PODOBRUVAWE NA UPRAVUVAWETO SO OP[TINSKITE BUXETI VO … so opstinski... · 2013-02-19 · dacijata...

Podobruvawe na upravuvaweto so op{tinskite buxeti vo Republika Makedonija

�

PODOBRUVAWE NA UPRAVUVAWETOSO OP[TINSKITE BUXETIVO REPUBLIKA MAKEDONIJAVtor forum vo organizacijana Fondacijata Institut otvoreno op{testvo- Makedonija i Centarot za ekonomski analizi

Skopje, 2006

Centar za ekonomska analiza

�

Ekonomski forum

Naslov na publikacijata:Podobruvawe na upravuvaweto so op{tinskite buxeti vo Republika Makedonija

Izdava~:Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija

Za izdava~ot:Vladimir Mil~in, Izvr{en direktor

Urednici:Fani Karanfilova – Panovska, Milica Srdanovi}

Prevod i lektura:Abakus

Grafi~ka podgotovka i pe~at:Koma

Tira`: 500


�

Вовед........................................................................................................... 5

Листанаучесницинафорумот................................................................... 7

Отворањенафорумот................................................................................ 8

Кратокосвртконизлагањатанаучесниците............................................. 8

Заклучоциоднастанот............................................................................... 12

ПРИЛОГ 1: Извадоци од излагањата и дискусиите од форумот................ 15

А.Излагањаодпрвиотден......................................................................... 17

МеѓувладинофинансирањевоМакедонија:Одкадедоаѓамеикадебиможеледаодиме–АнтониЛевитас,Development Alternatives Inc ................................. 17

Дискусија ...................................................................................... 21

Улогатаивлијаниетонасоветитеврзбуџетскиотпроцесибуџетскатадисциплина–БекимИмери,OPENПартнеризаразвој.................................................................... 26

Планирањенаприходитенаопштинитеикористењенафискалнитеиндикатори–МаријаКостовска,Министерствозафинансии............................... 29

Дискусија...................................................................................... 32

Граѓанскоучествовоподобрувањетонаопштинскотопланирање–АлександарЦветкоски,АГТИСПрилеп............................................. 35

Б.Излагањаодвториотден....................................................................... 39

Финансискиуправувачкиправавоопштините–АлександраМаксимовска–Велјановски,ПравенфакултетСкопје...................................................................... 39

Дискусија...................................................................................... 42

Ефикаснопланирањенабуџетскитетрошоциналокалнониво–ВукицаСавеска,Министерствозафинансии................................... 48

Дискусија...................................................................................... 52

СОДРЖИНА

�

Ekonomski forum

ЗајакнувањенафинансискиотменаџментвоЕЛС,–ЛилјанаСтојанова,Државензаводзаревиzija............................... 54

Дискусија...................................................................................... 63

Придонесотнапартиципативнотобуџетирањеконтранспарентноставодонесувањетонабуџетитенаопштинскониво–ЈадранкаКунгуловска,Центарзаекономскианализи............................................................ 65

Студијанаслучај:УправувањесобуџетитевоОпштинаВелес,АцеКоцевски,ОпштинаВелес............................. 68

Дискусија...................................................................................... 72

ПРИЛОГ 2: Статии на презентерите на форумот подготвени во функција на темата на форумот.......................................... 75

Планирањенаприходитеирасходитекакоимператив-Индикаторинафискалнатадецентрализација,МаријаКостовска,Министерствозафинансии.................................. 77

Граѓанскоучествозаподобрувањенаопштинскотопланирање–АлександарЦветкоски,АГТИСПрилеп................................................ 94

Управувањесорасходитеиспроведувањенабуџетскатареформа–ВукицаСавеска,Министерствозафинансии................................................................ 135

Зајакнувањенафинансискиотменаџментнаединицитеналокалнатасамоуправа–ЛилјанаСтојанова,Државензаводзаревизија............................... 140

Партиципативнобуџетирање–ЈадранкаКунгуловска,Центарзаекономскианализи............................................................ 156

Унапредувањеналокалниотбуџетскипроцес

воРепубликаМакедонија–АлександраМаксимовска–Велјановски,ПравенфакултетСкопје............................................. 162

ФинансирањеналокалнатавластвоСловенија–ЖанОплотниkиБоштјанБрезовник.......................... 168


�

VOVED

Kancelarijata na Fondacijata Institut otvoreno op{testvo – Ma-kedonija (FIOOM) ja kontaktira{e kancelarijata na Centarot za ekonomski analizi (CEA) vo vrska so predloènite ekonomski foru-mi vo tekot na �00� godina. Zada~ata na CEA be{e da identifikuva nekolku zna~ajni oblasti vo ekonomijata, za koi bi se razgovaralo na forumite i bi se ponudile konkretni preporaki do kreatorite na ekonomskata politika. Pretstavnicite na CEA se odlu~ija za organizirawe forumi posveteni na procesot na fiskalnata decen-tralizacija, so akcent vrz mereweto na fiskalniot kapacitet na edinicite na lokalnata samouprava (ELS) vo Makedonija za prviot forum i podobruvawe na upravuvaweto so op{tinskite buxeti vo Republika Makedonija za vtoriot forum.

Celta na vtoriot forum be{e da gi identifikuva klu~nite reformi vo buxetiraweto na lokalno nivo, i preku konstruktivna debata da im ponudi konkretni preporaki na pretstavnicite na op{tinskata administracija. Imeno, uspe{noto izvr{uvawe na prenesenite i postojnite nadle`nosti podrazbira silen administrativen kapacitet za planirawe na pribiraweto i tro{eweto na buxetskite resursi. Sepak, fokusot na dosega{nite buxetski reformi be{e samo na centralno nivo. Zajaknuvaweto na upravuvaweto so buxetskiot proces na lokalno nivo be{e na marginite, odnosno od op{tinite se o~ekuva{e sami da izgradat kapacitet za buxetska analiza i planirawe, so i onaka nedovolnite finansiski resursi.

Dvodnevniot forum be{e odràn na �6 i �7 noemvri �00� godina.

Prviot raboten den konsultantot od Development Alternatives, Inc Antoni Levitas ima{e prezentacija na tema „Me|uvladinite fi-nansii – koncept vo razvoj: Od kade doa|ame i kade bi moèle da odime“. Ponatamu, Bekim Imeri od OPEN Partneri za razvoj zboruva{e za „Ulogata i vlijanieto na sovetite vrz buxetskiot proces i buxetskata disciplina“. Pretstavnikot od Ministerstvoto

6

Ekonomski forum

za finansii Marija Kostovska zboruva{e za „Planirawe na prihodite na op{tinite i koristewe na fiskalnite indikatori“, i na krajot pretstavnikot od nevladinata AGTIS Aleksandar Cvetkoski zboruva{e za „Gra|anskoto u~estvo vo podobruvaweto na op{tinskoto planirawe“.Vtoriot raboten den Aleksandra Maksimovska – Veljanovski od Pravniot fakultet – Skopje zboruva{e za „Finansiski upravuva~ki prava vo op{tinite“, ponatamu „Efikasnoto planirawe na buxetskite tro{oci na lokalno nivo“ be{e tema na Vukica Saveska od Ministerstvoto za finansii. „Zajaknuvaweto na finansiskiot menaxment vo ELS“ be{e analizirano od Liljana Stojanova od Dr`avniot zavod za revizija, „Participativnoto buxetirawe kako instrument za transparenten buxetski proces“ go prezentira{e Jadranka Kungulovska od Centarot za ekonomski analizi i na krajot „Studija na slu~aj – Op{tina Veles“ be{e prezentirana od Ace Kocevski, gradona~alnik na Op{tina Veles.

Na forumot bea pokaneti op{tini koi{to se ~lenovi na Upravniot odbor na ZELS, ~lenovi na Nadzorniot odbor na ZELS, ~lenovi na Komisijata za finansirawe i ~lenovi na Komisijata za administrativni pra{awa.


7

LISTA NA UÊSNICI

Ime i prezime na u~esnici Institucija / organizacijaHilda Eftimova Op{tina Karpo{Nevzet Bejta Op{tina GostivarSadri Elezi Op{tina GostivarSa{o Trajkov Op{tina Gazi BabaVioleta Alarova Op{tina CentarMira Petrovska Op{tina Centar[enasi Memeti Op{tina TearceDu{ko Vasilev Op{tina StrumicaBurbi}e Imami Op{tina SarajLefkija Gaòska Op{tina Kru{evoNikol~e ûrlinovski Op{tina ValandovoNaser Ademi Op{tina âirQup~o Bo{evski Op{tina BitolaPan~o Minov Op{tina KavadarciNevzet Elezi Op{tina BogoviweBoro Gavrilov Op{tina KarbinciDel~e Stoilov Op{tina KarbinciTome Nenovski Op{tina Kisela VodaIbrahim Ajdari Op{tina BrvenicaBor~e Gievski Op{tina ZelenikovoAqaudin Zekiri Op{tina Studeni~aniDragica Todorovska Op{tina \or~e PetrovTraj~e Cvetkov Op{tina [tipTatjana \or|ievska Op{tina Kriva PalankaBe}ir Sakipi Op{tina LipkovoSimona Kara|o{eva Op{tina BogdanciVeli~e Nikolovska ZELSMagdalena î`banovska Uprava za javni prihodiRuà Cvetanovska Dràven zavod za geodetski rabotiKelmand Zajazi DAI / USAIDVesna Atanasova DAI / USAIDLiljana Ristovska MDW / USAID

�

Ekonomski forum

OTVORAWE NA FORUMOT

Fani Karanfilova-Panovska, Fondacija Institut otvore-no op{testvo –Makedonija (FIOOM)Pretstavnikot na FIOOM Fani Karanfilova – Panovska na po~etokot gi pozdravi prisutnite u~esnici istaknuvaj}i deka or-ganiziraweto na ekonomskite forumi e eden od naporite {to Fon-dacijata go pravi vo kontekst na podobruvawe na efikasnosta na pro-cesot na decentralizacijata vo Republika Makedonija. Karanfilova – Panovska potseti deka ovoj forum pretstavuva prodolùvawe na prviot forum na tema „Merewe na fiskalniot kapacitet na edi-nicite na lokalnata samouprava vo RM“, koj be{e organiziran vo po~etokot na �00� godina.

Aleksandar Stojkov, Centar za ekonomski analiziAleksandar Stojkov istakna deka va`nosta na uspe{noto sprove-duvawe na fiskalnata decentralizacija i unapreduvaweto na bu-xetskiot proces na lokalno nivo e nedvosmisleno potvrdena i vo analiti~kiot izve{taj na Evropskata komisija za aplikacijata na Republika Makedonija od 9 noemvri. Vo nego se veli: “Op{tinite treba da demonstriraat kapacitet za upravuvawe so nivnite rashodi i sposobnost da naplatuvaat, odnosno da mobiliziraat prihodi, da vospostavat transparentni i odgovor-ni op{tinski administracii koi }e bidat sposobni da gi prezemat novite ingerencii i fiskalni nadle`nosti {to }e bide navistina golem predizvik za Republika Makedonija”. Citatot upatuva na najmalku dva zna~ajni aspekta. Prviot e deka }e se insistira na podobruvawe na kvalitetot na javnite uslugi preku obezbeduvawe stabilni izvori na prihodi za nepre~eno finansira-we na novite i sekako na postojnite nadle`nosti na op{tinite. I vtoriot aspekt e deka prenesuvaweto na finansiskite resursi na poniskite nivoa na vlast ne smee da ja zagrozi vkupnata makroeko-nomska ili makrofinansiska stabilnost na zemjata.

KRATOK OSVRT KON IZLAGAWATA NA UÊSNICITE�

Celta na vtoriot dvodneven forum be{e da gi identifikuva klu~nite reformi vo buxetiraweto na lokalno nivo, i preku konstruktivna debata da im ponudi konkretni preporaki na pretstavnicite na op{tinskata administracija.� Pove}e detali za izlagawata na u~esnicite moète da najdete vo Prilog: Izvadoci od izlagawata i diskusiite od forumot.


9

Prviot den izlagawa imaa:

4 Antoni Levitas, Development Alternatives, Inc4 Bekim Imeri, OPEN Partneri za razvoj 4 Marija Kostovska, Ministerstvo za finansii4 Aleksandar Cvetkoski, AGTIS

Antoni Levitas vo prviot del od svoeto izlagawe dade osvrt na sistemot na finansirawe na ELS pred � juli �00� so sporeduvawe na istiot so sistemite vo ostanatite zemji vo regionot. Ponatamu, toj preku kvantitativni pokazateli ukaà na disparitetot pome|u op{tinite vo delot na pribrani prihodi {to rezultira vo neba-lansiran ekonomski razvoj vo Makedonija, no i za politi~kite vlijanija vo procesot na odlu~uvawe za transferite od central-nata kon lokalnata vlast. Toj ponatamu ja obrazloì sostojbata so zadolùvaweto na nivo na ELS objasnuvaj}i ja strukturata na dolgot na ELS po kreditori. Gospodin Levitas dade dosta kvantitativni podatoci vo delot na prihodite na ELS, me|uvladinite transferi i zadolùvaweto na ELS.

Bekim Imeri go ilustrira{e istraùvaweto za testirawe na hi-potezata za toa dali aktivizmot na sovetot na ELS pridonesuva za pogolema buxetska disciplina. Vo ova istraùvawe pokazatelite se definirani okolu aktivizmot na sovetot i okolu drugi pokazateli vo vrska so buxetskata disciplina, a so cel da se proveri kauzal-nosta pome|u ovie dva tipa pokazateli. Metodolo{kiot pristap e anketa na �� op{tini. Od pove}eto zaklu~oci (vo Prilog) osnovnite se deka statisti~ki ne moè da potvrdime deka pogolem aktivizam bi zna~elo i pogolema fiskalna disciplina, no pretpostavkata e deka ona {to se slu~uvalo vo ELS i sovetite e deka moèbi soveti-te nemaat vlijanie vo procesot na buxetirawe i edna od mo`nite pri~ini za toa e nedovolnata svest za ovlastuvaweto na sovetot.

Marija Kostovska ima{e prezentacija na tema „Planirawe na bu-xetite na ELS“ so osvrt na finansiskite pokazateli kako alatka vo procesot na planirawe. Na po~etokot taa dade osvrt na prihodite, tro{eweto, me|uvladinite transferi i zadolùvaweto na ELS za Makedonija. Ponatamu, taa se zadrà na buxetskoto planirawe pri {to be{e potencirano deka planiraweto na prihodite na ELS treba da gi reflektira potrebite, no ne i èlbite na ELS. Posebno vlija-nie za postignuvawe transaprentno, stabilno, odgovorno i efikasno buxetsko planirawe ima alatkata za pove}egodi{noto planirawe na buxetite {to od skoro e praksa na centralniot buxet, me|utoa, treba

�0

Ekonomski forum

da bide praksa i kaj planiraweto na buxetite na ELS. Taa ukaà i na razlikata pome|u mereweto uspeh na buxetsko izvr{uvawe preku output i preku outcome, t.e. analizata koja{to moè da bide subjek-tivna i objektivna. Subjektivna vo smisla na toa deka vo op{tinata merka za efikasnost za finansirawe na oddelna aktivnost e kolku pari se potro{eni, a objektivnata e deka so tro{eweto na tie pari se postignala odredena cel.

Aleksandar Cvetkoski preku svojata prezentacija na tema „Gra|ansko u~estvo vo buxetsko planirawe“ upati na dve silni po-raki deka NVO sektorot ne treba da se gleda kako centar na svetot i deka tie treba da im napravat planovi na op{tinite. No, NVO sektorot moè svojot kredibilitet pred ELS da go crpi i od ona {to }e go sraboti za op{tinata - i bez proekt, tuku so volonterska rabo-ta. Vtorata poraka e vo delot na odr`livost deka NVO sektorot ne smee da si dozvoli da se bazira samo na stranski grantovi, tuku mora da vleze i na pazarot na uslugi i praktika na rabota na kreirawe delovna klima.

Vtoriot den izlagawa imaa:

4 Aleksandra Maksimovska-Veljanovski, Praven fakultet - Skopje 4 Vukica Saveska, Ministerstvo za finansii4 Liljana Stojanova, Dràven zavod za revizija 4 Jadranka Kungulovska, Centar za ekonomski analizi4 Ace Kocevski, gradona~alnik na Op{tina Veles

Aleksandra Maksimovska – Veljanovski preku svoeto izlagawe za „Finansiskite upravuva~ki prava na ELS“, prvo dade osvrt na slabostite na dosega{niot buxetski proces, a potoa go objasni si-stemot na finansirawe na ELS vo Makedonija soglasno novata regu-lativa preku Zakonot za finansirawe na ELS. Od osobeno zna~ewe e i vlijanieto na uslovno re~eno nadvore{nite faktori, kako Mi-nisterstvoto za finansii, Vladata, Parlamentot i dràvnata revi-zija za ELS i za kvalitetot na nivniot buxetski proces. Ovde be{e potencirana razmenata na informacii, transparentnosta, no i ne-dovolno regulirani elementi, kako {to e ste~aj na ELS.

Vukica Saveska ima{e izlagawe na tema „Efikasno planirawe na buxetskite tro{oci na lokalno nivo“. Taa go objasni upravuvaweto so rashodite na op{tinskite buxeti, no od aspekt na samata buxetska reforma na centralno nivo. Za taa cel prezentacijata se zadrà na tipologijata na buxetskata klasifikacija onaka kako {to e pred-


��

videna vo Zakonot za finansirawe na ELS. Ovde osobeno zna~ajno mesto ima i programskoto buxetirawe. Vo tekot na samata prezen-tacija moè{e da se slu{ne i za kontekstot na buxetskata ramka na sreden rok za ELS i kako e taa povrzana so fiskalnata strategija na centralno nivo.

Liljana Stojanova ima{e prezentacija na tema „Zajaknuvawe na finansiskiot menaxment kaj ELS“. Prvo taa se osvrna na zakon-skata postavenost na Dràvniot zavod za revizija, kako i na razli-kata pome|u nadvore{na nezavisna revizija, nadvore{na dràvna revizija i vnatre{na revizija. Bidej}i izlagaweto na Stojanova obiluva{e so primeri od praksata na Zavodot, cenime deka e od oso-bena va`nost za ~itatelite, pa zatoa nejzinoto izlagawe go objavu-vame vo celost vo Prilog.

Jadranka Kungulovska ima{e prezentacija na tema „Gra|anskoto u~estvo vo buxetskiot proces na ELS“ ili takanare~enoto parti-cipativno buxetirawe. Ovaa sosema nova kategorija na u~estvo vo buxetski proces na na{ite prostori e tema koja ne e osobeno razra-botena i e nedovolno razjasneta i praktikuvana. Taa objasni vo svoe-to izlagawe koi bi bile motivite na op{tinskata administracija za pottiknuvawe kon pogolemo gra|ansko u~estvo i koi se osnovnite pre~ki kon realiziraweto na ovaa kategorija u~estvo vo buxetskiot proces.

Ace Kocevski obrazloì studija na slu~ajot na Op{tina Veles za ona {to zna~i buxetski proces na ELS vo Makedonija. Kocevski go istakna mo`niot problem {to bi proizlegol od ednakov tretman na obvrska za transferirana nadle`nost za ELS nezavisno od nej-ziniot kapacitet da se nosi so taa odgovornost. Osobeno kriti~no vo vakva konstelacija za ELS e postoewe na efikasen sistem za voedna~uvawe. Ponatamu, Kocevski se fokusira na postignuvawata na Op{tinata Veles, a osobeno vo delot na upotrebata na IT alatki za podobar servis na gra|anite, strategiskoto planirawe i sli~no.

��

Ekonomski forum

ZAKLUÔCI OD NASTANOT

Decentralizacija na nadle`nosti

Vo delot na institucionalnata poddr{ka nesporno e deka se o~ekuva mnogu pogolema inicijativnost od centralnite vlasti, osobeno od Ministerstvoto za finansii, Upravata za javni pri-hodi, Dràvniot zavod za geodetski raboti i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Potrebno e i brzo sproveduvawe na planot za re{avawe na op{tinskite dolgovi od strana na Ministerstvoto za finansii, bidej}i vo sprotivno zagrozeni se odr`livosta i rabote-weto na okolu �0 op{tini.

U{te edna{ ukaùvame deka so procesot na fiskalna decentrali-zacija se vr{i decentralizacija na nadle`nosti, a ne na institu-cii, organizacii i lu|e i materijalni sredstva. Za toa do koj prob-lem moè da se dojde dokolku ne se sfati ovaa kategorija, ilustrira sledniot primer: UJP distribuira informacii za postapuvawe, gi distribuira do svoite organizacioni edinici (se u{te na nivo na �0 kancelarii), no ne ja po~ituva realnosta so novata teritorijalna podelba, pa toa da go pravi za site �� op{tini.

So prenesuvaweto na nadle`nostite, vo delot na naplatata na da-nocite na lokalnata samouprava, sekako deka }e ima mnogu pogole-ma zainteresiranost za da se iskoristuva fiskalniot kapacitet na op{tinata, no i da se pottikne pogolemo razbirawe kaj gra|anite za vrskata pome|u pribranite prihodi i kvalitetot na javnite uslugi {to }e bide ponuden. Za taa cel se insistira na pobrz transfer na bazite na podatoci vo onie op{tini kade {to toa se u{te e prob-lem i sekako da se podobri kadrovskiot potencijal, da se zajaknat i obu~at op{tinskite komisii koi }e rabotat na vrednuvawe na nedvi`niot imot koj{to }e sluì kako dano~na osnova.

Treba da se razvie sistem na sledewe na naplatata na personalniot danok na dohod po oddelni op{tini.

Vo odnos na transferite od centralnata vlast izvestuvawata treba da doa|aat navreme za da moè buxetskiot kalendar da ovozmoì po-golem prostor za planirawe na prihodite i rashodite.

Sega{nata metodologija za raspredelba na prihodite od DDV }e gi namali, spored preliminarnite presmetki, golemite fiskalni


��

dispariteti pome|u op{tinite, no toa ne zna~i deka ne moè da se razmisluva za nejzino podobruvawe od aspekt na voveduvawe na ne-koi ekonomski ili socijalni indikatori vo op{tinite, na primer, kolkav e procentot na nevrabotenost ili stapkata na siroma{tija vo oddelni op{tini kako eden od kriteriumite za raspredelba.

U~estvo na gra|anite i NVO

Vo odnos na politi~kata dimenzija na ovoj proces postoi konsenzus deka se sozdadeni povolni zakonski uslovi za uspe{no sproveduva-we na fiskalnata decentralizacija i za mnogu pogolemo u~estvo na gra|anite vo lokalnata samouprava.

ELS da predvidat zadolìtelno planirawe vo lokalniot ekonom-ski razvoj vo kontekst na buxetskoto planirawe ili upravuvawe so buxetskite sredstva. Zna~i, sekoja lokalna samouprava da zapo~ne so planirawe na lokalni ekonomski planovi, da se procenat fiskal-nite implikacii i toa da vleze vo ELS buxetite.

NVO sektorot ne smee da si dozvoli da se bazira samo na stranski grantovi (zo{to nema da gi ima ve~no, vo tolku golem broj i so tol-ku niska efikasnost na implementacija), tuku mora da vleze i na pazarot na uslugi i da raboti na kreirawe na delovna klima. Ako toa ne go stori, }e nema NVO ìvot, t.e. }e bide zagrozena negovata odr`livost.

Sledewe na procesot na decentralizacija

Da se posveti posebno vnimanie na potrebata da bidat identifi-kuvani odredeni indikatori za sledewe na performansite od spro-veduvaweto na nadle`nostite koi{to }e bidat transferirani na ELS, kako i na sledewe na procesot na fiskalna decentralizacija.

Planirawe na op{tinski buxet

Pove}egodi{niot pristap na buxetska ramka ili buxetsko plani-rawe treba da go opfa}a vremenskiot horizont od horizontot na bu-xetskoto planirawe na centralnata vlast zaradi konzistentnost so ciklusot na planirawe na dvete nivoa na vlast.

O{tinite bi trebalo da go zemat predvid vo procesot na planirawe i zna~eweto na toa deka }e ja imaat dano~nata baza za celi na danok na imot, me|utoa, stepenot na naplata nema da bide zadovolitelen

��

Ekonomski forum

poradi toa {to dano~nite obvrznici nemaat likvidni sredstva da ja ispolnat svojata zakonska obvrska i pokraj bogatstvoto vo nedvièn imot. Samiot proces e pod rizik od nelikviden pazar na kapital i op{t nepovolen ekonomski razvoj.

Obuki

Potrebna e standardizacija na samite obuki i na samite trening ma-terijali vo smisla dali go zadovoluvaat kvalitetot i da se napravi evaulacija na rezultatite od obukata.

Sistem na izedna~uvawe

Vo Zakonot za finansirawe na ELS e definirano deka prihodite od danokot na dodadena vrednost e dotacija koja se raspredeluva po od-redeni zakonski propi{ani kriteriumi. Zaradi toa ovoj me|uvladin transfer ne moè da se tretira kako izvor za izedna~uvawe poradi ogromnite disproporcii vo razvienosta na oddelni op{tini koi vle~at koreni u{te od minatoto poradi neramnomernata regionalna razvienost. Zatoa predlagame da se vovede sistem na izedna~uvawe, ako treba i so revidirawe na sistemot i izvorite na finansirawe na op{tinite, osobeno ako se ima predvid potrebata od vospostavu-vawe ramnoteà pome|u goleminata na op{tinite, od edna strana, nejzinata ekonomska mo} i vkupnite kapaciteti, i od druga strana, obemot na nadle`nostite koi gi dobija op{tinite, zatoa {to na{iot sistem podednakvo gi tretira site op{tini, nemaat op{tinite mo`nost da izbiraat me|u fakultativni, zadolìtelni i izvorni nadle`nosti, tuku i najmalite i najgolemite op{tini gi imaat site nadle`nosti.


��

IZVADOCI OD IZLAGAWATAI DISKUSIITE OD FORUMOT

PRILOG 1:

�6

Ekonomski forum


�7

A. Izlagawa od prv den

4Antoni Levitas, Development Alternatives, Inc4Bekim Imeri, OPEN Partneri za razvoj 4Marija Kostovska, Ministerstvo za finansii4Aleksandar Cvetkoski, AGTIS

ME\UVLADINO FINANSIRAWE VO MAKEDONIJA– KONCEPT VO RAZVOJ: OD KADE DOA\AMEI KADE BI MO@ELE DA ODIME

Antoni Levitas, Development Alternatives, Inc Vo tekot na ovoj proces jas bi sakal nakuso da vi prezentiram kako izgleda{e sistemot porano pred �00� godina, a potoa da razgovaram za izmenite vo prihodnite strukturi vo lokalnata vlast {to }e bi-dat pod vlijanie na Zakonot za finansirawe na lokalnata samoupra-va, potoa bi sakal da potenciram i nekoi od najbitnite pra{awa i problemi.

Ako go pogledneme sistemot pred �00� godina, edna od golemite oso-benosti bi bila deka lokalnata samouprava vo Makedonija dobiva mnogu malku sredstva vo sporedba so bruto-doma{niot proizvod ili vo sporedba so dr`avniot buxet, i mnogu malku vo sporedba so ostanatite zemji od porane{na Jugoslavija kade {to lokalnite vlasti imaat pomalku-pove}e isti funkcii. Mislam deka vo Make-donija nacionalnata vlast prezede pove}e odgovornost od lokalnoto nivo odo{to vo Srbija i Crna Gora, Bosna i Hercegovina i sli~no. Me|utoa, kako {to mo`ete da vidite pred �00� godina lokalnata sa-mouprava vo Makedonija ima{e pomalku od �% od bruto - doma{niot proizvod, dodeka vo slu~ajot na Hrvatska i vo porane{na Jugoslavi-ja ovoj iznos e poblisku do prethodno �, odnosno 7%. Implikacijata e ednostavno deka lokalnite vlasti imaa mnogu malku sredstva na raspolagawe i mnogu malku funkcii i ingerencii.

��

Ekonomski forum

Карактеристики на системот пред 2005 година: недоволно финансирање

4Локалната самоуправа контролирала исклучително мал дел од јавните приходи:

4Помалку од 2% од БДП пред 2005 година4Во Хрватска, Србија, Република Српска, 5,5%-7%, во

Федерацијата БиХ, 2,5%4Импликација: Локалната самоуправа има малку функции и

не е доволно финансирана за да ги врши4Меѓутоа, приходите на локалната самоуправа се

зголемуваат – преку мобилизирањето сопствени приходи – додека националниот буџет се скратува

4/�3/2006 3

Nedovolnata finansiranost vo porane{niot sistem pridonese do ona {to go narekuvame fiskalna neednakvost. Ima{e golemi dis-pariteti vo sredstvata pome|u javnite prihodi od edna do druga lokalna samouprava. Ako nacionalniot prosek za lokalnite samo-upravi be{e okolu �000 denari, pove}e od polovina od lokalnite samoupravi dobivaat pomalku od polovina od nacionalniot prosek, a pomalku pod polovina od nacionalniot prihod vo kapitalni pri-hodi od prosekot na nacionalno nivo. Najgolem del od populacijata vo Makedonija ìvee{e vo �0 jurisdikcii koi imaa pomalku od �000 denari prihod po ìtel na godi{no nivo.

Distribucija na prihodite po ìtel kaj edinicite na lokalna samouprava vo 2004 g.Bez Gradot Skopje: nacionalniot prosek e 2.426

4/�3/2006 6

Denari po ìtelBr. na edinici na LS

Naselenie % od naselenieto

Pomalku od �000 denari 30 452,656 22.2%

�000 do �500 denari 30 74�,�38 36.4%

�500 do 2000 denari �7 4�0,�62 20.�%

2000 do 2500 denari �5 �48,5�9 7.3%

2500 do 5000 denari 26 28�,�00 �3.8%

Pove}e od 5000 5 3,284 0.2%

Vkupno 123 2,036,859 100%


�9

Na primer Gradot Skopje, kako i op{tinite vo nego zaedno imaa re~isi � - � pati pove}e prihodi po ìtel od prosekot, vo odnos na drugite ELS. Ovoj slajd e samo eden detalen prikaz na brojkata na jurisdikcii na naselenieto i na prihodite po ìtel. Moète da vidite deka za site lokalni vladi prosekot be{e ��00, me|utoa, vo Skopje toa e nad �000 denari, vo �0 jurisdikcii toj iznesuval pomalku od �000 denari, odnosno toa zna~i vo 60 jurisdikcii pomal-ku od ��00. Ovde e prikaàno kakov bil prosekot vo sporedba so Skopje. Vkupnite javni prihodi na Gradot Skopje i op{tinite iznesuva{e okolu ��00 denari. Ottuka proizleguva deka ��% od nas-elenieto dobivalo okolu �6% od site javni prihodi, odnosno lokalno potro{eni javni prihodi. Povtorno tendencijata e deka prihodite na Gradot Skopje mo{ne dramati~no rastat vo celiot ovoj period. Toa }e vidite naskoro preku pribiraweto sopstveni prihodi. Site ostanati samoupravi stagniraat ili nazaduvaat. Toa kaùva deka sistemot na ograni~eni buxeti so redistribucija na suficitot ne be{e mnogu efikasen na~in da se namali fiskalnata neednakvost. Mnogu samoupravi ednostavno nemaa ili nemaat neophodni prihodi koi{to im se potrebni da obezbedat javni uslugi na nekoe osnovno minimalno nivo.

2004 Prihod po ìtel

% od vkupnite prihodi

% od vkupnoto naselenie

Skopje 5,478 25% 56%

Drugi edinici na LS �,428 75% 44%

Site edinici na LS 2,443 �00% �00%

Dispariteti vo prihodite po ìtel: Skopje nasproti ostanatite edinici na LS, vo 2004 godina

4/��/2006 7

Na naredniot slajd na koj e dadena podelbata, odnosno prikazot na prihodite na lokalnite vlasti nasproti Skopje po prihodna kat-egorija, moète da videte deka Skopje dobiva tripati pove}e od sopstvenite prihodi od site ostanati lokalni samoupravi zaedno. Zna~i, edinstvenata kategorija kade {to ostanatite samoupravi imaat pove}e prihodi od Skopje se transferite. A toa e zatoa {to danocite od imot od Skopje se redistribuiraat preku suficit do jurisdikciite nadvor od Skopje. Problemot so koj se soo~uvaa lokalnite samoupravi be{e nepre-dvidlivot sistem koj pritoa be{e i netransparenten. Zo{to go

�0

Ekonomski forum

velam ova? Zatoa {to nikoj ne znae{e i nikoj ne dozna kako seto toa funkcionira{e pri preraspredelbata na suficitot koj sekoja godi-na be{e podloèn na politi~ki odluki vrz osnova na partiski vli-janija i donesuvawe odluki vrz osnova na politi~ka pripadnost.

Struktura na prihodite na LS vo 2004 godina (drugite edinici na LS nasproti Skopje)

4/��/2006 �5

7�3 424,732,997 20% 264,7�5,289 �0%

717-718 675,720,183 31% 1,830,592,013 66%

72�-725 �34,488,900 6% �75,952,353 6%

741 891,712,524 41% 366,519,415 13%

drugo 37,608,420 2% �39,387,�05 5%

vkupno 2,�64,263,024 �00% 2,777,�66,�74 �00%

po ìtel 1,428 5,478

Druga karakteristika na sistemot pred �00� godina be{e {to lo-kalnite samoupravi ne si gi pla}aa dolgovite {to im gi dolèa na snabduva~ite za razni uslugi. Delumno zatoa {to toa pretstavuva odraz na nedovolnoto finansirawe na sektorot kako celina, za-toa {to ako sakate da go finansirate sektorot kako {to treba }e treba da se zadolìte. Rezultatot od seto ova be{e ogromen iznos na op{tinski dolgovi, odnosno op{tinite bea preoptovareni so dolgovi. Napravivme inventar na dolgovite i gi zamolivme kredi-torite da ni kaàt za zaemodava~ite kolku im dolàt op{tinite. Zaklu~ivme deka �,� milijardi denari e iznosot na dolgot {to e dve tretini od parite vo ovoj sektor.

Najgolemiot del od dolgovite na samupravite e kon grade`nite kom-panii i tuka e problemot. Ako pretpostavime deka lokalnite samo-upravi bi moèle realno da odvojuvaat ��% od nivniot operativen prihod sekoja godina za isplata na dolgot, }e zaklu~ime deka na oko-lu �� od tekovnite �� op{tini }e im treba pove}e od sedum godini da gi isplatat dolgovite. Toa zna~i deka za period od sedum godini ovie jurisdikcii }e nemaat nikakvi dopolnitelni sredstva osven tie {to }e gi koristat za da gi isplatat dolgovite. Zna~i, nema da se realizira nitu edna kapitalna investicija i postojano }e ima rasprava so kreditorite okolu blokiraweto na nivnite smetki. Ot-tuka, proizleguva deka �0 do �0 od novite �� jurisdikcii vo su{tina se nao|aat vo faza na bankrot. Tie ne moàt da bidat likvidirani kako pravni lica, no se nesolventni, bidej}i ne moàt da si gi is-


��

platat smetkite. Ovie lokalni vladi }e propadnat ako ne se stori ne{to nabrgu.

Rezime na problemite {to treba da se re{atso novite sistemi

4Fiskalna neednakvost4Predvidlivost i transparentnost4Nedovolno finansirawe4Podobruvawe na lokalnite prihodi, vklu~uvaj}i i

pravednost kaj lokalnite dava~ki, naplati i zakupnini.4Otplata na zaostanati dolgovi

3/8/2006 �9

Moème da kaème deka situacijata se podobrila od �00� do �006 godina, na primer, no te{ko e da se kaè kolku se podobrila i {to ostanalo konkretno da se stori i za da gi doneseme navistina ovie oceni potrebni ni se ne samo podatoci za prihodite za koi zboru-vame sega, tuku i podatocite za rashodite za da vidime na {to gi tro{ite sredstvata i na {to ne bi moèle da si dozvolite da gi tro{ite. Ona {to e va`no vo ovaa smisla e lokalnite vlasti da se nafatat i na seriozno izvestuvawe, odnosno podgotvuvawe izve{tai za nivnite rashodi. Mnogu mi e àl {to mnogu brzo pominav niz ovaa prezentacija i mislam deka navistina be{e mnogu materijal za prezentacija vo �0 minuti, no se nadevam deka vi be{e korisno i se nadevam deka }e imame i drugi mo`nosti za koi{to }e moème da razgovarame, vi blagodaram.

Diskusija

Ruà Cvetanoska, Dràven zavod za geodetski raboti

Nedostigot na komunikacija pome|u instituciite i vlasta vodi kon nedostig na povratni informacii i kone~no kon neefikasno rabo-tewe.

Pobaravme od site op{tini vo Makedonija da dadat svoj komentar od koi se katastarski uslugi bi imale potreba za da moème nie da gi vklopime vo na{ite buxeti. Za àl, edna ili dve op{tini, sega ne moàm da se setam koi se tie op{tini, dadoa svoe viduvawe za toa kolku tie imaat potreba od katastarski i geodetski uslugi, od-nosno geodetski podlogi {to }e gi koristat. Od druga strana, pak, ne e mal brojot na podatocite {to se koristat od katastarot, kako od strana na op{tinata, taka i od strana na gr|anite na tie sood-

��

Ekonomski forum

vetni op{tini. Spored Zakonot za administrativni taksi koj go vklu~uvaat delot na katastarskite taksi, tie bi trebalo direktno da se odleat vo op{tinskite buxeti. Zna~i, planiraweto bi trebalo da odi povratno. Za `al, taa informacija ne ja dobivme vo planirawe-to na na{iot buxet kako strategija vo odnos na na{eto programsko buxetirawe. Taka {to ovaa diskusija i prezentacija pottiknuva na dlaboko razmisluvawe.

Aleksandar Stojkov, Centar za ekonomski analiziDa, polesno e sekoga{ da se o~ekuvaat sredstva preku op{tata dota-cija, otkolku da se pravi pogolema inicijativnost za iskoristuvawe na fiskalniot kapacitet na op{tinata, odnosno ekonomskata sila vo sekoja od niv.

Ace Kocevski, gradona~alnik na Op{tina Veles

4 Dosega{niot na~in na distribucija na sredstvata vodi kon ra-zliki vo razvienosta na op{tinite i nema dobro da vlijae vrz idniot razvoj na Makedonija, tuku naprotiv, }e gi prodlabo~uva razlikite pome|u Skopje i ostatokot od Makedonija.

4 Ako transferot na DDV ne e sistem na finansisko izedna~uvawe, toga{ mora seriozno da razmislime da se po~ne postapka za ana-lizirawe na efektite od funkcioniraweto na vakviot zakon so cel da se vostanovi sistem za finansisko izedna~uvawe za da se namalat razlikite pome|u bogatite i siroma{nite op{tini.

4 Treba da se pokrenat postapki za izmena i dopolnenie na Zakonot za danoci na imot za da se vovede i danok na imot i za firmite. Ako Vladata saka da bide xentlmen treba da gi oslobodi firmite od pla}awe na nekoj danok koj e prihod na centralniot buxet, a ne da gi osloboduva biznisite od prihodi koi se osnoven prihod na op{tinite.

4 Da se prifati stavot na op{tinite komunalnata taksa za uli~no osvetluvawe da se zgolemi, zatoa {to fakt e deka parite koi gi pribiraat op{tinite vrz osnova na uli~noto osvetluvawe se po-mali od vkupnite tro{oci {to gi sozdavaat op{tinite za da ja servisiraat taa usluga za gra|anite.

4 Treba da bideme rezervirani vo strategijata za razre{uvawe na problemite so dolgovite na op{tinite, zatoa {to ne smeeme kako dr`ava da se dovedeme vo situacija da gi pomagame op{tinite vo koi gradona~alnicite i sovetite rabotele kriminalno, nezakon-ski, sozdavale dolgovi, zna~i tro{ele pred vreme pari {to gi nemale vo funkcija na svoite ili na ne~ii drugi izborni kam-pawi za da im se dodvorat na glasa~ite i da ja dobijat nivnata doverba.


��

So gospodinot Levitas sum imal pove}e prigodi da razgovaram za ovie temi i pribli`no gi znam negovite stavovi i vo najgolem del se soglasuvam, iako tie za ZELS vo momentov se dosta rizi~ni zatoa {to moàt da predizvikaat naru{uvawe na vnatre{noto edinstvo vo zaednicata na relacija Skopje, grad Skopje i op{tini vo gradot Skopje i ostatokot na Republika Makedonija.

Jas gi poddrùvam stavovite zatoa {to tie se zatemeleni na fak-ti koi se nemilosrdni i pokaùvaat edna surova vistina za Make-donija, deka e ogromna razlikata vo razvienosta na toj na~in na dis-tribucijata na sredstvata koi kako prihodi doa|aat vo op{tinite {to seriozno nema dobro da vlijae na idniot razvoj na Makedonija, tuku ba{ naprotiv, }e gi prodlabo~uva razlikite pome|u Skopje i ostatotkot od Makedonija.

Inaku, jas spa|am vo onie {to mislat deka toa e mnogu opasno za Makedonija. Na edna sli~na vakva prezentacija pred dve-tri nedeli, profesorkata Natalija Nikolovska od Ekonomski fakultet podgotvi eden podatok deka nad 90% od vkupnite investicii vo Makedonija se slu~uvaat vo Skopje {to e navistina stra{no porazitelno.

Za àl, gradona~alnicite na Skopje toa ne moàt da go razberat i se obiduvaat vo ZELS da otvorat edna debata vo koja ne samo {to go negiraat stavot na gospodinot Levitas deka skopskite op{tini, vsu{nost, i ne treba da dobivaat pari od DDV, tuku baraat da se preispita uredbata za metodologijata za raspredelba na sredstvata od danokot na dodadena vrednost, zatoa {to navodno se obespraveni skopskite op{tini, bidej}i treba na poinakov na~in da se distri-buiraat tie sredstva.

Ako go prifatime stavot deka raspredelbata na DDV ne e sistem na finansisko izedna~uvawe, toga{ mora seriozno da razmislime da se po~ne postapka za analizirawe na efektite od funkcioniraweto na vakviot zakon i izmeni i dopolnuvawe so cel da se vostanovi sistem za finansisko izedna~uvawe za da se namalat razlikite pome|u bo-gatite i siroma{nite op{tini. Toa ne e novina za Makedonija, toa go ima i vo najrazvienite evropski dràvi.

Mislam deka treba da se pokrenat postapki za izmena i dopolnenie na Zakonot za danoci na imot za da se vovede i danok na imot i za firmite. Ako Vladata saka da bide xentlmen treba da gi oslobodi firmite od pla}awe na nekoj danok koj e prihod na dràvata, a ne da bide xentlmen so prihodi koi se osnoven prihod na op{tinite.

��

Ekonomski forum

Isto taka, problemot so ogromnite dolgovi na op{tinite, osobeno faktot {to ne be{e prifaten stavot na op{tinite komunalnata taksa za uli~no osvetluvawe da se zgolemi zatoa {to e fakt deka parite koi gi pribiraat op{tinite vrz osnova na uli~noto osvetlu-vawe se pomali od vkupnite tro{oci koi gi sozdavaat op{tinite za da ja servisiraat taa usluga za gra|anite i poradi toa dobar del od dolgovite se kon Elektro stopanstvo na Makedonija.

Inaku, jas li~no mislam deka treba da bideme mnogu rezervirani vo strategijata za razre{uvawe na problemite so dolgovite, zatoa {to ne smeeme kako dràva da se dovedeme vo situacija da gi pomagame op{tinite vo koi gradona~alnicite, sovetite rabotele kriminal-no, nezakonski, sozdavale dolgovi, zna~i tro{ele na veresija pred vreme pari vo funkcija na svoite ili ne~ii drugi izborni kampawi koi gi nemale, za da im se dodvorat na glasa~ite da ja dobijat nivna-ta doverba.

Osobeno treba da bideme vnimatelni da ne barame pari za pokri-vawe na dolgovite na neodgovornite op{tini od me|unarodnite do-natori, zatoa {to bi pratile mnogu lo{ signal od Makedonija kon me|unarodnata zaednica. Sega ne moè me|unarodnata zaednica neod-govornosta i kriminalnoto odnesuvawe na nekoi gradona~alnici da gi pokriva so donatorski konferencii.

Tome Nenovski, Op{tina Kisela Voda

4 Evidentiraweto imot preku katastarot e bitna komponenta, bidej}i ako ne e evidentiran, toga{ op{tinata, vsu{nost ne ra-spolaga so nego, ne moè da efektuira.

4 Organite za kontrola konstatiraat sostojbi, no nedostigaat sank-cii.

Op{tinite treba da si napravat evidencija za da moàt da vr{at po metodologijata na ministerot za finansii procenka na vrednosta na imotite.

Katastarot mnogu ni e biten zaradi obezbeduvawe sopstveni izvori na sredstva od aspekt na evidentirawe na imotot koj{to op{tinite go imaat. Na primer, od triesetina predmeti dostaveni vo Zavodot, vo Dràvniot zavod za geodetski raboti �00� godina vo nekoj del-ben bilans do dene{en den za op{tina Kisela Voda se evidentirani samo 6. Zna~i, imotot so koj{to raspolaga op{tinata, vsu{nost, ne raspolaga, ne moè da efektuira. Nie imavme nekolku sredbi i so


��

generalnata direktorka i so direktorkata na Op{tinskiot skopski katastar i pobaravme tuka katastarot da go iskoristi ova sega {to vi se dava kako {ansa da se reorganizira i da ni dadete {ansi i vie preku evidencijata na imotot da go koristime i da gi ostvaruvame prihodite. Vo krajna linija, smetkovodstvoto na sekoja op{tina koe nema evidentiran imot e fal{ivo smetkovodstvo.

Za dolgovite mora da se najde na~in kako da se pokrijat. Vo op{tina Kisela Voda nevozmo`no e da najdete dokument so koj }e potvrdite deka imate nekakvo pravo, nekakva obvrska, ednostavno uni{teno e se i se{to. Taka {to sega imame problemi so Dràvniot zavod za revizija, konstatira sostojbi, me|utoa, sankcii nema. Badijala nie zboruvame koga nemame nikakva sankcija, nema nikakov, da re~eme, poteg od centralnata vlast vo smisla da go sankcionira ona {to e ili, vo krajna linija, neka se pokrijat dolgovite.

Vo ovoj moment pretstavnicite od albanskata zaednica ja napu{tija rabotilnicata i ne u~estvuvaa do krajot na nastanot. CEA ukaùva deka do sega i vo idnina vo nejzinoto rabotewe nema mesto za pravewe razlika po nacionalna, verska, polova i druga osnova. Vpro~em, na{ata misija e analiza na ekonomskite politiki na Republika Makedonija i oficijalnite jazici na vakvi nastani koga CEA e organizator se utvrduvaat od organizatorot. CEA ukaùva i deka od napu{taweto na ovoj nastan od strana na pretstavnicite od albanskata zaednica {teta imaa samite u~esnici koi ne moèa da ukaàt na nivnite problemi i viduvawa i ne moèa da gi soslu{at svoite kolegi. Sepak, CEA }e im gi dostavi materijalite na pretstavnicite od albanskata zaednica koi bea pokaneti na nastanot na makedonski jazik.

�6

Ekonomski forum

ULOGATA I VLIJANIETO NA SOVETITEVRZ BUXETSKIOT PROCES I BUXETSKATA DISCIPLINA

Bekim Imeri, OPEN Partneri za razvoj

4 Vo istorijata, naporite na u~estvoto na parlamentarcite vo procesot na donesuvawe odluki i toa finansiski odluki, zna~i nivno vklu~uvawe vo buxetiraweto {to e klu~en moment vo izras-nuvaweto i evolucijata na modernite demokratski vladi.

4 Vlijanieto na sovetite vo lokalnata vlast vrz procesot na buxe-tirawe re~isi e i nepoznato.

4 Hipotezata koja{to se obidovme da ja proverime e dali aktivi-zmot na sovetot }e donese pogolema buxetska disciplina.

4 Aktivizmot na sovetnicite go imame pri podgotovkata i glasawe-to na buxetot i pri izvr{uvaweto na buxetot.

Na{eto istraùvawe ima za cel da go ispita vlijanieto na zakono-davnata vlast vo izvr{uvaweto na buxetot. Negoviot dizajn e napra-ven od Mihaela Stojkovska, Vesna Atanasova, Kelman Zajazi i Bekim Imeri, a potoa, poradi toa {to bevme qubopitni da vidime kakvi rezultati }e ima posle dizajniraweto, odbravme mal primerok od �� op{tini i go implementiravme dizajnot na istraùvaweto.

Vo istorijata naporite na u~estvoto na parlamentarcite od cen-tralnata vlast vo procesot na donesuvawe odluki i toa finansiski odluki, zna~i nivnoto vklu~uvawe vo buxetiraweto {to e klu~en moment vo izrasnuvaweto i evolucijata na modernite demokratski vladi. Zna~i, so godini sekade niz svetot zakonodavnite vlasti gi razgleduvaat buxetite i potoa gi ovlastuvaat, gi davaat nivni-te mislewa i gi ovlastuvaat izvr{nite vlasti da pribiraat pri-hodi i potoa istite prihodi da moàt da gi tro{at. Zna~i, posle izvr{uvawata na buxetite, nezavisnite reviziski institucii gi pra}aat izve{taite na zakonodavnite vlasti so cel da se vidi dali toa izvr{uvawe na buxetot e vo soglasnost so predlog - buxetot od strana na zakonodavnata vlast.

Dodeka vlijanieto na sovetite vo lokalnata vlast vrz procesot na buxetiraweto re~isi e i nepoznato, zna~i temata e nedovolno ispi-tana poradi toa {to moèbi e relevantno ova pra{awe. Drug moment koj{to ova pra{awe go pravi relevantno vo na{ata situacija e {to se nao|ame vo momenti koga se implementira zakonot za finansira-we i toa }e zna~i pove}e prihodi vo lokalnata vlast i poradi toa e mnogu bitno da se vidi mehanizmot na korektivi i proverka na lo-


�7

kalno nivo, zna~i ne mehanizmot na kontrola {to Ministerstvoto za finansii, centralnata vlast }e go sprovede na lokalno nivo, tuku samite mehanizmi na lokalno nivo.

Hipotezata koja{to se obidovme da ja proverime e dali aktivizmot na sovetot }e donese pogolema buxetska disciplina. Zna~i, pokaza-telite se definirani okolu aktivizmot na sovetot i drugi pokazate-li okolu buxetskata disciplina i se obidovme da ja proverime kau-zalnosta na ovie dve pojavi.

Okolu metodologijata bi sakal da ka`am deka primerokot e od �� op{tini vo koi{to se anketiraa �60 sovetnici, a odgovor dobivme od ��6. Ovoj pra{alnik go pokri celiot mandat vo koj{to sporedbi-te }e bidat na nivo na edna op{tina vo koj }e se meri aktivizmot i fiskalnata disciplina.

��

Ekonomski forum

Rezultati od istraùvaweto 4 Koga gi sporedivme rezultatite od sovetnicite dojdovme do

zaklu~ok deka pretstavnicite koi{to se pozicija vo sove-tot imaat mnogu pogolemo vlijanie vo odnos na donesuvaweto i izvr{uvaweto na buxetot, vo odnos na opozicijata.

4 Vo dvete grupi pra{awa preovladuva percepcijata na sovetni-cite koi{to se ~lenovi na komisiite za finansii deka mo}ta e balansirana pome|u gradona~alnikot i sovetite.

4 Sovetnicite od pozicijata i sovetnicite od opozicijata vo mno-gu pogolem broj se konsultiraat so partijata, a vo mnogu pomal broj so mesnite zaednici, so nevladiniot sektor najmalku, ili so biznis sektorot.

4 Ist e brojot na sovetnici od pozicijata i opozicijata koi{to ba-rale revizija na lokalnata samouprava, zna~i na organite na lo-kalnata samouprava, dodeka brojot na sovetnicite od opozicijata e mnogu pogolem koi{to barale revizija na fondot za pati{ta ili na javno komunalno pretprijatie.

4 Zna~i, statisti~ki ne moèvme da potvrdime deka pogolem akti-vizam bi zna~elo i pogolema fiskalna disciplina, no pretposta-vuvame deka ona {to se slu~uvalo vo na{ite lokalni samoupravi i soveti deka moèbi sovetite nemaat vlijanie vo procesot na bu-xetirawe i edna od mo`nite pri~ini za toa e nedovolnata svest za ovlastuvaweto na sovetot.

4 Najverojatno imame jako partisko vlijanie vo lokalnite politi-ki i nedovolno gra|ansko u~estvo.


�9

PLANIRAWE NA PRIHODITE NA OP[TINITE I KORISTEWENA FISKALNITE INDIKATORI

Marija Kostovska, Ministerstvo za finansii

4 Kaj kapitalnite investicii se slu~uvalo i se slu~uva dràvata da u~estvuva so odreden iznos finansiski sredstva i ona {to vo dogovorite stoi kako kofinansirani u~estva na centralnata vlast vo najgolemiot del od dogovorite e izvr{eno.

4 Planiraweto na prihodite treba da bide soodvetno ne na èlbi-te, tuku na potrebite na edinicite na lokalnata samouprava.

