Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

16
V roke tistemu, ki skrbi za uspeπnost in poslovno rast podjetja V roke tistemu, ki skrbi za uspeπnost in poslovno rast podjetja Informativno glasilo in katalog medpodjetniπkega poslovanja in ponudb. Oktober 2007. Cena: 0 SIT. Naklada: 75.000 izvodov, distribuirana na vse podjetniπke naslove v Sloveniji. Zaloænik: Media Terra., d.o.o., distribucija: Poπta Slovenije

description

Podjetnik Podjetniku je revija, ki ponuja podjetnikom neposredno ponudbo svojih izdelkov ali storitev tistim, ki to najbolj potrebujejo – drugim podjetnikom.

Transcript of Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

Page 1: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

V roke tistemu, ki skrbi za uspeπnost

in poslovno rast podjetja

V roke tistemu, ki skrbi za uspeπnost

in poslovno rast podjetja

Informativno glasilo in katalog medpodjetniπkega poslovanja in ponudb. Oktober 2007. Cena: 0 SIT. Naklada: 75.000 izvodov, distribuirana na vse podjetniπke naslove v Sloveniji.

Zaloænik: Media Terra., d.o.o.,

distribucija: Poπta Slovenije

Page 2: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007
Page 3: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

333

Oglaπujte, da vas ne bi preglasili!flPodjetnik podjetniku« je najboljπi oglasni medij za ponudbo

vseh proizvodov in storitev, ki so namenjeni drugimpodjetnikom in podjetjem.

Toda ne samo to: 75.000 slovenskih podjetnikov so tudi samipotroπniki, ki potrebujejo vse - od zobne πËetke do avtomobila.

Træenje oglasnega prostora v glasilu Podjetnik podjetniku

Media Terra d.o.o._Parmova 14_1000 LjubljanaTel.: 01 230 90 29_GSM: 051 354 606_Faks: 01 230 90 30

e-mail: [email protected]

DADA TRADE, d.o.o., Stegne 27, SI-1000 LjubljanaTel.: +386 (0) 1 5 000 560 , Fax: +386 (0) 1 5 000 566

e-mail: [email protected]

VËerajVhode v veËino podjetij æe dolgo krasijo naprave za registracijodelovnega Ëasa. Sprva so to bili mehanski avtomati oziroma ure, obkaterih so bile zloæene kartice. Te smo namakali v sive πkatle, ki sonam pritrjevale z glasnim odobravanjem. Avtomate so zamenjaliterminali s tipkovnico, prikazovalnikom in bolj ali manj prijaznimvmesnikom, ki je spraπeval po razlogih naπih odhodov in prihodov.Osebna identifikacija se je olajπala z dokonËno uveljavitvijobrezkontaktnih kartic (RFID). Terminali so postali bolj prijazni, liËniin nemoteËi, tako na pogled kot za uporabnika.

Danesprihajajo na trg naprave, ki za identifikacijo uporabljajo biometri-jsko tehnologijo, predvsem razpoznavanje prstnega odtisa.Prednosti biometrije so jasne: brez kartice oz. drugih kljuËev, jeuporaba enostavnejπa, zanesljivost identifikacije oziromaneprenosljivost prstnega odtisa, pa prepreËujeta zlorabo oziromanepooblaπËeno uporabo.Mimogrede: vsak uporabnik biometriËnih naprav v javnem inzasebnem sektorju, mora imeti soglasje informacijskegapooblaπËenca. Kljub temu se tudi s tega obËutljivega vidika æe pora-jajo sprejemljive reπitve. Ena takih je vgrajen Ëitalnik brezkontaktnihkartic, ki omogoËa uporabo naprave brez soglasja informacijskegapooblaπËenca.

