstev

Od 10.000 EUR boste po plaËilu izrednih izstopnih stroškov, akontacije in poraËuna dohodnine prejeli le še 6.379,06 EUR oziroma 63,79 % privarËevanih pokojninskih sredstev.

Smisel prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v pokojninski renti, ki bo le poloviËno obdavËena in vam bo poleg starostne pokojnine zagotavljala dostojno starost. S predËasnim dvigom bo tako vaš dohodek po upokojitvi nižji.

Svetovalci Kapitalske družbe so vam na voljo na brezplaËni telefonski številki 080 23 45, vsak delovnik med 8. in 16. uro ali osebno v poslovalnici na Dunajski cesti 119 v Ljubljani. Pošljete jim lahko tudi elektronsko sporoËilo na info.kvps@kapitalska-druzba.si. ObišËite njihovo spletno stran www.kapitalska-druzba.si, kjer boste našli uporabne informacije glede dodatnega pokojninskega zavarovanja.

1 Podatki so za Elektro Gorenjska, d. d., za obdobje januar-november 2010, za ostale je podatek za tretje Ëetrtletje 2010.2 IzraËun je informativen in temelji na podatkih za odmero dohodnine za leto 2010. Za dvige sredstev, ki bodo izvršeni v letu 2011, bodo veljali podatki za odmero dohodnine v letu 2011. Zavezancem bodo odmere dohodnin obraËunane v letu 2012. IzraËun predpostavlja, da sta plaËa in enkratni dvig sredstev z naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja edina obdavËljiva vira v letu. Upoštevanih je 12 meseËnih plaË, splošna davËna olajšava in stopnja obveznih prispevkov 22,1 %.

Dodatno pokojninsko zavarovanje? Povzeto po sporoËilu, poslanem s strani Kapitalske družbe, Službe za trženje, Sektor za pokojninska zavarovanja

115,10 €

62,50 € 62,30 € 60,13 € 56,00 € 57,30 € 56,00 € 52,00 € 50,90 € 50,00 € 35,00 € 31,70 € 29,10 €

€0,00 €20,00 €40,00 €60,00 €80,00

€100,00 €120,00 €140,00

1 %

25 %

10,21 % 63,79 %

Izredni izstopni stroškiAkontacija dohodninePoračun dohodnineNeto izplačilo

ELGO, marec 2011

Odsev četrtletja

16

Obisk skupine študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ? mag. Edvard Košnjek

10. december - Naše podjetje so pod vodstvom profesorja dr. Stanislava KovaËiËa, prodekana za raziskovalno delo na FE, 10. decembra obiskali študentje 5. letnika univerzitetnega študija elektrotehnike - smer procesna avtomatika. Namen njihovega obiska je bil spoznati sisteme procesnega vodenja v energetiki in razvoj elektroenergetskih omrežij v smeri aktivnih omrežij (Smart Grids). Sprejel jih je izvršni direktor OE Distribucijsko omrežje mag. Edvard Košnjek in jim predstavil poslovanje Elektra Gorenjska, stanje tehnike na podroËju informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij in razvojne izzive slovenske elektrodistribucije. Gregor Štern, vodja Službe za obratovanje, je gostom pred-stavil delovanje distribucijskega centra vodenja in vodenje TP 20/0,4 kV. Vodja Službe za tehniËno podporo obratovanju Janez Smukavec in mag. Edvard Košnjek sta gostom razkazala še sisteme vodenja in zašËite v RTP 110/20 kV Labore. Za študente avtomatike je bil to prvi obisk distribucijskega podjetja in priložnost, da pobližje spoznajo delovanje elektroenergetskega sistema, ki bo v prihodnje še veliko bolj kot danes odvisen od sodobnih informacijsko-komunikacij- skih sistemov in sistemov vodenja ter avtoma-tizacije.

Študenti s predstavniki Elektra Gorenjska

Naši najmlajši spet navdušeni nad BožiËkovo dobroto? Foto: Brigita Eling B

17. december - Dobri mož v rdeËi obleki je 17. decembra 2010 obiskal otroke zaposlenih v Elektru Gorenjska in Gorenjskih elektrarnah.

Otroci so se, tako kot že nekaj let zapored, skupaj s starši zbrali v dvorani podružniËne šole Simona Jenka na Primskovem in jo napolnili do zadnjega kotiËka. V vlogi klovna jih je najprej z anima- cijsko predstavo zabaval Sten Vilar. Skupaj z njim so nato otroci priklicali BožiËka, ki ga je tokrat

Otroci in njihovi starši so pridno poslušali BožiËka

spremljala gospa BožiËkova. Prav vsakemu otroku je prinesel darilo, staršem pa zvrhan koš dobre volje. Otrokom je obljubil, da jih bo Ëez eno leto spet obiskal, a le pod enim pogojem, in sicer, da bodo vsaj tako pridno ubogali svoje starše in uËitelje, kot so to poËeli do sedaj.

Nova oprema za Center SonËek Kranj ? Brigita Eling B

21. december - Že nekaj let skupina Elektro Gorenjska del sredstev za novoletna darila in vošËila podari v dobrodelne namene. V prazniËnem decembru je razveselila Center SonËek Kranj in mu podarila sredstva za nakup opreme za veËnamenski prostor, ki bo v prvi vrsti namenjen izobraževanju oseb z invalidno-stjo, služil pa bo tudi za strokovna in družabna sreËanja. V Centru so se pomoËi zelo razveselili ter v zahvalo pripravili krajši družabni dogodek.