4 Pove}egodi{noto planirawe na buxetite od neodamna e praksa na centralniot buxet, me|utoa, treba da bide praksa i kaj plani-raweto na buxetite na edinicite na lokalnata samouprava.

4 Fiskalnata ramka koja{to }e gi definira prihodite i rashodite na podolg rok treba da bide transparentna, stabilna, odgovorna, ~esna i efikasna.

4 Ona {to za rashodite e osobeno va`no e analizata koja{to moè da bide subjektivna i objektivna. Subjektivna vo smisla na toa deka jas vo op{tinata za finansirawe na oddelna aktivnost potro{iv tolku pari, a objektivnata e deka so tro{eweto na tie pari jas }e ja postignev taa cel.

Pogolemiot opfat, realnata pazarna vrednost i primenata na dano~na stapka, duri i onaa {to do sega se primenuva{e i {to osta-na praksa vo re~isi najgolemiot del od op{tinite, ja zadràa ista-ta dano~na stavka kaj danokot na imot, rezultira so pribirawe po-visoki prihodi.

Vo prvite tri meseci vo ovaa godina op{tinite zaedno so ona {to dojde kako transfer od centralniot buxet ostvarija vkupni prihodi od okolu milijarda i petstotini milioni denari. Analizirano so koj bilo prethoden period pokaùva zgolemuvawe {to ne e sporedli-vo so koj bilo drug period do sega.

Sostojbata so dolgot ni e jasna, toa se �,� milioni denari sostojba vo avgust, me|utoa, zna~itelno namalena zaklu~no so ��.��.�00� godina i ne samo poradi toa {to se otpi{a kamatata po obvrskite kaj javni-te pretprijatija i ne poradi toa {to se sklu~ija dogovori za otplata na rati, tuku, realno se slu~i pogolem broj od op{tinite da izvr{at otpla}awe na starite dolgovi.

�0

Ekonomski forum

Komentarot vo smisla na toa deka kaj sozdavaweto na dolgovite na op{tinite imalo politika i centralnata vlast moèbi e taa {to kaj nekoi od op{tinite sozdavala uslovi za odloùvawe so vetuvawa deka eden den moèbi nekoj drug }e gi vrati dolgovite. Moèbi ima vo nekoj del vistina, me|utoa, ona {to jas moè da go iskomentiram e slednoto: fakt e deka ��% od dolgot na op{tinite se obvrski sprema grade`ni kompanii, fakt e i toa deka najgolemiot del od ovie dolgo-vi se obvrski sprema nekolku grade`ni kompanii. Me|utoa, fakt e i toa deka na teren konkretno ne se zavr{eni rabotite koi{to stojat vo dokumentacijata.

Kaj kapitalnite investicii se slu~uvalo i se slu~uva dràvata da u~estvuva so odreden iznos finansiski sredstva i ona {to vo dogo-vorite stoi kako kofinansirani u~estva na centralnata vlast vo najgolemiot del od dogovorite e izvr{eno. Me|utoa, fakt e i deka 600 milioni denari od vkupniot dolg na op{tinite se obvrski {to nastanale po razni osnovi vo smisla na razni tro{ewa za prezenta-cii, kupuvawe kancelariski materijali i sli~ni raboti.

Ostanuva planot za re{avawe na dolovite vo edinicite na lokalna-ta samouprava onaka kako {to go usvoi Vladata. Zna~i, tro{ocite ili dolgovite po osnova na eksproprijacija }e se pokrivaat od cen-tralniot buxet, a ne od vi{ocite na edinicite na lokalnata samo-uprava, i rabotnata grupa ve}e kontaktira i raboti so najgolemi-te grade`ni kompanii. Se raboti na toa da se iznajde na~in da se otpi{e kamatata, a ostanatiot del, zna~i glavninata, da se otplati na rati. Se otpi{a kamatata za dolgot sprema elektrodistribucija i ostanatiot del od dolgovite }e se otpla}a na rati. Vo delot na dol-govite sprema ESM ima eden moment za koj smetam deka op{tinite treba da si gi pobaraat parite {to ESM gi dolì po osnova na ko-munalna taksa za javno osvetluvawe.

Planiraweto na prihodite treba da bide soodvetno ne na èlbite, tuku na potrebite na edinicite na lokalnata samouprava.

Pove}egodi{noto planirawe na buxetite od skoro e praksa na cen-tralniot buxet, me|utoa, treba da bide praksa i kaj planiraweto na buxetite na edinicite na lokalnata samouprava.

Fiskalnata ramka vo osnova treba da se fokusira na eden podolg rok i deka gradona~alnicite vo ovie uslovi ne treba da bidat politi~ari, tuku treba da bidat finansiski menaxeri, no ne od aspekt na toa {to sega so samiot proces na fiskalna decentralizacija vo ovaa po~etna


��

faza }e dobijat mnogu pari, tuku od pri~ina {to treba da vnimava-at na toa dali parite }e gi tro{at za pokrivawe na tekovni èlbi i tekovni rashodi, èlbi kaùvam uslovno, ili }e se opredelat za toa da investiraat vo ne{to {to }e zna~i idnina na podolg rok za gra|anite i za sopstvenata op{tina.

Fiskalnata ramka koja{to }e gi definira prihodite i rashodite na podolg rok treba da bide transparentna, stabilna, odgovorna, ~esna i efikasna. Transparentnosta zna~i deka treba da se znaat celite na fiskalnata politika koja{to }e ja vodi op{tinata, implikacijata na fiskalnata politika i objavuvawe na javnite smetki. Stabilno-sta vo procesot na utvrduvawe na fiskalnata politika e vo na~inot na koj{to taa fiskalna politika }e vlijae na vkupniot razvoj na edinicite na lokalnata samouprava. Odgovornosta zna~i da se vni-mava kako se tro{at parite na gra|anite, ~esnosta vo smisla na ona {to go spomenav, ako jas sum sega gradona~alnik za ~etiri godini }e napravam {to sakam, a posle mene op{tinata moè da propadne. Zna~i, ~esnosta vo fiskalnata politika se ogleda vo ~esnosta spre-ma idnite generacii. Efikasnosta zna~i tro{ewe na parite preku minimizirawe na tro{ocite i preku maksimizirawe na uslugite {to gra|anite vo edinicite na lokalnata samouprava }e gi dobijat.

So noseweto na buxetot ili vedna{ po noseweto na buxetot, dali toa }e bide pred �� dekemvri ili }e bide vo po~etokot na godinata, treba da se donese buxetski kalendar koj{to }e gi definira site aktivno-sti {to zna~at podgotvuvawe na buxetot, izvr{uvawe na buxetot niz finansiskite izve{tai {to }e gi dostavuva op{tinata ili slede-we na izvr{uvaweto na buxetot od op{tinskata administracija.

Ona {to za rashodite e osobeno va`no e analizata koja{to moè da bide subjektivna i objektivna. Subjektivna vo smisla na toa deka jas vo op{tinata za finansirawe na oddelna aktivnost potro{iv tolku pari, objektivnata e deka so tro{eweto na tie pari jas }e ja postignev taa cel.

Op{tinite treba da po~nat so nosewe na strate{ki planovi. Strate{kite planovi se planovi za planirawe na prihodi i rashodi na podolg rok. Operativnite planovi se ona {to zna~i efektuirawe na delot od strate{kite planovi vo edna fiskalna godina.

��

Ekonomski forum

Diskusija:

Aleksandar Stojkov, Centar za ekonomski analizi

Be{e spomnato pove}egodi{noto buxetirawe, odnosno planiraweto imaj}i predvid pove}egodi{en horizont. Toa zvu~i ubavo, no navist-ina te{ko izvodlivo vo praktikata duri i kaj centralnata vlast. Problem }e bide kaj op{tinite, toa moè da se pro~ita i vo materi-jalite koi{to vi se podeleni vo pove}eto zemji od Jugoisto~na Ev-ropa, toa e samo formalna obvrska i op{tinite planiraat nekolku godini nanapred kolku da gi zadovolat formalnite barawa na cir-kularot, a bidej}i toa proizleguva od nekoi nivni realni procen-ki na prihodite i tro{ocite. Se na se, vo toj izve{taj kade {to se spomenuvaat iskustvata vo buxetiraweto vo zemjite od Jugoisto~na Evropa, se spomnuva i deka sekade se sre}ava percepcijata na preku-merno regulirawe.

Qup~o Bo{evski, Op{tina Bitola

Skratena postapka za vrabotuvawe lica vo klu~ni oddelenija vo op{tinata.4 Gradona~alnicite se soo~uvaat so prekubrojnost na administra-

cija koja{to ne e funkcionalna i e nasledena so nekvalitetni kadri.

Onie elementi koi{to nam ni bea potrebni vo proektiraweto na bux-etot, odnosno so rebalansot {to treba{e da go napravime, voop{to gi nema{e vo Upravata za javni prihodi. Zna~i, nam ni be{e ostave-na edna golema dilema {to }e se slu~i so toj proektiran buxet, dali toj }e bidi realen ili nerealen.

Agencijata za dràvni slu`benici da pomogne so skrateni postapki vo vrska so vrabotuvaweto na lu|eto koi{to treba{e da ja doekipi-raat taa lokalna vlast, glavno se odnesuva na klu~nite oddelenija, oddelenieto za finansii i oddelenieto za evidentirawe i pribi-rawe danoci. [to se slu~uva? Postapkata za vrabotuvawe na eden vraboten po zakonski pat so Zakonot za dràvni slu`benici trae � meseci. Od tie pri~ini kaj pove}eto op{tini ne postojat klu~ni oddelenija. Poradi toa pribiraweto na danocite }e odi ote`nato, bidej}i oddelenieto za kontrola, odnosno dano~nata inspekcija ne e formirana. Zna~i, jas apeliram od ova mesto do Agencijata za dràvni slu`benici taa zakonska regulativa so toj vremenski rok da se skrati za da moàt op{tinite da gi doekipiraat svoite slu`bi.


��

Gradona~alnicite se soo~uvaat so prekubrojnost na administracija koja{to ne e funkcionalna i e nasledena so nekvalitetni kadri.

Pan~o Minov, gradona~alnik na Op{tina Kavadarci

Da se uslovat firmite da si ja uredat obvrskata za firmarina so ostvaruvawe na pravo vo oblasta na urbanata ili komunalnata sfe-ra.

Ako vie navistina sakate decentralizacija, toga{ oslobodete go ona {to zna~i DDV na donacii, grantovi za lokalnata vlast.

Tatjana \ur|ievska, Op{tina Kriva Palanka

4 Ima problem i kaj nas vrabotenite. Mnogu vraboteni {to ne se iskoristeni ili ednostavno ne sakaat da ja prifatat novata ulo-ga na op{tinata i novata nadle`nost {to ja ima i rabotata {to treba da ja izvr{uvaat.

Nastanaa mnogu promeni, no nastana i mnogu golema siroma{tija, pa UJP moèbi i ne be{e tolku vinovna {to ne si go naplatuva{e ovoj vid danok, ne poradi toa {to toa e prihod na op{tinite, tuku od pri~ina {to moèbi nema{e efikasnost vo prisilnata naplata. Primer, v~era podgotvuvavme opomeni za naplata na danok na imot i bevme ednostavno frapirani deka od 9�-ta, 9�-ta stojat nenaplate-ni dolgovi, iako vodevme postapka. Se obiduvame i nosime re{enija i opomeni i re{enija za zabrana na raspolagawe so nivnite sred-stva, no ako lu|eto rabotat, blagajnicite ne sakaat da gi sprovedat zabranite. Od druga strana pak, mnogu firmi propadnaa, lu|eto ne rabotat. Ednostavno treba da se odi so onaa najrigorozna merka po-pis i procenka na nedvièn i dvièn imot za da moè da se naplati danokot na imot.

Nie kako op{tina se u{te ne sme ekipirani, nemame u{te izvr{na slu`ba i mislam deka vo najskoro vreme treba da ja imame, dostavata ja koristime od op{tinata, ~ovekot e prezatrupan so taa rabota. No kako {to spomnaa drugite gradona~alnici, ima pak mnogu vraboteni {to ne se iskoristeni i ednostavno ne sakaat da ja prifatat novata uloga na op{tinata i novata nadle`nost {to ja ima i rabotata {to treba da ja izvr{uva, taka {to zna~i problemot e i vo nas vrabote-nite.

Komunalnata taksa e najlesno da se naplati. Postoi zabrana ako vo rok od osum dena ne se javi dano~niot obvrznik, na bankata }e se

��

Ekonomski forum

dade zabrana i }e se naplati. Za firmite {to se pod ste~aj toa }e se otpi{e.


Vladata be{e dol`na so prethodna postapka najdocna do �0-ti septe-mvri so buxetskiot cirkular da gi izvesti site op{tini kolku pari, po koi osnovi, pa i za kapitalni investicii }e dobijat op{tinite. Zboruvam za kapitalni investicii koi se odnesuvaat na izgradba na u~ili{ta, domovi na kultura, odnosno od site oblasti na Minister-stvoto za zemjodelstvo, Ministerstvoto za transport i vrski, vodo-vod i kanalizacii. Ovaa godina toa nema da bide planirano kako pozicija vo buxetot za idnata godina, iako treba{e prethodno mi-nisterstvata da raspi{at nekoj konkurs i vrz osnova na prethodno definirani uslovi da moè da konkuriraat op{tinite i vo nekoja javna, transparentna, ~esna postapka dràvnite organi vrz osnova na prioritetite na op{tinite da utvrdat predlog koj Vladata }e go usvoi kolku pari koja op{tina za koi kapitalni nameni }e dobie. Za àl, ja propu{tivme {ansata toa da go napravime za slednata godina, se nadevam deka za �007 godina nema da bide taka. Zna~i, ostanuva neizvesnosta slednata godina pak da vlezeme vo rizik da konkurirame i ministerstvata, t.e. ministrite da gi delat parite taka kako {to tie miluvaat, op{tini so mnogu mal broj ìteli da dobijat i po pet pati pove}e pari, da re~eme, za vodovodi i kanaliza-cija vo sporedba so nekoi drugi op{tini. Rizikot e kriteriumot da bide spored partiska pripadnost, spored rodnokrajna pripadnost, spored lobi grupi koi }e vle~at za va{iot grad ili kraj ili nema da vle~at i poradi toa {to ednostavno mo}ta proizleguva od parite, a parite taka lesno, verojatno sekoja dràva, pa i na{ata ne saka da gi decentralizira.

Ako vo Kriva Palanka nema problem toa e dobro, no toa ne zna~i deka sekade vo Makedonija e taka, zna~i od Upravata za javni prihodi te{ko gi davaat bazite na podatoci, toa e vistinata, a u{te pote{ko e {to toa se odlu~uva da go napravi Republi~kata geodetska uprava, a osobeno, isto taka, i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zatoa {to demek se raboti za nekoi tajni podatoci, a se raboti, neli, za pla}awe komunalna taksa za vozila koi imaat pogolema kubikaà.

Posebno e golem problemot so Republi~kata geodetska uprava, tie baraat golemi pari za da ni gi dadat na raspolagawe podatocite {to tie gi imaat od katastarot na nedvi`nosti. Tie podatoci se od dragocena vrednost za nas i mnogu }e ni ja olesnat rabotata dokolku


��

gi dobieme, zatoa {to toga{ ve}e preminuvame na vtorata faza. Nie kako gradona~alnici nema vrz kogo da ja prefrlame vinata, zna~i sami }e bideme odgovorni za organizirawe na edna ogromna makotrp-na rabota koja bi bilo dobro da ja zavr{ime najdocna do � mart sled-nata godina, pred da gi distribuirame re{enijata za danokot na imot.

Nikol~e ûrlinovski, gradona~alnik na Op{tina Valandovo

Pred malku Marija spomna deka treba da imame tim. Jas pravo da vi kaàm kako mlad ~ovek koga se kandidirav za gradona~alnik, smetav deka jas }e go formiram timot za rabota i }e primam mladi i sposob-ni lu|e, arno ama Ministerstvoto za finansii mi veli ovie lu|e }e gi prifati{ i Ministerstvoto garantira za niv deka se kvalitetni lu|e. Tie si gi zateknavte, si gi primavte, gi obu~uvavte �� godini. Na eden sostanok mi rekovte kako gi pla}avme nie �� godini, sega vie pla}ajte gi. Go prifa}am toa, ama toa se va{i stru~ni lica. Ako tie ne znaat da rabotat, toga{ i gradona~alnikot nema da znae da raboti. Me|utoa, noviot Zakon za lokalna samouprava veli deka dokumentot koj{to }e bide donesen od redot na finansiite da bide potpi{an kaj gradona~alnikot, stu~noto lice mu go dostavuva dokumentot bez opomena deka istiot ne e vo red. Ne odgovara gradona~alnikot {to go potpi{uva, tuku odgovara onoj {to mu go donel dokumentot da go potpi{e.

GRA\ANSKO UÊSTVO VO PODOBRUVAWETO NA OP[TINSKOTO PLANIRAWE

Aleksandar Cvetkoski, AGTIS, Prilep

NVO ne mora da se gledaat kako centar na svetot i deka tie treba da im napravat na op{tinite planovi. Tie (barem zasega) ne go moàt toa. Zaradi toa, moè da se kaè deka NVO moàt svojot kredibili-tet pred ELS da go crpat i od ona {to }e go srabotat za op{tinata - i bez proekt, tuku so volonterska rabota.

NVO ne smeat da si dozvolat da se baziraat samo na stranski gran-tovi (za{to nema da gi ima ve~no, vo tolku golem broj i so tolku ni-ska implementacija), tuku mora da vlezat i na pazarot na uslugi, da rabotat na delovna klima. Ako toa ne go storat, }e nema ìvot NVO, osven onoj sterilen - dràven (zna~i mora da se bide poslu{en).

�6

Ekonomski forum

Vo lokalnoto planirawe morame da imame na um deka postojat razli~ni kategorii na zasegnati: politi~ki partii, status kvo poedinci i grupi, interesni grupi, avtori i nositeli na postari planovi, administracija i administrativno, no i politi~ko rako-vodstvo, tuka se planovite i zakonite od centralnoto nivo, koi mora da gi po~ituva lokalnoto nivo. Kratko: Imame horizontalna i ver-tikalna isprepletenost i uslovenost na planiraweto.

Lokalniot ekonomski razvoj ne mora da zna~i ona {to nie standard-no mislime deka se fabriki. Trendovite vo Evropa ka`uvaat ne{to drugo, deka se odi na uslugi, deka se odi mnogu na kulturen turizam, etni~ki turizam, verski turizam, imaat najrazli~ni vidovi i na~ini kako da se svrtat parite. Mnogu e inspiritivna oblasta Bra-jton vo Anglija koja napolno go smeni svojot karakter i od valkana industrija so vizionirawe na eden izgled na gradot tie napravija sega edno mondensko mesto vo koe se stanuva vo edinaeset ~asot, nikoj ne odi nautro na rabota, lu|eto pijat kafe, razgovaraat za umetnost i tamu e koncentrirano seto ona {to se narekuva industrija na kul-turata. Zna~i ona {to e standardna vizija za eden grad treba da se zeme, no treba i da se pristapi kon eden proces na previzionirawe.


�7

NVO ne mora da se gledaat kako centar na svetot i deka tie treba da im napravat na op{tinite planovi. Tie (barem zasega) ne go moàt toa. Zaradi toa, moè da se kaè deka NVO moàt svojot kredibili-tet pred ELS da go crpat i od ona {to }e go srabotat za op{tinata - i bez proekt, tuku so volonterska rabota. Toa se odnesuva na rabota (za smetka na op{tinata) na nekoi fazi od planskiot proces - vo sorabotka so slu`benicite na ELS, {to }e gi dovede poblizu do niv. Op{tinite toa sigurno }e go prifatat kako pridones.

��

Ekonomski forum

NVO }e moraat vo dogledno vreme da se specijaliziraat i da zapo~nat da bidat vo funkcija na razvojot. Toa e prioritet. NVO gi usvoija principite na delovnost i gradat kapacitet za implementacija na op{testveni akcii i proekti.

Tie ne smeat da si dozvolat da se baziraat samo na stranski grantovi (za{to nema da gi ima ve~no, vo tolku golem broj i so tolku niska im-plementacija), tuku mora da vlezat i na pazarot na uslugi, rabota na delovna klima, vlijanija vrz donesuva~ite na odluki za da bidat de-lotvoren faktor - zaedno so politikata (a ne samo dekor). Ako toa ne go storat, NVO ìvot }e nema, osven onoj sterilen - dràven (zna~i mora da se bide poslu{en).

Toa zna~i deka NVO }e moraat da si go baraat lebot vo indikativ-noto planirawe, uslugi za ELS, Vladata, instituciite, delovniot sektor. Nivnoto vladeewe so kompjuteri, angliski jazik, nivnata mobilnost, socijalni ve{tini i se ona {to se u~elo po mnogubrojni-te obuki, treba da se instrumentalizira vo nasoki na razvojot.

NVO treba da si ja sfatat taa svoja idna uloga i popoleka da se pretvo-raat vo agencii za uslugi na pazarot (od nedvi`nini, do planira-we). Toa }e gi dovede na pozicija da moàt da vr{at op{testveni intervencii i da prodavaat mozok.

Potrebno e NVO da u~estvuvaat vo procesite na podgotovka na godi{en buxet na ELS, kako i vo site fazi na monitoring (periodi~ni izve{tai, godi{en izve{taj, izve{tai po odredeni proekti i kapitalni rashodi), ako ne za drugo, toga{ zaradi gradewe na sopstveniot kapacitet - barem vo prvo vreme.

Smetame deka vo bliska idnina NVO }e bidat eden od delotvorni-te faktori vo procesite na planirawe na rashodite na op{tinata, formirawe na buxetot i negoviot monitoring.


�9

B. Izlagawa od vtor den

4Aleksandra Maksimovska-Veljanovski, Praven fakultet - Skopje 4Vukica Saveska, Ministerstvo za finansii4Liljana Stojanova, Dràven zavod za revizija 4Jadranka Kungulovska, Centar za ekonomski analizi4Ace Kocevski, gradona~alnik na op{tina Veles

FINANSISKI UPRAVUVA^KI PRAVA VO OP[TINITE

Aleksandra Maksimovska - Veljanovski, Praven fakultet - Skopje

Koga po nekolku godini, po � ili �0 godini }e go merime stepenot na fiskalnata decentralizacija, odnosno efektite od sprovedena-ta fiskalna decentralizacija koja{to }e se sproveduva vo pove}e fazi vo Republika Makedonija, tokmu preku buxetite na op{tinite }e moème da vidime dali sme imale dobar zakon, dobra zakonska re-gulativa i dali sme imale dobri kapaciteti vo op{tinite.

So noviot zakon se pro{ireni finansiskite upravuva~ki prava i tie vsu{nost pretstavuvaat osnova za unapreduvawe na lokalniot buxetski proces vo Republika Makedonija. Dosega{nite slabosti vo lokalniot buxetski proces vo Republika Makedonija, pove}eto od niv }e bidat nadminati, a nekoi od niv pretpostavuvam deka }e se zadràt vo odredeni op{tini od pri~ina {to ne postoi ramnomer-nost i ednakvost na kapacitetite vo op{tinite na nivoto na eko-nomskiot razvoj vo sekoja op{tina vo Republika Makedonija, se:

4Neefektivnost4Neodrùvawe na fiskalna disciplina4Nepostoewe na odgovornost/ot~etnost4Nepostoewe na mehanizmi za vnatre{na kontrola4Smetkovodstveni i revizorski nedoslednosti

�0

Ekonomski forum

4Slabosti vo sorabotkata me|u Ministerstvoto za finansii i edi-nicite na lokalnata samouprava

4Nepostoewe na pove}egodi{en pristap vo planirawe na buxetite na lokalno nivo

4Slabi dano~ni i administrativni kapaciteti na op{tinite

Dokolku centralnata vlast e vo sostojba da izvr{i na centralno nivo pove}egodi{en pristap vo planiraweto, toga{ na lokalno nivo potrebno e da postoi barem dve do tri godini odnapred planirawe na prihodite i rashodite. Ova go zboruvam i od aspekt na novite gradona~alnici koi{to dojdoa vo op{tinite i nasledija opredele-ni dolgovi vo op{tinite i koi{to treba da iznajdat na~in da gi planiraat tie dolgovi, me|utoa, go zboruvam i za gradona~alnicite koi{to imaat kapaciteti vo nivnite op{tini da prezemat kapi-talno finansirawe na nekoi objekti.

Od strana na centralnata vlast po~ituvaweto na ovoj zakon najmo-gu }e bide va`no vo pogled na dotaciite, dali }e bidat navremeno dostavuvani, transferirani ovie dotacii i, pred se, dali navre-meno }e dobivaat op{tinite informacii za visinata na dotacijata {to }e ja dobijat za finansirawe na opredelena nadle`nost i so samoto toa da izvr{at planirawe na prihodite, no planirawe i na rashodite za da se odlu~at za nekoja investicija.

Onie op{tini koi{to }e pokaàt kapacitet i koi{to }e se izbo-rat za podobar status od ovoj {to go imaat tokmu tie, so ocenka od komisijata posebno formirana od Vladata, }e moàt da preminat vo narednata faza i da gi dobijat zgolemenite finansiski upravuva~ki prava, a tie pak se vo direktna povrzanost so unapreduvaweto na lokalniot buxetski proces. Zna~i, onie op{tini koi{to }e imaat cvrsti buxeti i koi{to }e pokaàt dobri finansiski rezultati vo prvata faza, tokmu tie zaradi pokaùvawe na lokalni buxetski ka-paciteti za vodewe na lokalniot buxetski proces }e gi dobijat i povisokite finansiski upravuva~ki prava, pa }e moàt da imaat i pogolemo unapreduvawe na lokalniot buxetski proces.

Nezavisniot revizor koj{to treba da se griì za vnatre{nata re-vizija vo op{tinskite buxeti e isto taka novina vo zakonot koja{to treba da dovede do podobruvawe na lokalniot buxetski proces. Nadvore{nata revizija, odnosno revizijata od strana na central-nata vlast na dràvno nivo }e ja vr{i Dràvniot zavod za revi-zii. Rokovite za dostavuvawe na buxetskiot cirkular se bitni, me|utoa, rokovite za planirawe na lokalnite buxeti se ne{to {to


��

so buxetski kalendar go donesuvaat na op{tinsko nivo sovetite na op{tinite. Tokmu tie samite }e treba da gi donesuvaat tie buxetski kalendari i }e treba samite da se pridrùvaat na rokot koj{to go postavile, bidej}i {tom se donesuvaat na lokalno nivo tie imaat lokalna teritorijalna va`nost.

Dokolku dojde do mo{ne razli~no vodewe na lokalnite buxetski politiki i na razli~en na~in na tolkuvawe na zakonskite normi vo pogled na sostavuvaweto na buxetot, a ona {to e pobitno vo pogled na izvr{uvaweto na buxetot, toga{ nema da ima unificiranost na lokalnite buxeti vo edna dràva, a toa e komponentata koja{to nam ni e mo{ne bitna za da imame unapreduvawe na lokalniot buxetski rok.

Op{tinite ne raspolagaat so dovolni informacii od drugite min-isterstva, od Ministerstvoto za finansii i od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo pogled, da re~eme, na informacii koi gra|anite, odnosno lokalnite dano~ni obvrznici od danokot od imot so kolkav imot raspolagaat. Ona {to be{e napraveno kako izmena vo Zakonot za danoci od imot kade {to za odano~uvaweto na motornite vozila so zafatnina od �,� litri toa e podatok koj{to op{tinite ne moàt da go imaat, tuku treba da go dobijaat od Ministerstvoto za finansii. Dokolku se odi samo na vr{ewe pritisok za dobivawe podatoci ili pak involvirawe na ZELS, moèbi }e dojdeme do opredelen uspeh, no nie ne sme Danska kade {to ovie raboti se dogovaraat na po~etokot na godinata pome|u lokalnata samouprava i centralnata vlast. Nie sme sepak Republika Makedonija i smetam deka ova pra{awe treba da bide uredeno so podzakonski akti kade {to po slu`bena dol`nost }e mora vraboteniot slu`benik vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vo Ministerstvoto za finansii da ja predade ovaa infor-macija. Tokmu komponentata na kvaliteten informaciski sistem e bitna komponenta za napreduvawe na lokalniot buxetski proces.

Vo Republika Makedonija terminot ste~aj na lokalna samouprava ne go poznavame. I na{iot zakonodavec se obidel samo da iznajde na~ini vo zakonot kako da se nadminat idnite mo`ni nepovolni si-tuacii, me|utoa, ste~ajot kako kategorija ne go predvidel.

Transparentnosta na buxetskiot proces e isto taka edna od kompo-nentite od koi{to }e zavisi unapreduvaweto po pet, deset godini koga }e vr{ime merewe na toa unapreduvawe na buxetskoto plani-rawe. Netransparentnosta na buxetskiot proces e onaa negativna karakteristika koja{to postoe{e vo izminatiot period. Vo idnina

��

Ekonomski forum

transparentnosta }e moème da ja detektirame od nekolku faktori, prvo obvrskata na gradona~alnikot da dostavuva izve{tai do Mini-sterstvoto za finansii i do sovetot na op{tinata i toa kvartalni izve{tai, zna~i na sekoi tri meseci, a tie izve{tai otkako }e bi-dat usvoeni treba da bidat objaveni, zna~i deka naselenieto }e moè preku tie usvoeni i objaveni izve{tai i da go vidi odgovorot na ona ve~no postavuvano pra{awe od lokalnite dano~ni obvrznici-kako se tro{at moite pari.

Diskusija

Marjan Nikolov, Centar za ekonomski analizi

Vo samiot detalen plan za transfer na nadle`nostite ima pred-videno deka treba da bidat identifikuvani odredeni indikatori za sledewe na performansite od sproveduvaweto na nadle`nostite koi{to }e bidat transferirani na ELS.

Isto taka smetam deka i za komisijata za sledewe na uspe{nosta na procesot na decentralizacija ova }e bidat odli~ni inputi za da moàt da donesuvaat kvalitetni odluki i vrz osnova na toa i pre-poraki za natamo{niot proces na decentralizacija. Ponatamu bi sakal isto da napomenam deka e predvideno vnatre{na revizija so zakonot za finansirawe na ELS. Mnogu interesna pojava e barawe-to od samite gradona~alnici vo delot na nadvore{nata revizija. Zna~i, nezavisni revizori da konstatiraat sostojbi vrz osnova na raboteweto na prethodnite gradona~alnici.

Se spomena, isto taka, i pove}egodi{niot pristap na buxetska ram-ka ili buxetsko planirawe. Ovde samo bi sakal da napomenam deka se nadevam oti ja imate taa informacija na veb sajtot na Minister-stvoto za finansii i vo delot na decentralizacijata ve}e moè da se simne softverot za finansisko planirawe i ponatamu toj, se na-devam, a i siguren sum deka }e bide unapreden vo smisla na posta-vuvawe vremenska ramka za tri godini vo koj{to bi moèlo da se definira sreden rok i da se planira prakti~no buxetot.

Standard & Poor’s kreditnata agencija bara vo nivnite proceduri odredeni informacii vrz osnova na koi{to moè da se podgotvi so-stanok na nivniot menaxment tim so timot na op{tinata. Edno od barawata e i vo finansiskite izve{tai vo poslednite pet godini, a sekako deka baraat i buxetska ramka za narednite tri godini. Zna~i ne{to za {to treba da se razmisluva.


��

Ponatamu mislam deka odloùvaweto na pravoto na zadolùvawe na op{tinata nema nekoja vrska so fazniot pristap na decentraliza-cijata. Moe mislewe e deka zakonodavecot go donel fazniot pristap vo smisla na kontrola od situacija na makroekonomska nestabilnost i vo toj kontekst za pokontroliran progres vo samiot proces na de-centralizacija i vo smisla da ima eden presek, zna~i vo onoj premin od prva vo vtora faza da se vidi {to e ona {to e napraveno i dali moè odredeni op{tini po barawe dostaveno do ministerot za fi-nansii da si go ostvarat pravoto da preminat vo takanare~enata vto-ra faza od procesot na decentralizacija. Da ne zaboravime deka za sekoja od ovie fazi ima i posebni komisii koi{to gi sledat fazite vo celiot toj proces.

Republika Makedonija nasledi od minatiot sistem sostojba vo koja golem broj od gra|anite se sopstvenici na mestoto na ìveewe, ku}a, stan i taka natamu. Me|utoa, vo procesot na tranzicija se slu~i osiroma{uvawe na golem broj gra|ani, taka {to sega imame bogati gra|ani po kapital, no, me|utoa, i siroma{ni gra|ani po likvid-nost. Op{tinite bi trebalo da go zemat toa predvid so ogled na toa {to samiot kapital od nedvièn imot e nelikvidna sopstvenost, toj ne moè da se upotrebuva za likvidni celi vo smisla na dobivawe sredstva ili vo smisla na pla}awe danok, t.e. toa ne zna~i deka ako tie se bogati so nelikvidna sopstvenost deka }e bidat i sposobni da ja platat obvrskata po osnova na danok. Toa e taa misterija na kapital koja{to e poznata od nerazvienite zemji, me|utoa, i nam ni se slu~uva. Zna~i, dano~nata baza vie }e ja imate, me|utoa, stepenot na naplata nema da bide zadovolitelen poradi toa {to dano~nite obvrznici nemaat likvidni sredstva da ja ispolnat svojata zakonska obvrska.

Vo delot na obukite, site donatori i vo samata centralna vlast ima predvideno i postoi golema ponuda na razni obuki. Ona {to nedo-stiga i {to go imam kako informacija e deka vo triliteralniot komitet ve}e razmisluvaat deka e dojdeno do toj stepen {to treba ve}e da ima edna standardizacija na samite obuki i na samite tre-ning materijali vo smisla dali go zadovoluvaat kvalitetot i da se napravi evaulacija na rezultatite od obukata. Ne samo obukata da se izvr{i i posle toa site si odime doma, ne znaeme koja e povratnata sprega, kolku nau~ile od toa {to trebalo da nau~at, dali pobaruvaat i ponatamu po taa osnova, kolkav e stepenot na onie targetirani, a {to trebalo da bidat opfateni so taa obuka.

��

Ekonomski forum

Aleksandar Cvetkoski, AGTIS Prilep

Celo vreme nie sme malku zadoeni so toj socijalizam, fala bogu go ìveevme mnogu dolgo, no ve}e morame da zboruvame za tie sta-tusni simboli, za tie simboli na bogatstva, za taa podvi`nost vo op{testvoto i ova mislam deka se mnogu dobri nasoki. Ako nekoj ne moè da plati danok neka go prodade imotot.


To~no e deka zakonot e donesen za da regulira nekoja dejnost za da moème da ìveeme poorganizirano. Toa, spored mene, e najednosta-vniot na~in za definicija za toa {to e su{tinata na zakonot. Ka-znenite odredbi i onie odredbi koi{to zna~at prisilna naplata dokolku nekoj ne si ja ostvari zakonskata obvrska da plati danok na imot, deka toa e pravna dràva, me|utoa, eve da vidime vaka. Samo da razmislime dali ne postoi, ne poradi prisustvoto na samiot za-kon, ne poradi principot koj{to treba da go po~ituvame, sistemska gre{ka vo toa {to samiot sistem zatoa {to poradi neu~inuvawe ili poradi pogre{no u~inuvawe napravil tolku golem broj siroma{ni lu|e, pa da ne moàt site sega da izlezat na pazarot na kapital i da si go prodavaat imotot. Pa kolkava }e bide cenata na imotot, koj }e go kupi toj imot? Jas ne velam deka tie ne treba da pla}aat, me|utoa, samo ukaùvam na odredeni prakti~ni problemi koi{to bi se pojavile i za koi{to smetam deka vie ste tie od op{tinite koi bi trebalo da razmisluvaat na taa tema.

Aleksandra Maksimovska - Veljanovski, Praven fakultet - Skopje

Dano~nata uprava ima ovlastuvawe da donese re{enie so koe oslobo-duva nekoj subjekt, a toa e primena na taka nare~enoto siroma{ko pra-vo so {to }e go oslobodi nekoj mo{ne siroma{en subjekt od pla}awe danok. Me|utoa, pri prenos na imotot ne moè da zboruvame za oslo-boduvawe od pla}awe danok koga stanuva zbor za prenesuvawe od vtor red, zna~i ne od prv red naslednici - roditel i dete. Ponatamu, kaj danokot na imot, dokolku zboruvame deka nekoj ne e vo sostojba da go plati danokot {to treba da go plati na godi{no nivo, prvo tuka se olesnuvawata {to gi predviduva zakonot za pla}awe na pove}e rati, odnosno po~ituvawe na principot na pogodnost na pla}aweto {to retko kaj koj drug dano~en oblik postoi.

Za pojavata na nemo`nost za pla}awe danok na imot, ovde toa e pri-tegnuvawe na pravnite lica koi raspolagaat so nedvièn imot, a raspolagaat, tie da gi pla}aat i da bidat glavnite dano~ni obvrz-


��

nici koi }e go snosat tovarot od danokot na imot. Zna~i, nikoj ne o~ekuva deka vo ridsko-planinskite delovi na Republika Makedoni-ja, kade {to nekoj nema od {to da preìvee i kade {to prenesuvaat torbi preku granica za da izvadat dnevno za leb, }e pla}aat danok na imot na ku}ite koi{to gi poseduvaat od pred eden vek. Me|utoa, tokmu i tie podra~ja pak se od pla}awe danok na imot, a tokmu vo tie podra~ja i odea tie dotacii za pomagawe na nedovolno razvieni finansiski op{tini. Taka {to mislam deka voop{to ne treba da stane zbor vo dogledno vreme za minusirawe na danocite na imot vo Republika Makedonija.

Aleksandar Stojkov, Centar za ekonomski analizi

I jas sum na linija deka neramnomernata raspredelba na dohodot, siroma{tijata se mnogu pove}e obvrska na centralnata vlast ot-kolku na lokalnite vlasti. Neka se namalat regresivnite danoci kako {to e, na primer, danokot na dodadena vrednost dokolku sakame da gi oslobodime od pogolem dano~en tovar socijalno zagrozenite doma}instva, no ne gledam pri~ina deka toa bi trebalo da se pravi preku danokot na imot, odnosno preku diferenciran tretman, bidej}i i onaka stanuva zbor za mala dano~na obvrska za obvrznikot.

Qup~o Bo{evski, Op{tina Bitola

So dve raboti ne se soglasuvam. Prvo {to zna~i egzekutivniot zakon ako nema gra|aninot da go plati danokot da mu se prodade imotot po kratka postapka. Toa bi napravilo edna armija lu|e bezdomnici {to niedna dràva vo svetot ne go posakuva. Sepak, postojat nekoi zako-ni koi bi go olesnile toa pla}awe na danocite. Postoi ovde ne{to {to postojano go razgovarame, dali dràvata treba da igra uloga vo dejstvuvaweto na tie zakonitosti, za{to dràvata ima instrumenti koi{to bi go spre~ile toa sozdavawe na armija bezdomnici.

A vtorata rabota {to sakam da ja kaàm e vo vrska so zadolùvaweto na op{tinite. Mislam deka na op{tinite treba da im se dozvoli da se zadolùvaat i tuka postoi edna druga rabota, a toa se viso-kite kamatni stapki {to gi nudat bankite. Voop{to tuka nemame povolni krediti {to bi gi koristele op{tinite za razvoj, odnosno za lokalen razvoj na op{tinite. Jas bi napomenal deka op{tinite bi trebalo da se zadolùvaat, no kreditiraweto da bide popovolno so kamatnite stapki i treba da bide vo interes na lokalnata vlast, odnosno sepak da postojat nekoi beneficii vo odnos na kreditnite linii.

�6

Ekonomski forum


Samo eden kratok komentar. Bankite se privatni subjekti i toa e pazar koj{to e reguliran od strana na dràvata od drug aspekt, a ne od aspekt na nivna ocenka na rizikot i nivna ocenka na cenata na kapitalot. I samata kamatna stapka e determinirana od razno-razni determinanti i varijabli. Sigurno deka del od toa si ima i dràvniot rizik, del od toa si ima celokupnoto na{e ìveewe aku-mulirano vo celiot ovoj ��- godi{en period na tranzicija. Zna~i, na bankite ne moè nikoj da im kaè koja kamatna stapka da bide. Duri li~no jas sum protiv za op{tinite da ima subvencionirawe na kamatnite stapki dokolku centralnata vlast razmisluva za takvo ne{to, bidej}i dosega, generalno kaùvam, op{tinite se pokaàa neodgovorni, a posledica od toa e i dolgot koj{to go akumulirale do sega. Zna~i, nikakvo subvencionirawe, bidej}i toa }e vodi vo takanare~en moral hazard vo kontekst deka na krajot, ako op{tinata ne si gi otplati dolgovite, se znae deka centralnata vlast }e mora, nekoj mora da plati.


Prvo mislam deka bi bilo dobro vo sorabotka so nevladiniot sek-tor vo Makedonija da se raboti na sozdavawe pozitivno mislewe kaj gra|anite da ne re~am kult kon obvrskata za pla}awe danoci, odnos-no dava~ki kon dràvata. Poznati se primerite vo Amerika deka Al Kapone ne bil zatvoren zatoa {to izvr{il mnogu ubistva, tuku zatoa {to go fatile kako prikriva danoci i koga izleguvate od Amerika na carina na granica vi baraat dokumenti so koi }e potvrdite deka ste se razbor~ile so amerikanskata dràva za da moè da ja napu{tite dràvata, vo sprotivno nema da vi dadat da izlezete. Dodeka kaj nas ima nesoodveten odnos od strana na pove}eto gra|ani. Isklu~ok, po moe subjektivno mislewe, se povozrasnite generacii gra|ani od Ma-kedonija. Jas gledam kako sega doa|a prilivot na sredstva vo buxetot na Veles. Otkako }e gi dostavime re{enijata, ima edna grupa gra|ani koi ne sakaat da bidat dol`nici na dràvata, a obi~no toa se pen-zionerite koi se taka vospitani od prethodnoto vreme i gledaat {to pobrzo da si gi namirat obvrskite. Mislam deka treba da se raboti na sozdavawe strategija vo Makedonija, {to zna~i da se gradi kult kon pla}aweto na danocite kako edna od serioznite obvrski na sekoj od nas, zatoa {to, kolku {to znam, vo Amerika nepla}aweto danoci se tretira kako te{ko krivi~no delo za potkopuvawe na temelite na ustavniot poredok.


�7

Vo vrska so dolgovite jas v~era go kaàv mojot stav. Sega toa bi go do-polnil so faktot deka imame op{tini koi dolàt ogromni pari, a, na primer, nabavuvaat mercedesi, avtomobili koi se super luksuzni. Jas ne moàm da go razberam toa, gi gledam na televizija deka dolàt po �, �0 milioni evra nivnite op{tini, a tie se falat kako }e gra-dat zgradi, kako izgradile tolku i tolku kilometri pati{ta. Treba da se nau~ime deka treba da gi pruàme nozete tolku kolku {to e dolga ~ergata. Jas sakam da ve uveram deka ne samo {to nema dolgovi, tuku i do den - dene{en op{tina Veles nema ni edna dostavena fak-tura koja ne e platena, a jas sum po vtor pat izbran za gradona~alnik vo prv krug. Zna~i, uspehot na Veles jas go gledam vo toa, da gradi{ tolku kolku {to imate, a, sepak, gra|anite da bidat zadovolni.

Tatjana \or|ievska, Op{tina Kriva Palanka

Bi sakala da izleze kako zaklu~ok od ovoj forum, {to }e pravime so dolgovite {to gi imame od dano~nite obvrznici od danokot na imot. Imame dolgovi nenaplateni od samoto voveduvawe od 9�-ta godina na danokot na imot, t.e. stari dolgovi. Imame osnovi za naplata, ne-koga{ sme pravele opomeni, nema zastaruvawe. Dali da gi otpi{eme tie dolgovi? Pet godini e periodot i deset godini na otpi{uvawe, pa da po~neme eve kako op{tinska administracija na novo. Drugo e kaàno vo zakonot, deka danokot na imot ima olesnuvawe za �0% i se dava namaluvawe za stanovite i stanbenite zgradi vo koi{to se ìvee. Deka nema dano~no olesnuvawe za tie koi{to ne ìveat, odnosno ja pla}aat propi{anata stapka. Tuku problem e {to ima mnogu, da ne kaàm dupki vo zakonot, pa imotot se prefrluva na ro-ditelot, a nasledstvoto ne e re{eno i zatoa u{te stojat po~inati dano~ni obvrznici, a nema na kogo da izvr{ime naplata i proble-mite ostanuvaat.

Dragica Todorovska, Op{tina \or~e Petrov

Nadomestokot za ureduvawe na grade`no zemji{te ne treba da bide osnoven prihod kako {to e sega slu~ajot vo Skopje. Zatoa {to sekade vo svetot na neizgradeno zemji{te lokalnata samouprava gradi in-frastruktura, pa potoa se gradat objekti. I tuka ima naru{uvawa poradi toa {to gra|anite nemaat naviki da pla}aat. Kakvi bilo nadomestoci, obvrski sprema dràvata se sudirale so tolku mno-gu problemi, koi se natrupaa za ovie �0 godini i dovedoa do divi gradbi pri {to lu|eto od �0 kvadrati ku}arki {to bea vo faza na raspa|awe sega napravija po �00, �00, �00 kvadrati i vikend naselbi se sozdadoa tamu pokraj rekite, a ni{to ne pla}aat za toa. Ova e rezultat od toa {to koja kako partija doa|a inspekciskata slu`ba,

��

Ekonomski forum

koja be{e pod centralnata vlast, vele{e nemojte sega da gi ru{ite lu|eto izbori ne o~ekuvaat da ne gi revoltirame gra|anite. E pa nie napravivme, gra|anite, odnosno vlasta i centralnata i lokalnata, da ne pla}aat lu|eto i da se naru{i navikata deka mora da se pla-ti obvrskata sprema dràvata. A, od druga strana, utre }e baraat da napravi{ vodovod, kanalizacija, pat, uli~no osvetluvawe, milion obvrski za ne{to {to tie ne go platile. Prvo gra|aninot treba da si plati, pa potoa da bara.

EFIKASNO PLANIRAWE NA BUXETSKITE TRO[OCINA LOKALNO NIVO

Vukica Saveska, Ministerstvo za finansii

Jas bi zboruvala za upravuvaweto so rashodite na op{tinskite bux-eti, no od aspekt na ona {to zna~i reformi i ona {to zna~i na odre-den na~in eden podolgoro~en proces, bidej}i samata buxetska refor-ma prakti~no vo na{ata dràva se odviva na centralno i na lokalno nivo vo izminative, pa da re~am eve jas kolku {to gi sledam tie procesi, izminative �0 godini. Bi po~nala prvo so osnovnite celi na fiskalnata decentralizacija kako voved, kade {to vo sekoj slu~aj morame da ja zadrìme makroekonomskata stabilnost na dràvata, da obezbedime ramnoteà pome|u lokalnite nadle`nosti i izvorite na finansirawe i da obezbedime sopstveni prihodi na op{tinite po~ituvaj}i ja Evropskata povelba za lokalna samouprava. Celta ni e jasna, a toa se kvalitetni i evtini javni uslugi i socijalen raz-voj na samata edinica na lokalna samouprava i pri toa finansiska disciplina i izvestuvawe i kontrola. Mora da odime kon toa da se obezbedat dovolno prihodi koi }e gi pokrijat potrebnite rashodi za izvr{uvawe na funkciite na op{tinata, a ne obratno pogolemi rashodi od prihodi, kako {to be{e vo izminatite periodi. Na toj na~in prakti~no vlijaeme i vrz prihodite.

Vrz osnova na toa zna~i deka sekoj buxetski rashod mora da ima sop-stven maksimalen iznos za sekoj buxetski korisnik oddelno, odnosno za sekoja op{tina, a vo ramkite na op{tinata za sekoj op{tinski buxetski korisnik. Tro{ocite na op{tinskite buxetski korisnici mora da se znaat i mora da se utvrdeni prethodno vo eden odreden period na podgotovka na samiot buxet za narednata godina.Dokolku vo op{tinskata administracija se formiraat stru~ni eki-pi koi{to }e znaat da rabotat, a ne samo da prisustvuvaat na rabo-ta, op{tinata }e moè da pravi is~ekor. Dokolku pak nema takvi


�9

stru~ni lu|e na soodvetnite rabotni mesta, op{tinata }e stoi vo mesto, nema da se napravi ni{to kako is~ekor i nema da postigneme nitu pak nekakvi podobri rezultati, zatoa {to onoj {to raboti vo op{tinata treba da zaraboti pove}e otkolku {to e negovata plata.

Osobeno e va`no da se istakne deka vo prvata faza na finansirawe na prenesenite nadle`nosti od kulturata, detskata za{tita i obra-zovanieto finansiraweto se vr{i so sredstvata od namenskata dota-cija, koja vo podocne`niot period }e se transformira vo blok dota-cija. Finansiraweto na ovie nadle`nosti, isto taka, }e se vr{i i so odobruvawe na sredstvata koi se ostvaruvaat od samofinansira~ki aktivnosti na instituciite ~ii osnova~ki prava se prenesuvaat na op{tinata.

Pove}egodi{noto buxetirawe ve}e e ona srednoro~no proektirawe na buxetot, toa e sledewe na makroekonomskite proekti za kori-stewe na modelite na procenka i ranoto otkrivawe na fiskalni-te pote{kotii. Nie kako dr`ava, � ili � godini nanazad po~navme so donesuvawe na fiskalnite strategii za dr`avata za trigodi{en period. Ne e toa ednostavna rabota, zatoa {to, sepak, bara dosta zna-ewe i umeewe ne samo za da se donese fiskalnata strategija i ne e samo prosto prepi{uvawe na, da re~am, ona {to sme go planirale za ovaa godina, pa istoto }e ni se slu~i i idnata i idnata i idnata godina. Zna~i, srednoro~noto proektirawe na buxetot treba da bide predmet na analizi.

�0

Ekonomski forum

Tuka ve}e vo igra vleguvaat mo`nostite da se planira zadolùvaweto, mo`nostite da se poka~uvaat stavkite, mo`nostite da se baraat iz-meni vo odredeni zakoni itn. Na ovoj na~in prakti~no }e se otkrijat site onie pote{kotii do koi moè da se dojde vo buxetskiot pro-ces za da moè istiot ponatamu da si odi vo soodvetniot proces na izvr{uvawe.

Podobruvawe na organizacijata na buxetskoto rabotewe prakti~no moè da se sprovede so utvrduvawe na buxetskiot ciklus i proce-durite potrebni za buxetskiot ciklus, so dostavuvawe do buxetski-te korisnici na jasna agenda okolu koja }e moè da se planiraat godi{nite programi, odnosno finansiskite planovi kako {to, neli, stru~no bi kaàle za op{tinskite buxetski korisnici i osi-guruvawe deka buxetot }e bide usvoen, odnosno donesen od sovetot vo utvrdenite rokovi, zna~i do ��.�� so cel da se po~ne so fiskalnata godina navreme. Programata e zbir na aktivnosti za postignuvawe na zaedni~kata cel koja treba da bide povrzana so ulogata i so ovlastuvaweto na buxet-skiot korisnik, a istovremeno da bide povrzana i so kratkoro~nite i srednoro~nite prioriteti na op{tinata. Osnovnite elementi na programata se da ima merlivi celi, da ima utvrden buxet i sood-vetni resursi, odnosno ~ove~ki resursi za negovo izvr{uvawe, da ima soodvetna identifikuvanost, soodvetna celna grupa i brojot na programite }e zavisi od brojot na funkciite koi{to se izvr{uvaat vo ramkite na op{tinata. Vo postojnata aplikacija koja vo mo-mentot se koristi vo na{ata dràva, za podgotvuvawe na buxetot za �006 godina, ima �� programi i �� potprogrami. Toa ne zna~i


��

deka site op{tini }e imaat �� potprogrami. Zna~i vo zavisnost od nadle`nosta, odnosno od aktivnostite koi{to op{tinata gi plani-ra, tolku potprogrami i }e ima. Kako }e se sledi realizacijata na programite? Preku indikatorite koi{to prethodno gi spomnav za sledewe na realizacijata, pri {to za sekoja cel treba da postoi ba-rem eden merliv indikator.