TIKV podjetju Epiko so s Ëitalnikom prstnih odtisov podjetja EkeyBiometric Systems, razvili sodoben terminal za kontrolo delovnegaËasa. Tako strojna kot programska oprema sta v celoti ploddomaËega znanja, terminal nosi oznako Made in Slovenija.Osnovni cilj snovalcev je bila enostavna uporaba terminala s Ëital-nikom prstnih odtisov, ki poleg identifikacije omogoËa tudi hiter inenostaven opis razloga naπega dostopa. Barvni TFT-zaslon,obËutljiv na dotik in sodoben vgradni sistem s standardnimi vmesni-ki (ethernet, USB, RS485) delujejo na OS Linux. Kot alternativa alidopolnitev Ëitalca prstnih odtisov je terminal lahko opremljen tudi sËitalcem brezkontaktnih kartic.Terminal lahko deluje samostojno ali v povezavi s streænikom.Streænik hrani zgodovino vseh dostopov v podatkovni bazi, ki je spomoËjo programskega vmesnika na razpolago zunanji programs-ki opremi preko standardnih SQL ukazov. »e terminal delujesamostojno, se dogodki beleæijo v notranjem pomnilniku,prenaπamo pa jih z dostopom preko mreæe ali prenosnega USB-kljuËa.Konfiguracija scenarija sporoËil, ki jih lahko izberemo na terminalu,oziroma izgleda uporabniπkega vmesnika, je nastavljiva z adminis-trativnim programom, loËeno za vsak terminal.

Delovni ËasOsnovna aplikacija terminala je registracija delovnega Ëasa. Vodiloje bilo izdelati enostaven program, ki na osnovi dostopov na termi-nalu izdela natanËno Ëasovno analizo ur za vsakega zaposlenega

in puπËa veliko prostora za hitro adaptacijo na specifiËne zahtevekonËnega uporabnika.

Program omogoËa obraËun delovnih ur za poljubno obdobje napodlagi delovnega urnika oziroma koledarja, ki ju nastavimo zadministrativnim programom. KonËni obraËun lahko natisnemo,prenesemo v Word ali Excel ali izvozimo preko SQL vmesnika vdrug program. Posebnost programa je enostaven dodan program,ki vsakemu uporabniku na principu hierarhije omogoËa vpogled vlastno stanje delovnih ur po dnevih. Uporabnik vnaπa lastneopombe (dopust, razlog izhoda) in opise, ki so v pomoË pri konËnianalizi delovnega Ëasa. Ob komentarjih lastnih ur nastajajo dnev-na poroËila, ki so za delodajalca uporaben dodatek k æe znanimprednostim sistemov za obraËun delovnega Ëasa.

MoænostiÆe v zgodnji fazi razvoja je postalo oËitno, da uporabnost terminalaTIK presega zahteve naprav za registracijo delovnega Ëasa tako, daz enostavno preobrazbo konfiguracije terminal lahko hitro spre-menimo denimo v terminal za sledenje ur po delovnih nalogih...Terminal TIK je sodobna reπitev za vrsto aplikacij, kjer je zahtevanaenostavna in hitra kontrola dostopa. S terminalom TIK je kontroladostopa urejena tik-tak.

EPIKO elektronski sistemi, d.o.o.Iæanska cesta 146a1108 Ljubljanatelefon: 01/428 71 88splet: www.epiko.sie-poπta:[email protected]

Linde MPA d.o.o.01 5309 [email protected]

Tik terminal

Page 4: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

Znano je, da kongresni turizem sicer prinaπa vedno veËjezahteve pred ponudnike, toda tudi goste, ki v primerjavi zflnormalnimi« turisti porabljajo pribliæno 2,5-krat veË. Ravnozato preseneËa, da se dobre pol stotnije slovenskih ponud-nikov kongresnega turizma s to dejavnostjo ukvarja kot zdodatno ponudbo in prav nihËe kot z osnovno ali pa celoedino dejavnostjo.

