Številka 3, marec 2011

Spletna revija za geakulturo, geomantijo in lepoto bivanja

2

CELOVITAAA

Spletna revija za geokulturo, geomantijo in lepoto bivanja

E-pošta: celovitaaa@gmail.com

Zbrala in uredila: Mojca Aţman

Avtorji: Marko Pogačnik, Metka Čičerov, Jelka Aljančič,

Urša Vidic, Neja Meta Rojc, Martina Kafol, Alda Gerchi,

Katja Majer, Marija Ljubičič, Simona Čudovan, Ljuba

Juţnič, Ţiva Baraga, Bojan Brecelj, Simona Fajfar

Lektoriranje: Urša Vidic

Oblikovanje: Mojca Aţman

Izdajatelj: VITAAA

Društvo za soţitje človeka, narave in prostora

Streliška 12

1000 Ljubljana

Slovenija

t(1): +368 51 80 79 13

t(2): +368 40 83 55 23

e-mail: drustvo.vitaaa@gmail.com

web: www.vitaaa.net

3

Kazalo

Sanje:

4 Elementarni dvojček človeka

6 Ustvarjalne sile

10 Ţivljenjepis

11 Je lahko tudi film kozmogram?

12 Povezanost v prostoru srca

Trenutek poezije:

14 Pogled

15 Srečanje LifeNet-a

16 Ţivljenje drevesa

18 Vrata v Svet Kolpe so odprta

20 Umetnost sodelovanja z Zemljo in Naravo

22 Prostor in Čas

24 Doţivljanje svetosti prostora

25 Klesarska delavnica v Konca vasi

Vabilo:

26 Novi prostori Zemlje

27 Poletje z Zmajem

30 Posvetilo Ajri

Ko smo se zadnjič v društvu pogovarjali o odgovor-

nosti, sem pomislila, da mora biti to v konkretnem

primeru odgovor, odziv na nekaj, ko zavzameš svoje

stališče in rečeš, da to ni prav. Tako se naša odgovor-

nost v delu s prostorom uresničuje tako, da ne razmi-

šljamo o tem, katere druge dejavnosti bi lahko razvili,

da bi se postavili na svoje noge, kar se tako ali tako

zgodi mimogrede, ampak da opazimo krivico, ki se

dogaja Zemlji in se odzovemo nanjo. Najbolj nam v

oči padejo razna gradbišča na krajih, ki smo jih prej

osebno spoznali, potem pa jih presekajo avtoceste ali

se na Kongresnem trgu skoplje parkirna hiša ali se ob

Ljubljanici gradi tako, kot da bi bilo vse skupaj še

zmeraj narisano na ekranu, kot da je to projekcija rav-

nih črt, ki še ne vzpostavlja odnosa z reko. Ampak pri

tem je treba biti pozoren na to, da ne zavračaš vsake

spremembe v prostoru in bi najraje konzerviral vsak

kraj, ki ga imaš rad. Včasih se z gradnjo prostor spre-

meni tudi na bolje, ampak za to od nas zahteva sočut-

je, to, da smo pokončna priča krutim posegom vanj,

da dajemo pozornost krivici, ki se mu dogaja – ne da

bi bili navezani nanjo – ampak da, kadar nekaj ni

prav, to tudi povemo. O tej pozornosti, čuječnosti,

odgovornosti (Achtsamkeit ali attentiveness) smo se

pogovarjali tudi na srečanju geomantov v Bad Mein-

bergu, zanimivo pa je, da sem šele nekaj mesecev kas-

neje, pri klesanju geopunkturnega labirinta zares spo-

znala, da je najboljši pristop to, da vzdrţujemo vizijo

tega, kako bi moralo biti, da bi bilo dobro, zdravo in

lepo.

- Urša Vidic

4

1

Fant se skriva v napol v zemljo zakopanem bunkerju,

povsem prepričan, da ga tam nihče ne bo našel.

Bunker namreč razen horizontalnega zračnika nima

druge odprtine. Zdi se mi, kot da sem identičen s tem

fantom.

2.

Od zunaj to nizko stavbo preraščajo plezalke, tako

da je popolnoma neopazna za mimoidoče. Ves

ponosen na svoje popolno skrivališče, se fant pri-

plazi do zračne odprtine, da bi pogledal ven.

3

V tem trenutku skozi s plezalkami obrobljeno odprtino

v skrivališče pogleda nek fant iste starosti. Njuna

pogleda se srečata. Občutek imam, kot da sta si brata

pogledala v oči.

Sanje:

Elementarni dvojček

človeka

5

Občutek v sanjah kaţe na to, da gre pri skritem

fantu za predstavnika sodobnega človeka. Ali je to

mogoče, ko pa se moderni ljudje obnašamo čisto

drugače? Saj se ne skrivamo, ampak smo odprti za

vsakršno dinamiko in komunikacijo in ne pozna-

mo več teme, ki bi bila tabu. Potujemo v vse konce

sveta, hodimo po gorah in gojimo cvetlične vrtove.

Naj bi modernega človeka torej istovetili z nezre-

lim fantom, ki brez stika z zunanjim svetom čepi v

svojem skrivališču?

Da, prav gotovo bi ga lahko! Razumski človek

sedanjega časa se je namreč naučil sredi ţive nara-

ve ţiveti tako, da nima skoraj nobenega stika več s

tem, kar je bistvena lastnost ţivljenja. Kleti podob-

ni bunker predstavlja mentalni konstrukt, ki ga je

naša civilizacija razvila kot prostor svojega bivanja.

Ljudje sicer ohranjamo iluzijo, da ţivimo sredi

zelene narave in smo z njo v prosti izmenjavi. Tudi

fant v bunkerju je obdan s plezalkami. Ampak te

rastejo zunaj njegovega skrivališča. Bunker obdaja-

jo odzunaj – tudi razumskemu človeku se svet

narave zdi kot nek od njega samega ločen pojav, ki

ga lahko dojema v skladu z objektivnimi merili.

Zanimivo je sicer, da je bunker do polovice zako-

pan v zemljo. Ampak kaj to pomaga, če pa so tu

debeli betonski zidovi, ki fanta od Zemlje ločujejo?

Ti ponazarjajo razumsko postavljene, znanstveno

podkrepljene predstave o tem, kaj je narava kot

pojav človekovega okolja. Tako kot fant v bunker-

ju, razumski človek današnje dobe ţivi izolirano v

svetu predstav, ki si ga je sam zgradil.

Te sanje poskušajo ozavestiti dejstvo, da smo ljud-

je v tej dobi razuma ujeti v navidezno materialnem

svetu, v svetu, ki je ločen od celote, ker se oklepa-

mo lastnih mentalnih projekcij. Ostajamo otroci in

ne moremo odrasti, ker skoraj nimamo odnosa do

vitalno-energijskih temeljev, ki nam omogočajo

ţivljenje in uspevanje. V sanjah zračnik kot edina

odprtina v realen večdimenzionalen svet predstav-

lja minimalen odnos do sveta ţivljenja, ki ga

razumski človek še ima. Brez te zračne odprtine bi

bilo njegovega ţivljenja konec.

To, kar je ţivo v našem telesu in kar običajno

jemljemo kot nekaj samoumevnega, je še zadnja

popkovina, ki razumskega človeka povezuje s svo-

bodo in inteligenco ţivljenja. Sanje pripovedujejo,

da še nič ni izgubljeno, dokler ta popkovina obsta-

ja. Lahko pripelje do novega začetka v odnosu

med človekom in njegovo zemeljsko naravo.

Kaj pomeni »to, kar je ţivo v našem telesu«? Prav

gotovo s tem niso mišljene kosti in mišice. V tret-

jem prizoru iz sanj se to, kar je v telesu ţivo, razo-

dene kot inteligenca, kot bitje, ki je človeku enako-

vredno. Vzdušje v sanjah vzbuja namreč izrazit

občutek, da sta fanta brata dvojčka – eden izmed

njiju je zaprt ven v zunanje »okolje«, drugi pa je

ujet v bunkerju svojih mentalnih projekcij.

Sanje o bratih dvojčkih pričajo o neki drugi duhov-

no-duševni dimenziji človeka – ne toliko o kozmi-

čnem (»višjem«) jazu, ki ga prav tako simbolizira

notranji otrok, ampak o naši elementarni dimenziji.

S tem, ko se je človek utelesil na Zemlji, je postal

člen zemeljske evolucije in kot tak je udeleţen pri

duševnem bistvu Zemlje, pri Gaji, prav tako kot

rastline, kristali, hribi in doline, elementarna bitja

in ţivali. V jedru našega bitja ne pulzira samo indi-

vidualna duhovna duša, ampak tudi holografski

delec Zemljine duše. Z njim je človek del te sku-

pinske duše. Govorimo o »elementarnem jazu«

človeka, o dimenziji našega bivanja, ki je dandanes

povsem utonila v pozabo.

Sporočilo sanj nakazuje na to, da v nas biva skrit

potencial, s katerim lahko prebijemo svoj mentalni

bunker: to je naše elementarno jedro, s katerim

smo intimno povezani z Zemljino dušo. Če je torej

duša Zemlje sproţila bistveno preobraţanje svoje-

ga sveta, sploh ne more biti drugače, kot da se tudi

človek vključi v komplementaren proces preobraz-

be. Da bi se osvobodili svoje mentalne ječe, nam

pravzaprav ni treba storiti nič drugega kot to, da se

spet spoprijateljimo s svojo elementarno naravo in

hodimo z njo z roko v roki.