Koga prakti~no }e gi utvrdime na{ite aktivnosti vo soodvetniot buxet, sekako deka e potrebno da se izvr{i ocenka na samite pro-grami pri {to eden od va`nite segmenti koj {to }e ni pomogne e delot na funkcionalnata analiza. So nea se utvrduvaat, odnosno se identifikuvaat funkciite vo organizacijata preku nivnata klasi-fikacija i preku davawe preporaki dali tie treba da prodolàt so rabota, zna~i dali soodvetnata aktivnost treba da prodolì pona-tamu da se finansira, dali treba da se ukine finansiraweto, dali treba da se privatizira, zna~i ne ni e potrebno, ne e del od javnata usluga koja{to treba da ja obezbedi op{tinata ili treba da se pre-nesat na nekoj drug organ vo javniot sektor. Na ovoj na~in nie preku funkcionalnata analiza prakti~no doa|ame do odredeni soznanija dali na{iot buxet moè da go izdrì tovarot ili potrebno e da go rastovarime rashodniot del na buxetot za odredena funkcija. Pri-mer, koristeweto na ishranata vo osnovnite u~ili{ta, dali ishra-nata vo osnovnite u~ili{ta treba da se vr{i preku op{tinskiot buxet, dali moè ili treba da se rastovari kako funkcija, odnosno kako rashod. Zo{to se koristi ovaa analiza na funkcija? Za da se utvrdat strate{kite celi na op{tinata ili pak na institucijata

��

Ekonomski forum

{to prakti~no pretstavuva obid da dobieme kvalitetna usluga so {to ponizok tro{ok. Zna~i, tuka ja vrzuvame avtomatski analizata i preku nea se utvrduva pridonesot na sekoja funkcija vo postig-nuvaweto na strate{kata cel koja{to prethodno sme ja utvrdile so planovite na op{tinata.

Diskusija


Su{tinata na decentralizacijata za mene pretstavuva sledewe na funkcija, a ne sledewe na institucii i organizacija. Samo eden konkreten primer, utrovo razgovarav so eden od vas pretstavnicite i se rabote{e za slu~ajot na pra}awe pismo od Upravata za javni prihodi do podra~nite edinici soglasno organizacionata postave-nost na Upravata za javni prihodi. Taa uprava za javni prihodi znaete site kako e organizirana, kolku podra~ni edinici ima i kol-ku regionalni centri ima. Me|utoa, pak, teritorijalnata podelba e so realnost od �� edinici. Zna~i, ako ja sledime organizacijata, a ne funkcijata, a funkcijata pretstavuva nadle`nost za admini-strirawe na sopstvenite prihodi po osnova na danok na imot, toga{ golem del od op{tinite, gradona~alnicite i sovetite nema da ja do-bijat potrebnata informacija. I zatoa toga{ na vakvi sobiri i na drugi mesta tie imaa informacii od tipot deka podra~nata edini-ca navodno barala pari za da mo`e da ja prefrli evidencijata vo nadle`nost na op{tinata. Zatoa zna~i mnogu e bitna edna rabota, su{tinata na decentralizacijata e decentraliziraweto na samata


��

funkcija, a ne na instituciite, ne na organizacionata postavenost, ne na samite lu|e.

Dragica Todorovska, Op{tina \or~e Petrov

Organiziraweto na u~eni~kite ekskurzii i smestuvaweto odi preku odredeni turisti~ki agencii, parite direktno gi sobiraat od rodi-telite. Dali }e bide nazna~en nekoj od roditelite, dali direktorot gi sobira, ima ve}e mnogu poplaki kao demek tuka imalo zloupotre-ba od strana na odgovornite lica vo osnovnite u~ili{ta, za takvi slu~ai imame edno u~ili{te, sega, na primer, ima problem so kra`bi i tepa~ki i si sklu~ile dogovor so nekoja privatna agencija za obez-beduvawe i po �0 ili �0 denari sobiraat od sekoj od u~enicite i direktno i se pla}a dali na raka ili kako ne znam, me|utoa, sega tie pari nie kako }e gi kontrolirame, dali i tie treba da gi stavime vo ovie samofinansira~ki?


Nema da dozvolite vo gotovo da sobiraat. Kako {to ste ja po~nale ra-botata okolu zakupninite }e ja pravite za site drugi aktivnosti {to gi pravi u~ili{teto. Toa zna~i deka golemo vlijanie ima op{tinata vrz delot na samofinansira~ki aktivnosti, bidej}i sredstvata od roditelite }e se pla}aat na smetkata na samofinansira~kiot tim. [to mi e celta? Mora da gi fatite, kako op{tina, site konci vo svoja raka. Ako ve}e moète da go kontrolirate izdavaweto pod zakupnina vo u~ili{teto, pri {to, po moe mislewe, i ispravno ste postapile – direktorot sklu~il dogovor, zatoa {to se u{te gradona~alnikot ne moè da go potpi{e dogovorot. Zo{to? Osnova~koto pravo e prenese-no, me|utoa, statutite se u{te ne se usoglaseni, ne se preregistrira-ni u~ili{tata, nedvi`niot imot se u{te ne e prenesen. Od momen-tot na prenesuvawe na imotot moè gradona~alnikot, odnosno mora gradona~alnikot da gi sklu~uva tie dogovori. I vo toj slu~aj toa }e bidat ve}e prihodi od sopstvenost i }e bidat prihodi na buxetot na op{tinata. Do toj moment tie ne se prihodi na buxetot, tuku se prihodi na u~ili{teto, odnosno na institucijata, toa moè da bide i kulturna institucija, gradinkata zakupnini nema, me|utoa, i toa moè da se slu~i. Zna~i, vo ostanatiot del ona {to go znaete deka se organiziraat ekskurzii nema problem, treba da odat decata, no pa-rite }e gi uplatat na smetka na u~ili{teto za da moè da se kontro-lira. Zatoa {to sekoga{ ili se dobiva odreden popust ili se dobiva odreden procent koj{to }e se iskoristi povtorno za u~ili{teto. Sobiraweto pari od u~enicite za da se izvr{i odredena aktivnost treba da se izvr{i preku uplata na smetka. No taa }e bidi uplatena

��

Ekonomski forum

na smetkata na u~ili{teto, odnosno gradinkata, muzejot, bibliote-kata, a planot za tro{ewe }e go utvrduva op{tinata. Zna~i, defini-tivno kontrola vrz tie sredstva mora da ima. Kaj detskite gradinki vie znaete deka nie imame dosta visoki sredstva i zna~aen izvor na finansiskiot plan pretstavuva delot od participacijata na rodi-telite. Mnogu mal del pretstavuva finansiraweto na finansiskiot plan od buxetot na dràvata, odnosno na optimumot. Tuka obi~no se koncentrira samo eden mal del, toa se platite za vrabotenite. Dru-giot tro{ok {to se pravi vo gradinkata se pokriva od sredstvata od participacija. I zaradi toa jas, vsu{nost, zboruvaj}i vo prethod-noto izlagawe velam deka se se toa elementi koi{to treba da se ana-liziraat. Vam vi e bitno da gi dobiete podatocite od buxetskite korisnici, od va{ite op{tinski buxetski korisnici i sekako deka vo tekot na idnata godina }e ima odredeni prisposobuvawa najnor-malno, nikoga{ ne moè najispravno da se isplanira i dràvata sekoga{ pravi barem eden rebalans.

ZAJAKNUVAWE NA FINANSISKIOT MENAXMENT VO ELS

Liljana Stojanova, Dràven zavod za revizija

Vo delot na revizijata, na~inot i uslovite za vr{ewe na dràvnata revizija se regulirani so Zakonot za dràvna revizija. Dràvnata revizija, vsu{nost, pretstavuva ispituvawe na dokumentite, is-pravite i izve{taite od internite kontroli i internite revizii, smetkovodstvenite i finansiskite postapki i drugite evidencii so cel da se utvrdi dali finansiskite izve{tai ja prikaùvaat realno i objektivno finansiskata sostojba vo subjektot. Dràvnata revizija, isto taka, pretstavuva i postapka za ispituvawe na finansiskite transakcii, odnosno na dràvnite transakcii, a dràvni rashodi, dràvni transakcii se i tekovnite i kapitalnite rashodi.Od druga strana, nadvore{nata revizija pak na materijalno - finan-siskoto rabotewe na edinicite na lokalnata samouprava koja, isto taka, se narekuva finansiska revizija ili dràvna revizija, spored preporakite na Sovetot na Evropa taa pretstavuva finansiska su-pervizija koja treba da gi unapredi smetkovodstvenite praktiki i efikasnosta na lokalnoto rakovodstvo da gi spre~i finansiskite debalansi, da ja sledi finansiskata rehabilitacija na lokalnite vlasti koi se soo~uvaat so finansiski pote{kotii.Pri zavr{uvaweto na revizijata se podgotvuva prethoden izve{taj koj se dostavuva do gradona~alnikot ili do sovetot, koi{to imaat pravo na zabele{ki vo rok od �� dena od dostavuvaweto na toj prethod-


��

en izve{taj. Po prethodniot izve{taj se dostavuva kone~en izve{taj koj{to, isto taka, se dostavuva do gradona~alnikot i do sovetot i za nego imaat pravo za prigovor vo rok od �0 dena. Kone~niot izve{taj, spored odredbite na Zakonot za lokalna samouprava, se dostavuva i do Ministerstvoto za finansii i do Ministerstvoto za lokalna samouprava. Isto taka, subjektot, odnosno op{tinata, nadzorniot organ, sovetot i gradona~alnikot se dol`ni da dostavat vo rok od 90 dena podatoci za prezemenite merki po naodite na dràvnata re-vizija.

Isto taka, imame golemi naodi i golemi problemi se javuvaat kaj nekoi od op{tinite vo delot na blagajni~koto rabotewe bez doneseni odluki za blagajni~ki maksimum, imaat soznanie deka }e pristigne re{enie za blokirawe na ìro-smetkata se podigaat od smetkite na buxetite da vi kaàm sumi od po nekolku milioni koi{to nitu se ~uvaat vo blagajna za koi ot~et se dava na krajot od godinata so doku-menti koi{to se mnogu somnitelni. Takov slu~aj ovaa godina imame sretnato vo mnogu op{tini i toa vo op{tinite koi{to, za àl, i pokraj na{ata obvrska zadolìtelna revizija edna{ godi{no vo op{tinite, nie poradi neekipirnosta ne uspevame da napravime i vo onie op{tini vo koi{to ovaa godina bile prvpat, a se sre}avame so takvi raboti, pa duri sre}avame i na op{tinskiot buxet da bidat prihodi koi{to ne se so zakonot prihodi na op{tinata, tuku se pri-hodi na dràvata.

�6

Ekonomski forum

Osnovnite problemi i nepravilnosti so koi se sre}ava DZR pri vr{eweto na revizija se od osobeno zna~ewe za op{tinskite slu`bi, pa zatoa izlagaweto na Liljana Stojanova go prika`uvame vo ce-lost.

1. Neusoglaseni akti so zakonskata regulativaSo donesuvaweto na Zakonot za lokalna samouprava (Sl.vesnik br.�/0� ), od istiot proizleze zakonskata obvrska postojnite statuti na op{tinite, aktite za organizacija i rabota i aktite za sistem-atizacija na rabotnite mesta vo op{tinite, da se usoglasat so od-redbite na ovoj zakon najdocna vo rok od {est meseci od denot na negovoto vleguvawe vo sila. Isto taka, i postojnite upravni i admi-nistrativni organi na op{tinite da se organiziraat vo op{tinska administracija soglasno ovoj zakon, vo rok od tri meseci od denot na donesuvaweto na prethodno navedenite akti. I pokraj zakonskite obvrski, golem del od op{tinite ja nemaat izvr{eno ovaa zakonska obvrska. Ima op{tini koi izvr{ile samo usoglasuvawe na statutot, a usoglasuvaweto na drugite akti e vo tek. Ima op{tini kaj koi ak-tivnosti na ova pole se prezemeni so doa|aweto na novoto rakovod-stvo vo op{tinata, odnosno po lokalnite izbori vo �00� godina.

2. Neprimena na buxetskiot princip na vodewe nasmetkovodstvotoSoglasno Zakonot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite ko-risnici, priznavaweto na prihodite i na drugi prilivi, rashodite i na drugi odlivi sodr`ani vo glavnata kniga na buxetite i bux-


�7

etskite korisnici na ELS se sproveduva spored smetkovodstveno-to na~elo na pari~no iskaùvawe. Toj princip zna~i prihodite i drugi prilivi da se priznavaat vo presmetkovniot period vo koj nastanale, spored kriteriumot na merlivost i raspolo`livost. Prihodite i drugi prilivi se merlivi koga e mo`no da se iskaàt vrednosno. Prihodite i drugi prilivi se raspolo`livi koga se os-tavreni vo presmetkovniot period. Od druga strana, smetkovodst-venoto na~elo na pari~no iskaùvawe zna~i rashodite i drugi od-livi da se priznavaat vo presmetkovniot period vo iznos vo koj e izvr{eno pla}aweto.

Kako isklu~ok, priznavaweto na prihodite i drugi prilivi, rashodite i drugi odlivi sodràni vo glavnata kniga na buxetski-ot korisnik koj ostvaruva sredstva od drugi prihodi, moè da se sprovede i spored smetkovodstvenoto na~elo na modificirano nas-tanuvawe na finansiski promeni, odnosno transakcii, na na~in propi{an od strana na ministerot za finansii.

Posebno treba da se naglasi deka, iako ovaa zakonska obvrska e vo primena pove}e od tri godini, se u{te kaj nekoi subjekti ne e vo celost sfatena i se primenuva presmetkoven, odnosno kombiniran metod na smetkovodstveno evidentirawe so {to nerealno i neobjek-tivno se prikaùva rezultatot od raboteweto, odnosno razlikata pome|u prihodite i rashodite vo soodvetniot presmetkoven period.

êsta e pojavata na koristewe na formite za pla}awe, kompenzaci-ja, cesija i asignacija so koi se naru{uva buxetskiot princip na evidentirawe vo smetkovodstvoto. Ovie formi naj~esto se koristat pri pla}awa na izgradba na kapitalni objekti, odnosno za sredst-vata koi se dobivaat od dràvni organi za finansirawe kapitalni objekti vo edinicite na lokalnata samouprava. Sredstvata od ovie institucii preku razni formi, kako {to se cesii i asignacii, se dozna~uvaat direktno do izveduva~ite. Istite kaj op{tinata ne se evidentiraat, a i ako se evidentiraat, so takvo evidentirawe se naru{uva buxetskiot princip na smetkovodstvo. Dokumentacijata za ovie cesii i asignacii naj~esto kaj edinicite na lokalnata sa-mouprava ne se evidentira, a istata naj~esto se nao|a pokraj drugata dokumentacija kaj javnite nabavki.

3. Neevidentirawe na imotot na op{tinataPri procenuvaweto na bilansnite pozicii, ELS se dol`ni da po~ituvaat i drugi smetkovodstveni principi i na~ela. Tie se dol`ni kratkoro~nite i dolgoro~nite sredstva da gi iskaùvaat

��

Ekonomski forum

po principot na nabavna vrednost. Nea ja so~inuvaat kupovnata cena zgolemena za uvoznite carini, danokot na dodadena vrednost, dava~kite za prevoz i site drugi dava~ki, {to moàt direktno da se dodadat na nabavnata vrednost, odnosno na tro{ocite za nabav-ka. Otpisot na vrednosta na dolgoro~nite sredstva se sproveduva so primena na pravoliniski metod na otpis so primena na godi{ni propi{ani stapki.[to se odnesuva do evidentiarweto na imotot na op{tinite, ~esta pojava e vo knigovodstvenite evidencii da bide evidentirana samo opremata so koja raspolaga op{tinata. Ne se evidentiraat grade`nite objekti so koi raspolaga op{tinata, a kako naj~est izgovor e neutvrdenata vrednost na objektite ili nemo`nosta za utvrduvawe na istata.

Op{tinite imaat i raspolagaat so materijalni sredstva kako {to se ulici, pati{ta i drugi kapitalni objekti za koi ne se vodi nikakva evidencija, a za ~ija izgradba se potro{eni ogromni sredstva. Vakvoto postapuvawe e sprotivno na odredbite od ~lenot 67 od Zako-not za javni pati{ta (Sl.vesnik na RM br. �6/96……�9/0�). Soglasno odredbite od ~len 67 stav � i ~len 9 stav � od istiot zakon, op{tinata e dol`na da vodi evidencija za lokalnite ulici i pati{ta.

Ne se vodi evidencija za materijalnite sredstva vo podgotovka. Za kapitalnite rashodi koi zna~at investicii vo tek po osnova na izgradba, renovirawe i drug vid vloùvawe, op{tinite ne vodat evidencija na pozicijata materijalni sredstva vo podgotovka, {to ne e vo soglasnost so Zakonot za smetkovodstvoto na buxetite i bux-etskite korisnici, Pravilnikot za smetkovniot plan na buxetite i buxetskite korisnici i Pravilnikot za sodrìnata na oddelnite smetki vo smetkovniot plan za buxetskite korisnici. Poradi toa onevozmoèno e da se sledi vloùvaweto vo odreden objekt (pat, uli-ca i drugi objekti), soodvetno na toa i da se evidentira zgolemuvawe na nabavnata vrednost i delovniot fond, pri davaweto na istite vo upotreba.

Ima op{tini vo ~ii bilansni pozicii e evidentiran imot na pozicijata zemji{te ili grade`ni objekti za koi nema nikakvi po-datoci i za koi nikoj ne moè da dade objasnuvawe za kakov imot se raboti, nitu pak za realnosta na soodvetnata pozicija.

4. Nesproveduvawe na redovni godi{ni popisiSoglasno Zakonot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite ko-risnici, dol`ni se najmalku edna{ godi{no da vr{at usoglasuvawe


�9

na svoite pobaruvawa i obvrski so sostojbata na sredstvata i nivnite izvori iska`ani vo smetkovodstvoto so fakti~kata sostojba {to se utvrduva so popis na �� dekemvri na na~in propi{an so Pravil-nikot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite korisnici.Od dosega{nite redovni uvidi kaj ELS, eden od naj~estite naodi e i naodot za neizvr{en ili necelosno izvr{en popis so sostojba na �� dekemvri. Naj~esto se vr{i samo fizi~ki popis bez da se izvr{i usoglasuvawe na fakti~kata so smetkovodstvenata sostojba.Pri uvidite se utvrduva deka i pri pripojuvaweto na dosega{nite op{tini, koi so noviot Zakon za teritorijalna organizacija na edi-nicite na lokalnata samouprava na Republika Makedonija stanu-vaat naseleni mesta na odredena op{tina, na ova pra{awe ne mu se posvetuva potrebnoto vnimanie. Ne se pravat celosni i realni popisi za da se utvrdi realnata sostojba na materijalnite sredstva i nivnite izvori, kako i sostojbata na pobaruvawata i obvrskite, tuku se postapuva formalno, se prepi{uvaat podatocite od prethod-niot popis.

5. Nesprovedeni delbeni bilansi od 1996 godinaIako Dr`avniot zavod za geodetski raboti ima prezemeno aktivnos-ti za sproveduvawe na re{enijata doneseni od Vladata na Repub-lika Makedonija od �.�.�000 godina za prenesuvawe na pravoto na sopstvenost po delbeniot bilans pome|u Republika Makedonija i novoformiranite op{tini soglasno Zakonot od �996 godina, mini-malen e brojot na op{tinite koi prezele merki na ova pole, odnosno koi prezele aktivnosti za da se zdobijat so imotni listi i vo svoite evidencii da go evidentiraat imotot {to go imaat dobieno so ovoj delben bilans.

6. Neevidentirawe na pobaruvawata i obvrskiteBilansnite pozicii na pobaruvawata i obvrskite se priznavaat spored izvr{enite dogovoreni iznosi.Golem e brojot na op{tinite koi samostojno go vr{at presmetuvaweto i utvrduvaweto na nadomestokot za ureduvawe na grade`no zemji{te, komunaliite koi se pla}aat pri gradba, dogradba i nadgradba, a bez da vovedat pritoa soodvetna analiti~ka evidencija.ELS vr{at evidentirawe na pobaruvawata vo momentot na pla}aweto, a ne vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot, iako e ~esta praksata da se dava pla}awe na rati bez da se sledi i da se evi-dentiraat ratite i nivnata dospeanost i bez da bidat istite obez-bedeni so soodvetni plate`ni instrumenti. Neevidentiraweto na pobaruvawata pridonesuva da se nema uvid vo sostojbata na pobaru-

60

Ekonomski forum

vawata na op{tinata i ne postoi mo`nost za sledewe na istite i za prezemawe merki za nivna naplata.

Obvrskite sprema snabduva~ite vo knigovodstvoto na op{tinite ne se evidentiraat vo momentot koga nastanal dol`ni~ko - doveritel-skiot odnos i koga e dobiena faktura za izvr{ena nabavka na dobra ili za izvr{ena usluga, tuka se evidentiraat vo momentot koga se vr{i pla}awe na istite, sprotivno na Zakonot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite korisnici. Ne se vr{at redovni usoglasuvawa so snabduva~ite, evidentirani se sostojbi bez da se ima soodvetna do-kumentacija. So vakviot na~in na evidentirawe se nema uvid vo sos-tojbata na obvrskite i zadolùvawata na op{tinata i ne se sozdava osnova za podgotvuvawe celosni finansiski izve{tai. Neevidenti-raweto na obvrskite na op{tinite pridonesuva nivnite finansis-ki izve{tai da se nerealni i da se nema podatok za zadolènosta na op{tinite. Toa e slu~aj i sega vo momentite na decentaralizacija, se nema to~ni podatoci za zadolènosta na op{tinite, a toa soz-dava dopolnitelni pote{kotii za razre{uvawe na pra{aweto za eliminirawe na dolgot na op{tinite.

7. Nepo~ituvawe na zakonskite odredbi za platiteNiza godini eden od naj~estite naodi na revizijata kaj ELS be{e i ne-soodvetnata isplata na platite, i toa naj~esto kaj gradona~alnicite, na koi, pokraj platata utvrdena soglasno koeficientot soglasno Zakonot za platite na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i na drugite izbrani i imenuvani lica vo Republika Makedonija, im se ispla}a i pau{alen nadomest po odluki koi ne se zasnovaat na zakonski odredbi, pa se koristat razni formi, za koor-dinacija, za prekuvremeno angaìrawe i sli~no.Isto taka, mnogu ~esto na odredeni lica im se dava tretman na funk-cioneri, na primer, na sekretarot na sovetot ili gradskiot arhi-tekt, iako ovie lica nemaat tretman na funkcioneri, i na istite im se ispla}a plata soglasno Zakonot za isplata na plati i nadome-stoci na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i na drugite izbrani i imenuvani lica. Se u{te kaj nekoi op{tini ima pojava pretsedatelot na sovetot da bide lice vo raboten odnos vo edinicata na lokalnata samouprava {to e sprotivno na Zakonot za lokalna samouprava.Smetame deka so izmenite na zakonskata regulativa vo ovaa oblast, {to se napraveni vo �00� godina, i tuka }e se sredat sostojbite.


6�

8. Nesoodvetni isplati na nadomestocina sovetnici i drugi licaSoglasno ~len �� od Zakonot za lokalna samouprava (Sl.vesnik na RM br.�/0�), ~lenovite na sovetot imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici na sovetot i nadomestok na patni i dnevni tro{oci, vo ramki utvrdeni so zakon. Soglasno ~len �00 od Zakonot za lokalna samouprava, do donesu-vaweto na Zakonot od ~len ��, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za prisustvo na sednica na sovetot, bez ogled na nejzi-noto vremetraewe, najmnogu do �0% od prose~nata mese~na neto - pla-ta vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patni i dnevni tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite {to se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici. I pokraj ovie zakonski odredbi, se u{te pri isplatata na nadomestoc-ite na ~lenovite na sovetite postoi {arenolikost i se ispla}aat pove}e vidovi nadomestoci koi vo nekoi op{tini se povisoki i od �0.000 denari, na ime anga`irawe za rabota na teren, rabota so glasa~ite, rabota vo komisii i tela i drugi formi za koi se done-seni odluki koi ne se zasnovaat na postojnite zakonski odredbi.

9. Nesproveduvawe na postapkite za javni nabavkiNeprimenuvawe na odredbite od Zakonot za javni nabavki: 4 ne se sproveduvaat soodvetni postapki za javni nabavki; 4 ne se donesuva plan za vkupnite potrebi za nabavki vo tekovnata

godina po vidovi na proizvodi (stoki), uslugi i raboti, so koj se opredeluva i dinamikata za realizacija na nabavkite i postap-kata za javna nabavka koja }e se koristi;

4 ne se doneseni interni akti – Pravilnik za regulirawe na na~inot i postapkata na nabavkite od mala vrednost soglasno ~len 7� od Zakonot za javni nabavki;

4 ne se vodi posebna evidencija za malite nabavki.

10. Nepravilnosti kaj blagajni~koto rabotewe4 ne se donesuvaat odluki za utvrduvawe na blagajni~ki maksi-

mum;4 blagajni~kite izve{tai ne se podgotvuvaat redovno pri sekoja

promena na sostojbata vo blagajnata i ne se potkrepeni so kom-pletni smetkovodstveni dokumenti (kasa - isplati i kasa - pri-mi), so koi }e se potvrdat isplatite i uplatite vo blagajnata, {to e sprotivno na odredbite za blagajni~ko rabotewe;

6�

Ekonomski forum

4 blagajnikot ne e ovlasteno lice za podigawe na gotovinata od smetkata, tuku podigaweto na sredstvata go vr{i koe bilo lice vraboteno vo lokalnata samouprava;

4 preku blagajnata nema transfer na gotovina - pari, kasovite izve{tai blagajnikot gi podgotvuva vrz osnova na priloèni do-kumenti za podignati sredstva od smetkata i priloèni smetki za napraveni rashodi;

4 se koristi gotovinskiot na~in na pla}awe kaj nekoi op{tini, duri i do �0% od sredstvata od buxetot se ispla}aat so smetko - potvrdi preku blagajna. Se podigaat avansi vo iznosi i pogolemi od milion denari bez odredena namena i na krajot na godinata se priloùvaat razni dokumenti za isplata.

So voveduvaweto na trezorskoto rabotewe od �.7.�00� godina kaj edi-nicite na lokalnata samouprava, smetame deka del od negativnostite kaj gotovinskoto rabotewe }e bidat eliminirani.

11. Otsustvo na javnost i ot~etnostI pokraj zalo`bite za transparentnost, odnosno za javnost vo javnata potro{uva~ka, ~esta e pojavata kaj odredeni edinici na lokalnata samouprava da otsustvuvaat ovie elementi. Ima pojava za odredeni akti i programi, za koi sovetot ima zakonska obvrska da gi usvojuva, istiot preku razni formi da bide preskoknat.êsta e pojavata odredeni akti koi se predloèni od gradona~alnikot do sovetot da ne bidat postaveni na dneven red, iako sovetot ima za-konska obvrska istite da gi razgleduva i da dade mislewe dali gi usvojuva ili ne i koi se pri~inite za toa, a nivnoto nepostavuvawe na dneven red go onevozmoùva principot na ot~etnost.

Me|utoa, bidej}i postojnata zakonska regulativa i voobi~aenata praktika ne obezbeduvaat precizni nadle`nosti i aktivnosti na Dràvniot zavod za revizija, toa ja nametnuva potrebata od prome-ni vo Zakonot za dràvna revizija, imaj}i gi predvid zgolemenite nadle`nosti na decentraliziranite ELS. Vo promenite i dopolnu-vawata na Zakonot za dràvna revizija treba jasno da se opredeli: opfatot, sodrìnata i ovlastuvawata na Dràvniot zavod za re-vizija vo izveduvaweto na finansiskata revizija na ELS.

Vo novite uslovi na dejstvuvawe, Dràvniot zavod za revizija poleka prerasnuva vo dejstvuva~ka institucija, a se pomalku }e pretstavuva nabquduva~ i izvestuva~ na ministerstvata, Javnoto obvinitelstvo i Parlamentot za konstatiranite nepravilnosti vo oddelni ELS.


6�

Diskusija


Sekoja op{tina treba da si donese svoi proceduri vo koi se utvr-duva na~inot na finansiskoto pla}awe. Toa {to vie velite: jas mu velam na mojot sorabotnik da mi se potpi{e od strana ne vaì do dràvnata revizija dokolku vie kako op{tina, odnosno op{tinite nemaat doneseno proceduri so koi se vr{i gotovinsko ili bezgo-tovinsko pla}awe. Mora da ima pravila na igra. Zakonot ja dava ramkata, me|utoa, pravilata na igra se utvrduvaat vo proceduri vo propi{ani obrasci koi{to vaàt za taa op{tina i ne vaàt za dru-gite op{tini.


Jas bi sakal da go iskoristam prisustvoto na gospo|a Stojanova. Diskutiravme, neli, za ogromnite dolgovi {to gi imaat op{tinite. Jas znam deka taa rabota ne e vo nadle`nost na Dràvniot zavod za revizija, no bi me interesiralo kolku slu~ai imalo i kako se po-stapuva otkako Dràvniot zavod za revizija }e utvrdi nekoi anoma-lii i otkako }e gi dostavi tie naodi do drugite dràvni nadle`ni organi, kakva e povratnata reakcija. Za mene e nesfatlivo vo si-tiuacija koga site zboruvame za po~ituvawe na pravnata dràva, za borba protiv kriminalot, za organiziraniot kriminal, neod-govorni gradona~alnici da sozdadat dolgovi od �0 - tina milioni evra, a osven za onoj gradona~alnik od û~er Sandevo, i sega brzo ima{e i za porane{niot gradona~alnik na Lukovo, nemam vo vesnik pro~itano deka protiv nekoj drug e pokrenata nekoja postapka od

6�

Ekonomski forum

nadle`ni dràvni organi, od javno obvinitelstvo ili policija za merki na odgovornost. Isto taka, koga se znae deka se mnogu rigoroz-ni odredbite od Zakonot za javni nabavki deka gradona~alnicite, odnosno op{tinite ne moàt da raspi{uvaat tenderi ili ajde da bideme kaj raspi{uvaweto fleksibilni, bidej}i nie kontinuira-no sekojdnevno sobirame prihodi, no barem na krajot na godinata saldoto plus minus da bide izedna~eno. Zna~i, kako moè vo funk-cija na izborni kampawi ili za da im se dodvorat na glasa~ite da raspi{uvaat tenderi za javni nabavki za izgradba na objekti, ogrom-ni sumi pari koi vsu{nost gi nemaat, a nikoj protiv niv ne prezema merki vo dràvata. Ako toa ne se sankcionira, zna~i deka taa praksa }e prodolì i ponatamu.


Rekov vo izlagaweto deka Dràvniot zavod za revizija nema sankcionira~ki merki. Nie izve{taite, koga ima elementi na prekr{ok ili na krivi~no delo, gi dostavuvame do nadle`nite or-gani, do Obvinitelstvoto, do Antikorupciskata komisija, do Mini-sterstvoto za vnatre{ni raboti, no se u{te nemame informacija za prezemeni merki po nekoj od na{ite podnesoci.

Koga zboruvav za vnatre{nata kontrola, rekov deka mnogu retko od op{tinite imaat pi{ani akti i kontrolni postapki. Mislev na akti od koristeweto na slu`benite vozila, akti so koi{to }e se propi{e pla}aweto na tro{ocite po mobilni telefoni, koriste-weto na reprezentacijata, potoa dali }e bidat toa pravilni akti so re{enija za koristewe na reprezentacija, za podaroci i taka nata-mu. Se se toa proceduri koi{to davaat ot~et za tro{eweto na javnite sredstva. Bidej}i za javnata potro{uva~ka, za tro{eweto na javnite sredstva treba da dademe ot~et pred narodot i ne moè tro{ocite da ne bidat ograni~eni, ~estopati koga nie pi{uvame vo izve{taite deka se napraveni tolku tro{oci za reprezentacija vo fakturi vo koi{to ne stoi ni{to, ni koj bil ni kade bil, ni koj bil povodot ili smetko-potvrdi bez fiskalni smetki, toga{ gradona~alnicite ni pi{uvaat deka ne ja pre~ekorile taksata predvidena so buxetot. To~no e toa, ne ja pre~ekorile taksata predvidena so buxetot, no tre-ba da se znae deka ima proceduri za toa koj, kade, koga moè da tro{i i vo koi prigodi javni pari, pari na dano~nite obvrznici.

Pan~o Minov, gradona~alnik na Op{tina Kavadarci

Sakav da pra{am za dve prakti~ni pra{awa. [to e dolg? Jas, na primer, vo mojata op{tina vovedov edna specifi~nost koja se vika:


6�

ovoj dolg ne e dolg, za{to, na primer, grade`na firma gradi i jas nemam pari da i platam. Samo pove}e mi gradi otkolku {to jas imam prihodi od komunalii, bide}i komunaliite ne moè{ da gi plani-ra{, toa e neizvesno. Jas mu kaùvam- }e sklu~ime dogovor za idni komunalii, koga }e moàm da ti platam, toga{ da ti platam so komu-nalii, bez kamata. Zna~i, sega na idni komunalii jas sklu~uvam so nego dogovor i mu velam, bidej}i jas sega po ovaj dogovor ne moàm da ti platam. Druga rabota {to ja na~navme e dali dolgot {to e mno-gu zastapen sprema uli~noto osvetluvawe e dolg. Nie smetame deka ne e dolg. Mu pu{tame protivtu`ba na ESM zatoa {to tie na �0 % naplata {to ja imaat, ni baraat �00% zadolùvawe vo odnos na potro{enata elektri~na energija.

PRIDONESOT NA PARTICIPATIVNOTO BUXETIRAWE KON TRANSPARENTNOSTA VO DONESUVAWETO NA BUXETITE NA OP[TINSKO NIVO

Jadranka Kungulovska, Centar za ekonomski analizi

Definicija na poimot participativno buxetirawe, odnosno u~estvo voop{to na gra|anite, bi bilo deka toa e vsu{nost sekoj proces niz koj gra|anite vlijaat vrz donesuvaweto odluki od javno zna~ewe, va`ni za javnosta, re{enija koi voop{to se odnesuvaat na nivnite ìvoti. U~estvoto moè da bide aktivno i toa e koga gra|anite imaat direktna me|usebna sorabotka so izbranite organi vo op{tinata kako i so op{tinskata administracija, a moè da bide i pasivno i toa se slu~aite koga gra|anite samo prisustvuvaat na javni sobiri za da dobijat informacii za programata {to ja zastapuva lokalnata vlast ili toa go pravat samo so ~inot na glasawe na izborite.

66

Ekonomski forum

Zo{to gradona~alnicite ili finansiskite menaxeri vo op{tinite imaat potreba da dobijat pove}e informacii ili znaewe za gra|anskoto u~estvo? Mo`ni odgovori na ova pra{awe, spored mene, moàt da bidat slednive: 4Za da se osiguraat deka pravnata osnova, odnosno pravnata ramka

ili obvrska za gra|anskoto u~estvo e ispolneta na najefektiven na~in pri odrùvawe na javnite sobiri

4Da moàt da obezbedat poddr{ka i legitimitet za proektite fi-nansirani so buxetite

4Da obezbedat ili ovozmoàt novi aspekti i re{enija za komplet-nite finansiski i buxetski pra{awa, odnosno mo`nost za nivna prioritizacija

4Da se zapoznaat so potrebite na gra|anite i da odgovorat na niv 4Da osoznaat novi tehniki za vklu~uvawe na pridonesot na javno-

sta po pra{awata povrzani so finansiite 4Da se podgotvat celosno za vremeto koga gra|anskoto u~estvo }e

bide normirano pravno i }e bide zadolìtelno i nema kako dosega da bide isklu~ok ili samo incidentno od op{tina do op{tina.

4Ponatamu da se obezbedi vredno znaewe od oblasta na gra|anskoto u~estvo i zadovoluvawe na potrebite na gra|anite za informacii {to preku soveti moè da se prenese i na ostanatite sektori na oddelenijata i na nivnite rakovoditeli.

Sepak, postojat i mnogu drugi oblasti od ovoj proces kade javniot pridones moè da bide korisen i tuka bi gi nabroile slednive:4Barawe poddr{ka od zaednicata za odredeni kapitalni investi-

ciski programi,


67

4Maksimizirawe na sobiraweto na danocite, 4Vospostavuvawe pravila i nasoki za naplata na taksite, prido-

nesite, 4Vospostavuvawe principi za upravuvawe so op{tinskiot imot i

sli~no.

Od moeto �0-godi{no rabotno iskustvo vo op{tina, kako pri~ini za neu~estvo na gra|anite jas gi locirav slednite: 4Moèbi gra|anite ne se vo mo`nost da prisustvuvaat na zakaànite

javni sobiri i sostanoci poradi lo{o odbranata data, se pok-lopilo so nekoj praznik ili ne{to sli~no ili lo{o zakaàniot odbran termin za odrùvawe na sredbata.

4Vo toa vreme mo`no e tie da se rabotno angaìrani na rabota ili da imaat nekoi drugi obvrski, pa poradi toa i ne prisustvuvaat.

4Nekoi lokacii za takvi sostanoci se te{ko dostapni bez da se koristi prevoz ili samata lokacija gra|anite ja smetaat za nesi-gurna.

4Lu|eto, pak, moèbi ne slu{nale za sredbata, voop{to zna~i ne bile informirani, ne gi videle javnite izvestuvawa, pred se, na oglasnite tabli i na drugi javni objekti, poradi toa {to tie ne-male soodvetna forma i ne bile voo~livi.

4Vo nekoi slu~ai zainteresiranite gra|ani moè da naidat i na pote{kotii vo vospostavuvaweto kontakt so nekoj od odgovornite slu`benici za dobivawe pove}e informacii za sredbata i pora-di pove}e neuspe{ni obidi moàt da odlu~at da ne prisustvuva-at, zna~i, ne se dovolno informirani i ednostavno poradi toa nema da dojdat.

4Lu|eto, isto taka, moè da se slu~i da se ~uvstvuvaat neprijatno koga tie ne znaat mnogu za temata koja e na dneven red na sobirot, posebno ako se raboti za nekoe kompleksno pra{awe od finansi-ski aspekt i po koe treba zna~i da diskutiraat na taa javna sredba ili koga ne znaat {to se o~ekuva od niv na sredbata kade {to tie treba da prisustvuvaat ili da u~estvuvaat.

4Postojat lu|e koi imaat malku ili nemaat voop{to iskustvo kako u~esnici na javna sredba, pa zatoa moàt da bidat somni~avi kon namerata na vlasta za toa da gi pokani i da go procenat toa kako manipulacija ili samozalaùvawe.

4No, isto taka, na sostanocite na edinicite na lokalnata samo-uprava, lu|eto moàt da ~uvstvuvaat i neprijatnost dokolku se ed-instvenite {to izrazuvaat nekoj osoben pogled ili stav, koj{to moè da bide kontradiktoren, osobeno dokolku vo edna takva po-zicija moè da stanat neomileni i nepopularni vo sredinata, me|u prijatelite, me|u klientite, me|u vrabotenite.

6�

Ekonomski forum

4Lu|eto ne sakaat ednostavno da tro{at vreme na neproduktivni diskusii i debati za razni temi koga tie veruvaat deka kone~noto re{enie e ve}e doneseno i tie se tuka samo da bidat pokritie.

4Na kraj lu|eto ne sakaat da davaat informacii ako ne ~uvstvuva-at deka nivniot pridones }e bide soodvetno po~ituvan, vrednu-van ili barem seriozno razgledan.

STUDIJA NA SLU^AJ,,UPRAVUVAWE SO BUXETITE VO OP[TINA VELES”


Decentralizacijata ne bi trebalo da bide bau~ za novite gradona~alnici i ~lenovi na sovetite, tuku treba da bide eden golem predizvik ili {ansa za svoite gra|ani da napravat mnogu pove}e ot-kolku toa {to go pravele nivnite prethodnici i centralnata vlast, zatoa {to sega imaat pogolemi mo`nosti na raspolagawe. No, toa podrazbira i novite nadle`nosti da bidat pridru`uvani so sood-vetni finansiski sredstva, zatoa {to od teorijata e poznato deka dobivaweto na mnogu prava bez soodvetni finansiski sredstva e pove}e tovar otkolku pravo, poznati se iskustvata od Bugarija kade {to bolnicite im bea dadeni vo nadle`nost na op{tinite, pa potoa op{tinite molea centralnata vlast da si gi zeme nazad, zatoa {to nemaa dovolno pari za da se spravat so taa nadle`nost.

Ne{to {to ne sum siguren deka e napraveno i so novata teritori-jalna organizacija i so Zakonot za finansirawe e potrebata od vo-


69

spostavuvawe ramnoteà pome|u goleminata na op{tinite od edna strana, nejzinata ekonomska mo} i vkupnite kapaciteti i, od druga strana, obemot na nadle`nostite {to gi dobija op{tinite, zatoa {to na{iot sistem podednakvo gi tretira site op{tini, nemaat op{tinite mo`nost da izbiraat me|u fakultativni, zadolìtelni i izvorni nadle`nosti, tuku i najmalite i najgolemite op{tini gi imaat site nadle`nosti {to ne e voobi~aeno vo praksata na drugite dràvi. Isto taka, ne sum siguren dali so na{iot sistem na finans-irawe e dovolno razraboten sistemot za finansisko izedna~uvawe, koj e nuèn i neophoden za prilikite vo Makedonija zaradi ogrom-nite disproporcii vo razvienosta na oddelni op{tini koi vle~at koreni u{te od minatoto poradi neramnomernata regionalna razvi-enost.

Op{tina Veles ima{e ~est ili privilegija da bide izbrana za pi-lot op{tina, i da bide izbrana za model na makedonska op{tina vo izminatite dve godini vo koja se realiziraa pove}e pilot proekti. Spored nekoi istraùvawa na UNDP i USAID, Veles e op{tina so najmnogu izgradeni kapacitet. Isto taka, gord sum na toa {to imame odli~na, vo dobar del dràvna administracija, nemame prevrabo-tenost za razlika od nekoi drugi op{tini, zna~i, mojot princip ne be{e da vrabotuvam partiski prijateli i rodnini itn. Nie, spored aktot na sistematizacija, imame predvideno �� rabotni mesta, vo ovoj moment se samo �� vraboteni, a nekoi op{tini koi imaat pomal-ku ìteli od Veles imaat dvojno pove}e vraboteni.

Imame najvisoko nivo na primena na informati~ko komunikacis-kata tehnologija vo rabotata na Op{tinata od site op{tini vo

70

Ekonomski forum

Makedonija, zna~i sekoj vraboten ima personalen kompjuter, site se obu~eni za rabota na kompjuteri, site se povrzani na Internet i site sme povrzani na gradska intranet mreà i zaedno so podra~nite edinici na ministerstvata, pred da donese dràvata, donesovme strategija za voveduvawe elektronska vlast vo Op{tina Veles, ot-vorivme besplatna javna pristapna to~ka za Internet vo ramkite na gradskata biblioteka. Prvi vo Makedonija, i zasega edinstveni, usvoivme strate{ki planski dokument za odr`liv razvoj spored principite na Obedinetite nacii-lokalna agenda �� {to treba da bide obvrska za site op{tini ako sakame da vlezeme vo Evropskata unija. Vo Bugarija ve}e 60% od op{tinite imaat doneseno lokalna agenda ��, a kaj nas doprva sega Ministerstvoto za ìvotna sredina gi po~nuva podgotovkite.

Koi aktivnosti gi sprovedovme vo ramkite na pilot proektot za lo-kalnite danoci? Blagodarenie na ekspertite koi bea angaìrani od USAID, dobivme mnogu novi znaewa i ve{tini za vrabotenite koi gi prezemavme od Upravata za javni prihodi, dobivme mnogu sovre-mena tehni~ka oprema, duri i linkovski vrski, bidej}i Upravata za javni prihodi be{e vo druga zgrada, organiziravme kampawa za po-dignuvawe na javnata svest, zna~i, pe~atevme flaeri, televiziski i radiospotovi, odràvme pres - konferencii i pe~atevme izve{tai.

Na{ite analizi pokaàa, toga{ koga se odviva{e pilot proektot, deka zna~itelno be{e zgolemen prilivot na sredstva vo buxetot vo sporedba so toj period prethodnata godina. Postignavme mnogu povi-soko nivo na rabotna disciplina, zatoa {to vrabotenite od UJP gi prezemavme vo na{ata op{tinska administracija spored prethod-


7�

nite dogovori potpi{ani so ministerot za finansii i direktorot na Upravata za javni prihodi. Kako rezultat na toa ja zgolemivme efikasnosta vo rabotata so nad �� iljadi re{enija za danok na imot. Obezbedivme pobrzi i pokvalitetni uslugi na dano~nite obvrznici. Zna~i, ako porano ~ekale mnogu denovi, kako {to se àlat sega vo Skopje, za transfer, odnosno za pla}awe danok na nedvi`nini, nie toa go pravime za mnogu kratko vreme, za eden - dva dena, se razbira, ako nema ni{to sporno, ako komisijata izlegla brzo na teren, zna~i vr{ime rabota na gra|anite, {to se veli, najbrzo {to e toa mo`no.

Prepora~uvam op{tinite i gradona~alnicite da sozdadat soodvetna organizaciona struktura za upravuvawe so finansiite i da ne se vo-dat od toa da zgriàt nekoi svoi partiski kolegi, kom{ii, rodnini, prijateli, tuku da odat kon angaìrawe na kvalitetni lu|e i toa tolku kolku {to }e im trebaat, a ne premnogu, zatoa {to vo idnina dràvnite slu`benici }e imaat golemi plati i dobro e {to pomalku pari da odat za plati i pridonesi, a {to pove}e za proekti, zatoa {to gra|anite taka }e bidat zadovolni od svojot gradona~alnik.

7�

Ekonomski forum

Prepora~uvam organizirawe na celosna masovna reprocenka na imotot. Jaknewe na prostornite, kadrovskite, tehni~kite i finan-siskite kapaciteti na op{tinite, za da se obezbedi efikasnost i efektivnost vo rabotata niz postojana primena na smetkovodstve-nite standardi, me|unarodnite i doma{nite, kvalitetno finansi-sko planirawe i buxetsko profitirawe i podobruvawe na tehni-kite i ve{tinite za fiskalen kapacitet i, se razbira, na krajot imav mo`nost minatata nedela da prisustvuvam na eden svetski kongres-samit za informati~ka tehnologija. Prepora~uvam prime-na na informati~ko- komunikaciskata tehnologija vo site oblasti vo raboteweto na op{tinite, osobeno vo finansiskoto rabotewe so soodvetno sovremeni softveri koi, od edna strana, mnogu }e ja olesnat rabotata na op{tinskata administracija, na sovetite i na gradona~alnicite, a, od druga strana, }e go podobrat kvalitetot na raboteweto, a toa treba da go praktikuvame vo site oblasti vo rabo-teweto na op{tinite.

Diskusija:


Jas mislam oti rekov, deka soglasno zakonot, odnosno procedurite ut-vrdeni vo zakonot i vo drugite propisi, mora da se vodi evidencija na smetkovodstvenite dokumenti, odnosno na finansiskite dokumen-ti. Primerot {to go ka`a gospodinot Ace Kocevski za toa deka “Ur-ban invest“ nudi vo ovaa godina da gi izvr{i site raboti, a da bide pla}ano vo narednite dve godini ne otstapuva i ne e von zakonot. No, pra{awe na izbor e na menaxerot, vo slu~ajov gradona~alnikot, dali }e go prifati toa ili ne. Ako so dogovorot e utvrdeno deka


7�

pla}aweto }e se izvr{i vo narednite tri godini ili e toa investi-cionen objekt koj{to e so pogolemo zna~ewe i mora da se odviva vo fazi, zna~i vo nekoi rokovi vo koi{to se utvrdeni i rokovite na izvr{uvawe i rokovite na pla}awe, toa zna~i deka dobro se upra-vuva so sredstvata, no vo ramki utvrdeni so zakon.

Tuka sega se vra}am na Zakonot za javni nabavki. Zakonot za javni nabavki veli deka treba prethodno da se obezbedat sredstva vo buxe-tot na op{tinata, odnosno vo buxetot na dr`avata za koja bilo javna nabavka. To~no e i toa deka vo buxetot na op{tinata za izvr{uvawe na odredena aktivnost na odredena javna nabavka treba da bidat is-planirani tie sredstva i da se znae deka, na primer, za kupuvawe na motorno vozilo za �006 godina se planiraat sredstva vo iznos od � milioni denari. Zna~i, toa e momentot koga sredstvata se plani-rani, a ne koga }e gi imame trite milioni na smetka. Za na~inot i za uslovite na pla}awe ponatamu se dogovara vo ramki na dogovorot koga }e go izbereme ponuduva~ot. Mo`e da se rokovite na pla}awe vo naredni � godini i toa }e zna~i na{a obvrska i vo buxetot za nared-nata godina, isto taka, da se isplaniraat tie sredstva za otplata.

7�

Ekonomski forum


7�

STATII NA PREZENTERITE NA FORUMOT PODGOTVENI VO FUNKCIJA NA TEMATA NA FORUMOT

PRILOG 2:

76

Ekonomski forum


77

PLANIRAWETO NA PRIHODITE I RASHODITE KAKO IMPERATIVINDIKATORI NA FISKALNATA DECENTRALIZACIJA

Marija Kostovska, Ministerstvo za finansii

Voved

So potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor na ��.�.�00� godina, ispolneta e edna od pretpostavkite za zapo~nuvawe na procesot na gradewe demokratija vo Republika Makedonija.

To~kite sodràni vo tekstot na Ramkovniot dogovor pretstavuvaat ramka za ovozmoùvawe na razvojot na pobliski i pointegrirani odnosi pome|u Republika Makedonija i Evroatlantskata zaednica. Ovoj dogovor }e go promovira mirniot i harmoni~en razvoj na gra|anskoto op{testvo, ednovremeno po~ituvaj}i gi etni~kiot identitet i interesite na site makedonski gra|ani.

Opredelbata za po~ituvawe na odredbite sodràni vo Ramkovniot dogovor, osobeno opredelbata za gradewe demokratija preku decentralizacija na vlasta, se potvrdi niz ustavnite izmeni (Aneks A. Ustavni amandmani) i so donesuvaweto na Zakonot za lokalna samouprava (Aneks B. Izmeni vo zakonodavstvoto).

Vo ramkite na svoite nadle`nosti, vo tekot na izminatiot period, Vladata na Republika Makedonija niz zasileni aktivnosti na pove}e resorni ministerstva obezbedi uspe{na implementacija na Ramkovniot dogovor, osobeno vo delot na decentralizacijata na vlasta. Na � juli �00� godina oficijalno startuva i procesot na fiskalna decentralizacija.

7�

Ekonomski forum

Sostojba

So amandmanot LXIX na Ustavot na Socijalisti~ka Republika Makedonija, usvoen vo septemvri �990 godina, za prv pat e utvrdeno deka op{tinata e samoupravna zaednica na gra|anite od edno ili pove}e naseleni mesta ili na del od naseleno mesto.

So odredbite na Ustavot na Republika Makedonija, usvoen vo noemvri �99� godina, lokalnata samouprava e vbroena vo temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija (~len �, stav �, alineja 9). Vo taa nasoka, vo �99� godina be{e donesen Zakonot za lokalna samouprava, so {to se postavija temelite na sistemot na lokalnata samouprava, kako eden od glavnite elementi na edno moderno, demokratski uredeno op{testvo.

Analizite na primenata na ovoj zakon, kako i na sevkupnite sostojbi vo ovaa oblast, pokaàa deka imame nedovolno efikasna lokalna samouprava. Sostojbata be{e rezultat ne samo na odredeni nedoslednosti i nedore~enosti na Zakonot za lokalna samouprava, tuku i na bavnoto i necelosnoto menuvawe na zakonite koi{to se odnesuvaat na oblastite povrzani so lokalnata samouprava i te{kotiite koi se javuvaa vo odnos na utvrduvaweto na dolgoro~nite celi na zapo~natite reformi. Ponatamu, pravoto na gra|anite da u~estvuvaat vo vr{eweto javni raboti i na lokalno nivo, kako demokratski princip {to vaì vo site zemji - ~lenki na Evropskata unija, nedovolno se po~ituva. Procesot na decentralizacija se odviva{e bavno, a sostojbite bea dopolnitelno uslo`neti so postoeweto na odredeni pravni praznini za adekvaten i poefikasen sistem na kontrola na finansisko-materijalnoto rabotewe na op{tinite. Vladata na Republika Makedonija, vo noemvri �999 godina, donese Strategija za reforma na sistemot na lokalnata samouprava. Vo Strategijata, pokraj drugoto, konstatirani se sostojbite, utvrdeni se pri~inite i celite na pretstojnata reforma, i ukaàno e na mo`nite re{enija na lociranite problemi. Istovremeno e usvoen globalen plan na akcii {to treba da se prezemat zaradi uspe{no sproveduvawe na reformata. Pri ova mora da se naglasi deka se rabote{e za eden mo{ne kompleksen zafat, ~ie uspe{no sproveduvawe vo golema mera zavise{e ne samo od vgraduvaweto soodvetni zakonski re{enija vo zakonite koi{to se odnesuvaat na lokalnata samouprava, tuku i od soodvetnoto usoglasuvawe na zakonskata regulativa koja{to se odnesuva na oblastite vo koi se


79

ostvaruva pravoto na lokalna samouprava. Od su{testveno zna~ewe vo ovoj proces be{e i iznao|aweto vrski i so drugi reformi {to istovremeno se odvivaa vo na{ata zemja, kako, pred se, reformata na javnata administracija, na zdravstveniot sistem, na obrazovanieto, reformata vo finansiskata sfera i drugi reformski zafati ~ie sproveduvawe direktno vlijae na lokalnata samouprava.