©e leta 2000 je v Sloveniji prevladoval kongresni turizem znacionalno udeleæbo in le tretjina vseh prireditev je bilamednarodnih ali pa mednarodno obarvanih. Z vstopom v EUin predvsem s sprejetjem evra se ta odnos naglo spreminja.Slovenija je vedno bolj zanimiva za mednarodna korpora-tivna sreËanja, kar odpira nove in nove moænosti inpriloænosti, πe zlasti v luËi slovenskega predsedovanja Uniji vprvi polovici prihodnjega leta. Pri tem razveseljuje, da strate-gija razvoja slovenskega turizma za obdobje 2007 - 2011namenja poslovnemu turizmu veliko veËjo vlogo kot doslej.

Kongresni turizem namreË ne privablja samo bistvenopetiËnejπe goste, kot jih je naπ turizem vajen, temveË je tudiËasovno lociran veËinoma v tistih mesecih, ko je veËina

hotelov laËna gostov . Pri tem so ravno poslovneæi,znanstveniki in politi, ki so veËinski udeleæenci kongresov inposlovnih sreËanj, najboljπi ambasadorji kateregakoli turiz-ma - bodisi kot mnenjski voditelji in razπirjevalci informacij indobrega glasu bodisi sami kot bodoËi turisti s svojimi druæi-nami in prijatelji.

Vse to pa zahteva tudi nenehno vlaganje v razvoj in sleden-je zahtevam te specifiËne potroπniπke skupine. Platno ingrafoskop ter tabla s kredami æe dolgo ne zadostujejo veË.Danaπnji kongresni center mora biti pravi elektronski Ëudeæz odliËnim ozvoËenjem, prenosnimi mikrofoni, LCD projek-torji, dia-projektorji, video predvajalniki in kamerami terraËunalniki, priklopljenimi na internet. Toda vloæki sesplaËajo, o Ëemer priËajo πtevilni primeri na tujem, todavedno bolj tudi nekateri domaËi svetli primeri. Vse kaæe, dase tudi sami vedno bolj zavedamo, da bi in da bo kongresniturizem moral postati paradni konj te veje gospodarstva.

Kongresni turizem bi moral biti paradni konj naπega turizma Veliki centri kongresnega turizma, predvsem Ljubljana, Bled in Portoroæ, ustvarjajo vtis, da je ta del slovenskega turizmakar zgledno razvit in da dosega odliËne rezultate. Toda, ali bi lahko bilo πe bolje? Ali bi lahko veË iztræili in se πe boljepozicionirali na evropskem zemljevidu tovrstnih storitev?

444

Page 5: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

555

Delavska cesta 2b, ©enËur pri Kranju, [email protected], tel.: 04 25 19 360, gsm: 040 213 717

- restavracijanudimo: lovske jedi, primorske in dalmatinske ribje jedi, eksotiko in klasiËne domaËe jedi

- prenoËiπËa- konferenËna soba- savna in jacuzzi

VeË let zaporedoma so bili izbrani za naj kopaliπËe vSloveniji v svoji kategoriji. Skupaj imajo okoli 1000 m2 vod-nih povrπin v notranjih in zunanjih bazenih s termalnovodo, ki ima zdravilne uËinke in blagodejno vpliva na kosti,koæo in prebavo.

Nedavno je bila zakljuËena tretja gradbena faza apartma-jskega naselja in zdaj je na robu gozda gostom na voljoskupaj 30 dvoposteljnih sob in 75 apartmajev z lepimpogledom na neokrnjeno naravo in zunanji termalno-rekreacijski kompleks.

Za male navduπence organizirajo ustvarjalne delavnice,tabore s slikovitimi vsebinami, vodne atrakcije (preproga zahojo po vodi, vodni trampolin) in πtevilna igrala. Za kuli-nariËne sladokusce je tu Restavracija PotoËka, ki je znanapredvsem po okusnih domaËih postrveh.

Gostom so na voljo πtevilne masaæe, fizioterapija, solarij terzeliπËne savne z aromaterapijo (finska, turπka, ledena,bazenËki za knajpanje). Za zahtevnejπe okuse pa so navoljo eksotiËne kopeli v okviru novega rajskega apartmaja,ki Vas ponese tja, kjer je doma domiπljija (kamin, vodnapostelja, dve savni, jacuzzi, ...)