- Marko Pogačnik

6

Ustvarjanju kot ekstazi v večnem plesu med prostorom

in časom je posvečen geopunkturni krog, ki je lani nas-

tal ob Vrbskem jezeru kot vizija ravnovesja med ţen-

skim in moškim principom v sakralnem prostoru Zem-

lje. Deluje kot spodbuda vsemu, kar je čustveno in intu-

itivno.

Na trinajstih kamnih je izklesanih 31 kozmogramov

dvanajstih avtoric in avtorjev. Ob vhodu v labirint, je iz

talnih plošč sestavljen velik kozmogram svetega grala

kot posode sprejemanja navdiha, ki ga v vsakem trenut-

ku daje zavest o večdimenzionalnosti ţivljenja, tako da

nastane ljubeča povezanost vseh njegovih plasti.

-Urša Vidic

– ekstatičen ples v prostoru, času, večnosti

Ustvarjalne sile

7

Celost z otoki luči:

začetek, rojstvo,

nov pričetek; otoki

luči kot semena

nove zavesti o vse-

povezanosti.

Prednica:

pramati, dediščina

prednikov, zbrano

znanje Zemlje, sveti

prestol, sestavljen iz

leţeče prednice in

stoječega prednika.

Obilje ţivljenja:

sredina, ustvarjalno-

intuitivne sile, mati/

oče.

Preobrazba:

spreminjanje, opuščanje,

vračanje k Zemlji, zavest

o cikličnosti ţivljenja, iz

starega nastaja novo.

Ponovna povezava z

izvirnim, z modrostjo

univerzuma, iz katere

lahko nastaja najvišje

boţansko.

Zaščitna moč za

ustvarjalno intuitivne,

čustvene ţivljenjske

kvalitete, varuh ţen-

skosti.

Zvezdna zavest:

zavedanje večje celote, ki

presega zemeljsko ţivljenje,

je ritmično povezana s ciklusi

Zemlje in zvezd, ustvarja

vrata v nove svetove.

Ples, ekstaza, elementarni

svet:

ţivljenje na Zemlji v pove-

zavi z oţivljenimi in oţiv-

ljajočimi elementi kot

ekstatičen ljubezenski ples

izraţa ţivljenjsko radost

nad zemeljskim bivanjem,

ki vedno vsebuje tudi nekaj

novega, skrivnostnega.

Povezovanje polov

v ljubezni vodi k

ravnovesju, k zlati

sredini, ki preseva

vse kot svetloba

ljubezni.

8

Prvobitna ljubezen

Sofije in Kristusa

kot ravnovesje luči,

ki si podajata roke in

ena drugo zrcalita,

Kristus kot dobrosr-

čna, brezpogojna

ljubezen, Sofija kot

prvobitno znanje

ljubezni, modrost

srca.

Duša Koroške:

iz součinkovanja

gorskih, vodnih in

človeških sil nas-

taja oţivljajoče

soţitje.

Celovec:

zdruţevanje vodnih

in ognjenih prosto-

rov mestne krajine

deluje poţivljajoče

in navdihujoče za

ustvarjalno srčnost

in preobraţanje.

Maria Loretto ob

Vrbskem jezeru:

kapela s črno Mado-

no kot simbolom

preobrazbe, nebeška

in zemeljska kraljica

Marija kot ljubezen

med ljudmi.

Prehod v Novo Zemljo:

neţno nas nosi razširje-

no zavedanje prek urav-

noteţenega sobivanja

Zemlje in človeka v

univerzum ljubezni.

Gaja:

sodelovanje

duhovnega in

materialnega

bistva ţivljenja,

moč dvojine.

Zmajevska energija kot ţivljenje

napajajoča pradavna moč iz globin

bivanja, iz lastnega notranjega izvira,

ki se izraţa v elementu

ognja kot sili večnega

ognja in ţivljenja, vodi, ki

usmerja tokove te energi-

je, zraku kot prevodniku

in nosilcu ter zemlji kot

stvariteljici in zaščitnici.

Odrešiteljica:

omogoča ponovno povezavo

z zemeljskim in kozmičnim.

Kar je individualno, se razvija

in se lahko povezuje v večjo

celoto, zdravljenje se lahko

zgodi. Lahko se začne doba

vodnarja/vodnarke, iz katere

nastaja raj na Zemlji.

Obiščite ta prostor lepote in svete povezanosti!

Ker smo zanj delali kot prostovoljci in moramo odplačati še

dolg kamnolomu in gradbenemu podjetju, vas prosimo za

kakšen prispevek:

Verein Geomantie Kärnten

št. računa: 11 767

BLZ: 39320, Raika Grafenstein

IBAN AT123932000000011767

BIC RZKTAT2K320

9

Idealni človek in naše

pribliţevanje temu

kozmično zasnovane-

mu arhetipu.

Povezava geopunktur kot

ves svet objemajoče

omreţje prostorov moči,

ki delujejo kot impulzi iz

soţitja človeka in Zemlje.

Lendski kanal kot prostor

srečanja s kavzalnimi

ravnmi, vilinski pros-

tor, prostor prasile

(zmajevska moč) in

povezava s svetom

Zemljine zavesti, led-

veni kanal v vilinsko

kraljestvo.

Sposobnost spreminjanja za

geopunkture, postavitve

kamnov in zavesti, ki jo

vzbujajo.

Osebna

povezava z

globalnimi

impulzi in

spremem-

bami zave-

sti, za kate-

re pobudo

dajejo geo-

punkture, njihovo vključevanje v

posameznikovo vsakodnevno

ţivljenje.

Ognjeni element

Avtorji in avtorice kozmogramov:

Margan D. Kalb, Maria Magdalena

Schleicher, Alda Gerchi, Urša Vidic,

Mona Bienek, Maja Pogačnik,

Wolfgang Alexander Tiller, Michaela

Prader, Oliver Schwarz, Fernanda

Dulle, Freya Ingrid Kiebetz, Nicole

Vallon

Življenjepis

10

Tisto, kar je verjetno najbolj moje, je zanimanje za ustvarjal-

nost in duhovnost. Spomin seţe do predšolske deklice, ki je

bila globoko in brezpogojno prepričana, da se da čisto vse,

kar si zamisliš, narediti iz papirja, lepenke, selotejpa in ostan-

kov volne iz babičinega predala. In hvala bogu, da se ni ob

moji poti našel nihče, ki bi mi to poskušal izbiti iz glave, saj

en del mene še zmeraj ţivi v prepričanju, da se da ustvariti

vse, kar si zamisliš, le materialov je sedaj na seznamu veliko

več.

A čisto zares me je prva prevzela glasba. Čisto me je posrka-

la vase in sanje o meni v njej so bile velike. Pa so šle, ker pač

ni bilo pravih moţnosti zanje.

Prišla so števila in globoko zanimanje za naravoslovje. Mor-

da se komu, ki me gleda od zunaj, to zdi presenetljivo, a

gotovo spadata geometrija in fizika med tisto, kar podpira

mojo ustvarjalnost.

Prišle so še besede in pribliţno takrat tudi zanimanje za

duhovnost. Pisala sem včasih veliko. Bile so velike količine

najstniške lirike in podobnega pisanja, nekoristnega drugim

ljudem. Pisati sem 'nehala', ko sem začela s študijem kipars-

tva. Takrat nisem uspela 'razmišljati' na oba načina. Danes

sem vesela, da je beseda z mano. Da lahko napišem ali

povem, kar in kadar ţelim.

Duhovnost je prišla kot orkan. Punca pri petnajstih je padla

vanjo, rešite jo! Ja, drame … a v resnici vidim danes svoje

zanimanje za duhovnost, knjige in seminarje, na katere sem

pobegnila, če se je le dalo, kot obliko vzporednega izobraţe-

vanja. Končno se je nekje sredi študija pojavila geomantija.

Zame je bila kot sinteza vsega in hkrati svoboda.

Spomnim se trenutka v prvem letniku študija kiparstva, ko

sem sedela v ateljeju in razmišljala, da če je vsako umetniško

delo predvsem energija, ki nekaj prinese v prostor, ga oboga-

ti, energijsko harmonizira in nekaj da človeku, saj potem bi

pa bilo dovolj ţe to, da v prostoru preprosto spremenim

energijo z rejki simboli ali čem podobnim? Danes vem, da je

materialni svet enako pomemben kot vsi ostali, a iz tega raz-

mišljanja so se dve leti kasneje razvili moji 'prvi kipi, ki te

vzamejo vase', prostori, instalacije v katere se stopi in je nji-

hov osnovni namen ponuditi prostor poglobitve in dojema-

nja duhovnih kvalitet ter energijskih razseţnosti nevidnega

sveta. Geomantija je prišla istočasno kot prva taka postavitev

in prepričana sem, da bi bila brez nje danes na isti poti kot

sem, da bi ravno tako poskušala graditi nekaj, čemur bi mor-

da lahko rekli novodobna svetišča, le dosti več bi se morala

naučiti sama.

Začelo se je z instalacijami, ki so ţelele zgostiti svetlobo do

te mere, da bi postala občutna. Pa nadaljevalo s takimi, ki so

iskale povezavo človeka s središčem Zemlje, dihom Gaje.

Prišli so meditacijski stoli. Bile so vizije za meditacijsko obli-

kovane poti. Načrti za svetišča. Je ambicija oblikovati pros-

tor, ki bi človeku pomagal priti v stik z razseţnostmi lastne

duše, preveč?