Donacijo sta direktorju Zveze SonËek Jožetu PrimožiËu predala predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec in direktor hËerinske družbe Gorenjske elektrarne Aleš Ažman. Predsednik uprave Elektra Gorenjska je ob tem dejal: “Uspeti v življenju pomeni pomagati drugim, pomagati tistim, ki so pomoËi potrebni. PrepriËan sem, da smo s svojim prispevkom pomagali in Centru SonËek Kranj ter njegovim uporabnikom vsaj malo polepšali prazniËni Ëas. Želeli smo narediti nekaj dobrega, poiskali smo pot in našli smo SonËek, ki je eden in je za vse.”

SveËana predaja dobrodelnega bona

Prednovoletno sreËanje zaposlenih

? Brigita Eling B

23. december - Veseli december je v Ele-ktru Gorenjska dosegel svoj vrhunec v sredo, 23. decembra, ko so se v avli upravne zgradbe zbrali zaposleni Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn. Zbranim udeležencem prednovolet-nega sreËanja je spregovoril predsednik uprave mag. Bojan Luskovec, ki je v novoletni poslanici povedal, da bo prihajajoËe leto polno sprememb, ki naj pomenijo nov izziv in ne oviro ter vsem zaželel sreËno in energije polno novo leto. Ob tej priložnosti je razglasil tudi naj sodelavca in naj skupino za leto 2010. Uradnemu delu sreËanja je sledilo sprošËeno druženje ob uživanju Arvajevih dobrot.

Prednovoletni sprejem in druženje zaposlenih v avli upravne stavbe

Ponovoletno sreËanje upokojencev skupine Elektro Gorenjska

? Brigita Eling B

18. januar - Za upokojence Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn smo 18. januarja 2011 v Hotelu Krek v Lescah organizirali ponovo-letno sreËanje. Zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec. Med drugim jim je na kratko predstavil izpolnjene projekte in uspehe podjetja ter naËrte.

Foto

: Jan

ez S

muk

avec

Foto

: Brig

ita E

ling

BFo

to: m

ag. R

enat

a Kr

ižna

r

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Odsev četrtletja

ELGO, marec 2011 1�

za prihodnost.

V družbi nekdanjih sodelavcev je zmeraj prijetno

Sledila je pogostitev ter sprošËeno kramljanje v družbi nekdanjih sodelavcev.

Poslovna konferenca z naslovom Razvojne možnosti in priložnosti elektrodistribucije

? Marjeta Rozman

20. januar - Podjetje Elektro Gorenjska je sodelovalo na poslovni konferenci slovenskih elektrodistribucijskih podjetij z naslovom Razvojne možnosti in priložnosti elektro- distribucije, ki je potekala 20. januarja 2011, v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu. Na konferenci, katere pobudnik in organizator je bil Elektro Maribor, so govorili o tehnološkem razvoju elektroenergetike, izzivih razvoja elektrodistribucije, pametnih omrežjih in uËinkoviti rabi energije. Glavno sporoËilo konference je bilo, da lahko energetika pomaga gospodarstvu pri konkurenËnem nastopu na trgu. Kot predstavnik Elektra Gorenjska je mag. Edvard Košnjek predaval o stanju, kakovosti in raz- vojnih izzivih distribucijskega omrežja. Na okrogli mizi, kjer je sodeloval predsednik uprave

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec je sodeloval na okrogli mizi

Elektra Gorenjska, mag. Bojan Luskovec, so predsedniki uprav elektrodistribucijskih podjetij, ki se jim je pridružil tudi direktor SODO, podali svoja razmišljanja o predvideni reorganizaciji ter trenutnem stanju na energetskem trgu. Udeleženci so konferenco pozitivno ocenili; veËina se je strinjala tudi s tem, da ta konferenca postane tradicionalna.

V Tenetišah pomagali do novega doma belim štorkljam

? mag. Edvard Košnjek

3. februar - Bele štorklje prav pogosto ne zaidejo na Gorenjsko, zato je njihovo dolgoletno domovanje v Tenetišah toliko bolj zanimivo. NajveËkrat si uredijo gnezdo na dimnikih stano-vanjskih hiš. Vsako leto ga dograjujejo, tako da z leti lahko postane preveliko breme za dimnik. Prav zato, da bi se izognili nesreËi, obenem pa tudi zadržali štorklje, je Zavod RS za varstvo na-rave, obmoËna enota Kranj, pristopil k preselitvi gnezda na leseni gnezdilni drog. Zavod je na Elektro Gorenjska naslovil prošnjo za postavitev gnezdilnega droga, kranjske gasilce pa za preselitev 150 kg težkega gnezda. Naše podjetje se je prošnji Zavoda RS za varstvo narave pozitivno odzvalo in na svoje stroške postavilo leseni gnezdilni drog le luËaj od prvotne lokacije gnezda. Tako smo belim štorkljam ure-dili varnejše bivanje v vasi, kjer so se udomaËile. Elektro Gorenjska se kot lastnik elektroener-getske infrastrukture nenehno sreËuje z izzivi sona-ravnega poseganja v naš skupni življenjski prostor. Želimo si, da bi bilo podobnih skupnih akcij še veË in da bomo z njimi k podobnim dejanjem spodbudili še koga drugega.