Raj v hiπkah narobu gozda TERME SNOVIK so najviπje leæeËe terme v Sloveniji, okolju prijazne, ponaπajo se z novim apartmajskim naseljem 4*.So tudi prejemniki standardov kakovosti 9001 in 14001.

Recepcija: 01 83 44 100; Rezervacije: 01 83 44 102Prodaja: 01 83 44 104

e-mail: [email protected], www.terme-snovik.si

IπËete prijeten prostor za POSLOVNA SRE»ANJA, SEMINARJE, DELAVNICE?V Termah Snovik vam nudimo ... ... tri ustrezno opremljene SEMINARSKE DVORANE,

ki sprejmejo do 55 udeleæencev.*

Za prijetno delovno atmosfero poskrbimo s ...... pestrim izborom prigrizkov ter menujev za delovna kosila

in veËerje.

Udeleæencem veËdnevnih seminarjev je na voljo ...... namestitev v apartmajih in dvoposteljnih sobah kategorije 4* ... sprostitev v SVETU TERMALNIH UÆITKOV ‡ kopanje, masaæe,

savne ...*pri kino postavitvi

Dobrodoæli!

Page 6: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

666

V Termah Ptuj smo 28. septembra 2007 odprli vrataGRAND HOTELA PRIMUS****.

Ime nosi po Marcu Antoniusu Primusu, eni izmed najboljpomembnih oseb, ki so vplivali na dogodke v letu 69 n.π.,kar izvemo iz zapisov Tacita, ki je prvi zapisal ime Ptuja -Poetovio.

Hotel je v celoti klimatiziran in razpolaga s hotelskorestavracijo, a la carte restavracijo, Aperitiv in Aquabarom, klubom Gemina XIII in naslednjimi kongresnimi dvo-ranami:

- Velika dvorana Tacit (do 180 oseb): svetel, klimatiziran veËnamenski prostor z moænostjo zatemnitve;

- Manjπa sejna soba Cicero (do 50 oseb): svetel, klimatiziran veËnamenski prostor z moænostjo zatemnitve;

- Sejna soba I in Sejna soba II (do 20 oseb): v prvem in drugem nadstropju hotela;

- Manjπa dvorana in bazen v Valens Augusta Wellness (do 50 ljudi).

Ima 500m2 vodnih povrπin, 700m2 velik Valens AugustaWellness, fitnes sobo, trgovino s spominki in garaæo.30 enoposteljnih in 75 dvoposteljnih sob, 11 suit ter 3 luk-suzni apartmaji s kabelsko LCD-TV, WLAN-om, telefonom,trezorjem, mini barom in sodobno opremljenimi kopalnica-mi nudijo gostom obilo udobja. Wellness storitve, vkljuËno z bazeni in savnami, so dostop-ne tudi zunanjim gostom. Nudimo πtiri wellness programe:Wellness Beauty, Wellness Amor, wellness program zarazstrupljanje organizma in program Manager Wellness.

Grand hotel Primus**** se nahaja v neposredni bliæiniTermalnega Parka in golf igriπËa (200m). Z bliæino Ptuja(do najstarejπega mesta v Sloveniji ga loËi kratka peπpot), zgradom in vinsko kletjo bo GRAND HOTEL PRIMUS****vabil goste iz cele Evrope in sveta.

Vabljeni!Terme Ptuj

NOVO v Termah Ptuj - otvoritev Grand hotela Primus

Page 7: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007
Page 8: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

888

Logistika je izvirno oskrbovanjeoboroæenih sil z materialnimi sred-stvi ter gradnja in vzdræevanjevojaπkih objektov, iz vojaπkegaizrazoslovja pa se je kasneje pre-selila v trgovino oz. industrijo. In topovsem upraviËeno, kajti kaj jetrgovina, kot paË nenehnikonkurenËni boj, bitka za kupca,krmarjenje med neπtetimi nevarnos-tmi, ki preæijo v Ëasu in prostorutrgovanja.