- Katja Majer

Najbrž je vse, kar sem počela in kar me

je zanimalo, iskanje trenutka, ko se

počutiš Resničnega. Tistega trenutka,

ki se raztegne in je topla tišina, hkrati

pa je vse prav.

11

Je lahko tudi film kozmogram? Razmišljanje o možnosti

geomantičnega filma

Ko sem se pribliţala geomantiji in Markovim kozmogra-

mom, sem se kmalu vprašala, kateri je tisti umetniški

jezik, ki bo meni omogočil, da sproţim nov impulz v

prostoru in da ljudem posredujem sporočilo, ki mi ga

navdihuje poglobljeno spoznavanje Zemlje in vseh bitij,

ki na njej ţivijo. Obrnila sem se na medij, ki mi je blizu,

na avdiovizualni jezik.

Postopek nastajanja filma je lahko ravno tak kot posto-

pek, ki nas pripelje do kozmograma. Vse se začne s spo-

znavanjem prostora in njegovega ţivljenja, naslednji

korak pa je pridobljeno informacijo skozi lasten filter

izoblikovati v nov proizvod. Ostaja vprašanje končnega

učinka, pa še veliko vmesnih vprašanj, kot na primer,

kako soudeleţene osebe vključiti v svojo raziskavo.

Geomantični film je še v nastajanju. Nimam še jasno

izoblikovane formule, ne pravil, ki bi opredelile kakšen

naj bi geomantični film bil.

Moja pot pri snemanju “drugače” je na začetku in prav-

zaprav niti ne vem koliko se moje današnje stvari razli-

kujejo od prejšnjih. Gotovo jih delam z drugačno zaves-

tjo in, kolikor se lahko zdi samo po sebi umevno –

ampak ni – z veliko večjo pozornostjo do krajev in do

ljudi, ki jih snemam.

Lahko posredujem svojo zadnjo izkušnjo. Zelo me je

napolnila in dala mi je občutek, da se je pri meni ta pot

začela zares.

Jeseni sem posnela štiri dokumentarne oddaje

(Produkcija RTV Slovenija – Regionalni program TV

Koper) pod skupnim naslovom „Kraji in običaji“, ki

prikazujejo različne poglede na ţivljenje Slovencev v

Italiji. Dolgoletni sodelavec, snemalec in montaţer Alek-

sander Purič, odlično sledi mojim mislim.

Pri vseh štirih oddajah je bilo izhodišče odnos do pros-

tora. Vprašanje, ki sem ga ves čas postavljala sebi in dru-

gim je bilo: kako te oblikuje prostor oziroma kako ti

oblikuješ njega, in še: kaj se rodi v stiku med mano in

prostorom.

Prva dokumentarna oddaja ima naslov „Začarana Bene-

čija, podobe prostora”. Tam sem ţelela prikazati, kako v

kraju, kjer si narava počasi ponovno prilašča svoj pros-

tor, ljudje preţivijo s pomočjo svoje ustvarjalnosti. Vsak

po svoje sodeluje s prostorom, se v njem zrcali in mu

ponuja nove podobe. Oddaja ima še poseben čar zaradi

beneških pesmi, ki sem jih posnela z Ljobo Jenče. Pove-

zava na spletu: http://tvslo.si/#ava2.91045320.

Druga ima naslov „Globoko na Krasu, ko prostoru daš

ime” in tudi v tem primeru sem se pogovarjala z ljudmi,

ki zavestno sodelujejo s prostorom, mlado generacijo

vinogradnikov in kmetov, ki na novo oţivljajo svoj kraj.

Na Krasu ponujajo zanimivo razseţnost jame. Povezava

na spletu: http://tvslo.si/predvajaj/kraji-in-obicaji-

dokumentarna-oddaja/ava2.91449606.

En film sem posvetila svojemu Trstu. Mesto, ki smo ga

nekoč v zavesti imeli tudi za slovensko mesto, z neko

teţo in pomenom, je danes v iskanju nove identitete. Ob

kančku nostalgije sem se posvetila ljudem, ki svojo

ustvarjalno energijo usmerjajo v postavljanje novih

temeljev za bivanje v tem kraju. Glasbeno kuliso je pris-

pevala slovenska trţaška glasbenica Andrejka Moţina.

Povezava na spletu: http://tvslo.si/predvajaj/trst-v-

iskanju-nove-energije/ava2.95021632.

Zadnji film je posvečen strasti do glasbe, ljudem, ki diha-

jo z glasbo in ki s svojo umetnostjo oblikujejo naš pros-

tor. Tu se je moje prvo raziskovanje zaokroţilo. Zaklju-

čilo se je s stavkom Mateja Spacapana: glasba je bivanje

trenutka. Ko si v glasbi, si tukaj in zdaj.

Avdiovizualni jezik je danes ljudem zelo blizu, bolj kot

pisana beseda, celo bolj dostopen je od drugih umetnos-

ti. Zato čutim, da skozi film lahko dam svoj mali dopri-

nos v našem današnjem trenutku iskanja.

- Martina Kafol

12

Teorija...

Eros je napetost v polju ustvarjalnosti med dvema

principoma, ki delujeta v srcu, delujeta iz notranje

ljubezni in povezanosti. Kvaliteti srca sta ljubezen in

moč, ki skrbita, da se ţivljenjske sile v telesu Gee

obnavljajo in napajajo polje ustvarjalnosti. Ta nape-

tost in privlačnost med dvema principoma, moškim

in ţenskim, je gonilna sila za kreativna dejanja, za

ustvarjalnost v telesu Gee. Eros je ljubezen, ki ima

smer, ki ima voljo ustvarjanja, ima namen ustvarjati

iz ljubezni. Prostor srca je prostor, v katerem se sre-

čata oba principa in sila srca prekrvavi prostor

ustvarjalnosti. Ko v sebi ozavestimo oba principa, ju

negujemo in dajemo prostor za izraţanje vsakega

dela naše osebnosti, jačamo notranji prostor srca, v

katerem se bo rodila in razvijala ustvarjalnost.

Platon v svojem razglabljanju pravi, da eros poudarja

moč lepote, ki je nad vsako čutnostjo. Njegov eros

sledi prvinskemu vzpenjanju, katerega krajni cilj je

odkritje popolne lepote, edinstvene v sami sebi in

sama s sabo.

V grški mitologiji je Eros sin ljubezni med Afrodito

in Aresom (v rimski mitologiji med Venero in Mar-

som). Čeprav Afrodita ni bila njegova ţena, se ni

mogel upreti njeni lepoti in sta postala ljubimca.

Afroditin moţ Hefajst ju je, ljubosumen, ujel v

mreţo in poklical bogove z Olimpa, da bi jima sodili.

Boginje niso hotele priti (naj bi razsojale o ljubezni?);

bogovi so prišli (malo radovedni), ugledali Afroditi-

no lepoto in izjavili, da bi bili z veseljem na Areso-

vem mestu in ju niso obsodili. Aresu in Afroditi so

se rodili sinovi Eros, Anteros, Deimos, Fob in hči

Harmonia.

V tekstih Kabale rajski vrt pomeni popolnost, celost.

Boţanstvo se je odločilo, da bo ustvarilo Stvarstvo.

Za to je bilo potrebno dejanje ločevanja, dvojnosti,

skozi katero bo s kreativnostjo ponovno prišlo do

zavestne, popolne zdruţitve v celost, v eno. Takrat

bo ta celost ozaveščena in zato ţlahtna. Samo skozi

izkušnje ločenosti, dvojnosti, je moţnost ponovne

zdruţitve obeh polov v celoti skozi dejanje ljubezni.

Tako bo zavestna izkušnja notranje boţanskosti,

uresničitev skozi ljubezen, kajti prav zaradi ljubezni

smo bili razdvojeni. Ni bilo nikakršnega padca, izgo-

na, pač pa gre za izvirno milost, ne za izvirni greh, in

se lahko spoznamo prav skozi to milost. Bili smo

razdeljeni na dvoje, da bomo z izkušnjami skozi lju-

bezen spoznavali svojo boţanskost. Osnovna arheti-

pa za naše izkušnje sta volja in ljubezen.

Povezanost

v prostoru srca

Eros je povezan z lepoto, ki oživlja čute, kar pripomore k volji do

kreativnosti.

Eros je lahko v nas samih, v našem notranjem polju, med našima

notranjima nasprotnima poljema, med žensko in njenim notra-

njim moškim principom ali med moškim in njegovim notranjim

ženskim principom.

13

… in delovanje

Po nekaj mesecih pogled nazaj na celoto treh zapo-

rednih srečanj v pokrajinah Dolenjske

Prostor dolenjske deţele kipi od navdihov za različ-

ne zgodbe, različna potovanja skozi prostore deţele

in hkrati skozi prostore v sebi. Ena od neskončnih

moţnih poti se je porodila ob raziskovanju naše not-

ranje ţelje, potrebe in volje po ustvarjalnem ţivljen-

ju. Posamezni kraji v prostoru deţele sijejo kvalitete

ustvarjalnosti ali pa imajo v sebi silen speč potencial.