Gnezdo so postavili na poseben gnezdilni drog

Novi prostori LEAG na Stari cesti 5 v Kranju

? Foto: Drago Papler

12. februar - V skladu s konceptom razvoja podjetja Gorenjske elektrarne, ki razširja svojo dejavnost s podroËja proizvodnje elektrike iz ob-novljivih virov energije tudi na podroËje soproiz-vodnje toplote in elektrike, storitev inženiringa za izvajanje sonËnih elektrarn za trg, podroËje uËinkovite rabe energije, podroËje raziskav in razvoja v sodelovanju z ustanovami in lokalnimi skupnostmi, je bila sprejeta pobuda o oddaji spodnjih poslovnih prostorov poslovne stavbe Stara cesta 5 v Kranju v najem Lokalni energetski agenciji Gorenjska LEAG.

Podpis pogodbe o najemu prostorov sta v petek, 12. februarja 2011, v sejni sobi Gorenjskih elektrarn opravila direktor podjetja Gorenj-ske elektrarne Aleš Ažman, MBA, in direktor LEAG mag. Anton PogaËnik. Poudarila sta, da se veselita tesnejšega sodelovanja, saj bo s tem omogoËen dolgoroËni razvoj trajnostnega razvoja obnovljivih virov in uËinkovite rabe energije z vidika projektov, izobraževanja in osvešËanja na skupni lokaciji. Novi prostori LEAG na Stari cesti 5 v Kranju so v uporabi od 15. februarja 2011.

Direktor Gorenjskih elektrarn Aleš Ažman, MBA, (levo) in direktor LEAG mag. Anton PogaËnik (desno) ob podpisu pogodbe za najem poslovnih prostorov LEAG na Stari cesti 5 v Kranju

Foto

: Vla

dim

ir Ha

bjan

Foto

: Met

od R

ogel

j in

Katja

Loga

r

Foto

: mag

. Ren

ata

Križ

nar

ELGO, marec 2011

Odsev četrtletja

18

Razvojne izkušnje slovenskih sonËnih elektrarn za Hrvaško

? Drago Papler

17. februar - V veliki dvorani Ministrstva za go-spodarstvo, delo in podjetništvo (MINGORP) Republike Hrvaške je v Ëetrtek, 17. februarja 2011, potekal seminar o možnostih uporabe ob-novljivih virov energije - fotovoltaiËnih sistemov, ki se ga je udeležilo veË kot 230 udeležencev. Seminar je organiziralo podjetje Energetika marketing, soorganizatorji so bili hrvaško mi-nistrstvo za gospodarstvo, hrvaški energetski trg operaterja, hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) in hrvaško strokovno združenje za sonËno energijo. Predstavljene so bile informacije o elektronskem registru projektov v pripravi in delujoËih objektov obnovljivih virov energije ter soproizvodnje vkljuËno s proizvajalci. Darko Horvat, ravnatelj uprave za energetiko MINGORP, je napovedal prihajajoËe velike spremembe v zakonih in predpisih v energetskem sektorju, ki bodo pridobili status upraviËenih proizvajalcev in poenostavitve postopkov za manjše sisteme fotovoltaiËnih elektrarn. Predstavljeni so bili najzanimivejši projekti fotovoltaiËnih sistemov, ki jih financira Sklad za varstvo okolja in ener-getske uËinkovitosti, in predavanje na temo: Zakaj je razvoj fotovoltaiËnih sistemov v sosednji Sloveniji presegel vsa priËakovanja. Povabljeni predavatelj Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn Kranj (vodilnega slovenskega proizvajalca elektriËne energije iz obnovljivih virov) je orisal evropsko in slovensko zakonodajo s podroËja obnovljivih virov energije, podzakonske uredbe in politiko gibanja subvencioniranih odkupnih cen elektriËne energije iz obnovljivih virov v obdobju 2002-2010 in pogledom do leta 2013 s poudarkom na fotonapetostnih elektrarnah. Predstavil je rast fotonapetostnih elektrarn v Sloveniji in njihovo strukturo glede na velikostne razrede in z vidika regij ter napovedal razvojne trende. Razvojne tehnološke izkušnje je pojasnil na primeru konkretnih investicij sedmih sonËnih elektrarn v podjetju Gorenjske elektrarne z vidi-ka zasnov, inženiringa, postopkov investicijske izgradnje, sestavnih delov tehniËnih komponent, prikljuËitve na distribucijsko omrežje Elektra Gorenjska, proizvodnje, ekoloških prihrankov, financiranja in ekonomskih uËinkov. Prikazal je analize obratovalnih parametrov in spremljanje monitoringa podatkov za razvojne analize in osvešËanje obËanov z vidika proizvedene zelene energije. Predstavil je slovenske izkušnje pri fi-nanËnih spodbudah za nepovratna sredstva na podroËju kmetijstva, Ekološkega sklada in nani-zal možne instrumente za dodatne spodbude bodoËim investitorjem.

V drugem delu je bil opisan postopek pri-kljuËevanja fotovoltaiËnih sistemov na javno dis-tribucijsko omrežje HEP, podani so bili osnovni tehniËni pogoji in primerjava s tujino. V tretjem delu so bili na kratko predstavljeni projekti fotonapetostnih elektrarn, ki se naËrtujejo na Hrvaškem in rešitve za izvajanje elektriËnih siste-mov in namestitev avtonomnih fotonapetostnih sistemov na doloËeni lokaciji.

Ob tej priložnosti je bila izdana tudi knjiga z naslovom Osnove primjene fotonaponskih sus-tava, ki jo je izdala revija EGE Zagreb, v njej pa kot soavtor sodeluje Drago Papler s poglavjem Fotonaponski sustavi u Sloveniji.