Logistika je ves tisti zapleten pro-ces, ki omogoËa, da neko blagonajprej sploh nastane, nato papride od proizvajalca do konËnegapotroπnika. NekoË, v Ëasu malihobrtniπkih delavnic, ki so bileistoËasno tudi trgovine, je to biloenostavno. Toda danes, v Ëasuglobalne trgovine, globalnihblagovnih znamk, multinacionalk insploπne globalizacije, je logistikapostala æivljenjska tekoËina sis-tema, brez katere bi se ta ustavil,Ëe æe ne povsem podrl.

»e logistiko razdelimo v πtiriosnovne podsisteme - nabavnega(surovine, polproizvodi, transport,

skladiπËenje ...), proizvodnega(proizvodnja, notranji transport,skladiπËenje, komisioniranje ...) dis-tribucijskega (pakiranje, transportin medskladiπËenje ...) in razbre-menilnega (oskrba ostankov inodpadkov, recikliranje ...) - vidimo,da je poslanstvo logistike zagotovitiprave dobrine in storitve napravem mestu ob pravem Ëasu, priËemer je cena vsega tega najniæja.LogistiËni sistem vkljuËuje popoln

pretok materiala, od dobavesurovin do dostave konËnega izdel-ka konËnemu uporabniku. Todalogistika ne obravnava le materi-alne tokove, temveË tudi tokoveinformacij in podatkov, finanËnetokove ter logistiko oseb, kapitalain know-how-a

Slovenija, z eno najviπjih gospo-darskih rasti v Evropi in s svojimgeostrateπkim poloæajem postaja

Logistika ni zgolj transport!Ko izgovorimo besedo logistika, veËina ljudi pomisli na transport, pa πe to predvsem na nepregledne kolone tovornjakov, ki se podijo z enega konca dræave na drugega, z enega konca Evropa na druge-ga in πe dlje na druge kontinente. In mogoËe πe na ogormne tovorne ladje s stotinami kontejnerjev.

trgovsko srediπËe regije, vlogistiËnem smislu pa srce sis-tema, ki utripa od dobavitel-jev surovin, skladiπË, cestnegain æelezniπkega sistema, kop-erske Luke, letaliπË in mreæebencinskih Ërpalk, vse doπtevilnih avtoprevoznikov,πpediterjev, blagovnih centrovin veletrgovine. Tako razuml-jena logistika je priloænost zavse - za obstojeËa podjetja,za nove podjetniπke ideje ininvesticije, za dræavo in njenovodstvo, za sedanjost in pri-hodnost ...

Page 9: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007
Page 10: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

101010

Page 11: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

111111

Page 12: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

Ob æe tako hitrem in kakovostnem prenosu poπiljk, ki gazagotavlja Poπta Slovenije s storitvijo Hitra poπta (znotrajmest, po Sloveniji in v tujino), je skoraj teæko verjeti, da solahko πe hitrejπi. In so: s 1. oktobrom so povezali dve najveËjislovenski mesti z dodatno logistiËno linijo, kar prinaπauporabnikom te storitve πtevilne prednosti, saj bodo takopoπiljke iz Ljubljane odpravljene æe v zgodnjemdopoldanskem Ëasu, poslediËno bodo naslovnikom vMariboru dostavljene zgodaj popoldan, natanËneje do14.45. Dodatna prednost je tudi ta, da boste lahko vMariboru oddali poπiljko za naslovnika v Ljubljani do 12. ure(na poπti 2102 Maribor, Zagrebπka 106, celo do 13.30), innaslovnik bo poπiljko prejel najkasneje do 17. ure.

