POLIKLINIKATA DRA^EVO ZNA^I @ · PDF fileGODINA III • BROJ 26 • MAJ 2008 BESPLATEN...

$: POLIKLINIKATA DRAÊVO ZNAÎ @ · PDF fileGODINA III • BROJ 26 • MAJ 2008 BESPLATEN ... ALEKSANDAR III MAKEDONSKI MUDAR STRATEG SO VOINSTVEN ... {to se odd-ale~eni i do 15 kilometri$
OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 26 • MAJ 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

I pokraj poslednata presuda so koja pe~katavo Usje moè da raboti

OP[TINATA NE SE OTKA@UVA

OD BITKATA SO USJE

KISELA VODAGRADILI[TE

Feqton:

ALEKSANDAR IIIMAKEDONSKI

MUDAR STRATEG SO VOINSTVEN DUH

Sto iljadi gra|ani od {est op{tini dobija svoja poliklinika

POLIKLINIKATA DRAÊVO ZNAÎ @IVOT

VO KOJ POLITIÂR IMATE NAJGOLEMA DOVERBA

3-4 maj 16-18 maj

Nikola Gruevski 29,5 32,3

Radmila [e}erinska 3,2 5,0

Ali Ahmeti 11,2 9,1

Branko Crvenkovski 7,5 6,1

Menduh Ta~i 4,5 4,0

Tito Petkovski 1,1 0,7

Liljana Popovska 0,3 0,2Jovan Manasievski 0.1 0,1

Arben Xaferi 1,5 1,8

NIKOLA GRUEVSKI SO NAJVISOK REJTING

PARLAMENTARNI IZBORI 2008 STRANICA 4.

STRANICA 8-9.

STRANICA 10.

Toni ÛPOSKI

Kone~no, Poliklinikata voDra~evo stana realnost. Po toj po-vod reka narod u~estvuva{e nasve~enoto otvarawe na ovoj objekt{to za gra|anite prakti~no zna~i- ìvot.

Specijalisti~ko-konsulta-tivnata slu`ba vo PoliklinikataDra~evo, pri JZU Zdravstven dom-Skopje }e obezbedi pobrz tretmanza re~isi 100.000 ìteli od ovojreon koi dosega specijalisti~kitepregledi gi vr{ea vo ostanatitepolikliniki vo Skopje {to se odd-ale~eni i do 15 kilometri.

Gra|anite od op{tinite Ki-sela Voda, Studeni~ani, Aero-drom - Dolno Lisi~e, Zelenikovo,Ilinden, Sopi{te, vo Polikli-nikata Dra~evo sega ve}e }e mo-àt da se lekuvaat vo novi sovre-meni kabineti za interni i o~nibolesti, za psihijatrija i nevro-logija, za ko`no-veneri~ni bo-lesti, a obezbeden e i vo nov rend-gen-kabinet. Posebna novina ebrzata pomo{, koja vo po~etokot}e startuva so edno, a podocna sou{te edno vozilo.

Imer Selmani: Presre}en sum {to idejata na Arsov stana realnost

- Koga pred edna godina grado-na~alnikot Xorxe Arsov dojde dami ja kaè ideata za otvorawe naPoliklinika Dra~evo, vedna{ pri-fativ bidej}i se raboti za 100 il-jadna gra|anska potreba. Prakti~-no, gra|ani od {est op{tini imaa

isti maki, koi sega ve}e se re{enina op{to zadovolstvo. Vo momentovsum presre}en {to idejata kone~nostana stvarnost. Stanuva zbor zainvesticija vredna {est milionievra, izgradena so zdruèni sredst-va obezbedeni od Fondot za zdrav-stveno osiguruvawe i od Zdrav-stven dom-Skopje. Vo ova suma vklu-~ena e i kompletnata oprema vo si-te specijalisti~ki kabineti.

Realizacijata na ovoj proekte poddràna finaisiski i od Op-{tina Kisela Voda, a na gradona-~alnikot Xorxe Arsov, mu izra-zuvam posebna blagodarnost za po-mo{ta vo parternoto ureduvawena okolinata (obezbeduvawe par-

king prostor i dvorno mesto).Isto taka, sakam da ja istaknamdobrata rabota na menaxerskiottim na Zdravstven dom Skopje ipoliklinikata Dra~evo, na ~ijainicijativa e po~nata realizaci-jata na proektot za otvorawe naspecijalisti~ko-konsultativnaslu`ba vo ovaa Poliklinika,istakna ministerot Imer Selma-ni, istovremeno informiraj}i gigra|anite za novite potfati voMinisterstvoto za zdravstvo.

- Vo tek se podgotovkite zaizgradba na 18 ambulanti vo ru-ralni sredini, so {to }e se ovoz-moì podostapna i pokvalitetnazdravstvena za{tita za naseleni-eto od ovie mesta. Ovaa godina eposebno zna~ajna i zaradi reali-zacija na me|unarodniot tender zanabavka na nova medicinska opre-ma za javnite zdravstveni ustano-vi, vo vrednost od 40 milioni ev-ra. Tenderskata postapka e sosempri kraj i vedna{ po zavr{uvawe

na evaluacijata na ponudite }epo~ne isporaka na opremata.

Seto ova go pravime vo inte-res na pacientite, koi u{te odsamiot po~etok na rabota na ovaaVlada se postaveni vo centarot nana{iot interes i se pojdovna to~-ka za site aktivnosti i kampawina Ministerstvoto za zdravstvo,dodade ministerot za zdravstvoImer Selmani.

Xorxe Arsov: Realiziravme istoriski vaèn proekt

Inicijatorot za otvorawetona Poliklinikata Dra~evo, gra-

dona~alnikot Xorxe Arsov, ja po-tencira{e va`nosta na proektot,istaknuvaj}i deka gra|anite segane }e treba da patuvaat deseticikilometri niz gradot, za da ja do-bijat posakuvanata specijalisti~-ka zdravstvena za{tita.

- Imam posebno ~uvstvo navozbuda i radost, zatoa {to zaed-no so Vladatata na premierot Ni-kola Gruevski, realiziravme is-toriski vaèn proekt za gra|ani-te na ovoj region. PoliklinikataDra~evo e proekt i dolgogodi{enson na sto iljadi lu|e koi poradine~ija negrià ili, pak, nemawena ideja, vo izminatite godini nese realizira.

Inaku, proektot poliklini-ka Dra~evo be{e napraven u{tepred tri godini, no za da go reali-zirame, minatata vlada ednostav-no nema{e interes i sluh, za vis-tinskite potrebi na gra|anite.Nesfatlivo e {to eden vakovstrategiski proekt, vo toga{natavlada stigna samo do nivnite{alteri. Nitu eden milimetarpove}e. Pate{estvieto prodol-ì, koga desetici i desetici pati,se obiduvav da dobijam priem, kajministri, direktori, rakovodite-li, no ottamu dobiv aber deka Po-liklinikata Dra~evo bilo sitnoproekt~e za koi tie nemale nituvreme, nitu pari za gubewe. No,sepak glasot na narodot go slu{naonoj koj na narodot im nudi pre-rodba i reformi. So doa|awetona Vladata na premierot NikolaGruevski, proektot povtorno za-ìvea, i mi bea potrebni samo dveminuti sredba so premierot za dadobijam viza za negova realizaci-ja. Podocna, vo realizacijata naproektot n£ pomognaa ministerotza zdravstvo Imer Selmani, dr-àvniot sekretar za zdravstvoKiro Salvani i rakovodtsvoto naZdravstveniot dom Skopje.

Proektot koj vo edno mra~novreme na vladeewe, be{e nevaèni ignoriran, deneska, stanuva re-alnost, zo{to prerodbata vo Op-{tina Kisela Voda, zaedno so se-ga{niot i iden premier na Vla-data na Republika Makedonija, Ni-kola Gruevski se realizira i pro-dolùva. Se nadevam deka vo skorovreme }e iznikne nova vakva poli-klinika i vo naselbata Rasadnik,koja }e gi opsluùva gra|anite odnaselbite Kisela Voda, 11-Oktom-vri tvrda gradba, 11-Oktomvribaraki, Pripor, Cvetan Dimov,Birarija, Crni~e i Prìno, istak-na gradona~alnikot Xorxe Arsov.

Inaku, poliklinikata Dra~e-vo pokraj nudeweto na zdravstve-nite uslugi na gra|anite, pretsta-vuva vistinski ukras na Op{tina-ta. Lokalnata vlast, me|u ostana-toto se pogriì hortikulturno dago uredi prostorot, postaveni semnogu klupi i korpi za otpadoci,izgraden e nov parking prostor isite pridru`ni elementi neophod-ni za funkcionirawe na edna mo-derna poliklinika.

A K T U E L N O

Sto iljadi gra|ani od {est op{tini dobijasvoja poliklinika

POLIKLINIKATADRAÊVO ZNAÎ @IVOTGra|anite od op{tinite Kisela Voda, Studeni-~ani, Aerodrom-Dolno Lisi~e, Zelenikovo, Ilinden,Sopi{te, vo novootvorenata Poliklinika Dra-~evo sega }e moàt da se lekuvaat vo novi sovreme-ni kabineti za interni i o~ni bolesti, za psihija-trija i nevrologija, za ko`no-veneri~ni bolesti,a obezbeden e i nov rendgen-kabinet. Posebna novi-na e brzata pomo{, koja vo po~etokot }e startuvaso edno, a podocna so u{te edno vozilo

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

- Kone~no nekoj se seti danapravi dobro za ovoj narod, ba-rem koga se odnesuva do zdrav-stvenata za{tita. Pred nekoj denviknav brza pomo{ za mojot bo-len soprug, a taa, duri od Buku-re{t dojde vo Dra~evo duri po 11~asa ~ekawe. Vistinska sre}a e{to mojot soprug ostana ìv. Se-ga vo Poliklinikata Dra~evo }eimame brza pomo{, i }e bideblisku do gra|anite, n£ re~e Sla-vica, vidno vozbudena od rea-lizacijata na noviot proekt.

* * *

- Dosega, za specijalisti~kipregled treba{e da go vrtimegradot i da patuvame deseticikilometri. Sega, seto toa }e bi-de smesteno na isto mesto, vo po-

liklinikata Dra~evo. Blagodar-nost do premierot Nikola Gru-evski, do ministerot Selmani ido gradona~alnikot Xorxe Ar-sov koi se zaloìja na{iot sonda bide realnost, veli Stefan.

* * *

- Mojata }erka ima{e visokatemperatura. Po pove}e~asovno-to ~ekawe na povikanata brza po-mo{, re{ivme so kola da ja odne-seme vo Poliklinikata Jane San-danski. No}ta ni be{e vistinskopate{estvie, ko{mari i borba zaeden mlad ìvot, bidej}i ottamune prepratija vo deùrnata slu`-ba vo druga Poliklinika. Segakone~no }e se imame na{a Polik-linika, radosno rezimira{e Is-met od Op{tina Sopi{te.

NEKOJ SE SETI DA NAPRAVI NE[TO DOBRO

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

#Dnevnik#

REJTINGOT NA

VMRO-DPMNE - 30.2,

NA SDSM - 10.6

OTSTOVMRO-DPMNE bi osvoila

najmnogu glasovi ako parlamen-tarnite izbori vo Makedonija bise odràle utre, pokaùvaat re-zultatite od novata anketa na In-stitutot za demokratija, sprove-dena od 16 do 18 maj. Za VMRO-DPMNE se izjasnile 30,2 otsto od1.116 ispitanici, a za SDSM 10,6.Sleduvaat DUI, so 9,2 otsto i DPA,so 5,6 otsto. Rejtingot na VMRO-DPMNE od mart dosega, sporedInstitutot za demokratija, se zgo-lemil za ~etiri procentni poeni,a kaj SDSM za ne{to pomalku odeden procenten poen. Spored anke-tata, namalen e rejtingot na DUIod 10.8 otsto, kolku {to bil vopo~etokot na maj, na 9.2 otsto. Mi-nimalen pad ima i kaj DPA od 5,7vo po~etokot na mesecov na 5,6 ot-sto. Za razlika od mart, koga 20,5

otsto se izjasnile deka nema daglasaat za niedna partija, vo majovoj broj iznesuva samo 9,1 otsto.Zgolemen e brojot na tie {to ka-àle deka nemaat nikakov odgovorili rekle ne znam - 26.5 vo mart, 26vo april i 32.1 vo maj. Najgolemadoverba gra|anite bi mu dale naliderot na VMRO-DPMNE Ni-kola Gruevski - 32,3 otsto. Zad ne-go e pretsedatelkata na SDSM Rad-mila [ekerinska so 12,2 otsto,sleduvaat Ali Ahmeti od DUI so9,1 otsto i Menduh Ta~i od DPAso 4 otsto.