Predavatelji (drugi z leve Drago Papler) v veliki dvorani hrvaškega ministrstva za gospodarstvo, delo in podjetništvo 17. februarja 2011

Podjetje Elektro Gorenjska ustanovilo novo hËerinsko družbo

? mag. Renata Križnar

25. februar - Glavni cilj družbe Elektro Gorenjska v letošnjem letu je uËinkovito izvesti reorga-nizacijo podjetja, ki bo v skladu z zahtevami lastnika in zakonodaje. Eden od korakov za uspešno izËlenitev organizacijske enote Nakup in prodaja, je tudi ustanovitev podjetja, ki bo skrbelo za tržno dejavnost nakupa in prodaje elektriËne energije. Zato je bila 25. februarja 2011 ustanovljena nova hËerinska družba Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o. Za direktorja družbe je bil imenovan Iztok Sotošek.

Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec in Iztok Sotošek ob podpisu ustanovitvenih aktov

Študentje navdušeni nad predstavitvijo našega podjetja

? Mojca JelovËan

3. marec - V Ëetrtek, 3. marca, so nas obiskali študentje 2. letnika višje ekonomske šole ESIC Kranj. SreËanje je nastalo na pobudo profesorja šole mag. Antona Vorine, ki je študente želel seznaniti s poslovno odliËnim podjetjem. Kaj je distribucijsko omrežje, kako se trguje z elektriËno energijo ter kakšne standarde kakovosti v podjetju uporabljamo, so zelo razum-ljivo in nazorno predstavili študentom Boštjan Tišler, mag. Ambrož Bogataj in Mojca Kremsar. Študentje in profesor so bili s predstavitvijo zelo zadovoljni in so se iskreno zahvalili za trud naših sodelavcev.

Študentje višje ekonomske šole ESIC Kranj pred upravno stavbo Elektro Gorenjska

Revizija HE Savica

? Foto: Simon Peternel

9. marec - Hidroelektrarna Savica je naša naj-veËja elektrarna, z najveËjo koliËino proizvedene energije. Vsako leto tako natanËno planiramo datum in obseg revizije. Letos še posebej, saj smo planirali izvajanje dodatnih, zelo zahtevnih del. V elektrarni smo tako opravili redno letno revizijo, na jezu pri slapu Savica pa smo poleg redne re-vizije izvajali tudi investicijsko vzdrževalna dela. Opravili smo pregled podzemnega dovodnega rova, zamenjali izpustne peskolovne lopute in izvedli sanacijo betonov dovodnega rova. Predvidena dela so bila pogojena z vremenskimi razmerami, saj je dostop do jezu ta letni Ëas po navadi še pokrit s snegom. Izguba proizvedene elektriËne energije je bila minimalna, saj je pre-tok vodotoka ta letni Ëas najmanjši.

Transport izpustnih peskolovnih loput k slapu Savice

Foto

: Ant

onia

Hoh

njec

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: mag

. Ant

on V

orin

a

Znanje je moč

ELGO, marec 2011 19

Komisija za inovacije in tehniËne izboljšave se je v lanskem letu sestala enkrat in obravnavala štiri prejete inovacijske predloge naših sodelavcev, ki vam jih v nadaljevanju tudi predstavljamo.

Naj vas ponovno spomnimo, da vsak inovacijski predlog, ki ga ocenita pred-lagateljev prvi nadrejeni in izvršni direktor OE ter predstavnica vodstva za kakovost, obravnava komisija za inovacije. Vsak prispeli predlog Ëlani komisije uvrstijo v ustrezno kategorijo v skladu s Pravilnikom o inovaci-jah in upravi Elektro Gorenjska predlagajo ustrezno finanËno nagrado. Te znašajo od 500 do 1000 €. Poleg finanËnih nagrad lahko komisija predlaga druge oblike ugodnosti, kot je na primer izredno plaËan dopust, prioriteta pri strokovnem izobraževanju oziroma odobreno študijsko potovanje.

V preteklosti so se zaradi nepoznavanja elektrokemijskih potencialov razliËnih kovinskih snovi premalo upoštevala nekatera fizikalno-kemijska pravila, ki jim je potrebno nameniti prav posebno pozornost. Vsaka kovinska snov ima razliËen elektrokemijski potencial, nekatere snovi pozitivnega, druge negativnega.

»e elektrodi iz dveh razliËnih kovin, ki imata razliËen elektriËni potencial, potopimo v elektrolit (elektrolit je vodi dodana baza, kislina ali sol), dobi-mo “baterijo” manjše moËi. Voda razrahlja kemiËne vezi med deli molekul na kovinski elektrodi in povzroËi prehod molekul iz ene elektrode proti drugi prek elektrolita.

V elektrodistribuciji se predvsem sreËujemo z bakrenimi in aluminijastimi vodniki. Vse lepo in prav, dokler ne naletimo na prehod iz enega materiala na drugega, ki se imenuje kontakt ali spoj.

Nepravilna kombinacija izbire materialov na kontaktu transformatorja, katerega kvaliteta in življenjska doba sta zaradi korozije vprašljiva

Komisija za inovacije si je v letošnjem letu zadala cilj, da bo v sodelovanju s predstavnico vodstva za kakovost nadgradila proces potrjevanja inova- cijskih predlogov, prav tako pa bo prišlo do nekaterih sprememb v pravilniku o inovacijah. O vseh spremembah in nadgradnjah vas bomo pravoËasno obvestili.