V omenjeno povezavo so vkljuËili tudi mesto Celje, kjer bostetako lahko oddali poπiljko za naslovnika v Mariboru do 11.ure, na poπti 3102 Celje, Kosova ulica 5, do 12. ure (poπiljkabo dostavljena do 14.45), za naslovnike v Ljubljani pa do14.40 (velja za poπto 3102 Celje), zagotovljena dostava vLjubljani je do 17. ure.

Dodatna prevozna linija seveda le dopolnjuje æe obstojeËolinijo t. i. “prometnega kriæa” Hitre poπte Poπte Slovenije, s

Ëimer je Poπta Slovenije naredila πe korak bliæje strankam tertako dokazala, da poπta ostaja tista pomembna vez medljudmi, brez katere si danes æivljenja zagotovo ne znamopredstavljati. In, Ëe je πe morda kdaj obstajal dvom invpraπanje, ali se peljati sam ali zaupati Hitri Poπti PoπteSlovenije, je zagotovo zdaj odgovor veË kot jasen. Koneckoncev opravljajo svoje poslanstvo æe preko 500 let!

HITRA PO©TA PO SLOVENIJI - odslej πe hitrejπa Poπta Slovenije se je na æelje in potrebe strank odzvala z uvedbo dodatne, vsakodnevne povezave Hitre poπte med Ljubljano in Mariborom, ki vkljuËuje tudi Celje.

121212

Page 13: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

131313

stol KONFERENCA

stol ERON

stol HARDWARE

stol AROS ERGO

€1111666699999999€4444999999990000

€9999999999990000€11119999999999990000

æeod

Page 14: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007

141414

Tel.: 01 534 20 54, 01 568 71 95

ŠIVALNI STROJI S POREKLOM-OKTOBRA ŠE UGODNEJEŠIVALNI STROJI S POREKLOM-OKTOBRA ŠE UGODNEJE

SINGER MODELA 7462/7468MOČAN, PRIROČEN, VSESTRANSKI Popolnoma elektronski stroj po neverjetni ceni. - 91 programov, 6 vrst avtom. Gumbnic

(mod. 7468)- 7 mm široki šivi in 13 pozicij igle- Avtomatsko vdevalo niti- Avtomatsko uravnavanje napetosti- Elektronsko vodena moč motorja- Avtomatsko ustavljanje igle zgoraj/spodaj- Osvetlitev izbranega šiva in LCD zaslon

(mod. 7468)- Hitrošivalni zajemalec – horizontal- Izklop transporta za vezenje- Šeststezni transport blaga- LED osvetlitev delovne površine- Dodatni pribor

Model 7462:612,50 EUR 490,00 EUR

SINGER LIKALNA PREŠA MSP 5 SILVERLIKA NAMESTO VASPri likanju še vedno stojite? Vas bolihrbtenica? Se vam likanje vleče vneskončnost? Dopustite, da SINGER pre-vzame vaše delo! Brez truda, sede in popol-no! Likalna preša s katero čas likanjazmanjšate za 80%. Obe kovinski likalnipovršini, vgrajen uparjalnik za industrijskomoč pare in likanja ter lepljenja podloge,varnostna avtomatika in izklop.

567,00 EUR 453,60 EUR

MSP 5 SILVER

SINGER 7468

-20% POPUSTA

-20% POPUSTA

NAJVEČJA IZBIRA ŠIVALNIH (50 modelov, od 235 EUR naprej), VEZILNIH (8 modelov, od 1.430 EUR naprej), OVERLOCKSTROJEV (13 modelov, od 237 EUR naprej) IN LIKALNIH APARATOV V SLOVENIJI! Škarje Singer in Solingen.

Popusti veljajo za gotovinsko plačilo do konca meseca oktobra. WTC Nakupovalna galerija, Dunajska 158, Ljubljana. Delovni čas: 9 - 19, sobota 9 -13. MARIBOR, Borštnikova 94, tel.: 02 420 24 97

Int. stran: http://si.bernina.com

Page 15: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007
Page 16: Podjetnik Podjetniku Oktober 2007