#Ve~er#

DVE NEDELI PRED

IZBORI – NI[TO

NOVO

VMRO-DPMNE

VS. SDSM 30 : 10Kako i vo prethodnite anketi

najvisok rejting ima premierotNikola Gruevski, dodeka vtor na

listata e liderot na DUI, Ali Ah-meti, a Radmila [ekerinska, uì-va doverba kaj samo 5 otsto od gra-|anite.

Rejtingot na VMRO-DPMNEi natamu raste, kako i doverbatana gra|anite kaj premierot Niko-la Gruevski, pokaùva najnovataanketa na Institutot za demokra-tija, napravena od 16 do 18 maj.

Na pra{aweto, dokolku utrebi se odràle parlamentarni iz-bori, za koja partija bi glasale e

zabele`livo odredeno pomestu-vawe na rejtingot na partiite, ka-ko i namaluvawe na brojot na gra-|anite koi nema da glasaat za nituedna partija. VMRO-DPMNE naizborite, spored anketata }e os-voi 30,2 procenti od glasovite nagra|anite, a SDSM 10,6 otsto. Naprethodnata anketa napravena napo~etokot na ovoj mesec, dvete par-tii imaat pomal rejting od ovaa. ZaDUI bi glasale 9,2 procenti odglasa~ite, a za DPA 5,6 otsto od

ispitanicite. Kaj dvete partii ezabeleàno namaluvawe na rejtin-got, {to go imaa na po~etokot naovoj mesec. Namaluvawe na rejtin-got e zabeleàno i kaj NSDP naTito Petkovski, koja na anketatana po~etokot na mesecot ima{erejting od 0,6 procenti, za razlikaod najnovata koja pokaùva dekagra|anite go gubat interesot za par-tijata na Petkovski.

Brojot na gra|anite koi na mi-natata anketa se izjasnile deka ne-ma da glasaat za nitu edna partija,sega beleì pad od 10 procenti,odnosno na po~etokot na mesecotpove}e od 19 procenti se izjas-nile deka nema da glasaat za nituedna partija, za razlika od sega,koga samo 9,1 otsto od anketiranirekle deka nema da glasaat na iz-borite.

Na pra{aweto vo koj politi-~ar gra|anite imaat najgolema do-verba, kako i vo prethodnite anke-ti najvisok rejting ima premierotNikola Gruevski, dodeka vtor nalistata e liderot na DUI, AliAhmeti. Potoa, no so pad na dover-bata, sledat Branko Crvenkovskii Menduh Ta~i, dodeka liderkatana SDSM Radmila [ekerinska,uìva doverba kaj samo 5 otsto odgra|anite.

Pred iljadnicite pri-sutni na plo{tadot Ma-kedonija, Gruevski naja-vi deka vo slednite ~e-tiri godini fokusot os-tanuva na ekonomskataprerodba, koja }e rezul-tira i so uspe{ni evro-atlantski integracii

- Po dve godini èstoka rabo-ta, zemjodelcite, penzionerite,studentite ja po~uvstvuvaa raz-likata {to ja nosi odgovornotovladeewe i teìnata na dadeniotzbor, se obrati liderot na VMRO- DPMNE, Nikola Gruevski, nacentralniot miting na kolicija-ta “Za podobra Makedonija” voSkopje.

Pred iljadnicite prisutni naplo{tadot Makedonija, sporedprocenkite od 60.000 do 100.000 lu-|e, Gruevski najavi deka vo sled-nite ~etiri godini fokusot osta-nuva na ekonomskata prerodba, ko-ja }e rezultira i so uspe{ni evro-atlantski integracii. Toj izrazii o~ekuvawe deka EU ve}e vo 2009godina }e gi ukine {engen-vizite

za makedonskite gra|ani. Za ispol-nuvawe na programata, re~e Gruev-ski, potreben e u{te den triumf.

- Potrebna e pobeda i toa neobi~na, tuku triumf. Takva pobedae potrebna za da prodolì prerod-bata {to po~na vo zemjava. Silatana idejata kakva {to e prerodbatase meri spored samodoverbata i na-de`ta {to se ra|a kaj lu|eto. Beztoa nema is~ekor napred, re~e Gru-evski.

Spored nego, poddr{kata zaprerodbata e nekolkupati pogole-ma od 2006 godina, za{to izmina-tive dve godini na delo se pokaàkako se raboti i kako se realizi-raat vetuvawata.

- Prodolùvame so prerodba-ta na duhot, so insistiraweto zaobrazovanie, so izgradbata nasportski objekti, so arheolo{ki-te iskopuvawa, so pe~atewe na naj-va`nite dela od makedonskata kni-èvnost, so vloùvawa vo zdrav-stvoto i kapitalni objekti, vetiprviot ~ovek na VMRO-DPMNE.

- Neka pobedata na 1 juni bidegolema kolku {to e golemo imetona Makedonija, kolku {to e gole-ma na{ata pravda i vistina, kolku{to e golema du{ata na site gra-

|ani na ovaa dràva. Na{ata pre-rodba }e rezultira so za~uvuvawena na{eto dostoinstvo po pra{a-weto na makedonskiot identitet,ime, nacija, jazik, koreni, gordosti bogatstvo, pora~a Gruevski.

Gruevski ja pra{a opozicija-ta zo{to vo izminatite godini nego re{ila pra{aweto za sporot soGrcija.

- Kade bevte 15 godini da gore{ite pra{aweto za imeto? Mi-naa 15 godini otkako se otkaàvmeod imeto i ja prifativme refe-rencata FIROM, otkako go pro-menivme Ustavot i se otkaàvmeod griàta za sopstvenoto malcin-stvo, za potoa mudrecite, iznena-deni, da n£ soop{tat deka Grcijaja nema ratifikuvano Spogodbataso Makedonija, re~e liderot naVMRO-DPMNE.

- Moèbi smetaat deka e mud-rost koga na ovie izbori isprati-ja signali na Grcija deka sporedniv sme slaba zemja koja zavisi odgr~kata milost. Obvinuvaj}i ne zas¢, n¢ obvinija i za patriotizam.Se ponudija kako niven servilensojuznik. Zaboraviv, edna rabotazavr{ija - moèbi ja crpat tezataod toa deka moàt da se izborat -go popolnija pra{alnikot, toamora da im se priznae. Za lu|e koinikoga{ ne rabotele vo svojotìvot popolnuvawe na pra{alni-kot e isklu~itelno te{ka i napor-na rabota, dodade Gruevski.

Mototo na VMRO-DPMNE,spored Gruevski, e zaedno so koa-liciskite partneri nikoga{ da nevetuvaat pove}e od toa {to moàtda go napravat, a sekoga{ da se tru-dat pozitivno da iznenadat.

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Centralen miting na koalicijata „Za podobra Makedonija“

PO TRIUMFOT

PRODOL@UVAME

SO PRERODBATA

Na edna od najfrekfentnite,a istovremeno i najopasnite uli-ci na podra~jeto na Kisela Vodaod neodamna se postaveni svetlos-ni uredi koi imaat za cel bez-bednosta na soobra}ajnicata da japodignat na povisoko nivo. Sta-nuva zbor za potegot na ulicata„Prvomajska“, od ~atalot kaj op-{tinskite baraki pa se do raskrs-nicata so ulica #Narodni heroi".

Vo blizina kaj #Tineks" marketotod dvete strani na ulicata odpred eden mesec postaveni se soo-bra}ajni znaci so svetlosni uredikoi ukaùvaat na visinata na brz-inata na vozilata koi minuvaatpo ovaa delnica. Od firmata #Pa-ritet" koja {to gi montira{eznacite, objasnuvaat deka stanuvazbor za znaci so radari koi setemni, odnosno ne svetat dokolku

vozilata {to minuvaat vozat sodozvolena brzina, odnosno do 50kilometri na ~as. Ve}e nad 50km/~as znakot po~nuva da sveti igo predupreduva voziloto dekavozi so nedozvolena brzina, a is-tovremeno i mu ukaùva na voza-~ot deka moè da bide "faten" odradar.

Zasega, velat od Op{tinata,na nejzinoto poda~je ima dva tak-vi specijalna znaka, no ne ja is-klu~uvaat mo`nosta takvi znacida se postavat i na drugi frek-fentni soobra}ajnici. Nivnotopostavuvawe e rezultat na sora-botkata na Op{tinata i Repu-bli~kiot sovet za soobra}aj koj efinansier na znacite. Od #Pari-tet" poso~uvaat deka ovie dva zna-ka vo Kisela Voda se edinstveni-te od takov vid vo Skopje, voop-{to i vo dràvata. Eden od niv~ini okolu 4.000 evra, proizvede-ni se vo Avstrija i se proizvod-stven del od kompanijata „Sva-rovski“, nadaleku pro~uena poproizvodstvo na vredni kristali.

S. J.

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

A K T U E L N O

Gra|anite vo Pripor, kone~no}e dobijat svoja crkva. Vo prisustvona golem broj na gosti, Poglvarotna MPC, negovoto Blaèstvo G.G.Stefan, go postavi kamen temelni-kot na crkvata Sveto Preobraè-nie. Pred prisutnite govorea gra-dona~alnicite na OKV I Sopi{te,Xorxe Arsov i Qup~o Mickovskikako i ktitorot Qup~o Boraniev.

Gradona~alnikot Xorxe Arsovvo znak na blagodarnost dodeli iko-ni na onie koi pomognaa za vozdig-

nuvaweto na crkvata: ktitoriteQup~o Boraniev, Mitre Ilievskii Tawa Damjanovska, Dragan Ristev-ski, Predrag Qumovi}, Nikola Jo-vanovski i Jov~e donev. Inaku kumna crkvata e negovoto Blaèstvo,poglavarot na MPC G.G. Stefan, itaa e prva crkva so takvo ime voSkopje. Crkvata }e bide visokaokolu 8 metri a {iroka 5 metri i }eja gradi firmata Bortas.

Pripor~ani naskoro }e dobijati nova mesna zaednica. D. R.

I po re~isi tri godini otka-ko po sudski pat op{tinarite odKisela Voda se obidoa da go re{atproblemot so zagaduvaweto od Ce-mentarnica, na epilog sèu{te munema kraj. Revoltiran od posledna-ta presuda so koja na cementarni-cata Usje i se ukinuva merkata zazabrana za rabota vo rok od 6 me-seci, gradona~alnikot Xorxe Ar-sov najavi deka }e ja obàli presu-data. Toj }e pobara i pari~na ot-{teta zaradi naru{eno zdravje nagra|anite od {tetnite gasovi koiUsje gi ispu{ta kontinuirano. Ia-ko ne saka da ja komentira sudska-ta presuda, Arsov poso~uva oti sme-ta deka taa ne e korektna i se bazi-ra na dostaveni mislewa od gr~kieksperti koi ne bile razgledani odsite nadle`ni institucii.

- Ne sakame da komentirame

sudski presudi, no iznenadeni smeod dokazite {to gi prifatil su-dot kako stru~ni mislewa od eks-perti od Grcija koi voop{to ne sepojavija pred sudot, kako i citatiod dokumenti {to se vo va`nost voEvropskata unija, no se vo spro-tivnost so na{ite zakoni, komen-tira gradona~alnikot.

Inaku, koga problemot vlezevo sudskite lavirinti, prvata pre-suda vo 2006 godina predviduva{epari~na kazna i bezbednosna merkazabrana za rabota na cementarnica-ta, koja menaxmentot ja obàli doApelacioniot sud. Po povtorenatapostapka, pak, pred Osnovniot sudse potvrdi samo pari~nata kazna.

- Nezadovolni sme {to ostanasamo minimalnata pari~na kaznaod 200.000 denari, a merkata za zab-rana za rabota se ukina. Bez ogled

na sè veruvame vo sudstvoto i senadevame deka na{ata àlba }ebide prifatena na na{e, a pred sèna zadovolstvo na gra|anite koitrpat najgolemi {teti po nivnotozdravje, dodava Arsov, koj dokolkugo dobie sporot i baranata ot{te-ta so parite planira da otvorifond za pomo{ na lu|eto so respi-ratorni problemi i drugi naru{u-vawa na zdravjeto koi moàt da sejavat kako posledica od dolgoro~-no vdi{uvawe na zagaden vozduh.