Želimo si, da bi vsak izmed nas z drobnimi idejami, z osebnimi izkušnjami in nekoliko aktivnejšim razmišljanjem prispeval ideje oziroma predloge za inovacijo ali tehniËno izboljšavo in tako pripomogel k hitrejšemu napred-ku podjetja.

Na kontaktu, ki je sestavljen iz dveh ali veË kovin in je izpostavljen razliËnim vremenskim vplivom (vlaga, dež, kisel dež …), prihaja do odnosa enega od materialov (korozija) in zaradi tega do vedno slabšega elektriËnega spoja. Tak spoj se pregreva in posledica nepravoËasno odkrite napake je v najboljšem primeru “odžgan” kontakt in zaradi tega nekajurni izpad elektriËne energije (dokler se napaka ne odpravi).

Taki izpadi so se v preteklosti dogajali. Predvsem so na udaru jamborske transformatorske postaje, kjer so izpolnjeni vsi pogoji za take in še hujše primere. V izogib tem težavam je potrebno pozorno pregledati in sanirati take spoje z uporabo pravilnih materialov.

Kjer je zaradi razliËnih vzrokov potrebno obdržati obstojeËe Al-Ëevlje (npr.: prekratke tokovne vezi), se za saniranje in izboljšavo kontaktov na transformatorju za nizko in srednjenapetostni del lahko uporabi bakrene plošËice z luknjami ustreznih dimenzij, ki jih predhodno ponikljamo.

Bakrena plošËica

Komisija za inovacije v letu 2010 obravnavala štiri inovacijske predloge ? mag. Marjan Jerele

Izboljšava kontaktov na transformatorjih ? Foto: Bojan Bergant

Foto

: Arh

iv B

ojan

Ber

gant

ALUMiNij

NEKDAj POCiNKANAVZMETNA PODLOŽKA

MEDENiNA

MEDENiNAALUMiNij

ELGO, marec 2011

Znanje je moč

�0

Izboljšava z uporabo ponikljane bakrene plošËice in vijaka iz nerjaveËe kovine (“rostfrei”)

Z razvojem navigacijskih naprav je vožnja po nepoznanem obmoËju postala izredno lahka. Domislil sem se, da bi to lahko koristno uporabili za navigacijo do objektov, s katerimi upravljamo v Elektru Gorenjska. S tem bi pridobili dragoceni Ëas, ki ga obiËajno izgubljamo z iskanjem ulic in cestnih povezav, ki bi nas najhitreje pripeljale do želenega objekta. Navigacija do

objektov je bila sicer v podjetju že uveljavljena. Predmet moje inovacije je program, s katerim sami pripravimo podatke o lokacijah objektov ter te tudi shranimo v sprejemnike GPS. Pred tem je podatke proti plaËilu pripravljal uvoznik GPS-sprejemnikov.

Podatke o objektih shranimo v navigacijsko napravo v obliki POI-toËk (Point of interest). ToËke naložimo s tako imenovano GPX-datoteko. Te datoteke so namenjene izmenjavi podatkov o lokacijah toËk za potrebe GPS-navigacije. Datoteka vsebuje ime toËke in lokacijo, podano z geografskimi koordinatami. V bazi omrežja BTP so lokacije objektov podane v Gauss-Krugerjevih koordinatah. Potrebno je bilo izdelati program, ki prebere podatke iz baze BTP, preraËuna koordinate iz enega koordinatnega sistema v drugega in na koncu izpiše GPX-datoteko. V ta namen sem izdelal program GK-konverter. S tem programom smo nato izdelali testne GPX-datoteke z lokacijami transformatorskih postaj in loËil-nimi mesti. Testiranje je pokazalo, da postopek deluje brezhibno.

V tem Ëasu smo v podjetju prešli na uporabo programa SDMS za urejanje in ogled baze BTP. To je geografski informacijski sistem, ki za razliko od starega E-omrežja že uporablja geografske koordinate. Porodila se je ideja, da bi program SDMS nadgradili z možnostjo izvoza GPX-datoteke. V sodelovanju s sistemi ERPO je bila ta funkcija tudi izdelana.

Ko ustvarimo GPX-datoteko, je podatke potrebno poslati na GPS- sprejemnik. V nadaljevanju bom opisal postopek za sprejemnike Garmin. Na raËunalniškem disku si ustvarimo mapo z imenom POI. V slednji lahko ustvarimo tudi podmape, v katere prilepimo GPX-datoteke. Tem lahko dodamo tudi slikovni simbol, ki bo prikazan na zaslonu GPS-naprave.

Nikelj zaradi svojega elektrokemijskega potenciala poskrbi, da se kontakt bistveno ne slabša (ne prihaja do korozije), ne glede na to, ali se stika z Al ali Cu kontaktom. Za dolgotrajno izboljšavo kontakta je potrebna uporaba vijaka iz nerjaveËe kovine (“rostfrei”).

Ker smo elektrodistribucijsko podjetje, od katerega se priËakuje kakovo-stno in nemoteno zagotavljanje elektriËne energije vsem odjemalcem, velja upoštevati omenjeni nasvet, saj tudi tako prispevamo h kvaliteti zgrajenega elektriËnega omrežja in zaradi manj številËnih nepredvidenih izpadov tudi k veËjemu zadovoljstvu naπih strank.