Donesuvaweto nov zakon za lokalna samouprava treba{e da ovozmoì, pred se, to~no opredeluvawe na nadle`nostite na op{tinata, zgo-lemuvawe na neposrednoto u~estvo na gra|anite vo javniot ìvot na op{tinata, nov na~in na pravna i finansiska kontrola na rabote-weto na lokalnite vlasti, redefinirawe na finansiskite i drugi odnosi pome|u centralnata vlast i lokalnata samouprava. Se razbi-ra, krajniot rezultat treba{e da bide izgradba na op{tina sposobna i odgovorna da gi vr{i lokalnite javni raboti brzo i kvalitetno i da gi razre{uva sekojdnevnite problemi na gra|anite {to se javu-vaat, vo interes na gra|anite od podra~jeto na op{tinata i vo mes-toto kade {to tie ìveat i rabotat.Na �9 januari �00� godina, Sobranieto na Republika Makedo-nija donese nov Zakon za lokalna samouprava. Osnovnite na~ela vrz koi se zasnova ovoj zakon se: kompleksnost, dolgoro~nost, demokrati~nost, subsidi-jarnost, op{ta nadle`nost, uni-verzalnost i efikasnost.

O~ekuvawata od noviot sistem na lokalnata samouprava bea deka kone~no e definiran organizacioniot oblik preku koj gra|anite }e gi zadovoluvaat svoite potrebi i interesi, so pomalku organi i tela, a so pove}e konkretni programi so ekonomski, socijalni, kulturni, ekolo{ki i, pred se, komunalni sodrìni.

Primenata na Zakonot za lokalna samouprava uspea ili sozdade uslovi za nadminuvawe na nekoi od konstatiranite sostojbi, kako {to bea : 4 ograni~enite nadle`nosti na edinicite na lokalnata samoup-

rava, osobeno vo oblasta na lokalniot ekonomski razvoj i vo urbanisti~koto planirawe;

4nesoodvetnata teritorijalna podelba na zemjata pora-di nepo~ituvawe na demografskite, ekonomsko-razvojnite, sociolo{kite, kulturnite, prostornite i drugi kriteriumi;

4nedovolnoto koristewe na mo`nostite na edinicite na lokal-nata samouprava za me|usebna sorabotka zaradi ostvaruvawe zaedni~ki interesi i vr{ewe zaedni~ki raboti od delokrugot na svojata nadle`nost na po{iroko podra~je;

�0

Ekonomski forum

4nesoodvetno organiziranata i nedovolno kadrovski, materijalno-tehni~ki i finansiski obezbedena uprava na edinicite na lo-kalnata samouprava;

4nepo~ituvaweto na opredelbite za vrabotuvawe visokokvaliteten kadar vrz osnova na kriteriumite za kompetentnost i stru~nost;

4nemaweto uslovi i mo`nosti za obuka na vrabotenite, nivno soodvetno nagraduvawe, kako i mo`nosti za napreduvawe vo slu`bata.

Konstatiranite sostojbi vo delot na finansiraweto na edinicite na lokalnata samouprava pokaùvaa:4nepostoewe uslovi del od sredstvata na edinicite na lokalnata

samouprava da poteknuva od lokalni danoci i taksi i dava~ki ~ii stapki, vo granicite na zakonot i statutot, bi gi utvrduvale edinicite na lokalnata samouprava;

4postoewe na Zakonot za ograni~uvawe na izvornite prihodi na edinicite na lokalnata samouprava, so koj se ograni~uvaat i onaka malite prihodi na op{tinata.

Podgotvuvaweto i donesuvaweto na poseben zakon {to }e ja regulira ovaa sfera se pokaà kako neophodnost.

Od navedenite pri~ini, a imaj}i gi predvid i odredbite sodràni vo ~lenot �� od Ustavot na Republika Makedonija i odredbite na ~len 9 stav � od Povelbata za vr{ewe na nadle`nostite i ~len �� od Zako-not za lokalna samouprava, donesuvaweto na Zakonot za finansira-we na edinicite na lokalnata samouprava be{e samo zaokruùvawe na sistemot definiran niz Zakonot za lokalna samouprava i raz-raboten vo posebnite materijalni zakoni {to oddelno reguliraat odredeni sferi.

Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata sa-mouprava, {to Sobranieto na Republika Makedonija go donese na 6 septemvri �00� godina, treba da obezbedi pravna ramka i realni us-lovi za izgradba na konzistenten sistem vo delot na finansiraweto na edinicite na lokalnata samouprava. Celta na vakviot zakon e dosledno i celosno da se operacionaliziraat ustavnite odredbi vo odnos na samostojnosta na edinicite na lokalnata samouprava.

So Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava, vsu{nost, se ovozmoì pocelosno i dosledno da se ostvarat osno-vnite celi, da se sozdadat cvrsti i jasni zakonski normi i da se ovozmoì nivna polesna primena vo ostvaruvaweto na sistemot na lokalnata samouprava.


��

Osnovnite celi {to treba da se ispolnat i koi ednovremeno zna~at decentralizacija, se:4sopstvena sfera na nadle`nosti, razgrani~eni od onie na

dràvata;4pravni garancii za neme{awe od strana na drugi vlasti pri

izvr{uvaweto na tie nadle`nosti;4delegirana sfera na nadle`nosti;4u~estvo na gra|anite vo lokalnata samouprava;4nov tip me|usebni odnosi pome|u lokalnite i dràvnite organi; 4 jasno opredeluvawe na statusot, imotot i odnosite pome|u javnite

pretprijatija i javnite ustanovi i edinicata na lokalnata samouprava;

4slobodno zdruùvawe i asocirawe na lokalnite vlasti; i4izgradba na mehanizmi za vr{ewe nadzor i kontrola nad rabotata

na organite na edinicata na lokalnata samouprava.

Site ovie celi sledeni so soodvetni finansiski sredstva, defini-rani po vid vo Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava, kone~no sozdavaat preduslovi za uspe{na implement-acija na procesot na fiskalna decentralizacija.

Decentralizacijata e kompleks {to opfa}a ili moè da se defini-ra niz fiskalna, politi~ka i administrativna dimenzija. Defini-raweto na fiskalnata decentralizacija e podednakvo kompleksno, no moè da se definira kako fiskalni dvièwa do, od i pome|u razli~ni nivoa na vlast. Razni fiskalni promenlivi moè da ko-ristat za analiza na fiskalnite dvièwa. Koristeweto podatoci utvrdeni so GFS (Government Finance Statistics) e najdobar izvor za vakvite analizi.

GFS ramkata obezbeduva analiza na tro{ocite po funkcionalen i ekonomski vid. Funkcionalnata analiza e korisna za definiraweto na tro{ocite i nivnoto sledewe od aspekt na sektori. Analizata po ekonomska klasifikacija gi ragrani~uva tro{ocite spored namenata, odnosno gi definira tekovnite i kapitalnite tro{oci.

Prihodite po GFS se definirani kako dano~ni i nedano~ni prihodi, transferi me|u razli~ni nivoa na vlast i kako drugi dotacii.

��

Ekonomski forum

Planiraweto na prihodite i rashodite kako realna pretpostavka od aspekt na minimalni otstapuvawa od mo`nostite i minimalni otstapuvawa pri tro{eweto moè da se obezbedi vo uslovi koga e obezbedena soodvetna ustavna, pravna i izvr{na ramka i koga e determinirana ramka vo koja se planira javna potro{uva~ka i finansiraweto na lokalnata vlast

Vo takvi uslovi se obezbeduva realna ili fiskalna politika {to se implementira, odnosno ovozmoùva planirawe na prihodi koi i tekovno i na podolg rok obezbeduvaat nepre~eno finansirawe na rashodite preku zadovoluvawe na potrebite. Zna~i, tro{ime za ona za {to so planot sme predvidele prihodi i tro{ime onolku kolku {to imame.

Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava gi definira izvorite na prihodi na edinicite na lokalnata samou-prava. Op{tite odredbi na Zakonot za finansirawe na edinicite na lo-kalnata samouprava imaat za cel lokalnata samouprava i finansi-raweto na funkciite da gi prikaàt kako povrzana celina.

Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava go regulira finansiraweto na funkciite na op{tinite i definira dva vida prihodi i toa:

4sopstveni izvori na prihodi {to se prepoznavaat kako lokalni danoci, nadomestoci i taksi utvrdeni so zakon. Samostojnosta na op{tinite se gleda niz mo`nosta za utvrduvawe na visinata na stapkite, odnosno iznosite za oddelni nadomestoci i taksi koi gi voveduva na nejzinata teritorija, a vo ramkite opredeleni so zakon;

4drugi izvori na finansirawe (dotacii od dràvata i drugi izvori na prihodi, kako i finansirawe preku zadolùvawe na doma{niot i stranskiot pazar na kapital).

Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava gi definira i poedine~no gi razrabotuva izvorite na prihodi, kako sopstvenite, taka i onie {to se obezbeduvaat kako transferi od Bu-xetot na Republikata i od buxetite na fondovite, i mo`nosta za finansirawe preku zadolùvawe.


��

Sopstvenite izvori na prihodi treba da obezbedat ostvaruvawe na funkcionalnata i finansiskata samostojnost na op{tinite. Kolku pove}e ostvaruvam prihodi od sopstveni izvori tolku pomalku zavisam od centralnata vlast.

Sopstveni izvori na prihodi soglasno Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava se: 4lokalnite danoci (danocite na imot i drugi lokalni danoci

utvrdeni so zakon);4lokalnite taksi (komunalnite taksi, administrativnite taksi i

drugi lokalni taksi utvrdeni so zakon);4lokalnite nadomestoci (nadomestokot za ureduvawe grade`no

zemji{te, komunalnite nadomestoci, nadomestocite za prostorni i urbanisti~ki planovi i drugi lokalni nadomestoci utvrdeni so zakon);

4prihodite od sopstvenost (prihodi od zakupnini, od kamati i od proda`ba na imot so koja ne se naru{uva izvr{uvaweto na javnite funkcii i nadle`nosti na op{tinata);

4delot od prihodite od personalen danok na dohod naplateni vo tekovnata godina (kako �00 % naplaten od fizi~ki lica koi vr{at zanaet~iska dejnost na podra~jeto na op{tinata soglasno Zakonot za zanaet~iska dejnost i kako �% od prihodot od personalen danok na dohod od li~ni primawa na fizi~ki lica so postojano `iveali{te ili prestojuvali{te vo soodvetnata op{tina);

4prihodi i samopridones;4prihodi od pari~ni kazni utvrdeni so zakon;4prihodi od donacii i4drugi prihodi utvrdeni so zakon.

Preku dotacii od Buxetot na Republika Makedonija i od buxetite na fondovite, centralnata vlast }e obezbeduva dopolnitelni prihodi za nepre~eno izvr{uvawe na nadle`nostite opredeleni so zakon.

Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava gi definira slednite transferi od centralniot buxet i od buxetite na fondovite:

4 prihodi od danok na dodadena vrednost;4 namenska dotacija;4 kapitalna dotacija;4 blok dotacija i4 dotacija za delegirana nadle`nost.

��

Ekonomski forum

Prihodite od danok na dodadena vrednost se utvrdeni kako �% od vkupniot prihod po osnova na danok na dodadena vrednost naplaten vo prethodnata fiskalna godina. Ovoj prihod ima izedna~uva~ki predznak i se raspredeluva soglasno metodologijata za raspredelba na prihodite od danok na dodadena vrednost {to ja nosi Vladata na Republika Makedonija. Vo odnos na na~inot na koristeweto i na-menata na ovie sredstva op{tinite imaat celosna samostojnost.

Namenskata dotacija se koristi za finansirawe konkretna ak-tivnost. Ministerstvata i fondovite koi{to transferiraat sredstva do buxetite na op{tinite, raspredelbata ja vr{at vrz os-nova na kriteriumi definirani so uredbi za metodologii za raspre-delba na namenskite dotacii.

Kapitalnata dotacija e, isto taka, strogo namenska i se koristi za finansirawe kapitalni investicii. Raspredelbata i na ovie sredstva se vr{i vrz osnova na strogo definirani i transparentni kriteriumi.

Za nadle`nostite na op{tinite od oblasta na kulturata, socijal-nata za{tita, obrazovanieto i zdravstvoto koi so procesot na de-centralizacija stanuvaat nivni izvorni funkcii, dopolnitel-ni sredstva od Buxetot na Republika Makedonija i od buxetite na fondovite }e se transferiraat vo vid na blok dotacii. Sredstvata dobieni na ovoj na~in op{tinite }e gi koristat za finansirawe konkretni programi vo ramkite na nadle`nostite na op{tinata. So blok dotaciite se finansiraat rashodite vo celiot sektor, a vo ramkite na sektorot lokalnite vlasti vodat sopstvena politika niz mo`nosta samite da definiraat prioriteti.

Centralnata vlast so zakon gi utvrduva vidovite dotacii {to kako transferi od Buxetot na Republika Makedonija i od buxetite na fondovite, doa|aat vo buxetite na op{tinite.

Ovie prihodi na edinicite na lokalnata samouprava se utvrduvaat kako del od vkupnite prihodi na dràvata i se vo iznosi definira-ni so posebni zakoni ili podzakonski akti.

Vo zavisnost od vkupnata makroekonomska sostojba vo dràvata moè da se menuvaat samo iznosite na sredstva {to kako dotacii se obezbeduvaat od centralniot buxet i koi se koristat za finansirawe na osnovnite funkcii na edinicite na lokalnata samouprava.


��

Sredstvata so koi se finansiraat izvornite nadle`nosti na op{tinite se vo strogo definirani iznosi koi obezbeduvaat nepre~eno izvr{uvawe na decentraliziranite nadle`nosti i nivniot iznos ne moè da bide ponizok od onoj {to do po~nuvaweto na procesot na fiskalnata decentralizacija, dràvata go tro{ela za istata namena. Ovie prihodi se znaat, ne se pretpostavuvaat.

Lokalnite vlasti preku dobro menaxirawe moàt da gi zgolemat prihodite od sopstveni izvori. Prihodite od lokalni danoci i taksi moàt da bidat i treba da bidat najzna~ajniot izvor na pri-hodi vo op{tinite.

Soodvetnata primena na zakonskata regulativa ovozmoùva pro{iruvawe na dano~nata osnova, voveduvawe novi vidovi taksi i nadomestoci, kako neposredno zgolemuvawe na prihodite i podo-bruvawe na buxetiraweto i finansiskoto planirawe, kako posredno zgolemuvawe na prihodite.

Spomenavme deka donesenata zakonska ramka vo delot na fiskalnata decentralizacija im ovozmoùva na lokalnite vlasti celosna sam-ostojnost vo delot na planiraweto i naplatata na sopstvenite pri-hodi.

Osnovaweto na sopstveni dano~ni administracii, odnosno podo-broto poznavawe na podra~jeto i postojanoto prisustvo, zna~i nova fakti~ka sostojba vo delot na opfatot, odnosno zgolemuvawe na op-fatot.

Primenata na dano~nata stapka {to }e ja utvrdi sovetot na op{tinata i soodvetnata primena na metodologijata za utvrduvawe pazarna vrednost na nedvièn imot, ja definira mo`nosta za realno planirawe na povisoki prihodi od ovoj vid.

Samostojnost vo utvrduvaweto prihodi od sopstveni izvori po vid i iznos, edinicite na lokalnata samouprava imaat i kaj lokalnite taksi, lokalnite nadomestoci, prihodite od sopstvenost i drugi prihodi utvrdeni so zakon.

Kvalitetnoto planirawe na prihodite samo pretpostavuva kvalitetno finansirawe na rashodite. Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava gi definira prihodite na op{tinite po vidovi.

�6

Ekonomski forum

Potencijalnite rashodi po vidovi se definirani niz nadle`nostite na edinicite na lokalnata samouprava, soglasno Zakonot za lokalna samouprava. Realnite rashodi po vidovi, sekoja op{tina gi utvrduva oddelno i toa kako osnovni funkcii na op{tinata i nadle`nostite vo zavisnost od konkretno izvr{eniot transfer na nadle`nost od centralno na lokalno nivo.

Prihodite za finansirawe na planiranite rashodi so buxetot {to se obezbeduvaat od sopstveni izvori na prihodi, go definiraat fiskalniot kapacitet na op{tinata.

Fiskalnite kapaciteti na op{tinite vo Republika Makedonija moè da bidat osnovniot faktor {to moè da go zabavi procesot ili da definira sostojba na neednakva dinamika vo implementacijata na procesot vo oddelni op{tini.

Fiskalniot kapacitet moè da se definira kako potencijalna sposobnost na edinicite na lokalnata samouprava da generiraat prihodi od sopstveni izvori, so cel finansirawe na opredelen standardiziran paket na javni dobra i uslugi.

Fiskalniot kapacitet moè da se definira i kako sposobnost na zakonodavstvoto da gi preto~i ekonomskite aktivnosti vo ramkite na svoite geografski granici, vo javna potro{uva~ka.

Fiskalniot kapacitet na op{tinata definiran kako sopstven prihod na op{tinata, treba da obezbedi izvr{uvawe na nadle`nostite na op{tinata finansiski sledeno samo od sopstveni izvori na prihodi (danocite na imot, komunalnite taksi, delot od personalniot danok vo na{iot slu~aj).

Dotaciite od centralniot buxet i od buxetite na fondovite ne se so istata cel. Tie se dizajnirani za da gi namalat nasledenite nepravilnosti, da go korigiraat sobiraweto na prihodite od sopstveni izvori i da gi nadomestat, me|utoa, samo vo izvesen period i soglasno utvrdeni standardi i kriteriumi, rashodite za finansirawe na dobra i uslugi {to op{tinite ne moè da gi obezbedat.

Ovie prihodi zaedno so dotaciite od centralniot buxet, prihodite od sopstvenost, prihodite od donacii, prihodite od samopridones, drugi prihodi utvrdeni so zakon i prihodite od personalniot danok na dohod, se vkupnite prihodi na op{tinata. Vkupnite prihodi na


�7

op{tinata sami po sebe vo apsoluten iznos ne go definiraat kvalite-tot na ìveewe. Kvalitetot na ìveewe vo odredena op{tina moè da se definira preku nivoto na uslugi koi gra|anite gi dobivaat.

Fiskalnite indikatori kako pokazatelna samostojnosta na op{tinite

Sporeduvaweto na razli~nite vidovi prihodi i rashodi {to se ostvaruvaat na lokalno nivo so istite na centralno nivo ili me|usebnoto sporeduvawe na oddelni vidovi prihodi i rashodi samo na lokalno nivo, definira razli~ni fiskalni indikatori.

Soglasno GFS klasifikacijata za opredeluvawe na indikatorite na fiskalnata decentralizacija se koristat standardni pokazateli.GFS promenlivi koi se koristat za presmetka na indikatorite na fiskalnata decentralizacija se:

A. I vkupni prihodi i dotacii A. II vkupni prihodi A. IV dano~ni prihodiA. �� transferi od drugi nivoa na vlastB. I vkupni rashodi (= C.II)B. � vkupni javni uslugi B. � odbranaB. � javen red i mir B. � obrazovanieB. � zdravstvoB. 6 socijalna za{tita i pomo{B. 7 domuvawe i komunalni uslugiB. � rekreativni, kulturni i religiozni raboti i uslugiB. 9 gorivo i energijaB. �0 zemjodelstvo, {umarstvo, ribolov i lovB. �� rudarstvo i mineralni surovini, prerabotuva~ka

industrija i grade`ni{tvoB. �� transport i komunikaciiB. �� drugi ekonomski raboti i uslugi B. �� drugi rashodiC.II vkupni rashodi (= B.I)C. �. � tekovni transferi do drugi nivoa na vlastC. 7. �. � kapitalni transferi do drugi nivoa na vlast(lok.) Lokalni (cen.) Centralni

��

Ekonomski forum

Glavni fiskalni indikatori

Lokalni rashodi (% od vkupnite rashodi) C. II (lok.) – C. �. � (lok.) – C. 7. �.� (lok.)C. II (cen.) – C. �. � (cen.) – C. 7. �. � (cen.)

Lokalni prihodi (% od vkupnite prihodi ) A. II (lok.) A. II (lok.) + A. II (cen.)

Vertikalna neizedna~enost (%)A. �� (lok.)B. II (lok.)

Lokalni rashodi (% od BDP)A. II (lok.) – C. �. � (lok.) – C. 7. �. � (lok.) BDP

Lokalni prihodi (% od BDP)A. II (lok.) BDP

Sostav na lokalnite prihodi Dano~ni prihodi (% od vkupnite lokalni prihodi)A. IV (lok.) A. I (lok.)

Transferi od drugi nivoa na vlast (% od lokalnite prihodi)A. �� (lok.) A. I (lok.)

Sostav na lokalnite rashodiVkupni javni uslugi (% od vkupnite lokalni rashodi)B. � (lok.)B. I (lok.)

Drugi rashodi (% od vkupnite lokalni rashodi)B.�� (lok.) B. I (lok.)


�9

Soodvetno na potrebite za oddelni vidovi analizi moè da se koristat i drugi indikatori na fiskalnata decentralizacija.

Analizata na oddelnite indikatori vo osnova gi definira fiskalnata samostojnost na op{tinata i lokalniot ekonomski razvoj. Trendot na namaluvawe kaj indikatorite lokalna/centralna vlast zna~i trend na finansisko osamostojuvawe na op{tinata. Sporedbata na indikatorite na nivo na op{tinata ja karakterizira politikata {to ja vodat lokalnite vlasti – tro{ime pari za zadovoluvawe na tekovnite potrebi i najmnogu na plati i nadomestoci ili investirame.

Zaklu~ni sogleduvawa

Praksata {to dosega ja imavme ne obezbeduva{e postoewe na fiskalna politika vo edinicite na lokalnata samouprava.

Fiskalnata decentralizacija ja pretpostavuva podgotvenosta i ume{nosta na lokalnite vlasti preku izvr{uvaweto na osnovnite funkcii, niz soodvetno planirawe na prihodite za finansirawe na rashodite definirani niz posebnite izvorni nadle`nosti na op{tinite, da obezbedat kvalitetni uslovi na ìveewe, ne samo vo odreden mandat, tuku na dolg rok.

Fiskalnata ramka koja treba da go obezbedi ova, mora da se fokusira, pred se, na dolgoro~no planirawe namesto na kratkoro~no pregovarawe i dogovarawe, cel da bidat rezultatite, a ne vloùvaweto, da obezbedi jasna podelenost me|u tekovnite i kapitalnite tro{ewa i da se bazira na ekonomi~nost i stabilnost.

Fiskalnata ramka treba da se zasnova na:

4 transparentnost vo utvrduvaweto na celite na fiskalnata politika, implementacijata na fiskalnata politika i objavuvaweto na javnite smetki;

4 stabilnost vo procesot na utvrduvaweto na fiskalnata politika i vo na~inot na koj taa }e vlijae vrz vkupnata ekonomija na nivo na op{tinata;

4 odgovornost vo menaxiraweto na javnite finansii;4 ~esnost vo odnos na idnite generacii; i4 efikasnost kako pri utvrduvaweto, taka i vo primenata na

fiskalnata politika.

90

Ekonomski forum

Vaka definiranata fiskalna politika vo implementacijata treba da se vodi od praviloto deka zadolùvawe moè da ima samo za investicii, a ne za finansirawe na tekovni tro{oci i deka vkupniot dolg }e se odrùva na stabilno nivo.

Po~ituvaweto na praviloto kaj zadolùvaweto obezbeduva ~esnost me|u generaciite: smetkata za dene{noto tekovno tro{ewe e korisna samo za dene{nite dano~ni obvrznici. Nasproti ova, od investiraweto denes rezultatite }e gi ~uvstvuvaat i idnite generacii. Vakvoto razmisluvawe i prakticirawe ne zna~i avtomatski deka finansiraweto na kapitalnite rashodi e podobro od finansiraweto na tekovnite rashodi. I ednite i drugite imaat svoja uloga i treba da bidat transparenti, korisni i da go opravdaat tro{eweto preku obezbeduvawe podobri uslovi za ìveewe na gra|anite.

Buxetiraweto i tehnikite na finansiskoto planirawe se klu~ni elementi vo odrùvaweto na fiskalniot integritet i se osobeno zna~ajni za site nivoa na vlast, vklu~itelno i lokalnata, osobeno zaradi zadrùvawe na doverbata na gra|anite vo onie na koi tie im go doverile tro{eweto na nivnite pari.

Lokalnite vlasti treba da imaat realno buxetirawe, odnosno sistem na finansisko planirawe. Osnovnite elementi na takviot sistem se:

4realna osnova;4analiti~en pristap;4utvrduvawe opcii i informirawe za opciite;4celosen opfat na tro{ocite i prihodite;4silni mehanizmi za sledewe i kontrola.

Pre~ka za uspe{no finansisko planirawe moè da bidat nedostigot od resursi i ograni~uvawata {to proizleguvaat od starite dolgovi na op{tinite. Prvoto doveduva do namaluvawe na nivoto na uslugite vo site sektori. Obvrskata za otpla}awe na starite dolgovi na op{tinite sozdava neproporcionalni alokacii vo buxetite za narednata godina.

Buxetite na edinicite na lokalnata samouprava obezbeduvaat balansirani prihodi za prioritetnite rashodi.


9�

Presmetkite na prihodite {to treba da se ostvarat, treba da se baziraat vrz vnimatelno istraùvawe na site izvori na prihodi.

Pretpostavkite za iznosite na sredstvata od centralniot buxet se baziraat vrz informaciite za sobranite danoci koi se prihodot na centralniot buxet, za delot koj op{tinite go dobivaat soglasno zakonot, odnosno podzakonskite akti.

Drugite prihodi, odnosno prihodite od lokalni taksi i nadomestoci, moè da se planiraat na nivoto od tekovnata godina.

Pri proekcijata na prihodite za celite na buxetskiot proces, op{tinite moàt da koristat tehnika na stru~na ocenka, analiza na trendot, determinira~ka procenka i ekonometri~na procenka.

Stru~na ocenka-stru~noto lice treba da ima solidno poznavawe i iskustvo vo oblasta na proekcijata na godi{nite buxetski prihodi, sistemot na prihodite i voop{to sostojbata vo ekonomijata na nivo na op{tinata.

Analiza na trendot-ovoj metod ~esto se koristi zaedno so prethodniot. Toj sam po sebe poa|a od pretpostavkata deka prihodite se vremenska funkcija. Ovaa analiza moè da se primeni na site prihodi. Pokaùva linearnost vo dvièweto na prihodite, odnosno predviduva kontinuitet vo zgolemuvawata ili namaluvawata koi se slu~ile prethodno, bez da go presmetuva vlijanieto na slu~uvawata vo ekonomijata.

Determinira~ka procenka-se fokusira na stapkite i osnovite na prihodite.

Ekonometri~na procenka-istoriskite prihodi se povrzuvaat so ekonomskite i demografskite promenlivi. Prihodite gi povrzuva so predvidenite promeni kaj ovie parametri. Ovoj metod voobi~aeno se koristi za pove}egodi{ni procenki.

Zgolemuvaweto na lokalnite taksi zavisi od potrebata na lokalnite vlasti za pove}e prihodi, od potrebata narednata godina da se finansiraat povisoki rashodi, novi ili povisoko nivo i podgotvenosta na dano~nite obvrznici da pla}aat pove}e pari.

9�

Ekonomski forum

Rashodite moè da bidat analizirani vrz subjektivna i objektivna osnova.

Subjektivnata analiza ima za cel da ja pokaè prirodata na tro{ewata so koncentrirawe na potro{enata suma. Opi{uvaweto e: plateno za struja, voda, odrùvawe.Objektivnata analiza vnimanieto go posvetuva na celta za tro{eweto–poddr{ka na predu~ili{noto obrazovanie, srednoto obrazovanie.

I dvete analizi imaat svoi vrednosti. Vo po~etnata faza od procesot na fiskalnata decentralizacija, koncentracijata e na subjektivnata analiza. I vo ramkite na objektivnata analiza va`no e da se pokaè subjektiven presek. Ova zna~i opis na sekoj apsoluten iznos na rashodot.

Primenata na dvata vida analiza istovremeno za analiza na rashodite, moè da bide inkorporirana vo buxetskite dokumenti i da pomogne vo utvrduvaweto na planot-buxetot i vo utvrduvaweto na prioritetite.

Edno od najgolemite barawa pri iznao|aweto najdobra praksa vo utvrduvaweto na prioritetite pome|u uslugite {to se potrebni da se izvr{uvaat vo op{tinata, e potrebata od objektivna analiza na buxetite. Objektivnata analiza }e ovozmoì prioritetite, osobeno onie vo ramkite na sektorite, da bidat utvrdeni od ~lenovite na sovetot na op{tinata, a ne od rakovoditelot na sektorot.

Procesot na buxetiraweto i procesot na finansiskoto planirawe moàt su{tinski da se podobrat ako se baziraat vrz razvoen plan na uslugite.

Osnovnata funkcija na ovie planovi e da gi nabeleàt vo eden dokument informaciite za sekoja usluga, koi se potrebni za da se donese odluka so koja se utvrduvaat i prioritetite i se alociraat finansiskite resursi. Planot na uslugi gi utvrduva i tekovnite i predloènite nivoa na uslugi.

Dobroto od ovoj priod pri planiraweto e {to se potenciraat rizicite ili korista od alternativniot izbor. Kaj noseweto odluki vo vrska so predloèniot buxet va`no e {to planot na uslugi gi obezbeduva site prethodni informacii.


9�

Potrebata, pokraj buxetot za buxetskata godina, da se podgotvuva i do sovetot da se dostavuva proekcija na buxetot za narednite dve ili tri godini, treba da stane realnost. Vakviot proces i pokraj site objektivni nedore~enosti vo delot na planiraweto na prihodite – moè da promeni odredena politika na centralnata vlast, zakon i sl., i im ovozmoùva na nositelite na odluki odnapred da gi znaat svoite prava za tro{ewa vo ramkite na planiranoto.

Procesot na finansisko planirawe vklu~uva definirawe na toa:

4{to sakame da postigneme;4{to ni treba za da ja ostvarime celta;4kolku vreme ni treba za da ja ostvarime celta i4kolku sredstva ni se potrebni i od koi izvori moème da gi

obezbedime.

Koga gi planirame sredstvata i izvorite osobeno treba da vnimavame na:

4tro{ocite povrzani so alternativnite mo`nosti za ostvaruvawe na celta; i

4poefektivnoto tro{ewe na sredstvata i prenamenata na postojnite sredstva.

Strate{kite celi moè da bidat pretstaveni vo plan koj{to prikaùva kako }e se obezbeduvaat uslugite, se definiraat specifi~nite zada~i {to treba da bidat izvr{eni, se kvantificiraat resursite. Sekoj vakov poedine~en plan moè da se koristi pri podgotvuvaweto na buxetot.

Planiraweto na prihodite na lokalnite vlasti, osobeno na onie {to imaat mandat da odlu~uvaat, im pomaga so donesenata odluka da obezbedat pove}ekratna polza: kvalitetna usluga, pomalku potro{eni pari, pove}e od aspekt na namenata, me|utoa, i od aspekt na direktna za{teda, sozdavawe zdrava osnova za nadgradba i za izbranite lica moèbi u{te eden mandat.

Za{to ako ne znae{ kade se dviì{ nema nikoga{ da znae{ kade }e stigne{. Planot pomaga “da se vidi {umata od drvjata”. So planot polesno se sledi izvr{uvaweto, ne se gubat i kontrolata i kontinuitetot ne samo vo planiraweto na prihodite i rashodite, tuku i sledeweto od buxet do buxet.

9�

Ekonomski forum

GRA\ANSKO UÊSTVO ZA PODOBRUVAWENA OP[TINSKOTO PLANIRAWE

Aleksandar Cvetkoski, AGTIS, Prilep

PLANIRAWETO – KAKO OSNOVA ZA VODEWE OP[TINSKI POLITIKI

Ovoj vid planirawe, kako i sekoe drugo op{testveno planirawe, pretstavuva obid edna ideja, stavka, re{enie, odgovor na konkreten problem na gra|anite i dr., da se napravat predmet na politi~ko odlu~uvawe i da se obezbedi istite, eden den, da ne pretstavuvaat problem i kamen na sopnuvawe.

No, da zapo~neme so edno pra{awe: [to e ona {to su{tinski ne dvoi od edna demokratija od “zapaden tip” vo toj proces na politi~ko odlu~uvawe i implementacija na taa odluka? Na odgovorot treba da se vnimava, za{to, ako se kaè “parite”, toa nema da bide ba{ to~no – nie gi imame – kolku {to gi imame, a ako se zeme performansata: vloèni sredstva za kapitalni proekti i postignuvawa, nie }e vidime deka sme “pobogati od Zapad” (mnogu pari za malku postignuvawa).Ako kaème deka e toa industrijata i ekonomijata, toa nema da bide pri~insko – posledi~en odgovor, tuku nie na pra{awe za pri~inata za sostojbite, }e odgovorime so efekt na osnovnata pri~ina (kako da se bori{ protiv temperaturata, a ne protiv bakterijata, koja ja predizvikuva). Istoto e i so odgovorite: politika, korupcija, kriminal. Kriminalot ne se javuva za{to ovde lu|eto se lo{i, a tamu na Zapad – dobri. Kriminalot, delovnoto opkruùvawe, nivoto na ekonomski razvoj se efekti, a ne pri~ini.

Osnovnata razlika e vo planiraweto. Nie ne planirame, planirame defektno, planirame nefokusirano, planirame samo za da planirame, planirame za da pokaème kolku sme u~eni i ve{ti,


9�

a ne da gi re{ime problemite i da predvideme, planirame vo blok, a ne fazno, ne po~ituvame indikativno planirawe i planirawe vrz baza na indikatori, planirawe vrz baza na kombinacija na pove}e merki, vrz baza na realni konstelacii i procenki.

Nie imame cel, a Zapad celi, nie imame èlba, a tie mo`nosti i uslovi, nie imame “se ili ni{to”, a tie sistem na polivalentni celi, koi go planiraat i neuspehot, dodeka nie probuvame da go planirame samo uspehot, nie imame profesori, NVO i politi~ari za planirawe, a tie imaat {koluvani� i potoa doobu~eni eksperti, nie si igrame planirawe, a tie planiraat. Toa e osnovnata razlika. Kaj niv taa faza e najva`na, a kaj nas – ne. Kaj niv toa e vrvna intelektualna i institucionalna sopstvenost, a kaj nas predmet za {eguvawe2 - ~ist populizam i manipulacija.

Voved za fokusiraweTemata za lokalnata samouprava e pre{iroka za da moème da bideme nefokusirani, pa }e se obidam da go sumiram ona {to sakam da go kaàm:Generalnata tema e op{tinskoto planirawe, odnosno op{tinskite planovi i kako NVO i gra|anstvoto da vlijaat vrz niv, da gi kontroliraat, no i da iniciraat�, da u~estvuvaat vo nivniot razvoj i vo site fazi do nivoto na politi~ka odluka, vo koja (spored zakonot) ne moè da u~estvuvaat.

Na temata }e i pristapime niz eden po{irok voved, vo koj }e napomenam sosema kratko za:�. op{tinskite politiki i isprepletenosta na politi~kite

nivoa vo planiraweto;�. zo{to da se planira – posebno dolgoro~no, dali toa ima smisla,

kade moè da se planira, kako, {to e prilika za NVO;�. zakonska i ustavna ramka za gra|ansko involvirawe vo

procesite na planirawe i inicijativi za planirawe;�. vidovi op{tinski planovi;�. metodi za op{tinsko planirawe;� Rana univerzitetska specijalizacija za planirawe� Da re~am “prepi{uva~ka {kola”, polna so sme{ni “Akcioni planovi”, LEAP – i, NEPA - i,.. – koi ni{to ne zna~at, zа{to ne se povrzani so struktu-rite na mo}ta, nemaat dviè~ki sili, ne postojat osnovni principi, tuku samo “bi bilo dobro”, “narodot taka saka”…� Zа{to “neodlukite” se isto tolku kobni kako i lo{ite odluki i planovi. Planiraweto brani od “neodluki”, a tie ostavaat dovolno prostor na krimi-nalot.

96

Ekonomski forum

6. vizionirawe, vizija za gradot;7. sfa}awe na ulogata na NVO vo procesot na prestruktuirawe na

lokalnata samouprava (LS);�. planirawe na lokalen ekonomski razvoj (LER) i pristapi vo

planiraweto;9. mo`ni lokalni politiki za lokalniot ekonomski razvoj; �0. regionalno planirawe.

L O K A L N O P L A N I R A W E

OP[TINSKI PLANOVI

Op{tinski politikiPolitika zna~i izbor pome|u alternativni mo`nosti, no i proizvodstvo na novi vizii za taa politika, novi stojali{ta, utvrduvawe na postojni dominantni ubeduvawa i raskrstuvawe so niv…Politikite se baziraat vrz posakuvan lokalen izgled i poredok.Politikite se odbrana od “neodluki�“.Politikite ja zgolemuvaat konkurentnosta na edna op{tina.

Nekoi oblasti na op{tinskata politika:�. zemji{na politika5;�. dano~na politika;�. demografska i migraciona politika: selo – grad, razli~ni

rezidencijalni zoni�;�. pograni~na politika i sorabotka;�. politiki za podobruvawe na koordinativen7, administrativen

� Edna od na{ite najgolemi bolki se “neodlukite” (nemawe planovi, odluki za po~etok na izrabotka, menuvawe na planovi…). Zakonski molk na nadle`nite; blokirawe na procesi na planirawe. Pro forma planovite na NVO – ite se “neodluki”. Seto ona {to ja blokira op{testvenata energija za planirawe na razvoj i realniot lokalen `ivot se “neodluki”.� Zemji{nite politiki imaat visok odraz na LER. Na pr. фirmite baraat zemji{te za izgradba, no op{tinskoto i malite privatni parceli im odgova-raat samo na malite i sredni pretprijatija, dodeka za golemite – ne. [to }e stori op{tinata vo vrska so toa?6 Posebni gradski kvartovi, kade `ivee naselenie so razli~na materijalna i op{testvena mo}. 7 Horizontalna integracija na politikite


97

i rakovoden kapacitet (op{tinski praktiki za rakovodewe�);6. politiki za stimulirawe op{tinska poddr{ka na site

nivoa (partnerstvo� so privatniot i volonterskiot sektor - organizacii, interesi);

7. formirawe lokalni ili regionalni razvojni strategii (distriktno organizirawe – vrv na regionalen razvoj10);

�. institucionalizacija na metodi (zakonski) za gra|anska participacija;

9. instrumenti za predizvikuvawe lokalen ekonomski razvoj i upravuvawe so istiot;

�0. operacionalizacija na vrskata: finansirawe – upravuvawe so imot – planirawe (ako ne se vo integriran model, op{tinskite potencijali ne se ispolnuvaat, odnosno postojat lo{i lokalni politiki i planirawe, a moèbi i visok stepen na korupcija…)

Isprepletenost na politikite vo planirawetoVo lokalnoto planirawe morame da imame na um deka postojat razli~ni kategorii na zasegnati: politi~ki partii, status kvo poedinci i grupi, interesni grupi, avtori i nositeli na postari planovi, administracija i administrativno, no i politi~ko rako-vodstvo, tuka se i planovite i zakonite od centralnoto nivo, koi mora da gi po~ituva lokalnoto nivo. Nakratko, imame horizontal-na�� i vertikalna12 isprepletenost i uslovenost na planiraweto.

Zo{to planirawe:4 planirawe na idninata;Dokaàno e deka poevtino i poefikasno upravuvaat onie {to imaat znaewa za planirawe. Menaxerskite reformi vo lokalnata samoup-rava vo Evropa (�96� – 7�) dokaàle deka isplaniranite sodrìni ~inat mnogu pomalku, podobro se implementiraat, nekoi tro{oci moàt da se izbegnat vo celost, nekoi aktivnosti da se otfrlat kako nepotrebni vo toj moment.

� Ekspertski kapacitet na sektorite, edukacija, stimulirawe na profesio-nalno napreduvawe, interdisciplinarnost… 9 Vertikalna integracija: Taa e va`na, zа{to ako ja nema, tie praznini vo domenot na LER gi popolnuva centralnata vlast so svoi akti ili gi blokira lokalnite inicijativi.�0 Isto taka, toa e forma na otpor i forma na raspredelba na mo}ta so central-noto nivo.�� Uredbi, interesi, zakoni, institucionalna postavenost, �� Centralni planovi, zakoni, ograni~uvawa

9�

Ekonomski forum

Planiraweto go jakne “merit��“ kapacitetot i voop{to humanite kapaciteti na rakovodstvata i administracijata. Toa vodi do podo-bri uslugi za gra|anite i do podobri uslugi za pomalku pari.

4identitet na gradot (urbanizacija – stepen, {mek na gradot, vid i stepen na kultura i komunikacija…);Kaj nas pogre{no se misli deka gradovite imaat edinstveno pri-roden identitet. Identitetot na gradot moè i da se sozdade, da se izmeni, da mu se dade nasoka… Toj moè i da se planira. Za toa e primer gradot Brajton vo Anglija, koj smisleno – planski go meni svojot osnoven karakter od grad na valkana industrija, vo grad na kultura, umetnost i industrii na kulturata.Identitetot na gradot sluì ne samo za lokalna upotreba. Toa moè da bide alatka i na razvojot – posebno preku turizmot.

4kvalitet na ìvotna sredina i urbana ekologija;Tuka ne se podrazbira samo ona {to se narekuva ekologija vo potesna smisla na zborot. Vo svetot postojat i poinakvi sfa}awa za potrebi-te na eden grad, no toa e posebna tema. Toj pravec se narekuva urbana ekologija (Parsons i dr.) i }e bide mnogu inspirativno za onie {to sakaat da gi pro{irat znaewata okolu ovaa tema.

4naso~uvawe na indikativno�� izbran razvojot na gradot i okoli-nata;Razvojot ne smee da ne se planira! Nikoj ne moè da kaè dali stihi-jniot razvoj na gradot e ~ekor napred, ili dva nazad. Postojat prime-ri vo svetot kade golemi {ansi na gradovi i regioni se propu{teni poradi stihijna izgradba, valkana industrija, pogre{no planirana i realizirana infrastruktura. Od mnogute mo`nosti, {to eden grad i region gi ima, mora da se izbere {to }e se favorizira vo planira-weto. Toa e indikativen razvoj, koj gradi politiki i instrumenti na tie politiki so koi stimulira edni, a odbiva drugi idei i vid �� Po tipologija postojat dva glavni sistemа vo odnos na vladeeweto i pozi-tivnata selekcija: “сpoil” i “мerit” sistem. Edniot zna~i deka se formira sistem na vladeewe, koj “plenot” treba da go donese do pobednikot, a pri toa se postavuvaat poslu{nici i kriminalizirani strukturi, za da go procesi-raat plenot, dodeka vo vtoriot sistem se napreduva po zaslugi i sposobnost, a generalna ramka se definiranite proceduri, nadle`nosti i po~ituvawe na zakoniте.�� Toa ne e planirawe samo vo eden sektor ili jaknewe samo na eden aspekt, tuku planirawe vo site sektori, koi resornite merki }e gi naso~at kon ostvaruvawe na odredeni celi, koi }e jaknat samo eden – dva odbrani aspektа na razvojot. Posle toa, razvojot na toj aspekt }e se odrazi pozitivno na sektorite, koi bile zanemareni prethodno.


99

razvoj. Ne e s$ razvoj i ne e s$ posakuvan razvoj. Ako edna op{tina re{ila da odbere nekoj vid turizam kako osnova na ekonomskiot raz-voj, ne moè da dozvoli da se razviva i, na primer, cementarnica, no nitu da otvori hemisko u~ili{te.

4 ureduvawe na odnosite na neizedna~en razvoj na delovi na op{tinata;Ako op{tinata ne vodi grià za ovoj segment, }e se slu~i da imame visoki dnevni migracii, pa i celosno iseluvawe od ruralnite i po-malku razvienite delovi na op{tinata vo nejzinite centralni de-lovi. Toa }e dovede do povisoka nevrabotenost, stanbeni problemi, barawa za izmena na urbanisti~kite i soobra}ajnite planovi, pove}e pari za socijalna za{tita, pritisok vrz instituciite i nivno op-tovaruvawe so pove}e klienti, otpu{tawe na slu`benici i evazija na nekoi drugi institucii, korupcija, pad na nivoto na obrazova-nieto, zdravstvenata sigurnost, ekstra golemi pari za re{avawe na komunalni problemi poradi prenaselenost i mnogu drugi problemi (gradovite ne se planirani za mehani~ki, tuku samo priroden pri-rast).

4namaluvawe na socijalnite razliki ili upravuvawe so socijalnite razliki;Ne e mo`no da se postigne op{testvo bez socijalni razliki. Tie treba da se prifatat, no i na niv da se raboti. Socijalnite razliki vodat do migracii, pojava na nedemokratski procesi (militaristi~ki i populisti~ki vizii, silna socijalna napnatost, podvoenost na centarot na gradot i suburbiite, ruralnite sredini…) ili socijalna nesigurnost, koja potoa se odrazuva vrz se drugo, pa i vrz interesot za investicii.

Alokacijata na socijalnite uslugi e predmet na lokalnite politiki i tie moàt da se planiraat i dolgoro~no. Tuka e vistinskoto mesto za fokusirani NVO, koi moàt da gi iskoristat mo`nostite na Zakonot za socijalna za{tita, koj nekoi prava gi deregulira. Isto taka, tuka e i mestoto za zastapuvawe za nosewe odredeni regulativi so izrazito socijalen karakter (upravuvawe so socijalni razliki).Imotnite i statusni – kako socijalni razliki, ne se sekoga{ negativni i ponekoga{ e potrebno da se stimuliraat podra~ja so povisoko nivo na socijalna i komunalna infrastruktura, barem zaradi simboli~nata vrednost15, no zasega nemame zakoni za dano~ewe

�� Toa ja zgolemuva horizontalnata podvi`nost na naselenieto, {to mora da bide prидружен element na verikalnata podvi`nost (onie – koi napreduvaat vo karierata, koi se uspe{ni, pobogatite… da imaat kvart, vo koj }e se pla}a

�00

Ekonomski forum

na luksuzot i derivatni�� zakoni za posebni dano~ni zoni.Tuka e va`no da se stimuliraat zakoni za posebno dano~ewe na imotot za stopanski nameni i so gradskoto grade`no zemji{te, industriskoto zemji{te… Toa se narekuva zonirawe na gradot zaradi formirawe zoni so predominantna socijalna komponenta17.

4zadovoluvawe na osnovnite potrebi vo infrastrukturata;

4uslugi (javen soobra}aj, kultura, sport, slobodno vreme);Pred se, tuka se misli na kapacitetot na op{tinata da gi zadovoli ovie potrebi na gra|anite – za {to ima i zakonski mandat. Vo toj slu~aj }e se izvr{i i pogolem pritisok vrz centralnite vlasti za pogolemi namenski i op{ti grantovi za poramnuvawe, no i za kapitalni investicii.

Tuka se mo`ni intervencii vo planiraweto na lokalniot kulturen, sportski prostor, ispolnuvawe so sodrìni na (skoro sekoga{) siroma{nite lokalni programi za ovie aspekti, preosmisluvawe na prostorite, koi gi dràt odredeni neaktivni zdruènija, tela na lokalnata samouprava.

4pottiknuvawe op{testven anga`man i aktivnosti naso~eni kon razvoj na demokratijata;Lokalnata demokratija e eden od najva`nite aspekti na demokratijata. Razvienata lokalna demokratska svest na mnogu mesta dovela do sostojbi koi se podobri od op{tite vo dràvata. Nie sme nau~eni “rabotite od povisok red” da gi inicira centralnata vlast, no toa bi trebalo da se promeni, za{to centralnata vlast moè da se kontrolira ili barem da se balansira so lokalnoto demokratsko nivo. Partiite moàt da se senzibiliziraat da ne bidat replika na centralnoto rakovodstvo, tuku da poddrùvaat lokalni stilovi i na~ini na praktikuvawe politiki (dobro vladeewe). Eden dobar princip za toa e pottiknuvawe na op{testveniot

povisok danok na imot, luksuz… no zatoa }e ima i podobra komunalna oprema, infrastruktura, no }e nema formi na socijalna za{tita, zа{to tie moàt sami da si ja platat.�6 Derivatni zakoni se “asimetri~ni” lokalni zakoni, koi ne mora da gi ima i druga op{tina. Tie se nosat kako izraz na lokalnata potreba na edna op{tina vo mo{ne specifi~en kontekst. �7 Toa ja olesnuva rabotata na javnite slu`bi, polesno se sobira danok, polesno se alociraat uslugi, polesno se planiraat {kolski sodrìni za profesional-na orientacija…


�0�

anga`man, volonterstvoto, samoinicijativata, sosedskoto organizi-rawe, organiziraweto vo neformalni grupi, namenski zdruùvawa, pa duri i ednokratni.

4za~uvuvawe na redot i mirot; Vo vrska so planiraweto vo protivpoàrnata slu`ba, policijata, vrskite, ~ovekovata okolina, mati~nata slu`ba, izletni~kite mesta.

4planirawe na ekonomskiot razvoj;

4korupcija i planirawe;Ne morate da se pra{uvate mnogu za neostvaruvawe na donesen plan��. Ako nekoja stavka na strate{ki plan ili strategija nekoj ne saka da ja aktualizira ili se protivi, ako taa nerazumno docni, toga{ se raboti za aktivirawe na interesi: kriminalni, statusni, li~ni. Primerite so urbanisti~kite planovi, nivnata zastarenost, nivnoto menuvawe, raznoraznite vidovi kvazizakonski re{enija i tolkuvawa na zakoni i praktiki za ozakonuvawe kriminalni aktivnosti se mo{ne inspirativni.Instituciite i NVO moàt da vnimavaat na tie stavki od planiraweto, kade {to se javuvaat otpori, konflikti, kako i na zakonskata osnova i lizga~koto tolkuvawe na zakonite (ve}e na nivo na praktiki). Generalno kaàno, implementacijata i nejzinata kontrola se mnogu polesni, ako edna NVO ili gra|anstvoto u~estvuvale vo kreiraweto na odreden plan. Isto taka, mo`no e da se predvidat vo planiraweto merki na kontrola, na~ini na evaluacija na programskite pridonesi, “kontrolni to~ki”, kontrola niz participacija.Javnoto u~estvo vo planiraweto e mo}na alatka, koja gradona~alnicite moàt da ja koristat vo istoto i posebno vo onie to~ki koi na gradona~alnikot mu nosat neprijatnosti ili neprijateli. Toga{, diskretno moè da im se {epne na NVO i tie da se pokanat vo procesite na planirawe. Prijatno iznenaduvawe }e bide slu~ajot koga NVO moàt da zastapuvaat mislewe koe e sprotivno na odredeni lokalni grupi so “siva” mo} i vlijanie.

Dobro e da se znae deka planiraweto na razvojot na gradot (vo site segmenti) e koncepcija, koja gi nadminuva ramkite na oddelni slu`bi i sektori vo lokalnata uprava i nikoga{ ne e dosta od lu|e i kapacitet za toa.

�� Principot e ist kako na psihijatar: Toj ne ve slu{a {to govorite, no slu{a kade podzastanuvate, po~nuvate da se potite i sl.

�0�

Ekonomski forum

Zakonska i ustavna ramka za gra|ansko involvirawe vo procesite na planirawe i inicijativi za planirawe

Ustav na RM

IzboriPravo na zdruùvaweU~estvo vo politi~ki partiiPravna za{tita na prava na gra|ani

Politi~kite programi imaat zna~ajni fazi na planirawe. Partiite imaat odredeni vizii, koi moàt da se smetaat za planirawe, koe gra|anite moàt da go prifatat ili ne.

Zakonski formi na u~estvo

ReferendumSobir na gra|aniGra|anska inicijativaBarawe informaciiDiseminacija na informaciiPoplaki, pretstavkiBarawaPredloziPravo na àlbaU~estvo vo javni raspravi po odredeni planski, zakonski i podzakonski inicijativi

Drugi za-koni

Sudir na interesiInformiraweRegulativi za rabotata na nositeli na mandatiRegulativi za materijalna i moralna obvrska na nositeli na mandati

Zakonski formi na informi-rawe

Sednici na sovetSlu`ben vesnikNacrt - planovi, Planovi, Strategii

Dobrovol-ni zalo`bi na gra|ani

Sobirawe informaciiBarawe informaciiAnketni aktivnostiForumi za planiraweStru~no gra|ansko misleweSovetodavni tela (priznati ili ne)Grupi za odraz na stojali{ta i akcentirawe na zna~ewePo~esni funkcii

Dobrovol-ni zalo`bi na LS

Pokani za u~estvo vo procesi, raspraviPokana vo ekspertsko svojstvoNamensko informiraweAnketi i sondaìSoveti za planiraweSoveti na iskustvo (studii na slu~aj i sl.)Rangirawe na problemi�

>


�0�

Orga-nizirano u~estvo

NVOGra|anski inicijativiU~estvo vo partii i dejstvuvawe preku nivStru~ni organizaciiOrganizacii na zainteresirani (zasegnati)^lenstvo vo odbori^lenstvo vo soveti (op{tina, MZ, JKP, dr.)