Od Kisela Voda se pra{uvaati kako moè sudot da ja ukine zab-ranata Usje kako gorivo vo pe~ka-ta da koristi petrol koks, koganadle`nite inspektori pred dvegodini utvrdile oti toj vo vozdu-hot ispu{ta sulfur dioksid nadmaksimalno dozvolenite granici.

A. J.

I pokraj poslednata presuda so koja pe~kata vo Usje moè da raboti

OP[TINATA NE SE OTKA@UVA OD BITKATA SO USJEOsven àlba po presudata, gradona~alnikot Arsov vo imeto na gra|anite

}e bara i pari~na ot{teta

Proekt na Republi~kiot sovet za soobra}aj i Op{tina Kisela Voda

BEZBEDNOSTA NA #PRVOMAJSKA" JA KONTROLIRATDVA SPECIJALNI ZNAKA SO RADAR

Ovie znaci se edinstvenite od takov vid vo Skopje,

voop{to i vo dràvata

REKLAMIRAJTE SE PRED 60.000 GRA\ANI

Pripor~ani }e dobijat Crkva i nova mesna zaednica

NEGOVOTO BLA@ESTVO G.G STEFAN JA KRSTI CRKVATA

SV. PREOBRA@ENIE

A K T U E L N O

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

Sneàna STEFANOVSKA

Vo izgradbata na infrastruk-turata vo naselbata Rasadnik, po-kraj Op{tina Kisela Voda u~es-tvuvaat i nekolku investitorikoi vo ovoj del od Op{tinata ima-at izgradeno stanbeni objekti.Eden od niv e i Qup~o Boraniev,sopstvenik na firmata #Bortas#.

Vie ste eden od investitori-te {to rabotat na infrastruktu-rata na Rasadnik. Za kakva infra-struktura stanuva zbor?

- Stanuva zbor za kompletnapodzemna i nadzemna infrastruk-tura. Od podzemnata toa se: vodo-vodna mreà, atmosferska i fe-kalna kanalizacija, toplovodnogreewe, telefonija i kabelska te-levizija. Od nadzemnata infra-struktura toa se ulicite, parkin-zite, trotoarite i uli~noto os-vetluvawe.

Kolkav del od rabotata imatezavr{eno dosega?

- Podzemnata infrastruktu-ra e zavr{ena vo celost, vo delotkade {to nema imotno pravni spo-

rovi. Zboruvam na nivo na celiotlokalitet Rasadnik kade {to ra-botat pove}e firmi. Procentotna nedovr{eni fazi od pozemnatainfrastruktura zaradi imotnopravnite problemi e okolu 10%od vkupnite raboti. S¢ ostanato ezavr{eno i e vo funkcija

[to e ona {to vo momentovse raboti vo Rasadnik? Ima lirok koga treba da zavr{at grade`-nite aktivnosti?

- Vo momentot intenzivno seraboti na nadzemnata infrastruk-tura, pristapni ulici, parkinzi,trotoari i uli~no osvetluvawe.O~ekuvame deka vo delot kade {torabotime nie, }e bidat zavr{enisite nesporni ulici komplet soasfalt, paver elementi i kande-labri, najdocna do 15 juni. Rokotza zavr{uvawe na celokupnatanadzemna infrastruktura kade{to se vklu~eni pove}e izveduva-~i e 30 juni. O~ekuvame deka vonarednite dve godini }e bidat iz-gradeni site predvideni objektispored Detalniot urbanisti~kiplan za koi ve}e e izgradena pod-zemnata infrastruktura.

Rekovte deka podzeamata in-frastruktura e ve}e postavena.

Dali vo idnina, pri izgradaba nadelovni i stanbeni objekti }e imapotreba od raskopuvawae na as-faltot i dogradba na podzemna in-frastruktura?

-So ogled toa {to ve}e e izve-dena kompletna podzemna infra-struktura, so zavr{uvawe na as-faltiraweto pove}e ne e nitupotrebno, nitu }e smee da se pre-kopuvaat ulicite, parkinzite itrotoarite. Problemi moè danastanat edinstveno so izvedba navisokonaponski kabli do trafos-tanicite vnatre vo naselbata,{to e ingerencija i obvrska naEVN. Od toj aspekt na sostanok nasite izveduva~i vklu~uvaj}i goEVN, od strana na gradona~al-nikot na Kisela Voda staveno e doznaewe deka site natamo{ni pre-kopi }e bidat mo`ni samo vo zele-niot pojas i deka EVN treba ved-na{ da gi izvr{i site podgotov-

ki za premini pod ulicite predasfaltiraweto.

Vo naselbata Rasadnik imateizgradeno stanbeni objekti. Dalitokmu ovie objekti bea presudnivo va{ata odluka da investiratevo izgradbata na infrsatrukttu-rata vo ovaa naselba?

- Nie ve}e imame izgradenodva objekta, imame objekt vo grad-ba i vo programa n£ e da izvedemeu{te dva objekta na istiot loka-litet.

Od toj aspekt sigurno e dekabevme zainteresirani da se vklu-~ime vo gradbata na infrastruk-turata, znaej}i deka taka najbrzo}e gi zavr{ime rabotite i }e giopsluìme objektite so potrebni-te priklu~oci. Inaku, nie izvedu-vame del od vodovodnata mreà,atmosferska i fekalna kanali-zacija, kompletno toplovodno gre-

ewe, kako i del od nadzemnata in-frastruktura.

Se o~ekuva vo ovaa naselba dase izgradat pove}e objekti, daliinfrastrukturata {to sega ja pos-tavuvate }e gi zadovoli potrebitena site idni stanbeni objekti,kako i na site drugi objekti koi}e bidat izgradeni vo ovoj reon?

- Ve}e izgradenata infra-struktura gi zadovoluva potre-bite na site objekti {to se iz-gradeni i se vo gradba, kako i ob-jektite {to doprva treba da segradat.

Se o~ekuva naselbata Rasad-nik da bide edna od najgolemite voSkopje. Vo nea se predvideni u~i-li{ta, crkvi, fakulteti, delovniobjekti. Gradona~alnikot na Op-{tina Kisela Voda Xorxe Arsovnajavi i mo`na izgradba na akvapark, dokolku ima zainteresiranizveduva~.

Razgovor so Qup~o Boraniev, sopstvenik na fir-mata #Bortas i investitor vo Rasadnik

VO RASADNIK POVE]E NIKOJ NESMEE DA GI PREKOPUVA ULICITE

Ve informirame deka na29.05.2008 godina sve~eno se pu{-ta vo upotreba Edno{alterskiotsistem vo Op{tinata.

Za potrebite na ovoj sistemOp{tinata so svoi sredstva iz-vr{i nabavka na potrebniot har-dver i specijaliziran softver zataa namena.

Toa e sistem so koj gra|anitei firmite site svoi barawa i pot-rebni informacii }e gi dostavu-vaat na edno mesto (predna kance-larija) so cel baranite uslugi dabidat uprosteni i poednostavni.Toa e ovozmoèno so voveduvawe

na elektronski red za ~ekawe, aistovremeno }e se obezbedi elek-tronsko arhivirawe, primawe,prosleduvawe na dokumenti, niv-na obrabotka i izdavawe nakrajnite korisnici(gra|anite ipravnite lica).

Aplikativnoto re{enie za ed-no{alterskiot sistem opfa}a ele-ktronsko arhivirawe na dokumen-ti i moderen sistem za upravuvaweso dokumenti eDMS (elektronskidokument menaxment sistem).

Strukturata na aplikativno-to re{enie e web orientirana {togo pravi re{enieto fleksibilno,

lesno pristapno i ednostavno zaimplementacija i odrùvawe.Druga prednost na ovaa strukturae i centralnniziranata adminis-tracija na sistemot so {to se za{-teduva na vreme i resursi potreb-ni za administracija i odrùva-we na sistemot vo rabota.

So ova re{enie se obezbedu-va elektronsko primawe, prosle-duvawe na dokumenti, obrabotkana dokumentite i izdavawe na iz-lezni odgovori do baratelite (gra-|anite i pravnite lica). So re{e-nieto site vlezni, izlezni i in-terni dokumenti }e bidat konver-tirani vo elektronska forma ivo eDMS }e se ~uva digitalizira-na forma od dokumentite. Na ovojna~in podobruva i zabrzuva pris-tapot do dokumentite, nivnataobrabotka i upotreba, a sistemotovozmoùva i brzo i to~no preba-ruvawe i pronao|awe na potreb-nite dokumenti i informacii isoodvetno postapuvawe po niv. Soova se zabrzuvaat rabotnite pro-cesi vo Op{tinata pravej}i japoefikasna, a istovremeno se ovoz-moùva uvid vo tekot i dviè-weto na dokumentite

So edno{alterskiot sistem }ese ovozmoì vo to~no opredeleni

rokovi izdavawe na site potrebnidokumenti koi se vo nadle`nost naOp{tinata. Na toj na~in op{tin-skata administracija vo interes

na gra|anite }e moè da raboti po-efikasno i poaùrno.

Gradona~alnikXorxe Arsov

So ogled toa {to ve}e e izvedena kompletna pod-zemna infrastruktura, so zavr{uvawe na asfalti-raweto pove}e ne e nitu potrebno, nitu }e smee dase prekopuvaat ulicite, parkinzite i trotoarite

POÎTUVANI GRA\ANI NA OP[TINA KISELA VODA!

Edno{alterski sistem

Moderno opremena

predna kancelarija za gra|anite

Najsovremen elektronski sistem

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

S O V E T

Na svojata 76-ta sedicaSovetot na Op{tina Kise-la Voda za nov pretsedatelgo izbra Zoran Antevski.Vo prodolènieto na sed-nicata Sovetot ja doneseOdlukata za utvrduvawe nalokalnite pati{ta na teri-torijata na Op{tinata iOdlukata za odobruvawe narehabilitacija i rekons-trukcija na lokalni pati{-ta. So ovie odluki se odob-ruva rehabilitacijata i re-konstrukcijata na slednitelokalni pati{ta na teri-torijata na Op{tina Kise-la Voda:

- del od lokalniot patTeferi~, od naselba Prì-no, posle skladi{teto Tre-ska do granicata so Op{ti-na Sopi{te (ulica #SavaKova~evi}#);

- lokalen pat Kitka, odlokalniot pat Dra~evska,neposredno do mostot na re-kata Mala Rada vo selo Dra-~evo, do ulicata #Ratko Mit-rovi}# vo naselba Dra~evo;

- del od lokalen patDra~evska, od benziskatapumpa na Makpetrol do mos-tot na rekata Mala Rada;

- lokalen pat Kiro Fe-tak, od mostot na odvodniotkanal za atmosferski vodivo naselba Dra~evo do pre-minot na èlezni~kata pru-ga i patot kon selo DolnoLisi~e.

Donesuvaweto na ovieodluki od strana na Sove-tot i ovozmoì na Op{ti-nata da aplicira za dobiva-we na sredstva od Fondot zamagistralni i regionalnipati{ta pri Ministers-tvoto za transport i vrski.

Na krajot, Sovetot od-luka za prenamena na sreds-tva vo Buxetot za 2008 go-dina.

Na 77-ta sednica,pak,Sovetot usvoi pogolem brojna odluki od sferata na ur-banizmot, komunalnata dej-nost, kako i nekolku odlu-ki za donacii, so {to }e sepomognat kulturnite dru{-tva i Makedonskata Pravo-slavna crkva vo Kisela Vo-da. Bea usvoeni i odlukiteza Detalniot urbanisti~kiplan za del od blok Dra~e-

vo Zapad-B, za urban del 39i 47, naselba Dra~evo,potoa Detalen urbanisti~-ki plan za del od blok Dra-~evo Istok-A, za urban del2 i 3, naselba Dra~evo kakoi Detalen urbanisti~ki planza del od Istok-A, naselbaDra~evo 4. Sovetot na ovaasednica donese i Odluka zaosnovawe na Javno komunal-no pretprijatie #Komuna-lec-Kisela Voda-Skopje#,kako i Odluka za izrabotkana studija za alternativi zavoveduvawe na tehni~ka vo-da na teritorijata na Op{-tinata.