SliËica mora biti velikosti 25 x 25 pikslov, shranjena pa v BMP-formatu. Obe datoteki morata biti enako poimenovani (primer: Stikala EG.gpx in Stikala EG.bmp). Po tem, ko smo pripravili GPX- in BMP-datoteke v mapi POI, potrebujemo program Garmin POI Loader. Po zagonu programa izbe- remo napravo, na katero želimo naložiti toËke, v nadaljevanju doloËimo pot do mape POI in sledimo programu, ki nas vodi skozi postopek. Po- stopek sem podrobneje opisal tudi v navodilih, ki jih lahko dobite pri meni. Po konËanem postopku toËke v navigacijski napravi poišËemo s funkcijo Kam v podmeniju Dodatki/Uporabniške POI. Vsem uporabnikom želim Ëim manj neželenih ovinkov pri uporabi GPS-

navigacije.

Posnetka zaslona GPS-naprave s prikazom lokacije transformatorske postaje

Navigacija do objektov Elektra Gorenjska ? Miha NoË

Foto

: Rom

an B

ratu

n

ALUMiNijNERjAVE»A KOViNA PONiKLjANA BAKRENA PLO©»iCA

MEDENiNA

MEDENiNANERjAVE»A KOViNA

ALUMiNij

PONiKLjANA BAKRENA PLO©»iCA

Razpis za uporabo poËitniških apartmajevod 20. 05. 2011 do vkljuËno 16. 12. 2011

V neposredni bliæini naselja PodËetrtek je nastalo zdraviliπËe Atomske toplice, danaπnje Terme Olimia.Na mirni in sonËni legi so ob kampu zrasli hoteli, apartmajsko naselje in bogat bazenski kompleks.

V apartmajskem naselju sta na voljo dva apartmaja.VeËji apartma nudi pet leæiπË, manjπi pa πtiri leæiπËa.

OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: tuπ, WC, πtedilnik, hladilnik, televizija in ogrevanje

CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa ((nnooËËiitteevv))::

PPoosseebbnnaa ppoonnuuddbbaa:: tri brezplaËne vstopnice za kopanje, brezplaËno ËiπËenjeRReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: wellnes programi, fitnes, kolesarske poti, sprehajalne steze, tenis, jahanje, ribolov inlov, voænja s koËijo, degustacija vin, ogled gradov, muzejev in drugih zanimivosti

* V ceno najema je vkljuËeno ËišËenje apartmaja, v kolikor najem poËitniškega apartmaja traja v naprej razpisanem terminu. BrezplaËno ËiπËenje ni možno na Voglu. Za termine, ki so krajši od razpisanih terminov, je ËišËenje dodatno zaraËunano.

Terme Olimia

VSEM ZAPOSLENIM IN UPOKOJENCEM ELEKTRA GORENJSKA IN GORENJSKIH ELEKTRARN OB PRIJAVIDO 15. 04. 2011 NUDIMO

30 % AKCIJSKI POPUST − FIRST MINUTE NA CENE APARTMAJEV, KI SO OBJAVLJENE V CENIKU.

Leæijo ob vznoæju Lendavskih goric, na tromeji Madæarske, Hrvaπke in Slovenije, kjer v soæitju æivijo trinarodnosti. Slikovite Lendavske gorice z veË kot 4000 vinogradi so turistiËna toËka tako rekoË nadvoriπËu Term Lendava. V Termah Lendava je na voljo 1849 m2 vodnih povrπin: zimsko-letni bazen,notranji bazen, termalni bazen "grozd", olimpijski bazen s toboganom in drËo ter otroπki bazen.Terme Lendava je pravi raj za druæine, ki ponuja πtevilna doæivetja in moænosti za oddih.

Zaposleni lahko izbirate med gibljivimi termini najema apartmaja.

OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: tuπ, WC, πtedilnik, peËica, hladilnik, televizija in ogrevanje

CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa ((nnooËËiitteevv))::

PPoosseebbnnaa ppoonnuuddbbaa:: πtiri brezplaËne vstopnice za kopanje, posteljnina, brezplaËno ËiπËenjeRReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: tenis, mini golf, kegljiπËe, vodeno kolesarjenje, spust s kanuji po reki Muri, vinsketure, izleti na Madæarsko

Terme Lendava

Posebna ponudba:

• v Kranjski Gori in v Bohinju - Ukancu je v paket najema vkljuËena brezplaËna uporaba posteljnine,• v Termah Olimia in Termah Lendava so v paket vkljuËene brezplaËne vstopnice za kopanje, • ob najemu poËitniškega apartmaja znotraj razpisanega termina je v paket najema vkljuËeno tudi brezplaËno ËiπËenje apartmaja*.

Celotno ponudbo poËitniških apartmajev najdete na spletni strani www.elektro-gorenjska.si/Turizem, pogoje letovanja in ostaladoloËila pa najdete v Pravilniku o poËitniški dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska, d. d., (EBA 307651).

Na spletni strani ali na SrediπËu EG vedno lahko preverite proste termine in oddate povpraševanje za rezervacijo doloËenega termina.

Toplice

AAPPPP2200.. 0055.. -- 2244.. 0066..0022.. 0099.. -- 2200..1100..

2244.. 0066 .. -- 0022.. 0099..

1/4 45 € 53 €1/5 48 € 55 €

AAPPPP2200.. 0055.. -- 2244.. 0066..0022.. 0099.. --1166.. 1122..

2244.. 0066.. -- 0022.. 0099..