Odpravili smo se na tri zelo različna enodnevna

potovanja:

Prvo popotovanje je bilo obarvano z ženskim

principom. V popotovanju skozi »ţenske« prostore

jih čutimo celostno, zaokroţeno, polno v sebi. Kar

iščem, je ţe vse v meni, zaupam vase in vem. V polni

modrosti prostora, v zavedanju svojih ţenskih kvali-

tet, svoje celosti in sočnosti, lahko v sebi s podporo

bitij prostora začutim ustvarjalno moč. Občutimo

vseprisotnost vode, ki je sposobna shranjevati in

prenašati informacije in ima lastnosti ţenskih jin kva-

litet. Prostor svetišča podpre občutek polne ţenske,

ki je hkrati mati, učiteljica, sestra, partnerica. Tri klju-

čne besede dneva so bile intuicija, čustvovanje, mod-

rost.

Za drugi obisk, namenjen moškemu principu, so

se ponudili prostori, ki so bili v občutku kot seme, ki

ima v svoji kodi zgoščen zapis celote, bogastvo vseh

moţnosti, od katerih bo ena kot ţareča iskra šinila v

udejanjanje; edinstvena, moja kreacija. V prostoru

ognjenih kvalitet se bo seme razprlo iz jasne ideje in

srčnega namena v novo rast. Podprto bo z viteškimi

kvalitetami samozavesti, poguma, odločnosti, odgo-

vornosti.

Tretje srečanje se je oblikovalo čisto po svoje. Obi-

skali in začutili naj bi prostor srca, ki je v dolenjski

deţeli prostor Mirenske doline. Krajem smo ţelele

nameniti srčno pozornost, občutiti povezanost v

srcu. Srce je v svoji moči prostor kreativnosti. Ţeleli

smo začutiti moč srca. Prostor pa nam je odkrival

lastnosti časa, v katerem ţivimo. Srce se, namesto da

bi sijalo, marsikdaj počuti zaprto v kletki. Ko smo

sami sebi včasih ječar, včasih paznik. Tudi naša civili-

zacija ima srce prav pogosto stisnjeno v okove.

Kako naj utripa, kako naj poţene sveţo kri po ţilah,

če ni svobodno? Prostori so nas učili čutenja osebne-

ga srčnega prostora, povezovanja z njegovimi kore-

ninami, tja globoko do prostorov kozmičnega srca.

In moţnosti, da kljub vsemu sijemo srčno moč navz-

ven, za udejanjanje lastne kreativnosti v tem trenut-

ku. Skozi zavedanje moči srca se učimo čutiti vsepo-

vezanost, bliţino in morda prepletanje različnih

dimenzij našega bivanja, v celovitem telesu Gee.

Bitjem prostora smo želeli sporočiti, da smo pripravljeni

zavestno sodelovati, povezani v prijateljstvu, tukaj in

zdaj, in slaviti Življenje.

- Metka Čičerov

Potenca višje je izkušnja ustvarjalnosti med dvema bitjema, ko

se ustvarjalne ideje dopolnjujejo in je vmesni prostor ustvar-

jalnosti še bolj gost in aktiven. Tudi alkimisti so svoje zlato

ustvarjali vedno z delom v parih.

Silna je ustvarjalna moč skupine ljudi, ki jih povezujejo naklo-

njenost, spoštovanje, zaupanje, prijateljstvo in se družijo s

skupnim ciljem in z jasnim namenom soustvarjanja.

Človek kot božansko bitje lahko zasluti mogočno kreativno

silo Gee, ki v svojih prostorih s svojimi bitji nenehno ustvarja v

sodelovanju s kozmičnim prostorom. Želi si soustvarjati z

nami, človeškimi, pravzaprav svojimi bitji.

14

Pogled

Zrem globoko vate, Zemlja draga,

čutim in se čudim kot si me učila davno.

Še čutim kako me objema

tvoj mogočni škrlat,

kako si se mi nasmehnila

in me potegnila vase.

Tvoj pogled me vrne in sva.

Sva.

Potok ţubori

in me mami v sveţe in čisto.

Vrnem se jutri, danes, takoj zdaj!

- Marija Ljubičič

v Ljubljani, 25.9.2010

Trenutek poezije:

Drugo mednarodno srečanje geomantov

se je zgodilo v prav nenavadnem prostoru.

Kar hitro smo izvedeli, da je bilo tod nekoč

zdravilišče, ki pa se je nedavno prelevilo v

joga center. Moram reči, zelo ambiciozen pro-

jekt in zelo trden v svoji nameri.

Mlada, vesela in zdrava telesa raznovrstnih dreves so veli-

kodušno zakrivala pročelja betonskih, brezosebnih

zgradb. Ves čas našega bivanja so kraljevale cvetoče lipe

in nas opajale s svojimi sladkimi vonjavami, vse okrog nas

pa so se na svojih zlatih valovih zibala zrela ţitna polja.

Cel kompleks je deloval kot zelena oaza, ki se je skozi

javni park dotikala bliţnjega mesteca.

Naši gostitelji so bili odlični, saj so poskrbeli za brezhibno

organizacijo in naše srečanje je bilo samo del dnevnega

ţivljenja centra, ki je mirno in popolnoma nemoteno tkalo

svojo jogijsko zgodbo in nas mimogrede gostilo z dobro

in obilno hrano.

Naša srečanja so se odvijala v prijetni zastekljeni dvorani,

kjer smo premlevali vtise, ţelje, navdihe, frustracije in

ustvarjalne impulze ter se poglabljali v skupnih meditaci-

jah.

Na pobudo Ane in drugih organizatorjev smo v eni izmed

vodenih meditacij ustvarili posodo svetlobe, katere

namen je bil vzdrţevati povezavo LifeNet-a do naslednje-

ga srečanja.

Tudi letos smo se razdelili v skupine in se posvetili trem

vprašanjem: kaj je LifeNet, kdo smo in kaj bo. Čeravno

nismo odkrili Amerike oziroma definitivnih odgovorov na

vprašanja, se je v zraku čutil pozitiven napredek – korak

naprej od srečanja v Lendavi. Bili smo si enotni, da temel-

je našega LifeNet-a prostovoljno oblikujemo in gradimo

vsi, kot posamezniki in se povezujemo v mreţo, ki je

popolnoma odvisna od vsakega posameznika. Ne rabimo

hierarhične ureditve, vsak posameznik je vanjo vpleten s

svojo ustvarjalnostjo in voljo.

Kako globoko smo to doumeli, pa se je pokazalo na zad-

nji večer, ko smo v mesečini polne lune spontano obsedeli

na tleh in zaţiveli sprva kot posamezniki, ko smo z mrm-

ranjem in hudomušnim oponašanjem ţivali stkali sprošče-

no ozračje, ki se mu je nato pridruţila piščal. Ta pa je nav-

dihnila veliki finale, ko je pevka pesmi o Materi Zemlji

odprla srca vseh prisotnih in povzročila vzvalovanje novih

pesmi, znanih in neznanih. Vse to se je končalo z učenjem

plesov v krogu. Kot skupina smo doţiveli ustvarjalno soz-

vočje, skladnost, usklajenost, uglašenost in ne nazadnje

evforijo, ki nas je napolnila do naslednjega srečanja.

- Alda Gerchi

Srečanje

LifeNet-a

v Meinbergu julija 2010

16

Življenje

drevesa

Avtorica slike:

Simona Čudovan

17

18

Vrata v Svet Kolpe

so odprta

»Kolpski prostor nudi potencial ustvarjanja skozi močne podzemne sile njenega podvodja.

Te sile se stegujejo na obrežje in konstantno delujejo kot regeneracijska in ustvarjalna sila z

vplivom prvotne biti, kot arhetip, ki sega v nedotaknjen praspomin kreacije.«

- citat, Neja Meta Rojc, iz študije Geomantična analiza, Hiša Tradicije

„Kolpska dolina nosi v svojih nedrjih

neslutene potenciale. A je ţe tako, da

moči narave spijo, dokler se jih ne

dotakne človeška radovednost ali nje-

gova ustvarjalna roka,“ je na prvi

informativni zloţenki Sveta Kolpe

zapisal svetovno priznani geomant in

akademski kipar Marko Pogačnik. V

okviru mednarodnega projekta Svet

Kolpe je v letih 2005 – 2007 pomagal

20 slovenskim in hrvaškim geoman-

tom pri izvedbi litopunkturnega pro-

jekta.

Svetost reke Kolpe, globoko doli v

nedrjih Zemlje, nepreglednih gozdov

in tisočerih izvirov, je kljub politični

meji, ki deli njena bregova na dve

drţavi, Slovenijo in Hrvaško, poveza-

la domačine z novo idejo za razvoj

ekološkega turizma. Tu, ob tej čarob-

ni reki ţe tisočletja ţivita dva naroda,

govorita podoben jezik in vedno zno-

va v eno skupno zgodovino sestavljata

neštete zgodbe ţivljenja, radosti in

grenkosti. V letu 2005 so ljudje zgor-

njega toka reke Kolpe in Čabranke

prepletli svoje izjemne potenciale v

skupno pravljico, ki je prilika za vse, ki

izbirajo okusiti, prepoznati vonj druga-

čne dimenzije časa in prostora.

V mednarodnem projektu Svet Kol-

pe/Svijet Kupe – zdravilna pokrajina

za telo, dušo in duha je sodelovalo

osem občin na obeh bregovih Kolpe.

Občina Kostel je kot vodilna partneri-

ca v projektu poganjala in koordinirala

aktivnosti še v slovenskih občinah

Osilnica, Kočevje in Črnomelj. Čez-

mejni glavni partner v projektu je bil

Grad Delnice ter občine Brod Moravi-

ce, Skrad in Čabar. Glavni cilj projekta

je bil oblikovati nov skupen turistični

produkt, ki temelji na načelih ekološ-

kega, trajnostnega turizma.