Tek na inici-jativa

- Inicijativa za predlog da stane predmet na op{tinskite politiki.- Predlog do organot na odlu~uvawe- Opravduvawe na inicijativata- Faza na filtrirawe (prethodni odlu~uva~i)- Stru~ni odbori- Finansiski odbor- Vlijanie vrz procesot na odlu~uvawe- Sovet- Uprava ili izvr{itel- Kontrola

VIDOVI OP[TINSKI PLANOVI

1. Kapitalni proektiPostoi zna~aen jaz pome|u ona {to se smeta za kapitalen proekt, vo zavisnost od toa koi se akterite vo idnata realizacija na toj proekt.

Isto taka, postoi razlika i me|u politi~kata volja, potrebite i utvrdenite prioriteti.Edno e najzna~ajno: za da se kvalifikuva eden proekt kako kapitalen, toj mora da gi ima site elementi: dobra definiranost na proektot, prezentaciski kompleti, prioritetna potrebnost��, zadovoluvawe (koordinirawe, upravuvawe) na posebnite interesi20, javno opravduvawe, interesnost za politi~arite (onie na vlast i koi treba da ja donesat odlukata) i za opozicijata21, jasno ispolnuvawe na osnovite na vizijata (ako e taa op{toprifatena), usoglasenost so donatorski programi22, razvojnost.�9 Иnaku s$ e potrebno i ako ima pari ni{to ne e {teta {to se pravi, no vo uslovi na nedostиг na sredstva, potrebno e tie da se stavat vo prioritetna hierarhija.�0 Interesot }e dade pomo{ vo pronao|aweto donatori.�� Јavno prifatenite vizii ne moàt da se napadnat lesno so opozicioniot nihilizam.�� Toa zna~i deka treba da se imaat na um vladinite deklaracii, planovi, stra-tegii, osnovni dràvni trendovi, preporaki na EU ili postoјни donatorski programi – vo koi moète da aplicirate.

>

�0�

Ekonomski forum

Tie moraat da bidat predvideni vo nekoj vid strate{ki akt na op{tinata i vo godi{nata programa na op{tinata. Dobro e ako kapitalnite proekti moàt da se smetaat za delovna investicija (da gi vodi privaten kapital, vo partnerstvo so op{tinata), a od op{tinata da se baraat samo licenci. Isto taka, dobra varijanta e ako niv moète da gi povrzete so javni i komunalni pretprijatija – kako nivna redovna rabota ili nivni razvoj (novi uslugi, nadle`nosti i sl.).

2. Urbanisti~ki planovi:Tuka op{tinite se dosta “tenki” i imaat zastareni planovi, koi odrazuvale sistem na interesi od nekoe drugo vreme.

Za ovoj vid planirawe dobro e da se znae dali nose~kite akteri se u{te se delotvorni, {to bile poentite na toj plan, dali sledele nekoj drug plan od toa vreme (na primer, nekoj plan za stopanski razvoj, regionalen ili lokalen proekt – kakvi {to gi ima{e vo sedumdesettite i osumdesettite godini).Sepak, ovie planovi se koristat po potreba i naj~esto so selektivna primena (za edni vaàt, a za drugi – ne, odnosno edna{ se zastareni, a drug pat ,,se u{te vaàt’’). Site ovie planovi se za menuvawe i sluàt kako izvor za kriminalno bogatewe na odredeni krugovi.Prioritetna potreba e ovie planovi da se promenat i da se prisposobat za nekoj vid lokalen ekonomski razvoj.Mo{ne bitno e tie da ne im prethodat na planovite za lokalen ekonomski razvoj, definirawe na industriski i delovni zoni i drugi planovi za pridviùvawe na razvojot, inaku }e mora da se menuvaat ili }e posluàt za zemawe “reket” za “kreativno tolkuvawe” i “promena”.

4Generalen urbanisti~ki planOsnovnata vizija za gradot treba da bide ramka na ovoj plan. Dobro e da ne se pravi vakov plan (i da ne se poddrùva toa), ako nema barem minimalni premisi ili nasoki za generalnata vizija za gradot.

Potrebno e vo nego maksimalno da se po~ituva realnata sostojba na terenot, kako i da se soobrazi so osnovnite nasoki za ekolo{ka protekcija na okolinata na gradot.

4Generalen urbanisti~ki plan za stopanski kompleksiPrvo da se donese LER ili barem da se rakovodi od postojnata sostojba i razmestenosta na stopanskite kapaciteti, kategorijata zemji{ta,


�0�

blizinata na ìveali{tata, alokacijata na potrebni specifi~ni resursi i humani resursi.

4Detalen urbanisti~ki plan4 urbanisti~ka dokumentacija;4 odluki za namena na zemji{tet4 instrumenti za grade`no oblikuvawe na gradovite (grade`ni

propisi, propisi za hortikulturno ureduvawe, propisi za ru{ewe).

�. Programa za ureduvawe grade`no zemji{te�. Programa za izgradba, rekonstrukcija i odrùvawe na lokalni

pati{ta�. Programa za javno osvetluvawe�. Programa za izrabotka na urbanisti~ki planovi�. Planovi za zimsko odrùvawe na ulicite6. Planovi za namaluvawe na tro{ocite za predvideni raboti23 7. Izrabotka na fizibiliti studii za odredeni vidovi JP24

�. Predlozi za grade`ni standardi9. Programi za delovna sorabotka so regionot, pograni~na

sorabotka�0. Planovi za promovirawe delovna sorabotka25 ��. Prezentacija na kapaciteti26 na lokalnata samouprava

(turizam, minerali)��. Planovi za monitoring na zagadenost27

��. Urbani predizvici28, urbanisti~ki strategii��. Planovi za strategiski priod kon problemite29

�� so angaìrawe na NVO, nevraboteni na socijalna pomo{ i sl.�� Primer: Gasifikacija na gradski podra~ja�� spodeluvawe na biznis kontakti, pomo{ vo predavawe resursi od minati pro-ekti…�6 Golema pomo{ za LS se prezentaciite za koi NVO se sposobni, a, od druga strana, se priдоnesuva za pravilna prezentacija, koja nema da bide “samoslave-we” na nekoj deloven subjekt, so isklu~uvawe na drugite… �7 Kade e toa bitno, na primer, koga se raboti za razvoj baziran na manastirski turizam, kulturen turizam, gradski znamenitosti i gradski izletni~ki mesta.�� Na primer: formirawe na turisti~ki punktovi, menuvawe na karakter na del od gradot, davawe nova namena na ruralni celini, ambientalni celini, revi-talizacija na delovi od gradot, menuvawe na prete`ni funkcii, programsko osmisluvawe na site tie predizvici.�9 Mno{tvo urbani problemi ne moàt da se re{at so ~isto grade`no – urbanisti~ki merki, pa se potrebni prидружни aktivnosti za postignuvawe na zacrtani celi, odnosno potrebna e faznost na postapuvaweto, {to bara

�06

Ekonomski forum

��. Planovi za razvoj na ~ove~ki resursiAko ima vakvi planovi, edna op{tina ne mora da luta i zavisi od “dostapnite obuki” na pazarot na obuki ili NVO pazarot.Mo{ne bitna stavka se investiciite vo ~ove~ki kapital koi vodat direktno do investicii30 vo razvojot (dodadena vrednost, dizajnirawe na sredno obrazovanie – spored potrebite na stopanstvoto).

Planiraweto moè da bide orientirano kon: 4obuki na op{tinski personal, na NVO i agencii za poddr{ka na

op{tinskite napori, obuki na javnata adminsitracija; 4planirawe na koordinacija na op{tinski faktori4planirawe koordinacija i participativna postavenost na

lokalnata samouprava i drugite akteri;4planirawe koordinacija na ekspertska pomo{ na lokalnata

samouprava;4planirawe procesi, metodologii, praktiki na rakovodewe

(primer: izrabotka i planirawe na procesogrami za site nameni);

4drugi proekti orientirani kon procesi (nivna regulacija, deregulacija, razvivawe na novi, prerabotka na postojni procesi, proceduri, praktiki��);

4proekti orientirani kon metodologii (za gra|ansko u~estvo, za diseminacija na informaici i drugi vidovi transparentnost);

4razvoj na monitoring strukturi (za mnogu nameni);4razmena i mobilnost;4edukacija na kadri za planirawe;4edukacija, vodstvo i koordinacija na kreativni op{tinski (ili

me{oviti) timovi za planirawe, razvoj na idei (koi se potrebni za samoto planirawe);

4razvoj na agenciski ili volonterski uslugi vo istraùvawa, sondirawa, anketni aktivnosti za smetka na op{tinskoto planirawe.

strate{ko planirawe na pove}e aspekti, a ne samo urbaniot.�0 Edna od najskapite raboti za stranskite investitori i faktor koj gi odbiva da investiraat vo мakedonskite op{tini e nedostигот na vrvni menaxeri, planeri, lu|e – koi }e im gi vodat biznisite. Ako dovedat takvi od svoite zemji, tie }e ~inat (samo eden mal tim) samo za edna godina pove}e otkolku celata investicija (kupuvawe fabrika).�� Samo so edno “snimawe” na proces na подgotovka na akti za gra|anite, racionalizacija na rabotata, racionalizacija na involviraweto na rakovo-ditelot vo toj proces i kratka obuka na personalot zadolèni za toj proces, nivnata efektivnost moè da se zgolemi i za 70 %.


�07

********

NVO ne mora da se gledaat kako centar na svetot i deka tie treba da im napravat na op{tinite planovi. Tie toa (barem zasega) ne moàt. Zaradi toa, moè da se kaè deka NVO moàt svojot kredibilitet pred lokalnata samouprava da go crpat i od ona {to }e go srabotat za op{tinata – i bez proekt, tuku so volonterska rabota. Toa se odnesuva na rabota (za smetka na op{tinata) na nekoi fazi od planskiot proces – vo sorabotka so slu`benicite na lokalnata samouprava, {to }e gi dovede poblizu do niv. Op{tinite toa sigurno }e go prifatat kako pridones.

Isto taka, planirawe e i:4analizi na silnite i slabi strani na gradot;4diskusii za razvojnite potencijali i deficiti;4podgotvuvawe koncepti, od koi }e se formiraat politiki;4podgotovka na kompletni argumenti i protivargumenti za izbor

na koncepti i potrebni politiki odluki;4Grià edna rasprava za izbor pome|u odredeni politiki da se

vodi javno, kako i griàta za objasnuvawe kakvi razliki postojat vo viziite pome|u politi~kite subjekti;

4pretstavuvawe na takvi raspravi i nedoumici vo verzii – bliski do korisnicite;

4pomo{ na op{tinata vo spravuvaweto so golem broj predlozi na gra|ani;

4prioritetno postavuvawe na konceptite;4analiza i kritika na porane{ni planovi i nivnite efekti;4matrica na prioriteti na politi~ki odluki;4pogled na planiraweto i planovite vo minatoto;4Popravawe na stilot na gradot (na primer, za podobruvawe na

doverbata na investitori).

Primer na nekolku op{ti faktori za planirawe32 (i relacii me|u niv)

4Globalizacija��

�� Ako e primenlivo i соодветно�� Zamka na “Lokalnoto” e deka ne se gleda vo op{t evropski ili regionalen koncept. Op{tinskoto ne zna~i lokalno po sekoja cena. I Koka - Kola se nao|a vo nekoj grad. Toa zna~i deka mora da se otfrlat koncepti za razvoj, koi ne se vo sklad so po{irokite koncepti. Kratkovido e da se planira razvoj na tru-dovointenzivni stopanski granki, vo uslovi koga kineskiot, podindiskiot,

�0�

Ekonomski forum

4EU��

4Trendovi, moda: slobodno vreme, priroden prirast, migracioni dvièwa, semejstvo

4Kulturno nasledstvo4Grade`no nasledstvo (stanovi, stepen, starost)4Op{ti stopanski trendovi4Mobilnost4Gustina na naselenost4Dostapnost na finansiski resursi4Politiki na vladata za odredeni oblasti4Postojni programi i planovi 4Mo`nosti, zakani4Kapacitet na op{tinataOsnova pri vklu~uvaweto faktori za planirawe e matricata za opfatenost, so koja se definiraat izvorite na indikatori, nivnata upotreba, detaqnosta na potrebnite informacii, nivnoto procesirawe, pametewe, razmena, metodi za formirawe tvrdewa. Dobro e seto toa da se pretstavi grafi~ki i da se obu~at site onie {to rabotat na planiraweto (barem istraùva~ite).Napomena: Potrebno e da se razvie metod na fokusirawe za da se izbegne rul aut sindromot35.

Podelba na planovite, spored vremetraeweto4Dolgoro~ni4Srednoro~ni4Godi{niVo odnos na sodrìnata {to se planira4Sektorski4Kompleksni4Strate{ki

afriканскiot region…razvivaat produkcija – bazirana na taa poenta. Edno-stavno, nie sme vo Evropa, kade nema da rabotime za plata od �0 $.�� Mora da se ima na um “idnoto” harmonizirano zakonodavstvo, visokite stan-dardi na EU, mo{ne naprednata tehnologija. Toa bi zna~elo deka vo planira-weto mora da se zemat propisite za standard na proizvodite i upravuvaweto, kvalitetot na potrebnite uslugi.�� Od drvjata da ne se gleda {umata, nitu od {umata drvjata.


�09

METODI ZA OP[TINSKO PLANIRAWE

Do �990 godina imavme centralen model na planirawe nare~en “Sistem na op{testveno planirawe” i lokalnite planovi moraa da bidat soobrazeni so nego, kako i so mnozinstvoto drugi centralni planski akti (urbanisti~ki i drugi). Metodite na makroekonomsko indikativno planirawe toga{ bea nepoznati za nas.

Lokalnata samouprava bi trebalo da ima pogolema sposobnost od centralnoto nivo za planirawe na lokalnite razvojni prioriteti (pove}e informacii, grià, poznavawe na lokalnata situacija).

1. Dràvno planirawe4Centralno otvorawe agencii za poddr{ka na razvoj, kancelarii,

inkubatori, kancelarii za razni nameni i sl.4Direktno administrirawe na mikrokreditni linii4Proekti za izgradba na infrastruktura i socijalna pomo{

1.1. Dràvni fondovi i programi (promeneti so noviot Zakon za lokalna samouprava)Tie prete`no se vo forma na namenski ili op{ti grantovi od cen-tralno na lokalno nivo, a u{te po~esto se realiziraat preku pro-gramite i agenciite na Vladata (nekoi re{enija se izmeneti so no-vite zakoni):4Fond za razvoj na nedovolno razvienite podra~ja4Programa za izgradba, rekonstrukcija, odrùvawe i za{tita na

lokalni pati{ta i ulici4Programa za izgradba na vodovodi vo RM4Programa za revitalizacija na selata4Programa za prostorni i urbanisti~ki planovi4Programa za elektrifikacija na sela4Programa za lokalni mediumi

2. Proektno planirawe vo ramkite na stranski grantovi i kreditiOvde e osnovno deka planiraweto i prioritetite moraat da bidat vo soglasnost so nivnite programi. Ponekoga{ tie se kreirani zaedno so Vladata, so nekoi drugi institucii ili so univerzitetite.So sega{nata sostojba na lokalnata samouprava vo Makedonija ne e mudro tie da se zadolùvaat, za{to nemaat dovolno finansiski kapacitet i dovolnost da gi vratat kreditite. Isto taka, i dràvata toa zasega ne go dozvoluva.

��0

Ekonomski forum

Ovoj vid planirawe e “bezbeden” zaradi toa {to osnovnite ramki na programite se raboteni od eksperti, koi ve}e ja imaat snimeno sostojbata so tretiraniot resor.

3. Metod na integracija na parcijalno planiraweGeneralniot plan se sfa}a kako integracija na sektorskite planovi (zna~i, prvo mora da imame sektorski planovi). Ponekoga{ se odi so programite za rabota vo narednata godina na instituciite i oddelenijata vo op{tinite (so inkorporirawe so nekoi vidovi planirawe na Ministerstvoto za lokalna samouprava, ZELS). Moè da bide prakti~en, no nema koordinacija, nitu vizija, nitu golema razvojnost. Vo “mirni op{testva” so dobra centralna vlast, ovoj vid planirawe doveduva do odrùvawe so niska stapka na rast.

4. Kompleksno planirawe36

Rul – aut planirawe, bez prakti~no zna~ewe (ostatok od soci-jalizmot, koga se planira{e zaradi doktor na nauki, a ne zaradi sodrìnata).

5. Problemski pristap vo planirawetoNajlo{ vid na nestrate{ko planirawe (poàrno planirawe), no so slab op{tinski kapacitet i visok stepen na korupcija, toj e edinstveno moèn. NVO naj~esto go imaat nego kako osnoven metod.

6. Plansko - birokratski orientiran sistemDozirano strate{ki, go praktikuvaat lokalnite samoupravi, koi nemaat menaxerska orientacija i imaat mala brzina na oploduvawe na sredstvata na nivo na op{tinata. Se baziraat na minati planovi, so inkorporirawe na potrebite na vode~kite li~nosti, go primenuvaat vo administrativni centri i glavni gradovi, postsocijalisti~ki zemji. Se karakterizira so krutost na aktite, pravno e bezbeden vo zemji so nizok stepen na korupcija i napolno devastiran vo zemji so visok stepen na korupcija.�6 I denes postojat golem broj дru{tva za nauka i umetnost, koi imaat ambicija “da go fatat svetot” vo edna kniga. Tie se glavnata pre~ka (ako bidat vklu~eni) za kakov било vid korisno planirawe i karakteristi~no e {to ne moàt da bi-dat vklu~eni vo nikakov vid planirawe – ako tie ne go vodat, Гi potcenuvaat site drugi involvirani, nemaat nikakvi idei i naj~esto se vrvni status kvo akteri, nostalgi~ari, proteìraat zastareni i {kolski metodi. Dobro e taa kategorija se u{te aktivni akteri da se izbegne pri planiraweto.


��

7. Sektorski kratkoro~no i srednoro~no planirawe (indikati-vno planirawe na razvoj)Se koristi vo uslovi na prestruktuirawa, potrebi od zabrzan ekonomski rast, desna orientacija na zemjata, igrawe na edna karta. Potreben e lokalen dogovor na stejkholderite (barem pova`nite i mo`nite investitori), pad na socijalnata komponenta, namaleni rabotni~ki prava, liberalni zakoni, prenos na nadle`nosti na privatni kompanii za uslugi i ekonomijata (situacii na amnestija na sivata ekonomija, sivi investicii. ̂ esto vo sudir so centralnata vlast, vo uslovi na visoka decentralizacija i op{testvena evazija.Ponekoga{ podrazbiraat i formi na deregulacija vo nekoi sektori.Ovoj vid planirawe se javuva vo uslovi koga dràvata re{ila da gi digne kanxite od ekonomijata i da prifati poliberalen model vo ekonomijata.

8. Strate{ki pristapIma prednosti, no ne e lesno da se operacionalizira i nema visoka meritokriti~nost, ne gi sledi potrebite, ne se menuva lesno. Dobro e {to ja sledi vizijata za gradot.Na ovoj na~in se planira vo Amerika.Bara silen op{tinski menaxment ili izbor na (formalen ili neformalen – vo razli~ni zemji, a kaj nas vo forma na sektorski sovetnici) menaxer na gradot, pokraj gradona~alnikot.Ovoj pristap mora da bide izraboten so vrvna participacija na onie {to go sozdavaat dohodot, koi pla}aat danok, no i site ostanati zasegnati. Najva`no e kaj ovoj pristap da se ima pristap do informaciite i dolgoro~nite vizionirawa – koi gi pravi dràvata, da funkcioniraat instituciite, da postoi izgradena tradicija na gra|anska participacija.Dviè~ka sila na ovoj vid planirawe se (ve}e napolno diferencirani i prepoznatlivi) lokalni ili nacionalni industrijalci i investitori, a dviè~ki princip e profitot i vrvna sudska za{tita na investiciite, no i na gra|anskite prava.

9. Kombiniran metod: Generalen operativen plan (GOP),vo kombinacija so proektno planirawe (PP)Genaralniot operativen plan ne mora da bide javen akt i moè da bide interen akt na edna interesna grupa, socijalna grupa, politi~ka platforma. Toj vid konsenzus moè da se vospostavi pome|u krupnite

��

Ekonomski forum

investitori, biznismeni, politikata. GOP e “bludnica” na vizijata i gi premostuva krutosta na sredno i dolgoro~no planskiot pristap i kratkovidosta na proektniot pristap. GOP gi voveduva poedine~nite proekti vo op{tata vizija i ovozmoùva “zakonski” da skr{nete od javnite planovi (vo koi mora da ima mnogu nepotrebni raboti zaradi dokaùvawe deka “ete, vie se griìte” i za kultura i za siroma{nite i za…).Primer: Zadolùvaweto na op{tinata za izgradba na infrastruk-tura vo industriskata zona ({to javno ne bi bilo opravdano od gra|anite, koi sakaat da im se asfaltira i trotoarot); prenamena na vodniot reìm vo funkcija na industrijata; povisoki danoci, dava~ki, taksi zaradi privlekuvawe/odbivawe na odredeni idei ({to ne e popularna merka za gra|anite), destimulacija na indivi-dualna izgradba vo odredeni zoni.Primer: Za{tita na gradskite izletni~ki mesta niz nivno dava-we pod koncesija na privatnici; osloboduvawe od odredeni dava~ki pri toa; pomo{ na delovnite zainteresirani subjekti vo ubeduvawe-to na sopstvenicite na tie privatni parceli vo sostav na GIM da gi prodadat, da gi dadat pod zakup na podolgo vreme, da gi menuvaat za drugi parceli, da gi stavat kako akcionerski vlog vo delovnata firma (ili vo op{tinsko javno pretprijatie).Ovde mora da se ima na um deka se raboti za poluzakonski formi, koi moàt da bidat mo{ne polezni za op{tiot napredok, no moàt i lesno da se izrodat vo kriminalni aktivnosti.GOP planira kade planot ne moè!Primer: Lobirawe za namenski grantovi za poramnuvawe, privle-kuvawe odreden investitor, deloven subjekt preku “zavr{uvawe ad-ministrativni proceduri” od strana na gradona~alnikot, davawe deloven prostor, prostor za izgradba, premostuvawe na detalniot urbanisti~ki plan, zamiùvawe na inspektori37.

VIZIONIRAWE

Osnovi na planiraweto se viziite (generalni koncepti za razvoj), srednoro~nite i dolgoro~nite prognostiki na efektite��, �7 Ova e edna potrebna faza, zа{to instituciite na sistemot se visoko korum-pirani (korist na vrabotenite i direktorot) i gi odbivaat investitorite. Ako moàt da zloupotrebuvaat za li~en }ef i korist, zа{to toa da ne go napravat i za op{to dobro.�� Vo taa faza ne se “raboti” so aktivnosti, tuku so “klasteri na aktivnosti” i tie ne se opi{uvаat osven zaradi opravduvawe i edinstveno e va`no da se proceni dali se tie mo`ni, finansiski izdr`livi i kakvi priдоnеsi bi dale.


��

koi bi proizlegle od tie koncepti (generalni ishodi – proizvedeni od mo`ni kompleti aktivnosti i proekti), izbor i kombinacija na posakuvani efekti (generalna vizija), nivno postavuvawe vo strate{ka i hierarhiska dimenzija (definirawe na vizija/vizii). Procesot na razrabotka i diseminacija na viziite, nivnata politi~ka razrabotka i procesite za formirawe konsenzus na politi~kite subjekti e slednata stapka.

Posle toa moè da sleduva proces na simulacii na razli~ni politiki, za da se procenat na~inite za realizacija na vizijata, koj e kombiniran so procesot na proektna razrabotka na vizijata (faznost na vizijata). Tie dvete treba da ja dadat osnovata na strate{kiot plan.

Strate{kiot plan se kreira zaedno so GOP. Edniot se griì za kratkoro~nite i srednoro~nite postignuvawa, a drugiot (GOP) za da bidat site aktivnosti vo sklad so vizijata (GOP se griì za generalnite ishodi, pa zaradi toa ima potrebna vitalnost – nasprema krutite planovi. Toj moè da gi promeni nekoi stavki na proektite i strate{kiot plan vo podgotovka, zaradi toa {to e na povisoko hierarhisko nivo od strate{kiot plan – vedna{ pod vizijata. Toj e najpove}e naso~en kon mo`nostite i zakanite za ostvaruvawe na vizijata. Naj~esto se potrebni diskrecioni prava za da bide toj operativen ili da bide postaven vo vid na strategija. Ako postoi mo`nost, dobro e GOP da bide postaven na nivo na strate{ki plan, no samo vo slu~aj ako nema dovolno politi~ka volja, ako ima mnogu opozitni akteri�� ili silna doma{na ili me|unarodna zakana).GOP go deli od drugite planovi toa {to celite na GOP aktivnostite ne mora da bidat pretstaveni, odnosno se pretstavuvaat samo otvorenite motivi, a ne i skrienite – koi se i glavni i pri~ina za postoewe na eden takov komplet aktivnosti.Poinaku re~eno, planot e goblenot, aktivnostite se koncite za vezewe, a GOP aktivnostite se zlatnata srma na celiot goblen.Tie придонеси se elementi na glavnata vizija, odnosno se procenuva dali ja poddrùvaat ili }e imaat neposakuvani efekti. Pra{aweto e: Ako upotrebam takov i takov komplet aktivnosti, koi postignuvawa }e gi ima, za {to tie }e koristat i kakvi придонеси }e imaat za re{avawe na odreden problem (kako sektorot i op{testvoto }e izgledaat so такви sprovedeni aktivnosti). �9 Primeri: Privatni sopstvenici ne sakaat da prodadat zemji{te za nameni na razvojot, odredeni zemji{ta se od nekoj politi~ar ili mnogu bogat bizmismen, zemji{nite parceli se mnogu mali, pa e potreben zakon za zemji{en minimum, crkvata ne saka da sorabotuva vo kulturno – turisti~ki proekti, neefikasnost i korumpiranost na odreden sud ili postoewe na sistem na kriminalni intere-si vo lokalnite institucii.

��

Ekonomski forum

GOP e odli~na alatka ako se pojavat ogromni problemi, pa toga{ preku GOP moè da se napravi previzionirawe, bez gubewe na planiranite sodrìni ili bez bitni nivni izmeni (zaradi toa ne treba da se ima edna cel, tuku lepeza na sli~ni celi – koi “ni brkaat rabota”).

Ve molam da se setite na golemiot broj “stranski” {emi, koi tie gi davaat pri na{ite obuki. Sekade planiraweto e kru`no, odnosno sekoga{ postoi proces na previzionirawe. Tie {emi ne se to~ni samo vo odnos na postavenosta na procesot na vizionirawe40. Toj ne odi na krajot od krugot na planiraweto, tuku na po~etokot i vo site drugi fazi. Toa e programsko planirawe vo koe programata gi ima proektite, a vizijata go ima GOP (GOP proekti i aktivnosti).

Pri formiraweto vizija za gradot, treba da se znae prethodno dali ve}e postojat odredeni vizii. Ako ima, mnogu e te{ko da se promenat, pa duri da se tie i napolno besmisleni.

SFA]AWE NA ULOGATA NA NVO VO PROCESOT NA PLANIRAWE

NVO }e moraat za dogledno vreme da se specijaliziraat i da zapo~nat da bidat vo funkcija na razvojot. Toa e prv prioritet i postar e od se drugo. NVO gi usvoija principite na delovnost i gradat (kolku – tolku) kapacitet za implementacija na op{testveni akcii i proekti.Tie ne smeat da si dozvolat da se baziraat samo na stranski grantovi (za{to nema da gi ima ve~no, vo tolku golem broj i so tolku niska implementacija), tuku mora da vlezat i na pazarot na uslugi, rabota na delovna klima, vlijanija vrz donesuva~ite na odluki, da bidat delotvoren faktor – zaedno so politikata (a ne samo dekor). Ako ne go storat toa, NVO ìvot }e nema, osven onoj sterilen - dràven (zna~i, mora da se bide poslu{en).Toa zna~i deka NVO }e moraat da si go baraat lebot vo indikativnoto planirawe, uslugi za lokalnata samouprava, Vladata, instituciite, delovniot sektor. Nivnoto vladeewe so kompjuteri, angliski jazik, nivnata mobilnost, socijalni ve{tini i se ona {to se u~elo po mnogubrojnite obuki, treba da se instrumentalizira vo nasoki na razvojot.NVO treba da si ja sfatat taa svoja idna uloga i popoleka da se pretvoraat vo agencii za uslugi na pazarot (od nedvi`nini,

�0 Problem na pretstavuvaweto, zа{to listot ima samo dve dimenzii.


��

do planirawe). Toa }e gi dovede do pozicija da moàt da vr{at op{testveni intervencii i da prodavaat mozok.

Potrebno e NVO da u~estvuvaat vo procesite na podgotovka na godi{en buxet na ELS, kako i vo site fazi na monitoring (periodi~ni izve{tai, godi{en izve{taj, raporti po odredeni proekti i kapitalni rashodi), ako ne za drugo, toga{ zaradi gradewe na sopstveniot kapacitet – barem vo prvo vreme.Smetame deka vo bliska idnina, NVO }e bidat eden od delotvornite faktori vo procesite na planirawe na rashodite na op{tinata, formirawe na buxetot i negoviot monitoring.

PLANIRAWE NA LOKALEN EKONOMSKI RAZVOJ

Investicii vo ~ove~ki kapitalKaj nas e se u{te rano za da se sfati, no najdobrata i edinstveno vredna investicija e vo ~ove~ki kapital. Toj }e donese s$ ostanato.Vo sega{noto planirawe na razvojot vo najrazvienite zemji ~ove~kiot kapital e krucijalna stavka��.Po~ituvaweto na op{tite trendovi i proaktivnoto planirawe sigurno }e donesat pove}e, otkolku baziraweto vrz tradicionalni modeli na stopanisuvawe.Zaradi toa, go potencirame planiraweto na humanite resursi za potrebite na planiraweto.

Pristapi vo planiraweto na lokalniot ekonomski razvoj (LER)A) Problemski pristap (problemi na privatniot biznis i dr.)Slu~aj koga imate proektni sredstva od samiot po~etok. Ovie sred-stva moàt da bidat zameneti so ovozmoèn pristap do odredeni op{tinski resursi (kancelarii, oprema, dostapni stru~ni lica, sredstva za prevoz).Ovoj pristap zavisi od donatorite i nivnite inicijalni informacii za humanite resursi, ili organizacii, koi }e rabotat na proektot.êsto prioritetite na donatorite se presudni za izborot na vidot planirawe, a programata e (moèbi) samo obid da se proveri eden

�� Ima primeri odredeni regioni “da leàt” na prirodni resursi, a da nemaat vistinski razvoj, nitu iskoristuvawe na tie resursi. Ponekade tie resursi sta-nuvaat prokletstvo na odredeni regioni, zа{to nemaat humani resursi toa bo-gatstvo da go stavat vo funkcija na ~ovekoviot razvoj na lokalno nivo.

��6

Ekonomski forum

ve}e implementiran model na nekoe drugo mesto – so sosema razli~en kontekst od ovde{nite.

êkori vo formiraweto plan za LER�. Formirawe tim�. Edukacija na tim (timsko rabotewe, ve{tini na konsenzus,

rakovodewe so tim, personalno i funkcionalno oformuvawe na timovi, komunikacija i stilovi)

�. Procesogrami za rabota, regulativa�. Preliminarni istraùvawa: se detektiraat problemite, se

predlagaat pojdovni re{enija (se izbira ekonomijata za bazi~na granka so specijalen tretman)

�. Vrz baza na op{t sublimat od “�”, se podgotvuva profil na op{tinata, koj sodrì:

- Generalni podatoci, istorija, prirodni resursi, - Naselenie, vrabotenost - Infrastruktura - Centralna vlast; LS - Sektorski opis: zdravstvo, obrazovanie, banki, {tedilnici,

soobra}aj, stopanstvo, mediumi6. Odreduvawe ramka na analiza (faktori koi vlijaat vrz LER):

Pristap do kapital, delovno opkruùvawe, infrastruktura, humani resursi, kvalitet na ìveewe (koristat SWOT analiza)

7. Se analizira sekoj faktor niz SWOT analiza (faktor, problemi, potrebi, kapaciteti, mo`nosti)

�. Se izveduvaat nose~ki stolbovi42 na strate{kiot plan9. Sekoj stolb se postavuva vo hierarhiska struktura (vertikalna

logika) i toa niz: problem – krajno re{enie za problemot – zada~i – akcii – zaklu~ok za toj stolb – dopolnitelni informacii i preporaki

�0. Vremenska ramka na akciite (po stolbovi) za odreden period

Ovde se koristi metod na komparacija i izveduvawe komparativni prednosti.Se pristapuva kon formirawe prioritetni dolgoro~ni celi.Ovoj metod ne trgnuva od vizioniraweto, tuku od postojnata struktura na stopanstvoto, {to ima podocna svoi posledici.Nema na~in da se procenat involviranite li~nosti od po~etokot, nitu ima obrazloènie za motivaciskiot sistem na involviranite �� Tuka e nedostatokot na ovoj metod, za{to se bazira na tradiciski postaveni matrici, bez mnogu inovativnost, bez istraùvawe na trendovi, mo`nosti i sl.


��7

vo proektot. Taa mana se provlekuva se do finalniot proizvod, koj ne e inovativen.

B) Indikativen pristap�. Formirawe inicijalen raboten tim (tim za sondaà,

pribirawe podatoci, za vklu~uvawe na novi li~nosti). Mladosta e prednost��.

�. Istraùvawe na svetski, regionalni, dràvni, lokalni trendovi��

�. Sporedbeni istraùvawa na LER na drugi gradovi, dràvi�. Istraùvawe na sistemot na LER vo uslovi na menaxerski

reformi45

�. Definirawe na pomo{ni principi46 (Osnovniot moè da bide samo eden: Ne postoi nitu eden povreden resurs od humaniot)

6. Istraùvawe na kapacitetot na humani resursi (princip na silina na zasegnatost) vo op{tinata ili pomo{47 od drugi mesta

7. Istraùvawe na potrebi za edukacija za planirawe��

�� Mnogu e va`no vo ovaa faza pora~uva~ot na eden vakov plan da e direktno motiviran, pa dobro e toa da bide pod direktno rakovodstvo na gradona~alnikot ili nekoj {to bi imal li~na korist od uspe{nosta na eden vakov plan. Toa }e dovede do pozitivna selekcija na rakovodstvoto na proektot, odnosno do diferencijacija na timot, }e se znaat slabostite na timot, potrebata od novi vklu~uvawa, potrebata za kvalifikuvan koordinator i sl. Ideite se mo{ne bitni vo ovaa faza i tie bi bile dobra garancija za kreativen, kvalifikuvan i vreden koordinator na celata akcija.�� Ovde se va`ni interpretaciite i potrebno e da se ima “ideologija” za da se “propu{taat” podatocite niz nea. Na primer, vo slu~aj timot da e mlad, po-neiskusen, no poln so energija da se sobiraat golem broj idei za biznisi ili za kreirawe delovna klima (i metodi na rakovodewe, stilovi…) potrebno e da se vr{i komparacija so kontekstot – kade tie se slu~uvaat i da se testira mo}ta na generalizacija (kreirawe podatoci od povisok red – sublimati). Mo}ta na gene-ralizacija, propu{tawe niz prizmata na liberalnoto i mladosta na podatoci-te e dobar test za idniot rakovoditel na proektot. Tie sublimirani podatoci sluàt za sporedba so realniot kontekst.�� Kolku nekoi studii na slu~aj zavisele od menaxerite i politikata, a kolku od realniot presek na stopanstvoto ili drugi na~ini na generirawe dohod, vra-botuvawa, razvoj.�6 Tie moàt da bidat dadeni i na nivo na GOP i ne mora da bidat op{to poznati na javnosta, no toga{ mora da zastanat zad niv glavnite politi~ki faktori.�7 Potrebni se i planeri i li~nosti za kredibilitet na proektot i li~nosti, so pomo{ na koi smiruva~ki }e se dejstvuva na mo`niot nihilizam.�� Pomagaat i Internet istraùvawa za modeli, metodi, prethodni edukacii, struktura na tim, vidovi lokalna i centralna poddr{ka na planiraweto, koi se slu~ile vo nekoi drugi mesta i regioni. Pritoa e va`no da se zemaat za pri-

��

Ekonomski forum

�. Formirawe minimalen tim ili humano jadro (ona so {to raspolaga{, no mora da ima prakti~ari, da bidat site posituirani, za da ne mora da se zanimavame so pari vo ovaa faza). Sekoj si formira sektorski tim, no ostanatite ne se ~lenovi na jadroto. Eden e (to~ka br. �) vaèn pomo{en princip: Podelba na humanite resursi na zasegnati i nezasegnati.

9. Formirawe osnovni premisi na vizija (genijalnost, ekspertski gledawa, iskustva). Tuka ima dvoen princip: bazirawe vrz opisot na op{tinata i otfrlawe na standardizirani sliki za op{tinata. Edniot ja pokaùva strukturata, a drugiot mo`niot razvoj. Igrovnite metodi i simulaciite ovde se nezamenlivi. Ne e prepora~liv brain stormingot, nitu akademskiot pristap.

�0. Simulacii na razvoj vo ramki na mo`nostite, ograni~uvawata i trendovite (Igra na mo`noto)

- Identifikacija na ona {to nedostiga - Planirawe na neuspeh (lizga~ki celi, celi od ponizok rang,

alternativni celi) - Formirawe strategii za pristap, vklu~uvawe - Kreirawe matrica na merki, prioriteti i nivni celi��. Definirawe na dviè~ki sili i dviè~ki principi��. Vklu~uvawe na politi~ki partii, LS, Vlada (na ekspertsko i

privatno nivo)��. Sektorska slika na op{tinata (indikativen pristap, ne op{t,

samo ona {to ni e potrebno. Se koristi instiktiven pristap, biv{i planovi, rabota vo fokus grupi i sistem na konsenzus)

��. Zakonska slika, regulativi��

��. Preovladuva~ki praktiki50

�6. Opis na delovno opkruùvawe51

mer uspe{ni modeli na LER, za{to toa e sigrurno rezultat na dobro organizi-ranite timovi ili visok pridones na zasegnatite.�9 Dobro e toa da go raboti eden ekspert.�0 Dobro e za toa da zemete prakti~ar, koj ima menuvano rabotni mesta vo struk-turite na vlastite ili u{te podobro, koj e biv{ i dogogodi{en rakovoditel.�� Postojat dostapni matrici za ovoj vid istraùvawe. Isto taka, podatoci moàt da se generiraat so intervjui i anketi so zasegnatite vo delovniot sektor. Statisti~kite podatoci se pokazatel na momentalni trendovi ili preseci na biv{i trendovi. Pri ovoj vid opis potrebno e da se znaat odnosite na delovniot sektor so sudovite, potrebnite podra~ni ministerstva, Vladata, politi~kiot model na involvirawe vo ekonomijata. Glaven pokazatel e sepak nivoto na in-vesticii, zapo~nuvaweto novi biznisi, visinata na maràta na proizvodi i uslugi (dali postoi visoka razlika pome|u cenite na nabavka, neekonomskite formi na optovaruvawe i krajnata cena), kamati, {tedewe, siroma{tija, real-ni odnosi rabotodavec – vraboten. Isto taka, vo ocenkata na delovnata klima stojat naizgled efemerni podatoci – pr.: dali delovnite lu|e docnat, kolku


��9

�7. Integrirawe na site podatoci vo sumarnik na sektori��. Relacioni i pri~insko – posledi~ni istraùvawa52

�9. Prakti~arska ekspertiza53

�0. Vlez - izlez analiza spored trendovska analiza��. Formirawe matrica na mo`nosti54 i rizici55 (mora da se zemat

globalni trendovi, nasoki kon EU integracija, regionalna analiza, nacionalna analiza - barem zakonska)

- Matrica za spravuvawe so rizici: Dobar metod e simulacijata

- Izveduvawe zaklu~oci, preporaki i nivno inkorporirawe��. Formirawe indikativen strate{ki plan ({to od tie

trendovi moème da zadovolime so na{iot kapacitet, resursi i geografska polo`ba)

��. Vklu~uvawe na javnosta i po~etok na proektot za javnosta

��. Dobivawe i integrirawe na povratni mislewa��. Javni raspravi i postapki za konsenzus�6. Merewe i opis na interesi, koordinirawe na interesite vo

planovitevreme e potrebno da se pristapi do odredena kategorija akteri, potrebno vreme za zavr{uvawe na “papirologijata” i sl. �� Ako e mo`no, dobro e da se znae {to e pri~ina, a {to efekt. Ne e dobro da se odi so op{ti konstatacii (na pr: “Politi~ko opkruùvawe”, “korupcija”, “delovna nesposobnost”), tuku da se navedat konkretnite punktovi ili metodo-logii na politi~ki pritisok vrz realniot sektor.�� Skriningot e najdobar metod. Vo osnovni crti se pi{uvaat konstataciite i im se davaat na delovni lu|e da gi pro~itaat vo situacija – kade moàt da bidat posmatrani. Konstataciite ne smeat da bidat podolgi od edna strana. Ako ste gi dobile pove}eto elementi – koi ste gi izbri{ale za da ja napravite taa li-sta na konstatacii, tie Vi se to~ni. Ako se pojavat mnogu novi – slabo vi bilo istraùvaweto ili opfatot na podatoci.�� Trendot e odli~na ramka za analiza. Na primer, ako imate podatok deka eden prose~en Evropeec ima se pove}e pari, slobodno vreme i trend e da kupuva po-skapi ko{uli, a, od druga strana, znaete deka etnoturizmot ve}e nosi pove}e pari od kapa~kiot turizam, glupavo e da se stremite kon poevtino proizvod-stvo na ko{uli (ako imate tekstilna industrija, koja raboti samo lon proizvo-dstvo). No tuka treba da se pra{a kolku na{eto Ministerstvo za ekonomija ima potro{eno pari za reklamirawe na tekstilniot sektor. Ako na toa go dodadete faktot deka nie re~isi i nemame skapi ko{uli so etnomotivi, jasno e deka tuka potfrlil ~ove~kiot faktor (menaxerite) i planiraweto. Od tuka moàt da se izvle~at indikatorite za planirawe (dali }e educirame menaxeri za taa name-na ili }e odime na masovno proizvodstvo za siroma{nite pazari).�� Rizicite treba da se procenat so ocenka od � – �0 dali ima golema {ansa da se pojavat i kolku silni bi bile ako se pojavat. Vedna{ posle toa sleduva ma-trica na merki za spravuvawe so rizici, koi treba da se vklu~at vo planot, a poserioznite vo GOP.

��0

Ekonomski forum

�7. Finalizirawe na plan za LER��. Kreirawe akciona dimenzija na planot�9. Zastapuvawe za usvojuvawe na planot�0. Zastapuvawe za poddr{ka od centralnata vlast (predviduvawe

grantovi za poramnuvawe, stranski donacii, mo`no e i formirawe op{tinski tim za pristap do donatori)

��. Usvojuvawe na planot

Ovoj pristap se bazira na inteligentni, posveteni i kreativni poedinci. Ovde vaì praviloto deka rabotnata atmosfera i ~uvstvoto na pripadnost proizveduvaat pove}e otkolku samata rabota.Iskustvoto vo rakovodeweto e nezamenliv faktor vo ovoj tip planirawe.

[TO MO@E OP[TINATA DA NAPRAVI ZA LER

Zakonska ramka za planirawe na LER: ZLS, ~len �� – to~ka �: Op{tinata e nadle`na za LER na podra~jeto na svojata teritorija, planirawe na LER, utvrduvawe na razvojni i strukturni prioriteti, vodewe lokalna ekonomska politika, poddr{ka na razvojot na malite i sredni pretprijatija i pretpriemni{tvoto na lokalno nivo, u~estvo vo vospostavuvaweto i razvojot na lokalna mreà institucii i agencii i promovirawe na partnerstvo (zaradi LER).Mo`ni lokalni politiki za LER4Sovetot treba da oformi tim za LER4Partnerstva (podocna da se iskoristat kako edinici za

implementacija na strategiite za LER)4Stopansko vmreùvawe4Edno{alterski sistem4Vospostavuvawe mreà na institucii i agencii za poddr{ka na

MSP i poddr{ka na pretpriemni{tvoto4Strategii za pronao|awe strate{ki partneri za zatvorenite

industriski objekti4Podobruvawe na kapacitetot za upravuvawe4Unapreduvawe na menaxmentot za LER4Jaknewe na gra|anskoto u~estvo4Napu{tawe na birokratskite naviki na lokalnata

administracija i nejzino pretvorawe vo sovetodavna vlast4Skratuvawe na procedurata za registracija na firma, za dobivawe

grade`na dozvola 4Upravuvawe so op{tinskiot imot za privlekuvawe delovni

firmi so kredibilitet


��

4Dano~na politika (dano~ni olesnuvawa ili ne)4Eliminacija na neednakvost na pazarot 4Ohrabruvawe na investitori, soveti, tehni~ka pomo{,

informacii, obuki, ohrabruvawe za otvorawe novi firmi4Investicii vo infrastruktura4Visina na komunalni taksi, utvrduvawe stimulira~ka visina na

lokalnite danoci4 Razvoj na slobodniot pazar na nedvièn imot4Sozdavawe delovnosposobna sredina (lokalni uslovi za biznis)4Razvoj na konkretni delovni idei4Grantirawe na proekti naso~eni kon prethodnite poenti4Vklu~uvawe na zasegnati li~nosti vo planiraweto4Podobruvawe na uslugite niz rabotata na javnite i komunalnite

pretprijatija, napla}awe na lokalnite uslugi, upravuvawe so imot na lokalnata samouprava, so cel da ostanat pari za kapitalni rashodi. Na{iot slu~aj e deka komunalnite pretprijatija proizveduvaat zagubi, neracionalno i nedoma}inski tro{at.

REGIONALNO PLANIRAWE

Na problemite prvo se poglednuva od regionalen aspekt (dali e ne{to samo na{e i za nas ili od toa }e imaat korist i drugi op{tini, pa ako imaat, zo{to i tie da ne vloàt ne{to).Mo`ni na~ini za regionalno razmisluvawe:4biogeografski regioni;4klimatski regioni;4turisti~ki regioni;4kulturno – turisti~ki;4regioni za void;4arhitektonski regioni;4zoni za lov, ribolov, {umi;4obrazovanie;4stopanski zoni;4zoni so predominanten na~in na proizvodstvo;4resursni zoni;4zoni, koi kompletiraat odredena ponuda;4distrikti56.

�6 Funkcionalno zdruùvawe zaradi podobruvawe na odredeni uslugi ili ostvaruvawe na pravo na subsidijarno re{avawe na problemi

��

Ekonomski forum

PLANIRAWE I FINANSIRAWE KAPITALNI PROEKTI

Ovaa stavka sekade e najslaba to~ka vo finansiraweto na lokalnata samouprava (ne se pravat nitu studii za investirawe, nitu studii za op{testvena opravdanost) i toa gi odbiva stranskite investitori (bilo delovni, bilo onie {to imaat celosno ili delumno grantirawe na investiciite – oblast na socijalno odgovorni biznisi, ekolo{ki, protekcioni i sl. Proekti).4Nema lokalni, nitu centralni registri za kapitalni proekti4Nitu centralnata vlast ne pravi programski klasifikacii na

javnite rashodi4 Lokalnata samouprava ne gi procenuva posledicite od

donesuvaweto odluki za finansirawe (tekovno – investiciono odr`uvawe i izgradba) vo narednite godini

*********

Ova se prirodni poliwa, kade NVO mo`at i treba da se vklu~at vo procesite na planirawe na lokalno nivo, no i da gi iniciraat.Ekspertskiot kapacitet, inicijativata, lesnoto realizirawe na li~nite interesi, volonterskiot pridones, brziot pristap do informacii, metodologiite za procesirawe podatoci, polesnoto prisposobuvawe na organizaciskiot model na potrebite na rabotata, relativno prifatliviot na~in na educirawe personal i dr. pomagaat da se obezbedi mesto vo ramkite na op{tinskoto planirawe.

ANEKS �:

INFORMIRAWETO ZA BUXETOT NA OP[TINATA OBI^NO SODR@I:

�. Definirawe i aproksimacija na izvori na sredstva�. Bilans na planirani prihodi�. Bilans na planirani tro{oci (plati, naemnini, nadomestoci,

stoki i uslugi, kapitalni tro{oci i kapitalni transferi)�. Fond za komunalno ureduvawe

- Prihodi: komunalii, drugi taksi, donacii, republi~ki fondovi, buxet na op{tinata

- Tro{oci: Izgradba, infrastruktura, rekonstrukcija, ostanato

�. Fond za lokalni pati{ta


��

- Prihodi: Buxet na RM, taksi - prevoz, reklamni panoa, buxet na op{tinata, namenski sredstva od Biroto za razvoj na stopanski nedovolno razvieni podra~ja

- Rashodi: za ulici, rekonstrukcija na ulici, odrùvawe na ulici, drugo

6. Problemi:- Ograni~eni ovlastuvawa- Ograni~uvawe na izvorni prihodi- Nasledeni dolgovi- Neizvr{uvawe na buxet od prethodna godina

PRIMER NA (STRANSKI) PROCESOGRAM ZA PODGOTOVKA NA BUXET:

Planirawe�. Podneseni inputi za formirawe buxet za idnata godina (del na

investicionen buxet)�. Faza na procenka na tro{oci i pribirawe najdobri planovi

(performansa, ekonomi~nost i korist)�. Obrazloènie na rashodite i poramnuvawata pome|u oddelnite

planovi- Sistematizacija na rabotni mesta i popolnetost na rabotni

mesta- Plan za vrabotuvawe

�. Indikativno planirawe na prioriteti za narednata godina�. Konkurirawe do nadle`ni ministerstva so proekti, programi,

investicioni planovi6. Planirawe na zemawe krediti i zadolùvawe, kreditni

ovlastuvawa7. Aproksimacija na sopstveni prihodi, grantovi za poramnuvawe,

krediti�. Propi{uvawe dano~ni stapki9. Procenka na tela za pribirawe danoci i prihodi na op{tinata,

preporaki za posebni aktivnosti na toa pole�0. Podneseni konkursi za aplicirawe za idnata godina��. Vlijanie na stejkholdersi za delovi od buxetot��. Rasprava vo odbori za buxetot za idnata godina��. Podgotovka na buxet��. Rasprava po buxetot vo pretstavni~kiot organ��. Predlog - buxetot vo nadzornite odbori i telata za kontrola�6. Javno objavuvawe na planot za buxet�7. Stapuvawe vo sila

��

Ekonomski forum

Realizacija��. Podelba na buxetot na oddelni planovi (uprava, u~ili{ta,

kultura, socijalna za{tita, gradinki, zdravstvo, javni institucii)

�9. Ograni~uvawa (racionalizacii, zabrani i sl.)�0. Pribirawe na danocite i prihodite��. Tekovni rashodi (nadzor vo odvivawe)��. Kontrola na tro{ewe na namenski pari

Smetkovodestvo i kontrola��. Podgotovka na godi{ni ot~etni smetki��. Kontrola na godi{na smetka��. Odobruvawe na zavr{na smetka�6. Nadvore{na kontrola�7. Prigovori i reagirawa

ANEKS: 2

POTSETNIK ZA OBLASTA - FINANSIRAWE NA OP[TINITE

Finansiska dovolnost na lokalnata samoupravaTaa postoi koga za sekoj segment na lokalnata samouprava taa raspolaga so dovolno sredstva (toa i dava finansiska avtonomija):- Odrùvawe- Osovremenuvawe- RazvojZna~i, taa treba da ima:�. Tekovni sredstva�. Fond za amortizacija (modernizacija)�. Fond za investirawe

îniteli od koi zavisi finansiskata dovolnost na edna lo-kalna samouprava:- Finansiskiot kapacitet na dràvata- Sopstveni izvori, nivno pribirawe (kapacitet), upravuvawe so

op{tinskite dobra, upravuvawe so telata i pretprijatijata {to gi formira

- Odnosot centralna – lokalna vlast (srazmernost vo raspredelbata na nacionalniot dohod)


��

- Kako e postavena samata lokalna samouprava i kako funkcionira

- Stranska pomo{

Finansiska nedovolnost na makedonskite ruralni op{tiniNeramnomeren razvoj na relacija:- Selo – grad- Regioni- Delovi na edna op{tina- Neramnomerna alokacija na resursi- Koncentracija na specifi~ni humani resursi na odredeni

mesta

FINANSISKO PORAMNUVAWE

Potreba od poramnuvawe:- Me|u regioni (barem razvieni – nerazvieni)- Me|u op{tini- Me|u delovi od op{tiniDavawe sredstva od centralno na lokalno nivo nadvor od dano~nata masa.- Zadol`itelni danoci- Dopolnitelni danoci- Masa za finansisko poramnuvawe

Podelba na buxetot na ELS :- Buxet za administracija- Buxet za imot

Grantovi za poramnuvawe- Op{ti- Namenski

Dr`avata vr{i funkcionalna raspredelba na zada~i i odgovornosti. Toa e distribucija i na mo}. Se razbira, zaradi toa vr{i i preraspredelba na sredstvata (poramnuva).