Osnovnata cel za for-miraweto na JP #Komuna-lec-Kisela Voda# e odrù-vawe na lokalnite grobi{-ta i davawe na pogrebalniuslugi na gra|anite. Grado-na~alnikot Xorxe Arsovnajavi deka ova pretprija-tie }e raboti so mnogu po-niski ceni od AD #Butel# ideka }e nudi mnogu pok-valitetni uslugi. Pretpri-jatieto }e se griì za hor-tikulturnoto ureduvawe iodrùvawe, asfaltitawena patekite okolu i nizgrobi{tata, kako i za os-vetluvawe i postavuvawe naogradi okolu grobi{tata.Predvideno e vo ramkite naova pretprijatie da se iz-gradi i da funkcionira ka-pela i mortalna komora, aova pretprijatie }e otvorii prodavnica za prodavawena poevtina pogrebalna op-rema, kako i izgradba i iz-rabotka na nadgrobni spo-menici.

Za osnovawe na ova ko-munalno pretprijatie So-vetot re{i da izdvoi eden

milion denari od buxetotna Op{tinata za ovaa godi-na. Pokraj odrùvaweto nagrobi{tata ne se isklu~uvamo`nosta vo idnina ovapretprijatie da se griì iza odrùvaweto na higiena-ta vo samata Op{tina.

Donesenata Odluka zaizrabotka na studija za al-ternativi za voveduvawe natehni~ka voda na teritori-jata na Op{tinata od stra-na na Sovetot se temeli nasoznanijata deka na op{-tinskoto podra~je postojatpotencijalni resursi kako{to se bunarite vo Dra~e-vo, pumpnite stanici Lisi-~e 1 i 2 vo fabrikata Ohis,bunarite vo porane{natastaklarnica i prirodnitevodi {to istekuvaat vokanalizacijata kaj Centa-rot za lekuvawe zavisnici.

Sovetot donese odlukai za tri donacii i toa zaKUD #Kitka#, KUD #JordanMijalkov#, kako i za doni-rawe na metalni kreveti naMakedonskata PravoslavnaBogoslovija #Sveti Kli-ment Ohridski#.

Na ovaa sednica ~le-novite na Sovetot ja usvoi-ja i Odlukata za organi-zacijata, delokrugot i na-~inot na izvr{uvaweto nazada~ite na op{tinskataadministracija, kako i ev-ropskata povelba za ramno-pravnost na maìte i è-nite vo lokalnite zaedni-ci. Isto taka, po povod praz-nikot na Op{tinata 6-timaj \ur|ovden ~lenovite naSovetot donesoa odluka zadodeluvawe na pove}e nag-radi na gra|ani koi ja afir-mirale Op{tinata.

Sovetot na Op{tinaodrà i sve~ena sednica popovod svojot patronen praz-nik \ur|ovden. Na sednica-ta bea dodeleni pari~ninagradi i plaketi na zas-lu`ni gra|ani, nastavnici,u~enici, institucii i biz-nismeni koi so svojata ra-bota i deluvawe dale svojpridones vo razvojot i afir-miraweto na Op{tinata.

M. Matovi}

OSNOVANO JAVNO KOMUNALNO

PRETPRIJATIE „KOMUNALEC“

Za Sovetot na Op{tina Ki-sela Voda kako prioretni seizdvojuvaat dva kapitalniproekta. Prviot e formira-weto na JP so koe }e se podob-ri pred s¢ higienata vo na{a-ta op{tina i izrabotkata nastudijata za tehni~ki vodi

Po nekolkumese~nite nedorazbirawaOp{tina Kisela Voda izbra nov pretse-datel na Sovetot. Na 23 april na ovaafunkcija be{e nazna~en Zoran Antovskiod redovite na VMRO DPMNE. Ottoga{dosega Sovetot ima doneseno nekolku va`-ni odluki, me|u koi i Odlukata za osnova-we na Javno komunalno pretprijatie. Setoova be{e povod da porazgovarame so ~etvr-tiot pretsedatel na Sovetot vo izmina-tiot trigodi{en period.

[to pretstavuva za vas funkcijatapretsedatel na Sovetot na Op{tinata?Privilegija ili pogolema obvrska?

- Da se bide pretsedatel na Sovet nabilo koja op{tina e golema odgovornost,pred s¢ zatoa {to Sovetot nosi odluki{to se va`ni za site gra|ani na Op{tina-ta. No, istovremeno za mene ovaa funkci-ja pretstavuva i prijatna obvrska.

Vo idnina o~ekuvam pred s¢ odgovor-no i navremeno zavr{uvawe na rabotniteobvrski, bez poseriozni problemi. Ona{to spored mene e najva`no e odli~natasorabotka so grado~analnikot na Op{ti-nata Xorxe Arsov. I davjcata sme od istapoliti~ka partija VMRO-DPMNE i toapridonesuva da imame u{te podobra sora-botka. Ona {to sega e najva`no e da se naj-de balans me|u sovetnicite, onie od vlas-ta i od opozicijata.

Koi se prioritetite na Sovetot?

- Za Sovetot na Op{tina Kisela Vodakako prioretni se izdvojuvaat dva kapi-

talni proekta. Prviot e formiraweto naJP so koe }e se podobri pred s¢ higienata vona{ata op{tina i izrabotkata na studi-jata za tehni~ki vodi.

Na koj na~in Sovetot }e se zalaga zarealziacijata na ovie kapitalni proekti?

- Sekako deka za da se realiziraat ka-pitalni proekti treba i vreme i sredstva.Nie }e se obideme da deluvame brzo, da do-neseme elaborati i da se potrudime da naj-deme donatori za realizacija na proektite.

Dali ste zadovolni od dosega{notofunkcionirawe na Op{tinata?

- Od seto ona {to dosega e napraveno iproektite {to se podgotvuvaat sekako de-ka sum zadovolen. Veruvam deka i vo sled-nata godina }e se realiziraat u{te mnoguproekti koi se od golemo zna~ewe za gra|a-nite so koi Op{tinata }e go zaokruì ~e-tirigodi{noto uspe{no funkcionirawe.

Kolku spored vas menuvaweto na pret-sedatelite na Sovetot vlijaat vrz rezul-tatite na Op{tinata?

-Jas sum ~etvrti pretsedatel na Sove-tot na Op{tina Kisela Voda, no smetamdeka smenite na pretsedatelot voop{to nevlijaat vrz raboteweto na Op{tinata. Se-pak, odlukite tuka gi nosi gradona~alni-kot, odnosno potreben e konsenuzs. Osvenpoledniot pretsedatel site drugi, mirnogo prifatija faktot deka }e bidat smene-ti od ovaa funkcija.

Kolkava odgovornost nosi funkcijatana pretsedatelot na Sovetot?

- Sekako deka stanuva zbor za odgovor-na rabota. Treba da se definira dnevniotred za sednicite, da se re{i koi to~ki seprioritetni, da se odbereme najva`nite.

S. Stefanovska

Sovetot donese Odluka za osnovawe na Javno komunalno pret-

prijatie #Komunalec-Kisela Voda-Skopje#, kako i Odluka za

izrabotka na studija za alternativi za voveduvawe na

tehni~ka voda na teritorijata na Op{tinata.

- Po povod patroniot praznik dodeleni plaketi na zaslu`ni

gra|ani, nastavnici, u~enici, institucii i biznismeni

Razgovor so Zoran Antovski, noviot pretsedatel na Sovetot na Op{tina Kisela Voda

PRIJATNA OBVRSKA SO GOLEMA ODGOVORNOST

P R A Z N I C I

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK 7www.kiselavoda.gov.mk

Tradicionalno op{tinata Kisela Voda so niza manifestacii go proslavi svojotpatronen praznik \ur|ovden. Na sve~enata sednicata na Sovetot bea dodeleni pari~ninagradi i plaketi na zaslu`ni gra|ani, nastavnici, u~enici institucii i biznismenikoi so svojata rabota i deluvawe dale svoj pridones vo razvojot i afirmiraweto naOp{tinata. Vo kategorijata ,,Najdobar prosveten rabotnik,, nagradi po 100 evra vodenarska protivvrednost dobija Sofijka Nikolovska od OU Nevena Georgieva Duwa,Vesna Nikolovska Ikonomova od OU Partenija ZograFski, i Sne`ana Klivanovskaod JDG 8 Mart. Elena Georgievska u~eni~ka od Sv. “Kliment Ohridski” be{e proglase-na za u~enik na generacija vo op{tina Kisela Voda. Vo kategorijata na zaslu`nigra|ani koi pridonesle za afirmacijata na Op{tinata so plaketa bea nagradeni:Ivica Georgievski direktorot na vladinata Agencija za mladi i sport, VladimirTodorovi} sopstvenikot na Tineks-marketi, KUD Kitka Dra~evo i ekolo{kotodru{tvo ^e{ma - Sveta Petka, semejstvoto Aritonovi i Nikola Stojanovski od sove-tot na roditelite. Specijalno za patroniot praznik \ur|ovden gosti na Op{tinatabea ~lenovite na KUD “Filip Vtori” od Ohrid. Poradi do`dot, defileto na koetreba{e da u~estvuvaat pove}e od 1000 u~esnici be{e prekinato, no zatoa ~lenovitena KUD “Filip Vtori” so svoite kostimi na Aleksandar Makedonski i negovatafalanga bea vistinska atrakcija na Sve~enata akademija vo salata Rasadnik. U~estvona manifestacijata zedoa i brojni gosti, estradni umetnici i decata ud gradinkite iu~ili{tata.

Najdobrite u~enici od Kisela Voda so gradona~alnikot Arsov

KUD „Filip Vtori“ gi voodu{evi gleda~ite

Priznanieto vo vistinski race.

Ivica Georgievski direktor

na Agencijata za mladi i sport

Site u~esnici od OU i gradinkite od

Op{tinata dobija podarok - knigi.

Povtorno blesna.

Petar \urevski - najgolemiot makedonski

muzi~ki talent.„Cigankite“ od OU „N. G. Duwa“ vo vistinski element

Gradinkite impresioniraa so svoite pretstavi

\UR\OVDEN PROSLAVEN SO PESNA I ORA

8

KISELA VODA -KISELA VODA -

Godina{nava sezona vo op{tinata Kisela Voda e vistinsko gradi-

li{te. Nasekade se gradi. Ne e zapostavena nitu edna od 16-te mes-

ni zaednici. Se gradat parkovi, sportski i detski igrali{ta se

asfaltiraat ulici, se postavuvaa trotoari, se postavuva nova ur-

bana oprema, se gradat novi parkovi... Site firmi na gradili{ta-

ta imaat soodvetna dinamika na rabotata i rokovi na izvr{enite

raboti. Mora da se napomene deka Op{tinata pogolemiot del od

grade`ni raboti gi izveduva po inicijativa na gra|anite. Sepak,

najimpresivna e gradbata na infrastrukturata vo Rasadnik. Ovde

na gradbata na ulicite, trotoarite, parkovite i parternoto ure-

duvawe se gradi udarni~ki, i naskoro }e bideme svedoci na sve~e-

no otvarawe.

R. M.

Sportski kompleks

vo Pintija

OU „Rajko @inzifov“- podra~no

Dra~evo kone~no

dobi trotoari.

Ulica „Dra~evska„

Nov asfalt

na ul. „Slavka Dimkova„

Novo sportsko - detsko igrali{te na ul. „Kiro Fetak„

Nov parking na ul. „Vera Joci}„

9

- GRADILI[TE- GRADILI[TE

Stanbeniot kompleks „Rasadnik„ vo novo ruvo

Potporen yid vo Pripoir - OU „Krume Kepeski„

Renoviraniot Sportski kopleks „11 Oktomvri„ - baraki

Asfaltirani kraci na ul.„Sava Kova~evi}„

U{te kako dete Alek-sandar se interesiral zavoenite utvrduvawa nanegoviot tatko, za bro-jnosta na vojskata, zaoru`jeto {to go koris-tat i za toa kolku imse brzi kowite.- U~en od najpoznatitetoga{ni u~iteli kakoAristotel, mnogu ranose istaknuval so isklu-~itelna snaodlivost ibrzina {to ja dokaàledarbata {to ja posedu-val, a koja ja nadminu-vala negovata vozrast

Katerina PANOVAILIEVSKA

Aleksandar III Makedonski,najgolemiot makedonski kral ivojskovodec e roden 356-ta godinap.n.e. vo makedonskata prestolni-na Pela. Za negovoto ra|awe pos-tojat pove}e predanija i proro{t-va so koi se pretskaùvala mud-rosta i silata na Aleksandar.No}ta koga Olimpija, negovatamajka, se porodila, vo Azija izgo-rel pro~ueniot hram posveten naDijana Efeska. Spored prorociteova ne bilo samo zaguba na hramottuku zna~elo golema nesre}a ipropast na celiot grad. Tie pret-skaùvale deka vo toj moment, nadrugo mesto, vivnal fakel od koj}e se zapali celiot Istok. Vo toavreme Filip II Makedonski ja po-koril atinskata kolonija Poti-jada, a istovremeno dobil i dobrivesti deka Makedoncite uspe{nose borele na pove}e frontovi i girazbile varvarite. Dodeka Filip II

se raduval na sre}niot ishod, raz-bral i za poroduvaweto na Olim-pija koja mu rodila sin, negov ideni dostoinstven naslednik.