19

Drugačna doživetja

Izjemen regeneracijski potencial celotnega holona Sve-

ta Kolpe ponuja nov okus ţivljenja skozi trajnostno

turistično ponudbo. Duh tradicije se razodeva pri delu

na kmetijah, skozi glasbo, z dotikom neţnih zvokov

tamburice, harmonike ali narave same. Obiskovalci

lahko na sprehodih po meditativnih poteh začutijo

zgodbe, ki jih plete narava. Za Meditativno pot v

Čarobni svet Fare je pripravljen delovni zvezek avtori-

ce Neje Rojc kot pomoč pri navezovanju stika s kraji.

Delovni zvezek je povabilo obiskovalcem, da z zavest-

nimi koraki shodijo nove uvide, ob tem razgibajo telo,

poklepetajo s svojo dušo, s cvetlico, z drevesom ali s

Kolpo. Svet Kolpe je varno naročje za igro, za smeh,

ples z vetrom in je prava prilika za čarobne trenutke

okusov babičine kuhinje.

Na potep

Naj potepanje začnemo kar ob glavni cesti iz Kočevja

do Petrine. Takoj ob vstopu v Kostel nas »zviška«

pozdravi Ajbelj. To je kraj nad Kaptolom, kjer so s

ceste vidne obnovljene ruševine cerkvice. Ta kraj je

precej zasluţen za oblikovanje celotne ideje o zdravilni

pokrajini, saj me je tisto poletje 2004 poklical in mi

»ponudil« sodelovanje. Popotniku, ki vzame pot pod

noge in se povzpne na hribček, ponudi prekrasen raz-

gled in novo ravnoteţje.

Naprej po glavni cesti pred spustom v kanjon reke

Kolpe je Banja loka, simpatična kostelska „gorenja“

vasica. Pri cerkvici sv. Jakoba se lahko nadejate drob-

nega darila narave in občutite neţnost energij prosto-

ra. Ta kraj predstavlja enega izmed sedmih portalov na

vstopih v holon Sveta Kolpe, zdravilno pokrajino za

telo, dušo in duha.

Grad Kostel vedno očara ţe ob pogledu iz Colnarske-

ga klanca. Ţal je zgornji grad še vedno zaprt za obis-

kovalce. Skalna vzpetina, na kateri čaka grad svojega

princa, je izjemno močan vitalno-energijski center.

Obiskovalci se radi stisnejo k litopunkturnemu kamnu,

ki označuje posebno kvaliteto tega kraja in posedijo v

spokojni tišini stare cerkvice sv. Treh kraljev.

Ko se po cesti spuščamo vse bliţe Kolpi, nas vmes

pozdravi še Lukčeva domačija z Vrha, mimogrede nas

blagoslovi slap Neţica s svojo zdravilno vodo in vabi

v svojo notranjost na sprehod. S strmega brega prispe-

mo v dolino Kolpe, kjer lahko prve informacije o

celoti dobimo v vasici Vas, v Stari šoli Tris, ki kot turi-

stično, razvojno in informacijsko središče Kostela s

svojimi nalogami, poslanstvom in vizijo sluţi celostne-

mu dojemanju značilnosti prostora zdravilne pokraji-

ne. Tu si lahko tudi ogledate dokumentarni film Marti-

ne Kafol, z naslovom Doţiveti Kostel v zdravilni

pokrajini Sveta Kolpe. Tris tako s svojo tradicionalno,

kulturno in ekološko kulinarično naravnano dejavnos-

tjo v kombinaciji s premišljeno obnovo stavbe, z upo-

rabo alternativnih in naravnih virov ogrevanja in osta-

lo gradnjo predstavlja edinstven primer na tem obmo-

čju in tudi širše.

Vasi sosednja vas Fara predstavlja popek Sveta Kolpe,

v duhovni razseţnosti dojet kot celostni vidik ţivljen-

ja. Tukaj je osrednji prostor dogajanj znane kostelske

prireditve „Tamburanje va Kostele“, ki je vedno za

Veliko mašo, ob rojstnem dnevu občine, konec junija

pa je novi slovenski festival „Etnokostel.“

Za nadaljnje potepanje naprej ali nazaj po obkolpski

cesti se nam pridruţite v naslednji številki.

- Ljuba Južnič

Napovednik dogodkov:

- V najoţjem delu kanjona reke Kolpe se v zaselku Lobič,

v neposredni bliţini Kobilje jame, v maju odprejo vrata

domačije Lobič Malenca. Gre za prvo obnovo domačije in

mlina za namene izobraţevalno-turistične ponudbe.

- V aprilu 2011 bo dvodnevna delavnica z domačini na

obeh straneh meje, naš predavatelj bo Marko Pogačnik.

Info: 041 378 990

Skozi geomantične raziskave smo prepoznali 40 vitalno-

energijskih, duhovnih in elementarnih centrov na območju

celotnega holona Svet Kolpe, ki se razteza na pribliţno

100 km na obeh bregovih kanjona Kolpe. Vsi ti centri so

označeni z informativno označbo, kjer je nekaj besed o

kvalitetah tega kraja z vajo za pomoč pri doţivljanju

njegovega prostora. Info označba je vgrajena v počivalni

komplet z mizo in klopmi. Na 27 krajih s posebnimi

kvalitetami je postavljen litopunkturni kamen z vklesanim

kozmogramom.

Umetnost ima različne obraze. Lahko zabava, lahko kriti-

zira, lahko uteleša večne ideale, lahko nastopa v sluţbi

vsakdanjega ţivljenja, lahko celo sama sebe postavlja na

laţ kot umetnost. Umetnost je svobodna. Vprašanje pa je,

če nas svobodnost umetnosti odvezuje od odgovornosti

do nje in do načina, kako jo ustvarjamo ali izkoriščamo.

Z izkoriščanjem mislim na uporabo umetnosti za osebni

prestiţ, za blatenje drugih ali za osebno bogatenje. O tem

niti govoriti nimam namena.

Drugače pa je z vprašanjem, kako bi lahko človek z umet-

niškim delom prispeval k zdravju, blaginji ali ustvarjalni

kvaliteti ţivljenja – bodisi ţivljenja človeka, druţbe ali

Zemlje.

Zdravje, blaginja in ustvarjalnost človeškega ţivljenja ţe –

kaj pa imata s tem opraviti Zemlja in z njo narava? Člo-

vek se za zdravje in dobro počutje Zemlje/narave dolga

stoletja ni niti najmanj zanimal. Vsega smo imeli na pretek

in v izobilju. V času pomanjkanja smo krivili Mati naravo

ali tako imenovane »čarovnice«.

Poloţaj se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenil.

Začelo je zmanjkovati ţivljenjskega prostora, zmanjko-

vati vode, morja so se začela segrevati in nevarno dvi-

gati svojo gladino, ţivalske in rastlinske vrste izumirajo.

Umetnost

sodelovanja

z Zemljo in Naravo

Mar ni naravno, da je človek na nevarnosti sesutja življenjskih

sistemov Zemlje odgovoril z razvojem nove znanosti, ki se ji

reče ekologija? Ima kdo kaj proti?

Mar ni naravno, da je tudi umetnost reagirala tako, da je razvi-

la nove oblike izraza, navezane na dialog z Zemljo in naravo?

20

Začelo se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z »land

artom«. Spominjam se poletja 1969, ko nas je skupaj s

kolegi iz skupine OHO obšel navdih, da odidemo v nara-

vna okolja in odkrijemo umetnost dialoga z gozdovi,

rekami, celo z morjem. Nastale so land-art postavitve v

naravi imenovane »Poletni projekti«.

Deset let kasneje se je teţišče umetniškega delovanja v

naravi preneslo na področje, ki mu umetnostna zgodovi-

na reče eco-art – ekološka umetnost torej.

Pri ekološki umetnosti gre za to, da skušamo umetniki

najti način, kako bi bili lahko koristni pri ozaveščanju

celostnega odnosa do Zemlje in narave ali pa kar dejavni

pri razreševanju hudih teţav, ki smo jih ljudje naprtili

naravi in njenim bitjem (vključno z nami samimi).

Umetnost se je začela zanimati za zdravje Zemlje.

Pri tem smo eko-umetniki razvili različne metode dela,

kot je v sodobni umetnosti v navadi. Jaz sem se ţe pred

tremi desetletji odločil, da bom razvil umetniške oblike, s

katerimi se da pomagati pri preobrazbi blokad in travm,

ki jih naša civilizacija kar naprej povzroča pokrajini, nara-

vi in njenim bitjem. V ta namen je bilo potrebno razviti

določene umetniške metode dela, ki jih imenujem: geo-

mantija, litopunktura, geopunktura in kozmogram.

S pomočjo teh orodij ekološke umetnosti sem sam ali s

sodelavkami/sodelavci doma in po svetu uresničil mnoge

projekte ekološke umetnosti.

Kaj je pri tem zločinskega?

Vprašanje postavljam, ker se je pred

dvema letoma na Primorskem pojavila

skupina ljudi, ki vztrajno

trdi, da je ekološko narav-

nana umetnost, kakršno

sem razvil v zadnjih tride-

setih letih zločinske narave.