��6

Ekonomski forum

ANEKS: 3

POTSETNIK ZA BUXET NA ELS

Toa e godi{en plan za finansirawe na funkciite i obvrskite na lokalnata samouprava i na fondovite (procenka na godi{ni prihodi i tro{oci)Se sostoi od ({kolski primer, makar � + � moàt da bidat zaedno):�. Buxet na ELS�. Buxet na op{tinata�. Buxet na fondot za komunalno ureduvawe (komunalii, taksi za

javno osvetluvawe)�. Buxet na fondot za lokalni pati{ta�. Buxet na drugi JP, koi gi osnova op{tinata

PRIHODI I TRO[OCI NA BUXETOT

1. Dano~ni prihodi57 - Danok na nedvièn imot od pravni i fizi~ki lica- Danok na dvièn imot od pravni i fizi~ki lica- Danok na nasleduvawe i podarok- Danok na promet na nedvi`nini i prava

2. Danoci na specifi~ni uslugi (taksi)- Zemji{na taksa (nadomestok za koristewe grade`no zemji{te)- Komunalni taksi (privremen prestoj, istaknuvawe firma,

reklami od fizi~ki lica, pravni lica so op{testven i privaten kapital, komunalna taksa za koristewe ulici na patni i tovarni vozila

3. Drugi komunalni taksi4. Prihodi od sopstven imot5. Dobivka od javni pretprijatija {to gi osnova LS

- Nadomestoci od isporaka na lokalni uslugi- Lokalen javen prevoz, vodosnabduvawe, kanalizacija, smet

6. Transferi i donacii od drugi nivoa na vlasta7. Donacii8. Lokalni pridonesi (pari ili rabotna raka, imot)

�7 ZLS od �99� ima{e danok na prihod i danok na promet na stoki i uslugi, no ne be{e razraboten i ne pretstavuva{e izvoren prihod na op{tinata.


��7

ANEKS: 4

ÊKORI VO PLANIRAWETO VO FORMANA AKCIONI PLANOVI NA ZAEDNICITE58 (APZ)

Primer 1:�. Profilirawe na zaednicata

- Op{tinata- Zasegnatata grupa

�. Vrednuvawe na potrebite�. Predviduvawe�. Akcionen plan

- Ekonomki dimenzii- Tehni~ki- Socijalni dimenzii

�. Poddr{ka

Primer 2:Generalni celini:�. Rezime�. Za op{tina�. Voved�. APZ59 – Strate{ki izvodFazi vo izrabotkata na APZ

I. Inicijacija�. Inicirawe na procesot

- Poddr{ka od LS - Sostavuvawe koordinativna grupa- Inicijalno definirawe na sodrìnite i celite na APZ

a) Dali ve}e ima jasni prioriteti, koi ve}e imaat poddr{ka, ili sami }e mora da gi postavite

b) Na koe nivo }e se izrabotuva (kolku konkretno)c) Drugi planovi i procesi na planirawed) Koj prostor }e go zemete

�� Nie gi davame – onaka kako {to se izraboteni od nekoi NVO i kako {to toa go zamislile nivnite donatori.�9 APZ (treba da) e strate{ki dokument, koj vo sebe gi sodrì najbitnite prob-lemi na zaednicata, istite gi rangira po prioritet i predlaga re{enija za nivno nadminuvawe.

��

Ekonomski forum

e) Kolku gra|anite se informirani za postojnite problemif) Dali ve}e postoi nekoj APZg) Kolku imate vreme za seto toa

�. Barawe sredstva za izrabotka na APZ�. Identifikacija na interesnite grupi vo zaednicata�. Preliminarni aktivnosti za vklu~uvawe na javnosta

- Tribina, mediumi, istra`uvawa me|u `itelite, promotiven materijal, proslava vo zaednicata

�. Komiteti i rabotni grupi- Memorandum za soglasnost- Rabotni grupi- Gradewe ve{tini na gra|anskiot komitet- Koordinator na APZ

6. Javnost- Celni grupi- Partnerstva- Efektivna poraka- Fit bek- Metod za vklu~uvawe na javnosta

II. Formirawe vizija na zaednicata�. [to e dobro za zaednicata, {to sakam da izmenam�. Izjava za vizija

III. Procenka na temi za zaednicata, definirawe prioriteti�. Ramka za procenka na temite�. Intervjua so gra|ani�. Sektorski razgleduvawa�. Sobirawe informacii�. Skica na finalna procenka6. Finalna procenka7. Prioriteti na dejstvuvawe

IV. Razvivawe akcionen plan�. Izbor na celi, celni grupi i pokazateli�. Procenka na mo`nostite na zaednicata da im pristapi na

temite�. Identifikacija na potencijalni akcii�. Izbor na kriteriumi za evaluacija�. Vrednuvawe i izbor na akcii6. Proverka na odr`livosta na akciite7. Finalizacija�. Revidirawe i usvojuvawe na akcionen plan


��9

ANEKS: 5

STRUKTUIRANO GRA\ANSKO UÊSTVO

Nominalna participacija na gra|anskiot sektor vo rabotata na lokalnata samoupravaSo golema sigurnost moè da se tvrdi deka so gra|anskoto u~estvo ne se misli seriozno. Toa e sfateno i upotrebuvano na ist na~in, kako {to politi~arite gi upotrebuvaat zborovite i izrazite kako: “evropsko”, “reformi”, “ekonomski razvoj”, “Makedonija”… Ednostavno, se kaùvaat, no ne se smetaat za bitni, osven vo eden populisti~ki koncept – zaradi toa {to od involviranite vo procesite na reformite na lokalnata samouprava toa se o~ekuva da go kaàt (ve~en “odvratno zelen” prilog na krajot na ~inijata, koj nikoj ne go jade i sluì za ukras).Volonterstvoto, korisnoto involvirawe na NVO vo rabotata na lokalnata samouprava, koristeweto na ekspertskiot kapacitet na NVO, nivnite op{ti ili fokusirani znaewa, ideologijata na delovnost, socijalnite ve{tini ne se koncepti i kategorii, koi moàt da bidat eksploatirani od vladinite i lokalnite subjekti, osven koga im sluàt da “doteraat nekoj grant” (“zeleniot prilog, koj go sakaat strancite”). Toa NVO gi pravi samo potreben dekor.

êstopati slu{ame deka NVO moàt “da srabotat nekoi raboti” za lokalnata samouprava. Toa e to~no, no kako se srabotuva toa? Ako postoi takov obu~en poedinec, koj moè da bide kompatibilen vedna{, za nego i nema vistinska rabota vo slu`bite na lokalnata samouprava ili toj i onaka dobro zarabotuva (ve}e }e bide “vo {ema” vo nekoj tim, kade i nau~il da raboti i da raspoznava nijansi na “rabotata”, metodologii na rabota, prethodni poznavawa na procesi).

Nie tvrdime deka takvo KORISNO u~estvo ne postoi i ne moè da postoi, osven ako im dademe motiki i lopati ili ako e toa struktuirano u~estvo: programsko, proektno, so odnapred podgotveni op{tinski kapaciteti za priem na taa pomo{, so prethodno zapoznavawe na tie volonteri ili NVO {to konkretno im e potrebno na “rabotodavcite”, na koj na~in, vo/preku koj medium60.

60 Zamislete da vi dojde nekoj insajder i da vi kaè: “Jas sakam da vi pomognam” vo rabotata. Kako? Potrebno e toj nekoj prvo da pogledne kade vlegol, pa da gi nau~i prostoriite, kade, {to se ~uva, pa da mu se kaè na koi oblast i progra-mi rabotite, pa potoa na koj na~in rabotite, koj e personalot, deka e toa tim i postojat socijalni pravila, pravila na tim, vrski, proceduri, tehnologija na

��0

Ekonomski forum

“Srabotuvaweto” e koncept na politikata, kade {to ne e bitno {to i kako nekoj }e raboti, dali organizacijata, proektot, programata }e ima korist od vraboteniot, tuku bitna e samo voljata “deteto da go jade lebot na dràvna smetka”: Rezultatite vidlivi i tragi~ni.

Nitu vo minatoto volonterskiot trud ne moè{e da se iskoristi (nema{e kapaciteti za priem na taa pomo{), osven vo rabotni akcii�� i drugi setovi aktivnosti “za fotografirawe”. I denes, lavovskiot del od NVO sluàt za fotografirawe.

Problemot so neserioznoto sfa}awe na NVO, gra|anskoto u~estvo, nivnata realna mo} e se u{te daleku od mozocite na donesuva~ite na odluki, no i od najgolemiot broj NVO, koi se obiduvaat da go re{at problemot so nevrabotenosta i/ili prihodite.

Kako nedostatokot na ovie strukturi se ~uvstvuva na terenot?�. Potcenuvawe na gra|anskoto u~estvo i drugite etablirani

instanci�. Informirawe na gra|anstvoto na nivo koe ne e dovolno, ne

e fokusirano i ne dava potrebni informacii i stimul za vklu~uvawe (kako na informacioniot set da ima dodatok: “Dojdete da bidete dekor”)

�. Nekorisnost na NVO vo operativnata rabota vo lokalnata samouprava ili sudir na koncepti, koj vodi do konflikt na NVO so op{tinarite

�. Odbirawe na poleto na rabota na NVO vo domenot na “soft” elementite62 na vladeeweto i rabotata na (“{minka”, bez

proizvodstvo na autputi. Posle toa treba da se vidi {to toj – nekoj znae i moè, pa potoa da se vidi kade i kako }e bide vklu~en. Za negovite motivi, vlijanieto vrz postjniot tim i drugi raboti, koi sekoe novo vklu~uvawe gi predizvikuva - ne morame nitu da govorime. Da skratime: “Pomo{“ kako op{ta kategorija ne e mo`na, osven vo premisluvawata na teoreti~arite. “Pomo{ta” se smisluva vo fazata na planirawe, vo forma na rabotni mesta, potrebni zada~i, kvalifika-cii i ve{tini za izvr{uvawe na taa zada~a, vo kakva forma, na koja visina, so koj stil }e bide upotrebena pomo{ta. Osnovno e deka eden od povisokite mena-xeri na LS mora “da mu stoi nad glavata” na “dobronamernikot” podolgo vreme, za da stane toj funkcionalen i korisen, ako ima i malku darba od Gospod ili od {kolata. Koj vrven menaxer ima vreme za toa, ako toa ne mu e programska ili proektna rabota?6� Iljada pati be{e poevtino i pobrzo da se kupat ma{ini, otkolku da se orga-niziraat rabotni akcii, no ma{inite ne izvikuvaat paroli.6� Samo mal broj “golemi” NVO u~estvuvaat vo “hard - poliwata” na rabota: Re-formite vo sudstvoto, ekonomijata, javnata administracija, implementacija na fokusiranite zakoni od domenot na decentralizacijata i davaat zaviden


��

su{tinsko u~estvo i bez kapacitet na NVO da bidat vistinski korektiv na vlasta) etabliranite i politi~ki institucii��

�. Neprisposobenost na organizaciskiot model na NVO sprema rabotata {to sakaat da ja zavr{at zaedno so lokalnata samouprava��

6. Nominalno razmisluvawe na vrabotenite vo lokalnata samouprava (nominalno i restriktivno tolkuvawe na zakoni ili rabotni zada~i) i amatersko razmisluvawe (nepoznavawe na konkretni zakoni i regulativi, tehnologii na rabota, naviki na vrabotenite vo lokalnata samouprava na NVO.

7. Nedostig na institucionalno pametewe i kaj dvete instanci (ednite nemaat efikasna kontrola na institucionalnoto pametewe, a drugite voop{to go nemaat ili imaat mnogu malku znaewe za toa).

�. Me|usebno nepoznavawe na problemskoto pole, metodologiite, prioritetite, na~inite na komunikacija, na rabota

9. Nominalna, a ne su{tinska sorabotka�0. Dozirano i namensko vklu~uvawe na NVO vo rabotata na

lokalnata samouprava��. Isklu~enost na NVO od su{tinskite fazi na kreirawe ili

donesuvawe odluki na lokalno nivo

U~estvoto na gra|anite kako populisti~ki koncept“Glasnosta” na NVO e stapica! Toga{ nemame zvuk, tuku kakofonija. Potrebno e da se setime na praviloto deka vo totalitarizmot vladetelite se tvrdi na srceto, a vo demokratijata tvrdi na u{ite. Zaludno e {to portparolite na NVO gi “trgaa za rakav” novinarite

pridones. Najgolemiot broj od tie “sposobni” NVO tuka se po gre{ka, za{to toa se ekspertski zdru`enija na vraboteni vo eden sektor i ne go izrazuvaat gra|anskiot interes, za{to se vo konfliktna postavenost od samiot start: Tie ve}e rabotat za instituciite na sistemot, Vladata, LS, Univerzitetot. Nivna-ta rabota e ponekoga{ povrzana so preraspredelbata na mo}ta vo op{testvoto (“{ort kat”, ili linkuvawe na politi~kiot model na napreduvawe i borba za steknuvawe zakonska pozicija) bez kvalitativni promeni od gledna to~ka na gra|anite (podobri, poevtini, pobrzi uslugi, primena na najdobro mo`no re{enie za nivnite problemi, pridvi`uvawe na “zaspanite zap~anici” na si-stemot, privlekuvawe stranski kapital, poefikasno upravuvawe so imotot). 6� Kade se NVO vo fazite na te{kite reformi, kade {to e potrebno znaewe, eks-pertski kapacitet, sledewe na zakoni, monitoring na legislativni procesi, procesi na odlu~uvawe, pin - link strukturi pome|u nekooperativnite vladini resori, vo dooformuvawe na krugot na planirawe na koe bilo nivo, vo vospo-stavuvawe sorabotka na staromodnite univerziteti so strukturite koi nosat odluki.6� NVO imaat eden op{t model, koj im go bara zakonot.

��

Ekonomski forum

za da kaàt ne{to. Kakofonijata ni{to ne pomaga i nitu tuka NVO nemaat nekoja prednost pred onie od svetot na politikata (koi se pointeresni za novinarite).

U~estvoto na gra|anite kako op{t princip e samo u{te eden populisti~ki koncept. Govoreweto za korupcija, zloupotrebi, zatvorenost na vlastite se koncepti od minatoto. Ve}e ni e potrebno edno drugo: Povisoko nivo!Merkite, kako tridnevni obuki za ova i za ona, mreì za ova i mreì za ona65, proekt~iwa od �000 evra, so koi }e se promenelo ova ili ona, dvodnevna obuka za kreirawe akcioni planovi na zaednicite, javnite akcioni planovi, prioritetni listi bi trebalo da bidat minato. Nie taa faza ja imame pominato.

Kako {to e potrebno da se opi{e precizno metodologijata na vladeewe na politi~kite partii, metodologiite i tehnologiite na vladeewe na sekoja instanca - posebno��, taka e potrebno da se opi{e precizno metodologijata na gra|anskoto u~estvo, toa da se preto~i vo sosema operativni i konkretni alatki i da se raboti niz niv. Nie im pora~uvame na vlastite deka vremeto na folirawe zavr{i.

Struktuirano u~estvo na gra|anskite organizacii vo rabotata na lokalnata samoupravaStruktuiranoto u~estvo na gra|anite e proces koj zapo~nuva so opis na interesite na gra|anskite grupi ili NVO: Zo{to tie se organizirale i {to sakaat od op{tinata. I vo najminimalnite akti na edna takva grupa treba da se znae koj sektor bi sakale da go pokrivaat, odnosno koi aspekti na rabotata na lokalnata samouprava sakaat da gi sledat i na niv da reagiraat.

Site ovie treba da imaat izgraden ekspertski kapacitet za pristap i rabota so lokalnata samouprava na problemite - koi im se su{tina na misijata.

Ovaa situacija moème da ja opi{eme slikovito: Imame {teker so � (etablirani instanci), a imame prekinuva~ so � otvori (NVO). Zna~i: Potreben e del (ispravuva~), koj }e gi napravi niv kompatibilni (vlez so � otvori i izlez so � xekovi). Toj sostavuva~ki del e struktuiranoto, definirano i podgotveno

6� Zamislete, mreì, koi boèm funkcioniraat, iako me|usebno ne se poznavaat66 Toa e ona na {to donatorite mislat pod: “Kontekstrualen presek”.


��

u~estvo na NVO i na gra|anite vo rabotata na lokalnata samouprava (ili na drugite vladini instanci). Toa e podgotovka na lokalnata samouprava, podgotovka na NVO i podgotovka na poleto na koe tie }e se pronajdat edni so drugi.

Gledano od strana na op{tinata, toa go moè samo op{tinski tim za rabota so NVO ili, vo najmala raka, op{tinar, koj e educiran za toa, gi poznava dvata “sveta” i ima ekvidistanca kon svoite klienti: NVO. Toa nivo e posebno i od ednite i od drugite i pretstavuva struktura od oblasta na koordinacija na humani resursi, zna~i “pin – link struktura” za op{tinata i koordinator za involviranite NVO.

Gledano od strana na NVO, tie treba: �. da gradat kapacitet preku steknuvawe znaewa za tehnologijata

na lokalnoto vladeewe, snimawe proceduri i na~ini na uslugi kon gra|anite, institucionalna postavenost i koordinacija na entiteti – formirani od op{tinata, organizaciskata i personalnata struktura na lokalnata samouprava, imotot na op{tinata, nivnite humani kapaciteti, problemite vo prakti~nata rabota (posebno vo ruralnite op{tini, kade {to ima mal broj vraboteni i slab kapacitet, kako i opremenost).

�. Toj kapacitet da go dignat na ekspertsko nivo (doobuki na ~lenovi na organizacijata ili vklu~uvawe na ve}e {koluvani kadri)

�. Da bidat zapoznaeni so sostojbi (posebno reformi na lokalnata samouprava, nejzini delovi ili javnata administracija) vo drugite dràvi i {to tie napravile za da gi podobrat uslugite na gra|anite i rabotata na lokalnite entiteti (studii na slu~ai67, zakoni, re{enija, strategii)

�. Obezbeduvawe organizaciski prednosti pri vospostavuvaweto partnerski odnos so lokalnata samouprava vo procesite na planirawe. NVO toa moàt da go imaat preku proektnoto planirawe (bilo da e originalno ili da e presetirawe na postari planovi i proekti

�. Prednosti preku izgraden pristap do/so donatorite, no i do celnite grupi – posebno ako se specifi~ni

6. Seto toa da i go predo~at na op{tinata kako “op{t kapacitet” na edna NVO ili mreà, zaedno so oblasti na interes i predloèni na~ini na sorabotka, toga{ }e dobieme po~etok na struktuirana sorabotka.

67 Na primer, mnogu e dobro podetalno da se znae ustrojstvoto na edno{alterskiot sistem vo Grcija, polskite ili germanskite reformi vo LS i sl.

��

Ekonomski forum

7. Akolokalnata samouprava ili NVO kreiraat i predloàt “Plan za koordinacija na sorabotka” me|u LS i NVO (duri i edna NVO), i ako LS odredi svoj ~ovek za toa, duri toga{ moè da se zapo~ne so struktuirano u~estvo na gra|anite i na NVO

�. Participativnoto planirawe moè da zapo~ne so “prethodno realizirani istraùvawa” od predmetnata oblast – koja se planira i potrebni dopisi za izrazuvawe interes za participacija vo fazite na planiraweto (kade se priznava vodstvoto na op{tinata), no, isto taka, tuka pomagaat matrici za interes i zasegnati, plan za koordinirawe na razli~ni interesi za potrebite na planiraweto

9. Ako se raboti za fazi na odlu~uvawe, NVO treba da napravat i da podnesat plan za poddr{ka na odlu~uvaweto�� i justifikacija na nivnata uloga vo toa.

Ovde samo se dopiraat nekolkute mo`ni na~ini na struktuirano u~estvo (posebno fazata na inicirawe sorabotka).

Sepak, celta na ovoj aneks, koj metodolo{ki pripa|a na oblasta - zastapuvaweto na gra|anskite interesi - be{e da se motiviraat site akteri vo konceptot na planirawe, da razmislat za mo`nostite za participativno planirawe i deka toa ne odi avtomatski, tuku mora da se osoznae, da se podgotvi i da se vodi��.

6� Poddr{kata na odlu~uvaweto e edna obemna nauka, koja se izu~uva vo ram-kite na ekonomijata, a sega postojat i elektronski sistemi za poddr{ka na odlu~uvaweto – {to moè da bide interesno za postru~nite NVO.69 Posebno zatoa {to i dvete strukturi: LS i NVO se vo faza na reformi i zna~ajni transformacii – prosledeno so zakonsko menuvawe i personalno eki-pirawe.


��

UPRAVUVAWE SO RASHODITEI SPROVEDUVAWE NA BUXETSKATA REFORMA


CELI NA STRATE[KIOT MENAXMENT

�. Promovirawe na ekonomijata koja }e go maksimizira razvojot, vrabotenosta i socijalniot razvoj

�. Uspe{na alokacija na ~ove~kite resursi�. Postignuvawe napredok vo efikasnosta i efektivnosta na javniot

sektor

Priznavaweto na rashodite i drugite odlivi sodr`ani vo glavnata kniga na buxetite i na buxetskite korisnici na edinicite na lokalnata samouprava se vr{i spored smetkovodstvenoto na~elo na pari~no iska`uvawe.

Rashodite se delat spored pove}e kriteriumi, i vo buxetskata praksa najzastapeni se slednive:

1. EKONOMSKA KLASIFIKACIJA koja go identifikuva vidot na prihodot i rashodot vo soglasnost so:4 Pravilnikot za klasifikacija na prihodite i 4 Pravilnikot za klasifikacija na rashodite

Soglasno ekonomskata klasifikacija rashodite se delat na:

TEKOVNO - OPERATIVNI RASHODI vo koi spa|aat: 4 Plati, naemnini i nadomestociPlatite, naemninite i nadomestocite na vrabotenite i na izbranite

��6

Ekonomski forum

i imenuvanite lica vo edinicite na lokalnata samouprava se reguliraat soglasno vaè~kite zakonski propisi i internite akti na op{tinata.

4 Rezervi i nedefinirani rashodiVo ramkite na buxetot na op{tinata se planiraat sredstva za nepredvideni slu~ai kako postojana i tekovna buxetska rezerva. Planiranite sredstva za nepredvideni slu~ai se nameneti za pokrivawe na rashodi vo slu~aj na vi{a sila, elementarni nepogodi i drugi nepredvideni slu~ai, kako i za programi koi vo tekot na podgotovkata na buxetite ne moèle da bidat planirani.Postojanata i tekovnata buxetska rezerva ne moàt da nadminat �% od vkupnite tekovni rashodi na buxetot na op{tinata.Za koristeweto na sredstvata od rezervite odlu~uva sovetot na op{tinata, a gradona~alnikot na op{tinata podnesuva godi{en izve{taj za koristeweto na sredstvata od rezervite.

4 Stoki i uslugiNapravenite izdatoci za nabavka na stoki i uslugi se klasificirani vo tekovni rashodi soglasno Pravilnikot za klasifikacija na rashodite, koi gi vklu~uvaat izdatocite za patni i dnevni rashodi, komunalni uslugi, greewe, komunikacija i transport, nabavkite na siten inventar, alat i drugi materijali za popravki i tekovno odrùvawe, dogovorni uslugi i drugi tekovni rashodi.

4 Kamatni pla}awaRashodite po osnova na kamati se zasnovaat na prethodno primeni krediti (zaemi) od banki, drugi finansiski institucii i pravni subjekti so koi op{tinata sklu~ila dogovor. Kreditiraweto moè da bide kratkoro~no do edna godina i dolgoro~no nad edna godina, vo zemjata i vo stranstvo. Bez ogled na ro~nosta na vra}awe na kreditot, za sekoj zemen iznos na sredstva e dogovorena i kamata koja se pla}a spored amortizacioni planovi na kreditorot.

4 Subvencii i transferiSoglasno Pravilnikot za klasifikacija na rashodite, edinicite na lokalnata samouprava moè da napravat i da iskaàt rashodi vrz osnova na subvencii na javnite komunalni pretprijatija i da izvr{at transferi na sredstva do nevladini organizacii. Subvenciite na javnite komunalni pretprijatija koi se osnovani od op{tinata, gi odobruva sovetot na op{tinata so posebna odluka, a po ocenka na potrebite i barawata na javnite pretprijatija, za finansirawe na odredeni dejnosti.


��7

Transferite do nevladini organizacii opfa}aat transferi za zdruènija na gra|ani i fondacii, transferi do sportski klubo-vi, do organizacii koi se griàt za postari i hendikepirani lica, transferi do mesnite zaednici, transferi do humanitarni orga-nizacii, transferi do politi~ki partii i sl. Visinata na ovie transferi ja odobruva sovetot na op{tinata vo ramkite na planira-nite sredstva so buxetot.4 Otplata na glavninaKako rashodi za otplata na glavnina do nerezidentni kreditori, se smetaat otplatite na glavnina po dolgoro~ni zaemi vo stranstvo i toa: za zemeni zaemi od MMF, od Svetskata banka, od Evropskata unija, od drugi multilateralni kreditori, od Londonskiot klub na kreditori, od Pariskiot klub na kreditori i otplata na glavnina po zaemi od drugi bilateralni kreditori. Kako rashodi za otplata na glavnina kon doma{ni institucii se: otplatite na glavnina na srednoro~ni obvrznici, otplata na glavnina na dolgoro~ni obvrznici, na dràvni zapisi, na kratkoro~ni pozajmuvawa od banki i otplata na glavnina na dolgoro~ni pozajmuvawa od banki.

KAPITALNI RASHODI vo koi spa|aat:

4 rezervi za kapitalni rashodi;4 grade`ni objekti (stanbeni i delovni objekti); 4 drugi grade`ni objekti (ulici, pati{ta, mostovi, pre~istitelni

stanici i kolektori, deponii, spomenici, sredstva za energetika i drugi objekti);

4 kupuvawe mebel, oprema, vozila i ma{ini;4 drugi nefinansiski sredstva (po{umuvawe, kupuvawe ìvotni,

kompjuterski softver, muzejski eksponati, umetni~ki dela, zemji{te, nadomest za odzemen imot);

4 finansiski sredstva (depoziti, hartii od vrednost, krediti za javnite pretprijatija, pla}awa po garancii);

4 kapitalni subvencii za pretprijatija i nevladini organizacii.

Najzastapeni kapitalni nabavki kaj op{tinite se javuvaat nabavkite koi proizleguvaat od nadle`nosta na op{tinata utvrdena so Zakonot za lokalna samouprava, a koi se odnesuvaat na: podgotvuvawe proekti za izgradba na novi i rekonstrukcija na stari grade`ni objekti, izgradba i rekonstrukcija na ulici i lokalni pati{ta, komunalno ureduvawe na grade`no zemji{te, izgradba na javen prostor za parkirawe, obnovuvawe na javni zeleni povr{ini i parkovi, investiciono odrùvawe na objektite koi se dadeni na raspolagawe i koristewe na op{tinata od oblasta na kulturata, obrazovanieto,

��

Ekonomski forum

zdravstvoto i sl., nabavka na oprema za osovremenuvawe i podobruvawe na kvalitetot na uslugite na gra|anite, nabavka na vozila za izvr{uvawe na funkcijata na inspekciskite slu`bi i op{tinskata administracija, i drugi kapitalni nabavki koi se pove}e se zgolemuvaat so procesot na decentralizacijata i prenesuvaweto na novite nadle`nosti na op{tinata.

2. FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA koja se utvrduva soglasno me|unarodnata klasifikacija na funkciite koi se izvr{uvaat od strana na javniot sektor i toa:

4 op{ti javni uslugi; 4 obrazovanie i uslugi; 4 zdravstveni uslugi; 4 socijalna za{tita i socijalna sigurnost; 4 domuvawe i odr`uvawe na urbanata sredina; 4 transport i komunikacii, aktivnosti i uslugi; 4 rekreativni i kulturni aktivnosti i uslugi.

3. INSTITUCIONALNA KLASIFIKACIJA se primenuva so cel da se: 4 identifikuva konkretniot nositel na rashodite (od redot na

zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast); 4 buxetski korisnik, odnosno organ ili institucija, {to se

finansira od buxetot.

PODOBRENA BUXETSKA STRUKTURA

4 Buxetski metodologii fokusirani na povrzuvawe na prioritetite na ekonomskata politika so buxetskata alokacija;

4 programski priod i priod na efektivnost; 4 preod od kontrola na vlezot na kontrola na izlezot; i 4 integralno i seopfatno buxetirawe.Soglasno Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava, buxetot na op{tinata se sostoi od:

Op{t del4 konsolidiran bilans na prihodi i rashodi;4 tekovno - operativen bilans na prihodi i rashodi;4 kapitalen bilans na prihodi i rashodi.


��9

Poseben del4 utvrduvawe na rashodite spored izvorot na rashodot povrzan

so prihodot (sopstveni prihodi, dotacii, samofinansira~ki aktivnosti, donacii, krediti);

4 programa;4 potprograma (aktivnostite);4 kategorija na rashod;4 stavka na rashod;4 potstavka na rashod.

Vo Tabelata � e prika`an tabelaren pregled na edna programa na buxetot na op{tinata soglasno izvorite na finansirawe, odnosno rashodite so koi se finansira soodvetnata programa vo ramkite na op{tinskiot buxet. Osobeno e va`no da se istakne deka vo prvata faza na finansirawe na prenesenite nadle`nosti od kulturata, detskata za{tita i obrazovanieto, finansiraweto se vr{i so sredstvata od namenskata dotacija, koja vo podocne`niot period }e se transformira vo blok dotacija. Finansiraweto na ovie nadle`nosti, isto taka, }e se vr{i i so odobruvawe na sredstvata koi se ostvaruvaat od samofinansira~ki aktivnosti na instituciite ~ii osnova~ki prava se prenesuvaat na op{tinata.

Tabela �PROGRAMA POTPROGRAMA(zbir na aktivnosti)

��0

Ekonomski forum

ZAJAKNUVAWE NA FINANSISKIOT MENAXMENTNA EDINICITE NA LOKALNATA SAMOUPRAVA


Voved

Aktuelen moment vo fazata na razvojot na lokalnata vlast vo Republika Makedonija e decentralizacijata na vlasta i dobliùvaweto na funkciite od interes na gra|anite do samite gra|ani.Bidej}i ostvaruvaweto na koja bilo funkcija na vlast e svrzano so koristewe na javni sredstva, taa funkcija, spored zakonite od finansiskata sfera, se podveduva na kontrola i revizija, {to e predmet na ovoj prilog.Razvojot na dràvata, vo toj konteks i razvojot na ELS, ima potreba od sigurno, efikasno, efektivno i ekonomi~no upravuvawe so javnite finansii. Dràvniot zavod za revizija vo odnos na ELS ja osmisluva i organizira svojata rabota kako funkcija za nadvore{na revizija na postapkite niz koi se izvr{uvaat buxetite na organite, utvrdeni so Zakonot za dràvna revizija i zakonite od sferata na ELS.

1. Definicija na funkcijata na dràvnata revizijaSo Zakonot za dràvna revizija se uredeni na~inot i uslovite na vr{eweto na dràvnata revizija. Soglasno ovoj Zakon, pod dràvna revizija se pordazbira ispituvawe na dokumentite, ispravite i izve{taite na izvr{enata interna kontrola i interna revizija, smetkovodstvenite i finansiskite postapki i drugi evidencii od aspekt na toa dali finansiskite izve{tai vistinito i objektivno ja iskaùvaat finansiskata polo`ba i rezultatot od finansiskite aktivnosti vo soglasnost so prifatenite smetkovodstveni na~ela i me|unarodnite revizorski standardi na INTOSAI.


��

Dràvnata revizija pretstavuva i postapka na ispituvawe na finansiskite transakcii koi pretstavuvaat dràvni rashodi vo smisla na zakonskoto i namenskoto koristewe na sredstvata. Pod dràvni rashodi se podrazbiraat site tekovni i kapitalni rashodi.

So ovoj Zakon se uredeni uslovite i na~inot na vr{ewe na dràvna revizija na:4 Buxetot na Republika Makedonija;4 buxetite na ELS;4 buxetite na fondovite;4 korisnicite od sredstvata na buxetite;4 javnite pretprijatija;4 Narodnata banka na Republika Makedonija;4 pravnite lica vo koi dràvata e dominanten akcioner;4 politi~kite partii finansirani so sredstva od buxetot;4 agenciite i drugi institucii osnovani so zakon;4 drugi institucii finansirani od javni sredstva; i4 korisnicite na sredstva od Evropskata unija i drugi me|unarodni

institucii.

Dràvnata revizija opfa}a i davawe ocena za koristeweto na sredstvata od aspekt na postignata ekonomi~nost, efikasnost i efektivnost. Vo toj kontekst e i celta na dràvnata revizija, osiguruvawe odgovornost na korisnicite na javni sredstva vo pribiraweto i upotrebata na javnite sredstva, spre~uvawe korumpirawe na strukturite vo organite i instituciite od javniot sektor.

Soglasno Zakonot za dràvna revizija, najmalku edna{ godi{no treba da se vr{i revizija na buxetite i na korisnicite na buxetite na ELS. Zavodot za dràvna revizija kako mlada institucija, koja se u{te ne e dovolno kadrovski ekipirana, i pokraj naporite {to gi pravi vo toj kontekst, ne uspeala da napravi opfat so revizija na �00% od edinicite na lokalnata samouprava na godi{no nivo. Godi{niot opfat na ELS so dràvna revizija e okolu �0%, a vo �00� godina se o~ekuva opfat od ��% od vkupnata javna potro{uva~ka kaj edinicite na lokalnata samouprava.

��

Ekonomski forum

2. Zakonska ramka za vr{ewe dràvna revizija Osven od Zakonot za dràvna revizija, pravnata ramka za vr{ewe dràvna revizija na ELS, Zavodot za dràvna revizija ja crpi i od slednive zakoni:4Zakonot za buxetite ( Sl.vesnik na RM br. 79/9�...........96/0�);4Zakonot za lokalna samouprava (Sl.vesnik na RM br. �/0�);4Zakonot za finansirawe na op{tinite (Sl.vesnik na RM br.6�/0�

i 96/0�); i4Zakonot za smetkovodstvo na buxetite i buxetskite korisnici

(Sl.vesnik na RM br.6�/0�, 9�/0� i ��/0�).Pravnata ramka za ostvaruvawe na funkcijata na dràvnata revizija, gledana po{iroko, osven direktnite osnovni akti koi ja reguliraat materijata na dràvnata revizija, gi opfa}a i pridru`nite akti za revizija i internite akti na Dràvniot zavod, kako i mnogu drugi zakonski i podzakonski akti so koi se definirani odredeni dejnosti na subjektite koi se predmet na revizija.Dràvnata revizija se sproveduva vo soglasnost so me|unarodnite standardi za revizija i me|unarodnite revizorski standardi za dràvna revizija.Me|unarodnite standardi za dràvna revizija se objaveni i vo Republika Makedonija vo Pravilnik za revizorski standardi za dràvna revizija, donesen od ministerot za finansii, objaveni vo Slu`ben vesnik na RM br. �6/9� godina (INTOSAI).Po donesuvaweto na Pravilnikot za revizorskite standardi za dràvna revizija, Republika Makedonija se vklu~i vo redot na zemjite koi pristapija kon harmonizacija na smetkovodstvoto i revizijata vo svetski ramki. Republika Makedonija gradi kompatabilen sistem na dràvna revizija so sistemite na dràvna revizija na razvienite zemji.

Primenuvaj}i gi me|unarodnite praktiki vo javniot sektor, nadvore{nata revizija vo Republika Makedonija ja izveduva vrhovna revizorska institucija, nezavisen organ za revizija - Dràvniot zavod za revizija.

Potrebata za nezavisna i objektivna revizija e mnogu va`na nezavisno od oblikot na vlasta. Soodveten stepen na nezvisnost, kako od zakonodavnata, taka i od izvr{nata vlast, e biten, kako za vr{ewe revizija, taka i za kredibilitetot na rezultatite od nea.Iako Dràvniot zavod za revizija kako vrhovna revizorska institucija (VRI) mora da gi po~ituva zakonite doneseni od strana na zakonodavnata vlast toj bara i soodvetno nivo na nezavisnost


��

i ne saka na nieden drug na~in da bide pod nejzino vlijanie vo programiraweto, planiraweto i vodeweto na reviziite.VRI i izvr{nata vlast moàt da imaat nekoi zaedni~ki interesi vo promoviraweto na javnata odgovornost. Vo taa smisla, izve{taite na VRI i pomagaat na izvr{nata vlast preku ukaùvawe na nedostatocite vo upravuvaweto i preku prepora~uvawe na podobruvawa.

3. Vrhovna revizorska institucija - Dràven zavod za revizijaDràvniot zavod za revizija gi vr{i rabotite na dràvnata revizija.Dràvniot zavod za revizija na Republika Makedonija kako vrhovna revizorska institucija e osnovan kon krajot na �99� godina. Pravnata osnova za negovoto osnovawe proizleguva od odredbite na Zakonot za dràvna revizija. So Zakon osnovaniot Dràven zavod za revizija na po~etokot go prifati organizacioniot del i kadrite od toga{niot Zavod za platen promet, sektor za ekonomsko – finansiska revizija.

Kako vrhovna revizorska institucija, Dràvniot zavod za revizija e nezavisen od izvr{nata vlast i za svojata rabota odgovara pred Sobranieto na Republika Makedonija. So Dràvniot zavod za revizija rakovodi glaven dràven revizor koj e izbran od Sobranieto na Republika Makedonija so mandat od �0 godini.

Dràvniot zavod za revizija odgovara pred Sobranieto na Republika Makedonija preku podnesuvawe izve{taj za svoeto rabotewe i za izvr{enite revizii, kako i drugi informacii svrzani so izvr{uvaweto na merkite i preporakite dadeni na subjektite od strana na ovlasteniot dràven revizor zaradi otstranuvawe na nepravilnostite.

Dràvniot zavod za revizija e samostojna nezavisna institucija koja raboti vrz osnova na odnapred utvrdena godi{na programa. Nezavisnosta na Dràvniot zavod za revizija podrazbira isklu~uvawe na sekakvi vlijanija na izvr{nata i zakonodavnata vlast vrz programiraweto, planiraweto i vodeweto na reviziite so cel da go za~uva neutralniot pristap kon revizorskite odgovornosti.

Za da moè Dràvniot zavod za revizija da gi izvr{uva svoite funkcii nezavisno od izvr{nata i zakonodavnata vlast, va`no e negovite ovlastuvawa i negoviot nezavisen status da bidat razbrani i prifateni od op{testvoto.

��

Ekonomski forum

So svoeto rabotewe dràvnata revizija pridonesuva za namaluvawe i spre~uvawe na korupcijata kaj organite i instituciite vo javniot sektor, obezbeduvaj}i soodvetna vrednost za vloènite sredstva na gra|anite.

Spored zakonot, dràvnata revizija nema izvr{ni, regulativni i sankcionira~ki ovlastuvawa. Taa samo konstatira sostojbi, utvrduva naodi za stepenot na primenata na zakonskite propisi ili za otstapuvawata od niv vo realizacijata na finansiraweto na javnite potrebi. Taa go ocenuva ostvaruvaweto na definiranata namenska struktura utvrdena vo buxetskite i programskite dokumenti, kako i o~ekuvanite efekti od koristeweto na sredstvata.

Dràvniot zavod za revizija e nova institucija, toj se nao|a vo faza na konsolidirawe i se u{te ne e dovolno afirmiran vo javnosta. Me|utoa, za kratkiot period na svoeto rabotewe toj ostvari iskustvo kako nezavisna revizorska institucija. Dràvniot zavod za revizija e vo sostojba da utvrduva kompetentni naodi i ocenki i da dava preporaki za podobruvawe na upotrebata na javnite finansii.

4. Smetkovodstveni politiki i na~ela kaj ELS So Zakonot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite korisnici e uredeno vodeweto na smetkovodstvoto, delovnite knigi, smetkovodstvenite dokumenti i obrabotkata na podatocite, priznavaweto na prihodite i rashodite, procenuvaweto na bilansnite pozicii, revalorizacijata, finansiskite izve{tai, dostavuvaweto na finansiskite izve{tai za buxetite i korisnicite na buxetite na edinicite na lokalnata samouprava.

Buxetite na edinicite na lokalnata samouprava i korisnicite na buxetite na edinicite na lokalnata samouprava se dol`ni da vodat smetkovodstvo po sistemot na dvojno smetkovodstvo, spored rasporedot na smetkite od smetkovniot plan na buxetite i buxetskite korisnici.

Smetkovodstvenoto evidentirawe vo ELS se vr{i soglasno so:4 Pravilnik za smetkovniot plan za buxetite i buxetskite

korisnici (Sl.vesnik na RM br.79/0� i 96/0�);4 Pravilnik za sodrìnata na oddelnite smetki vo smetkovniot

plan za buxetite (Sl.vesnik na RM br.79/0� i 96/0�);4 Pravilnik za klasifikacija na prihodite (Sl.vesnik na RM

br.�00/0�, ��/0�, 07/0� i ��/0�, ��/0� i 6�/0�);4 Pravilnik za klasifikacija na rashodite (Sl.vesnik na RM


��

br.��/0�, 0�/0� i ��/0� ).4 Pravilnik za sodrìnata na oddelnite smetki vo smetkovniot

plan za buxetskite korisnici ( Sl.vesnik na RM br.79/0� i 96/0� godina).

Postojat detalno razraboteni standardi, postapki, smetkovodstveni politiki i soodvetni propisi vrz osnova na koi ELS treba da go vodat svoeto smetkovodstvo. Sepak, treba pozasilena aktivnost vo nasoka na podisciplinirano i unificirano primenuvawe na tie standardi od site ELS. Buxetite i buxetskite korisnici imaat zakonska obvrska da gi sos-tavuvaat osnovnite finansiski izve{tai, bilans na sostojba, bilans na prihodite i rashodite, konsolidiran bilans. Konsolidiraniot bilans kako finansiski izve{taj ne se podgotvuva vo smetkovodst-voto na buxetot na edinicata na lokalnata samouprava.Postojat pove}e pri~ini poradi koi treba da se podgotvuvaat finansiski izve{tai i toa:4 finansisko-izvestuva~ki praktiki na op{tinite treba da

ovozmoàt informacii za opredeluvawe dali tekovnite prihodi se dovolni za pla}awe na tekovnite rashodi;

4 finansiskite izve{tai treba da im pomognat na korisnicite vo ocenuvaweto na operativnite rezultati na ELS vo odnosnata godina, da dade informacii neophodni da se opredeli dali finansiskata pozicija na ELS e podobrena ili vlo{ena kako rezultat na aktivnostite vo odnosnata godina;

4 finansiskoto izvestuvawe treba da im pomogne na korisnicite na izve{taite vo ocenuvaweto na nivoto na uslugite {to moè da bide obezbedeno od lokalnata vlast i na nejzinata sposobnost da gi zadovoli obvrskite kako {to pristignuvaat, zavisno od fiskalnite i nefiskalnite izvori na sredstva {to moàt da se koristat vo tekot na fiskalnata godina.

Iako Zakonot mnogu precizno gi opredelil izvestuva~kite obvrski na ELS, podatocite pokaùvaat deka tie ne gi po~ituvaat instrukciite na Ministerstvoto za finansii za toj domen od nivnoto rabotewe. Toa e osnovna pri~ina poradi koja sega{noto izvestuvawe krie mo`nosti za golemi propusti vo izvestuvaweto za finansiskite aktivnosti na op{tinite.ELS im posvetuva pove}e vnimanie na formite na izvestuvawe, otkolku na nivnata sodrìna i poleznost za ponatamo{na efektivna akcija. Finansiskite izve{tai mora vistinito da gi pretstavuvaat finansiskoto rabotewe, vkupnata finansiska sostojba i dol`ni~kata pozicija na op{tinite za da bidat korisni i upotreblivi.

��6

Ekonomski forum

5. Nadvore{na revizija na ELS Po definicija, revizijata e ispituvawe na sistemite, procedurite, programite i na finansiskite podatoci. Kraen rezultat na sekoja revizija e revizorskiot izve{taj. Sistemot na finansiskata kontrola i revizija opfa}a tri nivoa:4 vnatre{na kontrola;4 vnatre{na revizija; i4 nadvore{na revizijaSite tie postojat za da ja utvrdat zakonitosta vo vr{eweto na smetkovodstvenata funkcija, i ne samo na nea, i za da go spre~at pre~ekoruvaweto na postavenite ograni~uvawa, kako i da garantiraat za{tita i ramnote`a me|u javniot interes, interesot na lokalnata samouprava i individualnite prava na gra|anite.So Zakonot za smetkovodstvo na buxetite i buxetskite korisnici e utvrdena obvrska na ELS da obezbedat sistem na redovna vnatre{na kontrola. So vnatre{nata smetkovodstvena kontrola se proveruvaat finansiskite i smetkovodstvenite praktiki i toa:4dali finansiskite promeni, odnosno transakcii se izvr{eni vo

soglasnost so zakonskite propisi;4dali postoi smetkovodstvena dokumentacija;4dali finansiskite izve{tai obezbeduvaat celosni, vistiniti

i verodostojni informacii za rezultatite od finansiskite promeni i za finansiskite transakcii.

Nekoi od op{tinite imaat vospostven sistem na vnatre{na kontrola {to ja vr{at komisiite za materijalno - finansisko rabotewe ili posebni lica (rakovoditelot za buxet i za finansii ili komisijata za buxet, imenuvan samostoen vnatre{en kontrolor).Me|utoa, ima op{tini vo koi ne e vospostaven sistem na vnatre{na kontrola. Ulogata na vnatre{en kontrolor kaj niv ja vr{i nadzoren odbor na sovetot na op{tinata ( osnovan spored prethodniot Zakon za lokalna samouprva) {to ne e vistinskoto re{enie, bidej}i ova telo vr{i nadzor nad materijalno-finansiskoto rabotewe na op{tinata. Ima op{tini kade ulogata na vnatre{en kontrolor ja vr{i sovetnik na gradona~alnikot za finansiski pra{awa, pa duri i samiot gradona~alnik. Postoi {arenilo vo na~inot na organizirawe na vnatre{nata kontrola vo op{tinite. Mnogu retko vo op{tinite postojat pi{ani akti, proceduri i kontrolni postapki.

ELS se dol`ni da vospostavat i sistem na vnatre{na revizija soglasno Zakonot za buxetite, Zakonot za finansirawe na lokalnata samouprava, kako i Zakonot za vnatre{na revizija na javniot sektor.


��7

Vnatre{nite revizori, po predlog na gradona~alnikot, gi nazna~uva sovetot na op{tinata. Ako gradona~alnikot ne vospostavi vnatre{na revizija, toga{ vnatre{nata revizija ja vr{at revizori na Ministerstvoto za finansii preku CEVK. Slabata vnatre{na kontrola, dopolneta so otsustvo na vnatre{na revizija, sozdavaat re~isi idealni uslovi za namerni ili nenamerni propusti i nepravilnosti vo finansiskoto rabotewe na op{tinite. Toa i ja nametnuva potrebata i zakonskata obvrska za vospostavuvawe vnatre{na revizija na sekoja op{tina.

Nadvore{nata revizija na materijalno-finansiskoto rabotewe na ELS vobi~aeno se narekuva finansiska revizija, ili dràvna revizija. Nea obi~no ja vr{i specijalizirana dràvna institucija. Spored preporakata broj P (9�) na Sovetot na Evropa, „finansiskata supervizija treba da gi unapredi smetkovodstvenata praktika i efektivnosta na lokalnoto rakovodstvo, da gi spre~i finansiskite debalansi, da ja sledi finansiskata rehabilitacija na lokalnite vlasti koi se soo~uvaat so finansiski te{kotii i da im obezbedi na gra|anite celosni i objektivni informacii„. Ottamu dràvnata revizija vo razli~ni zemji ima razli~ni vidovi i obem na nadle`nosti.

Soglasno ~len �� od Zakonot za buxetite e utvrdeno deka revizija na koristeweto i tro{eweto na sredstvata na buxetite vr{i Dràvnot zavod za revizija. So Zakonot za lokalna samouprava, poto~no so odredbite od ~lenovite 69-7�, Dràvniot zavod za revizija vr{i revizija na materijalno - finansiskoto rabotewe na op{tinata i revizija na finansiskite smetki na op{tinite soglasno Zakonot za dràvana revizija. Soglasno ~len �� od Zakonot za finansirawe na ELS, utvrdeno e deka Dràvniot zavod za revizija vr{i revizija na site finansiski smetki na ELS soglasno Zakonot za dràvna revizija.

Dràvniot zavod kako nezavisna institucija samostojno ja podgotvuva svojata programa za rabota i subjektite koi }e bidat predmet na revizija vo tekovnata godina, a vo toj kontekts i ELS koi }e bidat predmet na revizija.Pri podgotvuvaweto na programata za rabota se trgnuva od zakonskite obvrski {to gi ima Dràvniot zavod, kako i da se obezbedi visok stepen na opfat na ELS so visok rizik, kriterium e i materijalnosta, kako i zakonskata obvrska za sledewe dali subjektot postapil po preporakite od prethodnata revizija od Dràvniot zavod za revizija.

��

Ekonomski forum

Pri vr{eweto na revizijata ovlasteniot dràven revizor ima sloboden pristap vo slu`benite prostorii i imotot, pravo na uvid vo knigite, obrascite i drugata dokumentacija, kako i pravo da bara objasnuvawa od pretstavnicite na subjektot kaj koj se vr{i dràvnata revizija za site pra{awa koi se od zna~ewe za vr{ewe na revizijata. Zakonskiot zastapnik na subjektot kaj koj se vr{i dràvnata revizija, dolèn e na ovlasteniot dràven revizor da mu ja stavi na raspolagawe celokupnata potrebna dokumentacija, ispravite, izve{taite i drugite evidencii i da mu dade drugi informacii neophodni za sproveduvawe na dràvnata revizija. Po zavr{uvaweto na revizijata kaj ELS, ovlasteniot dràven revizor ima obvrska da podgotvi prethoden izve{taj koj go podgotvuva soglasno revizorskite standardi, i go dostavuva do gradona~alnikot i sovetot na op{tinata. Vo rok od �� dena po prethodniot izve{taj moè da se dostavat zabele{ki. Po eventualno dobienite zabele{ki, ovlasteniot dràven revizor go podgotvuva kone~niot izve{taj koj go dostavuva do gradona~alnikot i do sovetot, kako i do oddelni ministerstva, {to se nadle`ni za rabotite od oblastite vo koi ELS vr{at dejnosti, odnosno imaat nadle`nost, a sekoj izve{taj vo koj ima naodi od oblasta na finansiite treba da go dostavi do Ministerstvoto za finansii.Protiv kone~niot izve{taj na ovlasteniot dràven revizor, zakonskiot zastapnik na subjektot kaj koj e izvr{ena revizija, moè da podnese prigovor vo rok od �0 dena od denot na priemot na izve{tajot.Po prigovorot odlu~uva glavniot dràven revizor vo rok od �0 dena od denot na priemot na prigovorot.Re{enieto so koe se prifa}a, odnosno odbiva prigovorot, e prilog na kone~niot izve{taj.Revizorskiot izve{taj, pokraj konstatiranite sostojbi, opfa}a i merki i preporaki koi treba subjektot, koj bil predmet na revizija, da gi prezeme za nadminuvawe na takvite sostojbi.

Soglasno zakonskite odredbi na Zakonot za dràvna revizija, organot nadleèn za nadzor vrz rabotata na subjektot kaj koj e izvr{ena revizija, dolèn e da go izvesti Dràvniot zavod za revizija za prezemenite merki vo vrska so naodite vo revizorskite izve{tai najdocna vo rok od 90 dena od priemot na kone~niot izve{taj.

Dràvniot zavod nema izvr{ni, regulativni i sankcionira~ki ovlastuvawa. Toj samo konstatira sostojbi, utvrduva naodi za stepenot


��9

na primenata na zakonskite propisi ili za otstapuvawata od niv vo realizacijata na finansiraweto na javnite potrebi. Toj go ocenuva ostvaruvaweto na definiranata namenska struktura utvrdena vo buxetskite i programskite dokumenti, kako i o~ekuvanite efekti od koristeweto na sredstvata.Dokolku ovlasteniot dràven revizor so vr{eweto na dràvnata revizija utvrdi deka postoi osnovano somnenie deka e storen prekr{ok ili krivi~no delo, za toa, vedna{, {tom e mo`no, }e gi izvesti nadle`nite organi zaradi poveduvawe soodvetna postapka.Nadle`nite organi za prezemenite merki se dol`ni da go izvestat Dràvniot zavod za revizija vo rok od 90 dena.