1/4 45 € 55 €

Razpis mareec 2011: Razpis marec 2007 3/11/11 11:41 AM Page 1

Izola je prikupno in urejeno ribiπko mestece, ki s svojimi prestiænimi turistiËnimi objekti, razgibano zgodovi-no, obilico kulturnih in arhitekturnih spomenikov privablja goste. V sami Izoli je pestra turistiËna ponudba,najbolj se je razvil obmorski, πportni, zabaviπËni, zgodovinsko- razstavni in kulturni turizem.

V Izoli so na voljo πtiri poËitniπke hiπice, ki se nahajajo v apartmajskem naselju Simonov zaliv. Nahajajo se lenekaj minut stran od obale.

Na voljo imamo 13 apartmajev. V πtirih apartmajih je po πest leæiπË, v drugih πtirih po pet leæiπË, v dvehapartmajih so πtiri leæiπËa ter v treh apartmajih po tri leæiπËa.

OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: WC, tuπ, πtedilnik, hladilnik in televizija

CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa ((nnooËËiitteevv))::

Na Hrvaπkem, v Dajli, v naselju, ki je 5 km oddaljeno od Novigrada, istrskega turistiËnegasrediπËa, razpolagamo s samostojno poËitniπko hiπico, ki se nahaja v neposredni bliæini morja.

V hiπici so trije apartmaji. Dva apartmaja sta s petimi leæiπËi, en apartma pa s πtirimileæiπËi.

OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: WC s tuπem, πtedilnik, peËica in hladilnik

CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa ((nnooËËiitteevv))::

Dajla

V naselju Ukanc, tik ob jezeru, sta na voljo dve poËitniπki hiπici. Nahajata se le nekaj minutstran od obale Bohinjskega jezera in v bliæini spodnje postaje æiËnice Vogel.

Nastanitev je moæna v πestih apartmajih, v vsakem je na voljo po πest leæiπË.

OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: tuπ, WC, πtedilnik, peËica, hladilnik, æar, ogrevanje, televizija, urejenoparkiriπËe, posteljnina

CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa ((nnooËËiitteevv))::

Bohinj - Ukanc

MorjeIzola

AAPPPP 0077.. 1100.. -- 1166.. 1122..2200.. 0055.. -- 2244.. 0066.. 2244.. 0066.. -- 0088.. 0077..

0088.. 0077.. -- 1122.. 0088..0022.. 0099.. -- 0077.. 1100.. 1122.. 0088.. -- 0022.. 0099..

1/3 30 € 38 € 45 € 48 €1/4 32 € 40 € 48 € 51 €1/5 35 € 45 € 52 € 55 €1/6 38 € 50 € 56 € 59 €

RReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: kopaliπËa, igriπËa, πportne dvorane, tenis igriπËa,mini golf, kegljanje, fitnes skupaj z wellness centrom, panoramska voænjaz barko, jadranje, veslanje, moæna je izposoja plovil, kolesarske poti,jahanje, zabaviπËni turizem

AAPPPP 0077.. 1100.. -- 1166.. 1122..2200.. 0055.. -- 2244.. 0066.. 2244.. 0066.. -- 0088.. 0077..

0088.. 0077.. -- 1122.. 0088..0022.. 0099.. -- 0077.. 1100.. 1122.. 0088.. -- 0022.. 0099..

1/4 35 € 43 € 52 € 55 €1/5 38 € 48 € 56 € 59 €

RReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: πportno-rekreativno srediπËe v Novigradu, ki ponuja dobrozabavo, kajak na reki Mirni, odbojka na plaæi

AAPPPP 0077.. 1100.. -- 1166.. 1122..2200.. 0055.. -- 2244.. 0066.. 2244.. 0066.. -- 2299.. 0077..

2299.. 0077.. -- 1122.. 0088..1166.. 0099.. -- 0077.. 1100.. 1122.. 0088.. -- 1166.. 0099..

1/6 35 € 40 € 45 € 50 €PPoosseebbnnaa ppoonnuuddbbaa:: brezplaËna uporaba posteljnineRReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: vodni park, jahanje, pohodniπtvo, soteskanje, rafting, jadralno padal-stvo, adrenalinski park, kajak, voænja s kanuji, kolesarjenje, plezanje, muzeji (usnjarski, malivojni, planπarski)

Hribi

Razpis mareec 2011: Razpis marec 2007 3/11/11 11:41 AM Page 2

Razpisani terminiIZOLA, DAJLA, BOHINJ − UKANC, KRANJSKA GORA, VOGEL

PoËitniπke objekte v Izoli, Dajli, Bohinju - Ukancu, Kranjski Gori in Voglu lahko koristitev naslednjih 7-dnevnih terminih:

20. 05.-27. 05. 2011 02. 09.-09. 09. 201127. 05.-03. 06. 2011 09. 09.-16. 09. 201103. 06.-10. 06. 2011 16. 09.-23. 09. 201110. 06.-17. 06. 2011 23. 09.-30. 09. 201117. 06.-24. 06. 2011 30. 09.-07. 10. 201124. 06.-01. 07. 2011 07. 10.-14. 10. 201101. 07.-08. 07. 2011 14. 10.-21. 10. 201108. 07.-15. 07. 2011 21. 10.-28. 10. 201115. 07.-22. 07. 2011 28. 10.-04. 11. 201122. 07.-29. 07. 2011 04. 11.-11. 11. 201129. 07.-05. 08. 2011 11. 11.-18. 11. 201105. 08.-12. 08. 2011 18. 11.-25. 11. 201112. 08.-19. 08. 2011 25. 11.-02. 12. 201119. 08.-26. 08. 2011 02. 12.-09. 12. 201126. 08.-02. 09. 2011 09. 12.-16. 12. 2011