Menda, da povzroča glavo-

bol in celo smrtne bolezni,

da predstavlja peto kolono

nekega zlobnega zvezdnega

sistema, ki hoče okupirati Zemljo in podobno. Skupina,

ki nastopa izjemno agresivno, sama sebe imenuje

»Gibanje za boj proti duhovnemu nasilju«. O tem se lah-

ko vsakdo prepriča, če na spletnem portalu Pozitivk

pogleda forum z naslovom »Ali kozmogrami res škoduje-

jo?«

Komu je do tega, da se umetnost, ki ji je mar za ţgoče

probleme narave, Zemlje in človeka oblati in priskuti pri

ljudeh?

Kako pa to, da govorim v množini, ko pravim

»naša umetnost«?

Govorim v mnoţini, ker se z eko-projekti litopunk-

ture ne ukvarjam le sam, temveč tudi v okviru

»Skupine za umetnost VITAAA«. Skupina je v zad-

njih letih izvedla ţe več eko-art projektov povezanih z

umetnostjo litopunkture, geopunkture in z umetnostjo

kozmogramov. Letos jeseni pa se je kot avtorska skupina

predstavila tudi slovenski likovni javnosti na razstavi

»KIPARSTVO DANES« v Celju – s svojim geopunktur-

nim projektom »Točka miru«, stoječim sredi trgovskega

centra BTC City v Ljubljani.

- Marko Pogačnik

1. Svoboda umetniškega ustvarjanja predstavlja enega od

osnovnih temeljev sodobne civilizacije in civilne družbe.

2. Nihče nam ljudem ne sme preprečiti, da bi ne naredili

vsega, kar je mogoče, da se življenje na Zemlji in v naših

srcih ohrani. Prispevek naše ekološko naravnane umet-

nosti je morda neznaten glede na nakopičene probleme,

vendar ni zanemarljiv, predvsem ko gre za osveščanje

javnosti.

21

22

Ali obstaja prazen prostor?

Prostor je zanimal filozofe in znanstvenike skozi celotno

človeško zgodovino, zato ga je teţko jasno in natančno

opredeliti zunaj teh področij. Sporno je tudi, ali je prostor

merljiv, ali je del merilnega sistema.

Splošno uporabno razumevanje pojma prostor je:

prostor je brezsnovna in neomejena entiteta, v kateri so

telesa, kjer se lahko gibajo - skratka je prazen. Če str-

nem nekaj iz moje zavesti dojemanja tega pojma, lahko

rečem čisto nekaj drugega:

- prostor v bivajočem okolju (“univerzuma“) je ţiv in ni

prazen

- prostor je holon, ki ga definira naša zavest, ki dojema

nihanje – informacij, ki med sabo (so)delujejo in ustvar-

jajo prostor

- človek je del prostora, človek z vsemi svojimi razseţ-

nostmi

- praznine v prostoru (univerzumu) ni, je onkraj prosto-

ra, se pravi bivajočega

- prostor je subjektiven, ker je vezan na zavest, npr. člove-

ka, ki ga dojema

- prostor “vztraja”, prostor kot smo ga vajeni – tisti, po

katerem se orientiramo zaradi kolektivne (gostote) zave-

sti, ki je npr. v astralnih ali eteričnih sferah predvsem v

zavesti nefizičnih bitji.

- druga “dimenzija“ bivanja je čas: čas opisuje gibanje, v

našem primeru spiralno gibanje Zemljine skorje okrog

sonca (povprečno 108 000 km/h okrog sonca in cca.

2000 k/h v osi)

Prostor in Čas

Če berem in izrekam na glas, kar sem napisal na temo prostora in časa, traja le 3 minute, tudi slike lahko

ob enem gledam ... mogoče je celo lažje sprejemati pojme, ko je tu še odtis prostora in časa, a na koncu bo

najbolj verjetno ostala slika ali misel?

- osnova ţivljenja (ena od bistvenih značilnosti; nekaj, kar je

skupnega ţivljenju) je gibanje in osnovni gib, napajalnik ţiv-

ljenja, ki cveti na Zemlji, je drvenje Zemlje okrog Sonca in

ga lahko objektivno definiramo kot čas, (se pravi gibanje, ki

je značilnost ţivljenja – oz. ţivljenje je objektivizirano v

času) dalj časa ko preteče, več je potencialne energije v

našem sistemu, ki se mu reče Gaja, in z zdajšnjim znanjem,

ki se mu reče NAFTA, to s pridom izkoriščamo.

- čas določa gibalno količino določenega prostora (gibalno

količino kot je definirana v kvantni mehaniki), pros-

tor pa zavest neustavljivega časa; gibalna količina, ki

skozi čas narašča, se manifestira v prostoru

- čas je pojem (in dimenzija) ţivljenja, prostor pa

pojem (dimenzija) zavesti

- na čas ne moramo vplivati (mi kot zemeljska bitja)

- prostor soustvarjamo (generiramo in kreiramo

informacije, ki so del kuhinje univerzuma )

Smrt ni zunaj časa in prostora – po smrti je potikanje

duše po svetovih, ki so tudi del časa in prostora –

drugačnega … morda so tu svetlobna leta … astralni

prostori …

Če čas lahko dojamemo, smo lahko priključeni na to ogrom-

no brezmejno energijo v duhu sintropije-ţivljenja ki je veliko

večji potencial kot entropija.

Kakšno korist vidim v takem dojemanju?

Če dojemamo čas kot gibanje in je gibanje energija, je čas

faktor, da se nam nabere zadosti energije … (to je kot jadra-

nje, če dobro lovimo in dojemamo veter = gibanje = čas,

potem imamo energije več.

Prostor je to, kar ţelimo- ţivimo, če ţelimo kaj drugačnega, lahko to

doseţemo, odvisno od soţitja zavesti .

Ali obstaja še tretji pojem ki opisuje življenje?

Besedilo in fotografije: Bojan Brecelj

23

24

Doživljanje svetosti prostora

V lanskem oktobru sem imela čudovito priliko, da

sem en mesec preţivela v Abadianii, v Braziliji, v kra-

ju, kjer dela medij in zdravilec Joao Teixeria de Faria,

znan kot John of God.

Vsako sredo, četrtek in petek se v čudovit park, kjer

stoji Dom Ignacija, zgrinjajo mnoţice belo oblečenih

ljudi z vseh koncev sveta, vsak s svojim upanjem,

vero, z ţeljo po ozdravljenju telesa in duha.

S soncem obsijana jutra, rdeča zemlja, bogati mangov-

ci, odprtost in prijaznost vseh ljudi, vse to je ţe na

zunaj ustvarjalo občutek topline, radosti, optimizma,

ko smo se zbirali v dvorani za čakanje na sprejem pri

zdravilcu. Srečanje z njim je za posameznika kratko,

saj je ogromno čakajočih v vrsti na sprejem, pa vendar

so ti trenutkih bogati, moj občutek je bil vedno znova

občutenje veličine lastnega globokega boţanskega

jedra, kot odslikava njegove veličine. John of God

zase pravi, da je navaden, preprost človek, da ne zdra-

vi on, pač pa Bog zdravi preko njega. V vseh teh pre-

prostih, mirnih in polnih dneh so me ta srečanja pelja-

la skozi moje notranje potovanje in zbliţevanje s

seboj.

Kraj, kjer stoji dom, park in ves širši prostor je čudo-

vit. Pokrajina je prelestno lepa, razgibana z malimi

grički, rdečkastimi polji, bogatimi nasadi sladkega sad-

ja, obsijana s posebno toplo, ţarečo svetlobo, v tem

letnem času vedno sveţe zelena, ker je ponoči veliko-

krat deţevalo. Spodaj v njeni globini so skladovnice

pisanih kristalov. Občutila sem jo kot neizmerno

bogastvo močne ţivljenjske sile, ki utripa v ritmu pre-

obrazbe in harmonije tako, da pomaga posamezniku

preobraţati njegove stiske, rane in tegobe v moč,

milost in neţnost. Vse dogajanje zunaj in znotraj se

spaja v celoto in podpira človeka, da je v nenehnem

stiku s seboj, da lahko odstira in razpušča trde lupine

svojih vzorcev in prepoznava svojo resničnost.

Potovala sem skozi pisane dogodke svojega ţivljenja z

občutkom in hvaleţnostjo za vso mojo pot, za vse kar

mi je ţivljenje pripravilo za učenje. Ko sem šla kot

opazovalec skozi svoje dolge in ovinkaste poti sem

vse sprejemala z ljubeznijo in smislom, prav vse je

bilo pomembno, jasno in skladno. Vse ljudi sem pre-

poznala kot učitelje, sopotnike pri vzpenjanju po spi-

ralni poti učenja.

Ob tem, ko je zdravilec sprejemal stotine ljudi, smo

ostali sedeli v tišini, potopljeni vase. V močnem polju

ljubezni in v popolnem prepuščanju je tako preprosto

občutiti v sebi veličastno duhovno dimenzijo kot ţivo,

kot pravo ţivljenjsko resničnost. To je bil čas polnos-

ti, ko je bilo tudi moje telo z vso zavestjo prisotno in

je sodelovalo pri svojem zdravljenju in zdravljenju

drugih posameznikov, vibriralo je v skupni dinamiki

prostora in vseh prisotnih.