Osnovnite problemi i nepravilnosti so koi se sre}ava Dràvniot zavod za revizija pri vr{eweto na revizijata i koi kako naodi naj~esto se sre}avaat vo izve{taite za izvr{enata revizija kaj ELS se slednite:

1. Neusoglaseni akti so zakonskata regulativaSo donesuvaweto na Zakonot za lokalna samouprava (Sl.vesnik br.�/0�), od istiot proizleze zakonskata obvrska postojnite statuti na op{tinite, aktite za organizacija i rabota i aktite za sistematizacija na rabotnite mesta vo op{tinite, da se usoglasat so odredbite na ovoj zakon najdocna vo rok od {est meseci od denot na negovoto vleguvawe vo sila. Isto taka, i postojnite upravni i administrativni organi na op{tinite da se organiziraat vo op{tinska administracija soglasno ovoj zakon, vo rok od tri meseci od denot na donesuvaweto na prethodno navedenite akti. I pokraj zakonskite obvrski, golem del od op{tinite ja nemaat izvr{eno ovaa zakonska obvrska. Ima op{tini koi izvr{ile samo usoglasuvawe na statutot, a usoglasuvaweto na drugite akti e vo tek. Ima op{tini kaj koi aktivnosti na ova pole se prezemeni so doa|aweto na novoto rakovodstvo vo op{tinata, odnosno po lokalnite izbori vo �00� godina.

2. Neprimena na buxetskiot princip na vodewe na smetkovod-stvotoSoglasno Zakonot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite korisnici, priznavaweto na prihodite i na drugi prilivi, rashodite i na drugi odlivi sodràni vo glavnata kniga na buxetite i buxetskite korisnici na ELS se sproveduva spored smetkovodstvenoto na~elo na pari~no iskaùvawe. Toj princip zna~i prihodite i drugi

��0

Ekonomski forum

prilivi da se priznavaat vo presmetkovniot period vo koj nastanale, spored kriteriumot na merlivost i raspolo`livost. Prihodite i drugi prilivi se merlivi koga e mo`no da se iskaàt vrednosno. Prihodite i drugi prilivi se raspolo`livi koga se ostavreni vo presmetkovniot period. Od druga strana, smetkovodstvenoto na~elo na pari~no iskaùvawe zna~i rashodite i drugi odlivi da se priznavaat vo presmetkovniot period vo iznos vo koj e izvr{eno pla}aweto.

Kako isklu~ok, priznavaweto na prihodite i drugi prilivi, rashodite i drugi odlivi sodràni vo glavnata kniga na buxetskiot korisnik koj ostvaruva sredstva od drugi prihodi, moè da se sprovede i spored smetkovodstvenoto na~elo na modificirano nastanuvawe na finansiski promeni, odnosno transakcii, na na~in propi{an od strana na ministerot za finansii.

Posebno treba da se naglasi deka, iako ovaa zakonska obvrska e vo primena pove}e od tri godini, se u{te kaj nekoi subjekti ne e vo celost sfatena i se primenuva presmetkoven, odnosno kombiniran metod na smetkovodstveno evidentirawe so {to nerealno i neobjektivno se prikaùva rezultatot od raboteweto, odnosno razlikata pome|u prihodite i rashodite vo soodvetniot presmetkoven period.

êsta e pojavata na koristewe na formite za pla}awe, kompenzacija, cesija i asignacija so koi se naru{uva buxetskiot princip na evidentirawe vo smetkovodstvoto. Ovie formi naj~esto se koristat pri pla}awa na izgradba na kapitalni objekti, odnosno za sredstvata koi se dobivaat od dràvni organi za finansirawe kapitalni objekti vo edinicite na lokalnata samouprava. Sredstvata od ovie institucii preku razni formi, kako {to se cesii i asignacii, se dozna~uvaat direktno do izveduva~ite. Istite kaj op{tinata ne se evidentiraat, a i ako se evidentiraat, so takvo evidentirawe se naru{uva buxetskiot princip na smetkovodstvo. Dokumentacijata za ovie cesii i asignacii naj~esto kaj edinicite na lokalnata samouprava ne se evidentira, a istata naj~esto se nao|a pokraj drugata dokumentacija kaj javnite nabavki.

3. Neevidentirawe na imotot na op{tinataPri procenuvaweto na bilansnite pozicii, ELS se dol`ni da po~ituvaat i drugi smetkovodstveni principi i na~ela. Tie se dol`ni kratkoro~nite i dolgoro~nite sredstva da gi iskaùvaat po principot na nabavna vrednost. Nea ja so~inuvaat kupovnata


��

cena zgolemena za uvoznite carini, danokot na dodadena vrednost, dava~kite za prevoz i site drugi dava~ki, {to moàt direktno da se dodadat na nabavnata vrednost, odnosno na tro{ocite za nabavka. Otpisot na vrednosta na dolgoro~nite sredstva se sproveduva so primena na pravoliniski metod na otpis so primena na godi{ni propi{ani stapki.[to se odnesuva do evidentiarweto na imotot na op{tinite, ~esta pojava e vo knigovodstvenite evidencii da bide evidentirana samo opremata so koja raspolaga op{tinata. Ne se evidentiraat grade`nite objekti so koi raspolaga op{tinata, a kako naj~est izgovor e neutvrdenata vrednost na objektite ili nemo`nosta za utvrduvawe na istata.

Op{tinite imaat i raspolagaat so materijalni sredstva kako {to se ulici, pati{ta i drugi kapitalni objekti za koi ne se vodi nikakva evidencija, a za ~ija izgradba se potro{eni ogromni sredstva. Vakvoto postapuvawe e sprotivno na odredbite od ~lenot 67 od Zakonot za javni pati{ta (Sl.vesnik na RM br. �6/96……�9/0�). Soglasno odredbite od ~len 67 stav � i ~len 9 stav � od istiot zakon, op{tinata e dol`na da vodi evidencija za lokalnite ulici i pati{ta.

Ne se vodi evidencija za materijalnite sredstva vo podgotovka. Za kapitalnite rashodi koi zna~at investicii vo tek po osnova na izgradba, renovirawe i drug vid vloùvawe, op{tinite ne vodat evidencija na pozicijata materijalni sredstva vo podgotovka, {to ne e vo soglasnost so Zakonot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite korisnici, Pravilnikot za smetkovniot plan na buxetite i buxetskite korisnici i Pravilnikot za sodrìnata na oddelnite smetki vo smetkovniot plan za buxetskite korisnici. Poradi toa onevozmoèno e da se sledi vloùvaweto vo odreden objekt (pat, ulica i drugi objekti), soodvetno na toa i da se evidentira zgolemuvawe na nabavnata vrednost i delovniot fond, pri davaweto na istite vo upotreba.Ima op{tini vo ~ii bilansni pozicii e evidentiran imot na pozicijata zemji{te ili grade`ni objekti za koi nema nikakvi podatoci i za koi nikoj ne moè da dade objasnuvawe za kakov imot se raboti, nitu pak za realnosta na soodvetnata pozicija.

4. Nesproveduvawe na redovni godi{ni popisiSoglasno Zakonot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite korisnici, dol`ni se najmalku edna{ godi{no da vr{at usoglasuvawe

��

Ekonomski forum

na svoite pobaruvawa i obvrski so sostojbata na sredstvata i nivnite izvori iska`ani vo smetkovodstvoto so fakti~kata sostojba {to se utvrduva so popis na �� dekemvri na na~in propi{an so Pravilnikot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite korisnici.Od dosega{nite redovni uvidi kaj ELS, eden od naj~estite naodi e i naodot za neizvr{en ili necelosno izvr{en popis so sostojba na �� dekemvri. Naj~esto se vr{i samo fizi~ki popis bez da se izvr{i usoglasuvawe na fakti~kata so smetkovodstvenata sostojba.Pri uvidite se utvrduva deka i pri pripojuvaweto na dosega{nite op{tini, koi so noviot Zakon za teritorijalna organizacija na edinicite na lokalnata samouprava na Republika Makedonija stanuvaat naseleni mesta na odredena op{tina, na ova pra{awe ne mu se posvetuva potrebnoto vnimanie. Ne se pravat celosni i realni popisi za da se utvrdi realnata sostojba na materijalnite sredstva i nivnite izvori, kako i sostojbata na pobaruvawata i obvrskite, tuku se postapuva formalno, se prepi{uvaat podatocite od prethodniot popis.

5. Nesprovedeni delbeni bilansi od 1996 godinaIako Dr`avniot zavod za geodetski raboti ima prezemeno aktivnosti za sproveduvawe na re{enijata doneseni od Vladata na Republika Makedonija od �.�.�000 godina za prenesuvawe na pravoto na sopstvenost po delbeniot bilans pome|u Republika Makedonija i novoformiranite op{tini soglasno Zakonot od �996 godina, minimalen e brojot na op{tinite koi prezele merki na ova pole, odnosno koi prezele aktivnosti za da se zdobijat so imotni listi i vo svoite evidencii da go evidentiraat imotot {to go imaat dobieno so ovoj delben bilans.

6. Neevidentirawe na pobaruvawata i obvrskiteBilansnite pozicii na pobaruvawata i obvrskite se priznavaat spored izvr{enite dogovoreni iznosi.Golem e brojot na op{tinite koi samostojno go vr{at presmetuvaweto i utvrduvaweto na nadomestokot za ureduvawe na grade`no zemji{te, komunaliite koi se pla}aat pri gradba, dogradba i nadgradba, a bez da vovedat pritoa soodvetna analiti~ka evidencija.ELS vr{at evidentirawe na pobaruvawata vo momentot na pla}aweto, a ne vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot, iako e ~esta praksata da se dava pla}awe na rati bez da se sledi i da se evidentiraat ratite i nivnata dospeanost i bez da bidat istite obezbedeni so soodvetni plate`ni instrumenti. Neevidentiraweto na pobaruvawata pridonesuva da se nema uvid vo sostojbata na


��

pobaruvawata na op{tinata i ne postoi mo`nost za sledewe na istite i za prezemawe merki za nivna naplata.Obvrskite sprema snabduva~ite vo knigovodstvoto na op{tinite ne se evidentiraat vo momentot koga nastanal dol`ni~ko - doveritelskiot odnos i koga e dobiena faktura za izvr{ena nabavka na dobra ili za izvr{ena usluga, tuka se evidentiraat vo momentot koga se vr{i pla}awe na istite, sprotivno na Zakonot za smetkovodstvoto na buxetite i buxetskite korisnici. Ne se vr{at redovni usoglasuvawa so snabduva~ite, evidentirani se sostojbi bez da se ima soodvetna dokumentacija. So vakviot na~in na evidentirawe se nema uvid vo sostojbata na obvrskite i zadolùvawata na op{tinata i ne se sozdava osnova za podgotvuvawe celosni finansiski izve{tai. Neevidentiraweto na obvrskite na op{tinite pridonesuva nivnite finansiski izve{tai da se nerealni i da se nema podatok za zadolènosta na op{tinite. Toa e slu~aj i sega vo momentite na decentaralizacija, se nema to~ni podatoci za zadolènosta na op{tinite, a toa sozdava dopolnitelni pote{kotii za razre{uvawe na pra{aweto za eliminirawe na dolgot na op{tinite.

7. Nepo~ituvawe na zakonskite odredbi za platiteNiza godini eden od naj~estite naodi na revizijata kaj ELS be{e i nesoodvetnata isplata na platite, i toa naj~esto kaj gradona~alnicite, na koi, pokraj platata utvrdena soglasno koeficientot soglasno Zakonot za platite na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i na drugite izbrani i imenuvani lica vo Republika Makedonija, im se ispla}a i pau{alen nadomest po odluki koi ne se zasnovaat na zakonski odredbi, pa se koristat razni formi, za koordinacija, za prekuvremeno angaìrawe i sli~no.Isto taka, mnogu ~esto na odredeni lica im se dava tretman na funkcioneri, na primer, na sekretarot na sovetot ili gradskiot arhitekt, iako ovie lica nemaat tretman na funkcioneri, i na istite im se ispla}a plata soglasno Zakonot za isplata na plati i nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i na drugite izbrani i imenuvani lica. Se u{te kaj nekoi op{tini ima pojava pretsedatelot na sovetot da bide lice vo raboten odnos vo edinicata na lokalnata samouprava {to e sprotivno na Zakonot za lokalna samouprava.Smetame deka so izmenite na zakonskata regulativa vo ovaa oblast, {to se napraveni vo �00� godina, i tuka }e se sredat sostojbite.

��

Ekonomski forum

8. Nesoodvetni isplati na nadomestoci na sovetnici i drugi licaSoglasno ~len �� od Zakonot za lokalna samouprava (Sl.vesnik na RM br.�/0�), ~lenovite na sovetot imaat pravo na nadomestok za prisustvo na sednici na sovetot i nadomestok na patni i dnevni tro{oci, vo ramki utvrdeni so zakon. Soglasno ~len �00 od Zakonot za lokalna samouprava, do donesuvaweto na Zakonot od ~len ��, ~lenovite na sovetot }e primaat nadomestok za prisustvo na sednica na sovetot, bez ogled na nejzinoto vremetraewe, najmnogu do �0% od prose~nata mese~na neto - plata vo Republika Makedonija isplatena vo poslednite tri meseci, a nadomestocite za patni i dnevni tro{oci }e im se isplatuvaat spored propisite {to se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici. I pokraj ovie zakonski odredbi, se u{te pri isplatata na nadomestocite na ~lenovite na sovetite postoi {arenolikost i se ispla}aat pove}e vidovi nadomestoci koi vo nekoi op{tini se povisoki i od �0.000 denari, na ime anga`irawe za rabota na teren, rabota so glasa~ite, rabota vo komisii i tela i drugi formi za koi se doneseni odluki koi ne se zasnovaat na postojnite zakonski odredbi.

9. Nesproveduvawe na postapkite za javni nabavkiNeprimenuvawe na odredbite od Zakonot za javni nabavki: 4 ne se sproveduvaat soodvetni postapki za javni nabavki; 4 ne se donesuva plan za vkupnite potrebi za nabavki vo tekovnata

godina po vidovi na proizvodi (stoki), uslugi i raboti, so koj se opredeluva i dinamikata za realizacija na nabavkite i postapkata za javna nabavka koja }e se koristi;

4 ne se doneseni interni akti – Pravilnik za regulirawe na na~inot i postapkata na nabavkite od mala vrednost soglasno ~len 7� od Zakonot za javni nabavki;

4 ne se vodi posebna evidencija za malite nabavki.

10. Nepravilnosti kaj blagajni~koto rabotewe4 ne se donesuvaat odluki za utvrduvawe na blagajni~ki maksimum;4 blagajni~kite izve{tai ne se podgotvuvaat redovno pri sekoja

promena na sostojbata vo blagajnata i ne se potkrepeni so kompletni smetkovodstveni dokumenti (kasa - isplati i kasa - primi), so koi }e se potvrdat isplatite i uplatite vo blagajnata, {to e sprotivno na odredbite za blagajni~ko rabotewe;

4 blagajnikot ne e ovlasteno lice za podigawe na gotovinata od smetkata, tuku podigaweto na sredstvata go vr{i koe bilo lice vraboteno vo lokalnata samouprava;


��

4 preku blagajnata nema transfer na gotovina - pari, kasovite izve{tai blagajnikot gi podgotvuva vrz osnova na priloèni dokumenti za podignati sredstva od smetkata i priloèni smetki za napraveni rashodi;

4 se koristi gotovinskiot na~in na pla}awe kaj nekoi op{tini, duri i do �0% od sredstvata od buxetot se ispla}aat so smetko - potvrdi preku blagajna. Se podigaat avansi vo iznosi i pogolemi od milion denari bez odredena namena i na krajot na godinata se priloùvaat razni dokumenti za isplata.

So voveduvaweto na trezorskoto rabotewe od �.7.�00� godina kaj edinicite na lokalnata samouprava, smetame deka del od negativnostite kaj gotovinskoto rabotewe }e bidat eliminirani.

11. Otsustvo na javnost i ot~etnostI pokraj zalo`bite za transparentnost, odnosno za javnost vo javnata potro{uva~ka, ~esta e pojavata kaj odredeni edinici na lokalnata samouprava da otsustvuvaat ovie elementi. Ima pojava za odredeni akti i programi, za koi sovetot ima zakonska obvrska da gi usvojuva, istiot preku razni formi da bide preskoknat.êsta e pojavata odredeni akti koi se predloèni od gradona~alnikot do sovetot da ne bidat postaveni na dneven red, iako sovetot ima zakonska obvrska istite da gi razgleduva i da dade mislewe dali gi usvojuva ili ne i koi se pri~inite za toa, a nivnoto nepostavuvawe na dneven red go onevozmoùva principot na ot~etnost.

Me|utoa, bidej}i postojnata zakonska regulativa i voobi~aenata praktika ne obezbeduvaat precizni nadle`nosti i aktivnosti na Dràvniot zavod za revizija, toa ja nametnuva potrebata od promeni vo Zakonot za dràvna revizija, imaj}i gi predvid zgolemenite nadle`nosti na decentraliziranite ELS. Vo promenite i dopolnuvawata na Zakonot za dràvna revizija treba jasno da se opredeli: opfatot, sodrìnata i ovlastuvawata na Dràvniot zavod za revizija vo izveduvaweto na finansiskata revizija na ELS.Vo novite uslovi na dejstvuvawe, Dràvniot zavod za revizija poleka prerasnuva vo dejstvuva~ka institucija, a se pomalku }e pretstavuva nabquduva~ i izvestuva~ na ministerstvata, Javnoto obvinitelstvo i Parlamentot za konstatiranite nepravilnosti vo oddelni ELS.

��6

Ekonomski forum

PARTICIPATIVNO BUXETIRAWE

Jadranka Kungulovska, Centar za ekonomski analizi

1. DefinicijaU~estvo na gra|anite e vsu{nost sekoj proces niz koj gra|anite vlijaat vrz donesuvaweto odluki od javno zna~ewe, va`ni za javnosta, re{enija koi voop{to se odrazuvaat vrz nivniot ìvot.

- U~estvoto moè da bide aktivno (koga gra|anite imaat direktna me|usebna sorabotka so izbranite organi vo op{tinata, kako i so op{tinskata administracija so cel da vlijaat na odlukite od javno zna~ewe) ili pasivno (koga gra|anite samo prisustvuvaat na javnite sobiri za da dobijat informacii za programata {to ja zastapuva lokalnata vlast ili samo so ~inot na glasawe).

Najefektivnoto gra|ansko u~estvo gi obedinuva lu|eto so cel da nau~at ne{to, no u{te pove}e i da diskutiraat so cel da pridonesat, a vakvite mo`nosti se osobeno korisni za gradeweto konsenzus koj moè da bide va`na nasoka za aktivnostite na vlasta.

2. Zo{to na gradona~alnicite / finansiskite menaxeri im e potrebno pove}e znaewe za gra|anskoto u~estvoMo`ni odgovori na ova pra{awe moàt da bidat slednive:4za da se osiguraat deka pravnata osnova/ramka ili obvrska za

gra|anskoto u~estvo e ispolneta na najefektiven na~in pri odrùvawe na javnite sobiri;

4za da moàt da obezbedat poddr{ka i ligitimitet za proektite finansirani od buxetot;

4za da obezbedat/ovozmoàt novi aspekti i re{enija za kompleksnite finansiski i buxetski pra{awa, odnosno mo`nost za nivna prioritetnost;


��7

4za da se zapoznaat so potrebite na gra|anite i da odgovorat na niv;

4za da osoznaat novi tehniki za vklu~uvawe na pridonesot na javnosta vo pra{awata povrzani so finansiite;

4za da se podgotvat celosno za vremeto koga gra|anskoto u~estvo }e bide zadolìtelno, a ne kako dosega - isklu~ok;

4za da obezbedat vredno znaewe od oblasta na gra|anskoto u~estvo i zadovoluvaweto na potrebite na gra|anite za informacii, koe preku soveti moè da se prenese i na ostanatite sektori i oddelenija (na nivnite rakovoditeli, pred se).

Vo ramkite na finansiskiot op{tinski menaxment, najvoobi~aena mo`nost za u~estvo na gra|anite se pojavuva vo ramkite na diskusiite za donesuvawe/usvojuvawe na buxetot na op{tinata. Sepak, postojat i mnogu drugi oblasti od ovoj proces kade {to javniot pridones moè da bide korisen, kako {to se: barawe poddr{ka od zaednicata za odredeni kapitalni investiciski programi, maksimizirawe na sobiraweto na danocite, vospostavuvawe pravila i nasoki za naplata na taksite, vospostavuvawe principi za upravuvawe so op{tinskiot imot i sl. So drugi zborovi, Vie moète da bidete podobar finansiski menaxer samo dokolku ja spoznaete i iskoristite postojnata ekspertiza koja postoi okolu Vas vo Va{ata zaednica.No, ima i drugi pri~ini za involvirawe na gra|anite. Nivnoto neinvolvirawe vo aktivnostite na lokalnata vlast, moè da ima pogubni posledici vo demokratskoto op{testvo kade {to lu|eto o~ekuvaat da bidat ~ueni i da go praktikuvaat svoeto vlijanie. Da se ostavat gra|anite nadvor od toa vlijanie e rizik koj moè da predizvikuva gubewe na nivnata doverba vo lokalnata vlast, so realna mo`nost da ja otkaàt svojata poddr{ka za nekoj vaèn predlog za podobruvawe na odreden javen segment. U{te pove}e, toa duri moè da dovede do toa gra|anite da po~nat da gi potcenuvaat programite na lokalnata vlast so pasivno ignorirawe ili preku direktna konfrontacija so taa vlast.Vo demokratski sistem fer e da se kaè deka javnosta e taa {to treba da opredeli kon {to saka da se dviì, a pak izbranite pretstavnici i op{tinskite dràvni slu`benici se tie {to treba gra|anite da gi vodat vo toj pravec.Gra|anskoto u~estvo e afirmacija na pravoto na sekoj gra|anin da ima svoj ,,glas”, odnosno udel vo vlasta i nejzinite nadle`nosti za da se ovozmoì negovo informirawe, educirawe i involvirawe na zna~aen na~in vo procesot za javno planirawe i donesuvawe odluki.

��

Ekonomski forum

3. Pote{kotii pri involvirawe na gra|aniteOp{tinskite vlasti ~estopati se àlat vo vrska so gra|anskoto u~estvo. Ima gradona~alnici koi kaùvaat deka tie bi sakale da go podobrat gra|anskoto u~estvo, no gra|anite ne sakaat da bidat involvirani. Na sobirite koi gi zakaùvale nikoj ne se pojavuval. Od druga strana, gra|anite se àlat na ,,zatvoreni vrati” od strana na op{tinskata administracija.

Pri~ini za neu~estvo na gra|anite moàt da bidat slednive:4moèbi gra|anite ne se vo mo`nost da prisustvuvaat na javnite

sobiri i sostanoci poradi lo{o odbranata data ili termin za sredba. Vo toa vreme mo`no e da se rabotno angaìrani ili imaat drugi obvrski;

4isto taka, nekoi lokacii za sostanok se te{ko dostapni bez koristewe prevoz ili samata lokacija se smeta za nesigurna;

lu|eto moèbi ne slu{nale za sredbata ili ne gi videle javnite izvestuvawa na oglasnite tabli i drugi javni mesta poradi nesoodvetnata forma na izvestuvaweto;

4vo nekoi slu~ai zainteresiranite gra|ani moè da naidat na pote{kotii vo vospostavuvaweto kontakt so nekoj od odgovornite slu`benici za dobivawe pove}e informacii za sredbata i poradi pove}e neuspe{ni obidi, moàt da odlu~at da ne prisustvuvaat;

4lu|eto se ~uvstvuvaat neprijatno koga tie ne znaat mnogu za temata koja e na dneven red na sobirot i po koja treba da diskutiraat na takva javna sredba, ili koga ne znaat {to se o~ekuva od niv na sredbata kade {to treba da u~estvuvaat;

4lu|eto so malku ili bez voop{to iskustvo kako u~esnici na javna sredba moàt da bidat somni~avi kon namerata na vlasta za toa da gi pokani tokmu niv i da go procenat toa kako manipulacija ili samozalaùvawe;

4no, na sostanocite vo edinicite na mesnata samouprava lu|eto moè da ~uvstvuvaat neprijatnost dokolku se edinstvenite koi izrazuvaat nekoj osoben pogled ili stav, osobeno dokolku vo edna takva pozicija moè da stanat neomileni i nepopularni vo sredinata (me|u prijatelite, klientite, vrabotenite i sl.);

4lu|eto ne sakaat da tro{at vreme na neproduktivni diskusii i debati za razni temi koga tie veruvaat deka kone~noto re{enie e ve}e doneseno;

4lu|eto ne sakaat da davaat informacii koga tie ne ~uvstvuvaat deka nivniot pridones }e bide soodvetno po~ituvan, vrednuvan ili barem seriozno razgledan.


��9

4. Korist od gra|anskoto u~estvoKorista od naporite za vklu~uvawe na gra|anite vo aktivnostite na lokalnata vlast e mnoguslojna.Od perspektiva na izbranite organi na op{tinata, gra|anskoto u~estvo im ovozmoùva da donesuvaat podobri i poizdràni odluki preku podlaboko i po{iroko zapoznavawe so problemite i griìte {to tie gi imaat.Predlozite i odlukite na vlasta se prifateni popodgotveno od javnosta ako gra|anite u~estvuvale vo procesot na nivnoto donesuvawe. Ponatamu, mo`nosta za u~estvo moè da motivira individualci i grupi gra|ani da bidat pove}e vklu~eni vo ramkite na zaednicata i na toj na~in da go {irat ~uvstvoto za odgovornost za seto ona {to se slu~uva i na ostanatite gra|ani.

Zboruvaj}i za korista od vklu~uvawe na gra|anite vo praktikuvaweto na lokalnata vlast (od perspektiva na op{tinskata administracija), vo ovaa prigoda treba da se istakne osobeno slednovo:4vklu~uvawe na poseben aspekt/pregled na lokalnite pra{awa

koj{to sigurno treba da se zeme predvid. Toj moè da dojde vo forma na sugestii za podobruvawe ili za re{avawe na problemite. Ovoj proces, isto taka, pomaga da se identifikuva interesot na gra|anite {to tie go imaat od vakvite zalo`bi;

4pomaga zaednicata /op{tinata da razvie ~uvstvo za lokalna gordost vo odredeni za niv zna~ajni oblasti preku prezemawe odredeni merki za vlijanie i kontrola vrz odlukite {to gi zasegaat tie oblasti;

4pomaga lokalnata vlast da gi vospostavi prioritetite i so toa da se promovira podobro finansisko planirawe i buxetirawe preku rasporeduvawe na raspoloìvite fondovi /sredstva vo soglasnost so identifikuvanite potrebi na zaednicata;

4pomaga gra|anite/individuite i grupite vo zaednicata koi raspolagaat so isklu~ivi stru~ni poznavawa /ekspertiza zaedno so postojnoto stru~no znaewe i iskustvo na vrabotenite vo op{tinata da se vklu~at vo procesot i so toa da go zgolemat sevkupnoto razbirawe na problemite, a nad se, da se ovozmoì {to poprecizna baza na informacii potrebni za odlu~uvawe;

4se razviva liderstvo i znaewe vo op{tinata {to e kriti~na sostojka vo demokratskite procesi. Koga gra|anite }e nau~at kako raboti lokalnata vlast, tie se pove}e }e sakaat /}e pretendiraat da bidat del od ovoj proces. Ako lokalnata vlast raboti dobro, lu|eto koi se vklu~eni dobivaat zasluèn respekt i blagodarnost, a kako rezultat na toa tie }e bidat pokooperativni i pogolemi

�60

Ekonomski forum

poddrùva~i na lokalnata vlast. U~estvoto na gra|anite obezbeduva efektivna obu~ena okolina potrebna i za idnite izbrani organi vo op{tinata;

4se producira osobeno ceneta rabota (od volonteri i NVO i gra|anskiot sektor, na pr.) od koja direktna korist ima zaednicata. Gra|anite moàt da pridonesat so zna~itelen broj dobrovolno i volonterski odraboteni rabotni ~asovi vo korist na lokalnata vlast.

5. Javnoto informirawe kako del od participacijataIma dva vida informacii so koi lokalnata vlast moè da im obezbedi pomo{ na gra|anite da u~estvuvaat vo odlu~uvaweto {to poefektivno i toa:4prviot vid informacii se onie {to gi snabduvaat gra|anite so

potrebni detali za odredena zada~a, programa ili aktivnost, kako {to e, na primer, revidirawe /rebalans na godi{niot buxet ili na specifi~en proekt vklu~uvaj}i gi op{tinskite kapitalni programi za podobruvawe na sostojbite;

4vtoriot vid informacii se prili~no generalni i obrazovni so elementi na predavawa/educirawe i objasnuvawe za rabotata pred odreden gra|anski klub, profesionalna grupa ili biznis-organizacija.

Bez ogled za koj vid informacija se raboti, protokot na navremena i razbirliva javna informacija e su{tinsko za da moàt gra|anite da u~estvuvaat efektivno.

6. Celi za vklu~uvawe na gra|anite vo participativnata poli-tikaTerminot cel vo ovoj kontekst, vsu{nost, ozna~uva dolgoro~en, cvrst stav za opredelbata na lokalnata vlast i treba da go odrazuva prioritetot na taa vlast i na interesot na zaednicata.

Koga se raboti za gra|anskoto u~estvo, slednive celi moàt da bidat smetani za del od negovata su{tina i toa:4obezbeduvawe najdobri mo`ni ìvotni uslovi za gra|anite;4ohrabruvawe na gra|anite da igraat aktivna uloga vo odrùvaweto

i zbogatuvaweto na zaednicata;4osiguruvawe deka javnosta ima celosen i navremen pristap

i vlijanie na javnata politika i donesuvaweto na odlukite, ovozmoùvaj}i celosna otvorenost i pristapnost do javnite informacii;


�6�

4obezbeduvawe ednakva zastapenost za site interesi pri procesot na donesuvawe na odlukite, balansiraj}i me|u razli~nite vrednosti i potrebi;

4poddrùvawe na mehanizmite za izgradba na doverba me|u gra|anite, lokalnata vlast i op{tinskata administracija;

4razvivawe na sosema nov, gra|anski nastroen pristap pri praktikuvaweto na op{tinskata vlast.

Postojat dva vida tehniki na gra|ansko u~estvo i toa:4tehniki koi se specifi~no dizajnirani so cel da gi vklu~at

gra|anite vo procesot na donesuvawe odluki;4tehniki koi se dizajnirani da gi educiraat i informiraat

gra|anite, no ne e neophodno pri toa da se soberat nivnite idei i mislewa.

Zakonot za lokalna samouprava propi{uva deka javnosta moè da u~estvuva na sostanocite za donesuvawe odluki vo vrska so op{tinskite buxeti (~len 42). Ova im ovozmoùva na gra|anite da se vklu~at vo finansiskoto planirawe na op{tinata i im obezbeduva sredstvo za iskaùvawe na nivnite griì i stavovi.Participativnoto buxetirawe moè da se implementira preku pove}e razli~ni formi na gra|ansko u~estvo. Nekoi od niv se propi{ani so zakon: javni raspravi, gra|anski sobiri i istraùvawa. Drugi moè da opfatat sovetodavni komisii, neformalni sostanoci, javni debati ili upotreba na mediumite.Koja bilo forma da se koristi, gradona~alnicite i sovetot mora da imaat na um deka otvorenite vrski za komunikacija so javnosta se neophodni za podgotvuvaweto na buxetot.Definitivno e jasno deka preku gra|anskoto u~estvo moè da se razvie potransparentna i efektivna finansiska politika vo op{tinata.

�6�

Ekonomski forum

UNAPREDUVAWE NA LOKALNIOT BUXETSKI PROCESVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Aleksandra Maksimovska – Veljanovski, Praven fakultet - Skopje

1. Zna~ewe na lokalniot buxetski procesOvlastuvawata na organite na lokalnata samouprava za podgotovka, izrabotka, donesuvawe i izvr{uvawe na lokalniot buxet kako osnoven instrument za sproveduvawe na lokalnata finansiska politika, najmnogu go otslikuvaat realniot stepen na fiskalnata decentralizacija vo eden finansiski sistem. Tie prava se narekuvaat buxetski prava, a pak nivnata zakonskata regulativa, zaedno so kontrolata i nadzorot vrz lokalnite buxeti, e mo{ne delikatna, bidej}i na direkten na~in se odrazuva na finansiskata avtonomija vo lokalnite edinici. Na~inot na koj e uredena zakonskata materija za ova podra~je e vo direktna vrska so mo`nostite i pravata na finansiskoto upravuvawe vo lokalnata samouprava.

2. Detektirawe na dosega{nite slabosti na lokalniot buxetski proces vo RM se:4 neefektivnost;4 neodr`uvawe na fiskalna disciplina;4 nepostoewe na odgovornost/ot~etnost;4 nepostoewe na mehanizmi za vnatre{na kontrola;4 smetkovodstveni i revizorski nedoslednosti;4 slabosti vo sorabotkata me|u Ministerstvoto za finansii i

edinicite na lokalnata samouprava;4 nepostoewe na pove}egodi{en pristap vo planiraweto na

buxetite na lokalno nivo;4 slabi dano~ni i administrativni kapaciteti na op{tinite.


�6�

3. Lokalniot buxet – osnoven instrument na vodeweto na lo-kalnata finansiska politika Novata regulativaSo donesuvaweto na noviot Zakon za finansirawe na op{tinite vo Republika Makedonija se obezbedi pravnata osnova za sproveduvawe na fiskalnata decentralizacija. Po{iroko odredenite dano~ni prava na organite na lokalnata samouprava, kako i zgolemuvaweto na ovlastuvawata vo pogled na taksite, zaedno so buxetskite lokalni prava vlevaat optimizam za idniot proces na jaknewe na lokalnata avtonomija.

Zatoa denes stanuva zbor za direktnata povrzanost na finansiskite upravuva~ki prava na lokalnite organi so mo`nostite za unapreduvawe na lokalniot buxetski proces.

Direktnata povrzanost na finansiskite upravuva~ki prava na lokalnite organi so mo`nostite za unapreduvawe na lokalniot buxetski procesImeno, vo sistemot na lokalnoto finansirawe vo Republika Makedonija se o~ekuva da zapo~ne funkcionirawe na nov posovremen lokalen buxetski sistem, pred se, poradi pogolemite upravuva~ki i buxetski prava i ovlastuvawa za organite na lokalnata samouprava. Sekako, lokalniot buxetski proces e zbir na glavnite prava (formalni i neformalni), koi na lokalnite organi im ovozmoùvaat donesuvawe odluki koi vodat kon podgotovka, predlagawe i prifa}awe vo sovetot i, kone~no, negovo izvr{uvawe.

Vsu{nost, govorej}i za efikasnosta na lokalniot buxetski proces, najmnogu moème da dademe konkretna ocena spored toa kako se odviva buxetskiot proces vo site delovi na navedenite tri fazi. Istovremeno, nezanemarlivo vlijanie vrz odvivaweto na lokalniot buxetski proces imaat i niza nadvore{ni faktori kako:4 drugi finansiski institucii;4 Ministerstvoto za finansii, Vladata, Parlamentot, dràvnata

revizija;4 kvalitetot na sproveduvawe na zakonite vo dràvata;4 nivoto na ekonomska razvienost vo op{tinata.

Poa|aj}i od razli~nite uslovi, kapaciteti i mo`nosti, no i celi vo razli~nite makedonski op{tini, a imaj}i ja predvid novata zakonska regulativa, treba da se izvr{i proverka na odredeni komponenti za

�6�

Ekonomski forum

da dojdeme do soznanie dali voop{to mo`e da dojde do unapreduvawe na lokalniot buxetski proces vo Republika Makedonija.

4. Komponenti od koi zavisi unapreduvaweto na lokalniot buxetski proces: 4 jasno razgrani~eni nadle`nosti me|u centralnata i lokalnata

vlast;4 stabilni i predvidlivi fiskalni i prihodni aran`mani;4 sigurni procenki za prihodite {to im pripa|aat pred da se

podgotvuvaat buxetite;4 inicijativi za zgolemena efikasnost vo izvr{uvaweto na

uslugite;4 podolgoro~no “dogovarawe“ me|u centralnite i lokalnite vlasti

i za rashodnite i za prihodnite aran`mani (uloga na zaedni~ki danoci, dotacii);

4 mehanizmi za kontrola na rashodite (vnatre{ni, nadvore{ni);4 standardni, no koherentni buxetski i smetkovodstveni pravila

za lokalnoto nivo na vlast;

5. Odgovor na barawata za unapreduvawe Spored novite zakonski re{enija, buxetot na op{tinata }e se podgotvuva, donesuva i izvr{uva na lokalno nivo, {to zna~i deka: 4 Sovetot na op{tinata }e go donesuva buxetot, a gradona~alnikot

}e odobruva isplata na sredstva od buxetot, i istovremeno }e bide odgovoren za negovoto izvr{uvawe. Ova upatuva na potreba od posebni stru~ni lica vraboteni vo op{tinata koi }e rabotat na podgotovka i realizacija na finansiskite operacii, {to zna~i }e ima zgolemuvawe i podobruvawe na kadrovskiot ekipa` vo op{tinskite organi.

4 Od tie pri~ini, vo Zakonot e predvideno da se odredi odgovoren smetkovoditel za sekoja op{tina, a pak vnatre{nata revizija na finansiskoto rabotewe da bide obezbedena na profesionalen na~in spored me|unarodni standardi, i }e ja vr{i nezavisen revizor koj }e odgovara pred gradona~alnikot. Nadvore{nata revizija treba da ja izvr{uva Dr`avniot zavod za revizija.

4 Rokovite za dostavuvawe na buxetskiot cirkular se sovpa|aat so porane{nite rokovi od Zakonot za buxeti (od �99� g.), a pak rokovite za planirawe na lokalnite buxeti treba da bidat uredeni na lokalno nivo so buxetski kalendar koj go nosi sovetot na op{tinata. Ostanatite elementi od buxetskata postapka se sli~ni kako i kaj centralniot buxet, pri {to e predvidena mo`nosta za rebalans na buxetot (dokolku rashodite ne se


�6�

ostvarat kako {to e planirano). Od tehni~ki aspekt, sodrìnata na lokalnite buxeti }e se sostoi od op{t i poseben del. Op{tiot del }e sodrì:

4konsolidiran bilans na prihodi i rashodi;4funkcionalna klasifikacija na rashodite;4bilans na tekovno – operativni prihodi i rashodi; i4bilans na kapitalni prihodi i rashodi.Vo posebniot del treba da bidat prikaàni rashodite spored klasifikacijata propi{ana od strana na ministerot za finansii, grupirani spored korisnici i programi. Ova pretstavuva na~in za obezbeduvawe unificiranost na lokalnite buxeti vo edna dràva. Isto taka, vo posebniot del treba da bidat sodràni i aneksi koi }e se odnesuvaat na odredeni finansiski planovi na javnite slu`bi koi se osnovani od op{tinata, a koi i se finansiraat od nea.Vo odnos na buxetskata rezerva, predvideni se pravila spored koi taa moè da se predvidi vo iznos ne pogolem od �% od vkupniot buxet, a treba da se koristi za finansirawe na neplanirani rashodi vo op{tinata.]e se namali naglasenata uloga {to ja ima{e centralnata vlast vo prethodniot period, a }e se dade pogolema mo} i ovlastuvawe na organite na lokalnata samouprava vo podgotvuvaweto i izvr{uvaweto na ovoj zna~aen akt od oblasta na lokalnite javni finansii. Kontrolata i nadzorot sekako deka i ponatamu treba da opstojuvaat, bidej}i se edni od najsloènite i naj~uvstvitelnite elementi vo buxetskoto pravo vo sovremenite dràvi.

Vo noviot sistem na finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava zgasnuvaat op{tinskite fondovi koi dosega imaa status na pravni lica, a vrabotenite, imotot i opremata, vklu~uvaj}i ja i arhivata i dokumentacijata, }e bidat prezemeni od novoformiranite op{tini. So vakvo zakonsko re{enie se postignuva konsolidirawe na op{tinskite smetki, i onevozmoùvawe vo idnina op{tinskite organi i vrabotenite - potpisnici na dosega{nite smetki na razli~ni op{tinski fondovi da vr{at zloupotrebi (koi ~estopati bea karakteristi~ni vo izminatiot period). Za taa cel, site sredstva, kako i nenaplatenite pobaruvawa i nenamirenite obvrski na op{tinskite fondovi }e se prezemat vo op{tinskiot buxet.

�66

Ekonomski forum

6. Zaklu~ok Seto ova vodi kon zaklu~ok deka moè da se o~ekuva unapreduvawe na buxetskiot proces, pri {to so niza normi zakonodavecot predvidel mo`nosti za nadminuvawe na nepovolni finansiski sostojbi vo buxetot i merki za otstranuvawe na idnite lokalni buxetski deficiti. Izvr{eni se razgrani~uvawa na nadle`nostite na centralnata vlast i organite na lokalnata samouprava vo buxetskiot proces, a istovremeno predvidena e mo`nost za sorabotka i pomo{ (stru~na i finansiska) za nadminuvawe na odredeni sostojbi70.

Vo domenot na lokalniot buxetski proces treba da bide istaknata ulogata na posebnata Komisija za nadminuvawe na finansiskata nestabilnost na op{tinata. Taa ima ovlastuvawa da podgotvuva niza merki i da go sledi nivnoto izvr{uvawe, pri {to op{tinata vo toj period ne moè samostojno da gi zgolemuva finansiskite obvrski, da vr{i pla}awa i sli~ni operacii, se dodeka ne se nadmine nepovolnata finansiska sostojba vo op{tinskiot buxet.

Sekoj gradona~alnik ima obvrska da dostavuva do sovetot na op{tinata i do Ministerstvoto za finansii kvartalni izve{tai so obrazloènie za prezemenite aktivnosti vo i vr{uvaweto na bux etot, a pak ovie treba da bidat usvoeni. Transparentnosta na buxetskiot proces, odnosno zapoznavaweto na lokalnoto naselenie so informacijata - kako i zo{to se tro{at lokalnite finansiski sredstva- }e se odviva so objavuvawe na usvoenite izve{tai (koi gi podnesuva gradona~alnikot) vo javnosta. Istoto vaì i za godi{nata smetka na lokalniot buxet, koja mora da gi sodrì site elementi {to gi sodrì buxetot (planirani i ostvareni prihodi i rashodi), i da bide objavena vo javnosta.

Unapreduvaweto na buxetskiot proces vo idnina }e zavisi i od drugi faktori. Toa se: 4 edukacijata i treninzite na involviranite subjekti vo lokalniot

buxetski proces; 4 kaznenite merki za prekr{uvawe na pravilata; 4 odgovornosta na licata koi moàt da dovedat do lo{a finansiska

sostojba vo buxetot; 4 gra|anskata participacija i nejzinite mo`nosti za reagirawe

70 Види во членовите 27, 28, 29, 30 од Законот за финансирање на единиците на локална самоуправа


�67

vo odnos na nekoi finansiski aktivnosti i odluki od strana na organite na lokalnata samouprava.

Zdru`enieto na edinicite na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija (ZELS) ima zna~ajna uloga vo sevkupniot lokalen finansiski sistem, preku organizacija na seminari i treninzi na op{tinskata administracija (vo koordinacija so Ministerstvoto za finansii i pomo{ od nekoi drugi doma{ni i me|unarodni institucii).Vo pogled na informiranosta na gra|anite golema va`nost ima informaciskiot sistem vo koj treba da postojat odnapred predvideni na~ini preku koi gra|anite }e mo`at da dobijat novi informacii (Internet, op{tinski vesnik, sredbi so gradona~alnikot, organizirawe javni sobiri i sl.).

�6�

Ekonomski forum

FINANSIRAWE NA LOKALNATA VLAST VO SLOVENIJA

@an Oplotnik i Bo{tjan Brezovnik

RezimeFinansiskite resursi se od su{testveno zna~ewe za optimalnoto funkcionirawe na lokalnata vlast. Bez postoeweto dovolno nivo na avtonomija i na resursi, fiskalniot federalizam ne e ni{to pove}e od nadvore{en izgled. So samo edno ponisko nivo na vlast (op{tinite), Slovenija spa|a vo redot na zemjite so relativno nisko nivo na decentralizacija. U~estvoto na lokalnite finansii iznesuva okolu 5% od BDP (ova u~estvo iznesuva okolu 12% vo EU). Iako zakonot dozvoluva da se formiraat i poniski nivoa, dosega sè u{te ne se oformeni takvi edinici. Vo momentov postojat 193 op{tini koi vo golema mera se razlikuvaat od aspekt na naselenieto. Pove}eto protivre~nosti vo lokalnite finansiski modeli proizleguvaat od: a) nesoodvetnata vertikalna dano~na struktura i niskoto nivo na lokalna fiskalna avtonomija, b) nesoodvetniot sistem na finansisko poramnuvawe {to pretstavuva silen destimulans za mobiliziraweto prihodi, v) nepostoeweto korelacija me|u normativniot i fakti~kiot rashod/prihod, pri {to predvid ne se zemaat lokalnite karakteristiki, bogatstvoto i dano~nata osnovica, g) politi~ki sproveduvanite odluki za osnovawe nekoi „fiktivni“ edinici, pri {to kako posledica se namaluva ulogata na lokalnite funkcioneri vo politi~koto spogoduvawe i lobirawe.

VOVED VO SLOVENE^KIOT MODEL

Slovenija poseduva golema geografska raznovidnost, iako nejzinata povr{ina e ne{to pove}e od �0.000 km

� i iako ima � miliona

`iteli. Nejziniot BDP iznesuva okolu �� milijardi evra, so skromen realen porast od okolu �% na godi{no nivo. So samo edno „`ivo“ ponisko nivo na samouprava (op{tinite), Slovenija spa|a vo redot na zemjite so relativno nisko nivo na decentralizacija. Vkupnoto u~estvo na subnacionalnata vlast iznesuva �,�% od BDP


�69

(vo �00� godina) ili, kako del od op{tiot vladin prihod, okolu ��% (vo pove}eto zemji-~lenki na EU okolu �6%, izve{taj na OECD, �00� godina). Iako Zakonot za lokalna vlast71 (Slu`ben vesnik na RS br. 7�/9�, �7/9�) dozvoluva sozdavawe pove}e nivoa na samouprava (na primer, po{irokite lokalni zaednici kako regioni, a potesnite kako lokalni, selski ili kako oblasni zaednici), sè u{te ne e formiran nitu eden region.72 Od druga strana, pomalite zaednici celosno zavisat od op{tinite, i ne moàt da se zadolùvaat ili da odano~uvaat. Tie se finansiraat od op{tinskiot buxet preku transferi, i moàt, no ne moraat da bidat pravni lica.

Kus istorijat i aktuelni sostojbi Lokalnata samouprava vo Slovenija za prvpat bila formira-na vo sredinata na minatiot vek, so avstriskiot vremen Akt za op{tinite, potpi{an od carot vo ��9 godina. Vrz osnova na ovoj akt, prvite op{tinski pretstavnici bile izbrani vo ��0 godina. Ottoga{, zakonodavnoto preureduvawe na lokalnata samouprava kontinuirano se odvivalo sè do �9�� godina, koga e vospostaven takanare~eniot op{tinski sistem, za koj{to se tvrdi deka ja uki-nal lokalnata samouprava. Vo op{tinskiot sistem, op{tinata pretstavuva{e takanare~ena op{testveno-politi~ka zaednica koja{to funkcionira{e osobeno od imeto na dràvata.

� Lokalnata

samouprava povtorno zapo~na da funkcionira otkako Slovenija se zdobi so nezavisnost vo �99� godina, i po usvojuvaweto osnovni za-konski odredbi. Uslovite za ukinuvawe na op{tinskiot sistem se nametnaa so ukinuvaweto na op{testvenata sopstvenost, samoupra-vuvaweto, sistemot na delegirawe itn., koi{to bea zameneti so plu-ralizmot na sopstvenosta, pazarnata ekonomija, politi~kiot plural-izam i so pove}epartiskiot sistem. Mora da se naglasi deka vo tekot na reformata, funkcionalnite, finansiskite i regionalnite kom-ponenti bea ignorirani poradi razli~ni politi~ki interesi. Toa rezultira{e so ekstremni sostojbi kako, na primer, so formiraweto golemi i mnogu mali op{tini, formiraweto „fiktivni“ op{tini od prethodno preoptovarenite op{tini, so centralizacija namesto regionalizacija itn. (Brezovnik i Oplotnik, �00�). Mnogute godini ìveewe vo porane{nite op{tini (komuni) napravija na ìtelite da im bide te{ko da ja razberat novata lo-kalna samouprava vo koja{to tie ~estopati ja baraat ulogata na 7� Д-р Жан Оплотник, вонреден професор, и Боштјан Брезовник, Економски институт при Школата за право (EIPF), Прешернова 21, 1000 Љубљана, Словенија. Електронска адреса: [email protected]� ISSN 1463-1377 print/ISSN 1465-3958 online/04/040000-00, 2004 Центар за истражување на посткомунистичките економии DOI: 10.1080/1463137042000309575

�70

Ekonomski forum

op{tinata kako pretstavnik na dràvata. Taka, sfa}awata na lu|eto vo golema mera se optovareni so porane{nata organizacija. Samo pojasnuvaweto i definiraweto na novite koncepti moàt da sozdadat uslovi za sproveduvawe na normativnata organizacija na lokalnata samouprava. Soglasno zakonot, vo �99� godina, 6�-te stari op{tini bea zameneti so ��7 novi op{tini, od koi{to �� imaa status na takanare~ena urbana op{tina. Vo �999 godina, se vospostavija u{te �� novi op{tini, a vo �00� godina se formira u{te edna, taka {to vo momentov vo Slo-venija ima �9� op{tini. Iako, spored zakonot, � iljadi ìteli go pretstavuvaat minimumot za formirawe edna op{tina, 9� op{tini vo momentov ne go ispolnuvaat ovoj osnoven kriterium. Golem del od niv bea politi~ki sprovedeni i formirani vrz osnova na edna odredba vo aktot za lokalna vlast kade se veli deka, vo isklu~itelni slu~ai, op{tinite moàt da imaat i pomalku od � iljadi ìteli od geografski pri~ini, poradi lokacijata vo blizina na granica-ta, etni~kiot sostav na naselenieto, istorijata ili od ekonomski pri~ini. Op{tinite vo Slovenija vo golema mera variraat od aspe-kt na naselenieto: {est op{tini imaat pomalku od po �000 ìteli, �� imaat od po �000 do �000 ìteli, a 7� op{tina imaat od po �000 do �000 ìteli dodeka, od druga strana, samo dve op{tini imaat po pove}e od �00.000 ìteli (poglednete ja Tabela �).

Tabela �.Op{tini vo Slovenija po broj na ìteli

< �,000�,000 do

5,0005,000 do �0,000

�0,000 do 50,000

50,000 do �00,000

>�00,000

% od op{tinite

3.� 46.� 22.8 26.4 0.5 �.0

Broj na op{tini

6 89 44 5� � 2

Funkcii (nadle`nosti) i rashodi na lokalnite vlasti

Spored slovene~kiot Ustav i Zakonot za lokalna samouprava, op{tinata e nadle`na za lokalni pra{awa {to gi zasegaat samo ìtelite, so koi{to taa moè da postapuva nezavisno (pret{kolsko i osnovno obrazovanie, stanbeni i lokalni pra{awa, komunalni de-jnosti, za{tita na ìvotnata sredina, lokalni pati{ta, itn.). Pri sproveduvaweto na ovie zada~i (prvi~ni ili sopstveni funkcii), op{tinata istite gi planira vo op{tinskiot buxet, koj se formuli-ra za period od edna godina i se finansira od prihodite na lokal-nata zaednica utvrdeni so Zakonot za finansirawe na op{tinite i so finansisko poramnuvawe od dràvniot buxet. Zakonot, isto taka, propi{uva deka dràvata moè, so prethodna soglasnost od


�7�

op{tinata ili od po{irokata samoupravna lokalna zaednica, da im go prenese vr{eweto poedine~ni zada~i od dràvna nadle`nost do-kolku obezbedi i sredstva za taa namena, me|utoa, dosega ova ne be{e redovna praktika. Taka, moè da se kaè deka vo Slovenija postoi formalna razlika me|u prvi~ni (sopstveni) funkcii {to op{tinite treba da gi vr{at soglasno so ~lenovite �� i �� od Zakonot za lo-kalna samouprava, i preneseni (delegirani, poedine~ni) zada~i koi podleàt na prethodna soglasnost od op{tinata i se definirani vo ~lenot �� od Zakonot, me|utoa, vo realnosta, postojano se vodi bitka me|u centralnata vlast (ministerstvata) i op{tinite, okolu tolkuvaweto na zada~ite navedeni vo Zakonot. Fakt e deka nepovo-lnata finansiska situacija, osobeno vo zdravstvoto, obrazovanieto i vo nekoi socijalni uslugi, predizvikuva navodno neznaewe za toa koj za {to e nadleèn. Na primer, formiraweto pret{kolski in-stitucii prvi~no be{e zadolènie na op{tinite, dodeka vraboten-ite se smetaat za javni slu`benici. Ottuka, nivnite plati se utvr-duvaat niz dràvniot sistem na plati, iako op{tinata e taa {to mora istite da gi realizira. Ponatamu, moè da se spomene aktuel-nata bitka okolu griàta za starite lica, ili, pak, brojnite kavgi {to nastanuvaat me|u samite op{tini poradi preklopuvaweto. Na primer, tro{ocite za osnovaweto i za odrùvaweto na eden grad-ski teatar ili biblioteka obi~no celosno pa|aat na grbot na edna op{tina, bidej}i op{tinite {to se grani~at so nea (obi~no toa se pomali op{tini) ne sakaat da slu{nat ni{to okolu eventualnata podelba na tro{ocite. Vakvite i sli~ni sporovi bi moèle lesno da se re{at preku osnovaweto po{iroki samoupravni lokalni za-ednici, regioni, unii ili asocijacii, me|utoa, „dobrovolnata sor-abotka“ pretstavuva koncept koj{to im e teòk za sproveduvawe na slovene~kite op{tini. Analizata (Oplotnik, �00�; Bole i Oplotnik, �00�) pokaà deka postoi visok stepen na varirawe vo rashodite me|u op{tinite. Prose~niot iznos na lokalnata potro{uva~ka po ̀ itel iznesuva �� evra, iako distribucijata po frekventnost pokaùva deka samo �0% od edinicite spa|aat vo grupata {to otstapuva od prosekot za pomalku od �0%. Analizata pokaà deka pomalite edinici (spored brojkata na ìteli) se soo~uvaat so povisoki rashodi za administracijata (do �0% od nivniot vkupen buxet), dodeka pogolemite edinici (na primer, urbanite op{tini) se soo~uvaat so povisoki rashodi za domuvaweto (do �0% pove}e od pomalite edinici), za komunalnite dejnosti (do ��% pove}e od pomalite edinici) i za kulturata i sportot (do �0-�0% pove}e od pomalite edinici). Natamo{nite istraùvawa pokaàa deka, imaj}i go predvid kriteriumot na oblasta, prostranite ruralni (osobeno visokoalpskite) edinici se „poskapi“ za ekonomski aktivnosti (na primer, odrùvawe pati{ta, zemjodelstvo, u~ili{ten transport, itn.).