Tokmu zatoa prorocite veru-vale deka onoj {to se rodil me|utolku pobedi samiot }e bide ne-pobedliv. Isto taka, postoi pre-danie vo makedonskiot grad Peladeka na vrvot na ku}ata kade {toAleksandar III bil roden cel denstoele dva orla. Ova bilo protol-kuvano kako pretskaùvawe za dvoj-no carstvo nad Evropa i Azija.

U~enik na Aristotel

Filip II bil mudar ma` koj jasakal svojata zemja pa, zatoa po ra-|aweto na Aleksandar smetal dekana Makedonija mora da £ ostaviu~en i hrabar naslednik. Toj svoi-te razmisluvawa gi naso~il konvospituvaweto i obrazuvaweto naAleksandar koj bil u~en od najpoz-natite toga{ni u~iteli vo carst-voto, me|u koi bil i Aristotel.

Vo ranoto detstvo za negovivospituva~i bile odredeni Leo-nida, rodnina na Olimpija, (odkogo se veruva deka Aleksandar jasteknal navikata da odi brzo) iLisimah koj bil zadolèn da segriì za negovoto zdravje.

Aleksandar Makedonski bilmnogu ubavo i razvieno mom~e sobel ten i rusa kadrava kosa. Tojimal razli~na boja na o~ite, le-voto oko mu bilo temno zeleno,dodeka desnoto oko imalo sme|aboja. U{te kako dete se interesi-ral za voenite utvrduvawa na ne-goviot tatko, za brojnosta na vojs-kata, za oru`jeto {to go koristati za toa kolku im se brzi kowite.Poradi napornite i ~esti ve`bitoj u{te kako mlado mom~e se is-taknuval so isklu~itelna snaod-livost i brzina {to ja dokaàle

darbata {to ja poseduval, a koja janadminuvala negovata vozrast.

Otakako gi minal osnovitena obrazovanieto za negovata voz-rast i ve}e bil podgotven za pose-riozni studii vo carskiot dvor,bil povikan Aristotel koj bilpostojano so nego, s¢ do smrtta natatko mu koga ja prezel vlasta ipreminal vo Azija.

Vo formiraweto na li~nostana Aleksandar Makedonski naj-golemo vlijanie imal tokmu Aris-totel. Toj bil najpoznat i najpo-~ituvan u~itel vo makedonskotocarstvo. Za da go u~i negoviot sini da go podgotvi za iden car Fi-lip II mu ponudil na Aristotelgolemi darovi, udoben prestoj,imot i po~esti. Za najgolem dar ipo~it {to Filip II go napravilvo ~est na Aristotel bilo pov-tornoto vozobnovuvawe na nego-viot roden grad Stagira.

Prirodna darba za brzo u~ewe na site nauki

Obrazovnieto na Aleksandarse odvivalo vo posebni uslovi na-loèni od Aristotel. Toj pobar-al predavawata da se odrùvaatnadvor na vozduh i niv da gi pose-tuvaat i drugi u~enici od cars-tvoto. Site uslovi potrebni zaobrazuvawe na svojot sin Filipgi obezbedil.

Aleksandar III imal prirod-na darba za brzo u~ewe na sitenauki, pa taka, na Aristotel mubile dovolni samo tri godini damu go prenese znaeweto za geomet-rijata, gografijata, pravoto, fi-zikata, medicinata, istorijata,filozofijata, logikata, dijalek-tikata, oratorstvoto, astrnomija-ta, politikata za upravuvawe socarstvoto. Aristotel tokmu na ovapole posebno se angaìral koris-

tej}i metod na asocijacii prekudijalozi, pra{awa i zagatki.

Osven za ovie nauki Aleksan-dar, isto taka pokaàl golem in-teres i bil vqubenik vo muzika-ta, a znaeweto go crpel od Timo-tej koj bil najslaven profesor odovaa oblast. Govorni{tvoto gou~el od Anaksimen od Sirija, a odpi{anite dela bil golem po~itu-va~ na Homer za kogo smetal dekaedinstveno toj ja opfatil setamudrost so koja se upravuva dr-àvata. Aleksandar Makedonskiodli~no ja sovladal ve{tinata zajavawe kowi, a bil odli~en i vofrlawe kopje i rakuvawe so bilokakvo oru`je. Vo edna prilika zavoshit na tatko mu toj ja pokaàlsvojata sposobnost skrotuvaj}i gokowot Bukefal, koj podocna }e mustane nerazdelliv prijatel vobitkite. Filip II zaedno so svoi-te pridru`nici i prijateli seobiduvale da go skrotat kowot kojim go donel nekoj Filonik od Far-salija. Po mnogute obidi da goskrotat tie ve}e i go ostavile ko-wot kako neupotrebliv koga Alek-sandar pobaral dozvola od tatkasi da go sovlada kowot, a dokolkune uspee vo toa, toj za kazna }e japlati cenata na kowot. Vo taa si-tuacija se videla mudrosta naAleksandar bidej}i toj bez mnogumaka go sovladal kowot, taka {topogledot mu go naso~il kon sonce-to za da ne moè da si ja vidi sen-kata zo{to tokmu taa go pla{ela

i go zdivuvala. Otkako go skrotil,Aleksandar gordo go javnal kowotse dodeka ne go iscrpil od tr~awei dodeka ne go napravil pitom.

Pokaùvaj}i ja svojata darbai hrabar duh toj steknal golemadoverba vo o~ite na tatko mu, iiako imal samo 16-et godini dobilodvrzani race vo vlasta vo Ma-kedonija. Kone~no mu se ostvarilonajposakuvanoto, da ja pokaè svo-jata hrabrost. Vo periodot {tosleduva Aleksandar imal mo`nostda vojuva zaedno so svojot tatko paduri vo edna prilika vo bitkataso Tribalite i mu go spasil ìvotbranej}i go so svojot {tit, a isto-vremeno uspeal da gi pokori siteonie {to se nafrlale nad nego.

Bitkata kaj Heroneja

Tebancite koi bile pod dom-inacija na Makedonskoto kralst-vo po~nale da podgotvuvaat buntprotiv Filip II smetaj}i go zaneprijatel dokolku toj ne otstapiod nivnite predeli, kako i od pre-delite na nivnite sojuznici. Sle-den nivni ~ekor bil izgonuvawena makedonskite pratenici i pri-fa}awe na vojskata na Atiwanitekoi im vetile voena pomo{ pro-tiv Makedonija. No Filip II ne sepla{el od otvorena re{ava~kabitka so Grcite, iako se nao|al vonezavidna sostojba bidej}i drà-

F E Q T O N

www.kiselavoda.gov.mk10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Aleksandar III Makedonski -najgolemiot makedonski kral i vojskovodec (1)

MUDAR STRATEG SO VOINSTVEN DUH

(Prodolùva na 11 stranica)Detal od mozaik vo Pompeja - Italija na koj e pretstavena bitkata na Aleksandar Makedonski

i persiskiot car Darie.

F O L ZK L O R


Makedonskiot narod nemapozna~ajno kulturno umetni~konasledstvo od narodnata igra ipesna, nosiite i narodnite ins-trumenti. So goleminata na pes-nata i oroto moè da se meri sa-mo srednovekovnoto slikarstvo-freskite, ikonite, ikonostasitevo crkvite i manastirite vo Ma-kedonija,bidej}i oroto i pesnataprenesuvani od koleno na koleno,kako duhovni dela, se ~inat ve~-ni... Seto ova KUD „Jordan Mi-jalkov“ go prenese vo Ukraina vovremeto koga gostuva{e vo Dwe-propetrovsk, grad od 2.5 milioniìteli smesten na samiot Dwe-par. Impresiite od pretstojot nigi prenese sekretarot i koreo-grafot na dru{tvoto Bor~e Va-silevski.

Kolku ste zadovolni od se-dumdnevniot prestoj vo Ukraina?

Od seto ona {to go imavme igo doìveavme tamu sme premnoguzadovolni. Do sega nikoj ne bil

tolku qubezen kon nas. So samo-to pristignuvawe toplo dobredoj-de ni priredi organizatorot naovoj festival, narodniot ansam-bal „Orlenok“. Smestuvaweto be-{e vo hotel so 4* na bregot na re-kata Dwepar. So prviot nastap nakoj u~estvo zemaa ansabli od 8zemji, KUD „Jordan Mijalkov“ giosvoi srcata na publikata, bi-dej}i celiot koncert be{e prene-suvan na nacionalnata ukrainskatelevizija. Vo tie denovi be{egordost i ~est da si Makedonecbidej}i ukrainskiot narod kogazboruva{e za Makedonija zboru-va{e so qubov. Narednite dvakoncerti go odràvme vo gradotSineqnikov. ^lenovite na KUDJordan Mijalkov priredija spek-takularni koncerti. Utredentavo nastapot na nacionalnata te-leviziska ku}a bevme pretstavenikako ansambl „Jordan Mijalkov,igraorci na eden narod ~ii {togeni pokaùvaat eden redok folk-lor, glasovite kako da ne im se odovoj svet-ne{to pravilno! Od ka-

de gi crpat tie zvuci i harmonii-toa e misterija na makedonskiotglas-za~uduva~ko i prekrasno“

Kako vie go primivte topli-ot odnos na Ukraincite? Kolkuvakvite prekrasni zborovi upa-teni za na{ata zemja vlijaea vrzva{ite nastapi.

Sekako deka ova pozitivnovlijae{e na nas. Poneseni od top-liot priem talentiranite igra-orci na kud Jordan Mijalkov ne se{tedea davaj}i se od sebe {topodobro i poverodostojno da goprenesat makedonskiot folklorvo Ukraina. Toa go napravivme natakov na~in taka {to celiot kon-cert be{e pretvoren vo ogan naemocii, spektakl, magija od kojanemoè da se izbega.

Kakva be{e reakcijata napublikata po va{ite nastapi?

Publikata be{e voodu{eve-na. Za toa najdobro govori i fak-tot deka po koncertot publikataim podaruva{e na igraorcite ~o-koladi, bomboni, koj {to ima{e.

Dali festivalot be{e sonatprevaruva~ki karakter. Osvo-ivte li nekoja nagrada?

Kulturata ne moè da se bo-duva ili ocenuva, bidej}i toa ene{to {to site go nosime samitevo sebe si, nasledeno od na{itepretci. Festivalot ne be{e sonatprevaruva~ki karakter no be-{e odli~no mesto za prezentaci-ja na na{iot folklor, obi~ai ina celata na{a dràva vo celina.

S. S.

vite na Peloponez {to gi smetalza sojuzni~ki i prijtelski se pro-glasile za neutralni i odbile dau~estvuvaat vo ovoj voen sudir. Tojse obidel da gi iskoristi sitepoliti~ki mo`nosti za da nemakrvav epilog i da nema nepotreb-ni `rtvi, so {to bi moèlo da sevlo{at makedonsko-gr~kite odno-si. Predlozite na Filip II bileodbieni i od Teba i od Atina so{to do{lo do istoriskata bitkakaj Heroneja vo 338-ta godina. Zaovaa bitka Filip do najsiten de-tal ja osmislil postavenosta navoenite redovi, pa duri oti{ol dotaa mera da ne im dozvoli na svoi-te sojuznici da u~estvuvaat vobitkata so edna ideja-slavata odpobedata da im pripadne samo naMakedoncite. Bitkata po~nala sonapadot na makedonskata falangapod komanda na Filip II dodeka na~elo na kowanicata bil postavenAleksandar Makedonski.