Na tem prostoru sem Zemljo občutila kot rajski vrt,

duhovne kvalitete, ki prihajajo od zgoraj, milina,

milost, nebeška radost so močno prisotne, skoraj otip-

ljive. Obenem je ţiva močna ţivljenjska sila iz globine

Zemlje, ki daje moč ţiveti v telesu, udejanjati ţivljenje,

oboje se zdruţuje v srcu in se prepozna kot preprosta,

bogata celost.

Svetost prostora, brezpogojna ljubezen in predanost

zdravilca John of God-a ter vera in zaupanje ljudi,

delujejo v skupni moči pri preobrazbi človeka znotraj

in zunaj, duhovno in fizično, majhni čudeţi, nevidni

in vidni se dogajajo vsak trenutek.

Bilo je lepo … domač vsakdanjik pa prinaša večni

izziv, vsakodnevno ţivljenje preplesti z blagoslovom

lepih notranjih izkušenj, vztrajati v notranjem potova-

nju in miru, soustvarjati močno polje ljubezni in soču-

tja do vseh in vsega bivajočega na Zemlji.

- Besedilo in fotografija: Jelka Aljančič

Klesarska delavnica

v Konca vasi

»Ko bo primerno vreme, bomo delavnico ponovili,«

je bila ugotovitev udeleţencev prve enodnevne kle-

sarske delavnice, ki je potekala v soboto, 2. oktobra

2010, v Konca vasi, majhni vasici poleg Stare Cerkve

na Kočevskem, kjer ţivi 112 ljudi. Delavnica je pote-

kala v okviru Vaškega društva Konca vas – ki deluje z

enim samim namenom: da bi bilo ţivljenje ljudi v tej

vasi prijetnejše – in ob prijazni pomoči dveh odličnih

mentoric, Zvonke Korošac in Štefke Krkovič iz

Društva za soţitje človeka, narave in prostora Vitaaa.

Na delavnici je sodelovalo 14 udeleţencev, večinoma

prebivalcev Konca vasi, ki so se prvič lotili klesanja

kamnov. Toda izdelki, ki so nastali, so bili preseneče-

nje za vse: za ponosne koncavaške klesarje (kar je

videti tudi na fotografijah) kot tudi za vse druge, ki so

izdelke videli. Te so prvič za nekaj dni razstavili v

vaških prostorih v Konca vasi, sredi novembra pa

tudi v Knjiţnici Kočevje, kjer so bili na ogled do kon-

ca decembra 2010.

- Simona Fajfar

Kontakt:

zvonka.korosac@gmail.com ali 041 338 197

stefka.krkovic@gmail.com ali 040 861 605

25

26

Skozi Zemeljske spremembe se pojavljajo in odpirajo

povsem nove moţnosti, kako podpreti potencial pokraji-

ne. Odpirajo se nova vrata do globoko leţeče moči in s

tem se ponujajo nove moţnosti za prepoznavanje novih

ţivljenjskih sil Zemlje in prenašanje le-teh v našo real-

nost.

Spremembe ponujajo nove moţnosti še globlje povezave

z bitji pokrajine.

Nastajajo popolnoma novi prostori in tako povsem nove

moţnosti. Star svet (v katerem tudi danes še ţivimo) smo

razvili do najmanjših detajlov, hkrati pa smo ga popolno-

ma omejili s svojimi predstavami in zasedli s svojimi pro-

jekcijami. Na ta način je postal tako prenasičen, da ni več

dovolj prilagodljiv in elastičen, da bi se lahko v njem

odvile potrebne Zemeljske spremembe.

Zelo pomembno je naše vedenje in pozicioniranje. Le mi,

ljudje, imamo namreč moţnost dati impulze za utelešanje

novih prostorov v realnost. Imamo namreč zelo tesno

povezavo z materijo – z realnostjo in hkrati imamo pot-

rebno zavest. To novo uglaševanje/kalibriranje se odvija

prav na ravni zavesti.

Novi prostori Zemlje

Čas se spreminja, energije se spreminjajo, na

ta način se spreminja tudi delo s pokrajino.

Fokus dela se je prestavil iz Starega - starih

vzorcev, ki potrebujejo preobrazbo, starih

ran, ki potrebujejo zacelitev - na Novo - nove

prostore in energije, ki nastajajo.

V novo nastajajočih prostorih vidim možnost

za nastanek novega sveta, ne da bi se za to

moral najprej sesuti stari svet.

- Ana Pogačnik

Rada bi z vami doživela te nove možnosti in nove prostore v dneh

od petka, 15. aprila (od 15ih), do nedelje popoldne, 17. aprila 2011

(do 17ih) v Bohinju in okolici, saj bi s tem podprli pokrajino in

seveda tudi naš osebni razvoj.

Več informacij na:

drustvo.vitaaa@gmail.com

Vse se je začelo zgodaj spomladi leta 2010, ko nam je

Margan, iniciatorka in voditeljica projekta geopunkturnega

kroga v Celovcu, poslala različne teme kozmogramov, ki

bodo vklesani na bodoče kamne v krogu. Odločiti se je

bilo treba med trinajstimi in ni bilo lahko, saj so bile vse

teme enako zanimive in hkrati polne izzivov. Po dolgem

cincanju me je Urša nagovorila, naj se spoprimem z zma-

jem. »Jaz pa zmaj? Saj nimava nič skupnega,« sem si mislila

in pospravila vse skupaj v predal. Ampak teme so zelo hit-

ro dobivale svoje lastnike, in glej ga, zmaj je ostajal nedo-

taknjen. Pa sem tako, čisto iz radovednosti, poguglala zma-

ja na internetu. Najprej sem se seznanila s celovškim zma-

jem – lindwurmom, o katerem legenda iz13. stoletja govo-

ri, da so ga ubili zaradi njegovega zalezovanja ljudi.

Ni trajalo dolgo, da sem spoznala, kakšna krivica se je

godila večini zmajev po celem krščanskem svetu. Enačeni s

hudičem so bili proglašeni za zlobna bitja in posledično

odstranjeni. Navkljub vsemu pa se je na nekaterih mestih

zmaj ohranil kot zaščitnik in še dandanes na primer krasi

grb valiţanske deţele, naše Ljubljane ali Celovca. Kitajski

zmaj pa je v nasprotju z zahodnim svetom ostal do danes

nedotaknjen in še vedno pooseblja moč, modrost, moški

princip in je tudi znanilec deţja. Le kitajski cesarji so se

lahko enačili z njim. Vse skupaj je postajalo vse bolj zani-

mivo in tako sem se odločila, da hočem globlje spoznati to

mitološko bitje, ki se vse bolj pojavlja tudi v literaturi, fil-

mih, medijih in tako doţivlja nekakšen globalni preporod.

Povrh vsega sem se odločila, da bom obenem klesala tudi

kamen za zaščito, saj kdo bi lahko bolje zaščitil novi lito-

punkturni krog kot zmaj sam sebe. Po legendi je namreč

celovški zmaj ţivel v močvirju ob Vrbskem jezeru, ki so ga

so po njegovi smrti temeljito izsušili. Ravno to pa je pros-

tor, kjer je sedaj Europapark, v katerem so mestne oblasti

dovolile postavitev kamnitega kroga. Kako fantastično!

Prvo srečanje z zmajem sem imela v Nemčiji, ko smo ude-

leţenci LifNeta obiskali čaroben kraj, imenovan

Externsteine (slika v ozadju). Ko smo po nekajminutni hoji

po temnem gozdu izstopili na plano in je pred nami nepri-

čakovano zaštrlela ogromna hrbtenica skal, sta me njena

moč in sijaj popolnoma omamila. Njeno moč sem čutila v

svoji hrbtenici. Ampak tedaj tega nisem povezala z zma-

jem, saj nisem imela še nobenih predhodnih izkušenj.

Poletje z

Zmajem

27

Slika levo:

Zaščitnik

ţenskosti

Slika desno:

Zmajevska

moč

Potlej smo še vedno na LifeNetu pod okriljem Sabine

Engelhard oblikovali skupino za raziskovanje Brača.

Rdeča nit tega novega projekta, seveda z mojega zmajev-

skega zornega kota, sta bili Zmajeva špilja in Vidova

gora.

Pred zmajevo špiljo (fotografija zgoraj) smo se v tišini

uglasili s prostorom. Tu se mi je predstavila energija iz

globin in na telesnem nivoju dodobra pretresla vso mojo

hrbtenico in mi za nameček prosto po prešernem podalj-

šala še vrat, po mojih občutkih kar za nekaj centimetrov

(je bilo smeha). Vizualno pa me je seznanila s kvaliteto

Zemljinega kozmosa ter me skozi obrat dvignila v jezero

Titicaca, kjer sem se nauţila deviško kristalne modrine

vode in neba. Sem sem torej morala priti, da sem lahko

začutila kvaliteto zmajevske moči v vsej svoji lepoti.

Povrh vsega pa se mi je razjasnila še podoba posode sve-

tlobe (vessel of light), ki smo jo oblikovali na LifeNet-u.

Vsa evforična sem se vrnila domov in narisala oba koz-

mograma, oziroma sta kar padla na papir.