20. 05.-27. 05. 2011 02. 09.-09. 09. 201127. 05.-03. 06. 2011 09. 09.-16. 09. 201103. 06.-10. 06. 2011 16. 09.-23. 09. 201110. 06.-17. 06. 2011 23. 09.-30. 09. 201117. 06.-24. 06. 2011 30. 09.-07. 10. 201124. 06.-01. 07. 2011 07. 10.-14. 10. 201101. 07.-08. 07. 2011 14. 10.-21. 10. 201108. 07.-15. 07. 201115. 07.-22. 07. 201122. 07.-29. 07. 201129. 07.-05. 08. 201105. 08.-12. 08. 201112. 08.-19. 08. 201119. 08.-26. 08. 201126. 08.-02. 09. 2011

TERME OLIMIA

Apartmaja v Termah Olimia lahko koristite v naslednjih 7-dnevnihterminih:

V neposrednem srediπËu Kranjske Gore se nahaja poËitniπka hiπica, v kateri sta dva apartmaja.

Na voljo imamo apartma s petimi leæiπËi in apartma s πtirimi leæiπËi.

OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: tuπ, WC, πtedilnik, peËica, hladilnik, ogrevanje, televizija, parkirno mesto v garaæi,posteljnina

CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa ((nnooËËiitteevv))::

Kranjska Gora

Vogel je visokogorsko smuËiπËe v obmoËju Triglavskega narodnega parka. Sodobna gondolskaæiËnica pripelje obiskovalce na nadmorsko viπino 1537 m, kjer so v zimskem Ëasu na voljo urejenesmuËarske proge, poleti pa je izhodiπËe za πtevilne planinske poti.

Na Voglu razpolagamo s samostojno hiπico, ki se nahaja na samem smuËiπËu in ima πest leæiπË.

OOppiiss ssaammoossttoojjnnee hhiiππiiccee:: WC, πtedilnik, peËica, ogrevanje, radio, televizija in terasa

CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa ((nnooËËiitteevv))::

Vogel

Hribi

AAPPPP 0077.. 1100.. -- 1166.. 1122..2200.. 0055.. -- 2244.. 0066.. 2244.. 0066.. -- 2299.. 0077..

2299.. 0077.. -- 1122.. 0088..1166.. 0099.. -- 0077.. 1100.. 1122.. 0088.. -- 1166.. 0099..

1/5 30 € 35 € 45 € 50 €1/6 32 € 38 € 49 € 54 €

PPoosseebbnnaa ppoonnuuddbbaa:: brezplaËna uporaba posteljnineRReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: poletno sankaliπËe, pohodniπtvo, kolesarjenje, bazeni, kozmetiËni inmasaæni saloni, savne. TTuurriissttiiËËnnii oogglleeddii:: Ajdovska deklica, Prisankovo okno, Tromeja, naravnirezervat Zelenci, slap PeriËnik

AAPPPP 2200.. 0055.. -- 0022.. 1122. 0022.. 1122.. -- 1166.. 1122..1/6 30 € 36 €

RReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: pohodniπtvo, kolesarjenje, vodni park v Bohinjski Bistrici, jahanje,muzeji

Razpis mareec 2011: Razpis marec 2007 3/11/11 11:41 AM Page 3

Sploπne doloËbePPrreevvzzeemm iinn pprreeddaajjaa kkaappaacciitteettDodeljeni apartma lahko uporabnik prevzame oobb 1122.. 3300.. uurrii na dan priËetka letovanja.Koristnik apartma zapusti najkasneje oobb 99.. uurrii, ko odda kljuËe v recepcijo.

HHiiππnnii rreeddUporabniki so pri uporabi poËitniπkih zmogljivosti Elektra Gorenjska dolæni doslednospoπtovati vsa prejeta in v poËitniπkih kapacitetah navedena navodila ter uporabljatidodeljene poËitniπke kapacitete v smislu dobrega gospodarja. Koristnik je odgovorenza vso πkodo, ki je nastala zaradi njegovega malomarnega in objestnega ravnanja vËasu njegovega letovanja v poËitniπki kapaciteti.

©kodo, ki jo je v poËitniπki kapaciteti, ali na njenem inventarju oziroma v poËitniπkemobjektu koristnik povzroËil sam ali oseba(e), ki je (so) z njim letovala(e), je dolæanodpraviti sam ali o njej obvestiti podjetje Elektro Gorenjska. Stroπke za njeno odpravo jedolæan poravnati v predpisanem roku po prejemu raËuna.

Goste naproπamo, da v prostorih uporabljajo posteljnino in copate, ki jih prinesejo sseboj.

DDoommaaËËee ææiivvaallii ssoo pprreeppoovveeddaannee..

Vpis v knjigo gostov je obvezen. Vsak uporabnik odgovarja za πkodo, ki jo povzroËi vpoËitniπkem objektu.

Uporabniki poËitniπkih kapacitet Elektra Gorenjska morajo skrbeti za ËistoËo najetihapartmajev.

KKaajjeennjjee vv ppooËËiittnniiππkkiihh aappaarrttmmaajjiihh jjee ssttrrooggoo pprreeppoovveeddaannoo!!

ZZbbiirraannjjee pprriijjaavv zzaappoosslleenniihh iinn uuppookkoojjeenncceevvZaposleni Elektra Gorenjska in upokojenci lahko prijavo na razpis oddajo osebno v OESTS, Sluæba za marketing oziroma jo poπljejo po poπti do 15. 04.