Pobedata na makedonskata ar-mija kaj Heroneja ozna~ila uspe{-no ostvaruvawe na politikata ina strategijata na Filip II Make-donski kon gr~kiot svet.

Na ~elo na makedonskata dràva

Aleksandar III na 20-et godi{-na vozrast bil izbran za kral naMakedonija, vedna{ po nasilnatasmrt na negoviot tatko Filip IIkoj bil ubien vo teatarot pred po~-nuvaweto na festivalskite igri.

Aleksandar do{ol na ~elo naMakedonskata dràva po izborotna Sobranieto na Makedoncitepod oru`je, {to vo toj period senao|ale vo Ege, iako postoele re-alni {ansi ova mesto da mu pri-padne na Aminta, sinot na kralotPerdika III koj bil postar brat naFilip II.

Kako {to nalagalo obi~ajno-to prvo, vedna{ po smrtta na Fi-lip, toj organizairal sudewe zazagovornicite. Od onie za koi ima-lo nekakvi dokazi deka u~estvu-vale vo zagovorot protiv Filipod smrtna kazna bil po{teden sa-mo Aleksandar Linkest, istiottoj {to prv go pozdravil Aleksan-dar kako kral na Makedonija. Ne-goviot rodnina Aminta bil istotaka osuden na smrt i poguben. Soova prakti~no Aleksandar ne sa-mo {to ja zavr{il ustavnata dol-`nost, tuku i si go obezbedliprestolot preku eliminirawetona negoviot edinstven seriozenkandidat.

Aleksandar nasledil silna iorganizirana dràva vo koja Fi-lip II uspeal da gi pokori site var-vari naseleni okolu kralstvotoMakedonija, vklu~uvaj}i ja i Grci-ja. Aleksandar kako nov makedon-ski kral bil dovolno sposoben dane dozvoli nikakov prekin vo fun-kcioniraweto i stabilnosta nadràvata, kako i na voenata vlast.Toj bil siguren vo svojata pozici-ja vo Makedonija, osobeno poradidokaànata lojalnost vo voenitekrugovi. Toa mu dalo pottik da senaso~i kon povtorno utvrduvawe

na pozicijata na Makedonija vososedstvoto, koja bila izgradenavo vremeto na vladeewe na negovi-ot tatko. Ovoj moment bil presu-den za vlez na Aleksandar vo Tesa-lija, pri {to na konferencijatana Tesaliskata liga nemu mu bildodelen istiot status {to pret-hodno go poseduval Filip II. Kon-solidiraweto na pozicijata naMakedonija vo Tesalija prakti~nozna~elo otvorawe na patot za ko-ristewe na politi~ko vlijaniekon Amfiktionskiot sovet i Ko-rintskata liga na ~ij kongres bilizbran za hegemon na voenite siliza planiraniot pohod protiv Per-sija. Taka, Aleksandar svojata voe-no politi~ka misija nad gr~kiotsvet ja postignal vo 336 godinapr.n.e. No, voinstveniot duh na naj-golemiot makedonski kral i voj-skovodec s¢u{te ne bil vo celostzadovolen. Toj ~uvstvuval poriv ipotreba da go potvrdi svojot sta-tus i me|u drugite dràvi i pros-tori vo sosedstvoto. Pottiknat odsvojot borben duh, toj vo peridotme|u 336 i 335 godina p.n.e. ja mi-nal Pela i ja povel svojata vojskakon Amfipolis. Celta na ovoj po-hod bilo pojavuvaweto vo vnatre-{nosta na Trakija, a istovremenosakal da sprovede i voena invazijana celiot prostor na Balkanot.Toj, blagodarenie na negoviot in-telekt vo ovoj pohod se pokaàlkako isklu~itelen voen strateg.Trakijcite bile sovladani, a ved-na{ potoa dobil poddr{ka od Tri-balcite, pa duri i od Keltite koibile locirani vo bilizina na Jad-ranskoto more. Tie ja priznale ne-govata prevlast i izrazile podgot-venost za sorabotka. Vo 335 godi-na p.n.e. Aleksandar ja naso~ilsvojata vojska kon zapad kade {tobil informiran za grupirawetona silite na Dardancite, lociranivo oblasta na dene{no Kosovo.Tie imale strategija da zavladeatso teritoriite na Makedonija vootsustvo na kralot. No, Aleksan-dar uspe{no ja spre~il invazijatavrz Makedonija, taka {to postig-nal dogovor so Agrijancite i natoj na~in uspeal da obezbedi slo-boden pat za premin vo Makedoni-ja. Kone~no Aleksandar i makedon-skata vojska slobodno moèle dase vratat vo Makedonija, ostavaj}ina Balkanot da caruva mir, se raz-bira pod dominacija na Makedon-skoto kralstvo. Seto ova e samodel od negovata voena strategija zasozdavawe preduslovi za pohod konAzija.

Vo ~est na negoviot tatko,poklonuvaj}i mu se na grobot voEge za vreme na esenskiot festi-val, toj po~nuva da ja ostvaruvastrategijata.

Vo period od samo edna godinakolku {to vladeel Aleksandar IIIMakedonski postignal isklu~itel-no zna~ajni rezultati. Pred s¢ tojuspe{no se postavil kako nov make-donski kral vospostavuvaj}i pose-ben reìm na dominacija vo gr~ki-te odnosi, a istovremeno ja po-kaàl dominacijata i prioritetotna Makedonija za pohod kon Azija.

(Prodolùva)

(Prodolènie od 10stranica)

UKRAINA JA ZASAKA MAKEDONIJA BLAGODARENIE NA KUD JORDAN MIJALKOV

Nastap pred prepolna sala. KUD „Jordan Mijalkov„

Za spomen od Ukraina.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A V

12 www.kiselavoda.gov.mk

Svetlana Jakimovska

Iskreno sum ubedena dekapatot kon Evropa e patotna rabota i samo rabota, aso toa i zabrzano donesu-vawe na evropskata legisla-tiva i sekako nejzinatarealna implementacija.Evropa ve}e ne e podgotvenana prikazni i otstapki,na{eto mesto tamu mora dabide ne samo zasluèno tukui seriozno odraboteno.

Trgnuvaj}i od osnovnite pos-tulati na pretstavni~katademokratija i osnovnite na~elakoi ja garantiraat slobodata naindividuata, a istovremenozagarantirani i so ^lenot 22 odUstavot na RepublikaMakedonija, moàm slobodno dakaàm deka izbira~koto pravo,odnosno pravoto na sekoj edengra|anin da ja iskaè svojatavolja, mislewe i ubeduvawe esinonim za stepenot na sloboda-ta, demokratijata, a vo ponovovreme i napredokot na edna zemjakon NATO i EU integraciite.

Imeno, so dogovorot odMastriht, a poto~no sodeklaracijata vo juni 1993 godi-na, na Sovetot na Evropa, sepostaveni takanare~eniteKopenhagenski kriteriumi, koi

postavija sosema novi vrednostii standardi vrz ~ija osnova seocenuva stepenot na evrointe-gracijata na sekoja dràva kandi-dat, a vo jadroto ili sr`ta naistite e tokmu funkcionirawetona demokratijata, odnosnomo`nosta na sekoj gra|anin dau~estvuva na ednakva osnova vosozdavaweto na politikite nasekoe nivo na upravuvawe,po~nuvaj}i od najniskotolokalno, pa se do nacionalno. No,sepak, osnovnoto merilo vrz koeEvropskata Komisija ja davaocenkata za napredokot, vo odnosna Politi~kite kopenhagenskikriteriumi se sekako slobodnitei fer izbori, kako i realnatazastapenost i mo} na malcinstva-ta vo politi~kiot svet na ednadràva.

Tokmu vo taa nasoka, Vladatapredvodena od VMRO-DPMNE vosega ve}e minatiot prateni~kisostav se obide da donese edensovremen revolucioneren ivisokodemokratski Izborenzakonik, vo ~ij tekst bea kristal-no jasno otslikani site aspektiod politi~kiot domen napristapot na Makedonija kon EUi bea integrirani realnire{enija, koi treba{e edna{zasekoga{ da ja istaknatzalo`bata na ovoj narod zapostavuvawe na fondaciite naedna najsovremena pretstavni~kademokratija.

Me|u najkarakteristi~nite

odredbi na ovoj Predlog izborenzakonik se mo`nosta za ostvaru-vawe na izbira~koto pravo naonie gra|ani koi vo momentot naizborite ne se vo dràvata, pravona glas na makedonskata dijaspo-ra koja bi trebalo da glasa vo triizbira~ki edinici za triprateni~ki mesta po propor-cionalen model, i sekako moèbinajva`nata odredba, odnosnozagarantiranata reprezentacijana pomalite etni~ki zaednici,odnosno turskata, romskata, srp-skata, bo{wa~kata i vla{kata zakoi mesta isto taka bi se glasalopo proporcionalniot model, sotoa {to celata teritorija na RMbi bila edna izborna edinica.

Tokmu zatoa, nikako nemoàm da gi vidam pri~initezo{to edna politi~ka struktura

vo RM koja vo svojata kampawa zapretstojnite parlamentarniizbori tvrdi deka se zalaga zaevropska Makedonija i dekanavodno za 6 meseci bi ja vnelaMakedonija vo EU, tolkubeskrupulozno i na nedemokrats-ki na~in zastana na patot naMakedonija kon EU, opstruiraj}igo donesuvaweto na zakonikot sopove}e od 4.000 i 1.700 amandmanisoodvetno vo dvata navrata kogaistiot be{e na plenarna sednica.

Znaej}i deka pravata na mal-cinstvata i fer prezentacijatana istite, kako {to navedovprethodno, se eden od osnovniteuslovi na patot kon Evropa,vistina ne znam kako sega tieistite lu|e koi do pred nekolkumeseci ja blokiraa demokratija-ta vo Republika Makedonija i sosvojot odnos bea glaven faktor zapredvremenite parlamentarniizbori, sega bezobyirno tvrdat igo ubeduvaat narodot vo ne{ta zakoi ne gi razbiraat nituosnovnite koncepti. Me|utoa,smetam deka gra|anite znaat darazlikuvaat i znaat komu da veru-vaat.

Iskreno sum ubedena dekapatot kon Evropa e patot na rab-ota i samo rabota, a so toa izabrzano donesuvawe na evropska-ta legislativa i sekako nejzina-ta realna implementacija.Evropa ve}e ne e podgotvena naprikazni i otstapki, na{etomesto tamu mora da bide ne samo

zasluèno tuku i serioznoodraboteno.

Makedonija ve}e 17 godini senao|a na Evropskiot univerzitetza demokratija, konstantnopodobruvaj}i go svojot uspeh nizgodinite, a denes taa se nao|amoèbi pred svojot posledenispit, i zatoa nikako ne smeemeda dozvolime da se opu{time i dan£ se slu~at izbornite poroci namakedonskoto politi~ko minato,kako {to bea semejnoto glasawe,glasawe na eden gra|anin zapove}e, agitacija za vreme naizborniot molk, a voedno i pri-menuvawe na nasilstvo za vremena izborniot proces.

Za pozdravuvawe sezalo`bite na relevantnite fak-tori vo organizirawe narazli~ni formi na javnidiskusii za namaluvawe, odnosnoiskorenuvawe na spomenatitenepravilnosti vo tekot naizborniot proces.

Vo Republika Makedonijapredvideni se prekr{o~ni merkiza polesni naru{uvawa vo tekotna glasaweto, no za pote{kikrivi~ni dela e predvidena izatvorska kazna.

Avtorot e porane{en pratenikvo Parlamentot na RM i

sega{en kandidat od koalicijata„Za podobraMakedonija„

NA OVIE IZBORI MAKEDONIJA TREBA DA GO POLO@I POSLEDNIOT ISPIT

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 26 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto ìveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na ìveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite ìveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 423. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se griàt za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

Risto TOMOVSKI

Ubavo e koga }e se vidi kako~ovek na 81 godi{na vozrast sotakva qubov zboruva za ona {to goraboti. Nikola Kafexiski na pos-tara vozrast, odnosno pred osumgodini, ja otkri svojata darba-iz-rabotka na ikoni. Denes, ne moèda go zamisli svojot ìvot bezniv. Po cel den e vo rabotilnica-ta {to mu ja obezbedi Penzioner-skiot dom „Jane Sandanski“, voskopski Aerodrom. Izrabotuvaikoni, no ne za da zarabotuva,zo{to za toa {to go pravi ne zemanitu denar, tuku za da podaruva.Na crkvi, na manastiri, na siteonie {to sakaat da imaat ikona vosvojot dom.