28

Moje srečanje z zmajem se je nadaljevalo, ko sva z Ric-

hardom odšla s šotorom na krajše počitnice v Idrijsko-

Cerkljansko hribovje, kjer sva imela namen obiskati

korenine moje mame. Neko noč sva prespala pred cer-

kvijo sv. Ivana blizu vasice Šebrelje. Cerkvica stoji na

samem ob robu planote, navpično nad reko Idrijco. V

skalnatem robu pod cerkvico pa je tudi znana Babja

jama, katere glas se je zaradi v njej najdene prazgodo-

vinske piščali razširil ţe po celem svetu. Po pripovedi

domačinov, ki so zelo ponosni, je cerkvica zgrajena na

mestu poganskega svetišča, posvečenega soncu. Torej

ga ni lepšega mesta za prespati in ga začutiti v vsej nje-

govi vsebini, sem si mislila. Ampak ponoči mi je poka-

zal zobe. Ni mi dal spati. Lovila sem oddaljene glasove

divjih ţivali, se premetavala sem ter tja, loteval se me je

strah, ne vem pred čim, dokler nisem končno imela

dovolj in odprla zadrge na šotoru. Ravno v tem trenut-

ku so luno in zvezde prekrile lahne meglice, ki so se kot

dobre vile dvignile iznad rečnega korita. Bilo je čarobno.

Nekje globoko v sebi sem shranila to lepoto vodnega

carstva in utonila v trden sen. Je bil to zaščitnik?

29

Ob koncu avgusta pa sem se udeleţila še enotedenske

kamnoseške delavnice , ki se je odvijala na piranski punti.

Glavna cerkev v Piranu je posvečena sv. Juriju, ki je

zaščitnik mesta Piran. Kjer je sveti Jurij, je tudi zmaj.

Kakšno naključje? Prostor za klesanje sem si izbrala na

skali pravokotno na cerkvico sv. Marije Zdravja.

Učila sem se resnega kamnoseškega klesanja, ko sem s

teţkim kladivom oddrobila vsaj pol svo-

je skale in mi je bilo svetovano, naj se

raje lotim bolj kvalitetnega kamna.

Ampak ne, kot prilepljena sem hotela

dati ravno temu kamnu obliko in vsebi-

no. Seveda sem od tedaj naprej, da ne bi

izgubila še druge polovice, bolj previdno

drobila vse razpoke v pričakovanju, da

se bo končno oprijel oblike, ki sem si jo

tako ţelela. Potlej pa se je na ploščatem

delu orisal zmajček. Aha, zato sem tako

vztrajala na tem mestu. Morala sem ga

vklesati ( levo). In tukaj je, je prikrit s

promenade, moraš se povzpeti na eno

izmed skal, prav na konici punte, na

''moje ta resno delo'' se lahko usedeš,

zmajčka pa lahko objameš z levo roko,

če ţeliš.

Po vseh teh prelepih izkušnjah je bilo

klesanje v Europaparku še večje zado-

voljstvo.

Bilo je bogato zmajevsko poletje. Odkri-

vanje zmaja se ni še končalo in se še

nadaljuje.

O tem pa kdaj drugič. Hvala tako Urši

kot Margan, da sta me povabili na to

pustolovščino.

- Alda Gerchi

Avtorica slike: Ţiva Baraga

Ljuba draga Ajra!

Hvala ti za tvoje čudovito darilo ljubljeni Gaji in vsem živim bitjem!

Tako lepo je čutiti tvojo prisotnost še naprej!

Z vsem svojim srcem in bitjem te ljubim, objemam, blagoslavljam in utripam s tabo skozi večnost...

Z Ajro, ki nam je bila učiteljica, zdraviteljica, prijateljica in sodelavka, smo preživeli neskončno mnogo dragocenih

skupnih trenutkov.

V nedeljo zjutraj, 13. februarja 2011, je po nam nedoumljivih izkušnjah z zdravjem prestopila prag večnosti.

Od ljubečih misli, globokih občutij, potočenih solz, se jih je nekaj udejanjilo in se v cvetno kito spletlo kot pesmi,

kot misli, razmišljanja, slika in fotografija. V tem poklonu Ajri smo podpisani vsi, ki smo z njo povezani v srcu.

Posvetilo Ajri Pogačnik

Neskončne globine so se skrivale za njenimi očmi, zdelo se je, kot, da prihaja z drugega sveta, z znanjem, ki je presegalo.

Njena modrost je bila najčistejša oblika Resnice, kar sem jo kdajkoli srečala. Zato z lahkoto rečem, da je bila ena izmed

največjih in najlepših ljudi tega Sveta.

Spomnila se je bom po mnogih čudovitih stvareh, predvsem in konec koncev najbolj pošteno pa lahko rečem, da se je

bom spomnila po radosti, ki me je obšla vsakič znova, ko sem pomislila nanjo in bila preprosto hvaležna, da tako lepo

bitje prebiva na tem svetu. Nekako je z njo v človeški obliki človeštvo samo dobilo večjo vrednost in iz tega ven se mi zdi

Svet tako prazen, zdaj, ko je ni več.

Globok poklon, iz dna duše ji dolgujem. Njena svetloba ostaja v mojem srcu in želim si, da jo bom nekega dne, morda pa

že danes, uspela odnesti naprej v Svet. Sicer pa ni besed, ki bi se ji dovolj globoko priklonile. Srečno ji pot v neskončnost,

z vso ljubeznijo in hvaležnostjo …

Preprosto in enostavno

si v modrosti sodelovala

z ostalimi svetovi in

slavila življenje.

Ob tebi smo se učili Biti,

sedaj nam ponujaš še

globlji, polnejši prostor

sodelovanja in pretakanja

…, neskončna hvala!

šepetala si resnice

med ovirami k lučem stezice

prišepni z vetrom nam še zdaj

kaj v žalosti uzremo naj

da bi lažje to sprejeli kot želeli

da bi čas nazaj zvrteli

ti ustaviti si znala čas

ko nas nagovarjal je tvoj modri glas

spodbudil nas je k iskanju sebe

med zunaj in znotraj kjer se izkušnja prede

ljubeče resno si ob strani stala

odgovore si v srcih nam kazala

razbijala strahove zidala mostove bremzala današnji dir

in še vedno zgled za naš lasten notranji si mir

izražati si učila nas iskreno

a kako naj se držimo kleno

ko se čustva umirijo ko se solze posušijo in sožalja vsa zbledijo

morda izkusimo poslednji nauk

da pogrešanje tebe je sebično

da morda te potrebujejo nekje še bolj resnično

zato si od vsega tvojega učenja največ na koncu nam predala

ko si v večnost se naprej podala

s tem spominjaš nas da vse je eno

ko v bolečini za spomini zremo

da ločnice ni med nami,

ampak si ustvarjamo jo sami

Hvaležnost iz globine srca

se preliva v tvarino kipečega

življenja.

… gotovo nas ni malo tistih, ki smo morali v času njene

'bolezni' spustiti misel: če bo kdo zmogel, bo ona. Pa

hkrati preobraziti sebe in to, kaj v resnici pomeni, da

nekdo 'zmore'. Verjetno si pri njej niti predstavljati ne

moremo, kaj vse je zmogla, skozi kaj vse je šla.

Zdaj v meni ostaja odmev trenutka, ko je kak teden

preden je šla, stala pred mano, taka, kot je bila, ko je bila

dobro in s čisto svojim glasom in dialektom rekla: 'Nič

ni narobe. Samo drugače.'

In prišel je nov občutek, da je zdaj živo tukaj, da poma-

ga vsakič, ko delam kaj, kar je povezano z našim skup-

nim delom. Tako neverjetno bližje kot prej, ko so bili

med nami kilometri…

Ajrino učenje ne uporablja več

besed. Slišiš jo le, ko mir in

ljubezen preplavi srce in uzreš

jo v iskri svetlečih oči.

Večnosti dotik

Pogledala si me tak milo,

kakor mati svojega otroka.

Kakor sonce ti žarela roka,

duši ranjeni zdravilo.

Večnosti dotik v pogledu črnem

je sijal z božansko silo,

strtega z vero napojilo;

upal sem, da kdaj ti vrnem.

Poln življenja zdaj nemočno opazujem,

kak pojema iskra, kak plahni svetloba

v pogledu črnem, z njega vstaja svetli lik.

Kljub krivici božji trmasto verujem

v globlji smisel, v čudež, v boga:

vrni moč, pogled; naj še traja večnosti dotik!

V srcu mi odzvanja njen dotik. Vidim, kako

se bitje bitja dotakne.

Prijateljica je vprašala: 'S čim hranimo

drug drugega?' Semena česa si podarjamo?

Vidim, da se Ajra dotika s čistim zlatom.

Kakšni dragulji so ta semena!

Moje besede sprejmite kot besede nekoga, ki vas želi spomniti na malce drugačno gledanje kot je vaše. Vaši pogledi se res nekoliko

razlikujejo, nikoli pa niso napačni, saj vam pomagajo najti določen delček samega sebe in s tem ustvariti subjektivno sliko o svetu,

v katerem živite.

Uživajte v drobnih trenutkih in zaupajte, da je vaš prav edini prav, ki vam ga ne more vzeti nihče. Želim vam veliko sreče v tem

svetu in svetu onkraj.

- iz zadnjih vrstic Ajrine knjige, Dotik večnosti

Zdaj in Vedno – dva bela laboda, v modrem odsevu globine,

v tisti sinji vodi tam spodaj pod mano

si podajata roki, nevidni roki pod belimi perutmi.

Čutim dotik. In vidim pogled.

Od daleč, od neskončno daleč k meni prihajata…

Srečna sem.

Inkarnacija je le delček vašega bivanja.

Poskusite jo uživati do zadnje pikice.

Ne dovolite, da vam uide med prsti kot

studenček, ki pobegne iz roke in pohiti

k velikanskemu morju.

Učite se, učite se in učite se.