�7�

Ekonomski forum

GLAVNI FINANSISKI RESURSI ZA LOKALNATA VLAST(SOPSTVENI, DODELENI, SPODELENI, I TRANSFERI)

Finansiskite resursi se od su{testveno zna~ewe za procenkata na fakti~kata sostojba na lokalnata vlast. Bez resursi, decentral-izacijata ne e ni{to pove}e od nadvore{en izgled. Za da se izbegne rizikot lokalnite tela da bidat ostaveni bez sredstva za svoite zada~i, lokalnite finansiski resursi treba da se definiraat vo odnos na nadle`nostite i od aspekt na nekolku osnovni principi (dovolen stepen na avtonomija, sposobnost za pribirawe sopstveni danoci soglasno lokalnite uslovi, itn.). Nedostigot od relacija me|u lokalnite uslovi, dano~nata struktura i fakti~kite/norma-tivnite rashodi moè da rezultira so nedostig od resursi, prekumer-ni vladini grantovi, formirawe neracionalni edinici, i efekti na „leta~ki dokumenti“ (poglednete Tanzi, �00�; Tiebout, �9�6; Mus-grave, �9�9; Oates, �999; Buchanan & Musgrave, �999). Najva`niot prihoden izvor na lokalnite buxeti vo Slovenija (oko-lu ��% od vkupnite lokalni prihodi) e spodeleniot personalen da-nok i danokot na nedvièn imot (okolu 9% od zbirot). Pokraj toa, op{tinite poseduvaat izvesen imot, dodeka generalnata, odnosno centralnata vlast im obezbeduva izvesna finansiska pomo{ vo forma na finansisko poramnuvawe (okolu �0% od zbirot). Me|utoa, ovie resursi ponekoga{ ne se dovolni. Pomalite edinici ~estopa-ti stradaat od niska dano~na osnovica i od slaba administracija. Pokonkretno, podale~nite ruralni op{tini, so mal broj ìteli, pretprijatija i drugi resursi od koi{to bi moèle da gi vle~at svoite prihodi, ne se sposobni da gi priberat neophodnite finan-siski sredstva za svoite zada~i. Generalno, op{tinite se finansi-raat soglasno Zakonot za finansirawe na op{tinite. Op{tata sodrìna na Zakonot gi utvrdi iznosot na potrebnite finansiski sredstva (soodvetni rashodi) i kriteriumite za finansisko poram-nuvawe zaradi balansirawe na razlikata me|u edinicite. Vo �99� godina, bea usvoeni izmeni i dopolnuvawa na Zakonot, soglasno Povelbata za lokalni vlasti na EU. Vode~kiot princip na aktot e deka lokalnata vlast vo Slovenija se finansira preku dano~nite prihodi, nedano~nite prihodi (dava~ki, pridonesi, kazni, samo-pridonesi i dobrovolni prilozi) i od prihodite koi proizleguvaat od op{tinskite osnovni sredstva i transferi/grantovi (za detali, poglednete go Prilogot). Najgorliviot problem na aktuelniot fi-nansiski sistem na lokalnite vlasti e disproporcionalniot obem na resursi {to se pribiraat od razli~ni op{tini. Prose~niot iz-nos na operativen prihod po ìtel po op{tina iznesuva �9� evro po fiskalna godina, me|utoa, otstapuvaweto, odnosno divergencijata me|u najniskiot i najvisokiot iznos iznesuva �7 pati pomal iznos (vo �00� godina, od najsiroma{nata op{tina bea pribrani 79 evra,


�7�

dodeka najbogatata op{tina pribrala �.�00 evra po ìtel). Anali-zata na distribuciite po frekventnost kaj pribraniot operativen prihod pokaà deka samo ��% od op{tinite uspeale da soberat �0% od prosekot ili pove}e od toa, dodeka preostanatite 66% ne uspeale toa da go storat. Od druga strana, postojat turisti~ki jurisdikcii i ekonomski silni urbani op{tini kako Qubqana i op{tinite koi se grani~at so silni urbani edinici, bidej}i danokot na dohod, glavniot lokalen danok, e teòk vo op{tinata kade {to dano~niot obvrznik ima mesto na postojan prestoj. Za da se istraì ponatamu nivoto na finansiska avtonomija na lo-kalnata vlast vo Slovenija, prihodite bea podeleni na onie {to se odnesuvaat na dràvata i na op{tinite (spodeleni danoci), onie {to se odnesuvaat na op{tinite, no za koi osnovicata, stapkite i obvrznicite se utvrdeni so zakon i koi im se dodeleni na op{tinite od strana na dràvata (dodeleni prihodi), i onie {to isklu~ivo se odnesuvaat na op{tinite (lokalnite vlasti imaat nadle`nost da gi utvrduvaat dano~nata osnovica, dano~nata stapka i dano~nite izzemawa- sopstveni i delumno sopstveni prihodi). Vo ramkite na vkupnite prihodi na lokalnite vlasti vo Slovenija, najgolem del zazema samo eden spodelen prihod, personalniot danok, koj se spode-luva so centralnata vlast. Danokot na dohod pretstavuva ��% od vkupnite lokalni prihodi i re~isi 70% od lokalnite dano~ni pri-hodi. Toj e krajno disproporcionalno distribuiran i pretstavuva glavna pri~ina za zgolemuvaweto na horizontalniot disbalans. Ponatamu, dodelenite prihodi pretstavuvaat samo okolu �% od vk-upnite prihodi, dodeka sopstvenite i delumno sopstvenite resursi iznesuvaat okolu ��%. Ostanatite �0% se odnesuvaat na transferi od dràvniot buxet (detalni podatoci vo Prilogot).

Sopstveni prihodi na lokalnata vlastSpored ~lenot �� od Zakonot za lokalna vlast, postojat dve prihodni kategorii vo koi{to lokalnite vlasti imaat izvesna nadle`nost za utvrduvawe na stapkite, osnovicite, itn. (sopstveni dano~ni pri-hodi). Vo taa kategorija moè da se vklu~at i nekoi prihodi {to se definirani so zakonodavstvoto, iako tie ne se zemaat predvid pri presmetkata na soodvetnite rashodni nivoa. Nie sè u{te gi nareku-vame „sopstveni nedano~ni i kapitalni prihodi“, kako, na primer, kapitalniot prihod, u~estvoto vo profitot i vo prihodot od imot, prihodot od zakupnina i prihodot od koncesii i od delovni pros-torii, samopridonesi, itn. Kako {to ve}e napomenavme, okolu ��% od vkupnite prihodi se pribiraat preku prvi~ni, odnosno neposred-ni prihodi. Vo ramkite na sopstvenite prihodi, okolu ��% se sop-stveni dano~ni prihodi, a ��% se nedano~ni i kapitalni prihodi. Najva`niot sopstven dano~en prihod e nadomestokot za koristewe

�7�

Ekonomski forum

grade`no zemji{te, koj{to u~estvuva so okolu ��% vo kategorijata na vkupnite danoci.

Nadomest za koristewe grade`no zemji{te (26–28% od sopstvenite prihodi). Ovoj danok e prethodnik na danokot na nedvièn imot koj treba da se vovede vo �00� godina. Toj e edinstveniot realen op{tinski prihod, kade {to nivoto na danokot celosno se utvrduva od strana na lokalnite vlasti. Toj fakti~ki ja pretstavuva real-nata avtonomija na lokalnite vlasti i, zaedno so prihodot od admin-istracijata, iznesuva okolu �0% od vkupnite lokalni prihodi. Za àl, toj ima dve slabosti: a) toj e lo{o administriran poradi nece-losniot zemji{ten registar i poradi nedostigot od lokalen pottik za negovo pribirawe, bidej}i go namaluva iznosot na fiskalnoto poramnuvawe {to se dobiva od dràvata, b) toj mnogu disproporcio-nalno se distribuira me|u regionite, bidej}i nekoi lokalni vlasti nemaat dano~na osnovica ili znaewe za da go priberat. Analizata na distribucijata po frekventnost pokaà deka samo ��% od op{tinite bile vo mo`nost da priberat pove}e od �0% od prose~niot iznos vo Slovenija (�� evra po ìtel na godi{no nivo) (Brezovnik i Oplot-nik, �00� godina).

Drugi zna~ajni sopstveni dano~ni prihodi (okolu 15–20% od sopstvenite prihodi). Preostanatiot del od fakti~kata lokalna dano~na avtonomija pretstavuva samo 9,�% od vkupnite danoci {to se odnesuvaat na lokalnite vlasti, i okolu �,�% od vkupnite priho-di na lokalnite vlasti. Edinstveniot zna~aen danok vo ovaa grupa e koncesionata dava~ka (danok) od posebnite igri na sre}a. Nego-vata slabost e faktot {to toj se odnesuva samo na op{tinite {to imaat granka na igri na sre}a (�� op{tini). Ostanatite danoci koi se nao|aat na raspolagawe vo ovaa grupa se danocite na proda`ba i licencite, turisti~kata taksa, komunalnite taksi, taksata za odrùvawe pati{ta i {umi, itn. Zaedno so danokot na nedvièn imot i koncesionata dava~ka (danok) od posebnite igri na sre}a, ovaa grupa go pretstavuva jadroto na avtonomijata na slovene~kite lokalni vlasti, ~ie{to nivo e nisko i u~estvuva so okolu ��–�6% od vkupniot prihod ili ��–�6% od vkupnite prihodi od danoci.

Sopstveni nedano~ni i kapitalni prihodi (okolu 55% od sopstvenite prihodi). Iako grupata sopstveni prihodi od op{tinskite osnovni sredstva, imotni prava i ovlastuvaweto za naplata od ekonomskite subjekti pretstavuva ��% od vkupnite sopstveni pri-hodi, taa odvaj go zasluùva toa ime, bidej}i ovde distribucijata povtorno e mnogu disproporcionalna. Re~isi 6�% od edinicite ne se vo mo`nost da priberat duri nitu �0% od prose~niot iznos. Po-golemiot del od prihodite odi kaj pobogatite edinici {to nasledi-


�7�

le zna~itelna aktiva po reformata na samoupravata. Mora da se na-pomene deka podatocite za ovaa kategorija treba da se razgleduvaat so doza na pretpazlivost, bidej}i tie variraat od godina do godina. Obi~no nivoto na ovoj prihod zavisi od tekovnite potrebi i pla-novi, na primer, neodamna be{e voveden sistemot na devetgodi{no osnovno obrazovanie, taka {to brojni op{tini moraa da pribiraat dopolnitelni resursi za da investiraat vo infrastrukturata. Nekoi od niv moraa da gi prodavaat sopstvenite u~estva vo lokalnite kom-panii. Drug faktor {to zna~itelno vlijae vrz sposobnosta na lokal-nata vlast da zaraboti pozna~itelni prihodi od ovaa kategorija se znaewata i inventivnosta na lokalnite slu`benici. Brojni lokalni sovetnici, gradona~alnici ili drugi slu`benici ednostavno ne se soodvetno kvalifikuvani za da se spravuvaat uspe{no so pogolemi proekti koi nalagaat poseben tretman (na primer, partnerstvoto me|u javniot i privatniot sektor e mnogu malku poznata rabota i koncept koj se koristi od strana na lokalnite op{tini, a toa vaì i za primenata na vremeni instrumenti od pazarot na kapital, itn.) (Oplotnik, �00�).

Dodeleni i spodeleni lokalni prihodi Spored ~lenovite ��, �� i �� od Zakonot, postojat sedum izvori na prihodi nad koi{to lokalnite vlasti nemaat nikakva nadle`nost. Ovie izvori se propi{ani so zakonodavstvoto i im se dodeluvaat (transferiraat) na lokalnite vlasti za nivna sopstvena, iako be-zuslovna, upotreba. Vo taa to~ka, se gubat realnata fiskalna sila i avtonomija na lokalnata vlast, a so toa i zna~itelen del od obrazloènieto vo nasoka na fiskalnata decentralizacija. Sepak, vo Slovenija ovaa kategorija pretstavuva osnoven izvor na pri-hodite na lokalnite vlasti i u~estvuva so okolu �6% od vkupniot iz-vor na lokalni prihodi. Vo ramkite na ovaa grupa, mnozinski izvor e spodeleniot personalen danok (9�% od grupata i ��% od vkupnite lokalni prihodi). Ostatokot od grupata se sostoi od danokot vrz prenos na nedvi`nini, danokot na dvièn imot, danokot vrz nasled-stvo i podaroci, administrativnite dava~ki i posebniot danok za koristewe avtomati za igri na sre}a. Personalniot danok se spodeluva so centralnata vlast vo soodnos 6�:�� vo polza na dràvata, ��% se dodeluvaat na op{tinite vrz osnova na mestoto na poteklo. Kako osnoven fiskalen izvor, toj vo golema mera e zadolèn za vertikalniot i za horizontalniot ba-lans. Za àl, negovata disproporcionalna funkcija sekoja godi-na gi prodlabo~uva razlikite me|u edinicite, bidej}i okolu 60% od op{tinite ne uspevaat da go dostignat prose~niot iznos od 7� evra po ìtel. Re~isi kako pravilo, moème da o~ekuvame deka najgolemite iznosi }e bidat sobrani od strana na urbanite edinici

�76

Ekonomski forum

i od strana na edinicite koi se grani~at so niv, dodeka najniskite iznosi moè da se najdat vo edinicite vo severoisto~na Slovenija, ~estopati formirani zaradi posimetri~en regionalen razvoj, kako i samo za da se osvojat dopolnitelni politi~ki poeni na izborite. Ovie op{tini vo golema mera zavisat od isplatite po transferi od dràvniot buxet (do 9�% od vkupnite prihodi).

Transferi i sistem na finansisko poramnuvawe Za da se ostvari horizontalen balans i za da se obezbedi deka ̀ itelite od siroma{nite op{tini imaat pristap do istoto nivo na uslugi po relativno isti ceni, vovedeni se razli~ni instrumenti. Generalno, sekoja godina, okolu �0% od vkupnite resursi na lokalnite vlasti se steknuvaat niz vertikalnata realokacija na sredstvata, ili direkt-no od dràvniot buxet do lokalnite buxeti niz op{ti grantovi (finansisko poramnuvawe), ili preku posebni grantovi. Vo periodot me|u �99� i �000 godina, op{tite grantovi u~estvuvaa so okolu 6� do 7�% vo vkupnite transferi do vlastite na ponisko nivo, dodeka posebnite grantovi u~estvuvaa so �� do ��%. I vo ovaa grupa na pri-hodi, zna~itelni se razlikite me|u op{tinite. Spored analizata na distribucijata po frekventnost, samo ��% od op{tinite dobile pomalku od �0% od nivnite vkupni buxetski sredstva od dràvniot buxet, dodeka do �9% primile od �� do �0% od nivnite vkupni bux-etski sredstva od dràvniot buxet, a re~isi �6% od op{tinite (�0) pove}e od �0%. Grantovite imaat najgolemo u~estvo vo vkupnite pri-hodi (do ��%) kaj malite op{tini na severoistokot od zemjata.

Sistem na finansisko poramnuvawe preku op{ti grantovi (okolu 70% od transferite). Op{tinite koristat fiskalno poramnuvawe od dràvata za finansirawe na tekovnite rashodi, {to se pres-metuva so primena na formula na soodvetni rashodi, utvrdena so zakon. Iznosot na soodvetnite rashodi treba da obezbedi deka zakon-skite zada~i na lokalnite vlasti se sproveduvaat.

� Op{tinite koi

se sposobni da gi pokrijat rashodite presmetani so formulata na soodvetni rashodi so prihodite pribrani soglasno ~lenovite ��-�� nemaat pravo da koristat finansisko poramnuvawe. Samo dokolku soodvetnata op{tina ne e vo mo`nost da go pokrie presmetaniot iznos na soodvetni rashodi so sopstvenite resursi, taa moè da se potpre na dràvata vo smisla na finansisko poramnuvawe. Toga{ finansiskoto poramnuvawe pretstavuva razlika me|u iznosot ut-vrden so formulata na soodvetni rashodi, i iznosot na op{tinskite resursi fakti~ki pribrani soglasno so spomenatite ~lenovi. Vo teorija, toa zna~i deka op{tinata koja ne pribrala nitu edno evro bi go primila seto svoe finansirawe od buxetot na centralnata vlast. Vakvi slu~ai ne se javuvaat vo praktikata, me|utoa, lokalnite


�77

vlasti sekako ne se stimulirani da pribiraat onolku danoci kolku {to bi moèle, ili da ja zajaknat svojata fiskalna osnova, bidej}i tie fakti~ki se „kaznuvaat“ za vakvoto odnesuvawe so pomali izno-si od poramnuvaweto. So cel ova da se spre~i i so cel da se prinudat lokalnite vlasti da pribiraat pove}e sredstva vo ramkite na sopst-venite danoci, centralnata vlada ima propi{ano optimalno nivo na pribirawe. Vo momentov, dokolku lokalnite vlasti ne uspeat da go priberat ovoj optimum, se pretpostavuva deka istiot bil pribran vo procesot na presmetuvawe na soodvetnite rashodi. Ova otstapu-vawe e samo eden od problemite vo odnos na sistemot na finansisko poramnuvawe, i treba da se odbeleì deka lokalnite vlasti obi~no pove}e se politi~ki pregovara~i i lobisti, odo{to eksperti koi znaat kako da go izvle~at optimumot od lokalnoto opkruùvawe.

Op{tinska politika za dolgovite. Op{tinite moè da se zadolùvaat samo vrz osnova na prethodna soglasnost od strana na Ministerstvoto za finansii da izdade garancii i da realizira zaemi. Tie ne smeat da se zadolùvaat vo stranstvo, osven soglasno zakon. Op{tinite moàt da vlezat vo dolgoro~ni dolgovi za investicii {to }e gi potvrdi sovetot na op{tinata. Tie moè da se zadolùvaat samo dokolku nivnoto vkupno nivo na postojno zadolùvawe i predvidenite novi zadolùvawa ne nadminuvaat �0% od prihodot generiran od op{tinata vo godinata pred godinata na zadolùvawe, dodeka vkupnata otplata na glavninata i na kamatata vo koja bilo godina ne smee da nadmine �% od generiranite prihodi.

KONE^NI SUGESTII I KRITI^KI KOMENTARVO VRSKA SO AKTUELNIOT SISTEM

So ogled na golemata raznovidnost na Slovenija, te{ko e da se zamisli iznao|awe kakvo bilo zna~itelno nivo na sli~nost me|u decentraliziranite edinici. No, da pretpostavime fiktivna (model) edinica koja pretstavuva prost prosek na site op{tini vo Slovenija. Vakvata jurisdikcija bi imala povr{ina od nad �0� km

�,

bi imala 7� km lokalni pati{ta, ��,9% mladi lica, ��,9% stari lica, �7,� pretprijatija na �000 ìteli, i 0,�9 vraboteni po ìtel; taa bi pribirala ��9 evra vkupen prihod po ìtel vo edna fiskalna godina, i bi tro{ela okolu �� evra po ìtel, od {to �7,�% bi se tro{ele na investicii, a ostatokot na tekovni rashodi. Pokraj toa, ovaa edinica bi imala avtonomija vrz okolu 9,9%–��,�% od svojot kapacitet na pribirawe prihodi (dano~na mo}), no bi imala mnogu nizok pottik da go pribira ovoj prihod, bidej}i toa bi go namalilo iznosot na finansiskoto poramnuvawe {to taa go dobila od dràvniot buxet. Ova poslednovo verojatno bi u~estvuvalo so �,�%

�7�

Ekonomski forum

od vkupnite lokalni prihodi, ili so ��,�% od prihodite pribrani soglasno Zakonot. Ponatamu, taa bi tro{ela ��% od svoite vkupni primawa na obrazovanie, ��% na ekonomski aktivnosti, ��% na administracijata, i okolu �0% na socijalni aktivnosti. Kako {to kaàvme, ova e samo pretpostavka. Vo realnosta, vakvite model-jurisdikcii se isklu~itelno retki, i brojni problemi koi podocna bea zabeleàni proizleguvaat od ovoj fakt i od nesoodvetno utvrdenite granici na op{tinite vo Slovenija. Podatocite pokaùvaat golema raznovidnost me|u aktuelnite slovene~ki op{tini vo smisla na nivnite karakteristiki, pribranite prihodi i nadle`nosti. Fakti~ki, diskutabilno e dali utvrduvaweto pounificirani jurisdikcii (menuvaweto na aktuelnite granici) bi go re{ilo problemot na vertikalen i na horizontalen disbalans, no vo taa nasoka sekako bi vodele povisokoto nivo na avtonomija, posoodvetnata vertikalna dano~na struktura, a osobeno povisokata korelacija so karakteristikite na op{tinite. Spored edna neodamne{na analiza, re~isi e nevozmo`no da se klasificiraat postojnite slovene~ki op{tini vo pomalku od {est do osum „klasteri“, pa ottuka i da se o~ekuva deka aktuelnoto zakonodavstvo bi moèlo da obezbedi zadovoluva~ka pozicija za pove}eto od niv. Pogolemiot del od diskrepancite proizleguva od: a) nesoodvetnata vertikalna dano~na struktura na alokacii do lokalnite vlasti i niskoto nivo na lokalna avtonomija, b) aktuelniot sistem na finansisko poramnuvawe {to treba da se izmeni, zaedno so formulata na soodvetni rashodi (totalen destimulans za mobiliziraweto prihodi), v) nepostoeweto korelacija me|u normativnite i fakti~kite rashodi i prihodi, pri {to predvid ne se zemaat lokalnite specifiki i dano~nata osnova, g) politi~ki sproveduvanite odluki za osnovawe „fiktivni“ edinici i ulogata na lokalnite funkcioneri, svedena na politi~ki nagoduvawa i na lobirawe ({to, isto taka, se dolì na nedovolno kvalifikuvanite dràvni slu`benici). Nitu aktuelnata lokalna dano~na struktura (plus nedostigot od lokalna avtonomija), nitu utvrduvaweto soodvetno nivo na lokalni rashodi, ne se soodvetno povrzani so fakti~kata sostojba vo ramkite na decentraliziranite edinici i so nivnite karakteristiki i sposobnosti da angaìraat lokalni resursi i da izvedat dovolno prihodi od svojata lokalna dano~na osnova.

� Ova sozdava otstapuvawe

od vertikalniot i od horizontalniot balans. Vo momentov, edinicite ~ii{to sopstveni prihodi ne uspevaat da go dostignat normativnoto nivo na soodvetni rashodi, imaat pravo na sredstva za poramnuvawe od dràvata; vo �00� godina, vakvo finansirawe iskoristile ��% od edinicite, iako edinicite koi ekonomski bea samoodr`livi realiziraa visoki suficiti. Glavniot problem se faktorite na korekcija, koi{to treba


�79

da go reflektiraat zna~eweto na specifi~nite op{tinski karakteristiki, no toa ne go pravat. Ova predizvikuva pogolemi ili pomali rashodi, iako e diskutabilno dali vakvata golema raznovidnost moè da se integrira vo edna ednostavna formula. Ottuka, aktuelniot model bi trebalo da se revidira barem vo delot na prihodite, pri {to aktuelniot model bi se promenil vo nasoka na zgolemeni sopstveni prihodi (avtonomija) i bi se namalila brojkata na edinici koi koristat sredstva za poramnuvawe. Potrebni se i poadekvatni formuli na soodvetni prihodi. Reformata na politikite bi trebalo da vklu~i i nekolku vertikalni korekcii na sistemot, bidej}i lokalnite vlasti nemaat pottik da gi upotrebat sopstvenite resursi i da go ohrabrat mobiliziraweto lokalni prihodi. Nivnata tekovna uloga na pregovara~i i lobisti treba da se smeni niz edno povisoko nivo na fiskalna avtonomija. Samo niz pogolema avtonomija tie }e moàt da ja realiziraat svojata mo} na pribirawe prihodi i da ja iskaàt svojata inventivnost – iako nivnite kvalifikacii bi moèle da bidat diskutabilni. Izvesno nivo na odgovornost za situacijata moè da se locira i kaj politi~kata izmama niz koja{to se formirani brojni iracionalni op{tini. Pokraj toa, treba da se podobrat nivoto na obrazovanie, poznavawata i sovremeniot mentalitet na lokalnite dràvni slu`benici, iako vo ovie segmenti moè da se zabeleì vo odredena mera prisustvoto na trendot na odliv na mozoci. Op{tinite, isto taka, treba da koristat alternativni finansiski resursi, pridviùvaj}i se kon pazarot kako obezbeduva~ na imot vo javniot domen i kako subjekt na finansirawe na razvojot na infrastrukturni kapaciteti. Dosega nema{e {iroka primena na instrumenti kako koncesiite, razli~nite formi na partnerstvo me|u javniot i privatniot sektor i transformacijata na op{tinskiot imot. Aktuelnite stimulativni instrumenti za ohrabruvawe na mobiliziraweto lokalni prihodi re~isi sosema se nedovolni ili nepostojni, bidej}i op{tinata {to ja zgolemuva administrativnata efikasnost na odano~uvaweto fakti~ki se kaznuva so namaluvaweto na nejzinata pozicija vo delot na fiskalnite korekcii. „îstiot altruizam“ zaradi namaluvawe na vkupniot iznos na sredstvata za korekcija {to dràvata treba da gi transferira do op{tinite, ne e realna ili ~esta opcija. ZABELE[KI

�. Drugi va`ni akti {to go reguliraat poleto na lokalnata vlast vo Slovenija se Ustavot, Zakonot za javni finansii (Slu`ben vesnik na RS, br. �0/9�, �6/�9), Zakonot za lokalni izbori (Slu`ben vesnik na RS, br. 7�/9�, 7/9�, ��/9�, 70/9�), Zakonot za referendumi, itn.

�. Pri~inata leì vo faktot {to regionite mora da se formiraat vrz osnova na nezavisni odluki od strana na op{tinite. Vo

��0

Ekonomski forum

praktikata ova nikoga{ ne se slu~uva za{to, so ogled na nivnite razli~ni interesi, op{tinite ne uspevaat da ostvarat soglasnost okolu osnovaweto regioni. Vo momentov se podgotvuvaat izmenite i dopolnuvawata na Ustavot so koi }e se dozvoli regionite da se formiraat vrz osnova na zakonski akt. Vo odnos na brojkata na regionite i na nivnata golemina, postojat nekolku varijanti ({est, osum ili dvanaeset), me|utoa, te{ko e da se ostvari konsenzus, bidej}i se vr{at postojani pritisoci za da se potkopa bazi~niot koncept od strana na nekoi iracionalni predlozi.

�. Porane{nata op{tina go vr{e{e pogolemiot del od zada~ite na dràvata. Istraùvawata pokaàa deka po �97� godina ima{e nad �000 vakvi zada~i i deka �0% od zada~ite na op{tinskite tela bea vr{eni za dràvata. Spored Ustavot, op{tinata be{e nadle`na da gi vr{i site javni raboti vo svojot domen, bez ogled na toa dali ovie zada~i imaa lokalno ili dràvno zna~ewe, so isklu~ok na rabotite {to zakonot eksplicitno gi prenesuva{e vo nadle`nost na po{irokite op{testveno-politi~ki zaednici. Na ovoj na~in, op{tinata funkcionira{e kako integralen del na dràvata (prvo nivo).

�. Soodvetnite rashodi po ìtel se definiraat sekoja godina od strana na nacionalnoto Sobranie kako prose~en iznos na resursi po ìtel; ovde ne se vklu~eni sredstvata za investicii, tuku samo neophodnite tekovni tro{oci. Iznosot za poedine~nata op{tina se utvrduva vrz osnova na matemati~ka ravenka vo koja{to soodvetniot obem na resursi po ìtel iznesuva 70% od resursite, dodeka faktorite na korekcija iznesuvaat �0%, seto toa zaedno pomnoèno so brojkata na ̀ iteli vo edinicata. Iznosot za poedine~na edinica se utvrduva na takov na~in {to soodvetniot rashod po ìtel se korigira spored oblasta, dolìnata na lokalnite pati{ta, naselenieto na vozrast do �� godini, i naselenieto na vozrast nad 6� godini. Spored podatocite od �00� godina, vkupniot iznos na soodvetniot rashod iznesuva{e 69�,� milioni evra, {to pretstavuva{e 6�% od vkupnite lokalni prihodi. Spored ~lenovite ��, �� i ��, op{tinite pribraa prihod od ��,6 milioni evra. Taka, vkupnite razliki iznesuvaa �� milion evra, {to be{e transferirano od dràvniot buxet do op{tinite {to imaa pravo da koristat vakvo fiskalno poramnuvawe (�6� od �9�). Pri~inata za evidentnata diskrepanca leì vo propisite vo koi se veli deka mo`nite suficiti na pobogatite op{tini nema da se vratat vo op{tiot buxet (t.e. deka nema „danok Robin Hud“, kade {to posiroma{nite op{tini se pomagaat od strana na najbogatite jurisdikcii od istiot sloj). Vo momentov, ima obidi za izmena na ovaa regulativa, me|utoa, so ogled na faktot {to ��-te


��

edinici koi fakti~ki imaat kakvi bilo suficiti se politi~ki mo}ni (kako Qubqana, koja{to fakti~ki pribira okolu 60% od vkupniot suficit), nema nekoja pregolema nade` vo odnos na nekoj nov „Robin Hud danok“. So ogled na toa {to podatocite od godina vo godina pokaùvaat sè povisoki iznosi na vkupno finansisko poramnuvawe, a istovremeno i iznos na suficiti povisok za re~isi ��%, o~igledno e deka jazot me|u op{tinite se zgolemuva. Samo ��,�% od op{tinite bile samodostatni (prijaven suficit), �7% koristele do �0% od finansiskoto poramnuvawe, �6% od op{tinite imale pravo na maksimum �00% finansisko poramnuvawe, �0% imale pravo na dopolnitelni �00–�00% od svojot prvi~en prihod. Vakvite „fiktivni edinici“ fakti~ki nemaat nikakva vistinska sposobnost da izveduvaat prihodi (fiskalna sila). Poradi nesoodvetno utvrdenite granici na nekoi op{tini, Slovenija se soo~uva so zna~itelno otstapuvawe od vistinskiot vertikalen i horizontalen balans. Od druga strana, vakvite transferi pretstavuvaat eden vid „vtoro najdobro vremeno re{enie“ kon aktivnata regionalna politika na posimetri~en ekonomski razvoj.

�. Na primer, malata op{tina Sveti Andreja vo severoisto~na Slovenija ima �.�� ìteli i realen rashod po ìtel od �� evra. Soglasno zakonot, taa pribra iznos od 7� evro po ìtel za danoci, dava~ki i za naplati. Taka, pravi~noto finansisko prisposobuvawe bi iznesuvalo �� evra po ìtel ili �00%, iako postoeweto na vakva decentralizirana edinica bi trebalo da bide mnogu diskutabilno. Me|utoa, vo realnosta, op{tinata dobi ��6 evra poramnuvawe, bidej}i, spored formulata na soodvetni rashodi, nejzinite rashodi bi trebalo da iznesuvaat ��7 evra po ìtel, namesto �� evra. Od druga strana, okolu ��% od op{tinite ne uspeaja da gi pokrijat svoite fakti~ki tekovni rashodi niz dodeleniot iznos na soodvetni rashodi. Najgolemiot del od diskrepancite od negativna strana se javuvaat vo gradskite op{tini {to se soo~uvaat so povisoki rashodi za preklopuvawe, t.e. aspektite svrzani so migracijata (studenti, rabotnici, turisti).

��

Ekonomski forum

BIBLIOGRAFIJA

Bole, V. & Oplotnik, ̌ Z., ‘Fiscal Decentralism and Municipality Structure in Slovenia—Ex-penditure Analysis’, Gospodarska gibanja, Economic Institute (EIPF), no. ��, �00�, p. ��–��.

Brezovnik, B. & Oplotnik, ˇZ., ‘Fiskalna decentralizacija v Sloveniji: oris stanja, problematika in mednarodna primerjava’ Lex localis, Maribor, LG institute, �00�.

Buchanan, J.M. & Musgrave, R., Public Finance and Public Choice: Two Contrasting Visions of the State (Cambridge, MA, MIT Press, �999).

Musgrave, M. R., The Theory of Public Finance (New York, McGraw-Hill, �9�9).

Oates, E. W., ‘An Essay on Fiscal Federalism’, Journal of Economic Literature, ��, �999.

OECD, ‘Fiscal Decentralisation in EU Applicant States and Selected EU Member States’, CTPA (Centre for Tax Policy and Administration), Workshop on Decentralisation, �00�.

Oplotnik, ˇZ., ‘Fiskalna decentralizacija in model financiranja lokalnih skupnosti v Sloveniji’, Lex localis, LG Institute Maribor, �, �00�, p. �–�9.

Tanzi, V., ‘Pitfalls on the Road to Fiscal Decentralization’, Economic Reform Project Working Paper no. �9, GPP, Carnegie Endowment, �00�, www.ceip.org

Tiebout, C., ‘A Pure Theory of Local Expenditures’, Journal of Political Economy, 6�, �9�6.


��

PrilogTabela A�. Statisti~ki prikaz na slovene~kite op{tini

Minimum Prosek Maksimum

@iteli 390 �0.376 270.854Povr{ina (km2) 7 �05 555Lokalni pati{ta (km) � 72 8�9Pretprijatija na �000 ìteli 20.7 37.2 �75.8Vraboteni na ìteli 0.�0 0.39 0.88Vkupno prihodi po ìtel (5) € 363 €5�9 €�.482(% od zbirot) % % %Tekovni prihodi 11.9 75.2 98.8Prihodi od danoci 9.4 60.3 87.8Personalen danok 4.4 42.0 64.9Danoci na imot 0.� �2.4 59.5Danoci na proizvodi i na uslugi 0.2 5.8 22.0Nedano~ni prihodi �.8 �4.9 74.9Kapitalni prihodi 0.0 3.8 23.4Transferi i grantovi 0.0 20.6 87.9Finansisko poramnuvawe (kako % od zbirot) (+)54.� 8.8 495.5Vkupno rashodi po ìtel (5) € 3�9 € 522 €�.43�(% od zbirot) % % %Investicioni rashodi 11.6 37.5 74.0Tekovni rashodi 26.0 62.5 88.4Obrazovanie 4.4 24.8 6�.9Ekonomski aktivnosti 6.� 23.5 55.8Administracija 7.6 �5.2 45.6Socijalni aktivnosti 0.6 �0.3 39.6@ivotna sredina 0.0 5.8 54.2Domuvawe i prostoren razvoj 0.0 3.0 57.0Zdravstvo 0.0 �.4 23.9Socijalno osiguruvawe 0.9 5.0 29.2Civilna i protivpoàrna za{tita 0.6 2.3 23.8

Slika A�. Distribucija po frekventnost na vkupnite prihodi na lokalnite vlasti

��

Ekonomski forum

Tabela A�. Struktura na rashodite na slovene~kite lokalni vlasti (oficijalni podatoci za �00� godina)

Vkupno (milijardi

SIT)

% od zbirot

Milioni evra

% od centralnata

vlast

% od BDP

Vkupno rashodi 242.62 100.00 1.116.65 12.32 5.31Tekovni rashodi (i soodvetni rashodi)

a 151.46 62.45 697.38 7.70 3.32

Investicioni rashodi 91.05 37.54 419.23 4.63 1.99Administracija 36.82 15.18 169.54 1.87 0.81Odbrana 0.83 0.34 3.81 0.04 0.02Javna bezbednost i protivpoàrna za{tita 4.81 1.98 22.16 0.24 0.11

Ekonomski aktivnosti 56.92 23.47 262.08 2.89 1.25Zemjodelstvo, {umarstvo, ribarstvo i lov 5.72 2.36 26.36 0.29 0.�3

Energetski surovini (sistem za snabduvawe so toplinska energija i so gas)

0.77 0.32 3.55 0.04 0.02

Soobra}aj, odrùvawe pati{ta 26.28 �0.84 �2�.02 �.34 0.58Turizam i ugostitelstvo 2.34 0.97 �0.78 0.�2 0.05Drugi ekonomski aktivnostib 2�.87 9.02 �00.70 �.�� 0.48Za{tita na ìvotnata sredina 13.96 5.76 64.30 0.71 0.31

Sobirawe otpad 2.54 �.05 ��.70 0.�3 0.06Upravuvawe so otpadnite vodi 9.43 3.89 43.42 0.48 0.2�Drugi aktivnosti vo delot na za{titata na ìvotnata sredina

�.99 0.82 9.�8 0.�0 0.04

Domuvawe i prostorno planirawe 28.31 11.67 130.36 1.44 0.62

Zdravstvena za{tita 3.35 1.38 15.41 0.17 0.07Rekreacija, kultura i neprofitni organizacii 25.10 10.35 115.55 1.28 0.55

Sportsko-rekreativni aktivnosti 8.89 3.66 40.92 0.45 0.�9

Kulturni aktivnosti �4.03 5.78 64.60 0.7� 0.3�Drugi aktivnosti (mediumi, neprofitni organizacii, itn.) 2.�8 0.90 �0.03 0.�� 0.05

Obrazovanie 60.19 24.82 277.13 3.06 1.32Pridonesi za socijalno i zdravstveno osiguruvawe 12.23 5.04 56.30 0.62 0.27

Porast na dolgot 3.01 1.24 13.87 0.15 0.07Otplata na dolgovi 2.26 0.03 10.38 0.11 0.05

Zabele{ki:a poglednete ja zabele{kata �. a Mali biznisi, grobi{ta, odrùvawe na ulicite, zelenite povr{ini, parkovite itn.


��

Tab

ela

A�.

Str

uktu

ra n

a pr

ihod

ite

na s

love

ne~k

ite

loka

lni

vlas

ti (o

fic

ijal

ni p

odat

oci

za �

00�

i �0

0�

godi

na o

d O

EC

D i

GFS

sta

tist

i~ka

kla

sif

ikac

ija)

Ste

pen

na a

vton

omij

a na

lok

alni

te v

last

i vo

utv

rduv

awet

o os

novi

ci, s

tapk

i it

n. A

-cel

osno

sop

stve

ni p

riho

di B

-del

umno

so

pstv

eni

prih

odi

C-s

pode

leni

pri

hodi

D-d

odel

eni

od c

entr

alna

ta v

last

Vkup

no p

riho

di

(mil

ijar

di S

IT)

% o

d zb

irot

% o

d ka

tego

rija

tam

ilio

ni e

vra

% o

d ce

ntra

lnat

a vl

ast

% o

d BD

P

Au.

Ar.

2002

20

03

2002

20

03

2002

20

03

2002

20

03

2002

20

03

2002

20

03Vk

upno

pri

hodi

240.

6326

4.56

100.

0010

0.00

1,10

7.97

1,16

9.46

12.2

312

.70

5.27

5.24

Oper

ativ

ni p

riho

di18

1.13

201.

7675

.27

76.2

783

3.99

891.

899.

209.

683.

974.

00Da

no~n

i pr

ihod

i14

5.13

164.

5860

.31

62.2

110

0.00

100.

0066

8.24

727.

527.

387.

903.

183.

26D

anok

na

doho

d (s

pode

len

dano

k: 3

5%)

C23

�0�.

�9��

�.74

42.0

542

.24

69.7

267

.90

465.

9249

3.96

5.�4

5.36

2.22

2.2�

Dan

ok n

a im

ot29

.85

32.6

0�2

.4�

�2.3

220

.57

�9.8

��3

7.46

�44.

�3�.

52�.

560.

650.

65D

anok

na

dvi`

en i

mot

D22

0.55

0.60

0.23

0.23

0.38

0.37

2.54

2.67

0.03

0.03

0.0�

0.0�

Dan

ok n

a tr

ansa

kcii

so

nedv

ièn

im

otD

2�6.

427.

522.

672.

844.

424.

5729

.56

33.2

50.

330.

360.

�40.

�5D

anok

na

nasl

edst

vo i

pod

aroc

iD

2�0.

460.

5�0.

�90.

�90.

320.

3�2.

�42.

250.

020.

020.

0�0.

0�N

adom

est

za k

oris

tew

e gr

ade`

no z

emji

{te

A22

22.4

223

.97

9.32

9.06

�5.4

5�4

.56

�03.

22�0

5.95

�.�4

�.�5

0.49

0.47

Dan

oci

na p

roiz

vodi

i n

a us

lugi

�4.0

720

.�9

5.85

7.63

9.69

�2.2

764

.76

89.2

60.

7�0.

970.

3�0.

40Ko

nces

iona

dav

a~ka

od

pose

bni

igri

na

sre}

aB

223.

202.

40�.

330.

9�2.

2��.

46�4

.74

�0.6

20.

�60.

�20.

070.

05D

anok

na

prih

odi

od i

gri

na s

re}a

D2�

0.42

0.46

0.�7

0.�7

0.29

0.28

�.93

2.02

0.02

0.02

0.0�

0.0�

Pose

ben

dano

k na

avt

omat

i za

igr

i na

sre

}a

nadv

or o

d ka

zina

taD

2��.

050.

420.

430.

�60.

720.

264.

82�.

860.

050.

020.

020.

0�

Loka

lna

turi

sti~

ka t

aksa

B22

0.34

0.37

0.�4

0.�4

0.24

0.23

�.57

�.65

0.02

0.02

0.0�

0.0�

Kom

unal

ni t

aksi

B22

2.26

7.64

0.94

2.89

�.56

4.64

�0.4

�33

.77

0.��

0.37

0.05

0.�5

Taks

a za

odr

ùv

awe

{um

ski

pati

{ta

B22

0.44

0.44

0.�8

0.�7

0.30

0.27

2.02

�.96

0.02

0.02

0.0�

0.0�

Dan

oci

za p

rena

men

a na

zem

jode

lsko

zem

ji{

teB

220.

400.

430.

�70.

�60.

280.

26�.

85�.

890.

020.

020.

0�0.

0�D

anoc

i za

deg

rada

cija

i z

a uz

urpa

cija

na

pros

tor

B22

0.02

0.03

0.0�

0.0�

0.0�

0.02

0.09

0.�2

0.00

0.00

0.00

0.00

Dru

gi d

anoc

i za

ras

pola

gaw

e, p

roda

`ba

i z

a li

cenc

iB

225.

357.

362.

222.

783.

684.

4724

.62

32.5

30.

270.

350.

�20.

�5

Prot

ivpo

àr

na t

aksa

B22

0.59

0.64

0.25

0.24

0.4�

0.39

2.72

2.85

0.03

0.03

0.0�

0.0�

Dru

gi d

anoc

iB

220.

020.

040.

0�0.

0�0.

0�0.

020.

090.

�60.

000.

000.

000.

00N

edan

o~ni

pri

hodi

36.0

037

.19

14.9

614

.06

100.

0010

0.00

165.

7516

4.38

1.83

1.78

0.79

0.74

U~es

tvo

od p

rof

it i

od

prih

odi

od i

mot

�6.�

4�9

.29

6.7�

7.29

44.8

45�

.86

74.3

285

.25

0.82

0.93

0.35

0.38

Adm

inis

trat

ivni

dav

a~ki

D2�

�.50

�.60

0.62

0.6�

4.�6

4.3�

6.90

7.08

0.08

0.08

0.03

0.03

Pari

~ni

kazn

i0.

400.

530.

�70.

20�.

��.

44�.

832.

360.

020.

030.

0�0.

0�Pr

ihod

na

loka

lnat

a ad

min

istr

acij

a od

pr

oda`

bata

na

proi

zvod

i i

na u

slug

i�.

42�.

600.

590.

603.

944.

296.

537.

060.

070.

080.

030.

03

Dru

gi n

edan

o~ni

pri

hodi

(plu

s do

poln

itel

no

soci

jaln

o os

igur

uvaw

e)�6

.54

�4.�

76.

875.

3645

.95

38.�

076

.�7

62.6

30.

840.

680.

360.

28

Kapi

taln

i pr

ihod

i9.

2212

.79

3.83

4.84

42.4

356

.56

0.47

0.61

0.20

0.25

Dobi

eni

gran

tovi

0.73

0.89

0.30

0.34

3.37

3.94

0.04

0.04

0.02

0.02

Prih

odi

od t

rans

fer

i49

.56

49.1

120

.59

18.5

622

8.17

217.

082.

522.

361.

090.

97

��6

Ekonomski forumT

abel

a A

�. S

opst

veni

, spo

dele

ni i

dod

elen

i pr

ihod

i na

slo

vene

~kit

e lo

kaln

i vl

asti

(of

icij

alni

pod

atoc

i za

�0

0� i

�00

�)

1 P

o sv

ojat

a su

{ti

na p

lani

raw

eto

na s

erio

znit

e ob

last

i na

raz

vojo

t ne

se

gra|

ansk

i tu

ku e

kspe

rtsk

i ka

tego

rii.

Vkup

no p

riho

di

(mil

ijar

di e

vra)

% v

o zb

irot

% o

d ka

tego

rija

mil

ioni

evr

a%

od

cent

raln

ata

vlas

t%

od

BDP

Au.

Ar*.

2002

2003

2002

2003

20

02

2003

2002

20

03

2002

20

03

2002

20

03Vk

upno

pri

hodi

240.

6326

4.56

100.

0010

0.00

1,10

7.97

1,16

9.46

12.2

312

.70

5.27

5.24

Prim

eni

gran

tovi

0.73

0.89

0.30

0.34

3.37

3.94

0.04

0.04

0.02

0.02

Prih

odi

od t

rans

fer

i49

.56

49.�

�20

.59

�8.5

622

8.�7

2�7.

082.

522.

36�.

090.

97Sp

odel

eni

prih

odi

101.

1911

1.74

42.0

542

.24

465.

9249

3.96

5.14

5.36

2.22

2.21

Dan

ok n

a do

hod

(spo

dele

n da

nok:

35%

)C

23�0

�.�9

��.

7442

.05

42.2

446

5.92

493.

965.

�45.

362.

222.

2�Do

dele

ni p

riho

di10

.40

11.1

14.

324.

2010

0.00

100.

0047

.89

49.1

30.

530.

530.

230.

22D

anok

na

dvi`

en i

mot

D22

0.55

0.60

0.23

0.23

5.3�

5.43

2.54

2.67

0.03

0.03

0.0�

0.0�

Dan

ok n

a tr

ansa

kcii

so

nedv

ièn

im

otD

216.

427.

522.

672.

846�

.72

67.6

829

.56

33.2

50.

330.

360.

�40.

�5D

anok

na

nasl

edst

vo i

pod

aroc

iD

210.

460.

5�0.

�90.

�94.

464.

582.

�42.

250.

020.

020.

0�0.

0�Ad

min

istr

ativ

ni d

ava~

kiD

21�.

50�.

600.

620.

6��4

.4�

�4.4

�6.

907.

080.

080.

080.

030.

03D

anok

na

prih

odi

od i

gri

na s

re}a

D21

0.42

0.46

0.�7

0.�7

4.03

4.�2

�.93

2.02

0.02

0.02

0.0�

0.0�

Spec

ijal

en d

anok

za

avto

mat

i za

igr

i na

sre

}a

nadv

or o

d ka

zina

taD

21�.

050.

420.

430.

�6�0

.06

3.78

4.82

�.86

0.05

0.02

0.02

0.0�

Sops

tven

i i

delu

mno

sop

stve

ni p

riho

di78

.75

91.7

032

.73

34.6

610

0.00

100.

0036

2.62

405.

354.

004.

401.

721.

82N

adom

est

za k

oris

tew

e gr

ade`

no z

emji

{te

A22

22.4

223

.97

9.32

9.06

28.4

726

.�4

�03.

22�0

5.95

�.�4

�.�5

0.49

0.47

Konc

esio

na d

ava~

ka z

a po

sebn

i ig

ri n

a sr

e}a

B22

3.20

2.40

�.33

0.9�

4.06

2.62

�4.7

4�0

.62

0.�6

0.�2

0.07

0.05

Loka

lna

turi

sti~

ka t

aksa

B22

0.34

0.37

0.�4

0.�4

0.43

0.4�

�.57

�.65

0.02

0.02

0.0�

0.0�

Kom

unal

ni t

aksi

B22

2.26

7.64

0.94

2.89

2.87

8.33

�0.4

�33

.77

0.��

0.37

0.05

0.�5

Taks

a za

odr

ùv

awe

{um

ski

pati

{ta

B22

0.44

0.44

0.�8

0.�7

0.56

0.48

2.02

�.96

0.02

0.02

0.0�

0.0�

Dan

oci

za p

rena

men

a na

zem

jode

lsko

zem

ji{

teB

220.

400.

430.

�70.

�60.

5�0.

47�.

85�.

890.

020.

020.

0�0.

0�D

anoc

i za

deg

rada

cija

i z

a uz

urpa

cija

na

pros

tor

B22

0.02

0.03

0.0�

0.0�

0.03

0.03

0.09

0.�2

0.00

0.00

0.00

0.00

Dru

gi d

anoc

i za

ras

pola

gaw

e, p

roda

`ba

i z

a li

cenc

iB

225.

357.

362.

222.

786.

798.

0324

.62

32.5

30.

270.

350.

�20.

�5

Prot

ivpo

àr

na t

aksa

B22

0.59

0.64

0.25

0.24

0.75

0.70

2.72

2.85

0.03

0.03

0.0�

0.0�

Dru

gi d

anoc

iB

220.

020.

040.

0�0.

0�0.

030.

040.

090.

�60.

000.

000.

000.

00U~

estv

o vo

pro

fit

i v

o pr

ihod

od

imot

�6

.�4

�9.2

96.

7�7.

2920

.50

2�.0

374

.32

85.2

50.

820.

930.

350.

38Pa

ri~n

i ka

zni

0.40

0.53

0.�7

0.20

0.5�

0.58

�.83

2.36

0.02

0.03

0.0�

0.0�

Prih

odi

na l

okal

nata

adm

inis

trac

ija

od

prod

a`ba

ta n

a pr

oizv

odi

i na

usl

ugi

A22

�.42

�.60

0.59

0.60

�.80

�.74

6.53

7.06

0.07

0.08

0.03

0.03

Dru

gi n

edan

o~ni

pri

hodi

(i d

opol

nite

lno

soci

jaln

o os

igur

uvaw

e)�6

.54

�4.�

76.

875.

362�

.00

�5.4

576

.�7

62.6

30.

840.

680.

360.

28

Kapi

taln

i pr

ihod

i9.

22�2

.79

3.83

4.84

��.7

0�3

.95

42.4

356

.56

0.47

0.6�

0.20

0.25


��7

��

Ekonomski forum

CIP – Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje

352.073.52 (497.7) (062)

PODOBRUVAWE na upravuvaweto so op{tinskite buxeti vo Republika Makedonija : vtor forum vo organizacija na Fondacijata Institut otvoreno op{testvo – Makedonija i Centarot za ekonomski analizi / [urednici Fani Karanfilova-Panovska, Milica Srdanovi}] . – Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija, 2006 god. – 187 str. : graf. prikazi ; 23,5 sm

Sodr`i i: Prilog

ISBN 9989-834-77-61. Karanfilova-Panovska, Fani 2. Srdanovi}, Milicaa) Op{tini – Buxeti – Makedonija – SobiriCOBISS.MK – ID 65961994

PODOBRUVAWE NA UPRAVUVAWETO SO OP[TINSKITE BUXETI VO … so opstinski... · 2013-02-19 · dacijata...

Documents

Transcript of PODOBRUVAWE NA UPRAVUVAWETO SO OP[TINSKITE BUXETI VO … so opstinski... · 2013-02-19 · dacijata...