- Mnogu docna ja otkriv svoja-ta darba za izrabotka na ikoni,taka {to denes rabotej}i so vakvotempo kako da sakam da go nado-polnam toa {to sum go propu{tilvo minatoto. Najnapred po~nav socrtawe na ikoni na platno, no zaedna ikona treba{e mnogu vreme,a jas ~uvstvuvav potreba da napra-vam mnogu ikoni. Osven toa tehni-kata tolku napredna {to re{ivprekrasnite sliki od svetcite dagi preto~am vo ikoni, lepej}i gina drvo, veli Kafexiski.

Pove}e od 30.000 ikoni

Dosega ima napraveno pove}eod 30.000 ikoni. Denes, kako {toveli, bukvalno ni{to drugo ne gointeresira, osven praveweto naikoni. î~ko Nikola, kako {tosaka{e da go narekuvame, ne kriedeka ikonite bukvalno mu go pro-dolìlo ìvotot.

- Dokolku ne po~nev da rabo-tam so ikoni mislam deka odamna}e bev na onoj svet. Ovaa rabota,ikonite, me odrùva vo ìvot.Moj svetec za{titnik e Sveti Ni-kola, toj den si slavam imenden,inaku gi sakam site svetci. Inaku,za rabotata ne naplatuvam ni{to,samo onie {to sakaat pogolemokoli~estvo na ikoni mi nosat ma-terijal. Zo{to, na po~etokot site

pari {to gi imav si gi dadov namaterijali za izrabotka na ikoni-te {to gi podaruvav, a toa go pra-vam i denes. Veruvam vo Boga i ovago pravam od qubov. Sakam sitecrkvi da imaat od moite ikoni, ane da gi polnime so gr~ki ili bu-garski, dodava ~i~ko Nikola.

Odgovaraj}i na pra{aweto odkade èlbata, odnosno kako se slu-~i da pravi tokmu ikoni, NikolaKafexiski ne moè{e, a da ne n£raskaè barem del od negovataìvotna storija.

- Religiozen sum i poteknu-vam od religiozno semejstvo. Dvaj-cata moi dedovci i po majka i potatko bea sve{tenici. Bev edinecsin, imav tri sestri, pa i moiteroditeli kako i rodninite, pa ijas samiot sakav da bidam sve{te-nik. No, vo nekoga{na Titova Ju-goslavija, reìmot ne dozvoli dami se ostvari ovaa moja èlba.U{te dodeka bev student, poraditoa {to ne sakav da stanam komu-nist duri i bev maltretiram. No,ne moèa da me spre~at da odamredovno vo mnogu crkvi, osobenoza vreme na praznici. Imav silavo sebe. Ne se pla{ev iako 1948duri i me zatvorija vo {tipskiotzatvor kade {to ostanav tri mesecii 20 dena zaradi ideite na VMRO.A, grevot n£ be{e {to nie nekol-kumina mladi lu|e sakavme da za-mineme vo stranstvo zaradi toa{to ne se soglasuvavme so reì-mot, so vozbuda ja raskaùva svo-jata ìvotna prikazna Kafe-xiski.

Blagodarnost do Kostovski i Arsov

Inaku, toj i preku vesnikot#Kisela Voda# saka{e u{te edna{da mu se zablagodaram na upravni-kot na Domot {to mu ovozmoìprostorija kade {to moè da goraboti seto ova.

- Moram da kaàm deka mnogumi pomogna i gradona~alnikot naSkopje Trifun Kostovski, kogo gozapoznav vo crkvata #Sveti Tri-fun#, nad Volkovo, {to isto takaja grade{e toj. Na denot na ovojsvetec jas vo crkvata kako poda-rok odnesov 600 mali ikon~iwa,onie {to se nosat vo pari~nik vo~anta, {to prethodno gi imav nap-raveno, kako i nekolku pogolemiikoni. Koga go vide ova gradona-~alnikot samo me pra{a kolkuikoni sum napravil. Ve}e sled-niot den me povika sekretarkatana Kostovski i me pokani vo nego-viot kabinet. Za vreme na sredba-ta gradona~alnikot mi re~e deka

za osvetuvaweto na crkvata #Sve-ta Bogorodica# }e mu trebaat1.500 ikoni, iako toa be{e po sa-mo dva dena. No, jas kako da znaevdeka }e mu trebaat, pa u{te utr-denta mu obezbediv okolu 1.000,{to bea deleni na narodot za vre-me na osvetuvaweto na crkvata.Ve}e sledniot den mi se javi sek-retarkata za da me pra{a kolku~inat ikonite i za #Sveti Tri-fun# i za #Sveta Bogorodica#. Od-govoriv deka ~inat onolku kolku{to tie }e odredat. Taka, mi pre-frlija odredena suma pari za na-bavka na materijali, so koja mo-èv da prodolàm da pravam iko-ni za drugi crkvi.

Za vreme na site prazniciNikola Kafexiski i denes odi pocrkvite {to praznuvaat toj den ipodaruva {to od malite, {to odgolemite ikoni na site {to senao|aat tamu.

Toj, isto taka, na krajot odrazgovorot izrazi èlba javno damu se zablagodari i na gradona-

~alnikot na Op{tina KiselaVoda, Xorxe Arsov, za kogo velideka mnogu mu se dopadnal kako~esen i religiozen ~ovek.

- Za #Sveti Kiril i Metodij#napraviv 650 ikoni {to Op{tina-ta gi dele{e za praznikot. A, imali poubav podarok od ikona. Site{to dobija bea beskrajno blago-darni, dodava Kafexiski.

Inaku, planira vo idnina itoa mnogu brzo, da napravi gale-rija vo koja }e bidat istaknatiikonite na site svetci, {to mislideka }e bide atrakcija {to }e giprivle~e i stranskite turisti.

- Ova }e go rabotam duri sumìv, duri ~uka moeto srce. Pone-koga{ moèbi se kaam {to pora-no ne po~nav, no od druga strana,pak, si velam deka sepak, Bo`javolja bilo ova da se slu~i vo po-docne`nite godini od mojot ì-vot, veli na krajot od razgovorotNikola Kafexiski.


H O B I

Nikola Kafexiski na stari godini ja otkri svojata darba

IKONITE MI GO PRODOL@IJA @IVOTOT

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE, IN@IWERING, MONTA@A I

INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4

Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

PROMONTING

Dokolku ne po~nev darabotam so ikonite mislam deka odamna }e bev na onoj svet.

- Na po~etokot sitepari {to gi imav si gidadov na materijali zaizrabotka na ikonite

{to gi podaruvav, a toa go pravam i denes.- Veruvam vo Boga i ova

go pravam od qubov

P I S M A V E B S A J T

REKONSTRUKCIJA NA ULICI

-Koga kone~no }e se rekonstrui-raat ulicite vo Kisela Voda? Nemislam na krpewe, zatoa {to go-lem del od niv ve}e se prekrpenipo nekolku pati, tuku vistinskarekonstrukcija i nanesuvawe nanov asfalt. Ako samo edna{ pomi-nete po ulicite #Vera Joci}# i#Narodni Heroi# }e vi stane jasnoporadi {to reagiram. Ulici sli~-ni na niv ima na teritorijata nacelata Op{tina. Daleku se od toakako treba da izgledaat ulicite vogradska sredina. Po takvi ulicisamo gi kr{ime vozilata, a so go-dini nikoj ne gi obnovuva. Da ne gospomenam faktot {to kontejner-ite za smet se postaveni na kolovo-zot, pa pokraj toa {to treba da seizbegnuvaat dupkite, treba da sevnimava i da ne se potka~i i nekojkonterjner. Poglavnite ulici(#Ogwan Prica#, #Prvomajska#...)ne se vo tolku lo{a sostojba, no seprekopuvani po nekolku pati zarazli~ni nameni. Onamu kade {toiskopanite dupki se zatvoreni soasfalt, istiot e propadnat po ne-kolku santimetri {to pretstavu-va opasnost pri vozeweto. Ima itakvi dupki koi s¢ u{te zjaat ne-pokrieni... Dali postoi nekakovplan za vistinska rekonstrukcijana ulicite vo Kisela Voda i kogase planira toj da se realizira?

Toni

Odgovor: Poso~enite ulici se voingerencii na gradot i toj trebada gi rekonstruira. Ulicata VeraJoci} e vlezena vo op{tinskataprograma za rekonstrukcija.

„LEGNATI POLICAJCI“

- @iveme na ul. #Marko Ore{ko-vi}# i sme grupa na gra|ani koi sesopstvenici na avtomobili. Sekoj-dnevno, po minimum dva pati, odna{ite ku}i imame potreba da voz-ime do centarot na gradot. Po bi-lo koj pravec da odime do centarot,dali preku podvoznikot na stara-ta èlezni~ka stanica ili prekuRampa, se sre}avame so ne znam kol-kav broj na nekojsi #policajci#.Nekoi gi vikaat #legnati”. Nekojse seti i napravi nekolku detskiigrali{ta (so povr{ina od po 4metri kvadratni), gi zagradi somreì i toa e s¢ vo red i za pofal-ba. No, eden mal problem re{i,napravi drug problem. Dali nekojmislel ili ne, ne e bitno, va`no edeka gi napravi kraj samiot as-falt, pa mu tekna deka treba dapostavi #policajci#. E, sega koganie patuvame do centar, na primer,preku #Ogwan Prica# morame dazastaneme na vkupno 11 #policajci#(ne smetaj}i gi dupkite). Morameda bideme iskreni, pove}eto od lu-

|eto so koi go pravime muabetovvelat deka pri sekoe minuvawepreku #policajcite# gi spomnuvaatsite od familijata, vo pozitivnasmisla, na toj pameten i nadleènorgan, koj ne znam od koi pri~inigi postavil cenetite #policajci#.Barem da gi postavea na dupkite ikanalite {to se iskopani, pa dabidat od nekoja korist. Kako prvo,igrali{tata ne se pravat pokrajasfalt, tuku nekade dlaboko vopark i za toa postojat tie ogradiod ìca. Kako vtoro, brzinata nese regulira so legnati policajci,tuku toa e nadle`nost na Mini-sterstvoto za vnatre{ni raboti.Kako treto, ako dosega do Centar-ot na gradot stignuvavme za vremeod 7-10 minuti, otsega istiot tojpat go minuvame za 20-30 minuti, atoa zna~i tri pati pove}e gorivo, aza kr{eweto na avtomobilite i dane zboruvame. Vo sekoj slu~aj doa-|aat izbori, a toa e momentot koganie (grupava gra|ani) na demokrat-ski na~in odlu~uvame, odnosno goiskaùvame na{eto raspoloènievo odnos na rabotata na toj {toodlu~uval za podobruvawe na uslo-vite za ìveewe vo Op{tinata.

Pra{awe: Dali mislite deka nasoodveten na~in go reguliratenepre~enoto patuvawe od selotoKisela Voda do centarot nagradot Skopje?

Grupa gra|ani

Odgovor: Za Op{tinata ne e bitnabrzinata na patuvawe do centarotna gradot tuku bezbednosta na gra-|anite. Legnatite policajci dosega vo celost ja potvrdija potre-bata od nivnoto postavuvawe. Ina-ku Op{tinata gi poseduva sitepotrebni dokumenti za postaveni-te „legnati policajci“.

„VANDALIZAM“VRZ SPOMENICITE

- Dali Op{tina Kisela Voda }epodnese prijava protiv partiite~ii aktivisti ja vandaliziraa Op-{tinata lepej}i plakati na nedoz-voleni mesta, me|u koi i na spome-nikot na narodniot heroj CvetanDimov, koj posle tolku godini si

dobi ubavo uredeno mesto? Pra{a-weto ne e pobudeno od politi~kimotivi, tuku od ~isto gra|anski.Kako gra|anin na Op{tina KiselaVoda se sramam od faktot {to sevandaliziraat mesta od zna~ewe zakulturata (kakvi {to gi nemamemnogu vo Op{tinata) kako {to eeden spomenik na naroden heroj.

Toni Kostov

Odgovor: Okolu ovaa problemati-ka se razgleduvat mo`nostite da seprezemat merki spored Zakonot.

INFRASTRUKTURA

NA „SAVA KOVAÊVI]“

- @itel sum na ulica #Sava Kova-~evi}# br. 22/67. Momentalno ì-veam vo Nov Zeland. Me interesirazo{to ovaa ulica 22 ne e pokrienaod Op{tinata? Vodovod i odvod sa-moinicijativno e organiziran! U{-te nema uli~no osvetluvawe kako{to treba da ima, a i patot e celos-no raskopan! Dali ne{to }e se pre-zeme za razre{uvawe na ovie prob-lemi, bidej}i ima okolu 100 ku}i naovaa ulica! Blagodaram.

Aleksandar \orgioski

Odgovor: Site krakovi na ulicata

„Sava Kova~evi}“ se vlezeni vo

programata za rekonstrukcija i

izgradba na Op{tinata.

INFRASTRUKTURA

POVTORNO

- Vi pi{uvam po ne znam koj pat dapra{am koga planirate da ja izgra-dite komunalnata infrastrukturado zgradata na ulica #Kozjak# (zadDom za slepi), bidej}i iako s¢ e pla-teno godina i pol ~ekame da se smi-

luvate i da po~nete da rabotite. Neznam kade s¢ gi tro{ite na{ite pa-ri, no o~igledno ne za toa {to se na-meneti. Koj treba da odgovara za toa{to godina i pol pri plateni komu-nalii vie ne sakate da ja brkate ra-botata za koja ste plateni. Duri idivogradbite koi gi “urivavte” ve}ese vselija vo zgradite, a nie sme os-taveni na va{a milost i nemilost.Pa, za koi gra|ani (tolku ~esto gispomenuvate deka rabotite vo nivniinteres) se griìte, ne mi e jasno.

Odgovor: Komunalnata infrastruk-tura }e se izgradi do zgradata na ul.Kozjak. Bi trebalo da se zavr{i voprvata polovina na godinava.

PROBLEMI SO VODOSNABDUVAWETO

- @itelite na ulica #Dra~evska 2#(Tri Kru{i) imaat golem problemso vodosnabduvaweto vo period odmaj do septemvri. Vetivte deka }evgradite pogolema (pojaka) pumpaza da se podobri pritisokot navodata, kako {to go napravivte toaso lokalitetot Tri Kru{i. [ansipostojat bidej}i nie se nao|ame 50metri nadmorska visina pod krs-tot. Ve molime za razbirawe, bi-dej}i ovoj problem go imame so go-dini nanazad, a ìtelite si gi pod-miruvaat smetkite navremeno. Senadevame na sredba na Tri Kru{ii so èlba za pozitiven odgovor.

Slav~o Taleski

Odgovor: Va{iot slu~aj e vlezenvo na{ta programa za realizacija.

PROBLEMITE

VO PRIPOR?

- Dali voop{to ste go posetilePripor i ste gi pra{ale ìtelitekakvi problemi imaat? Konkretnostanuva zbor za novogradbi (golemiku}i blizu zgradata) so plateni ko-munalii, koi s¢ u{te nemaat kana-lizacija, a ostanatiti raboti kakopat, struja, voda sami si gi napra-vija. Vo 21 vek u{te imame jami. Vemolime za razbirawe i da napra-vite ne{to so kanalizacijata..

Dragi

Odgovor: Sekojdnevno sme vo Pri-por. Vo momentov tamu se gradicrkva, mesna zaednicai, asfalti-rani se ~etiri ulici, gradimesportsko igrali{te...

PRENAMENA

NA BALKONI

- Koj e nadleèn za sankcionirawena ruralnata navika balkonite dase prenamenat vo otvorena zimsko- letna kujna, od kade {to se {iratnepodnoslivi mirisi so {to e ne-vozmo`no istite da se koristat zanivnata osnovna namena -odmor irelaksacija.

Odgovor: Za prenamena na prosr-torot nadleèn e gradot Skopje.Irena Trajanovska

ZASTAPENOST

VO MONOGRAFIJA

- Monografijata mi se dopa|a ,noimam zabele{ka zo{to nema niedna slika od Pintija, bidej}i itaa, kolku {to znaeme e del odOp{tinata Kisela Voda.

@itel na Pintija

Odgovor: Vo slednoto reizdanie }eima fotografii i od naselbataPintija.

IGRALI[TE KAJ MZ „BIRARIJA“

- Gledam deka ne{to po~nalo da segradi na igrali{teto kaj mesnatazaednica “Birarija”. Poradi toa{to ko{ot e turnat, me interesira{to }e se slu~i so toa igrali{te?

The Master

Odgovor: Pred mesnata zaednicave}e e izgradeno sportsko igra-li{te.

REKONSTRUKCIJA NA

„DOSITEJ OBADOVI]“

- Nekade vo dekemvri pra{av dali}e ja sredite ulicata #D. Obra-dovi}# od golemite dupki. Vetivteso po~etokot na grade`nata sezona2008 }e se sredi, a rabotata e polo-{a od porano. Ve molam pratetemehanizacija i sredete ja uli~kataza da ne bide sram za Op{tinata.

Nikola Atanasov

Odgovor: Ulicata Dositej Obrado-vi} }e se rekonstruira.

ÎSTEWE NA KANALOT

VO DRAÊVO

- Zo{to ne go is~istite kanalot vos. Dra~evo?

Pere

Odgovor: Kanalot se ~isti no nemoème da go is~istime onolkukolku {to gra|anite go polnat sosekakov smet.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

S P O R T

- Trgnuvaj}i od faktot {toso ovoj proekt sakavme da govratime sportot me|u mla-dite vo u~ili{tata, gledaj-}i ja ovaa polna sala, gledaj}inasmeani i sre}ni lica, mo-àm da kaàm deka uspeavmevo na{ata namera. Site sepobednici, zo{to pobedi u~i-li{niot sport vo Op{tina-ta, - re~e gradona~alnikotXorxe Arsov, dodeluvaj}i imgi medalite i peharite na naj-uspe{nite.

U~ili{niot sportskiot duh, se vratina golema vrata vo op{tinata Kisela Voda.Univerzalnite vrednosti na sportot, se pot-vrdija vo sportskata sala vo Dra~evo, kadese odigraa finalnite sredbi vo rakometna-ta liga.

Polnata sala, impozantniot broj na u~e-nici, roditeli, gosti, e jasen dokaz deka po~-nuvaj}i od op{tinata Kisela Voda, prekuop{tinskiot Sojuz za u~ili{en sport, u~i-li{tata, trenerite i u~enicite, site se naedna ista strana. Toa zna~i deka se sojuzni-ci vo ostvaruvaweto na zacrtanata zaedni~-ka cel - u~ili{niot sport, fizi~koto vospi-tuvawe vo u~ili{tata, da go ostvarat vis-tinskiot tretman i mesto vo vkupniot op{-testven razvoj.

Vo sportskata sala vo Dra~evo se odi-gra plej ofot vo rakomet. Vo ma{ka konku-rencija triumfiraa rakometarite na OU

Kliment Ohridski. Vo tekot na celiot nat-prevar, Dra~evci ja imaa igrata i kontrola-ta na rezultatot. Triumfot od 16:12, samopotvrdi deka vo OU Kliment Ohridski, seraboti isklu~itelno kvalitetno vo razvo-jot na rakometniot sport.

- Treniravme dobro i naporno cela se-zona. Ova ekipa be{e i na zonskite natpre-vari {to gi organizira Federacijata nau~ili{niot sport na Makedonija, pa ottukazasluèno pobedivme. Ambientot na sama-ta sala, dokaùva deka sportot vo u~ili{-tata, blagodarenie na op{tinata KiselaVoda, povtorno zazema va`no mesto vo obra-zovniot process, - istakna trenerot na OUKliment Ohridski Ivan Georgievski.

Od druga strana, nekoga{nite neprikos-noveni {ampioni vo ovaa konkurencija od~ii redovi izniknale plejada rakometniasovi, OU Kiril Pej~inovi}, mirno i dos-toinstveno go prizna porazot.

- Imame mlad tim i toj duri slednata se-zona }e gi pokaè svoite vrednosti. Inaku,natprevarot be{e fer im ~estitam na pobed-nicite a voedno i na op{tinata Kisela Vo-da, koja uspea so dobra organizacija da govrati sportot vo u~ili{tata, - potencira{eNikola Zikov trenerot na OU Kiril Pej-~inovi}.

Vo ènskoto finale, pak, pobedi timotna OU Kuzman [apkarev. Tie vo finalnatasredba ja sovladaa ekipata na OU NevenaGeorgieva Duwa so 10:5. Tretoto mesto impripadna na rakometarkite od OU KlimentOhridski.

Za najdobar MVP igra~ na sezonata kajma{kite be{e proglasen Boban Ivanovski(OU Kiril Pej~inovi}), a kaj devoj~iwataAnita Velkova (OU Kuzman [apkarev).

Medalite I paherite na najuspe{nitegi dodeluvaa pokrovitelot na u~ili{nitesportski igri, gradona~alnikot XorxeArsov i pretsedatelot na Sojuzot na u~ili-{en sport na OKV Tom~e Dimi{kovski.

- Sportot ja razviva individuata fizi~-ki, psihi~ki i fiziolo{ki. Trgnuvaj}i odfaktot {to so ovoj proekt sakavme da go vra-time sportot me|u mladite vo u~ili{tata,gledaj}i ja ovaa polna sala, gledaj}i nasme-ani i sre}ni lica, moàm da kaàm deka us-peavme vo na{ata namera. Sega, ni preosta-nuva vo narednite godini, so novi kvalita-tivni promeni vo trena`niot process, u{tepove}e organizaciski da go zajakneme u~i-li{niot sport. Im ~estitam na pobednici-te, no mislam deka ovde vo salata deneska ne-ma porazeni i podenici. Site se pobednici,zo{to pobedi u~ili{niot sport vo Op{ti-nata,-zavr{i gradona~alnikot Xorxe Arsov.

Pokraj u~enicite, so priznanie iplaketa bea nagradeni Vladimir Todorovi}- Tineks marketi i Aco Ivanovski, koi pri-donesoa za razvojot na u~ili{niot rakome-ten sport.

Z. R.

Plej ofot vo rakomet gi dade prvite pobednici, vo u~ili{niot sport vo sezonata 2007/2008

FINALE (MA[KI)OU Kliment Ohridski - OU Kiril Pej~inovi} 16:12 (9:7)

Skopje. Sala Dra~evo. Gleda~i okolu 300. Sudii: S. Ristevska, S. Josifovska. Delegat: Bor~e Vasilevski

OU Kliment Ohridski: Trajkovski, \or|ievski 6, Krstev, Veskovski, Velkovski 1,\urovski 8, Janevski, Atanasovski 1, Ackovski, Nikolovski, Stojadinovi}, Stojanovski,Popovski, Cvetkovski.

OU. Kiril Pej~inovi}: Mickovski, Marki}, Mitrevski, Anastasov 5, Simonovski,Zdraveski 3, Ivanovski 6.

FINALE (DEVOJÎWA)OU Kliment Ohridski - OU Nevena Geogieva Duwa 10:5 ( 6:1)

Skopje. Sala Dra~evo. Gleda~i okolu 300. Sudii: O. Savevski. S. Josifovska. Delegat: Bor~e Vasilevski.

OU Kuzman [apkarev: Jedikovska 4, Kaxibanova, Petrova 2, Velkova 4, Dimovska,Siljanovska, On~evska, Kostovska, Ivanovska, Janevska, Krstevska, Mu{evska.

OU N. G. Duwa: Vasilevska, B. Tasevska 4, Z. Tasevska 5, Stojkoska, Koteva,Ackovska 1, Antevska, Ugrinovska, Lazarevska.

Zaedni~ka fotografija na ènskite finalisti.

TRIUMF NA OU KLIMENT OHRIDSKI, I OU KUZMAN [APKAREV

Gradona~alnikot na op{tina Gazi Baba Koce Trajanovski i pretstavnikot na gradot Skopje, Slobodan ]osev, gi dodelija vetenite televizori

od humanitarniot proekt - „Tortijada - 2008“ na gradinkite „Koki~e“ i „Sinoli~ka“.

FOTO SPEC

[ampioni: OU „Kliment Ohridski„

POLIKLINIKATA DRA^EVO ZNA^I @ · PDF fileGODINA III • BROJ 26 • MAJ 2008 BESPLATEN...

Documents

Transcript of POLIKLINIKATA DRA^EVO ZNA^I @ · PDF fileGODINA III • BROJ 26 • MAJ 2008 BESPLATEN...